Mak čehtek
jJuiiuiiiiiJ
1864
Union

r ^


AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37 ,7 A G O R J E «»%*VV Tv I.: 060 1/6 1 575	> J5
V//A^/A^ e<vv> r. » /////AVV-<*V »v./
[ZF
k
IrS
p"
L4
&
4
t,
/
F™vl
E '1
■ ■ -. ■
ZELO UGODNO!
Glasbeni stolpi ANITECH, 2X25w
(dvojni kasetofon, radio, equalizer, gramofon)
SAMO 12.000 SIT
DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h


SALON POfflžTVAl
BOJOSCa) P»RII¥IA
Obreziia 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631
mmmmM
-	KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO


• f:	'	:T:	:	■■■
-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEF0Nt VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.00-12.00

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julij a 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
M7DEES30IB MALGAJ
----------j oo 0* —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------j 00 o* —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje
KH lili TiteL< +386 601 26 3M'26 056
H 21 358, la,: +386 601 26 228

UVODNIK
Dopustov je že skoraj konec in tudi Zasavc je po enotedenskem odmoru spet med vami. Je pač tako, vsega je enkrat konec, dobrega in slabega. Tudi vročina, kateri ni kazalo konca, se je vendarle unesla. Med prazničnim vikendom se je prijetno shladilo in zopet lahko delamo s polno paro. Da je bilo res hudo vroče, priča zamisel, ki se je porodila v času prireditev ob zagorskem občinskem prazniku, namreč da bi praznik prestavili na hladnejše dni. Občinski praznik v Zagorju je bil res bogat in pester, vendar nič manj kot je današnji Zasavc, saj smo v sodelovanju z Integralom Zagorje pripravili nove vozne rede za primestni in mestni promet. Zato le prelistajte Zasavca!
NOVICA ■'
V Trbovljah nesklepčni
112. seja IS SO Trbovlje, ki naj bi bila v sredo, 17. avgusta, je odpadla zaradi nesklepčnosti. Predvideni dnevni red je precej raznolik, saj obsega 16 točk. od ocene škode Medresorske komisije Vlade RS, informacijo o povišanju cen komunalnih storitev, nekatere pomembne odločitve na področju ekonomskih odnosov ter vse do lastninjenja in reorganizacije JKP Komunala Trbovlje. Podpredsednik IS Silvester Kožar ni uspel sklicati seje, zaradi odsotnosti članov IS. Torej se v Trbovljah kronična nesklepčnost nadaljuje. Seja bo najbrž v sredo prihodnji teden.
R Š.
Majda Garibovič
V ogledalu: Lojze Škorjanc
Potrjeni uspehi
Zagorjani so praznovali
Zagorski nagrajanci
Makedonci v Zasavju
Kje se hladimo Zasavci
Slobodan Filipovič: Veter do kosti
Pogovor na visoki ravni
Kršitelji pozor
Mladi za lepše Zagorje
Svea Mirom Štrajharjem
Fair play
Vse o pripravah na šolo
Romanje v Novo Štifto
KOLEDAR
DOGAJANJ
5.	avgusta - Petek je za nekatere sicer slab začetek, vendar se tega dne v Zagorju začenja vrsta prireditev ob občinskem prazniku, 9. avgustu. Za začetek odprejo pionirsko knjižnico.
6.	avgusta - Tudi sobotaje v znamenjupraznovanja. V Ravenski vasi je osrednja prireditev ob zagorskem prazniku, kjer otvorijo vodovod, v dolini, natančneje pri Kinološkem društvu predajo namenu poligon, pri merilno - redukcijski postaji pa otvorijo še prvo fazo gradnje plinovoda in kabelske TV.
7.	avgusta - Na Vidrgi se po tednu delovnih dni zaključita že tradicionalni mladinski ekološki - raziskovalni tabor Okolje 94 in osnovnošolski etnološki - likovni tabor Zagorje 94. Rezultati bodo znani v kratkem.
8.	avgusta - Proti večeru se v Medijskih Toplicah vodstvo zagorske občine ob navzočnosti nove ministrice za delo Rine Klinar pogovarja s svojimi zaslužnimi in častnimi občani, direktorji itd. -o seveda za občino samih pomembnih zadevah.
9.	avgusta - Na Cesti zmage Zagorjani to torkovo jutro, na sam občinski praznik, postavijo temeljni kamen za gradnjo poslovno -stanovanjskega objekta. Gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje ga bo moralo dokončati v devetih mesecih.
10.	avgusta - V teh vročih avgustovskih dneh ne gradijo samo Zagorjani, ampak tudi Trboveljčani na Savinjski cesti, Hrastničani nadaljujejo z Ojstrim, pridni so tudi v Cementarni. Začeli so uresničevati 270 milijonov tolarjev vredno naložbo, ki jim bo predvidoma že do zime prinesla novo linijo za paletizacijo, nov pakirni stroj, skladišče in nakladišče.
12.	avgusta - V Trbovljah se nekaj "točk", ki jih je prizadelo junijsko neurje, še vedno "kopa" v mulju. Ta seje posušil, zanj se ne zmeni nihče, tako kot se ni nihče niti v prvih dneh po katastrofi. Kdaj in kdo se ga bo torej prvi lotil? Sicer pa v noči na petek, po dolgem času le padejo dežne kaplje. Tega popoldneva se s poslovilno tekmo in piknikom po njej - tako za poražene kot za zmagovalce -konča desetdnevna nogometna šola za trboveljske osnovnošolce. Uspešno jo pod budnimi očmi Rudarjevih veteranov Vilija Lamovška ml. in Franca Sivka zaključi več kot 40 mladih zagnancev.
13.	avgusta - Meteorologi znova napovedujejo dež. Ta pade že proti večeru, ozračje se ohladi za deset stopinj, medtem ko Zasavju toča tokrat prizanese, jo skupijo v Prekmurju.
15. avgusta - Sredi poletja en prosti ponedeljek - in to zaradi praznovanja Velikega šmarna ali t.i. Marijinega vnebovzetja.
Polona Malovrh
UJA03J00 V
LOJZE ŠKORJANC
Navadno pride ob pol devetih. Če ga ni do te ure, si rečemo: "Ja, danes smo zadnjega. Pokojnino nosi." Njegov moped ima poseben zvok. Po zaviranju ugotoviš, pri kateri hiši se je ustavil. Vedno je nasmejan, okreten, prijazen. Sprva je delal v hrastniški steklarni, nato j e opravil tečaj za poklicnega kopača. Ko je nekoč zadnji trenutek ušel nesreči, ga je jama začela utesnjevati. Opravil je izpite za poštarja in našel poklic, ki mu je zares všeč. Sprva j e bilo težko, saj mora biti človek, ko ima opravke z denarjem, silno previden. V desetih letih dela na pošti seje "zverziral". Pozna vse ljudi, hišne številke, najkrajše poti. Kljub temu, daje pozimi delo naporno, saj mora zaradi snega dostikrat pešačiti po hribovitih zaselkih, poštarske uniforme ne bi zamenjal za vse na svetu. "Na začetku so mi ljudje ponujali pijačo. Trikrat na dan bi bil lahko pijan," je rekel, "zdaj pa vedo, da v službi ne pijem." Najtežje trenutke doživlja, ko prinese vest o smrti. Srce ga zaboli, ko mu odpre vrata nasmejan obraz, on pa nemočno stoji s telegramom v roki. Ob takih trenutkih se tudi njemu orosijo oči.
V četrtem razredu osnovne šole so otroci risali figurice za okrasitev dvorane. Učiteljica j e videla, kako je Lojze spreten. Skoraj vse delo je opravil on. Vleklo ga je, da bi risal. V najstniških letih je prerisoval iz revij, a ni bil zadovoljen. Ko je začel senčiti, so slike dobivale realnejšo podobo. V steklarni je portretiral sodelavce. Kolega ga je povabil domov v Sevnico in mu pokazal, kako se mešajo barve, kakšne čopiče je treba uporabljati. S prvo sliko ni bil zadovoljen. Drugo - iz stare razglednice je prerisal motiv Bohinja - ima še vedno doma za spomin. V hiši sije uredil atelje. Zdaj je sobo prepustil starejši hčerki, ki si je ustvarila družino. Za svoje potrebe že ima nov prostor. Največkrat slika na les. Platno je predrago. Pravi, da včasih ure in ure razmišlja, gleda, potem iznenada prime čopič in dela. 15. septembra bo šel za tri dni v slikarsko kolonijo slovenskih poštarjev na Vršič. Vesel je, ker ve, da bodo tam strokovnjaki, ki mu bodo dali napotke za ustvarjanje.
Jesen - najbolj privlačen letni čas za slikarje - je na pragu. Lojze si bo ukradel nekaj ur in ujel čarobno barvitost narave. Morda se mu bo na pomlad nasmehnila sreča - imeti samostojno razstavo.
Manja Goleč

B
mmmmr
Prve kapljice zdrave vode je okusil predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki je tudi prerezal vrvico ob svečani otvoritvi vodovoda v Ravenski vasi.
Foto: Tomo Brezovar
Potrjeni uspehi
Prejšnji torek so občani Zagorja zaključili praznovanje, ob katerem so dali svečano noto mnogim uspehom, doseženim v zadnjem obdobju. V letošnjih silno vročih dneh se je sicer marsikomu porodila ideja, da bi praznik prestavili na hladnejše dni. Misel pa je bila izrečena le v šali, bolj za spodbudo prepotenim telesom. Praznik občine izvira in bo tudi v prihodnje posvečen napadu Revirske čete na Zandarmarijsko postajo v Zagorju v noči med 8. in 9. avgustom leta 1941.
Letos so v Zagorju uspeli s pridobitvami, ki bodo v korist velikemu številu občanov. Nova pionirska knjižnica, ki sojo odprli 5. avgusta je dobila svoje prostore v lutkovni dvorani Delavskega doma. Mladi bralci bodo s prostornostjo in urejenostjo zelo zadovoljni. Čez nekaj dni bo nared tudi knjižnica za odrasle. Naslednji dan so odprli nov poligon Kinološkega društva. Prejšnji na Ruardiju je bil ob plazu uničen. Sedanji nad ribnikom je sodobno urejen in na njem redno vadijo s psi različnih pasem. Člani društva žeprirejajo številna tekmovanja. Dobrodošlica za vse občane, ki imajo doma štirinožnega prijatelja, pa so brezplačno odprta vrata vsako sredo, ko lahko v lepem in varnem okolju pod vodstvom strokovnjaka naučijo svojega psa marsikatere veščine. Končana je bila tudi gradnja prve faze plinovodnega omrežja in kabelske TV. Otvoritev je bila 6. avgusta pri merilno redukcijski postaji v Ulici talcev. Plinovodno omrežje bo občanom omogočilo cenejšo uporabo v primerjavi z ostalimi energenti, predvsem pa bo ta vrsta neprimerno bolj prijazna za okolje. S kabelsko televizijo bo skozi razvoj mogoče občanom tudi s sliko
pokazati tisto, kar se dogaja v njihovi bližini in z njihovo občino.
Letošnj a osrednja prireditev j e bila v soboto popoldan v Ravenski vasi. Krajani so dobili vodovod, ki ga v tem delu, čeprav so locirani med dvema urbanima jedroma, Zagorjem in Trbovljami, še niso imeli. Vsa dolga obdobja nazaj šobili odvisni od deževnice in nekaterih studencev. Pred petimi leti seje v tej krajevni skupnosti začela gradnja in ob otvoritvi je voda zažuborela skozi 74 novih priključkov. Gasilcem in komunalcem ne bo treba več s cisternami v hrib, krajane pa tudi ne bo kar naprej strah, ali bo vode zanje in za živino dovolj.
Ponedeljekje bil bolj pogovorno zastavljen. Predsednik SO Matjaž Švagan in predsednik IS Vladimir Kojnik sta k pogovoru povabila častne občane, direktorje, druge ugledne občane in sodelavce v vodstvu občine. Tak pogovorje dobrodošel tudi zato, da se okrepijo nekoliko zrahljane vezi, da se spoznajo tisti, ki se doslej še niso srečali in ugotovijo, da so skupno vodene naloge uspešnejše. Dogodki, povezani z letošnjim občinskim praznikom Zagorja so bili strnjeni v torek. Na Cesti
fr .......... ....................^
Trbovlje- V začetku avgusta letos sta Občina Trbovlje - Sklad za financiranje programa varstva okolja in LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje razpisala natečaj za najetje kredita za prehod individualnih kurišč v stanovanjskih objektih na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali priključitev na vročevodno omrežje na območju občine Trbovlje. Tokrat je na voljo 8 milijonov tolarjev. Rok za prijavo je do 20. septembra letos. Prosilci lahko dobijo kredit v višini do 40 odstotkov od predračunske vrednosti investicije po 15 odstotni letni obrestni meri. Odobreni kredit je treba koristiti v treh mesecih, odplačilna doba kredita je do pet let.
Ob prošnji za najetje kredita j e treba predložiti fotokopijo gradbenega dovoljenja, predračun in fotokopijo zemljiškoknjižnega izpiska ali izjavo lastnika stanovanjskega objekta oz. fotokopijo kupoprodajne pogodbe o odkupu stanovanja, pa tudi dokazilo o kreditni sposobnosti tj. potrdilo podjetja o višini osebnih dohodkov, pokojninski odrezek ali potrdilo o zavarovalni osnovi.
Podrobnej še informacije in obrazce za prijavo na razpis dobijo interesenti pri Banki Zasavje d.d., na oddelku za stanovanjsko komunalno kreditiranje.
Tokratni razpis je že četrti. Začeli so leta 1991. Doslej je bilo odobreno kreditiranje za takšen prehod skupno 207 prosilcem. Od teh jih je 116 prešlo na kurjenje z lahkim kurilnim oljem,
65 jih je prešlo na tekoči naftni plin in 26 na vročevodno ogrevanje. Po posameznih letih pa je bil kredit odobren takole: v letu 1991-84,1992 - 69, 1993 - 54 prosilcem.
Občina Trbovlje pa preko svoje strokovne službe pripravlja načrt za plinifikacijo občine Trbovlje.
T.L.
L	—j
zmage je bil vzidan temeljni kamen za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Po nekajletnem odmoru, ko je že kazalo, da se bodo mlade družine morale odločati za podnajemništvo pri starših ali se znajti kakorkoli, je danes strah odveč. Sprva res ne bo stanovanj za malo mesto, vendarle je to začetek.
Ivana Laharnar
V novo šolsko leto * okolju prijaznimi Kvedd
Zadnji tedni avgusta za šolaije in njihove starše navadno pomenijo tudi čas mrzličnega zbiranja učbenikov, zvezkov, barvic, ipd. Pomembno mesto v dolgih spiskih šolskih potrebščin imajo zvezki. Saj veste: 5 malih črtanih, 5 velikih karirastih, 5 velikih črtanih,... Ste takrat, ko deklamirate spisek prodajalki tudi kdaj pomislili, da bi poleg velikosti in debeline zvezka rekli še: "Iz recikliranega papirja, prosim!"
Za izdelavo ene tone papirja potrebujemo 5.5 kubikov lesa, medtem ko se ta pri recikliranih papirjih vedno znova v krogu vrača v proizvodnjo. Poleg tega proizvodnja recikliranega papirja prihrani 4000 kWh električne energije (kar pomeni tudi vzporedno zmanjšanje emisij termoelektrarn) in 28.000 litrov sveže vode, pa tudi onesnaževanje zraka v okolici papirnice je za 75 odstotkov manjše. Uporaba rahlo obarvanega recikliranega papirja je priporočljiva celo z medicinskega stališča, saj ob stiku s papirjem, beljenim s klorom, v telo prodirajo strupeni dioksimi.
Kadar vas bodo ponovno zamikali zvezki iz belega svetlečega se papirja, zato pomislite tudi na dejstvo, da bi z njihovim nakupom sebi in svojim otrokom naredili le medvedjo uslugo.
N.V.G.
časopis
Dobrovoljeek
Zagorje - V začetku avgusta letos je izšel časopis Dobro voljček
1.	Napisal, zložil in izdal ga je Gregor Cerinšek iz Zagorja. Naklada ni velika, le 10 izvodov. Izšel je na štirih straneh v velikosti A4. Njegova vsebina ustreza naslovu. V prvi številki prevladujejo smešnice, anekdote ter križanke. Osrednji prispevek je intervju, ki gaje pisec in izdajatelj imel s svojo mamo. Tudi nogomet je zastopan, na zadnji strani, s kratkim opisom finalne nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v ZDA. Vse kaže, da je osnovnošolec pripravil svoj časopis na računalniku in ga potem razmnožil. Vsebina je pestra in poletnemu času primerna. Lep zgled, kako osnovnošolec lahko izkoristi počitniške tudi za izdelavo svojega časopisa. Sicer je Gregor poznan tudi kot dober učenec GŠ v Zagoiju, saksafonist in bobnar.
T.L.
Xova	Miamka
Ob zadnji podražitvi poštnih storitev je PTT izdala tudi novo poštno znamko za 12 tolarjev. Na njej je upodobljena gora Ojstrica 2350 m. Zelo primerno za ta letni čas, ko veliko ljudi obiskuje gorski svet. Omembe vredno je, da je ustrezna komisija pri PTT izbrala za natis te znamke, motiv Ojstrice, ki gaje posnel alpinist in odpravar ter jadralni padalec Matevž Lenarčič, oblikoval pa Edi Berk.
T.L.
^
Za mamogmf
Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "Mamograf' od 29.7. do 11.8. 1994.
IZOLACIJE -Jože Zupanc Dol pri Hrastniku (prostovoljni prispevki Zupanc, Ivnik) 1.200; Alojz Stradar Dol pri Hrastniku 5.000; Geni Šalamun Trbovlje 2.000; Majda Žgajnar Trbovlje - 2.000; Zora Klopčič Trbovlje - 1.000; Jelka Dolžan Trbovlje - 5.000; Miri Štaut Dol pri Hrastniku.
Skupaj zbranih sredstev od 29.7. do 11.8.1994 - 20.200. Skupaj zbranih sredstev do 11.8.1994 - 9.793.380,00.
— —L

Predel Litije, ki se imenuje Stavbe, spreminja svojo podobo. Nekoč makedamske ceste in poti so zamenjale asfaltne prevleke. Stare zgradbe na Stavbah so bile prenovljene v notranjosti, hiše so dobile tudi nove zunanje opleske. Stanovalce skupine blokov št. 4, 5, 6, in 7 je treba pohvabti, ker že leta vzorno skrbijo za gredice okoli svojih blokov, ki so polne cvetja od zgodnje pomladi pa vse do zime. Delo opravljajo z veliko ljubezni in dobre volje, saj tudi sami radi posedijo ob razkošnih cvetnih grmih.
Še nekomu je treba prižgaf| lampo: vodstvu krajevne skupnosti in izvajalcem del, ki; šib ravnokar zgradili stopnice, na poti od mostu v smeri pr|šti železniški postaji. Na te stopnice so vozači čakali kar ežlih 22 let, od leta 1972, ko je bil zgrajen novi most čez Savo: Dotedanje stopnice so z gradnjo mostu stale na ncustraznem me|n,. zato so ljudje ob semaforju naredili dtv|0 pot, ki |e bila tudi nevarna. Pozimi je bila poledenela in neoskrbov&na. l|jij|o vlaka pa mora biti čim krajša, saj vsi vemo, da se nam tif vlak vedno mudi.
Še na enem delu LiU|e SO spomladi zagorele luči, na, Grbinski cesti, ki seje zaradi turne /gisla v rubriki Pranger., Zdaj naj pohvalo prejme tudi vod,st.v| te krajevne skupnosti, ki je prebivalcem omogočilo pot <|#ov tudi ponoči.
- |/ni.
Joža Kon|ar

a
V TET dobro
Trbovlje- Razmere v elektrogospodarstvu so za zdaj ugodne. Tudi v trboveljski termoelektrarni se lahko pohvalijo, da so do konca prejšnjega meseca proizvedli 358 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je v skladu z letnim načrtom. Če blok ne bi lep čas miroval, bi se lahko pohvalili še z večjim obsegom gospodarjenja. Redno ali vsaj kolikor toliko redno obratovanje elektrarne gre na roko rudarjem, ki so vsaj doslej utegnili dobavljati potrebne količine premoga, resda nekaj manj, kot je bilo načrtovano, vseeno pa v mejah znosnega. Energetski objekt porabi vsak dan povprečno po 2700 ton goriva, na zalogi pa gaje kakih 150.000 ton. Elektrarna ne dela vsak dan s polno zmogljivostjo, pač pa glede na potrebe.
Okoli 15. oktobra bo morala termoelektrarna v t. i. revizijo, to je nekak pregled vseh pomembnejših naprav, ki pa, kot sodijo, ne bo trajal več kot dva tedna. Vsakršno daljše popravilo, vzdrževalna dela ali celo zaustavitev zaradi okvar bi povzročila precej šnje preglavice rudaij em, ker ne bi mogli kopati toliko premoga, kot jim ga določa operativni načrt. Sicer namerava trboveljski energetski objekt proizvesti okoli 605 milijonov kilovatnih ur električne energije.
M.V.
Kora se uspešno lastnini
Radeče - Po končanem kolektivnem dopustu Kora posluje s polno paro. Direktorica podjetja Marija Mirt je glede lastninjenja povedala, da mineva leto odkar so začeli kolektiv obveščati o njem. Kolektiv je bil dobro seznanjen in izdelava programa lastninjenja seje pričela. Vso dokumentacijo so izdelali sami, izjema je bila le cenitev objekta in zemljišča po zapriseženem cenilcu. Program so Agenciji za preš trukturiranjeinprivatizacijo RS odposlali 22. decembra lani, odločba, kije bila podlaga za nadaljne aktivnosti pa je bila pridobljena 1. februarja letos. Programje bil objavljen v Uradnem listu, dnevnem časopisju in na oglasni deski podjetja. Odziv zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev k lastninjenju je bil dober. Pri 125 članskem kolektivu se jih je za sodelovanje odločilo 93.6 odstotkov, pet bivših zaposlenih in 7 upokojencev. Vrednost certifikatov j e pokrila 20 odstotkov interne razdelitve in 40 odstotkov notranjega odkupa, vsakemu udeležencu pa je ostalo še približno 20 odstotkov neizkoriščenega certifikata. Sledila je še izvolitev začasnega nadzornega sveta, začasne uprave, sprejema statuta in razdelitev začasnic.
Po podpisu pogodbe s Skladom Republike
Slovenije za raz voj, o odkupu celotnega zneska je sledila vloga na Agencijo za izdajo odločbe za vpis v sodni register. Postopek je torej v teku in s tem lahko v Kori že poudarijo, da so 60 odstotni lastniki podjetja. V občini Laško so nedvomno prvi, ki so se lastninili na tak način.
R.Š.
Težave tekstilne industrije
Radeče - Kora je prvo polletje še zaključila brez rdečih številk, vendar žal ob skrajnem odpovedovanju in varčnem poslovanju. Celotni prihodek v polletju je nekoliko nižji od 1 mio DEM. Zal so zaposlenim izplačali le delni regres. Želje po sodobnih likalnih napravah ostajajo zaenkrat samo želje. Glede na to, da je slovenska tekstilna industrija 90 odstotni izvoznik, je odvisna od tečaja tujih valut, nam je zaupala direktorica tekstilne tovarne Kora Radeče Marija Mirt. Tečaj je letos že zaostal za 6.9 odstotkov za gibanjem notranje inflacije in do konca leta se pričakuje zaostanek za okoli 10 odstotkov. Osebni dohodki v tekstilni industriji zaostajajo za kolektivno pogodbo tudi do 66 odstotkov. Mnogo je bilo že stečajev in nemalo jih je v lasti sklada. Panoga je delovno intenzivna, zato tudi osebni dohodki predstavljajo naj večji strošek, ki so osnova vsem obremenitvam. Do septembra je že zagotovljena proizvodnja, nato pa sledi sklepanje pogodbe za nadaljnih šest mesecev. Vendar se jim kljub lastništvu ne piše nič kaj rožnata bodočnost.
•	R.Š.
Svea
olastninjena
Poslovanje Svee je zadnja leta čedalje uspešnejše, bodisi produkcijsko bodisi finančno. Od leta 1990 do danes so fizični obseg gospodarjenja povečali za okoli 35 odstotkov in to pri proizvodnji kuhinj, še bolj pa je zrasla proizvodnja na žagi.
Letos naj bi se približali izvozni vrednosti v višini 5 milijonov nemških mark, kar je nesporno lep dosežek, saj prodajajo v izredno ostri konkurenci domačih in tujih izdelovalcev kuhinjskega pohištva. Kot za izvoz, skrbijo tudi za domači trg. Zavedajo se namreč, da ga zaradi povpraševanja po kakovostnem kuhinjskem pohištvu ne smejo in ne morejo zanemarjati.
Letošnji polletni načrt so vrednostno nekoliko presegli, nadejajo se, da jim bo šlo to od rok tudi v tem polletju. Sploh zdaj, ko je njihov program lastninjenja potrjen in je s skladom podpisana ustrezna pogodba. Od 31.
Kruli vsakdanji
Včasih smo se jezili, ker marsikje sredi dopoldneva ni bilo več mogoče kupiti kruha; trgovci so se zgovarjali, da jim je pošel, peki, da ga trgovci nočejo več naročiti. In tako so si marsikje podajali žogico, dokler niso vmes posegli inšpektorji.
Danes teh zadreg ni več. Bojda pečejo v pekarnah kakih 70 vrst najrazličnejšega kruha; v nekaterih trgovinah je tako izbira velika, tam pa, kjer so prepričani, da od kruha nimajo kdo ve kakšne koristi, prodajajo le nekaj vrst tega živila.
Pričakovati je bilo, da bo ves dosegljiv kruh dober. Pa žal ni vselej tako. Slišimo, da kupci največkrat oštevajo tiste peke, ki pečejo kruh, čigar sredica (meča) skorajda ni za v usta oz. je težko prebavljiva. Sredica, pravijo poznavalci, mora gladko zdrsniti skozi grlo, ne pa dajo mora človek toliko časa žvečiti, da postane sluzasta kepa, ki človeku povzroča želodčne težave.
Zakaj smo se lotili pisanja teh vrstic? Predvsem zavoljo tega, ker slišimo, da je letošnji pridelek pšenice slabše kakovosti kot lanski, daj e naj več zmj a druge vrste. Vsak pek bo vedel povedati, da iz slabe moke ne more speči dobrega kruha, razen kot dodajajo poznavalci, če se bolj potrudijo in obdržijo kruh iz slabše moke malce dlje v peči. Ali pa ga zamesijo malce drugače. Ker je kruh naš vsakdanji, zares vsak dan na mizi, marsikje tudi po petkrat na dan, smo te vrstice napisali zato, da bi bilo to živilo tudi vprihodnje kakovostno, skratka dobro kot kruh.
Milan Vidic
^ ---------------------------------
julija je Svea torej sama svoj gospodar. Še več: skoraj vsi zaposleni in nekdanji zaposleni so svoje certifikate oddali podjetju, kakih 70 odstotkov vseh zaposlenih pa seje obvezalo, da bodo v prihodnjih štirih letih vlagali del svojih zaslužkov, da pripomorejo k uresničitvi zastavljenih ciljev podjetja. In ker pospešeno delajo pri pridobivanju certifikatov ISSO, zlasti kar zadeva kakovosti izdelkov in ker so in še bodo kar precej vlagali v razvoj, zlasti v primarno produkcijo, utegne Svea v prihodnjih petih letih postati to, kar so si pred leti zastavili kot prednostno nalogo: cvetoče in dobro stoječe podjetje z ustrezno blagovno znamko, poznano v Evropi in celo dlje.
M.V.
TF
Prvi dogodek letošnjega občinskega praznika je bila otvoritev pionirske knjižnice.
Župan Zagorja Matjaž Švagan je prerezal trak in odprl nov poligon Kinološkega društva.
Otvoritve plinovodnega omrežja in kabelske TV se je poleg občanov Zagorja in drugih gostov udeležil tudi minister za okolje in prostor Pavle Gantar.
V Medijskih Toplicah so v ponedeljek sedli k pogovoru častni občani, direktorji podjetij in drugi ugledni gostje, med njimi tudi ministrica za delo in socialo Rina Klinar.
ligd			s:;''	
||	dl! Bili			■
; Hf	»Ju
I WM;	
Krajani Ravenske vasi so bili vse do letošnjega praznika odvisni od deževnice in vode iz gasilskih cistern. Sedaj ima vsaka hiša vodo iz novega vodovoda.
/'Predsednik IS občine Zagorje Vladimir Kojnik je v torek vzidal temeljni kamen za poslovno -stanovanjski objekt, ki so ga v teh dneh že začeli graditi.
Tekst: Ivana Laharnar Foto:Tomo Brezovar

