Intervju z Zdravkom Ficem, predsednikom OK ZSMS Ljubljana-ika
Nismo izkoristili vseh monosti
ZSM je pomembna idejnopolitina sila v naem drubenopolitinem sistemu. Zanima me, ali po tvojem mnenju zavzema mladina res tislo mesto v drubi, ki ji pripada?
Mladina ni nikakren poseben sloj v naem drubenopolitinem sistemu. Ni mladinskega vpraanja, ki ne bi bilo drubeno vpraanje in za katerega razreevanje ne bi bile adgovorne tudi druge drubene sile. MisLim, da je vloga ZSM v naem' drubenopolitinem sislemu manja, kakor pa bi morala biti glede na de-janske drubene interese. Mogoe je eden od vzrokov ta, da mladina nima avtoritete. Da bi mladinska organizacija postala najira orga-nizacija mladih, da bi v delegatskem sistemu zavzela res tisto mesto, ki ji pripada, morajo ZK in vse druge subjektivne sile, predvsem SZDL, mlade vkljuevati v vse oblike odloa-nja in upravljanja drube nasploh.
Ali je mladina dovolj aktivna in ali s svojo dejavnostjo opraviuje mesto, ki ji ga druba priznava? ..
Zveza isocialistlne mladine vse bolj postaja fronta, v kateri se zbira vsa socialistino usmer-jena mladina, se pravi, vsa mlada generacija. Vse prevekrat se zgodi, da mladih ni sliati in da njihova dejavnost ni dovolj uinkovita. ZSM mora biti na osnovi svojih interesov in nagnjenj dejavna povsod, kjer se mladi orga-nizirajo. Ker se aktivnost mladega loveka raz-vija v razlinih okoljih in v razlinih organi-zacijskih okvirih, mora biti ZSM aktivna po-vsod. Da bi to lahko uresniila, mora delovati neposredno in neposredno komunicirati z mla-dim lovekom.
S katerimi problemi se sreuje mladina ike?
Predvsem e nismo uspeli dosei aktivne povezave z drubenimi organizacijami in drut-vi, kajti ti se vse premalo obnaajo kot nai kolektivni lani, zato ni udno, da je medse-bojna povezava takna, kakrna je.
2e vekrat smo ugotovili, da jg voljenih zadostno tevilo mladih delegatov, vendar kljub temu z rezultati nisrao zadovoljni, saj ti delegati ne vplivajo dosti na odloitve. Med mladimj delegati je veliko takih, ki niso dovolj usposobljeni za svoje delegatske dolnosti. V ZSM je ve kot Iretjina lanstva zveze komu-nistov. To je velikanska sila, ki pa v ZSM ni kaj preve aktivna. Mlade elimo vkljuiti tu-di v organizirano preivljanje prostega asa, tu pa se pogosto sreujemo s p.omanjkanjem prostorov. Predvsem bi radi bolje izkoriali drubene prostore in poveali Mladinski cen-ter v Zgornji iki, ki je zelo pomeraben za krajevne skupnosti v samem centru ike. Pomanjkljivo idejnopolitino usposabljanje na-ega lanstva je e vedno vzrok slabega dela samih OO ZSMS in organov, komisij ter, cen-
trov OK ZSMS Ljubljana-ika. Koo.rdinacijski sveti ZSM v veini primerov e niso prevzeli vloge koordinatorja akcij in v nekaterih pri-merih celo kodujejo delovanju OO ZSMS. Po-vezanost OO ZSMS z organi OK ZSMS je e vedno preve formalna, zlasti se ne obraajo na te organe takrat, ko bi bilo to nujno po-trebno.
Kje je poudarek delovanja mladine, na stalnih ali na aktualnih nalogah?
Poudarek delovanja mladih velja predvsem prioriletnim nalogam, jasno pa so opredeljene tudi stalne naloge. OO ZSMS v zdruenem de-lu se morajo e bolj usmerjati k vsakemu mla-demu loveku, da bo ta kar najbolje sodeloval v boju za uinkovito gospodarjenje in uresni-evanje ukrepov ekonomske stabilizacije. Spod-bujati je treba tudi delo osnovnih organizacij ZSMS na osnovnih olah, ki bi se morale po-vezati s pionirskimi odredi, da bi zagotovili nenehno usposabljanje pionirjev in mladino. Idejna akcija in kadrovska krepitev ZSM ter. vsestransko obveanje mladih to so zar-tane akcije po posameznih podrojih. "
Kakno vlogo ima pri tem OK ZSMS?
V OK ZSMS v iki sta povezani 202 os-novni organizaciji ZSMS, kar je za temeljit od-nos do izvajanja zastavljenega programa vJi-ko tevilo. Obinka konferenca ZSM naj bi predvsem koordinirala. delo posameznih pod-ronih konferenc, centrov in komisij ter kre-pila mladinsko organizacijo, da bo le-ta akcij-sko usposobljena odpravljati napake in ree-vati konkretne probleme. Predvsem vloge ob-inske konference ZSM ne smemo pojmovati kot setevek osnovnih organizacij ZSM. Ob-inska konferenca ZSMS ni sama sebi namen. Ve pozornosti smo posvetili delovanju pod-. ronih konferenc, pripravljali smo problemske konference, da bi lako razreevaliteave tam, kjer nastajajo.
Kaj p'a uspehi in neuspehi OK ZSMS v asu od prevzeina funkcije predsednika pa do danes?
Dosledno izvajamo zartane naloge: vklju-evali smo se v razprave o nadaljnji krepitvi ZSMS, ocenili smo akcijsko uinkovitost mla-dinske organizacije v delegatskem sistemu in razpravljali o ustavnih amandmajih ustav SFRJ in SRS. Predvsem smo posvetili veliko skrb
pripravl samoupravnih sporazumov o temeljih planov, posebej e za tipendiranje in razvija-nje prostovoljnega dela v obini ika. Teko-e spremljamo delo organov in abravnavamo nastale situacije. Tako smo pripravili posvet o stabilizacijskih prizadevanjih ter o drubeno-ekonomskem poloaju mladih, ki je pomemben prispevek h kongresu samoupravljalcev in raz-pravi o socialnem poloaju delavcev. Teko bi govoril o neuspehih pri naem delu, rekel bi lahko le to, da e nismo izkoristili vseh mo-nosti, ki so nam dane v naem drubenopoliti-nem sistemu.
*- Kakne rialoge opravlja konkretno ti, kot predsednik OK ZSMS Ljubljana-Sika?
Kot predsednik OK ZSMS predvsem skuam koordinirati delo organov, konferenc in skrbeti za povezavo z drugimi DPO, skupino ter mestno in republiko konferenco ZSMS. Skli-cujem seje predsedstva in spodbujam organe k doslednejemu ppravljanju nalog. Predstavljam samo OK ZSMS, ta funkcija pa mi nalaga e druge obveznosti.
Ingrid Bake
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si