Vsako leto ob občinskem prazniku komisija za odlikovanja objavi javni razpis za podelitev občinskih priznanj. Poslanci občinske skupščine so na julijski seji predloge, ki jih je posredovala komisija za odlikovanja, sprejeli. Na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku v Ravenski vasi je predsednik skupščine občine Matjaž Švagan izročil pet priznanj posameznikom in društvu, katerih dolgoletna dejavnost je bila v veliko korist ljudem v njihovem delovnem ali življenjskem okolju.
Mag. Miroslav Štrajhar je dobitnik naslovaČastni občan. Podjetje Svea, katerega vodenje je prevzel pred desetimi leti, jeizobsojenegana skoraj šen propad, postalo sodoben kolektiv, ugleden doma in v svetu ter eno od vodilnih podjetij v lesnibranži. Seveda je imela ta razvojna rast tudi pozitivne posledice v občinskem prostoru, saj tu niso povzročali socialnih pretresov, ki so bili v zadnjem obdobju tako značilni zanašo državo. Podjetje zna pod vodstvom svojega generalnega direktorja prisluhniti tudi potrebam domačega kraja. Uspehi podjetja so sad strateške usmerjenosti direktorja Miroslava Štrajharja in njegove ekipe, uvajanja novih tehnologij in doseganja kakovosti, kar Sveine kuhinjske programe vodi v dober evropski in svetovni trg. To se izkazuje v poslovnih rezultatih in v doseženih priznanjih ter nagradah na domačih in mednarodnih sejmih pohištva. Podjetje je pristopilo tudi k projektu zagotavljanja kakovosti po mednarodnih standardih ISO, sicer ISO 9001, za kar predvidevajo pridobitev certifikata že letos. Z osebnim spodbujanjem Miroslava Štrajharja štipendirajo kar 10 odstotkov bodočega kadra, veliko delavcev pa se izobražuje ob delu. Sam je letos uspel pridobiti akademski naziv magistra organizacijskih znanosti.
Ireni Drcnik,
direktorici Doma
pa je tudi posvečala skrb starejši populaciji. Njene strokovne, organizacijske in vodstvene prednosti so se izkazale prav pri izgradnji in vodenju Doma starejših občanov, kije postal vzor med domovi za prijetno preživljanje jeseni življenja. Leta 1990 je direktorici in vodstvu doma že uspelo dom razširiti in izjemno zvišati standard. V njem je celo bazen za potrebe rekreacije in rehabilitacije. Njen cilj je bil tudi vključiti dom v življenje in prostor krajevne skupnosti ter občine. To je v ponos Izlakam in občini Zagorje še kako dobro realizirano. Domovi starejših občanov so tiste ustanove, kjer človek lahko hitro dokaže, ali je vešč podiranja ali je sposoben graditi. Irena Drenik je dokazala, da zna graditi tisto, kar drugi sprejemajo z zadovoljstvom.
Igor Bučevec iz Ravenske vasi je prejel Srebrno plaketo. Kot poklicni gasilec je zaposlen v Elektrarni, kot krajan Ravenske vasi pa eden najbolj prizadevnih in aktivnih na tem območju. Njegovo delo je povezano predvsem s skrbjo za dvig kvalitete življenja v vasi in za izgradnjo nekaterih osnovnih infrastrukturnih objektov in naprav. Krajani ga poznajo kot prizadevnega gasilca, sodelovaljepri izgradnji telefonskega omrežja ter pri vzdrževanju in obnovi nekaterih objektov in cest v krajevni skupnosti. Zadnja leta je bil aktiven predvsem kot član gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda v Ravenski vasi. S tem je vodo končno dobila najbolj ekološko obremenjena krajevna skupnost v zagorski občini. Igor Bučevec zna s predanostjo, delavnostjo in nesebičnostjo okoli sebe zbrati sokrajane in jih navdušiti za akcije. Zbrali so se, združili denar in veliko dela, se povezali z občino, ki jeponudila svojo pomoč, in skozi pet let je za 74 hiš pritekla voda - za skoraj vse prebivalce občin vsakdanja nuja, brez katere si življenja tudi zamisliti ne da, za krajane Ravenske vasi pa življenjska zmaga,
ob kateri se vzradosti prav sleherni posameznik.
Barbka Rebolj,
sekretarka Občinske organizacije Rdečega križa, je postala dobitnica Srebrne plakete. Rdeči križ gotovo nebi uspešno deloval, če ne bi tam delali tako rekoč navdušenci, ljudje, ki imajo radi druge ljudi in jih tudi spoštujejo. Barbka Rebolj je na občinskem odboru že nekaj let, obseg dela in nalog v tej humanitarni organizaciji je bil vedno velik. Še posebej so se naloge množile ob gospodarski krizi in z njo slabšanju socialnega položaja vse večjega števila prebivalcev, pa tudi s prihodom beguncev iz Bosne. Številni so pri sekretarki Barbki našli zatočišče in pomoč, s tem pa vsaj nekoliko upanja in možnosti za preživetje. S človeškim in tovariškim delovanjem in ob velikem osebnem odrekanju je z angažiranjem dokazala, da ljudje v stiski potrebujejopredvsem sočloveka, kijih razume in jim je pripravljen priskočiti na pomoč. Barbki Rebolj gre zasluga, da je občinska organizacij a R K kij ub no vim n alogam uspešno izvajala svoj redni program kot so zbiralne akcije, krvodajalstvo, zdravstvena vzgoja, delo z ljudmi, vključevanje v oblike boja proti alkoholizmu, narkomaniji, kajenju, aidsu in druge naloge.
Gasilsko društvo Senožetije letošnji dobitnik Srebrne plakete občine Zagorje ob Savi. Društvo je 2. julija praznovalo 60 letnico obstoja in delovanja. Zadnja leta je eno najaktivnejših gasilskih društev v zagorski občini. Člani so izvedli mnoge sktivnosti, med njimi je velika pridobitev nov gasilski dom. Skupaj s Komunalnim odborom Šentlambert so zgradili gasilsko športni poligon. S pomočjo sponzorjev so kupili kombi vozilo. Preuredili in obnovili so gasilsko avtocisterno. Vsega tega v gasilskem društvu ne bi naredili, če ne bi bilo požrtvovalnega dela članov društva, ki so pripadni gasilstvu in kraju. Gasilci GD Senožeti vedno znajo pomagati krajanom in sodelujejo v okolju, zato tudi njihovo okolje vedno prisluhne njihovijn potrebam in ciljem.
Ivana Laharna
starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlakej ebi-la podeljena Zlata plaketa. Dolga leta je družbeno aktivna občanka Zagorja. Veliko je naredila na področju reševanja socialne problematike, z velikim razumevanjem

. «4

1.	-1. SENJORITA MARGERITA - M4M (3)
2.	- 2. TIHO JOČEJO SOLZE - Magnet (2)
3.	- 3. POLETNE MAČKE - Victory (5)
4.	-5. SIRENA - Irena Vrčkovnik (4)
5.	-/. LIZAUUBIJAZZ-Regina(1)
1.	-1.1 SWEAR - Ali for one (5)
2.	-2. RUN TO ME - Double You (3)
3.	- 4. THE PROMISE MAN - Basic Element (4)
4.	-5. CENTE - Laura Pausinni (2)
5.	-/. U TVOJIM MISLIMA - Sandi & E.T. (1)
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Tibovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovfe |

dopustov do kakšnih konkretnih informacij nismo prišli. Dejstvo je le, da so dobili delo tisti, ki so imeli najugodnejšo ponudbo, torej SGP Zasavje - Trbovlje, p.o. Tudi na podjetju Spekter d.o.o., kije investitor projekta, nismo mogli priti do odgovornih. Po besedah Antona Pavliča naj bi za "uvoz" makedoncev bil neposredno odgovoren investitor, torej Spekter d.o.o. Ker nam do zaključka redakcije ni uspelo poiskati vseh informacij in dejstev o tej zadevi, bomo do njih skušali priti in jih poiskati do izida naslednje številke.
Jure Nagode
TRBOVLJE
Trg svobode 1 Ta, 61420 THiovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056
21 358, fax: +386 601 26 228
Minuli vikend so v Zagorju dvigovali prah plakati Slovenske nacionalne stranke. Na njih je bila zapisana marskikatera grenka beseda in omenjeno nekaj ljudi vprecej slabi luči. Kamen spotike naj bi bili "uvoženi" delavci iz Makedonije, ki kradejo kruh slovenskim in predvsem zagorskim gradbincem.
Konkretno naj bi se to dogajalo na novem gradbišču v zagorski občini, kjer gradijo novo stanovanjsko zgradbo. Anton Pavlič, predsednik zagorske SNS, ki je razobesila plakate, pravi, da je videl avtobus z ohridsko registracijo, kije pripeljal delavce. Zaradi tega se je odločil za protest takšne vrste. "Našo občino skušajo namerno osiromašiti, nastradali bomo delavci," pravi. Pravi tudi, da seje za ta posel potegovalo zagorsko podjetje TIGA, vendar ga ni dobilo. Razlog naj bi bil v tem, da so bili deset miljonov tolarjev dražji kot konkurenca. V resnici naj bi bilo razlike samo zadvamiljona. Direktor TlGEMitja Kržišnik pa je povedal, da je bilo razlike zapet miljonov tolarjev. Za toliko naj bi bilo njihovo podjetje drag e le relativno. Do razlik med ocenj evanj em prihaja zaradi različnega vrednotenjaobveznic zagorske občine. "Če bi nam nudili konkretno
plačilo, bi se dalo pogovaijati o popustih in nižj i ceni, z določenim vrednotenjem obveznic, pa bi se razlika pri ponudbi lahko celo zmanjšala." Pravi tudi, da je slišal in videl plakate, ki govorijo o makedonskih delavcih, vendar se v zadevo ni poglabljal. Pravi samo, da je škoda, da mora zagorska firma delati širom Slovenije, v domači občini pa dela ne dobi.
O zadevi smo se skušali pozanimati tudi na zagorski občini, vendar zaradi

'omo Bri
Dol pri Hrastniku - Planinci z Dola v vročih avgustovskih dneh niso počivali. Te dni so končali novo fasado doma v Gorah.
Razbili smo neprijazno pločevinasto zaščito na prednjem delu doma in mu dodali lesene dele. Kombinacija z lesom daje lepši videz, je povedal vodja in koordinator prenovitvenih del Drago Kozole. Končali smo tudi rusko kegljišče, balinišče in zračni pikado, tako da je športni park dobil zaokroženo celoto..." Dela, razen najbolj strokovnih, so potekala v lastni režiji. Planinci so zabeležili kar 681 ur prostovoljnega dela. V planinski postojanki v Gorah bodo imeli priprave za jesensko sezono tudi hrastniški košarkarji, naslednji teden pa dolski rokometaši.
F.	M.
Marno - Kulturno društvo Marno je v soboto, 13. avgusta, že sedmo leto organiziralo obisk svetišča Marije Pomagaj na Brezjah. Udeleženci so si poleg svetišča ogledali še planinski muzej v Stari Fužini pri Bohinju in se sprehodili po soteski vVoje. Izlete organizira in vodi Magda Žagar - Diacci z Breznega.
F. M.
1 rbovlje - V avli DD Trbovlje je od 3. do 6. avgusta potekala akcijska prodaja pohištva in posteljnine, ki jo je pripravilo podjetje Suha krajina commerce iz Dvora pri Žužembergu ob sodelovanju domačega podjetja. Obiskovalci in bolj redki kupci so si lahko ogledali spalnice, predsobe, dnevne sobe, kuhinje, vrtne garniture, otroške sobe, pa tudi vse vrste posteljnine. Organizatorji so nudili kupcem dobavo razstavljenega blaga in opreme po ugodnih cenah.
T.L.
Cemšeniška planina - Od 12. do 15. avgusta je na Čemšeniški planini potekal tabor mladih v okviru projekta "Učim se biti samostojen".
Sprejet nov obrtni zakon
Novi obrtni zakoni bodo poostrili pogoje, hkrati pa postavili obrtništvo v ugodnejši položaj, saj zahtevajo doslednejše spoštovanje reda in pravil, česar se obrtniki pravzaprav še najbolj veselijo. Zakon predvideva tudi dokaj visoke kazni za šušmarje in tiste, ki nezakonito opravljajo dejavnost.
Novi zakon določa obrt kot način opravljanja dejavnosti, le to je mogoče opravljati v različnih pravnoorganizacijskih oblikah, ki jih določa zakon o gospodarkih družbah. Od samostojnega podjetnika - posameznika do oblik gospodarskih družb s statusom pravne osebe. Zakon določa pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter domače in umetne obrti. Določa tudi organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti po obrtnem zakonu. Ustrezna izobrazba je temelj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Za opravljanje obrtnih dejavnosti zahteva zakon naj ostrejši pogoj, to je mojstrski izpit. Da bi zakon pospeševal in ne omejeval podjetništvo, zakon dovoljuje, da v primeru, ko podjetnik posameznik ali družbenik ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev, lahko zaposli osebo, ki tak pogoj izpoljnjuje. Tudi izumiteljem in avtorjem, ki imajo registrirane vzorce ali modele za opravljanje dejavnosti, ni treba pridobiti mojstrskega naziva.
Obrtne dejavnosti deli zakon v tri skupine: v obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter domače ih umetne obrti. Po novem obrtnem zakonu dobi pravico do opravljanja obrtne dejavnosti fizična in pravna oseba, ki pridobi obrtno dovoljenje in se vpiše v obrtni register. Zakon predvideva tudi visoke kazni za delavce na črno. Za opravljanje dejavnosti brez obrtnega dovoljenja je kazen v višini od 600.000 do enega milijona tolarjev. Poleg tega bodo takim odvzeli tudi material in delovne priprave. Tako naj bi se preprečila predvsem nelojalna konkurenca. Seveda ni prepovedano opravljanje dejavnosti za zadovoljevanje lastnih potreb. Tako si lahko še vedno sami prepleskate stanovanje, popravite avto...
Regresivna obrestna mera namesto nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo je v Uradnem listu št. 40 (8. 7. 1994) objavilo natečaj za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter v predelavi. Sredstva se bodo dodeljevala za kreditiranje naslednjih investicij: nakup zemlje, gradnja in prenova hlevov, pitanje govedi, prireja mleka, vzreja in pitanje prašičev, vzreja drobnice in kuncev, vzreja konj, nakup mehanizacije za storitve v strojnih krožkih, nakup gorskih traktorjev in standardnih traktorjev na štirikolesni pogon z zavorami na vsa štiri kolesa najmanjše moči 40 KW v gorsko višinskih območjih, obnovo sušilnic za hmelj, gradnjo in obnovo objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki temeljijo na lastnih kmetijskih pridelkih in lesu, gradnjo objektov in naprav za skladiščenje, predelavo in pripravo blaga za trg na zadružnem principu, gradnjo deponij za sladkorno peso, gradnjo rastlinjakov in plastenjakov za proizvodnjo sadik, vrtnin, jagodičevja in cvetlic.
Karmen Rajevec
Sredstva se dodeljujejo za regresiranje realhe obrestne mere (r) v višini 60 - 80 odstotkov, odvisno od vrste investicije in pridelovalnega območja.
Pravico kandidiranja za sredstva na natečaju imajo fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in imajo prebivališče oziroma sedež v republiki Sloveniji. Investitor, ki je že pridobil sredstva za navedene investicije iz naslova celostnega urejanja podeželja in obnovo vasi ter sredstva za spodbujanje demografsko ogroženih območij ne more kandidirati na natečaju. Pogoji za kandidiranje na natečaju so naslednji: da imajo interesenti za razpisane namene sklenjeno pogodbo o kreditiranju investicije s finančno organizacijo, da imajo zagotovljena sredstva za dokončanje investicije, da znaša lastna udeležeba investitorja minimalno 30 odstotkov, da realna obrestna mera (r) ne presega 12 odstotkov in daje doba vračila kredita od 1 do 5 let. Interesenti naj pošljejo vloge na naslov: Poslovno združenje prehrane, Dunajska cesta 47/10, Ljubljana, do 15. septembra 1994.
Informacije, kaj mora vloga za kandidiranje na natečaju vsebovati so ineteresentom na voljo pri Kmetisjki svetovalni službi oziroma v Uradnem listu št. 40.
Anton Darovic
altiste
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časoplsjr-tff mnenja bralcev o življenjuin dogajanju v Zasavju^Ne^odpisanlh pisem ne objavljamo^Dolžlna pisem je zarbai prostora omejena na največŠJHlpkamlbvtstic^JInedriištvo^gipridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objaviti daljšega, čebeepi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
letni dopust v "luknji"
Za letošnji dopust sem se prijavila pri Turistični agenciji Svarog - Zagorje. Po dveh predplačilih (31. maja in 18. junija) sem bila še vedno prepričana, daje z mojo rezervacijo vse v najlepšemredu. Toda... kmalu po drugi plačani akontaciji sem prejela obvestilo turistične agencije Svarog, da naj se v čimkrajšem možnem času oglasim pri njih. Ker sem po telefonu zvedela le to, da je šefinja na službeni poti, ostali pa ne vedo nič o obvestilu, sem pač morala počakati na šefinjo. Le ta mi je čez nekaj dni zelo prijazno razložila, daje moj najem apartmaja pod vprašanjem, toda prav gotovo se bo našla kakšna luknja.
Ker me je novica dobesedno razjezila, sem se odpravila na agencijo. Tam so mi dali vedeti, daje gospa pokasirala akontacijo za najem apartmaja, ki na žalost sploh ni bil prost.
In potem so sledila razna natolcevanja gospe Podlesnik, češ da Hrvatje "mečejo Slovence iz apartmajev" in to ne samo pri njih, ampak tudi pri vseh ostalih agencijah. Ker človek ne verjame vse kar sliši, sem seveda poklicala tri večje agencije, ki o "metanju Slovencev iz apartmajev" niso ničesar slišali. Povedali so mi tudi, da je pri vseh ostalih agencijah plačana akontacija 100 odstotna rezervacija.
Pri Svarogu so tako veselo razpolagali z mojim denarjem dobra dva meseca, potem pa iskali luknjo za moj dopust. Najbrž bi veliko lažje našla prosti apartma v začetku junija, ko so na agenciji že vedeli, da z najemom apartmaja ne bo nič, kot pa konec meseca julija, ko sem prejela njihovo obvestilo. Po dolgem pregovarjanju, češ da se bo sigurno našla kakšna luknja, če počakam še kakšnih deset dni, sem zahtevala denar nazaj, saj sem pri drugih agencijah zvedela, da od
Savudrije pa do Rovinja v določenem terminu ni več prostih apartmajev.
Mogoče pa so mi hoteli ponuditi "luknjo" oziroma brlog, kjer bi skupaj z medvedom preživljala zimske in ne poletne počitnice.
Mira Zajc, Orehovica 12, Izlake
Hitra in učinkovita pomoč
Ob zadnjem velikem neurju v Zasavju konec junija je bila močno prizadeta tudi moja žagarska obratovalnica ob potoku Kotredeščica v Zagorju. Nad tem, kar je ostalo potem, ko je voda odtekla, bi lahko samo še obupal. Iz nanešenega blata, lesa, vejevja in vsega drugega so se komaj videli zgornji deli žagarskih strojev, vse drugo je bilo globoko v blatu ali pa je voda odtrgala in odnesla. Kot obrtnik sem bil v brezupnem položaju.
Zato nimam besed, s katerimi bi izrazil svoja občutja, ko so me takoj zjutraj po neurju obiskali najvišji predstavniki občine Zagorje, civilne zaščite, krajevne skupnosti, Slovenske ljudske stranke terdobri sosedje in mnogi prijatelji. Vzpodbudne besede, obljubljena in ponudena pomoč so mi vrnile moč in upanje, da se bo vse še dalo obnoviti.
Ko smo že po dveh dneh s pomočjo slovenske vojske pričeli s čiščenjem obrata in okolice, se je šele pokazalo, kolikšna je škoda in koliko dela je pred nami. Delo, ki so ga opravili fantje iz oklepne enote vojašnice Vrhnika in bojne enote iz vojašnice Novo mesto, je bilo "delo za arestante", kot je rekel nekdo, ki jih je pri tem delu videl. Pa se niso pritoževali, z dobro voljo so v veliki vročini, blatu in smradu po 12 ur dnevno "po arheološko" odkopavali pogonski in prenosni sistem pod žago. V šestih dneh dela so odstranili nad 200 m3 raznega materiala in odmontirali del uničenih naprav.
Tudi mnogi drugi so mi takoj prišli pomagat. Vsem in vsakemu posebej se želim po tej poti zahvaliti. Posebno se želim zahvaliti Izvršnemu svetu in predsedstvu Občine Zagorje, občinskemu štabu civilne zaščite in teritorialne obrambe za hitro in učinkovito pomoč. Hvala tudi vsem tistim sosedom in prijateljem (posebej g. Romanu Kržišniku), ki so imeli razumevanje in so si vzeli čas, da so mi prišli pomagat. Hvala tudi vsem za vsako dobro besedo, topel stisk roke - veliko mi pomenijo kot opora pri delu, ki me še čaka; ne bom jih pozabil.
Ob dogodkih, ki kot naravna nesreča prizadenejo mnoge, se sprašujemo: " Zakaj?" Takole razmišljam; mnogi smo ob tem hudo prizadeti, vendar, ali nam ni ob takih trenutkih tudi ponudena priložnost, da si med seboj pomagamo in tako najdemo pot drug do drugega, ki je sicer v tej naglici življenja ne bi našli.
Janez Škrinjar, Selo 76, Zagorje
Zahvala za pomoč od neurja prizadetim članom ZSSS v Zasavju
Po neurju, ki je v juniju prizadelo zasavske občine Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Zasavje Trbovlje zaprosila Predsedstvo ZSSS, Republiške odbore dejavnosti Slovenije in Območne organizacije, da se po principu solidarnosti in vzajemnosti vključijo v organizirano pomoč članom ZSSS v Zasavju.
Do 4.8.1994 so
ROS tekstilne in usnjarsko -predelovalne industrije Slovenije, ROS dejavnosti družbenih in državnih organov Slovenije, ROS dejavnosti finančnih organizacij Slovenije, Območna organizacija za Gorenjsko, Območna organizacija Ljubljana in okolice, Območna organizacija za Zasavje.
Na podlagi našega poziva in v civilu, da bi najbolj objektivno, pošteno in odgovorno razdelili zbrana sredstva za pomoč od neurja prizadetim članom ZSSS so sindikati podjetij oblikovali predloge za svoje člane, ki so bili najbolj prizadeti ob neurju. Po proučitvi vseh prošenj in upoštevanju višine razpoložljivih sredstev je posebna komisija Območne organizacije Zasavje podelila 51 članom ZSSS solidarnostna sredstva za ublažitev posledic, ki so jih imeli ob neurju. Pomoči so bile podeljene v višini od 20.000 do 50.000 tolarjev. Solidarnostna sredstva so bila podeljena članom sindkitov iz 15 podjetij, ustanov in zavodov.
V imenu Območne organizacije sindikata Zasavje Trbovlje, še posebej v imenu vseh članov ZSSS, ki so prejeli solidarnostna sredstva za blažitev težkih posledic neurja se Iskreno zahvaljujemo vsem sindikatom, ki so se vključili v pomoč našim članom. Tudi s to akcijo se je pokazalo, da v naši organizaciji razvijamo solidarnost in vzajemnost in tako člani sindikata v veliki stiski ob elementarni nesreči niso ostali sami.
Sekretar Ciril Urek, ZSSS
Območna organizacija Zasavje T rbovlje
našo akcijo za pomoč podprli in nakazali namenska sredstva:	Pred-
sedstvo ZSSS, ROS delavcev trgovine Slovenije, ROS delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ROS kmetijska in živilske industrije Slovenije, ROS delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije,


TRBOVLJE
Tlg svobode Ho, 61420 Trbovlje teti +386 601 26 333, 26 056 21 338, knu +386 601 26 228

E
Poštarska
Dame in gospodje, oglejmo si malce delo našega slavnega, monopolističnega magnata, med ljudmi bolj znanega tudi kot pošta alias PTT. Tudi če bi izvzeli astronomske cene telefonskihpriključkov, večinomanestabilne telefonske linije prepolne motenj ter čakalno dobo na prosto številko in (nejvarovanje zasebnosti vsebine pisem (interni pravilnik PTT-ja je povzdignjen nad ustavo), bi še vedno ostalo več kot dovolj kosti za glodanje. K pisanju me je spodbudilo mačehovsko ravnanje PTTja s pošiljkami, ki so jim bile zaupane za prenos do naslovnika. Knjige, sploh s strokovno vsebino, dandanes sploh niso poceni in zato je postalo nekaj čisto običajnega, če si eno delijo trije ali štirje študenti. In kako to izgleda s stališča zgoraj omenjene organizacije?
Pošiljko, ki je knjiga, so mi na eni od izpostav svetovali poslati kot tiskovino v posebnem ovitku, ki naj bi varoval vsebino. Prav. Plačaš zasoljeno ceno za poseben ovitek v upanju, da bo vsaj knjiga ostala nepoškodovana, nakar me čeznekaj dni pokliče naslovnik in vpraša: "Ja kakšne klobase pa pošiljaš? A nisi kupil nove knjige?" Čeprav sem takoj posumil v čem je stvar, sem vseeno vprašal, če se ne šali...
Ni se šalil. Vrnil mi je knjigo takšno, kot jo je dobil. S strgano platnico in oslovskimi ušesi. Skorajda prelomljeno. Ne razumite me napak, prav nič nimam proti temu, da se uslužbenci PTT-ja naučijo programirati v Visual Bašiču, moti pa me to, da slednji ob lem "učenju" knjigo razsujejo.
Seveda sem skušal iskati pravico pri uslužbenkah za okenci. Zaman. Po tavanju od ene do druge sem pristal pri kontrolorki in ta mi je vzela še tisto malce zaupanja v nj enega delodajalca, ki sem ga do tega nemilega dogodka imel. Najprej me je skušala prepričati, da knjigo v bistvu sploh ne bi smel poslati kot knjigo, temveč kot paket. Na repliko "A potem moram pa staro železo poslati kot knjigo, da mi ga ne bi slučajno po pomoti pretopili v ponve?", je spremenila mnenje in začela trditi, da bi pač vse skupaj moral oddati v vrednostnem pismu. "Vrednostnem pismu? Prav. Bom vedel za drugič. Zdaj bi pa vložil odškodninski zahtevek," sem pogumno dejal, čeprav sem se prej nabavil njihov interni pravilnik, kjer piše, da bom moral dokazati, da so oni namerno uničili pošilko, če bi sploh hotel dobiti kakšno odškodnino. Gospa (gospodična?) kontrolorka mi je (s prijaznim nasmeškom) predala nekakšen vprašalnik rekoč: "Ja, veste, močno dvomim, da vam bo to kaj veliko koristilo. V najboljšem primeru pa vam bomo povrnili stroške poštnine."
Prav vljudno sem se ji zahvalil in razmišljal, kje naj na brzino staknem novih 3500 tolarjev za novo knjigo. Aja, pa še en bistven podatek, da bi ne bilo hude krvi, obdolževanjpo nedolžnem in ogorčenih pisem bralcev. To se je zgodilo na pošti v Ljubljani, ko sem poslal, hmmmm, no ja, poskusil poslati knjigo prijatelju v Hrastnik.
Tomi Pucelj
Po Pinoti Vrsar
Končno se je le zgodilo, kar bi se moralo že pred več meseci. Novigrajska Pineta je spet v rokah pravih lastnikov. Kajpak je ta sezona izgubljena, še posebej, ker bo treba po vsej verjetnosti marsikaj postoriti, da bodo objekti spet takšni, kot so jih dobili v roke begunci. Toda v hrvaških rokah ostaja Vrsar, zagorski mladinski počitniški dom. Zasegli so ga predlani z obljubo, da bo vsaj leto dni pozneje spet v zagorskem upravljanju.
Ta čas mineva že tretje leto, dom pa še vedno ni v rokah pravih lastnikov. Narobe: po tem, ko so ga letos izpraznili pripadniki hrvaškega vojaškega zbora, so se v njem naselili otroci, bojda iz okolice Osijeka. S tem je hrvaška stran grobo poteptala svojo obljubo o vrnitvi doma pravim lastnikom. Niti najmanj ne bi smeli dvomiti o potrebi počitnikovanja hrvaških otrok, otroci kot otroci seveda ne premišljajo, čigav je dom, v katerem preživljajo del šolskih počitnic. Toda nekaj drugega ali bolje rečeno drugače se sliši, če vemo, koliko počitniških ali turističnih zmogljivosti ima Hrvaška na Jadranu, zato se čudno sliši, da si je meni nič tebi nič prilastila pravico nastaniti otroke v tujem objektu.
Za osvežitev spomina kaže ugotoviti, da sta vodstvi zagorske občine in mladinski odsek pri štajerski deželni vladi, ki je soustanovitelj oziroma nekak nepisani solastnik počitniškega doma v Vrsarju kmalu zatem, ko so se v njem naselili hrvaški vojaki skušali pri hrvaških oblasteh posredovati. Kaj dosti zaleglo pa to ni, razen meglenih obetov o tem, da gre za začasno nastanitev pripadnikov vojaškega zbora.
Drži tudi mnenje, da zagorska občina letos ni niti enkrat posredovala pri slovenkem zunanjem ministrstvu, da bi se vključilo v razreševanje tega problema. Res pa je, da nihče ne ve, ali bi to karkoli pomagalo, razen da Hrvatje ne bi v domu naselili svojih otrok
Tudi za zagorsko šolsko mladino in nekaj sto avstrijskih otrok je letošnja počitniška sezona v Vrsarju izgubljena. S tem se je treba sprijazniti, toda kazalo bi se čimprej ponovno korenito lotiti vseh ustreznih posegov in ukrepov za to, da bi dom vrnili vsaj letos. To bi bržkone omogočilo po tem, ko bo opravljena primo - predaja, njegova sanacija, saj je pričakovati takšne ali drugačne poškodbe, za katere odpravo bo potrebno nekaj časa.
Na vsak način bi morali že letošnjo jesen začeti tudi akcijo za pripravo načrtov za letovanje zagorskih in avstrijskih otrok prihodnje poletje. Večkrat sem omenil, kako zelo nujno je letovanje šolarjev ob morju, vsaj v času, ko še vdihavamo onesnažen zrak in živimo še vse prej kot v snažnem okolju.
Milan Vidic

V teh vročih dneh se marsikdo odloči za obisk bazena. V Zasavju in okolici jih je kar nekaj. Z Marjeto sva obiskali izlaški, zagorski, trboveljski, radeški bazen in bazen v Rimskih Toplicah. Brez dvoma sodita bazena na Izlakah in Rimskih Toplicah med zelo dobro urejene, medtem ko je zagorski bazen trenutno bolj podoben mlakuži.
Zagorje.
Če ste se prvič napotili na zagorski bazen in ne veste natančno kje se nahaja, se prej raje pozanimajte. Zakaj? Takoj ob glavni cesti vas bo tabla opozorila, da boste pravočasno zavil i proti bazenu, toda naprej... Nič. Nobenega kažipota. Vsaj ne opaznega. Ko končno le najdeš bazen, na vratih naletiš, tako kot vsepovsod na blagajnika. Cene niti niso pretirano visoke. Tako stane celodnevna otroška karta 150 tolarjev, starši pa morajo odšteti 300 tolarjev. Popoldanske karte so nekoliko cenejše, otroška stane 100, za odrasle pa 200 tolarjev. Ob vikendih so cene višje za 50 tolarjev. Prodaj ali so tudi sezonske karte po 3000 in 6000 tolarjev. Tudi za gostinsko ponudbo na bazenu je poskrbljeno. Odžejate se lahko na pokriti terasi, kjer so cene ugodne, poleg tega se lahko posladkate tudi v slaščičarni. Tudi ljubitelji fliperjev lahko pridete na svoj račun.
Za varnost skrbi le eden reševalec. Obisk je zelo različen. Povprečno obišče bazen od 50 do 350 ljudi na dan. Kadar je voda zelo umazana (tako kot ob mojem obisku), kopalcev ni. Za razliko od ostalih okoliških bazenov v Zagorju ni mogoče nočno kopanje. Lastnik zagorskega bazena je občinaZagorje, upravljal ec paje nogometni klub.
Izlake.
Izlaški bazen je zadnje čase kar precej spremenil svojo podobo. Tako postaja vse bolj priljubljeno, ne le zasavsko, pač pa tudi slovensko kopališče. Za to je brez dvoma zaslužen tudi eden izmed najdaljših
toboganov v Sloveniji. Vožnje po toboganu ne plačate posebej, saj je vračunana v vstopnini. Le-ta stane čez teden za otroke 400 tolarjev, za odrasle 500 tolarjev, ob vikendih je 100 tolarjev dražja. Tudi tu so prodajali sezonske karte in sicer po 6000, oziroma 8000 tolarjev, ki ne veljajo ob vikendih in praznikih. Če pridete v organizirani skupini vsaj desetih ljudi, vam bodo priznali 10 odstotni popust. Za nočno kopanje je poskrbljeno od ponedeljka do petka od 20. do 23. ure, zanj boste odšteli 500 tolarjev.
Za varnost skrbij o trij e reševalci. Letos na srečo še ni bilo večjih nesreč. Izposodite si lahko tudi ležalnik in senčnik. Za gostinsko ponudbo skrbi kar hotel sam. Rednojemljejo tudi vzorce vode, ki vsaj zaenkrat ustreza normativom. Letos obisk ni tako množičen kot lani. Pričakujejo, da bo v celi sezoni tolikšen, kot je bil prejšnje leto, ko so bazen odprli šele sredi sezone. Načrtujejo tudi gradnjo pokritega bazena.
Trbovlje
V Trbovljah so cene enake kot v Zagorju, torej ne pretirano visoke. Udeleženci poletne atletske šole imajo izkaznico in s tem prost vstop, prav tako kot tudi udeleženci drugih enotedenskih poletnih športnih šol. Organizirano je tudi nočno kopanje in

E
sicer od 20. do 21. ure, za kar boste odšteli 200 tolarjev. Če ste redni nočni kopalec, ste brez dvoma kupili sezonsko karto za nočno kopanje, za katero ste odšteli 4000 tolarjev.
Za varnost skrbita dva reševalca v izmenah. Za gostinsko ponudbo je poskrbel klub Vrtinec. Vsakteden tudi jemljejo vzorce vode in jih pošljejo v Ljubljano. Voda je ogrevana in ima 26 stopinj C. V Trboveljskem bazenu imajo vsak dan treninge plavalci Dadas Rudarja. Obisk trboveljskega bazenaje kar precejšen. Povprečno ga obišče 150 do 200 ljudi, v najbolj vročih dneh pa je kopalcev celo do 500.
Pred kratkim so zaposlili še nočnega čuvaja, saj soponoči nepridipravi zamenjali stranišče in odpad z bazenom. Lastnik bazenaje še vedno občina Trbovlje.
Rimske Toplice
S tamkajšnjim bazenom upravlja družinsko podjetje Forum Terma, letos že četrto sezono. .Vstopninaje med obiskanimi bazeni ena naj višjih, saj stane dnevna karta za odrasle 450, za otroke300 in za upokojence 400 tolarjev. Prodajali so tudi sezonske karte, ki so zagotovo najdražje, za odrasle stane 17.000, za otroke 12.000 in za upokojence 16.000 tolarjev. Možen je tudi nakup za 10, 20 ali 30 kopanj. Organiziranim skupinam nad 15 oseb nudijo 10 odstotni popust pri vstopnini. Kopalcem so na voljo tudi kopalke in brisače za isposojo po 100
tolarjev.
Ob torkih in petkih imajo organizirano tudi nočno plavanje. Za 350 tolarjev odrasli, 250 tolarjev otroci in 320 upokojenci se lahko v bazenu namakajo od 21. do 24. ure. Forum terma skrbi tudi za gostinsko ponudbo, obiskovalcem lahko ponudijo tudi 18 prenočišč. Zaposlenih imajo približno 10 delavcev, med njimi tudi enegareševalca, ki skrbi za red na kopališču. Od oktobra do aprila je bazen pokrit, delavni čas pa je isti kot poleti, le daje takrat obiskovalcev malo manj.
Tudi letos je posebna komisija ocenjevala urejenost slovenskih termalnih kopališč, bazenu v Rimskih Toplicah je dodelila 4. mesto.
Rateče
Bazen je v lasti Tovarne papirja Radeče, njegov najemnik pa je nogometni klub Papirničar. Obisk je letos glede na lansko sezono precej večji, kljub temu, da voda ni ogrevana in je kakšno stopinjo hladnejša Kot drugod. V teh dneh jo je sonce segrelo na dobrih 26 stopinj C. Letos je na tem bazenu precej več kopalcev iz Zasavja kot druga leta. Vstopnina je povprečno visoka. Dnevna karta za odrasle stane 350 tolarjev, poldnevna 200 tolarjev, sezonska pa 5000 tolarjev. Odrasli, zaposleni v Tovarni papirja Radeče, imajo karte nekoliko cenejše, saj stane celodnevna 250, poldnevna 150, sezonska pa4000 tolarjev. Najmlajši moraj o za dnevno karto odšteti 150 tolarjev, od 13. ure naprej plačajo 100 tolarjev, sezonska karta pa stane 2500 tolarjev. Bazen poleg kopalcev uporabljajo za treninge posamezniki, ki imajo šolske obveznosti ali so včlanjeni v kateri drug klub. Enkrat tedensko organizirajo nočno kopanje in skoke s skakalnice.
Komisija iz Celja redno jemlje vzorce vode in zaenkrat posebne oporečnosti še ni bilo opaziti. Redko se zgodi, da zaradi prevelike količine kopalcev nekatere kemikalije presežejo dovoljeno mejo.

Mateja Leskovšek in Marjeta Drnovšek Foto:Tomo Brezovar
llllllllii«

Slobodan Filipovič je bil rojen 14. junija leta 1952 v Sarajevu. Njegov oče je bil oficir in seje z družino selil iz kraja v kraj po Jugoslaviji. S tremi leti se je z materjo dokončno nastanil v Hrastniku. Z glasbo se je začel ukvarjati s šestimi leti, končal je glasbeno šolo za harmoniko. Z desetimi leti je bil član "benda". Takrat je s svojo skupino že nastopal na radiu v oddaji Pokaži kaj znaš. Tako se je vse skupaj začelo.
Kako je bilo takrat s slovensko glasbeno sceno?
V	60 - tih je bila slovenska scena zelo razvita in Zasavjejebilonanjej vodilno. V Trbovljah so delovali kakšni trije bendi (Črni blisk, Jutro...), prav tako tudi v Hrastniku. Mi smo se imenovali Mesečniki. V tistem času je bila moja prva želja električna kitara. Ko semjo kupil, se je začelo. Iz Hrastnika sem šel v Sevnico k bendu Modre zvezde. Vikende sem že v sedmem razredu preživljal po "špilih".
Kakšna je bila takrat glasba pri nas?
Cele noči smo preživeli pri radijskih aparatih in poslušali radio Luksemburg. Na stare kolutne magnetofone smo snemali glasbo in posnetke uporabljali za vaje. Kar se glasbe tiče, smo bili z vsem na tekočem: Bcatlesi, Stonesi... Spominjam se TVD Partizan v Hrastniku, kj er so se roj evale osnove slovenske pop glasbe. Tam so igrali vsi, ki so v pop glasbi kaj pomenili. Pop scena je bila v Zasavju vedno razvita, tu je bila revolucija pop glasbe. Tudi publika je bila fenomenalna. To so bili res pravi žuri. Današnjim žurom se samo smejim. Ko bi takrat imeli možnost snemanja na video, bi današnja mladina imela kaj videti.
Vrnimo se na vašo glasbeno pot.
V	srednjo glasbeno šolo sem šel v Ljubljano. Trije smo naredili bend ITD. Takrat smo že poslušali Jimi Hendrixa, Claptona, popularne skupine so bile trio. Takrat so se po vsej Sloveniji odvijale t.i. kitarijade. Zbralo sejepo deset, dvajset bendov. Ena izmed kitarijad je bila tudi v Sevnici, kjer smo bili daleč najboljši, vendar smo bili drugi. Publika mi je
preveč zamerila, da sem pustil domači bend in naredil svojega.
In kaj je bilo potem?
V poznih šestdesetih je nastajala že malo bolj dodelana glasba. Takrat smo poslušali Santano. V Ljubljani sem ustanovil bend Albatros. Za to obdobje je zanimivo, da v trgovinah še niso prodajali strun za električne kitare. Fantje so kupavali žice kar v kolutih in sami izdelovali strune. Veliko smo igrali po Sloveniji in tako prišli tudi do hotela Lariks, kije bil takrat špica med hoteli. Takrat so "muzikante" v primerjavi z danes zelo cenili. Vsak je imel svoj apartma, zastonj hrano in pijačo, zaslužili pa smo toliko denaija, kot ga danes zasluži direktor srednje velikega podjetja. Bili smo mladi in polni energije. Spominjam se nekega posrečenega dogodka iz hotela Lariks. Takrat so bila hipijevska leta in mej ni bilo. Nekoč smo igrali do treh zjutraj, nato pa še žurirali do zjutraj. To je bilo ravno za kranjskogorski občinski praznik. V navadi je bilo, da se za ta dan igra budnica. Jeseniškim "pleharjem" se je na poti pokvaril avtobus. Takratni direktor hotela, ki je bil obenem tudi župan Kranjske gore, je v obupu poiskal nas. Kojeprišel v naš apartma, bi ga kmalu kap, ko je videl posledice žura. Ko si je opomogel, mejezbudilin prosil, če gremo igrat budnico. Vzel sem trobento, drugi harmoniko, bobnar samo bas bobne in palice. Navadajebila, da so morali muzikanti z vsakim popiti kozarček žganja. Še danes ne vem, kako nam je uspelo stvar pripeljati do konca, kar pa še ni bilo najhujše. Že ob treh popoldne istega dne, smo cel dan igrali na veselici. Po veselici smo spet igrali v baru do dveh zjutraj. Pa so prišli še neki domačini proslavljat zaroko prijateljice in smo igrali do enajste ure naslednjega dne.
Kaj pa zaposlitev?
Po vojski sem se zaposlil v kemični kot tehnični risar. Vendar iz glasbe nisem mogel. V Hrastniku je leta 1974 deloval mladinski klub. Tam se začenja zgodba o skupini Veter. Najprej smo ustanovili bend z imenom Sence. Bilo nas je sedem. Kasneje smo se odločili, da ustanovimo vokalno in instrumentalno sekcijo. Z glasbo se je takrat kar dalo živeti. Leta 1976 smo šli med profesionalce in obredli vso Jugoslavijo.
Govorimo že o skupini Veter?
Od leta 1974 lahko govorimo o Vetru. Na začetku smo veliko igrali po vrhunskih hotelih.
Kakšno glasbo ste igrali v sedemdesetih?
V se. Igrala seje hit parada, zaradi tujih gostov, evergreeni, animir glasba za spremljavo raznih programov, veliko smo igrali pop glasbo s primesmi rocka. Vedno smo imeli dobre kitariste.
Kaj pa lastna glasba?
O tem sploh nismo razmišljali, šlo nam je predobro. Bendi, ki so igrah in snemali samo svojo glasbo, so nam zavidali, saj so služili precej manj.
Kakšen je bil prehod nazaj med amaterje?
Prve posnetke smo delali na radiu Trbovlje, ki je bil prav tako na
začetku. Vsa čast tehniku Jožetu Naglavu, ki je takrat delal skoraj čudeže z opremo. Posneli smo tri komade. S pesmijo Verjemi mi smo leta 1982 šli na Melodije morja in sonca. Z nami je bil tudi Wolf, ki se je izvrstno dopolnjeval s Franjom. Na generalki smo igrah tako dobro, da so nas že proglasih za zmagovalce. Nikoh ne bom pozabil sramote, ki si jo je privoščila JLA. Otu Pesnerju, ^ ki je služil vojaški rok, niso dovohh c nastopati. Naredili so kompromis. S Oto je stal na odru v vojaških cunjah, S njegova pesem pa se je vrtela na g playback. Res grozno. Na prireditvi 00 pa se namje zgodila nasreča. Na tla je padel ojačevalec in zmaga je šla po zlu. Kljub temu nas je Tone Fornezzi - Tof proglasil za zmagovalce. Leta 1983 je Franja zamenjala Meta Malus in z njo smo naredili prve video posnetke. V sako poletje smo preživeli na morj u. Meta seje poročila in nas nato zapustila. Zamenjala jo je Helena Blagne. S Heleno smo menjah repertoar, saj je bila izrazita poprock pevka. Fantastično je pela Proud Mary. Hkrati smo začeh prebujati Zasavje. Z Bogdanom Barovičem sva začela delati zelo popularne večere v trboveljskikupoh, ki soseimenovah Tretja sobota. Bogdan je delal scenarije, jaz sem skrbel za glasbo. Ti večeri so bih zelo obiskani. V tem času je Helena začenjala tudi s solo kariero, vseeno pa smo še sodelovati. Takrat je prišel v bend Goran Jamšek iz Trbovelj. Nande Razboršek je napisal skladbo Častitljiva Donfrcain uspelo namje, da sta prvič in edinkrat pela skupaj Wolf in Helena Blagne. Na festivalu Vesela jesen namje zaradi tega bila že kar vnaprej zagotovljena zmaga. Vendar je Wolf takrat sodeloval s skupino F+. Njihov šef Wolfu ni dovohl peti na tem festivalu. Ko se je zvedelo, da Wolf ne bo pel, so nas organizatorji hoteti kar tožiti.
Če naredimo časovni preskok in gremo na leto 1987 in na znamenito kaseto, na kateri je bila Bela snežinka.
Za kaseto Leta 1987 sem pričel iskati nove glasbenike, daizpeljemo nov projekt. Obdržal sem stike z
mm:
m
Dejvijem Hruševaijem, hkrati pa je bil v tistem času glavni producent studia Tivoli že Božidar Wolfand Wolf, ki nam je dosti pomagal. Ko izdaš prvo kaseto naletiš na tisoč težav. V prvi vrsti na finančno. Glede na poplavo bendov si zelo težko prišel zraven. Potrebno je bilo navezati stike z nekom, ki bi taprojekt spravil naprej. Najbolj primerna je bila kasetna produkcija RTV Slovenija. Do nje smo prišli preko Hrušovaija. Kar pomeni, da je bilo potrebno igrati pesmi, ki jih bo on izbral. Tokrat sem napravil kompromis in eno stran kasete napravil po "Hruševarsko", t.i. pop folk glasba, druga stran pa je bila zmes mojega in Wolfovega dela. Besedila je napisala Helena Banič.
Zanimiva je stvar z Belo snežinko.
Kot Zasavčan sem vedno poznal Belo snežinko in zaprisegel, da je ne bom nikdar in nikoli igral. Ker pa se zarečenega kruha največ poje, sem tudi sam prišel na mi sel, da bi posnel Belo snežinko. Takrat sojo v Zasavj u vsi poznali, prepevala jo jemladina, rudarji, toda vsakdopo svoje. Preden smo jo posneli, smo poslušali več kot sto načinov izvedbe in potem sami formulirali najbolj ustrezno. Prepričan sem, da bi kaseta dosegla diamantno naklado, če ne bi prišlo do predhodnega predvajanja Bele snežinke. Še predno je kaseta izšla seje popevka vrtela na Valu 202, na Radiu Trbovlje... Ni mi bilo vseeno, kar sem Janku Ropretu tudi povedal, pa je dejal, daje ne more vzeti ven, saj so ljudje ponoreli in ga kličejo eelo domov, dajo zavrti.
In kdo je avtor Bele snežinke?
Pod Belo snežinko smo na kaseti zapisali, da je avtor neznan, kar je pomenilo, da bi ves avtorski honorar pobral tisti, ki bi se javil kot avtor. Kar naenkrat se jih je pojavilo na stotine, ki so trdili-, da so pravi avtorji. Takrat je bilo res noro. Lovili so me P° gostilnah, vsepovsod, nazadnje sem telefon kar izklopil. Da bi to zmedo preprečil sem se z Alešem Guličem podal v iskanje pravega avtorja. Nazadnje sem originalne note našel v Hrastniku, imel jih je bend V eseli berači. Melodijo je spisal Mario Kuhnel in sicer že 1940. leta. Živel je v Pisku, predmestju Reke in ko je leta 1938 tam prvič zapadel sneg, je spisal pesmico Snježi. Obiskali smo ga, živel je v Zagrebu m ravno v tistem času praznoval 60. letnico svojega glasbenega delovanja. Seveda je bila njegova
samo glasba, tekst pa je bil naš. Zgodilo seje tudi, da so Zasavci tri dni po tistem, ko smo posneli Belo snežinko, storili isto, češ da so jo sami nameravali že 20 let prej posneti. Take stvari se v glasbenem svetu dogajajo. Glede avtorstva so sejavljali stari francoski rudarji, češ da so pesmico prepevali na delu, potem Slovenci, ki so bili med vojno ujetniki nemške vojske so trdili, da so Belo snežinko prepevali že ameriški padalci. Kljub vsemu smo
zmogel sodelovati v bendu. Zamenjal gaje Željko.
Neka rdeča nit naših projektov so miksi. Jupijaja, dixi miks, mexico miks. Zanimiv primer je, ko smo skupaj z Albertom Gregori čem i grah mexico miks. Alberto je odšel z odra, ker ni znal toliko besedila, kot smo gapoznalimi.V34.menjavah,kijih je Veter preživel, bi poudaril, da smo z vsemi nekdanjimi člani še vedno prijatelji, mnogi delajo preko moje agencije.
z njo poželi toliko uspeha, daje bila kaseta takoj razprodana. Takrat smo imeli vsak po 25 kilogramov, igrah smo šestkrat na teden, celo trikrat na dan in bili gostje raznih oddaj. Bih smo prvi slovenski bend, ki je bil gost koncerta v Zagrebu, kjer so nastopih najehtnejši jugoslovanski glasbeniki, od Arsena Dediča dalje. In smo edini, ki smo si prislužili še dvourno tv oddajo na zagrebški televiziji.
Potem je nastopilo nekakšno "belo" obdobje Vetra.
Po Beli snežinki sem iskal pesem, ki bi ji bila ekvivalenta, ki bi bila doma iz zasavskih logov. In tako smo se odločil za Belo nevesto. Ljudje so jo takoj sprejeh. Potem sem malce v šah pomislil, da bi z "belino" nadaljevah in se odločil za Beh cvet. To je bilo malo pred osamosvojitvijo Slovenije in ker sta bila popevka kot tudi video spot zelo nacionalno obarvana ju radio in televizija nista upala predvajati. Bil je pač naš kiks, bili smo majčkeno prehitri. Da bi napako popravili, smo se odločih posneti Bele ladje. Pa se je zgodilo, da sem pesem miksal v studio, nakar priteče iz sosednjega studia Šarac in me ogorčen vpraša, kaj za vraga počenjam. Povedal je, da snema Bele ladje s sestrama Dimnik. Pri pesmi Beh cvet je Veter zapustil Črt. Živel je v Novi Gorici, učil v glasbeni šoh, enostavno ni več
V tem obdobju ste veliko igrali tudi v tujini.
Leta 1988 smo bili skupaj z Wolfom na festivalu v Bregensu. Zastopah smo Avstrijo, saj je festival znan po tem, da se nanj ne more prijaviti ansambel oz. pevec sam, temveč mora izvajalca prijaviti studio. Wolfjebil drugi, mi pa četrti. Vseeno smo dobi h ogromno ponudb. Izbrali smo svojega managerja, ki nas je preimenoval v Monte Carlo.Tako se poleg slavnega mesta imenuje tudi najimenitnejša diskoteka na Dunaju. Veter nismo mogh biti, The Wind so že obstajali. Takrat smo bih v tujini razprodani. Igrah smo kot nori.
No, in kako si lahko glasbenik uredi družinsko življenje?
Življenje z glasbenikommora biti čisto poseben način življenja. Recimo zelo malo glasbenikov poznam, da so znali uskladiti družinsko življenje s pokhenim. Jaz sem očitno to nekako znal, ker zdaj zakon "klapa".
Po peti kaseti pride šesta...
Ko je bil z nami že Dejan, sem spet pomislil, da bi napravili nekaj domačega. Lotih srno se šeste kasete, kar je bilo po fijasku s peto zelo težko. Po kolegialnih vezeh smo dobih Sašo Lošiča, s katerim smo napravih projekt. Posneli smo ga v

moji pisarni, v bloku. Sosedje so že zbirali peticije, doživljah živčne zlome, napovedovali obiske notranjega mini stra,todakončali smo ga v borih štirih dneh z minimalnimi stroški. Šesta kaseta je uspela. Če bi se šest... je postal hit, za zahtevnejšo publiko je bila popevka Ona me ljubi kot ti. To pesem je zdaj v hrvaščini posnelCetinskiinjeuspešnicano. 1.
Kaj pa Hrastniška deklica?
Za 20. letnico je bilo potrebno napraviti spetnekaj novega. Pravijo, da se na stara leta lastovka vrača domov in zato smo se odločih za Hrastniško deklico. Ker je od te pesrni ostal samo refren, smo jo preobhkovah in dodah besedilo. Za štos smo to posneli z godbo. Kreslin je to storil pri Lih Marlen. Edini v Hrastniku imamo dve godbi na pihalainbilo bi ju zanimivo združiti. Seveda so vsi rekli, da mi to ne bo uspelo. Pa je z malo prigovarjanja le šlo. Hrastniška deklica je tudi naslovnica CD -ja, hkrati so na njem zbrane tudi uspešnice preteklih let z zanimivimi zasedbami. Tako smo nekaj pesmi posneh z Otom Pesnt-erjem, Heleno Blagne in Wolfom. Posneli smo tudi video spot Hrastniške dekhce, ki se že vrti na televiziji.
Nekako smo obdelali prvih dvajset let. Kaj pa boste počeli naslednjih dvajset?
Za letos sem si napravil ogromno načrtov. Izdaja šeste kasete, kar nam je že uspelo, izdaja CD plošče, potem izbor hrastniške dekhce, ker sem želel posneti video spot. Posnetki s prireditve so v spotu, kot nekaj prizorov, ki bo zajelo specifičnosti Hrastnika: rudarje, steklarje. Video bo prikazal Hrastnik v lepši luči. Nekaj je zračnih posnetkov. Sovpada tudi z državnim tekmovanjem v spustu s kanujem. Načrtujemo posneti tudi video kaseto skupine Veter, na kateri bodo spoti. Sodelovah bomo tudi na karaokah. Televizija Koper že ima posentek Bele snežinke. To so načrti za letos, kaj bo drugo leto, se pa še ne sprašujem, nekaj gotovo bo. Letos sem spoznal, da Hrastnik nima nobene tradicionalne prireditve kot ima Trbovlje naprimer Nohšiht. Zato bomo drugo leto zagotovo ponovih izbor hrastniške dekhce in skušali prireditev tradicionalno ohranjati. Imam občutek, da sem še vedno star 25 let, še vedno imam nove ideje in mislim, da je najpomembneje, da se človek ne ozira na leta, temveč na občutke.
Tatjana Polanc in Jure Nagode
"Poslušen pesje tudi srečen pes". To je misel znanega strokovnjaka s področja kinologije Dominika Knavsa, ki priča o tem, da je psu potrebno posvetiti veliko pozornosti. Dobre možnosti za strokovno skrb so dane vsepovsod tam, kjer imajo kinološka društva zgrajene poligone. V Zagoiju se člani smelo pohvalijo s sodobnim poligonom, ki so ga zgradili nad ribnikom na Selu, slavnostna otvoritev pa je bila ob letošnjem občinskem prazniku.
Kinološko društvo v Zagoiju deluje že dvajset let. Prvi poligon so kinologi zgradili na Ruardiju, pa jim gaje plaz potegnil v dolino. Morda je prav zaradi tega njihova dejavnost bila nekoliko okrnjena, z novim poligonom pa so njihove možnosti spet odprte. Če je med prisilno zaustavljeno dejavnostjo nekaterim od članov pošla moč, pa jo sedanji ob urejenih pogojih ponovno pridobivajo. Prav letos je društvo začelo z velikimi zalogaji in jih tudi uspešno izpeljalo. Med njimi je bila tudi prva letošnja republiška specialna razstava nemških ovčarjev in z njo so Zagorjani dokazali, da zmorejo organizirati tudi najzahtevnejše prireditve. Na zagorskem poligonu se je začela tudi letošnja državna tekmovalna sezona v agilityju. Prav za to zvrst v Sloveniji zanimanje zelo narašča. Ne le med tekmovalci, tudi med gledalci, saj si te zamimive in igrive predstave radi ogledajo.
Kinološko društvo iz Zagorja danes šteje okoli sedemdeset članov. V svoje vrste vabijo vse tiste, ki imajo radi pse, vse tiste, ki radi preživljajo svoj prosti čas v lepem okolju. Otvoritev poligona je bila vsekakor
dejanje, ki daje možnosti za nove ideje in navdihe, ti so seveda odvisni od ljudi. V Kinološkem društvu Zagorje se lastniki psov lahko odločijo za šolanje psa, seveda ne le za tekmovalca, pač pa za dobro vedenje v okolju, kjer živi. Tam znajo tudi svetovati, kadar je nasvet potreben. Zelo dobrodošla je tudi odločitev društva, da brezplačno odpre poligon vsem, ki si tega želijo. Vsako sredo med 17. in 19. uro lahko tja pride vsak s svojim psom in ga vadi različnih spretnosti, zagotovljena je tudi strokovna pomoč. Na poligonu so postavljene tudi različne ovire, kjer se bosta pes in njegov vodnik naigrala do mile volje.
Srečo je psu potrebno ponuditi. Dober uvod vanjo je poligon, kjer so dane vse možnosti, ki jih pred stanovanjskim blokom, hišo, na cesti, v stanovanju, v pasji utici ni. Poligon Kinološkega društva Zagorje, kije s strani strokovnjakov dobil odlično oceno, daje te možnosti v neposredni bližini.
Ivana Laharnar
Društvo proti mučenju
v# ge
živali
DPMŽ Trbovlje se obrača s prošnjo za pomoč na vse državljane Republike Slovenije, še posebej pa na vse lastnike in ljubitelje živali.
Razvpito ter "sporno" živalsko zavetišče na Visokem pri Kranju, last Milene Močivnik ter njene hčerke Nevenke Štern, se bo v letošnjem letu preselilo na novo lokacijo - v Bistro pri Vrhniki.
Pridobili so si že vsa potrebna soglasja za adptacijo oz. prilagoditev že obstoječih objektov in zemljišča, pa tudi nekaj prostovoljnih delovnih akcij je za njimi. Žal jih že na samem začetku čaka veliko ovir, katere bi radi za dobrobit živali kar se da uspešno preskočili.
Tudi novo zavetišče bo privatna last Milene Močivnik in Nevenke Štern, ki sta z lastnimi sredstvi tudi kupili posestvo. Po najboljših močeh jima pomaga Društvo proti
mučenju živali Trbovlje ter nekaj prostovoljcev. Ker so mnenja, da je problem zapuščenih in izgubljenih živali problem nas vseh ter da je za nič krive živali tudi v naši državi potrebno nekaj storiti, so primorani slovensko javnost s pomočjo medijev prositi za pomoč. Ker so v društvu zaenkrat še brez kakršnekoli uradne pomoči ter se financirajo z lastno članarino ter prispevki, je njihov klic na pomoč še toliko bolj potreben in upravičen.
Ker želijo azil čimprej usposobiti ter preseliti, prosijo, da jim priskočite na pomoč s kakršnokoli hrano, zdravili, denarnimi prispevki... Vsaka pomoč po porabljena izključno v korist azila in živali.
Društvo vas vabi tudi na prostovoljne delovne akcije v bodočem azilu v Bistri pri Vrhniki, če ne drugače, pa vsaj ob koncih tedna.
Številka njihovega žiro računa je 52700-620-112-05-1330-110-10076/10 ( s pripisom "za azil"), naslov društva je DPMŽ, p.p. 43, 61420 Trbovlje. Lahko jih pokličete tudi na telefonske
številke: Roman Turnšek (0601) 26-032 (doma) ter (0601) 22-049 (služba) in Nevenka Štern (061) 267-371 (doma) ter (061) 320-220 (služba). Vsake vaše pomoči bodo zelo veseli!
predsednik DPMŽ Trbovlje Roman Turnšek in članica DPMŽ T rbovlje Nevenka Štern
Prva državna razstava pasemskih psov
Trbovlje-Kinološko društvo Trbovlje bo v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije v nedeljo, 28.avgusta organiziralo 1. državno razstavo pasemskih psov. Potekala bo na stadionu ŠD Rudar v Trbovljah.
V počastitev tega dogodka je pripravila Anka Župan-Prelesnik samostojno slikarsko razstavo v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. Slikarka je članica Društva revirskih likovnikov Relik-Dadas. Razstavljena dela prikazujejo v
glavnem razne pasme psov v oljni tehniki.
T.L.
Nov gasilski dom
Litija-Gasilsko društvo Litija, skupaj s podružnico Veliki Vrh sta v nedeljo otvorila nov gasilski dom na Velikem Vrhu. Gasilci in praporaši so se otvoritve udeležili v letnih gasilskih oblačilih. Otvoritve so se udeležili tudi drugi posamezniki, kateri so se udeležili družabnega srečanja, ki je sledilo uradnemu delu.
K.B.
Izleti
Na Skuto
Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje organizira izlet na Skuto. Udeleženci izleta se bodo podali na pot iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo, od tu na Skuto, sestopili pa bodo na Okrešelj. Izlet bo potekal 20. in 21. avgusta, pod vodstvom planinskega vodnika.
T.L

lillllpil
Uspel

____	us d ge w# * g rju
Delovni članski sestanek - letni zbor KODISv Zagorju, ki je bil 8. avgusta v dvorani Gasilskega društva Zagorje, je otvorila predsednica KO DIS Marjeta Pešec. Povabilu so se poleg predsednika SO Zagorje ob Savi Matjaža Švagana in predsednika občinskega odbora ZZB in udeležencev NOB Francija Božiča odzvali tudi člani izvršnega in upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije: prof. Ivica Žnidaršič, ki je hkrati tudi predsednica Komisije za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino, Rudi Matko - predsednik komisije za informativno-publicistično dejavnost, predsednik Koordinacijskega odbora DIS Slovenija za Zasavje in predsednik KO DIS v Trbovljah. Vsi so na zboru tudi spregovorili. Kot gostje so bili prisotni še član UO DIS iz Polšnika Janez Majcen, tajnik KO DIS Podkum Mirko Borišek, predsednica KO DIS iz Hrastnika Minka Mejač in tajnica KO DIS iz Trbovelj Milica Tolar - vsi so tudi člani KO DIS v Zasavju.
Vse prisotne, ki jih je bilo preko sto (nad pričakovanji), je uvodoma prisrčno pozdravila predsednica KO DIS Marjeta Pešec in kasneje podala poročilo o delu odbora in o stanju v organizaciji. O delu KO DIS Zasavje je spregovoril Rudi Matko. Podal je tudi predlog, da bi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku poslali telegram, da se zavzame za priznanje pravic izgnancev, kar so udeleženci z navdušenjem sprejeli. Prof. Ivica Žnidaršič je razložila mnoga aktualna vprašanja s področja problematike izgnancev in o neposrednih nalogah vodstev KO DIS pred jesenskim zasedanjem državnega zbora Republike Slovenije pojasnila nekatere najnovejše ugotovitve. Dejala je, da mora biti prvi in skupni cilj izgnancev, da jim država prizna status vojne žrtve. Zato je apelirala na vse zbrane, da skupaj pritisnejo na vlado, tako da vsak posameznik napiše kartico svojemu poslancu v parlament. Izčrpno je opisala problematiko dveh zakonov:	Zakona o kupnini in Zakona o žrtvah vojnega
nasilja, ki sta tik pred sprejetjem. Ob tem je povedala: "Do
sedaj je bilo vse, kar se je dogajalo v Parlamentu, potrebno izsiliti. Nihče ni za to niti mignil. Vendar se je kljub težavam le premaknilo, tako bosta vsaj ta dva zakona sprejeta, četudi s tem ne bodo priznani vsi zahtevani kriteriji."
Spodbudne besede sta prisotnim namenila predsednik ZZB in NOB Franci Božič in predsednik SO Zagorje Matjaž Švagan. Slednji je ponudil, da se delegacija, ki so jo zastopali izgnanci iz vseh zasavskih občin, udeleži pogovora vodstva občine s častnimi občani občine Zagorje v Medijskih Toplicah, kamor je bila povabljena tudi ministrica za delo, družino in socialno politiko Rina Klinar. Z njo se je dogovoril, da sprejme delegacijo na razgovor. S tem je zagorski župan znova potrdil, kako razume izgnance v prizadevanjih za odpravo vojne odškodnine, ki je trenutno zelo aktualna tematika tudi pri vladi in državnem zboru. Ministrica Klinarje strpno prisluhnila delegaciji, dogovorili pa so se tudi za nadaljne sodelovanje.
Denisa Huber in Rudi Matko Foto: Denisa Huber
Na Grossglockner
Številnim izletom, ki jih organizira planinska skupina pri Društvu upokojencev iz Trbovelj, se je sedaj pridružil tudi izlet na Grossglockner v Avstriji. Tja so se odpravili danes.
T.L.
Posezonsko letovanje na Rabcu
Društvo upokojencev Trbovlje že več let organizira pred in Posezonsko letovanje članov društva na Rabcu, na vzhodni istrski obali. Tudi letos načrtujejo posezonsko letovanje v septembru. Kar precej upokojencev se je prijavilo, vendar nekateri še niso poravnali svojih obveznosti. Društvo zato Poziva vse tiste, ki obveznosti še niso poravnali, da to čomprej storijo, sicer jih bodo črtali iz seznama prijavljencev.
T.L.
Razširitev klubskih prostorov
Društvo upokojencev Trbovlje ima na Ulici 1.junija 16 več prostorov. Deloma so namenjeni društveni dejavnosti, tudi
kulturni in športni, nekaj prostorov imajo najemniki, spodnji prostori pa so namenjeni klubski dejavnosti z gostiščem. Manjkajo prostori za razna predavanja, zbore članov in širše sestanke raznih skupin. V vodstvu društva zato že nekaj časa razmišljajo o razširitvi obstoječih prostorov z dozidavo. V ta namen so oblikovali poseben gradbeni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za uresničitev te zamisli. Pri tem računajo na pomoč svojih članov, raznih podjetij in obrtnikov.
T.L.
Lastninski certifikati
V Trbovljah še vedno vpisujejo lastninske certifikate upokojencem v društvenih prostorih. Vpisovanje poteka v uradnih dneh od 8. do 11. ure. Na vpisnih mestih sodelujejo predstavniki nekaterih pooblaščenih investicijskih družb in agencija za trg vrednostnih papirjev LB Maksima, družba za upravljanje. Zainteresirani upokojenci naj prinesejo lastninski certifikat in osebno legitimacijo. Če kdo zaradi bolezni ne more sam priti na vpisno mesto, lahko pisno pooblasti ustreznega družinskega člana, da vloži certifikat v njegovem imenu.
T.L.

"Samo člen v verigi sem. Kulturo v moji domači vasi Turje so ustvarjali ljudje. Vsakdo po svojih močeh," je rekla Minka Babič, preden sva se po nekajurnem pogovoru poslovili.
Otroštva se rada spominja, kljub bridkostim. Niti vojna in revščina nista mogli zamajti velike ljubezni in navezanosti v družini, v kateri sta se s šestimi otroki ukvarjali mama in očetova sestra Mica. Očeta, navdušenega amaterskega igralca, so Nemci ubili. Mama jih je vzgajala za delo, znalajirnjepokazati lepoto in pesem je imela svoj prostor v hiši. Teta Mica jim je odkrivala bogastvo knjig in duhovitosti.
Materi je bila v zmate-rializiranem svetu v
gledaliških predstav peš. V Radečah jih je navdušila Miklova Zala na prostem. Starejši, med njimi tudi teta Mica, so se na prireditev peljali na pokritem tovornjaku. Kmalu po tistem so tudi v Turju igrali na prostem. Morda bi kdo utegnil pomisliti, da so bile igre v domači vasi režijsko in igralsko nezahtevne. Daleč od tega. Uprizorili so Drago Ruth, Svet brez sovraštva, Verigo, Razvalino življenja, Županovo Micko, Zadrego nad zadrego, Črno ženo, Najlepšo rožo. Več se jih Minka ni mogla spomniti. Navezali so stike s Šentjakobskim gledališčem in dobili material.
Na vasi so organizirali plesne vaje z željo, da se vsi mladi naučijo klasične plese in nekaj "manir". "Ob igranju se mladi gradijo. Žal je dramatika v Trnju malo zamrla. Z ukinitvijo šole je šlo kulturno življenje rahlo navzdol," je dodala.
Pred leti seje Anica Domik-Sršen spomnila, da bi bilo imenitno, če bi igrali vsi, ki so nekako orali ledino vaškega odra. Uspelo jim je. Povprečna starost igralcev je bila okoli štirideset let. Dvakrat so napolnili dvorano in še gostovat so šli. Ne več peš kot včasih, ampak z avtomobili.
Minka sodi v prvo generacijo po vojni, kije ostala na vasi. Nekajkrat jo je zamikala dolina, vendar možu, tudi učitelju, zemlja veliko pomeni. Rad ima svoj vrt in živali. Življenje v stari hladni šoli brez kopalnice ni bilo rožnato. Zdaj sta v svoji hiši. Oba sinova se rada vračata v domače gnezdo.
Minka še vedno piše govore ter vezna besedila za proslave in prireditve, čeprav je njeno delo prevzela učiteljica Cvetka Železnik. Njeni učenci, ki so le malo drugačni, kot pravi Minka, so deležni velike pozornosti in ljubezni. S širokim nasmehom jih vzpodbuja, z objemom in toplino jih zna potolažiti. To vemo in vidimo vsi, ki jo poznamo.
"Kaj je zate sreča?" sem jo vprašala.
"Najti skladnost s samim seboj, z naravo in ljudmi. Živeti v harmoniji s stvarstvom kot celoto."
Manja Goleč
Z
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Romana Žagar
Rada imam (Igorju)
Rada imam tisto malo sonce in neskončno modro morje, drobno ptico, ki skrivajo obzorje.
IN TUDI TEBE IMAM RADA.
Rada imam nežne dežne kaplje in objeme tega vetra, majhne skrivnosti bližajočega se poletja.
IN TUDI TEB E IM AM RAD A.
s________________________________________________/
neprecenljivo oporo.
Štiri razrede osnovne šole je
Minka naredila v Turj u. Uči teljica Mihelčičeva j i j e zaupala deklamiranje Župančičeve otroške pesmice. Zadnjih dveh kitic se ni mogla spomniti, zato seje priklonila in odšla z odra. Ko seje ves spored odvil do konca, je šla Minka pogumno na oder in povedala še zadnji dve kitici. Ko so v vasi igrali Domna - režiral je nadučitelj Jurko - jo je vsebina tako prizadela, da je jokajoč zapustila dvorano. Z velikim spoštovanjem se spominja učiteljice Šušteršičeve, ki je poučevala slovenščino v nižji gimnaziji na Dolu. Bila je stroga, a zelo razumevajoča. Turski otroci so večkrat prišli v šolo mokri in premraženi. Druge otroke je opozorila, naj jim dajo prostor pri peči. Znala jim je približati književnost in lepoto slovenske besede. Na šoli je vodila dramski krožek. Ni pozabila na turske otroke. Tudi Minka in njen brat Marko sta dobila vlogi. Resda manjši, ker zaradi oddaljenosti nista mogla redno hoditi na vaje.
V Turju je poučevala Marija Pribovšič-Pepelnjak. Veliko mladih z Dola je pritegnila v dramsko skupino. Po njenem odhodu sta v vasi službovala zakonca Zakonjšek. V dramsko sekcijo sta vključila fakorekoč vse vaščane. Kdor ni igral, je delal rekvizite, pomagal za odrom. Dekleta so prepisovala besedila. Učitelja Zakonjšek sta dala močan pečat kulturnemu življenju v Turju. Osnovala sta tudi bogato knjižnico. Minka je pri petnajstih letih igrala naslovno vlogo v Klopčičevi drami Mati. Najraje je imela karakterne vloge, čeprav jo je privlačila tudi komedija.
Po mali maturi je ostala doma. Bila je najmlajša v družini. Denarja za šolanje ni bilo. Po odhodu para Zakonjšek so se učitelji v Turju menjavali. Minka je prevzela knjižnico in dramsko skupino. Spominja se, da so vsako leto naštudirali eno ali dve igri za odrasle. Premiera drame je bila navadno novembra, komedija pa na pomlad. Tudi otroci niso bili prikrajšani. Imeli so svoje gledališče, njihova režiserka je bila Minka. Starejši brat ji je pomagal, da se je z osemnajstimi vpisala v večerno ekonomsko šolo, nato opravila sprejemni izpit in še diferencialne izpite za vpis na defektologijo. Želela si je delati z otroki. V vasi in v Čerdencu je poznala nekaj posebnežev. Bolelo jo je, če seje kdo iz njih norčeval. Misel, daje nek človek lep, da nosi v sebi dobro in da mu je treba pomagati, jo je peljala na šolo s prilagojenim programom. Niti študij, poroka in materinstvo je niso odvrnili od odrskih desk. "Kdor jih enkrat okusi, se z njimi zastrupi," je rekla. "Če bi bila zdrava, bi še delala..."
Včasih ni bilo avtobusov. V Trbovlje so Tuijani hodili na ogled

ZABEL
ezen
Hrastnik
Kulturno mrtvilo, ki je
značilno zahrastniškepoletnedni, jev prvi polovici avgusta doseglo najnižjo točko. Še o veselicah ni več slišati. Le tu in tam pricurlja kakšna novička. Na primer o Fračkarjih - ansamblu s Kopitnika, ki jih je povabil direktor Pivovarne Laško na ogled tovarne. S seboj bodo nesli tudi inštrumente. Na plakatnem panoju pa vabi plesni center Fredi iz Ljubljane k vpisu vse od male plesne šole za otroke do plesnih tečajev za odrasle. V prostorih poslovne stavbe. Mimogrede lahko pohvalimo še plakatne panoje, ki polepšajo estetski videz m dajejo občutek večje urejenosti kraja.
F.M.
Trbovlje
V razstavnem prostoru
Razvojnega inženiringa v Donjem Lazniku v Trbovljah je Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas postavilo 1. avgusta skupinsko razstavo del 26 cicibanov, predšolskih otrok in VVZ Trbovlje, ki se predstavljajo vsak s po enim delom v raznih slikarskih tehnikah. Delaje odbral izmed 250razstavljenih del konec maja v Likovni galeriji Trbovlje v DD akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Relik Dadas ima v načrtu, da bodo ta dela reproducirali na barvnem koledarju za prihodnje leto, ki ga nameravajo izdati. Avtorji razstavljenih del so obiskovali vrtce VIZ v Trbovljah in likovne stvaritve so izdelali pod vodstvom svojih mentoric. Razstava bo na ogled do 30. avgusta letos. Poteka P°d geslom Cicibani za mamice in žene.
Slikarka Ivanka Uršič je
postavila 30. julija v prostorih rudarskega počitniškega doma -gostišča Planina na Planini novo razstavo svojih del. Tokrat razstavlja osem del v pastelu, °glju in akvarelu z motivi cvetja. Dela bodo na ogled do konca
avgusta.
Slikarka Anka Župan -Prelesnik, dr. med., je postavila v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja samostojno razstavo z upodobljenimi pasemskimi psi. Na ogled bo do konca avgusta, ko je knjižnica odprta.
T.L.
Zagorje
V avli DD bo do 22. avgusta na ogled razstava domače ljubiteljske likovne skupine Dom. Razstavo je omogočila ZKO Zagoije in si jo lahko ogledate v času drugih prireditev.
D.H.
Poletna slikarska šola Knez -Polc na Dobovcu
Na Dobovcu bo letos od 18. do 20. avgusta že četrtič poletna slikarska šola Knez - Polc. Letošnje poletne šole se bo udeležilo 25 predšolskih otrok, v glavnem iz Trbovelj, v starosti od 4 do 7 let. Udeleženci šole bodo vsak dan vezani na avtomobilski prevoz iz Trbovelj do Dobovca in obratno. Za prehrano bo skrbela kuhinja VVZ Trbovlje, ob pomoči sponzorjev. Udeleženci bodo slikali motive z akrilnimi barvami na iverice. Zadnji dan, v soboto, 20. avgusta, bodo pripravili skupinsko razstavo na Dobovcu v bližini lovske koče. Udeleženci bodo slikali v naravi, če bo vreme slabo, se bodo preselili v prostore šole na Dobovcu.
Tudi letos bodo sodelovali na poletni slikarski šoli Knez - Polc akademski slikarji iz Zasavja: Janez Knez, Mišo Knez, Nikolaj Beer, Branko Klančar, Severina Šprogar ter Sanja Črnko iz Zagreba. Umetniški vodja šole je Janez Knez, direktor pa ing. Toš Polc, sicer zasebni trgovec trgovine UP. Glavna sponzorja sta Zavarovalnica Adriatic in Občina Trbovlje. Zaključne razstave se bodo zadnji dan udeležili tudi nekateri zunanji gostje. V goste so povabili rojaka dr. Matjaža Kmecla, ak. slikarja Milana Rijavca, novinarko Metko Volčič in druge.
S
Likovno društvo Relik Dadas registrirano
Leta 1963 je bila ustanovljena pri Svobodi Center v Trbovljah likovna sekcija Relik (Revirski likovniki). Kot takšna je delovala 31 let. Na občnem zboru te sekcije, ki je bil v bistvu ustanovili občni zbor za ustanovitev novega likovnega društva, so se odločili, da se bodo po tolikih letih ločili od Svobode Center ter ustanovili lastno društvo, ki bo še nadalje povezano z Zvezo kulturnih organizacij Trbovlje. Letos 18. aprila so na u stano vnem občnem zboru sprejeli sklep o ustanovitvi Društva revirskih likovnikov - Relik Dadas, s sedežem v Trbovljah in delovnem območjem v občinah Trbovlje, Zagorje ob Savi in
Hrastnik. Sprejeli so tudi društvena pravila in vložili zahtevo za registracijo novega društva in to na oddelek za notranje zadeve občine Trbovlje. Pred dnevi pa je bilo novoustanovljeno društvo seznanjeno s posebno odločbo, daje od L avgusta 1994 dalje društvo registrirano. Odslej se imenuje Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas. Temeljna naloga in cilj društva sta bogatitev kulturnega življenja in spodbujanje kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, posredovanje in varovanje kulturnih vrednot. Društvo razvija tudi aktivnosti, s katerimi želi opozoriti na vrednote naravne in kulturne dediščine, oživlja njeno izročilo in razvija spomeniško varstveno in ekološko kulturo. Med
nalogami so predvsem tudi razvijanje različnih oblik kulturne, estetske in umetniške dejavnosti, organiziranje različnih prireditev in srečanj za zadovoljevanje kulturnih potreb in interesov ljudi in še vrsta drugih nalog. Društvena pravila seveda določajo podrobno tudi druge določbe, predvsem glede članstva, organiziranja društva, pristojnosti občnega zbora in drugo.
Dosedanja sekcija Relik pri Svobodi Center je prenehala delovati, odslej pa deluje v istih prostorih v DD Trbovlje kot samostojno društvo Relik Dadas, kije povezano z ZKO Trbovlje.
T.L
mmc
1111111!
Petoavgustovski koncert skupine Hiša je še en dokaz, da skupina postaja nočna mora vsakega poštenega kritika. V izvedbi njihovih (in tuj ih) skladb je zelo težko (ali pač nemogoče) najti pošteno pomankljivost, na katero bi se lahko kritiki obesili in popljuvali kakšen njihov nastop. Njihovi koncerti ostajajo še naprej prava poslastica za vse ljubitelje akustične glasbe in starega rocka. Zadnji koncert v domu Svobode je bil posvečen spominu na sloviti koncert v Woodstocku, ki seje odvijal pred četrt stoletja. Hiša je
igrala temu primerne komade. Jointi med publiko sicer niso krožili (kar bi se sicer za takšno obletnico čisto spodobilo), vendar krožilo ni tudi pivo, ki je bilo v dvorani prisotno. Nič kaj vvoodstockovsko, a povsem razumljivo. Woodstock ostaja le eden in edini. Presenečenje koncerta je bil Blaž Kovačič, ki že sedem let živi v Ameriki, pred desetletjem pa je bil član skupine.
J. N.
Ljubljanska skupina imenovana Bombe po svojem prvencu Zvočni zid ne počiva. Pripravljen imajo material za nov izdelek. Njihova nova kaseta naj bi se imenovala Metafizične svinje.
V začetku septembra naj bi izšla tudi kompaktna plošča, ki bi bila nekakšna kompilacija obeh kaset. "Po izidu kasete bomo
posvinjali celo Slovenijo," pravi kitarist Bomb Sašo Bole. Glede na to, da igrajo čvrst hard rock v stilu slavnih Led Zeppelin, mu gre to izjavo verjeti. V Ljubljani so Bombe zadnje čase precej znane kot hišni bend diskoteke Palma, ki skupaj z njimi in večeri Dragana Buliča postaja kar nekakšen kultni prostor rockerjev. Sicer pa se
Bombe nad svojo prvo kaseto ne pritožujejo. Lepo je bila sprejeta, čeprav je slovenski glasbeni prostor precej omejen kar se tiče njihove zvrsti glasbe. Marsikomu je bil trn v peti besedilo, ki govori o tem, da so ljubljančanke same dobre pičkice.
Njihova nova kaseta bo verjetno postregla s prelepo balado, ki pripoveduje, da so Bombe srečne na svoj žalosten način. Obenem obljubljajo, da bodo ostali zvesti sami sebi, torej hard rocku in bolj "težki" glasbi. Kot pravi hišni bend, Bombe pozivajo vse mlade in nadebudne glasbenike in skupine, ki so na začetku svoje kariere, naj seoglasijo v Palmo. Tam so dobrodošli vsak četrtek. Bombe jim bodo odstopile svoje instrumente na katerih bodo lahko dokazali kaj znajo in zmorejo. "Samo kakšno kitaro ali feršterker naj prinesejo s sabo, za vsak slučaj," dodaja" words of wisdom" Sašo Bole.
Jure Nagode
na mega žuru ob dvajsetletnici Vetra \
■ Hrastniku. Na zabavno glasbeni sceni se
srs-rsa
Vikend*. KiiisKpi«. Don Juan. Ne« S«in- kvartet. Vasahundl, Globus,
K varni, s aganunu.,
Avtomobili, Orleki. The drinkcrs...
Svoj nastop najavljajo tudi Sank rock
■ Izšla je že kaseta letošnjih Melodij morja in soma. Na kaseti je štirinajst pesmi, ki so bite izvajane naseniorskem delu prireditve. Poznavalci pravijo, da je poleg skladb Faraonov. Benča in Majde
—.:

INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
Objava voznih redov za leto 1994/95 (od 01.09.1994 do 31.08.1995)
PRIMESTNE AVTOBUSNE
UNIJE
odhodi		■	m	■	■	■	[2HJ3											■	■	■	■	■
	postaje	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
km	postajališča	SO	D +	D +	NP	D	D+	V	D+	š	V	D+	V	D+	V	V	D +	V	D+	Š	NP	V
™ČT	Podklanec	—	...	—	—.	-	...	-	-	7.02	-	...	-	-	-	-	-	-	...	12.02	12.02	-
~i~	Orehovica	4.05	...	4.35	4.50	5.05	5.35	6.05	6.35	7.05	7.05	-	8.05	-	9.05	10.05	...	11.05	-	12.05	12.05	12.05
T~	Izlake Toplice	4.07	...	4.37	4.52	5.07	5.37	6.07	6.37	7.07	7.07	7.37	8.07	8.37	9.07	10.07	...	11.07	11.37	12.07	12.07	12.07
T	Izlake KZ	4.09	...	4.39	4.54	5.09	5.39	6.09	6.39	7.09	7.09	7.39	8.09	8.39	9.09	10.09	...	11.09	11.39	12.09	12.09	TT()9
TT	Izlake pošta	4.10	—	4.40	4.55	5.10	5.40	6J0~	6.40	7.10	7.10	7.40	8.10	8.40	9.10	ToTuT	...	TTio	11.40	TTio"	12.10	TTio
i"	Izlake EE	4.12	—	4.42	4.57	5.12	5.42	6.12	6.42	7.12	7.12	7.42	8.12	8.42	9.12	10.12	-	11.12	11.42	12.12	12.12	T2T2
TT	Bregar/Zagorju	4.13	...	4.43	4.58	5.13	5.43	6.13	6.43	7.13	7.13	7.43	8.13	8.43	9.13	10.13	...	11.13	11.43	12.13	12.13	TTTJ
7	Zagorje/Savi Siporeks	4.14	...	4.44	4.59	5.14	5.44	6.14	~M4~	7.14	7.14	7.44	8.14	8.44	9.14	10.14	...	11.14	11.44	12.14	12.14	TTiT
	Kisovec	4.16	4.17	4.46	5.01	5.16	5.46	6.16	6.46	7.16	7.16	Im	8.16	8.46	9.16	10.16	10.47	11.16	11.46	12.16	12.16	12.16
8	Sršen	4.17	4.18	4.47	5.02	5.17	5.47	6.17	6.47	7.17	7.17	7.47	8.17	8.47	9.17	10.17	10.48	11.17	11.47	TTT7	12.17	TTT7
9	Stope	4.18	4.19	4.48	5.03	5.18	5.48	6.18	6.48	7.18	7.18	7.48	8.18	8.48	9.18	10.18	10.49	11.18	11.48	12.18	Tile	TTib
10	Zagorje/Savi Varnost	4.20	4.21	4.50	5.05	5.20	5.50	6.20	6.50	7.20	7.20	7.50	8.20	8.50	9.20	10.20	10.51	11.20	11.50	12.20	12.20	mo
10	Zagorje/Savi Stari trg	4.22	4.23	4.52	5.07	5.22	5.52	6.22	6.52	7.22	7.22	7.52	8.22	8.52	9.22	10.22	10.53	11.22	11.52	12.22	12.22	U22
11	Zagorje/Savi	4.24	4.25	4.54	5.09	5.24	5.54	6.24	6.54	7.24	7.24	7.54	8.24	8.54	9.24	10.24	10.55	11.24	11.54	12.24	12.24	TT24
12	Polje	4.26	4.27	4.56	5.11	5.26	5.56	6.26	6.56	7.26	7.26	7.56	8.26	8.56	9.26	10.26	10.57	11.26	11.56	12.26	12.26	TT26
12	Košenina	4.27	4.28	4.57	5.12	5.27	5.57	6.27	6.57	7.27	7.27	7.57	8.27	8.57	9.27	10.27	10.58	11.27	11.57	12.27	12.27	TT27
12	Savšek	4.28	4.29	4.58	5.13	5.28	5.58	6.28	6.58	7.28	7.28	7.56	8.28	8.58	9.28	10.28	10.59	11.28	11.58	12.28	12.28	mš
Ti	Zagorje Kolodvor	4.30	4.31	5.00	5.15	5.30	6.00	6.30	7.00	7.30	7.30	8.00	8.30	9.00	9.30	10.30	11.01	11.30	12.00	12.30	12.30	mo
odhodi		■	■	H	■	■	222235											■	■	■	■	■
	postoje	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39	40	41	42
km	postojoliščo	D+	SO	ŠP	V	D+	D	NP	D+	V	D+	š	V	D+	V	D +	V	D +	V	V	V	D
0	Podklanec	-	13.02	13.02	-	-	-	-	-	-	-	16.02	-	-	-	-	-	-	—	—	—	—
2	Orehovica	-	13.05	13.05	13.05	13.35	13.57	14.05	14.35	15.05	...	16.05	16.05	-	17.05	-	18.05	-	19.05	20.05	21.05	—
3	Izlake Toplice	12.37	13.07	13.07	13.07	13.37	13.59	14.07	14.37	15.07	15.37	16.07	16.07	16.37	17.07	17.37	18.07	18.37	19.07	20.07	21.07	—
3	Izlake KZ	12.39	13.09	13.09	13.09	13.39	14.01	14.09	14.39	15.09	15.39	16.09	16.09	16.39	17.09	17.39	18.09	18.39	19.09	20.09	21.09	—
3	Izlake pošta	12.40	13.10	13.10	13.10	13.40	14.02	14.10	14.40	15.10	15.40	16.10	16.10	16.40	17.10	17.40	18.10	18.40	19.10	20.10	21.10	—
4	Izlake EE	12.42	13.12	13.12	13.12	13.42	14.04	14.12	14.42	15.12	15.42	16.12	16.12	16.42	17.12	17.42	18.12	18.42	19.12	20.12	21.12	—
6	Bregar/Zagorju	12.43	13.13	13.13	13.13	13.43	14.05	14.13	14.43	15.13	15.43	16.13	16.13	16.43	17.13	17.43	18.13	18.43	19.13	20.13	21.13	—
7	Zagorje/Savi Siporeks	12.44	13.14	13.14	13.14	13.44	14.06	14.14	14.44	15.14	15.44	16.14	16.14	16.44	17.14	17.44	18.14	18.44	19.14	20.14	21.14	—
8	Kisovec	12.46	13.16	13.16	13.16	13.46	14.08	14.16	14.46	15.16	15.46	16.16	16.16	16.46	17.16	17.46	18.16	18.46	19.16	20.16	21.16	22.07
8	Sršen	12.47	13.17	13.17	13.17	13.47	14.09	14.17	14.47	15.17	15.47	16.17	16.17	16.47	17.17	17.47	18.17	18.47	19.17	20.17	21.17	22.08
9	Stope	12.48	13.18	13.18	13.18	13.48	14.10	14.18	14.48	15.18	15.48	16.18	16.18	16.48	17.18	17.48	18.18	18.48	19.18	20.18	21.18	22.09
10	Zagorje/Savi Varnost	12.50	13.20	13.20	13.20	13.50	14.12	14.20	14.50	15.20	15.50	16.20	16.20	16.50	17.20	17.50	18.20	18.50	19.20	20.20	21.20	22.11
10	Zagorje/Savi Stari trg	12.52	13.22	13.22	13.22	13.52	14.14	14.22	14.52	15.22	15.52	16.22	16.22	16.52	17.22	17.52	18.22	18.52	19.22	20.22	21.22	22.13
11	Zagorje/Savi	12.54	13.24	13.24	13.24	13.54	14.16	14.24	14.54	15.24	15.54	16.24	16.24	16.54	17.24	17.54	18.24	18.54	19.24	20.24	21.24	22.15
12	Polje	12.56	13.26	13.26	13.26	13.56	14.18	14.26	14.56	15.26	15.56	16.26	16.26	16.56	17.26	17.56	18.26	18.56	19.26	20.26	21.26	
TT	Košenina	12.57	13.27	13.27	13.27	13.57	14.19	14.27	14.57	15.27	15.57	16.27	16.27	16.57	17.27	17.57	18.27	18.57	19.27	20.27	21.27	
TT	Savšek	12.58	13.28	13.28	13.28	13.58	14.20	14.28	14.58	15.28	15.58	16.28	16.28	16.58	17.28	17.58	18.28	18.58	19.28	20.28	21.28	
Ti	Zagorje Kolodvor	13.00	13.30	13.30	13.30	14.00	14.22	14.30	15.00	15.30	16.00	16.30	16.30	17.00	17.30	18.00	18.30	19.00	19.30	20.30	21.30	
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
INTEGRAL
ZAGORJE d-o.o.
prihodi		■	■	■	■	*			e									■	■	■	■
	postaje	43	44	45	46	47	48	49	50	51	52	53	54	55:	56	57	58	59	60	61	62
km	postajališča	D	D+	V	D+	V	š	D+	V	D+	V	D+	V	v	D	V	š	NP	D+	V	SO
~0~	Podldanec	-	-	-	-	-	7.03	-	-	-	-	-	~	-	-	—	12.03	12.03	—	—	13.03
j\	Orehovica	5.00	5.30	6.00	6.30	7.00	7.00	-	8.00	-	9.00	-	10.00	11.00	-	12.00	12.00	12.00	—	13.00	13.00
3 :	Izlake Toplice	4.58	5.28	5.58	6.28	6.58	6.58	7.28	7.58	8.28	8.58	-	9.58	10.58	11.28	11.58	11.58	11.58	12.28	12.58	12.58
T	Izlake KZ	4.56	5.26	5.56	6.26	6.56	6.56	7.26	7.56	8.26	8.56	-	9.56	10.56	11.26	11.56	11.56	11.56	12.26	12.56	12.56
T1	Izlake pošta	4.55	5.25	5.55	6.25	6.55	6.55	7.25	7.55	8.25	8.55	-	9.55	10.55	11.25	11.55	11.55	11.55	12.25	12.55	12.55
	Izlake EE	4.53	5.23	5.53	6.23	6.53	6.53	7.23	7.53	8.23	8.53	-	9.53	10.53	11.23	11.53	11.53	11.53	12.23	12.53	12.53
~6~	Bregar/Zagorju	4.52	5.22	5.52	6.22	6.52	6.52	7.22	762	8.22	8.52	-	9.52	10.52	11.22	11.52	11.52	11.52	12.22	12.52	12.52
T	Zagorje/Savi Siporeks	4.51	5.21	5.51	6.21	6.51	6.51	7.21	7.51	8.21	8.51	-	9.51	10.51	11.21	11.51	11.51	11.51	12.21	12.51	12.51
T"	Kisovec	4.49	5.19	5.49	6.19	6.49	6.49	7.19	7.49	8.19	8.49	9.18	9.49	10.49	11.19	11.49	11.49	11.49	12.19	12.49	12.49
IT	Sršen	4.48	5.18	5.48	6.18	6.48	6.48	7.18	7.48	8.18	8.48	9.17	9.48	10.48	11.18	11.48	11.48	11.48	12.18	12.48	12.48
T"	Stope	4.47	5.17	5.47	6.17	6.47	6.47	7.17	7.47	8.17	6.47	9.16	9.47	10.47	11.17	11.47	11.47	11.47	12.17	12.47	12.47
Ti	Zagorje/Savi Varnost	4.45	5.15	5:45	6.15	6.45	6.45	7.15	7.45	8.15	8.45	9.14	9.45	10.45	11.15	11.45	11.45	11.45	12.15	12.45	12.45
Ti	Zagorje/Savi Stari trg	4.43	5.13	5.43	6.13	6.43	6.43	7.13	7.43	8.13	8.43	9.12	9.43	10.43	11.13	11.43	11.43	11.43	12.13	12.43	12.43
TT	Zagorje/Savi	4.41	5.11	5.41	6.11	6.41	6.41	7.11	7.41	8.11	8.41	9.10	9.41	10.41	11.11	11.41	11.41	11.41	12.11	12.41	12.41
IT	Polje	4.39	5.09	5.39	6.09	6.39	6.39	7.09	7.39	8.09	8.39	9.08	9.39	10.39	11.09	11.39	11.39	11.39	12.09	12.39	12.39
TT	Košenina	4.38	5.08	5.38	6.08	6.38	6.38	7.08	7.38	8.08	8.38	9.07	9.38	10.38	11.08	11.38	11.38	11.38	12.08	12.38	12.38
TT	Savšek	4.37	5.07	5.37	6.07	6.37	6.37	7.07	7.37	8.07	8.37	9.06	9.37	10.37	11.07	11.37	11.37	11.37	12.07	12.37	12.37
TT	Zagorje Kolodvor	4.35	5.05	5.35	6.05	6.35	6.35	7.05	7.35	8.08	8.35	9.05	9.35	10.35	11.05	11.35	11.35	11.35	12.05	12.35	12.35
INTEGRAL
ZAGORJE d.0.0.
prihodi		■	■	■	B	E												B	B	B	B
	postaje	63	64	65	66	67	68	69	70	71	72	73	74	75	76	77	78	79	80	81	82
km	postajališča	ŠP	D+	V	D+	V	D+	š	D+	Š	V	D+	V	D+	V	D+	V	V	D	NP	D
0	Podklanec	13.03	-	-	-	—	-	-	16.03	-	...	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
2	Orehovica	13.00	13.30	14.00	14.30	15.00	-	16.00	16.00		17.00	-	18.00	-	19.00	-	20.10	21.00	-	22.10	22.39
3	Izlake Toplice	12.58	13.28	13.58	14.28	14.58	15.28	15.58	15.58	16.28	16.58	17.28	17.58	18.28	18.58	19.38	20.08	20.58	-	22.08	22.37
3	Izlake KZ	12.56	13.26	13.56	14.26	14.56	15.26	15.56	15.56	16.26	16.56	17.26	17.56	18.26	18.56	19.36	20.06	20.56	-	22.06	22.35
3	Izlake pošta	12.55	13.25	13.55	14.25	14.55	15.25	15.55	15.55	16.25	16.55	17.25	17.55	18.25	18.55	19.35	20.05	20.55	-	22.05	22.34
4	Izlake EE	12.53	13.23	13.53	14.23	14.53	15.23	15.53	15.53	16.23	16.53	17.23	17.53	18.23	18.53	19.33	20.03	20.53	-	22.03	22.32
6	Bregar/Zagorju	12.52	13.22	13.52	14.22	14.52	15.22	15.52	15.52	16.22	16.52	17.22	17.52	18.22	18.52	19.32	20.02	20.52	-	22.02	22.31
7	Zagorje/Savi Siporeks	12.51	13.21	13.51	14.21	14.51	15.21	15.51	15.51	16.21	16.51	17.21	17.51	18.21	18.51	19.31	20.01	20.51	-	22.01	22.30
8	Kisovec	12.49	13.19	13.49	14.19	14.49	15.19	15.49	15.49	16.19	16.49	17.19	17.49	18.19	18.49	19.29	19.59	20.49	21.59	21.59	22.28
8	Sršen	12.48	13.18	13.48	14.18	14.48	15.18	15.48	15.48	16.18	16.48	17.18	17.48	18.16	18.48	19.28	19.58	20.48	21.58	21.58	22.27
9	Stope	12.47	13.17	13.47	14.17	14.47	15.17	15.47	15.47	16.17	16.47	17.17	17.47	18.17	18.47	19.27	19.57	20.47	21.57	21.57	22.26
10	Zagorje/Savi Varnost	12.45	13.15	13.45	14.15	14.45	15.15	15.45	15.45	16.15	16.45	17.15	17.45	18.15	18.45	19.25	19.55	20.45	21.55	21.55	22.24
10	Zagorje/Savi Stari trg	12.43	13.13	13.43	14.13	14.43	15.13	15.43	15.43	16.13	16.43	17.13	17.43	18.13	18.43	19.23	19.53	20.43	21.53	21.53	22.21
11	Zagorje/Savi	12.41	13.11	13.41	14.11	14.41	15.11	15.41	15.41	16.11	16.41	17.11	17.41	18.11	18.41	19.21	19.51	20.41	21.51	21.51	22.20
12	Polje	12.39	13.09	13.39	14.09	14.39	15.09	15.39	15.39	16.09	16.39	17.09	17.39	18.09	18.39	19.19	19.49	20.39	21.49	21.49	
TJ	Košenina	12.38	13.08	13.38	14.08	14.38	15.08	15.38	15.38	16.08	16.38	17.08	17.38	18.08	18.38	19.18	19.48	20.38	21.48	21.48	
TJ	Savšek	12.37	13.07	13.37	14.07	14.37	15.07	15.37	15.37	16.07	16.37	17.07	17.37	18.07	18.37	19.17	19.47	20.37	21.47	21.47	
TJ	Zagorje Kolodvor	12.35	13.05	13.35	14.05	14.35	15.05	15.35	15.35	16.05	16.35	17.05	17.35	18.05	18.35	19.15	19.45	20.35	21.45	21.45	
INTEGRAL	INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.	ZAGORJE d.o.o.
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
odhodi																	
	postaje	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	n	12	13	14	15	16
km	postajališča	D	D+	V	D+	D	D+	V	D+	D	V	D	š	V	D+	D	D+
IT	Zagorje/Savi	4.30	5.00	5.30	6.00	6.30	7.00	7.30	8.00	8.30	9.30	10.30	11.00	11.30	12.00	12.30	13.00
T~	Zagorje/Savi Koprivc	4.32	5.02	5.32	6.02	6.32	7.02	7.32	8.02	8.32	9.32	10.32	11.02	11.32	12.02	12.32	13.02
~r	Zagorje/Savi Drnovšek	4.35	5.05	5.35	6.05	6.35	7.05	7.35	8.05	8.35	9.35	10.35	11.05	11.35	12.05	12.35	13.05
	Zagorje/Savi Flere	4.40	5.10	5.40	6.10	6.40	7.10	7.40	8.10	8.40	9.40	10.40	11.10	11.40	12.10	12.40	13.10
	Trbovlje Bevško	4.43	5.13	5.43	6.13	6.43	7.13	7.43	8.13	8.43	9.43	10.43	11.13	11.43	12.13	12.43	13.13
TT	Trbovlje Sušnik	4.45	5.15	5.45	6.15	6.45	7.15	7.45	8.15	6.45	9.45	10.45	11.15	11.45	12.15	12..45	13.15
T	Trbovlje STT	4.47	5.17	5.47	6.17	6.47	7.17	7.47	8.17	8.47	9.47	10.47	11.17	11.47	12.17	12.47	13.17
T	Trbovlje Trg revolucije	4.49	5.19	5.49	6.19	6.49	7.19	7.49	8.19	8.49	9.49	10.49	11.19	11.49	12.19	12.49	13.19
IT	Trbovlje tržnica	4.50	5.20	5.50	6.20	6.50	7.20	7.50	8.20	8.50	9.50	10.50	11.20	11.50	12.20	12.50	13.20
~9~	Trbovlje bolnica	4.51	5.21	5.51	6.21	6.51	7.21	7.51	8.21	8.51	9.51	10.51	11.21	11.51	12.21	12.51	13.21
~9~	Trbovlje Občina	4.52	5.22	5.52	6.22	6.52	7.22	7.52	8.22	8.52	9.52	10.52	11.22	11.52	12.22	12.52	13.22
ir	Trbovlje Svoboda	4.53	5.23	5.53	6.23	6.53	7.23	7.53	8.23	8.53	9.53	10.53	11.23	11.53	12.23	12.53	13.23
To	Trbovlje Komunala	4.55	5.25	5.55	6.25	6.55	7.25	7.55	8.25	8.55	9.55	10.55	11.25	11.55	12.25	12.55	13.25
Tf	Trbovlje Iskra		5.27	5.57		6.57											13.27
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
odhodi																	
	postaje	17	' 18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32
km	postajališča	V	D+	V	D+	V	D+	D	D+	V	D+	D	D+	V	D+	D	D
0	Zagorje/Savi	13.30	14.00	14.30	15.00	15.30	16.00	16.30	17.00	17.30	16.00	18.30	19.00	19.30	20.00	21.00	22.15
1	Zagorje/Savi Koprivc	13.32	14.02	14.32	15.02	15.32	16.02	16.32	17.02	17.32	18.02	18.32	19.02	19.32	20.02	21.02	22.17
1	Zagorje/Savi Drnovšek	13.35	14.05	14.35	15.05	15.35	16.05	16.35	17.05	17.35	18.05	18.35	19.05	19.35	20.05	21.05	22.20
4	Zagorje/Savi Flere	13.40	14.10	14.40	15.10	15.40	16.10	16.40	17.10	17.40	18.10	18.40	19.10	19.40	20.10	21.10	22.25
5	Trbovlje Bevško	13.43	14.13	14.43	15.13	15.43	16.13	16.43	17.13	17.43	18.13	18.43	19.13	19.43	20.13	21.13	22.28
6	Trbovlje Sušnik	13.45	14.15	14.45	15.15	15.45	16.15	16.45	17.15	17.45	18.15	18.45	19.15	19.45	20.15	21.15	22.30
/	Trbovlje STT	13.47	14.17	14.47	15.17	15.47	.16.17	16.47	17.17	17.47	18.17	18.47	19.17	19.47	20.17	21.17	22.32
8	Trbovlje Trg revolucije	13.49	14.19	14.49	15.19	15.49	16.19	16.49	17.19	17.49	18.19	18.49	19.19	19.49	20.19	21.19	22.34
ti	Trbovlje tržnica	13.50	14.20	14.50	15.20	15.50	16.20	16.50	17.20	17.50	18.20	18.50	19.20	19.50	20.20	21.20	22.35
9	Trbovlje bolnica	13.51	14.21	14.51	15.21	15.51	16.21	16.51	17.21	17.51	18.21	18.51	19.21	19.51	20.21	21.21	22.36
9	Trbovlje Občina	13.52	14.22	14.52	15.22	15.52	16.22	16.52	17.22	17.52	18.22	18.52	19.22	19.52	20.22	21.22	22.37
X	Trbovlje Svoboda	13.53	14.23	14.53	15.23	15.53	16.23	16.53	17.23	17.53	18.23	18.53	19.23	19.53	20.23	21.23	22.38
To	Trbovlje Komunala	13.55	14.25	14.55	15.25	15.55	16.25	16.55	17.25	17.55	18.25	18.55	19.25	19.55	20.25	21.25	22.40
TT	Trbovlje Iskra	13.57														21.27	
prihodi																	
	postaje	33	34	35	36	37	38	39	40	41	42	43	44	45	46	47	48
km	postajališča	D	D+	V	D+	D	D+	V	D +	D	v	D	š	V	D +	D	D+
ir	Zagorje/Savi	5.25	5-55	6.25	6.55	7..25	7.55	8.25	8.55	9.25	10.25	11.25	11.55	12.25	12.55	13.25	13.55
v	Zagorje/Savi Koprivc	5.23	5.53	6.23	6.53	7.23	7.53	8.23	8.53	9.23	10.23	11123	11.53	12.23	12.53	13.23	13.53
X	Zagorje/Savi Drnovšek	5.20	5.50	6.20	6.50	7.20	7.50	8.20	8.50	9.20	10.20	11.20	11.50	12.20	12.50	13.20	13.50
X	Zagorje/Savi Flere	5.15	5.45	6.15	6.45	7.15	7.45	8.15	8.45	9.15	10.15	11.15	11.45	12.15	12.45	13.15	13.45
X	Trbovlje Bevško	5.12	5.42	6.12	6.42	7.12	7.42	6.12	8.42	9.12	10.12	11.12	11.42	12.12	12.42	13.12	13.42
X	Trbovlje Sušnik	5.10	5.40	6.10	6.40	7.10	7.40	8.10	8.40	9.10	10.10	11.10	11.40	12.10	12.40	13.10	13.40
X	Trbovlje STT	5.08	5.38	6.08	6.38	7.08	7.36	8.08	8.38	9.08	10.08	11.08	11.38	12.08	12.38	13.06	13.38
X	Trbovlje Trg revolucije	5.06	5.36	6.06	6.36	7.06	7.36	8.06	8.36	9.06	10.06	11.06	11.36	12.06	12.36	13.06	13.36
X	Trbovlje tržnica	5.05	5.35	6.05	6.35	7.05	7.35	8.05	8.35	9.05	10.05	11.05	11.35	12.05	12.35	13.05	13.35
X	Trbovlje bolnica	5.04	5.34	6.04	6.34	7.04	7.34	8.04	8.34	9.04	10.04	11.04	11.34	12.04	12.34	13.04	13.34
X	Trbovlje Občina	5.03	5.33	6.03	6.33	7.03	7.33	8.03	8.33	9.03	10.03	11.03	11.33	12.03	12.33	13.03	13.33
X	Trbovlje Svoboda	5.02	5.32	6.02	6.32	7.02	7.32	8.02	8.32	9.02	10.02	11.02	11.32	12.02	12.32	13.02	13.32
To~	Trbovlje Komunala	5.00	5.30	6.00	6.30	7.00	7.30	8.00	8.30	9.00	10.00	11.00	11.30	12.00	12.30	13.00	13.30
X	Trbovlje Iskra		5.28	5.58		6.58											13.28
prihodi																	
	postaje	49	50	51	52	53	54	55	56	57	58	59	60	61	62	63	64
km	postajališča	V	D+	V	D+	V	D+	D	D+	V	D+	D	D+	V	D+	D	D
X	Zagorje/Savi	14.25	14.55	15.25	15.55	16.25	16.55	17.25	17.55	18.25	18.55	19.25	19.55	20.25	20.55	22.25	23.05
X	Zagorje/Savi Koprivc	14.23	14.53	15.23	15.53	16.23	16.53	17.23	17.53 :	18.23	18.53	19.23	19.53	20.23	20.53	22.23	23.03
X	Zagorje/Savi Drnovšek	14.20	14.50	15.20	15.50	16.20	16.50	17.20	17.50	18.20	18.50	19.20	19.50	20.20	20.50	22.20	23.00
X	Zagorje/Savi Flere	14.15	14.45	15.15	15.45	16.15	16.45	17.15	17.45	18.15	16.45	19.15	19.45	20.15	20.45	22.15	22.55
X	Trbovlje Bevško	14.12	14.42	15.12	15.42	16.12	16.42	17.12	17.42	18.12	18.42	19.12	19.42	20.12	20.42	22.12	22.52
X	Trbovlje Sušnik	14.10	14.40	15.10	15.40	16.10	16.40	17.10	17.40	16.10	18.40	19.10	19.40	20.10	20.40	22.10	22.50
X	Trbovlje STT	14.06	14.38	15.08	15.38	16.08	16.36	17.08	17.38	18.08	18.38	19.08	19.38	20.08	20.38	22.08	22.48
X	Trbovlje Trg revolucije	14.06	14.36	15.06	15.36	16.06	16.36	17.06	17.36	18.06	18.36	19.06	19.36	20.06	20.36	22.06	22.46
X	Trbovlje tržnica	14.05	14.35	15.05	15.35	16.05	16.35	17.05	17.35	18.05	18.35	19.05	19.35	20.05	20.35	22.05	22.45
X	Trbovlje bolnica	14.04	14.34	15.04	15.34	16.04	16.34	17.04	17.34	18.04	18.34	19.04	19.34	20.04	20.34	22.04	22.44
X	Trbovlje Občina	14.03	14.33	15.03	15.33	16.03	16.33	17.03	17.33	18.03	18.33	19.03	19.33	20.03	20.33	22.03	22.43
X	Trbovlje Svoboda	14.02	14.32	15.02	15.32	16.02	16.32	17.02	17.32	18.02	16.32	19.02	19.32	20.02	20.32	22.02	22.42
To"	Trbovlje Komunala	14.00	14.30	15.00	15.30	16.00	16.30	17.00	17.3	18.00	18.30	19.00	19.30	20.00	20.30	22.00	22.40
TT	Trbovlje Iskra	13.58															21.58	
INTEGRAL
ZAGORJE d.a.o.
odhodi								1	prihodi		
1	2	3	4	5	6		postaje	7	8	9	10
š	ŠP	Š	Š	Š	D+	km	postajališča	D+	Š	Š	D+
4.4!)	4.45	~	6.50	13.00	...	0	Medija	-	6.4/	12.55	14.53
4.4/	4.4/	...	6.52	13.02	...	1	Plavišnik	-	6.45	12.53	14.51
4.49	4.49	...	6.54	13.04	...	2	Stenko	-	6.43	12.51	14.49
4.51	4.51	...	6.56	13.06	...	3	Drolc	-	6.41	12.49	14.4/
4.55	4.55	...	7.00	13.10	...	4	Medija K	-	6.3/	12.45	14.43
4.5/	4.5/	...	7.02	—	...	5	Pod Gradom	-	...	12.43	14.41
4.59	4.59		7.04	-	...	6	Kolovrat	-	...	12.41	14.39
5.01	5.01	...	7.06	—	—	7	Pod Gradom	-	-	12.39	Ti37
5.03	5.03	—	/.08	—	—	8	Medija K	-	...	12.3/	R35
5.05	5.05		/.10	13.12	...	9	Briše	-	6.35	12.35	R33
—	—	5.25	...	—	14.26	13	Mlinše	5.19	-	...	TI27
—	—	5.2/	...	—	14.28	14	Zaga/Mlinšah	-	-	-	R2Š
5.0/	5.0/	5.29	/.12	13.14	14.30	15	Razpotje	-	6.33	12.33	1123
5.08	5.08	5.30	/.13	13.15		15	Polje	-	6.32	12.32	TTTT
5.10	5.10	5.32	/.15	13.1/		16	Podgrad	-	6.30	12.30	li20
5.12	5.12	5.34	/.1/	13.19		1/	Izlake EE	5.12	6.28	12.28	TTIŠ
	5.15	5.3/	/.20	13.22		18	Zagorje/Savi Bregar		6.25	12.25	TTTŠ
	5.1/	5.39	/.22	13.24		19	Zagorje/Savi Siporeks		6.23	12.23	TTTŠ
	5.19	5.41	/.24	13.26		"F	Zagorje/Savi Kisovec		6.21	12.21	TUT
	5.22	5.44	7.27	13.29		ir	Zagorje/Savi Varnost		6.18	12.18	TTof
	5.23	5.45	7.28	13.30		ir	Zagorje/Savi Stari trg		6.1/	12.1/	R07
	5.25	5.4/	7.30	13.32		IT	Zagorje/Savi		6.15	12.15	TiOŠ
prihodi					odhodi		
1	2	3		postaje	4	5	6
D+	š	š	km	postajališča	Š	š	d +
T5tT	6.55	12.55	T"	Dobrljevo	6.50	12.50	Š4.Š2
...	...	...	T~	Volčje jame	6.46	12.48	—
...	—	...	T~	Limovce	6.47	12.47	—
TŠT"	6.56	12.56		Brezje	—	—	R5l
T5T	5.57	12.57	TT	Na Pečanec	—	—	R50
TŠT	6.59	12.59	T	Jelenk	—	—	R48
I55~	7.00	13.00	7	Flančnik	6.45	12.45	TOT
4ŠT	7.02	13.02	7	Sentgotard	6.43	12.43	R45
W	...	—	8	Trojane	—	--	TUT
W	7.05	13.05	9	Sentgotard K-	6.40	12.40	TOo
W	7.07	13.07	11	Hrastje	6.38	12.38	TOT
W	7.09	13.09	12	Podklanec	6.36	12.36	TOT
5.08	7.11	13.11	Z	Orehovica	6.34	12.34	TOT
5.10	7.13	13.13	15	Izlake Toplice	6.32	12.32	TOT
štt	7.15	13.15	ir	Izlake KZ	6.30	12.30	TOo
TOT	7.16	13.16	TT	Izlake pošta	6.29	12.29	TOT
5.14	7.17	13.17	TT	Izlake EE	6.28	12.28	TOŠ
ITT	7.20	13.20	IT	Zagorje/Savi Bregar	6.25	12.25	TOŠ
5.19	7.22	13.22	IT	Zagorje/Savi Siporeks	6.23	12.23	TOŠ
5.21	7.24	13.24	TT	Zagorje/Savi Kisovec	6.21	12.21	TOT
ITT	7.27	13.27	TT	Zagorje/Savi Varnost	6.18	12.18	TOŠ
5.25	7.28	13.28	ir	Zagorje/Savi Stari trg	6.17	12.17	TOT
5.27	7.30	13.30	ir	Zagorje/Savi	6.15	12.15	TOŠ
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
odhodi									1	prihodi			
1	2	3	4	5	6		postaje	7	8	9	10	11	12
D	D+	š	D	D	D+	km	postajališče	D	š	D+	D	5	D+
5.00	7.00	10.55	13.00	15.30	21.00	TT	Čemšenik	6.49	10.55	12.35	14.49	16.55	22.45
ToT	7.02	10.57	13.02	15.32	21.02	T	Rži še	6.47	10.53	12.33	14.47	16.53	22.43
5.04	7.04	10.59	13.04	15.34	21.04	~r	Zaloka	6.45	10.51	12.31	14.45	16.51	22.41
5.06	...	—	13.06	—	...	T	Jesenovo vas	6.43	--	-	14.43	...	...
5.08	7.04	10.59	13.08	15.34	21.04	T	Zaloka	6.41	10.51	12.31	14.41	16.51	22.41
5.13	7.09	11.04	13.13	15.39	21.09	~T	Jesenovo	6.36	10.46	12.26	14.36	16.46	22.36
ITT	7.12	11.07	13.16	15.42	21.12	1~	Rove	6.33	10.43	12.23	14.33	16.43	22.33
TF	7.14	11.09	13.18	15.44	21.14	T	Mlin	6.31	10.41	12.21	14.31	16.41	22.31
5.20	7.16	11.11	13.20	15.46	21.16	TT	Forte	6.29	10.39	12.19	14.29	16.39	22.29
TTT	7.17	11.12	13.21	15.47	21.17	ir	Kotredež Učakar	6.28	10.38	12.18	14.28	16.38	22.28
5.22	7.18	11.13	13.22	15.48	21.18	TT	Kotredež Gas.dom	6.27	10.37	12.17	14.27	16.37	22.27
5.25	7.21	11.16	13.25	15.51	21.21	ir	Zagorje/Savi Drnovšek	6.24	10.34	12.14	14.24	16.34	22.24
5.29	7.25	11.20	13.29	15.55	21.25	TT	Zagorje/Savi	6.20	10.30	12.10	14.20	16.30	22.20
odhodi										prihodi			
1	2	3	4	5	6		postaje	7	8	9	10	n	12
D	D+	D	š	P	D+	km	postajališče	D	D+	š	;D	š	D+
4.50	6.55	12.50	13.55	15.30	20.50	0	Tirna	6.55	12.40	13.55	14.55	17.00	22.50
4.53	6.56	12.53	13.50	15.33	20.53	1	Brezovica/Zagorju	6.52	12.37	13.52	14.52	16.57	2147
4.55	7.00	12.55	14.00	15.35	20.55	2	Selce	6.50	12.35	13.50	14.50	16.55	mš
4.58	7.03	12.58	14.03	15.38	20.56	3	Senožeti 1	6.47	12.32	13.47	14.47	16.52	"2142
W	7.04	12.59	14.04	15.39	20.59	4	Senožeti	6.46	12.31	13.46	14.46	16.51	2141"
5.02	7.07	13.02	14.07	15.42	21.02	7	Borje	6.43	12.28	13.43	14.43	16.48	22.38
Toš™	7.10	13.05	14.10	15.45	21.05	7	Jablane	6.40	12.25	13.40	14.40	16.45	2135
Tuf	7.15	13.10	14.15	15.50	21.10	8	Vodice	6.35	12.20	13.35	14.35	16.40	22.30
TTT	7.18	13.13	14.18	15.53	21.13	F	Čolniše	6.32	12.17	13.32	14.32	16.37	22.27
TF	7.21	13.16	14.21	15.56	21.16	TF	Zagorje/Borišek	6.29	12.14	13.29	14.29	16.34	22.24
ITT	7.25	13.20	14.25	16.00	21.20	TT	Zagorj/Savi	6.25	12.10	13.25	14.25	16.30	22.20
odhodi										prihodi			
T	2	3	4	5	6		postaje	7	8	9	10	11	12
D	D+	D	Š	Š	D+	km	postajališče	D	D+	š	D	š	D +
5.00	7.00	13.00	14.00	15.30	21.00	F	Podkum	6.55	12.43	13.58	14.55	16.58	F5
TF	7.03	13.03	14.03	15.33	21.03	F	Jazbine	6.52	j 12.40	13.55	14.52	16.55	TTIT
5.06	7.08	13.08	14.08	15.38	21.00	3	Avrelijo	6.47	12.35	13.50	14.47	16.50	mf
ITT	7.12	13.12	14.12	15.42	21.12	5	Borišek	6.43	12.31	13.46	14.43	16.46	"2143
TF	7.20	13.20	14.20	15.50	21.20	8	Zagorje/Savi Drnovšek	6.35	12.23	13.36	14.35	16.38	22.35
TT	7.23	13.23	14.23	15.53	21.23	9	Savšek/Zagorje	6.32	12.20	13.35	14.32	16.35	22.32
TT"	7.25	13.25	14.25	15.55	21.25	F	Košenina	6.30	12.18	13.33	14.30	16.33	22.30
TT	7.27	13.27	14.27	15.57	21.27	F	Polje 1	6.28	12.16	13.31	14.28	16.31	22.28
TT	7.28	13.26	14.28	15.50	21.28	F	Zagorje/Savi	6.27	12.15	13.30	14.27	16.30	22.27
5.30	-	13.30	-	...	21.30	F	Stari Trg	6.25	—	13.28	14.25		22.25
odhodi					prihodi			
1	2	3		postaje	4	5	6	7
D	š	D+	km	postajališče	š	š	ŠP	D
TF	7.00	13.00	F	Kandrše	6.44	12.44	12.54	TOT
TF	7.03	13.03	F	Milhar	6.41	12.41	12.51	TOT
4.59	7.04	13.04	F	Vidrga	6.40	12.40	12.50	TOo
5.00	7.05	13.05	F	Tesno	6.39	12.39	12.49	TOT
5.02	7.07	13.07	F	Mlinše	6.37	12.37	12.47	TOT
5.04	7.09	13.09	6	Žaga/Mlinšah	6.35	12.35	12.45	14.35
TF	7.11	13.11	7	Razpotje	6.33	12.33	12.43	TOT
TF	7.12	13.12	7	Polje	6.32	12.32	12.42	TOT
TF	7.14	13.14	8	Podgrad	6.30	12.30	12.40	TOo
TF	7.16	13.16	F	Izlake EE	6.28	12.26	12.38	14.28
TT	7.19	13.19	F	Zagorje/Savi Bregar	6.25	12.25	12.35	14.25
TF	7.21	13.21	F	Zagorje/Savi Siporeks	6.23	12.23	12.33	14.23
TF	7.23	13.23	F	Zagorje/Savi Kisovec	6.21	12.21	12.31	14.21
TT	7.26	13.26	F	Zagorje/Savi Varnost	6.18	12.18	12.28	14.18
TT"	7.27	13.27	F	Zagorje/Savi Stari trg	6.17	12.17	12.27	14.17
TT	7.29	13.29	F	Zagorje/Savi	6.15	12.15	12.25	14.15
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
LEGENDA:
D - VOZI OB DELAVNIKIH
D+ - VOZI OD PONEDELJKA DO PETKA
V	- VOZI VSAK DAN
š	- VOZI V ČASU ŠOLSKEGA
POUKA
ŠP - VOZI V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC
SO - VOZI OB SOBOTAH
NP - VOZI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
MEDKRAJEVNE AVTOBUSNE
LINIJE
odhodi							1	prihodi	
T	2	3	4		postaje	5	6	7	8
D	V	D+	D+	km	postajališča	D+	D	NP	D+
5.30	6.30	10.00	16.30	0	Zagorje/Savi	9.06	15.10	18.46	20.40
5.32	6.32	10.02	16.32	i	Zagorje/Savi Stari trg	9.04	15.08	18.44	20.38
5.34	6.34	10.04	16.34	1	Zagorje/Savi Varnost	9.02	15.06	18.42	20.36
5.37	6.37	10.07	16.37	IT	Zagorje/Savi Kisovec	8.59	15.03	18.39	20.33
5.39	6.39	10.09	16.39	4	Zagorje/Savi Siporeks	8.57	15.01	18.37	20.31
5.40	6.40	10.10	16.40	5	Bregar/Zagorju	8.56	15.00	18.36	20.30
5.42	6.42	10.12	16.42	6	Obrzija	8.54	14.58	18.34	20.28
5.43	6.43	10.13	16.43	7	Podgrad	8.53	14.57	18.33	20.27
5.45	6.45	10.15	16.45	9	Razpotje	8.51	14.55	18.31	20.25
5.47	6.47	10.17	16.47	10	Žaga/Mlinšah	8.49	14.53	18.29	20.23
5.49	6.49	10.19	16.49	11	Miinše	8.47	14.51	18.27	20.21
T!T	6.51	10.21	16.51	12	Tesno	8.45	14.49	18.25 :	20.19
5.52	6.52	10.22	16.52	13	Vidergar	8.44	14.48	18.24	20.18
5.53	6.53	10.23	16.53	13	Milhar	8.43	14.47	18.23	20.17
5.56	6.56	10.26	16.56	15	Kandrše	8.40	14.44	18.20	20.14
6.00	7.00	10.30	17.00	ir	Peče K	8.36	14.40	18.16	20.10
6.02	—	10.32		18	Peče	—	14.38	-	20.08
6.04	7.00	10.34	17.00	19	Peče K	8.36	14.36	18.16	20.06
6.06	7.02	10.36	17.02	20	Gora/Pečah	8.34	14.34	18.14	20.04
6.08	7.04	10.38	17.04	22	Ples	8.32	14.32	18.12	20.02
6.10	7.06	10.40	17.06	23	Dobrava/Zagorju	8.30	14.30	18.10	20.00
6.12	7.08	10.42	17.08	24	Drtija K	8.28	14.28	16.08	19.58
6.14	7.10	10.44	17.10	24	Nadlog	8.26	14.26	18.06	19.56
6.16	7.12	10.46	17.12	25	Moravče	8.24	14.24	18.04	19.54
6.19	7.15	10.49	17.15	26	Gorica	8.21	14.21	18.01	19.51
6.21	7.17	10.51	17.17	28	Krašce	8.19	14.19	17.59	19.49
6.23	7.19	10.53	17.19	29	Žaga	8.17	14.17	17.57	19.47
6.25	7.21	10.55	17.21	30	Selo pri Moravčah	8.15	14.15	17.55	19.45
6.27	7.23	10.57	17.23	31	Zalog	8.13	14.13	17.53	19.43
6.29	7.25	10.59	17.25	32	Brezje	8.11	14.11	17.51	19.41
6.31	7.27	11.01	17.27	35	Krtina	8.09	14.09	17.49	19.39
6.33	7.29	11.03	17.29	36	Želodnik	8.07	14.07	17.47	19.37
6.35	7.31	11.05	17.31	38	Dob/Domžaiah	8.05	14.05	17.45	19.35
6.37	7.33	11.07	17.33	39	Vir	8.03	14.03	17.43	19.33
6.40	7.36	11.10	17.36	40	Domžale mesto	8.00	14.00	17.40	19.30
UT	7.39	11.13	17.39	43	Trzin	7.57	13.57	17.37	UT
6.47	7.43	11.17	17.43	48	Črnuče	7.53	13.53	17.33	19.23
6.50	7.46	11.20	17.46	50	Ljvblajna Stadion	7.50	13.50	17.30	19.20
6.55	7.51	11.25	17.51	nr	Ljubljana	7.45	13.45	17.25	19.15
odhodi					prihod	
1	2	3		postaje	4	5
D+	D	D+	km	postajališča	D	D
l30~	5.30	11.20	TT	Zagorje/Savi	16.15	19.46
4.32	5.32	11.22	T"	Zagorje/Savi Stari trg	16.13	19.44
W	5.34	11.24	~T	Zagorje/Savi Varnost	16.11	19.42
w	5.37	11.27	T"	Zagorje/Savi Kisovec	16.08	19.39
139“	5.39	11.29	“	Zagorje/Savi Siporeks	16.06	19.37
4.40	5.40	TTE	5	Bregar/Zagorju	16.05	19.36
4.42	5.42	Tur	T	Obrzija	16.03	19.34
4.43	5.43	Tuf	1~	Izlake KZ	16.02	19.33
4.45	5.45	11.35	T	Izlake Toplice	iToT	Tuf
W	5.47	11.37	~r	Orehovica	15.58	19.29
W	5.49	11.39	"To"	Podklanec	15.56	19.27
4.52'	5.52	11.42	ir	Šentgotard K	15.53	T9724
TTT	5.54	11.44	TT	Trojane	15.51	19.22
4.56	5.56	11.46	UT	Šentožbolt	15.49	19.20
5.00	6.00	11.50	"2f	Blagovica	15.45	19.16
5.01	6.01	11.51	TT	Zg. Loke	15.44	19.15
5.04	6.04	11.54	TT	Krašnja	15.41	19.12
"508“	6.08	11.58	TT	Lukovica	15.37	19.08“
ITT	6.11	12.01	"F	Prevoje	15.34	19.05
5.15	6.15	12.05	TT	Dob	15.30	19.01
5.17	6.17	12.07	W	Vir	Eli	Tisi
5.20	6.20	12.10	W	Domžale mesto	15.25	18.56
5.23	6.23	12.13	W	Studa	15.22	18.53
5.27	6.27	12.17	TT	Dragomelj	15.16	18.49
1W	6.29	12.19	TT	Podgorica	15.16	18.47
5.31	6.31	12.21	"45“	Šentjakob	15.14	18.45
UT	6.34	12.24	46"	Sneberje	15.11	18.42
5.36	6.36	12.26	IT	Hrastje/L	15.09	lilo
5.39	6.39	12.29	"50“	Ljubljana Nove Jarše	15.06	18.37
5.42	6.42	12.32	TT	Ljubljana Sav.naselje	15.03	18.34
5.46	6.46	12.36	TV	Ljubljana	14.59	18.30
INTEGRAL
ZAGORJE d.o.o.
r~				F"		Til 11:1|"M ^ IM		1
Jod hodi		1 prihodi		odhodi		1 prihodi	
1		postaje	2	1		postaje	2
V	km	postajališča	V	V	km	postajališča	V
9.30	0	Ljubljana	17.15	11.20	75	Celje	ITT
9.35	2	Ljubljana Stadion	17.10	11.25	79	Teharje	TTi
9.38	6	Črnuče	17.07	11.28	80	Store	TTT
9.42	II	Triin	17.03	11.30	82	Opoka	TŠTT
9.45	14	Domžale K	17.00	11.32	83	Prožinska vas	15.19
9.48	15	Vir	16.57	11.34	84	Vrbno	15.17
9.50	1/	Dob	16.55	11.37	86	Šentjur	TŠ7TT
9.54	20	Prevoje	16.51	11.39	88	Šentjur km.šola	TTT
9.5/	22	Lukovica	16.48	11.41	89	Stopče	T5J0
10.01	11	Krašnja	16.44	11.43	90	Grobelno	TTi
10.06	32	Blagovica	16.39	11.48	93	Sentvid/Grobelnem	ToT
10.10	38	Šentožbolt	16.35	11.50	95	Halerjev hrib	TT
10.12	39	Trojane	16.33	11.54	96	Smarje/Jelšah	TT
10.16	42	Zajasovnik	16.29	11.58	100	Belo	TT
10.21	4/	Ločica pri Vranskem	16.24	12.00	102	Mestinje K	lisT
10.24	50	Vransko	16.21	12.03	104	Podplat	T¥
10.36	50	Vransko	16.15	12.07	106	Tekačevo	TT
10.40	52	Prekopa	16.11	12.12	109	Rogaška Slatina	TT
10.43	54	Tabor K	16.08	12.15	111	Rogaška Slatina steki.	Tli
10.46	56	Gomilška	16.05	12.18	113	Rjavica	TT
10.48	59	Šentrupert	16.03	12.21	116	Rogatec	R30
10.50	60	Latkova vas	16.01	12.26	116	Rogatec	JTT5
10.52	62	Šempeter SIP	15.59	12.33	121	lobovec	ToT
10.57	IT;	Žalec	15.54	12.37	W	Rok ob Sotli	ToT
11.01	ITi	Petrovče	15.50	12.39	W	Rogatec MP	ToT
11.11	TTi	Celje	15.40				
odhodi			odhodi		
l D +	km	postaje postajališča	l D+	km	postaje postajališča
w	0	Ljubljana	7.25	27	Vernek
TT	2	Ljubljana Sav.naselje	7.28	29	Zg.Hotič
TŠ2~	4	Ljubljana Nove Jarše	7.30	30	Sp.Hotič
W	6	Hrastje	7.33	33	Gor.Log
W	8	Sneberje	7.36	35	Gradec
ToT	9	Šentjakob	7.38	36	Litija restavracija
ToT	10	Brinje	7.40	37	Litija Borišek
ToT	12	Beričevo	7.42	40	Breg/Litiji
ToT	13	Videm	7.47	43	Sp.Log
ToT	14	Dol	7.48	45	Sava K
W	14	Kleče	7.51	47	Polšnik K
7.12	16	Dolsko	7.54	50	Renke
7TT	19	Senožeti/L	7.57	53	Konjšca
7.17	21	Senožeti 1/L	7.59	55	Zagorje/Savi K
7.20	23	Zg.Ribče	8.02	56	Zagorje/Savi Savšek
7.22	25	Sp.Ribče	8.04	58	Zagorje/Savi
7.23	25	Tašenk			
LEGENDA:
D - VOZI OB
DELAVNIKIH
D+ - VOZI OD
PONEDELJKA DO PETKA
V - VOZI VSAK DAN
NP - VOZI OB
NEDELJAH IN PRAZNIKIH
n		
1...		
n		
i D	km	postaje postajališča
15.20	"TT"	Ljubljana
15.24	"T	Ljubljana Sav.naselje
15.27	'~r	Ljubljana Nove Jarše
15.30	~r	Hrastje
15.32	"ir	Sneberje
15.35	"T“	Šentjakob
15.37	'ir	Podgorica
15.39	'ir	Dragomelj
15.43	'ir	Studa
15.46	IT	Domžale mesto
15.49	IT	Vir
15.51	IT	Dob
15.53	IT	Želodnik
15.55	TT"	Krtina
15.57	TT"	Brezje
15.59	IT	Zadlog pod Gorico
16.01	26	Selo pri Moravčah
16.03	27	Žaga
16.05	28	Krašce
16.07	30	Gorica
16.10	31	Moravče
16.12	31	Nadlog
16.14	32	Drtija K
16.16	33	Dobrava/Zagorju
16.18	TT	Ples
16.20	TT	Gota/Pečah
16.22	TT	Peče K
16.24	"IT	’eče
16.26	IT	Peče K
16.30	TT	(andrše
16.33	IT	Milhar
16.34	IT	Vidergar
16.35	1T:	lesno
16.37	ITi	Vllinše
16.39	IT;	[aga/Mlinšah
16.41	ITi	Razpotje
16.42	ITi	'olje
16.44	ITi	’cdgrad
16.45	ITi	Dbrzija
16.47	IT;	lagorje/Savi Bregar
16.49	IT;	lagor j e/Savi Siporeks
16.51	IT;	lagorje/Savi Kisovec
16.54	IT;	lagorje/Savi Varnost
16.56	IT;	lagorje/Savi Stari trg
16.58	IT;	lagorje/Savi
s
DRAqoN > The Bruce Lee Storv
(CIC-VTI/Carnium)
Le malokdaj lahko zatrdim za film v takoimenovanem "kung-fu" stilu, da mi je kolikor toliko všeč. Dragon je izjema že zato, ker ni klasičen predstavnik svojega žanra. Izstopata predvem scenarij in kamera, pa tudirežijaje močno nad povprečjem tovrstnih skropucal. Če bi se izrazil bolj politično, bi lahko (spet?) zapisal "razlika je očitna". Čeprav v filmu samem pretepanja in vratolomnih ekshibicij borilnih veščin niti ni malo, so le-te zgolj rdeča nit zgodbe o človeku, ki razširi poznavanje teh veščin in vrlin med ljudi bele, črne, rdeče, zelene in roza barve polti. Takšno je pač
sporočijo filma, katerega scenarij j e bil napisan po literarni predlogi Brucove žene.
Dragon na trenutke kaže celo znamenja politične/socialne zavzetosti, še posebno, kadar prikazuje odnose med rasami. To najbrž izhaja iz dejstva, da Leeju v Ameriki ni bilo ravno postlano z rožicami. Velikokrat samo zaradi barve njegove kože, če je verjeti zgodbi. Kot priseljenec je nekaj časa pomival posodo, nato pa se šolal in maturiral z diplomo iz filozofije! Poročil seje z belko in zato naletel na precej ovir v "demokratični ameriški družbi" in med tradiconalisti v vrstah azijske
skupnosti. Odprl je prvo šolo borilnih veščin, ki je sprejemala učence vseh ras in veroizpovedi. Zaradi slednje sc je moral
The bruce Lee Storv
dobesedno boriti s skeptiki in šovinističnimi	nazori
sonarodnjakov. Dobesedno boriti, kar je čutila predvsem njegova hrbtenica.
Na režiserskem stolčku zgodbe o Bruce Leeju je sedel Rob Cohen (A Small Circle Of Friends, Scandalous), Glavni vlogi pa sta odigrala Jason Scot Lee in Laureen Holly. Tudi Dragon ni imun na satirične TV aksiome. Zanj bi veljali vsaj štirje:
1.	Dobri fantje so vedno v manjšini
2.	Dobri fantje vedno zmagajo in dobijo dekle.
3.	Srednješolci zagledajo, kot da bi šteli trideset pomladi.
4.	Vsi Kitajci znajo karate.
Tommy
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
18.	NOVA ZASEDA (kom.), čet. ob 18. in 20. uri.
19.	-22. GLEJ KDO SE ZDAJ OGLAŠA (kom.), pet., pon. ob 18.
uri, sob., ned. ob 18. in 20. uri.
23.-25. KUŠTRAVCI (kom.), tor., čet. ob 18. in 20. uri, sre. ob 18. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
18.-21. GOLA PIŠTOLA 33
(kom.), čet., pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 18. uri.
20.-23. DRUGA POLICIJSKA ZASEDA (akc.), sob., ned. ob 20. uri, pon., tor., ob 19. uri.
24.-25. POLICAJ IZ BEVERLV HILLSA 3 DEL
(kom.), sre., čet. ob 19. uri.
KINO HRASTNIK
18.	-21. ČAROBNI VRT
(drama), čet. ob 20. uri, pet., ned. ob 18. uri.
19.	-21.	HUDIČEV
ODVETNIK (krim.), pet., ned ob
20.	uri, sob. ob 18. in 20. uri.
24.-25. POLICIJSKA ZASEDA (kom.), sre., čet. ob 20. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
20.	ČAROBNI VRT (drama), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE
21.	GOLA PIŠTOLA 3. DEL
(kom.), ned. ob 20.15. uri.
Rtautriid||lv| Wladl®
Tokrat ne Poredoš, ampak Kreslin. Kljub pasji vročini je Vlado Kreslin sila dejaven. S svojo bando je nastopal na prireditvi Pivo in cvetje, igral je po Sloveniji na gauloises shovvih, pripravlja ploščo s svojo novo skupino Mali bogovi in še kaj. O Malih bogovih pravi, da so nekakšna akustična verzija Krpanov. 26. avgusta pa v ljubljanskih Križankah pripravlja veliki koncert. Na njem bo nekako predstavil svoje delo skozi dolga leta njegove prisotnosti na rock in tudi etno sceni. Poleg Beltinške bande in Malih bogov bo po vsej verjetnosti na koncertu igrala tudi hvaljena skupina Šukar.
J.N.

Počitnice si nismo privoščili le pri Zasavcu, temveč so se ob morju ali kje drugje spočili in ohladili tudi znani Slovenci. Vili Resnik (Pop design) se je skupaj z ženo Mojco in hčerko Saro odpravil v Barbarigo, še prej pa seje nekaj časa spuščal po toboganih v Čateških toplicah.
Hrastniški as Marko Tušek se je deset dni skupaj s svojo prijateljico Lidijo potikal po Rabu, nato je z reprezentanco odšel na priprave v Slovenske Konjice,, sedaj pa se že podi po košarkaških igriščih in veselo nabija žogo.
Žalostno novico sporočamo vsem oboževalcem naše super zvezde Šerbi, kajti Šerbi je pred kratkim dahnila usodni da in začela skupno življensko pot s Koradom Buzetijem. Vendar pa je Šerbi rekla, da jo le zanima kakšno je zakonsko življenje in da obstajajo možnosti, da bo svojega moža zapustila in se zopet vrnila le k svojim oboževalcem. Vredno je malo potrpeti!

S.G.
Brez panike! Naslov ne pomeni, da vas bom utrujal s pogovorom s kakim pomembnim politikom. Vendar, kar je res, je res. Pogovor z Mitjo Šuštarjem je potekal res visoko. In sicer dobrih štiristo metrov nad Lisco. Mitja Šuštar je namreč jadralni padalec in inštruktor jadralnega padalstva. Bilje tako prijazen, da meje vzel s seboj na enega izmed njegovih poletov. Verjetno bi mu tam gori visoko v zraku lahko zastavil tudi boljša vprašanja. Vendar verjemite! Ko štiristo ali petsto metrov pod seboj gledate vršičke najvišje rastočih dreves na Lisci, so dobra vprašanja zadnja, ki pridejo na pamet. Prej so na vrsti tista Vprašanja, ki se začnejo z kaj pa če... Vendar ni bilo pretirano hudo. Mitja je izkušen jadralni padalec in to mi je bilo tam gor v veliko veselje.
Mitja, povej kako si sploh začel z jadralnim padalstvom.
Začel sem pred sedmimi leti. Zdaj je to moj šport, prej pa sem bil deset let jadralni pilot.
Kje sva zdajle midva?
Nahajava se 1387 metrov nadmorske višine nad Lisco.
In koliko je to od vrha Lisce?
To je tristo... zdajle bo štiristo metrov nad Lisco. Tale pi, pi, pi zvok je variometer, ki opozarja, da se še dvigava. Če bi šla dol, ne bi piskal, ampak bi tulil. Greva malo naokrog?
Dajva.
Pod sabo vidiva Savo, tamle je Sevnica. Danes je malo slabša vidljivost. Tamle na vzhodu je Bohor. Greva se malo obrnit na Štajersko. Tamleje Laško, za njim se vidi hrib Malč in Groznik. Tistole je pa Partizanski vrh. Zdajle so obračava proti zahodu. Tistole je Velko Kozje, zadaj je Kopitnik. Nad nama in pod nama jadrajo fantje, ki so udeleženci padalskega tabora na Lisci.
Od kod so prišli ti jadralni padalci?
Danes je drugi dan tabora. Do sedaj je prišlo 70 udeležencev, jutri jih pričakujemo okoli 200. Tabor je mednarodni. Prišlo je že nekaj Hrvatov, nek Avstrijec, prišli bodo tudi Čehi, Švicarji in Nemci.
Se pravi, da se ta šport zelo razvija in širi?
Ta šport se res hitro razvija. Ko sem začel jadrati, sploh nismo pomislili, da bi bili s padalom takole nad Lisco, zdajle se pa tukaj dva peljeva nad Lisco.
Lahko opišeš padalo, na katerem letiva.
To je tandem jadralno padalo, ki ima malo večjo površino kot normalna padala. Normalna padala imajo površino od 23 do 30 kvadratnih metrov površine. Tale, kijenarejen zadva, pa ima površino okoli 40 kvadratnih metrov in je še dodatno ojačan. Standardna padala imajo vrvice debele en milimeter, daje čim manjši zračni upor. Tole pa dva milimetra.
Iz kakšnega materiala so padala?
Vrvice so iz mešanice kevlarskih vlaken. Kupola je narejena iz poliestra ali najlona. Tehnologija gre naprej in vsak dan so boljša padala. Tole padalo na katerem letiva je zelo
varno.
No, kar povej kaj o varnosti. To me v tem trenutku najbolj zanima.
A te je kaj strah?
(Junaško) Ne!
Glede varnosti, takole. Poznamo tri vrste padal po varnosti. Šolska padala so najbolj varna. Sledijo turistična padala, ki so malo manj varna, vendar imajo boljše letalne sposobnosti. Potem so še tekmovalna padala zares zelo izkušene pilote. Varnost je v bistvu znanje. Če imaš dovolj znanja, varnost ni problem.
Kaj pa temovanja, tekmuješ?
Letos sem vozil na državnem prvenstvu. Bil sem 16. med 80 tekmovalci.
Čestitam.
Hvala. Tekmujem tudi v slovenski ligi. Končne uvrstitve še ne vem. Pred zadnjimi tekmami sem bil na devetem mestu, vendar sem nazadnje vozil precej slabo, tako da ne vem, kaj bo.
V kakšnih disciplinah se tekmuje?
To so hitrostni preleti, kdo pride dlje, kdo
pride prej in podobo, veliko je možnosti za tekmovanja.
Kaj pa mednarodna tekmovanja
Letos je bilo pri nas evropsko prvenstvo. Udeležil sem se samo dopolnilnih tekem za našo reprezentanco. Že na prvi tekmi ni bilo najboljše, zato sem se nadaljnim odpovedal.
Zdajle greva dol?
Ja, pristala bova, vendar se bova še malo zapeljala nad okolico Lisce. Zdajle sva nad vasjo Zdole. Imava še 250 metrov višine. Poskušala bova pristati kar na Lisci.
Mitja, drugače si zaposlen na meteorološkem radarju!
Ta teden imam prosto, službo imam drug teden, ta teden pa sodelujem na tem srečanju.
Torej lahko združuješ šport in delo. Ti služba pomaga?
Delo mi zelo pomaga.
Podatki iz prve roke, kaj?
Noja, podatki iz prve roke že. Ampak vsa stvar v jadranj uje, ko obvladaš padalo in vse situacije, ostane samo še meteorologija, s katero se moraš spoprijeti.
Zdajle se kar lepo spuščava?
Ja, bova kar pristala tamle spodaj.
Do kam se vidi, če je dobra vidljivost?
Ob lepem vremenu se vidi skoraj vsa Slovenija.
Je veliko težje peljati tale tandem?
Precej. Ima večjo površino in zato so težje komande. Kar težko gaje obvladati.
Kako pa poteka šolanje za jadralnega padalca?
Šolanje poteka v bistvu v dveh fazah. Prva je začetno šolanje na poligonu. To je v bistvu majhen hribček, kjer se trenirajo štarti in pristanki. Ko narediš prvi tečaj, narediš prvi višinski start. Sledi nadaljnje šolanje, kjer začneš spremljati ostale situacije, ki se tičejo letenja, preletov in vodljivosti padala.
In izkušnje!
Ja potem samo izkušnje. Čim več letiš, več znaš.
Zdajle sva nad pristajališčem.
Vrtiva se nad pristajalnim prostorom. Bova poskušala pristati. Kar gor greva, sploh noče dol. Če nama ne bo uspelo pristati na Lisci, se bova odpeljala v dolino. Zdajle sva že pol ure v zraku.
Spet greva gor!
Še sto dvajset metrov imava. Sploh ne gre dol.
In koliko si bil sam največ v zraku?
Ze pet ur in pol, najdlje pa sem letel 83 kilometrov daleč.
Jure Nagode
mm:
F*

Letenje s padalom je pravzaprav sila enostavna reč. N a travi pripraviš padalo, oblečeš kombinezon, natakneš čelado in se postaviš nad prepad. Če se ti nad prepadom še vedno od višine ne zvrti, se kar te nesejo noge zaletiš in zdirjaš v prepad. ŽeDouglas Adams je v svoji znameniti trilogiji v štirih delih pojasnil, v čem je "fora" letenja. Cisto enostavno. Skočiti moraš v globok prepad in zgrešiti zemljo. Če ti to uspe, letiš. Adams sicer ni omenjal padal, vendar je kar zadel. Jadralni padalec skoči v prepad in zgreši zemljo. Da jo zgreši, mu v precejšnji meri pomaga padalo, čigar kupola se hitro napolni z zrakom in dvigne pilota nad prepad.
piloti, jadralni padalci, padalni jadralci ali kaj drugega) čakalo na kombi, ki jih bo pripeljal nazaj na vrh hriba. Pregledovati so vrvi, razprostirali padala, vzletali in pristajati. Tapetek sejihjezbralo že kakšnih petdeset do šestedeset. "Jutri jih bo vsaj trikrat toliko", pravi moj vodič po svetu jadralnega padalstva Lado Leskovšek.
Damjan Sonc leti že od leta 1990 v klubu Kondor iz Radeč. Za seboj ima že več kot 110 ur naleta z jadralnim padalom. Opravil je tudi tečaj zainštruktoijain skupaj sMitjo Šuštarjem vodi šolo jadralnega padalstva v Radečah. "Tečaji so večinoma spomladi in jeseni. Zanimanje je kar veliko. Poleti ni
Takšna je Lisca iz zraka.
Ta petek je ob mojem prihodu na Lisco vzletelo in tudi pristalo že Ouiogo jadralcev. Vreme jim je bilo dokaj naklonjeno. Dober veter in s°nce. Kar nekako s strahospoštovanjem sem si ogledoval vzlete pisanih padal. Nekatera so bila že nekje daleč v dolini, nekatera so se povzpela skoraj tisoč metrov 11 ad Lisco. Verjetno si niti brata ^right nista nikoli mislila, da si bo človek kdaj izmislil letenje takšne Vrste. Iz vzletnega prostora se je nižje na hribu dobro videl pristajalni Prostor, kjer je že nekaj padalcev (še Vednosi nisem čisto na jasnem, kako naj poimenujem junake, ki jadrajo Po nebu - so to jadralci, padalci,
ravno najboljše termike. Trenutno imamo okoli 30 tečajnikov."
Ko se ozrem v nebo, vidim nad seboj več kot deset padalskih kupol. Nekatere so tako visoko, da jih s prostim očesom skoraj ni videti. Druge so tako nizko, da bi se jih lahko skoraj dotaknil z roko. Pisane barve polnijo nebo. Komaj poleti eno padalo, žeje pripravljeno drugo. Fantje in dekleta vzletajo drug za drugim. Najprej gredo dol in kmalu, z malo sreče, ulovijo steber toplega zraka, kijih začne dvigovati. Nekdo se je zapeljal celo proti Trojanam, drugi trdi, da je pristal na trboveljskem nogometnem igrišču, kjer so ravno "flancati" travo.
Zadnje priprave pred vzletom.
Lado Leskovšek iz Dola pri Hrastniku pravi, da se z jadralnim padalstvom ukvarja dobro leto dni. "Jadralno padalstvo je relativno poceni. Začetni tečaj stane dvesto mark. Padala stanejo od dva tisoč mark dalje. Najprej se kupi šolsko padalo, ki je zelo varno in odpušča napake. Potem rabiš še dober letalski sedež s protektorjem, ki varuje hrbtenico, stane od petsto mark dalje. Rabiš tudi čelado, ki ni draga. Pomembni so čevlji, ki varujejo gležnje. Obvezna oprema je tudi variometer, ki pove, kdaj se dvigaš in kdaj spuščaš. Ostala oprema ni tako draga. Potrebuješ še kombinezon in rokavice."
Naslednje kar sem slišal je bilo: "Pridi, Mitja te že čaka, se boš z njim malo peljal." Super. Hitro so nekje stakniti kombinezon in čelado in me oblekli. Mitja je pričvrstil sedež in pripravil tandem. Stvari so se odvijale tako hitro, da še sam ne vem kdaj sem se znašel nad tistim
prepadom, ki sem ga prej občudoval s strahospoštovanjem. Mitja, moj pilotin angel varuh mi je vlil pogum: "Ti samo steci kolikor te nesejo noge v prepad, ostalo prepusti meni. "Upal sem, da se Douglas Adams ni motil in j e res fora v tem, da zgrešiš zemlj o. Upal sem tudi, da bova zemljo res zgrešila. Zagnala sva se v prepad. Tekel sem in nenadoma sem z nogami brcal po zraku. Uspelo je. Letiva, čisto zares letiva. Ko sva se dvignila štiristo metrov nad Lisco sva naredila intervju na res visoki ravni. Ko sem se prepričal, da sem trdno privezan in da ni nevarnosti, da bi padel, sem se oddahnil. Tudi Mitja, ki je sedel zadaj in upravljal s padalom, je deloval zelo pomirljivo. Bilo je tako krasno, visoko in tako čudovito, da na strah sploh nisem pomislil. Ko sva pristala, sem ponosno vrnil kombinezon lastniku Damjanu Soncu: "Hvala, vračam ti kombinezon. In nič ni pokakan."
Jure Nagode

lagod(
GOSTINSKO
RUDAR p.o
3||g> PODJETJE ec 1 Ul30 trg revolucije 26 TRBOVLJE
Vabimo Vas na Trboveljske noč, ki se bo
'©otaagmsite)
odvijala pred Pivnice m Delavskim domom.
Za zabavo m prijetne počutje bede poskrbeli ansan*ct ZASAVC m SIMONA W6I$$ z ansandblom OliwerTwist.
Dregrambe pepestrjcn z zabavnimi nagradnimi igrami.
Za vaše prijetne počutje se bo potrudilo gostinsko podjetje Rudar.
»sli: ;
Sponzorji prireditve: Ljubanslca banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje, Zavarovalnica Triglav d.d., Trbovlje, RadioTrboidje, Borzna hiša Dadas d.d., Trbovlje, Zasavc d.o.o., Zagorje ob Savi.
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
MERCATOR STP HRASTNIK, POSLOVALNICA 7 - GRADBENI MATERIAL VAM PO NAJNIZJI CENI NUDI NAKUP IVERNIH PLOŠČ DEBELIN 16 IN 18 mm, TER BETONSKIH KVADROV 20 cm.
OBIŠČITE NAS, KOLIČINE SO OMEJENE.
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV.
SE PRIPOROČAMO
STP HRASTNIK
mesnica-delikatesa
S
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
M
NOGOMET Najlepše darilo trenerju
Zagorje - Bel trans 4:0
(1:0)
Hrastnik, igriščeKRC14. oktober, gledalcev 500, sodnik Šturm (Kranj), strelci: 1:0 Barič (37), 2:0 Vranič (47), 3:0 Barbek (57), 4:0 Petrušič (81).
Zagorje:	Stankovič,
Kurež, Haralovič, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern (Povšnar), Barič, Žlak (Barbek), Petrušič, Grčar.
Beltrans:	Balažič,
Hošpel, Posavac, Vozlič (Sreš), Puklavec, Novak, Stojko, Z.Osterc, Brunec (Čisar), Zrim, Modlic.
Zagorjani so z dobro in učinkovito igro razveselili gledalce in dali na j lepše darilo trenerju \ inku Žibretu za 52. roj.si ni dan. Gostje so bili v začetku tekme enakovreden tekmec in imeli preko Novaka tudi prvo lepo priložnost, Stankovič pa je žogo odbil v kot. Vse ostalo je bilo v znaku razigranih igralcev v rumenih dresih, ki so si že Pred vodilnim zadetkom Priigrali dve zreli priložnosti. Se posebej lepa je bila Žlakova, ki s treh metrov žogo ni uspel potisniti v Prazno mrežo. Prvi gol je z natančnim strelom z roba kazenskega prostora dosegel Barič, na 2:0 je v začetku nadaljevanja po visokem skoku in strelu z glavo Povišal Uranič, tretji je mrežo gostov po podaji Kureža zatresel Barbek. Prve tri gole so torej dosegli rgralci, ki so v prestopnem roku okrepili zagorske vrste. Končni izid za najvišjo zmago prvega kola in vodstvo na lestvici j e dosegel Petrušič po podaji kapetana Buovskega.
S.	F.
Žibret s kota
Štajerska pivovarna -
Rudar 0:1 (0:0)
Maribor, stadion na Taboru, gledalcev 300,
sodnik Kodrič (Ptuj), strelec: 0:1 Žibret (73).
Štajerska pivovarna:
Robnik, Onič, Stevanovič, Šket, H are, Žunko, Valentan, Stanič (Žibek), Rubin, Kukič, Šemrl.
Rudar:	Dizdarevič,
Grešak, Košak, Florjane, Alič, Žibret, Kic (Brundič), Sotenšek, Holešek (A.Ranzinger), Mešanovič, Kirbiš.
Trboveljski nogometaši po slabih predstavah v zadnjih dveh prijateljskih tekmah pred pričetkom prvenstva niso ravno optimistični odpotovali v Maribor. Še enkrat več pa so dokazali, da rezultati in igre v pripravljalnem obdobju niso pravo merilo. Z zelo borbeno in disciplinirano igro so povsem nadigrali domačine in povsem zasluženo vknjižili prvi dve točki. Igralci trenerja Milana Ocvirka so si pripravili več lepih priložnosti, medtem ko so domačini imeli le eno in sicer v prvem polčasu, ko je vratar Dizdarevič pravočasno stekel iz svojih vrat in preprečil nevarnost. Zmagoviti zadetek je dosegel najboljši zasavski nogometaš lanske sezone po ocenah trenerjev v anketi našega tednika Bojan Žibret. Ta igralec, ki se je junija iz Zagorja vrnil k Rudarju, je znan po odličnem izvajanju prostih strelov. Tokrat pa je zadel na zelo nenavaden način: naravnost s kota. V 73. minuti je namreč izvajal kot z desne strani, Matej Kirbiš je pred vrati sklonil glavo, zmedel domačega vratarja, žoga pa je končala v mreži. Rudar je bil tako edini klub, ki je v uvodnem kolu zmagal v gosteh, tako da lahko	povsem
neobremenjeno v nedeljo odpotuje v Veržej k moštvu Beltransa, kije bilo v prvem kolu visoko poraženo v Hrastniku.
S.F.
ROKOMET
Prijateljska tekma
Krško - Rudar 21:22 (9:12)
Krško, dvorana v Leskovcu, gledalcev 50, sodnika Romih in Nikolič (oba Krško).
Krško: Božič, B.Urbanč 2, Martinčič 3, Kukavica 2, Dragar 1, Papež 2,1.Deržič 7, D.Urbanč 3, Bogovič, Keše 1, Šebek, Levičar, Imperl.
Rudar: D.Lipovšek, Kosec 1, Medved 4, Šikovec, Žibret 1, Kirn, Podbregar 1, Čater 5, M .Lipovšek, V oglar 7, Fajdiga 3, Lesjak, Mudrinič.
V	prvi prijateljski tekmi v sklopu priprav na novo prvoligaško sezono so bili Trboveljčani gosti Krškega, ki velja za enega največjih favoritov drugoligaškega tekmovanja. V gostujoči ekipi niso igrali Čop, Vrbnjak in Senčar. V dinamičnem srečanju so igralci trenerja Dušana Žagarja vodili skozi vso tekmo in na koncu minimalno zmagah. Izkazali so se vsi trije trboveljski vrataiji - Danilo Lipovšek, Sandi Lesjak in v zadnjih minutah tudi Obrad Mudrinič, zzelo učinkovito igro pa tudi Bojan Voglar h Tomaž Čater, pri domačih pa je bil najboljši dosedanji igralec Rudaija Igor Deržič.
S.F.
KOŠARKA
Košarkarji sredi priprav
Litija - Za košarkaije A2 lige se prične nova sezona v septembru. Litijski košarkarji bodo uvodno tekmo igrah s Cometom v domači športni dvorani. Že pred tem, za ogrevanje pred sezono, pa bodo igrali pokalne tekme. Igralci Iskre Litusa imajo kot prvega nasprotnika v predtekmovanju ekipo iz Janč, v primeru zmage se bodo pomerili z zmagovalcem tekme Hrastnik -Zagoije.
V	novi košarkarski se-
zoni bodo v litijskem hgašu igrah vsi igralci, ki so igrah že v lanski sezoni, okrepili pa so se z Luko Bassinom (prihaja iz Zagorja), Jankom Naratom (povratnik iz ZDA) in Rokom Kandžičem (iz Smelt Ohmpija).
Edini, kije zapustil ekipo je bil trener Marko Tomaževič na njegovo mesto je prišel Andrej Žagar (iz Ilirije).
Andrej Žagar
V sredo, 10. avgusta so se litijski košarkarji v prijateljski tekmi s Hehosom iz Domžal predstavili maloštevilnemu domačemu občinstvu. V tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov je zmagala sreča saj so Domžalčani zmagah z 82:84 (43:35).
M.Š.
KARATE
Počitniške novice
Trbovlje - Ob pričetku počitnic so karateisti napovedali, da ne bodo mirovali tudi med počitnicami. In res je tako! Že 26. junija jih je 20 odšlo na Otočec, kamor jih je povabil Karate klub Sevnica, ki je izvedel tridnevni seminar. Poleg treninga karateja je bilo najpomembnejše kopanjem rafting v Krki in Šmarjeških Tophcah, manjkalo ni niti iger z žogo. Ob večerih je dan zapolnila še družabnost v disku.
Karatei s ti so že po dvakrat kolesarili na Izlake in ga združili s kopanjem v tamkajšnjem termalnem bazenu, kopah so se na trboveljskem letnem kopahšču in igrah odbojko v trojkah. Tudi izlet na Mrzhco je bil
kljub močni sončni pripeki zelo prijeten.
S prvim avgustom so že začeh z resnimi pripravami tekmovalci. Le-ti trenirajo po programih, ki jih je za vsakega posebej pripravil glavni trener Bogdan Simerl v sodelovanju s klubskima trenerjema Borutom Markoškom in Davidom Kranjcem. Posamezno trenirajo po dnevnem programu, skupaj pa enkrat tedensko. Priprav reprezentance, ki jih je za avgust predvidel trener državne re-prezentanceLjuboJvoršek v Poreču in na Rogh, pa žal klub ne more financirati, ker ni denatja.
Do konca počitnic, ki bodo sicer minile prehitro, je ostal le še izlet na Gore nad Hrastnikom, ki bo to soboto. Zadnjo avgustovsko soboto bodo zaključili počitniške aktivnosti s treningom na prostem in piknikom na "Kipah". Za ta dogodek si najbolj žehjo lepega vremena, čeprav je letošnja vročina nekaterim že čez glavo.
Takoj v septembru bodo pričeli s treningi v vseh skupinah. Tudi začetnike bodo vpisovali. Urnik treningov bo možno izvedeli na skupnem sestanku, ki bo v ponedeljek, 5. sepetembra ob 18. uri na dvorišču OŠ Ivan Cankar Trbovlje - vse člane vabijo k polni udeležebi.
F.G.
ŠPORTNO
PLEZANJE
Za DP v Pivki Trbovlje-Četrta letošnja tekma za državno prvenstvo je bila minuli vikend v Pivki. Tomo Česen je pripravil zanimive preizkušnje, vendar je plezalce motilo močno sonce, ki je ogrevalo steno. Kvalifikacije za finalni nastop so minile brez presenečenj. Najboljša izhodišča za finalne nastope so imeh A. Grom in V. Guček pri fantih, pri dekletih pa Martina Čufar.
V večernem finalu je najbolje nastopil Velenjčan Matej Mejovšek. Drugo
Trje nasl®wi In

Trbovlje - Plavalci soimeli v preteklih dveh tednih kar precej dela, saj so se sredi tedna v Kamiku pomerili na Sprinterskem prvenstvu Slovenije za vse starostne kategorije, minuli vikend pa so se najboljši slovenski in tuji plavalci v Radovljici merili za naslove državnih prvakov in prvakov Slovenije.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez plavalcev trboveljskega Dadas Rudarja, ki so se sicer v manj šem številu, zato pa toliko bolj uspešno udeležili obeh tekmovanj. Alenka Ličar, 14-letna učenkaje še enkrat dokazala, daje trenutno
daleč najbolj nadarjena zasavska plavalka in da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi Slovenkami. Že na Sprinterskem prvenstvu je Alenka presenetila z odličnim nastopom na 50 delfin in z novim mladinskim državnim rekordom prepričljivo osvojila prvo mesto. Zagotovo je to rezultat, ki se ga ni nadejala niti sama: "Pravzaprav nisem pričakovala, dabom plavala tako dobro, saj nisem imela na Sprinterskem prvenstvu nobenih velikih ambicij," je povedala Alenka. Kako bi jih tudi imela, saj seje le dva dni pred prvenstvom vrnila iz Čeških Pardubic, kjer je nastopila na Mladinskem evropskem prvenstvu. Alenka je nastopila na 400
Alenka Ličar
mešano, 100 in 200 delfin. Alenka je normo za prvenstvo izpolnila na 400 mešano, vendar je bila prav to disciplina, ki jo je odplavala najslabše: "Najbrž zato, ker je bil to moj prvi nastop na tako pomembnem tekmovanju in je bila trema premočna. Še sama ne vem
česa me je bilo strah. Potem sem se odločila, da je bilo dovolj strahu in da bom ostalo odplavala kar najbolje. Na žalost kljub odplavanim osebnim rekordom to ni bilo dovolj za B finale." Sicer je bila Alenka letos ena mlajših udeleženk prvenstva, naslednje leto pa bo mladinsko evropsko prvenstvo "njeno", saj bodo mladinke rojene leta 1980 takrat	najstarejše
udeleženke. Zagotovo se potem Alenki ne bo več treba bati, da ne bi nastopila v popoldanskih finalih.
Alenka Ličar je bila zvezda	trboveljskega
plavalnega kluba tudi na pravkar minulem Odprtem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Radovljici. Osvojila je dve zlati medalji na 400 mešanoin 100delfin,na200 delfin pa je bila druga. Tako kot večina nastopajočih je tudi Alenko motilo vreme. "400 mešano in hrbtno bi lahko plavala še boljše, če bi
bile razmere za plavanje boljše. Bilje mraz in še deževalo je. Z mesti se nisem	preveč
obremenjevala, saj ponavadi plavam na rezultat. Vendar kot sem že dejala, razmere niso bile najboljše," je še dodala Alenka Ličar, ki sedaj uživaštirinajstdni zasluženega počitka, ki ga bo delno preživela tudi na moiju, nato se bo začela šola in priprave na novo sezono.
Mesto	med
najboljšimi si je zagotovil tudi edini moški predstavnik Dadasa Tomaž Jazbec, ki je na 200 hrbtno priplaval do srebra. V finalih so nastopile tudi ostale predstavnice Dadas	Rudarja
Katarina Jordan. Romana Jeršc. Petra Kajič, Suzana Brumen in Tanja Kajina.
B.K.
mesto iz kvalifikacij je zadržal Vili Guček, tretji je bil Aljoša Grom. Reprezentantje spet niso dopustili presenečenj, čeprav sta se Grom in Guček na tekmo v Pivko pripeljala naravnost iz Francije, kjer sta sodelovala na plezalskem tekmovanju in sta bila pred finalnim nastopom oba že pošteno utrujena. V skupnem seštevku letošnjega prvenstva trenutno vodi Grom, pred Mejovškom in Gučkom.
V konkurenci deklet Mojstrančanka Martina Čufar ni imela težkega dela. Zmagalajepred Štremfljevo in Šuštarjevo. Njena tekmica Lukančičeva je ostala v Franciji, saj je dež za en dan prestavil njen nastop na tamkajšnjem tekmovanju. Od trboveljskih plezalcev je v Pivki nastopil še Borut Kavzar, ki se ni uspel uvrstiti v finalni nastop.
V.G.
Vzponi v Retovju
Trbovlje - V plezališču Retovje pri Vrhniki sta
trboveljska plezalca opravila nekaj dobrih vzponov. Na prvem mestu je gotovo peti vzpon Metke Lukančič v smeri spodnje desete stopnje. V petih dneh je preplezala smer Pokrajculja 8a (9+/10).
Tudi Borut Kavzar ni
počival. Preplezal je Pokraculjo in še nekoliko težjegaBrdavsa. Brdavsima francosko oceno 8a/a+, kar lahko prevedemo v skoraj 10-. S smerjo Brdavs je lansko leto Metka potisnila mejo slovenskega ženskega plezanja preko francoske 8a.
V.G.
Palačinka v Retovju
Trbovlje - V majhnem plezališču pri Vrhniki je manj kot deset smeri. Kljub temu privlači plezalce iz cele Slovenije. Stena se namereč dviguje v gozdu nad izvirom potoka in je ves dan v senci. V vročih poletnih dneh je to ena redkih sten, ki ponuja možnost težkih vzponov. Najtežji smeri na plezališču je ime Palačinka in je
ocenjena s čisto desetko (8b). Nekaj manj kot dvajset metrov visoka, rahlo previsna plošča z majnimi oprimki. Smer je prvi preplezal in opremil Vrhničan Aljoša Grom pred dvema letoma. Kasneje so smer poskušali ponoviti mnogi plezalci, uspelo je le Ljubljančanu Juretu Golobu. Vzpon Vilija Gučka je torej tretji v tej smeri, za katero so plezalci mnenja, daje celo nekoliko prenizko ocenjena. Vili je za vzpon potreboval teden dni in več kot deset ponesrečenih poizkusov. Smer je namreč tako natančna, da že majhna napaka pomeni padec. To je Vilijev letos že peti vzpon desete stopnje.
V.G.
In še šesta
Trbovlje - Manj kot teden dni po vzponu v smeri Palačinka z oceno deset, je trbovljski plezalec Vili Guček preplezal še svojo letošnjo šesto smer takšne težavnostne stopnje. Smer
Butnskala 10/10+ v Kotečniku pri Libojah je Vilija zaposlovala teden dni, saj je precej previsna. Njena posebnost je izrazit skok v spodnjem delu, kjer mora plezalec z natančnim skokom doseči naslednji oprimek, pri tem pa izgubi vsako oporo pod nogami. Smer sta pred Vilijem preplezala le Matej Mejovšek in Marko Lukič.
Odličen dosežek Metke Lukančič
Trbovlje - Na tekmovanje v plezanju kratkih smeri (plezanje po balvanih, ki jih predstavljajo male umetne stene) je odšla ekipa štirih slovenskih plezalcev. Metka Lukančič. Jure Golob, Aljoša Grom in Vili Guček. V francoskem Argentiere se je zbrala sko-
raj vsa elita svetovnega
Vili Guček v steni.

M
plezanja. Fantje so nastopili v kvalifikacijah za vstop y finale. Trideset najboljših je nastopilo naslednji dan. Na žalost se našim ni uspelo uvrstiti med finaliste, med petinsedemdesetimi tekmovalci so zasedli mesta tik za tistimi, ki so vodila v finale.
V konkurenci deklet seje pomerilo petindvajset tekmovalk. Metka Lukančič je štartala s številko dve in preplezala vseh pet smeri. V tekmovanje ima plezalec na voljo sedem minut za vsako smer. Te smeri so dolge največ do deset zahtevnih gibov. Plezalec ni navezan, pod steno pa so nameščene blazine. Pred nastopom ne opazuješ plezanja tekmecev, saj so stene obrnjene tako, da to ni mogoče. Po prihodu iz izolacijske cone se loti smeri po določenem vrstnem redu. Za smer ima na voljo poljubno število poskusov znotraj sedmih minut. Težji problem prinese več točk. V primeru padca pa vsak naslednji uspešen poskus prinese manj točk. Metki sta dva problema uspela v prvo, eden v drugem poskusu, za dva pa je potrebovala tri. Ko je končala nastop, so ji sodniki našteli štirideset točk. Sprva niti nismo vedeli, kaj naj bi ta številka pomenila. Kmalu pa je postalo jasno, da je Metka
opravilapresenetljivo dobro. Organizator jo je namreč vnovič poklical v posebno izolacijsko cono za primer superfinala. In ko so nastopile nekatere izvrstne tekmovalke s tekem svetovnega pokala, N. Ray-baud, J. Inozemcheva in z dvama ali tremi ničlami (v primeru, da smeri ne uspeš preplezati, ne dobiš točk) zbrale okrog dvajset točk, smo se že veselili izjemnega uspeha. Po nastopu sedemnajstih plezalk je Metka prepričljivo vodila. Po nastopu L. Sanzos, ki je Metko prehitela za nekaj točk, pa je popoldanska nevihta	prekinila
tekmovanje. Stene so namreč stale na prostem in so bile sila slabo zaščitene pred dežjem. Po uri in pol prekinitve se vreme še ni uneslo in postalo je jasno, da tekme tistega dne ne bodo speljali dokonča. Naslednje jutro bo nova tekma in nova preizkušnja. Metki je tako dobesedno po vodi splavala ena njenih najboljših uvrstitev na mednarodnih tekmah.
Naslednji dan je Metka uspela v treh smereh od štirih. Sama pravi, daje bila še precej utrujena od prejšnjega dne. Tako ji je na zadnjem gibu v četrti smeri zmanjkalo moči. Na koncu je vseeno zasedla deveto mesto. To je brez dvoma vzpodbuden rezultat za
vnaprej. Slavila je mlada Francozinja Liz Noel pred L. Sanzosin J. Inozemchevo.
Spomladi naslednje leto bo svetovno prvenstvo v plezanju te vrste, še prej pa tudi nekaj mednarodnih preizkušenj. Škodaje, da pri nas še ne organiziramo tovrstnih tekmovanj. Plezalne stene, kjer takšne tekme potekajo so namreč majhne in enostavne. Za gledalce pa zelo zanimive, saj se ves čas nekaj dogaja. Večkrat celo ne uspeš ujeti poskusov vseh najzanimivejših tekmovalcev, kljub temu, da dirjaš levo in desno med stenicami po prizorišču.
Vili Guček
Uspeh Koširja in Razpotnika
Trbovlje - Zadnji teden julija sta se v francoskih Alpah mudila Dušan Košir iz Trbovelj in Joco Razpotnik iz Hrastnika. V načrtu sta imela več plezalnih vzponov in ker jima je bilo vreme naklonjeno sta vse načrte tudi uspešno realizirala.
Tako sta najprej splezala dve smeri v Aiguille du Midi, kar jima je služilo bolj za nekakšno ogrevanje preden sta se odpravila v sloviti Walkerjev steber v Grand Jorasses, ki je še do nedavnega veljal za enega izmed zadnjih treh
PLAVANJE
Državno prvenstvo Slovenije - moški: 100 hrbtno: 1. Milenkovič (TK), 4. Jazbec (DRT); 200 hrbtno:	1.
Milenkovič (TK), 2. Jazbec (DRT).
- ženske: 50 prosto: 1. Sparavec (MB), 21. Jerše (DRT); 400 prosto: l.Drezgič(MB), 13. Brumen (DRT); 100 prsno: 1. N. Kejžar
(RR), 6. Kajič (DRT); 100 hrbtno: l.A.Kejžar(RR),5. Ličar, 8. Jerše, 12. Kajtna (vse DRT); 200 mešano: 1. Rob (RR), 6. Kajič, 7. Jordan (obe DRT); 200 hrbtno: 1. A.Kejžar(RR),9. Kajič, 10. Kajtna (obe DRT); 100 delfin: 1. Ličar, 8. Jordan, 9. Jerše (vse DRT);400mešano: 1.Ličar, 5. Kajič, 6. Brumen (vse DRT); 200 prsno:	1.
A.Kejžar (RR), 6. Kajič (DRT);200 delfin:!.Ocvirk
(LL),	2.Ličar, 6.
Kajtna, 7. Jordan, 8. Jerše, 9. Brumen (vse DRT).
ŠAH
Hitropotezni turnir skupna skupina - 1.
Kotnik 12, 2. Bajda 11.5, 3. Kuzmič 10, 4. Skobe 8.5,5. Jurič 8, 6. Baj rak tare vič 7.5, 7. Tomažič 7.5, 8. Tunič 7,9.Gala6.5,10.Kranjc ml. 6.
problemov Alp.
Tako sta se 26. julija odpravila v smeri Montevers - Mer de glace - Leschaux proti Garnd Jorassesu. Naslednjega dne sta vstopila v Walkerjev steber in po petnajstih urah plezanja ju je zajela nevihta z babjim pšenom. Čez noč se je temperatura spustila na -5 stopinj Celzija, zato j e stena poledenela. Tudi naslednji dan sta plezala skozi nevihto z grmenjem, ki je kasneje prešla v snežno nevihto. Po sedmih urah plezanja sta zmogla še zadnjih 300 metrov stene in stopila na vrh Grand Jorassesa.
T.L.
TENIS
Prodor zasavskih igralcev
Litija - Tretji turnir za nagrado Zvitorepec Frupi se je tokrat odvijal v teniškem centru AS v Litiji. Ker je bližina Zasavja očitna beležimo tudi večji obisk zasavskih igralcev, ki so imeli na koncu tudi zadovoljne obraze. V kategoriji do 12 let se je Primož Koprivc uvrstil v finale in si s tem skoraj zagotovo priigral zaključni turnir. V finalu mu je zmanjkalo moči, za nasprotnika pa je imel daleč najboljšega igralca turnirja, vseeno je bil Primož ob koncu zadovoljen.
Najbolj zanimivo srečanje je bilo v skupini do 10 let in sicer polfinale med Koprčanom Tadejem Egičem in Trboveljčanom
Nejcem Vozljem. Koprčan je imel 9 zaključnih žog za uvrstitev v finale, a je šele 10 spremenil v zmago, medtem ko je imel Nejc 5 žog za izenačenje. Zatorej ni presenetljivo, če je Nejc na koncu spustil nekaj solz v mamino naročje in Tadeju napovedal športno maščevanje. V finalu je Tadej Egič moral priznati premoč Luke Gregorca, ki je navdušil z raznovrstno igro in ob tem pokazal že malo zvezdniškega obnašanja ter tako dokazal, da stopa po bratovih stopinjah. Tokratnega turnirja so se udeležila le 4 dekleta. Daleč najboljša pa je bila Kirn Kambič, ki je trem nasprotnicam v teniškem žargonu podelila kravato (6:0).
B.K.
Veterani na DP
Litija - V soboto in nedeljo (27. in 28. avgusta) bo v Litiji na igriščih teniškega centra AS državno prvenstvo Slovenije za veterane. Zenske od 40 naprej in moški od 45 naprej se bodo borili za naslove najboljših veteranov naše države, njihovi najbližji pa bodo preživeli prijeten vikend ob igriščih. Prijave bodo sprejemali v tenis centru AS v Litiji ali na telefon 061 883 169 do srede 24. avgusta. Kvalifikacije bodo potekale v petek, glavni turnir pa bo v soboto in nedeljo, tako za posameznike kot tudi za pare.
B.K.
TRBOVLJE
Irg svobod« 1 la, 61420 Trbovlje M.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, Ime +386 601 26 228

Včasih je potrebno le toliko hude krvi in alkohola, da se znajdete...
Med obiskom
POLICIJSKE POSTAJE SO NASTALE TLlDI NASLEDNJE
fotografije:
Tekst in foto: Gregor Naglav
Če vidite to vozilo od spredaj, imate še čas prilagoditi hitrost. Če ga opazite šele v vzratnem ogledalu,...
... lahko za vami kaj kmalu pričakujete kakšnega motorista.
Kmetijske pridelovalce tovrstnih rastlin, sicer podobnih paradižniku,	— kar tu zadaj,
največkrat odpeljejo-.




Promet
Litija - 2. avgusta ob 15.05 uri
je v Zg. Hotiču pri gostilni Juvan voznica M.M. vozila iz Ljubljane v Litijo, pri srečevanju s tovornim vozilom zapeljala na bankino in zavirala. Zaneslo jo je, trčila je v nasproti vozeči avto, ki gaje vozil
G.M.
Litija - 3. avgusta ob 14.20 uri
je R.K. vozil motorno kolo po Bevkovi in pri hiši številka 12, zaradi vožnje po levi čelno trčil v avto, ki ga je pravilno pripeljal V.R.
Litija - 3. avgusta ob 17.00 uri
je J.J. vozil osebni avtomobil proti Kresnicam. Pri Zgornjem Hotiču je dohitel kolesarja R.M. in ga pri prehitevanju zadel. Kolesar na srečo ni bil poškodovan. Škode je bilo za 50.000 SIT.
Litija - 4. avgusta ob 16.40 uri je B.K. pustil parkiran avto pred Emono na Valvazorjevem trgu. Ker ga ni zavrl, seje vozilo samo premaknilo in trčilo v avto, last Č.B.
Litija - 4. avgusta ob 19.15 uri
je voznica kolesa V.U. zapeljala z železniške postaje v Jevnici na lokalno cesto in izsilila prednost vozniku motornega kolesa K.B. Oba sta padla, voznica je dobila odrgnine. K.B. je vozil neregistrirano motorno kolo.
Litija - 5. avgusta ob 16.10 uri je K.I. vozil iz Litije v Zagorje. Pri odcepu za Polšnik je zavijal v desno. Zaradi neprimerne hitrosti gaje zaneslo v jarek. Škode je bilo Za 50.000 SIT.
Litija - 6.avgusta ob 19.38 uri
je Z.R. vozil po Zasavski cesti in v Litiji pri zavijanju na C KS zaprl Pot vozniku kolesa z motorjem EM., ki je zapeljal v desno in se Prevrnil na pločnik. Z.R. so izsledili šele na domu. Preizkus za alkotest je odklonil. Prijavljen bo sodniku za prekrške.
Litija - 7. avgusta ob 15.25 uri El-M. je vozil od Doljnega proti Gornjemu vrhu. Nasproti je pripeljal neznani voznik Zastave 750, trčil v M.M. ip odpeljal s kraja nezgode. Voznika so izsledili.
Litija - 7. avgusta ob 18.55 uri je J. A. vozila iz Zagorja proti Litiji in v Kenkah zaradi neprimerne hitrosti zapeljala iz ceste ter hčila v brežino. Škoda znaša 80.000 SIT.
Litija - 8. avgusta ob 16.10 uri
je F.D. vozil motorno kolo Kavvasakipo lokalni cesti na Bregu proti Litiji. Zaradi neprimerne hitrosti je v desnem ovinku zapeljal s ceste in se prevrnil.
Trbovlje - 3. avgusta ob 12.27 uri je voznica osebnega vozila B.D. iz Celja vozila iz Trbovelj proti Hrastniku. V Doležaleku je pričela prehitevati tovorno vozilo s prikloponikom reg. št. MB 56-30L, takrat pa je nasproti pripeljal prav tako s tovornim vozilom G.F. in prišlo je do silovitega trčenja. Osebno vozilo je nato odbilo še pod prikolico prvega tovornjaka, tako daje bilo popolnoma uničeno. Voznica jo je odnesla le z lažjimi poškodbami. Cesta je bila nekaj časa zaprta.
Zagorje - 3. avgusta ob 16.15
uri je Š.P. iz Grosupljega vozil tovorno vozilo čez most pri separaciji. Nasproti mu je s tovornim vozilom pripeljal S.F. iz Izlak, ki je pri srečevanju zapeljal desno in trčil v ograjo, katero je presekal in s prednjim delom vozila zapeljal z mostu. Ograja je nato padla na kabel električne napeljave in ga poškodovala. Vozilo so odstranili z dvigalom.
Zagorje - 7. avgusta ob 0.55 uri je voznik osebnega vozila K. A. iz Zagorja vozil s preveliko hitrostjo po Trboveljski cesti, nakar ga je v bližini ribiškega doma začelo zanašati in je trčil v drog javne razsvetljave. Voznika in sopotnika so odpeljali v trboveljsko bolnišnico.
Izlake - 12. avgusta ob 17.05 uri sta voznika R.J. iz Šemnika in njegovo dekle vozila z veliko hitrostjo iz Kisovca proti Izlakam. V ovinku pri mostu v Zelencu je voznica kljub veliki hitrosti ovinek izpeljala, medtem ko je R.J. zapeljal s cestišča, nakaj časa vozil po bankini, se zaletel v mejo in se nekajkrat prevrnil. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Njegovo vozilo ni bilo tehnično brezhibno.
Zagorje -16. avgusta ob 6.05 uri je voznik
um-Ob I*. p„«. K,*,, S.vo „ ».

ijŠijSS


mM
osebnega vozila R.V. iz Zagorja na Kidričevi cesti iz nepojasnjenega vzroka zapeljal desno čez pločnik in trčil v ograjo, nakar se je vozilo prevrnilo po stopnicah. Nastala je večja materialna škoda, sopotnica se je lažje telesno poškodovala.
Kradejo kot srake
Šmartno - Neznanec je 3.8. vlomil v zgradbo pokopališča Šmartno. Iz pisarne je odnesel telefon in zvočnike. Za neznancem poizvedujejo.
Pogonik - Neznanci so 3.8. vlomili v leseni vikend last S.J. v Pogoniku. Odnesli so nekaj stvari. Za nepridipravi poizvedujejo.
Jelša - Neznanec je 5.8. iz stanovanjske hiše last P.O., ki je bila odklenjena odnesel denarnico in nekaj denarja v njej. Vsi stanovalci so bili doma, vendar ga niso slišali.
Gabrovka - Neznanec je 6.8. ukradel kolo z motorjem izpred pokopališča v Gabrovki, v času ko je oškodovanec V.C. urejal grob. Nesramneža še iščejo.
Litija - D.A. je neznanec v Zagorju ukradel bančno kartico za avtomat in mu zapravil 19.000 tolarjev.
Litija - Neznanec je iz stanovanjske hiše v Verneku last Č.I. odpeljal gorsko kolo, ki je bilo v garaži. Kolesarja še iščejo. Trbovlje - R.R. je prijavil, da mu je neznanec 26. julija ukradel za 80 tisočakov zlatnine.
Trbovlje - I.J. je 9. avgusta prijavil vlom v vikend na Ribniku. Policisti so izsledili K. A., kije poškodoval ključavnico in v vikendu prenočeval.
mm:
Trbovlje - Neznanec je 12. avgusta med 22.30 in 0.30 uro
H.B. izpred lokala Čarly na Gimnazijski ukradel kolo z motorjem APN 6.
Trbovlje - Neznanec je v noči na 13. avgust izpred trgovine Žabec v Žabjeku sunil osebno vozilo last M.E. Oranžnega fička in storilca še iščejo.
Presekal kabel
Litija - M.M. je 30.7. pri kopanju vodovoda na Mamolju presekal zemeljski nizko - napetnostni električni vod. Drugi dan se je začelo kaditi. Obvestili so delavce Elektra, ki so poškodbo popravili.
Ukradli motor
Litija - 8. avgusta ob 23. uri so litijski policisti ustavljali N.B. na motorju, vendar ni ustavil, ampak je pobegnil. Motor je pustil na Grbinski cesti, čez dve uri je prišel na PP in "izjavil", da so mu motor ukradli. Potem seje premislil in povedal, da je sam zbežal. Ustrezno bo kaznovan.
Uhajal plin
Trbovlje - Stanovalci bloka na Sallauminesu 10 a so 13. avgusta javili, da v kleti smrdi po plinu. Policisti so skupaj z gasilci šli v klet in ugotovili, da je puščala plinska jeklenka, katero je stanovalec hranil v kleti.
Padla s konja
Zagorje - Policiste so 10. avgusta obvestili, da se je med rekreativnim	jahanjem
poškodovala 13 - letna deklica. K.C., ki je bila pri nas na počitnicah, drugače stanuje v Muenchnu. Jahala je konja na kmetiji, kjer imajo organizirano šolo jahanja. Med ježo seje konj spotaknil in padel, deklica si je poškodovala vretenca hrbtenice in odpeljali sojo v bolnico Trbovlje.
Narava se boji butalskih eksperimentatorjev, ki za ceno ugodja rušijo ravnotežje v naravi. Z bivanjem in delovanjem človeštvo stalno vpliva na zemeljsko klimo: proizvaja toploto, spreminja zemeljsko površino, vpliva na kemično sestavo atmosfere... Svet vse bolj občuduje in ceni, pa tudi plačuje ohranjeno in varovano naravo. Za čistejše Zagorje pa se že peto leto zapored prizadeva mladinski ekološko raziskovalni tabor, ki je letos potekal od 31. julija do 6. avgusta. Poleg njega se je letos drugič odvijal še osnovnošolski etnološko-likovni tabor, tokrat z namenom preučiti stare rudarske domove v Okrogarjevi koloniji.
Mladinskega ekološko raziskovalnega tabora "Okolje '94", v organizaciji LDS Zagorje, Sekretariata za okolje in prostor občine Zagorje in ljubljanskega društva za prostovoljno delo Most, se je udeležilo 17 dijakov in študentov. Večinoma iz Zagorja, dve sta prišli iz Kopra. V preteklih štirih letih so takratni udeleženci taborov evidentirali divja odlagališča odpadkov v zagorski občini. V treh letih so popisali 99 odlagališč. Skupna količina odpadkov na odlagališčih (brez javnega odlagališča) je 4700 m3. Ocenili so, da je v občini skupaj vsaj 150 odlagališč odpadkov večjih od 5 m2. S fizikalno kemijskimi in biološkimi metodami so analizirali kvaliteto voda, pregledovali varstvene pasove vodnih virov, merili jakost hrupa v stanovanjskih in industrijskih območjih ter izdelovali lišajsko karto občine. Rezultalte so predstavili v brošuri "Okolje 1990 - 1993". V letošnjem letu pa so nadaljevali s kartiranjem lišajev in pregledom varstvenih pasov vodnih virov. Pričeli pa so tudi s pregledom zgorske naravne dediščine. Vodja ekološkega tabora j e bila tudi tokat dipl. bio. Natalija Vidergar Gorjup, ki je koordinirala delo vseh skupin.
Z bioindikacijo onesnaženosti zraka oz. s kartiranjem lišajev na vnaprej določenih točkah, seje letos ukvarjalo sedem udeležencev in strokovna sodelavka dipl. bio. Simona Klemenčič. O nalogah te skupine je Gregor Kerin, ki seje tabora udeležil že tretjič, dejal: "S pomočjo karte poiščemo točke in na vsaki točki izmed izbranih šestih dreves vzamemo vzorce posameznih lišajev in popišemo drevo. Te vzorce potem prinesemo nazaj v postojanko na Vidrgi in jih predamo v strokovno obdelavo vodji skupine. Poznamo več vrst lišajev. Če lišajevni, vemo, daje zrak zelo slab. Zelo onesnažen zrak je tudi, če sepojavljajo skorjasti lišaji, če najdemo listatse je situacija že boljša. Grmičastih lišajev, ki sona onesnaženostnajbolj občutljivi, pri nas ne najdemo. V naših krajih je največ skorjastih, ki so najmanj občutlivi. Zrak je najbolj onesnažen v mestnih središčih, pozna pa se tudi že v hribih (npr. Podkum, Tirna), kjer je tudi zelo slabo."
S pregledom varstvenih pasov vodnih virov so se ukvarjali štirje udeleženci. Vodja te skupine Borut Anžič je o njihovih nalogah rekel: "Dan prej si pripravimo načrt. Naslednji dan vodni vir poiščemo in ga pregledamo. Zaradi zavarovanja vodnih tokov v smeri proti zajetjem so ob izvirih in zajetjih določena območja varovanja vode, glede na stopnjo ogorženosti. Vsako zajetje ima po odloku o varstvenih pasovih vodnih virov tri območja: pas la, lb, pas 2 in pas 3. V odloku je napisano, kaj se v kakšnem od teh pasov ne sme početi. Nato preverimo, če to drži in jih popišemo. Pri tem se zgodi, da najdemo tudi kakšno novo vodno zajetje. Tako so npr. odkrili novo zajetje v Čemšeniku, enega med Čemšenikom in Jesenovim..."
Letos so se na taboru prvič lotili tudi pregleda naravne dediščine v občini in med drugim odkrili tristo let staro lipo s Strmih njiv. O nalogah te štiričlanske skupine jeRajko Seručnikdejal: "Ljubljanski regionalni zavod za varsvo naravne in kulturne dediščine je naravno dediščino v zagorski občini že popisal, tako da so nam lokocije v glavnem že znane. Mi ta drevesa, skale, ruševine... merimo, opisujemo in tamkajšnje prebivalce povprašamo, če poznajo kakšne zanimivosti, običaje iz zgodbe, ki se morda napletajo okrog te naravne dediščine. Po prihodu v bazo uredimo in pregledamo zapiske. Če bomo v prihodnosti izdali kakšno brošuro, bo s tem prebivalcem Zagorja bližje tudi bogastvo naravne dediščine v občini."
Lansko leto se je ob mladinskem ekološkem taboru na Vidrgi razvil še osnovnošolsko etnološko-likovni tabor. Do tega je, po besedah likovne pedagoginje Jadranke Kačič, prišlo zato, ker so na OŠ Toneta Okrogarja pri likovni vzgoji začeli spoznavati arhitekturno dediščino in ugotovili, da vseh podatkov ne morejo zbrati samo v okviru šolskih ur. Želeli so, da se jim omogoči sodelovanje na raziskovalnem taboru, skupaj z ekološkim. Tako so bili tu že drugič. Letos so si za etnološko in arhitekturno obdelavo izbrali rudarske domove v Okrogarjevi koloniji. Sestavili so vprašalnike na osnovi katerih so iskali različne podatke o starosti zgradb, o prebivalcih, o življenju, spoznavali so način gradnje... Tako so odkrili, da ima Frančiška Pirc v Okrogarjevi Koloniji ohranjeno stanovanje v prvotnem stanju in razmišljajo o možnosti, da bi stanovanje muzejsko preuredili.
Temelje etnološko-likovnega tabora so ustvarjali predstavniki OŠ Toneta Okrogarja in OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak. Upajo, da se bo
tabor v prihodnosti številčno povečal (tokrat je bilopet udeležencev) in želijo vanj vključiti čim več osnovnošolcev, saj je že nj impotrebno privzgajati pravilen odnos do kulturne dediščine. V naslednjih letih bi radi etnološko in arhitekturno obdelali celotno zagorsko občino. V Delavskem domu želijo v marcu postaviti razstavo in predstaviti rezultate in ugotovitve tabora. O svojem delu želijo obvestiti tudi širšo javnost ter v ljudeh spodbuditi zavest, da je treba kulturno dediščino ohranjati. Za ohranjanje pa so potrebni in odgovorni predvsem občani sami.
Mija Južina

Vročina je v teh avgustovskih dneh postala že prav neznosna. Zasavcu pa, skupaj s Pivovarno Union, tokrat ni uspelo potešiti nobeno izsušeno grlo. V uredništvo se do predvidenega roka ni uspel javiti nihče izmed prejšnjih izžrebancev, zato se tokrat nagradni sklad podvoji. Pozor torej! Izžrebali smo tudi novih pet številk: 083217, 082358, 081581, 083016 in 080747. Če je katera izmed navedenih številk natisnjena na zadnji strani vašega prejšnjega Zasavca, potem se najkasneje do petka, 19. avgusta, do 12. ure oglasite ali pokličite v uredništvo Zasavca. Saj bo tisti, ki ima na Zasavcu št. 31 natisnjeno eno izmed teh petih danes izžrebanih številk, tako prejel dvojno nagrado izdelkov pivovarne Union. Prvi trije, ki se oglasijo s pravo številko bodo dobili:
Prvi nagrajenec bo prejel deset platojev (240 pločevink) proizvodov Pivovarne - Uni pivo, Uni, Sola cola, in Sola orange.
Drugi nagrajenec bo prejel šest platojev (144 pločevink) izdelkov Pivovarne.
Tretjega nagrajenca pa bodo čakali štirje platoji (96 pločevink) proizvodov unionske Pivovarne.
Če se kdo izmed srečnih izžrebancev ne bo javil do predvidenega roka, si bosta ostala dva porazdelila nagrado tretjega. V primeru, če se oglasi samo eden od izžrebancev, bo tokratno dvojno nagrado vseh
treh odnesel domov sam. Če pa se ne javi nihče, se nagrade ponovno prenesejo v naslednji krog in se s tem nagradni sklad potroji.
Tokrat bo fešta Zasavčevo poletje s pivovarno Union na terasi in parkirnem prostru dnevnega bara Point 21 v Hrastniku, ki bo hkrati proslavil 3. obletnico. Zabava se bo pričela ob 19. uri, v primeru dežja pa bo prireditev prestavljena na naslednji dan, 20. avgusta. Dnevni bar Point 21, katerega lastnica je V esna Oj steršek, prireja v sodelovanj u z mesnico - delikateso Ferdi karaoke show s skupino Vikend plus. Pripravili bodo bogat srečelov terpredstavili moško in žensko namiznoteniško reprezentanco Slovenije. Gostili bodo tudi letošnjo evropsko pionirsko prvakinjo v namiznem tenisu Petro Dermastija. Vsi tisti, ki se bodo javili na karaoke show, lahko dobijo seznam pesmi v dnevnem baru Point 21 in v vseh poslovalnicah mesnice - delikatese Ferdi. Za bogate nagrade bo poskrbela pivovarna Union in Eurotrade Zagorje.
Časopis Zasavc in Pivovarna Union pa bosta obilno nagradila Stanislava Kozaija iz Hrastnika in Iris Bravec iz Trbovelj, tako da do konca poletja najbrž ne bosta več trpela žeje. Seveda ne bo manjkalo tudi tekmovanje za najmočnejšega Zasavca. Torej, vidimo se v petek v Hrastniku! Ne zamudite super fešte!
D.H., M.J.
Radijska poročila so zagotovo tiste oddaje na Radiu Slovenija, ki so med najbolj poslušanimi.
Zato je njihova priprava zahtevno in odgovorno delo. Med številnimi, ki pripravljajo radijska poročila v osrednji radijski hiši, je tudi Robert Celestina, po rodu Litijan, ki že sedmo leto dela v tem uredništvu.
Zvesti poslušalci se njegovega glasu lahko spominjajo tudi iz drugih oddaj, saj seje preizkusil tudi kot napovedovalec in voditelj nočnih oddaj.
Vendar je prevladala prvotna odločitev in ostal je med novinarji v uredništvu dnevno-informativnih oddaj. Njegova osnovna naloga je poslušalcu posredovati informacije. "To delo je po svoje," kot pravi Robert, "obrtniško, lahko paje tudi ustvarjalno, seveda, če to novinar želi. Tu so uvodi v oddaje, sestavljanje in povezovanje. Zagotovo se po tem novinar od novinarja loči, kot se ločijo tudi poročila od poročil, ki so avtorsko delo vsakega novinarja. Vse tisto, kar se ne sliši, vendar je za dobro oddajo potrebno, je plod timskega dela."
Seveda se novinar včasih znajde tudi v dilemi, ali naj nekaj objavi ali ne. V takih situacijah je čez dan dokaj enostavno, saj je na Radiu
takrat več ljudi. Tuje urednik, ki lahko pomaga iz zagate, pri večernih oddajah in jutranjih kronikah paje novinar s sodelaci sam. Takrat se mora sam odločati in še kako prav mu pridejo izkušnje, ki si jih je pridobil skozi leta dela.
"Seveda obstajajo neka splošna merila, napotki za pripravo posamezne oddaje, vendar je oddaja odvisna tudi od človeka in njegovih stališč, čeprav naj bi bil novinar povsem nepolitičen posredovalec informacij, ki ne sme vsiljevati poslušalcu svojega mnenja," pravi Robert.
Robert se dobro zaveda, da so lokalne novice še kako pomembne za poslušalce na posameznih območjih. Tem novicam so namenjene tudi posebne oddaje kot so Danes do trinajstih ali rubrika v Prvi jutranji kroniki.
Robert Celestina je novinar, ki se usede za mikrofon z veliko mero ljubezni do materinega jezika, pa tudi z željo čimbolj objektivno in resno posredovati poslušalcu novice in informacije o dogajanjih doma in po svetu.
Karmen Rajevec

n



1
|141
Medtem, ko sta Erni in Polona čakala Moreta, se je la sestal zdekoraterko Piko. Z njo se je pred dnevi spustil tudi v enodnevno avanturlco, zaradi česar ga Pika še vedno ne spusti iz svojih zapeljivih krempeljčkov. Mare, ki želi biti zvest Poloni, pa Piki ni upal priznati, da si je ne želi več. Mogoče tudi zaradi tega ne, ker se boji, da bi mu potem razžaloščena ne hotela opremiti hotela.
Mare se je vrnil domov, Pika pa se je odpeljala v Zagorje. Ni bila zastonj ženska. VMaretovem vedenju je zaznala drugačnost. Ničesar osebnega več ni želel imeti z njo. Priti do takega spoznanja v trenutku, ko ti nekdo zares postane všeč, je hudo in niti Pika ni bila imuna na take drobcene grenkosti življenja. Potrebovala je nekoga, s katerim se bo lahko pogovorila. K sestrični Vesni ne bo šla, ker se z njo enostavno nista "štekali". Ko bi bila vsaj Eva doma.
Parkirala je na dvorišču in se napotila v hišo. Pri vratih je srečala Zvezdano. "Imaš mamico doma?"
"V ateljeju je," je povedala deklica.
V roki je stiskala fotografijo in Pika se je radovedna sklonila k njej:
"Morda poznam?"
Zvezdana je zardela, potem pa le iztegnila desnico s sliko. "Moj fant," je še bolj zardela.
Pika je dvakrat pogledala. "Saj to je Peter?" je v tretje vzkliknila.
"Ga poznate?" Zvezdana je zadrhtela in ni vedela, naj bo vesela ali ne, ker je Pika prepoznala njenega ljubega.
"Ce ga poznam?! Peter je moj nečak. Res, da ga ne vidim prav pogosto, toda njegova mama Vesna je moja sestrična."
"Potem lahko poveste mamici, da je Peter v redu fant, da ji ni treba biti v skrbeh, češ s kakšnim lumpom se družim. Ji boste povedali?"
Pika je prikimala in deklico pogladila po skodranih oranžnih laseh. Mala je bila neznansko podobna Evi, je šele zdaj opazila. Potem se je napotila v atelje, da prijateljici razprede svoje srčne težave.
"Izpljuni!" Eva je odložila čopič in si prste obrisala v prtiček, ki je bil že ves pocmakan od temperic. "Lažje ti bo, boš videla."
"Upam," je Pika sedla na zguljeno zofo, ki je stala v prostoru in si prižgala
cigareto. "Ne vem, kaj je narobe z menoj, Eva. Pojma nimam, zakaj se vedno zaljubim v napačnega moškega."
"Govoriš o Loju, tistem Pirančanu?" Ko sta se prijateljici nazadnje videli, se je Pika z vsem telesom ogrevala za temnolasega Primorca.
"Nak. Lojo je zgodovina. Preverznež. Kreten. Idiot. Govorim o Maretu Pogoreliču." je Pika povedala v eni sapi.
Evi so se zatresla tla pod nogami. Prtiček, v katerega si je brisala prste, je pričela nervozno mečkati. Mare Pogorelič. "Kje si ga srečala?" je zajecljala.
Pika, preveč zavzeta s svojimi težavicami, sploh ni opazila, da je Eva prebledela in jo je oblival hladen pot. "V Hrastniku odpira hotel in jazsem njegova dekoraterka."
"Torej živi v Hrastniku?" je Eva bolj sama zase rekla. Ko sta se z Rokom preselila v Zagorje, je upala, da ga bo kje srečala. Pa ga ni. Niti Ernija, ne.
Tatjana Polanc
"Ne, v Litiji živi. Joj, Eva, ko bi ga ti poznala. Kako privlačen moški je to. Vesna, moja sestrična, ga pozna. Imel je hotel v Trbovljah in Vesnin mož jev njem delal. Potem je umrl v eksploziji."
"Nisem vedela," je zašepetala Eva. "Takrat sem živela v Ljubljani."
"Zdaj veš, pa to niti ni pomembno. Pomembno je to, da me Mare več ne mara. Preživela sva čudovito noč, danes pa..."
"Danes si ga videla?" je bila Eva zmedena, pa še sama ni vedela, zakaj.
"Mhm. In se je zelo čudno vedel. Ni mi sicer rekel, naj se nekam zaletim, ampak dosti ni manjkalo..." Pika je zakopala obraz v dlani in z razdraženim glasom rekla: "Tako nesrečna sem, Eva."
Evi ni bilo vseeno, ker se je njena prijateljica počutila nesrečno. Toda Pika se je počutila nesrečno desetkrat na teden. Kolikokrat ji je že predlagala, naj prične živeti drugače. Naj ne poskuša za vsako ceno uloviti vsakega moškega, ki ji pade v oko. Po njenem mnenju, si je Pika sama oteževala življenje. Poleg tega je bila Eva zdaj vsa pretresena, ker je izvedela, da Mare živi tako blizu nje. Zaželela si ga je srečati, čeprav je vedela, da si tega ne bi smela želeti. Sama ga je napodila iz svojega življenja, kot je napodila Ernija. Tudi Ernija si je želela srečati. Ernija še bolj močno kot Moreta. Bogve, kam je odšel Erni in kako živi. Najbrž je poročen in obdan s kopico otrok, je pomislila, a je takoj zavrnila to misel. Erni ni bil človek, ki bi se pustil okleniti. "V Litiji praviš, da živi?" je Eva ponovila in se zatem spomnila na nekaj čisto drugega. Torek je bil. Spomnila se je na prijaznega mladeniča, s katerim je kosila na Vidrgi. Kako mu je bilo že ime... Jani je bil, točno. Obljubila mu je, da se bosta sešla pri Labu. Tega si seveda ni želela. Toda Lab je v Litiji in mogoče bi srečala Moreta. Iluzije? Pa kaj.
"Oprosti, Pika," je rekla Eva, "toda mudi se mi na zmenek."
... se nadaljuje
M
Zagorjani so se 13. avgusta podali na tradicionalno tridnevno peš romanje k Mariji Zvezdi v Novo Štifto. Ustna in pisna izročila pričajo, da je pred več kot 300 leti zagorsko pšenico napadla rja, kasneje pa so bila huda obdobja suše. Lakota našim prednikom ni ušla, zato so sklenili, da se bodo od takrat vsako leto šli priporočit Mariji Zvezdi naj jih vzame v varstvo.
Letošnjega romanja se je udeležilo rekordno število romarjev -kar 148. Obiskali so 7 cerkva. Romanje so začeli s sveto mašo v Čemšeniku, nato so krenili proti cerkvi Sv. Ignacija in zaključili dan s prihodom v Radmirje k cerkvi Sv. Frančiška. Naslednje jutro jih je pot peljala proti Gornjemu Gradu, kjer so se ustavili v katedrali. Nato so se odpravili proti cerkvi Sv. Miklavža, ki je bila zadnja postojanka pred Novo Štifto, kamor so prispeli v večernih urah dneva pred praznikom Marije Vnebovzete. V Novo Štifto so prišli tudi romarji iz drugih krajev: Domžal, Doba in okolice. Zvečer je bila skupna slovesna sveta maša. Naslednji dan so se vzgodnjihjutranjih urah
Opoldanska molitev pri Lipi.
poslovili od Marije Zvezde in se odpravili proti domu. Pot jih je vodila preko Menine Planine, kjer je bil na vrhu slovesni krst vseh tistih, ki so se prvič udeležili tega romanja. Tudi letos je bilo "novokrščencev" veliko. Na vrhu pa je bila še ena slovesnost, in sicer postavitev križa, težkega več kot sto kilogramov, ki ga je izdelal romar Jože Smrkol, kaplan Fonzi Žibert pa ga je slovesno blagoslovil. Po končani slovesnosti so se odpravili proti zadnji cerkvi, ki jo obiščejo romarji, to je cerkvi v ZgomjemTuhinju.
Odhod romarjev iz Čemšenika.
i
Romarji pri Mariji Zvezdi v Novi Štifti.
Takole pa izgleda "romarski hotel"...

Karmen Pograjec Foto: Tomo Brezovar

I j
________
i.............i....'
" “	| h W"jj 11
4*r»
:':v!W?
1
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le™1 priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I _ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA IN
PARCELE
V TRBOVLJAH prodam enosobno stanovanje z
opremljeno kuhinjo, plastične rolete Cik. Cena 28.000 DEM. Tel.: 21-595.
PRODAM garažo v Litiji. Tel. (065)71-503 po 20. uri.

za brezplačni mali oglas

Prečna pot 19, Zagorje 0 Tel./fcix. 0601/64 134
Razpisuje prosti delovni mesti:
1. Komercialista na področju prehrambenih artiklov iz uvoza;
2. Računovodje z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
RAPRIM, Prečna pot 19, Zagorje ob Savi.
Dodatne informacije dobite po telefonu (0601)64 134.
Z*	X.
Prečna pot 19, Zagorje 0 Tel./fax. 0601/64 134

"BnuKU,^«P^P0™9
PREVOZI OSEB IN VOLUMENSKEGA TOVORA
VSEM ODJEMALCEM SE ZAHVAUUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE
PRODAM staro kmečko hišo s parcelo 405 m2, primemo za nadomestno gradnjo, v Jaršah pri Šentlambertu, 4 km iz Zagorja. Tel : 62-069.
V TRBOVLJAH zamenjam garsonjero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko za večje stanovanje. Tel.: 64-250.
NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 64-250.
PRODAM hišo z vrtom v Zagorju. Tel.: 061/714-896 od7. do 15. ure.
_
ti
AVTOMOBILIZEM IN
PRODAM brako prikolico Tel.: 23-655. Inf. ob del. dopoldne.
PRODAM lita platišča za R4 -katrco. Tel.: 77-212.
PRODAM jugo 45 koral, letnik 88, lepo ohranjen, reg do 6/95. Tel.: 063/715-034.
PRODAM Golf, letnik 1979, reg. do 6/95 in stolp Gold star. Tel.: 64-227.
PRODAM Z 101 -1300 cm3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615.
PRODAM kamion MAN 13 -192, kiper, letnik 1975. Tel.: 73-615.
r
PRODAM gorsko kolo girandengo s števcem in ostalo opremo za 29.000 SIT. Tel.: 26-730 po 20. uri.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063-725-066.
PRODAM kovinsko belo -zlato posteljo 200 x 180 po polovični ceni. Tel.: 26-730 po 20. uri.
ZELO ugodno prodam rastegljiv kavč v posteljo 200 DEM.Tel.:27-078.
NIZOZEMSKO camp prikolico letnik 1989, z opremo, odlično ohranjeno -ugodno prodam! Tel.: 43-240 ali 43-088.
BARVNI TV Gorenje, starejši letnik, velik ekran prodam. Cena 50 DEM. Tel.;20-882.
PRODAM rabljeno opremo za

dnevno sobo, spalnico in otroško sobo. Tel.: 41-809.
KUPIM knjige za III. letnik kuharske šole - poklic kuhar. Tel.: 22-762.
PRODAM šotor za 4 osebe, nov, nerabljen. Cena 300 DEM. Tel.: 25-591.
PRODAM nekaj knjig za 1. letnikESŠ. Tel.: 22-773.
PRODAM večje število LP ploščrazličnih izvajalcev. Srečko Lindič, Neža 1, Trbovlje.
PRODAM kolesa Violet m 16 in pony - ohranjena. Tel.: 71-857.
PRODAM čelado uvex, rdeče barve št. 56, malo rabljeno, cena 5.000 SIT. Tel.: 26-697.
PRODAM dobro ohranjeno letno zimsko prikolico 410 Q z baldahinom. Tel.: 23-662 po 20. uri.
PRODAM purane težke od 6 do 8 kg po 2.900 SIT/kom. Tel.: 42-297.
PRODAM klavirsko harmoniko Melodija 80 basno, lepo ohranjeno. Hudomalj, Kotredež 43, Zagorje.
PRODAM belo poročno obleko - saten. Ogled od 18. do 20. ure. Boškovč Mateja, Kol. 1. maja 26, Trbovlje.
UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček, stajico, avto - sedež in calorex (štedilnik na trda goriva s kuhalno ploščo in pečico). Tel.: 21-408.
PRODAM suho obleko "Carnaro" št. 50, zasurfanje jadro 5,5 m2 itd. Seni čar Franc, Novi Log 19 e, 61430 Hrastnik.
PRODAM kombiniran voziček roky. Cena 7.000 SIT. Tel.: 22-735.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali ste željni
s
poslovalnica M€D€R I
tel.: 0601/73 696
30»/, SEZONSKI POPUST
|
V TEM MESECU NA ZALOGI:
-	ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI
-	TELOVADNI IN ŠPORTNI COPATI
-	ŠPORTNI COPATI ADIDAS
I
UGODNO:
1
-	slamniki... 588,00 SIT
-	natikači... 808,00 SIT
-	balerinke ... od 529,005IT dalje
-	startarke ... od 552,00 do 893,00 SIT
-	planinski čevlji... od 8.286,00 do 8.694,40 SIT
-	cokli... od 1.732,00 do 2.464,00 SIT
Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!

1
I

:S:'"
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
NAGRAJUJE SVOJE KUPCE
ZA VSAK NAKUP UČBENIKOV ALI ŠOLSKIH POTREBŠČIN (BLAGOVNICA EII) V VREDNOSTI NAD 5.000 SIT (NAKUP JE MOŽEN TUDI NA VEČ OBROKOV) ORGANIZIRA MERC ATO R - STP HRASTNIK
NAGRADNO ŽREBANJE
IN NAGRADE?
KAR 20 NAŠIH ZVESTIH KUPCEV BO NAGRAJENIH Z IZLETOM V
GARDALAND!
Akcija bo potekala v času od 16.08.94 do 16.09.94. Žrebanje bo 17.09.1994 ob 10 uri pred blagovnico M-STP Hrastnik.
SE PRIPOROČAMO
m
STP HRASTNIK
cc
<
D
Z>
lil
Rudar P-o.
33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
vas vabi v svoje
istinsko podjetje
RUDAR
prenovljen
lokale::
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Vsaka deseta pizza je zastonj
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	Restavracija ZASAVC
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in dedeljska družinska kosila
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMIZADOVOl/NI IN DA ŠE BOSTE RADI PRIHA/ALI V NASE LOKALE/
geV^kmmtesvoj d
Trgovina za nove čase
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
$ KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
$ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
|| POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
SLOVENSKI
PISATELJ
(DANILO)
ZDRAVILIŠČE V BELGIJI
ŠPANSKI FILMSKI REŽISER BUNUEL ■ZLATA DOBA'
PLEME
JUŽNO-
AMERIŠKIH
INDIJAN-
CEV
SLOVENSKI
GEOGRAF
(ROMAN)
AVTOR:
KARLI
DREMEL
PRETEPAČ
NEUSMILJEN IZKO-RiŠČEVA-LEC
PASTIR
OVNOV
IME
SLOVEN-
SKE
SLIKARKE
PLESTE-
NJAKOVE
SL SLIKAR MEŠKO (BOGDAN
VELIK
GORSKI
VRH
NEM.MEšČ.
FILOZOF
(GEORG)
PREBIVALEC IRSKE
PRITOK
AZOV-
SKEGA
MORJA
KOŽICA,
MEMBRANA
AVSTRIJSKI
KANCLER
(JUUUS)
BIBLIJSKI
OČAK,
TUDI
PETDESET-
LETNIK
POTOČNA
ŽIVAL
ESTONSKI
ESTRADNI
PEVEC
(GEORGU)
TONE
»ELISKAR
MORSKA
ŠKOLJKA
AMERIŠKI ASTRONAVT LETA 1969 NA LUNI (EDVIN)
JEZERO NA FINSKEM
IVAN
TAVČAR
POLDRAG
KAMEN
STEKLENA OMARA ZA PLAZILCE
AM.MERA ZA MLEKO
OTROŠKA
ČREVESNA
SLOVENSKI
SLIKAR
(JOŽE)
OP.PEVKA
AHLIN
NEMŠKI
SUKAR
(LUCAS)
TINA
TURNER
HUNSKI KRALJ "ŠIBA BOŽJA*
ANTON
AŠKERC
ALFRED
NOBEL
PUŠČAVNIK
SAMOTAR
GLMESTO
SAUDOVE
ARABUE
NEKDANJI
KOŠARKAR
PLEČAŠ
REKA V SEVERNI ŠVEDSKI
PAS PRI KIMONU
VOŽNJA Z LETALOM
TEKSTILNI
DELAVEC
NEŽA
MAURER
DRAGO
IBLER
STOJEČA
CESTNA
SVETILKA
ZBOR
ADMIRALOV
ARISTOFA-
NOVA
KOMEDIJA
RAZKOLNIK
SEKTAŠ
PATRICA
(VTISK.)
SLOVENSKI
SUKAR
(FRAN)
ELA
PEROCI
NEMŠKI
PISATELJ
(HANS)
MESTO V UKRAJINI
HERCE-
GOVEC
NEMŠKI TEOLOG, LUTROV NASPROTNIK (JOHANN)
DRŽAVNA
BLAGAJNA
IGRALKA
WEST
PLOŠČICA ZA OBLAGANJE STEN
ZASTOPNIK
EMPIRIZMA
ZEVSOVA
LJUBICA
NORVEŠKI
PISATELJ
DUUN
MAJHNA
SENČNICA
FRAN-
COSKI
PISATELJ
(ANDRE)
FRAN-
COSKI
SOCIOLOG
(GUSTAVE)
ANGLEŠKI
NARAVO-
SLOVEC
(ROBERT)
GRŠKI
JUNAK
PRED
TROJO
MAKE-
DONSKA
HEROINA
(VERZ)
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.8. 1994 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 30/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastni-U Krista Štrumelj, Kolodvorska 17, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Rok Bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisaZasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 25.8. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 31/94:
IZSTRELITEV, POKROVITELJ, SLAD, EVORA, V/AGNER, ABA, PSI, GOST, OZON, VRELEC, EST, MIRT, LIMA, HORTENZIJA, AGAVA, MA, REKET, KANARČEK, ŠALA, ALAIN, DAVE, ICA, ERO, INSEKT, STIC, SKUTA, JAMAR, KAJUTA, MANDARINA, ALANIN, NOVALIS, TA, ARD, ELA, ENA.
UGODNO:
T-SHIRT MAJICE 299 SIT ŠPORTNE NOGAVICE (5 parov) 550 SIT
Pod hribom!
DOL P« HRASTNIKU.
tel.: 42 533
ROLERJI T 3.055SIT
TENIS ŽOGE 176,60 SIT
ZVEZKI (ugodna cena in lep design)
POSEBNA PONUDBA 3 ZVEZKI A-4 formata le 99 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV
M
■
:
: || - . Uganka 1
r
■
B ' ■ .... , kir"..............
saiiovski
problem
BELI IVA POTEZI ČRNEGA MATI RA ALI 1>A MIJ OSVOJI DAMO!
abcdsfgh ■
u.z. ■
Za današnjo izpolnjevanko velja: a. Vrstice so med seboj neodvisne, povezane so le s končno rešitvijo, ki jo preberemo navpično v označenih stolpcih, b. Znotraj vrstice se besede prekrivajo. Zadnje črke predhodne besede so hkrati prve črke naslednje, c. Vsaka beseda ima svoj opis kot pri klasični križanki. Začetek besede je označen s številko levo zgoraj v okencu, njen konec pa z isto številko desno spodaj. Iz tega je tudi razvidno, koliko črk sev posameznem primem prekriva, in, seveda, dolžina posamezne besede, d. Rešitev uganke je nemški pregovor o človeški pameti.
A: 1. nestvor, pošast, 2. ameriški predsednik, naslednik Roosewelta (Harry, 1884-1972), 3. zelišče iz družine razhudnikov, s strupeno korenino, ki ima po ljudskem verovanju čarobno moč, 4. starinski morski členonožec iz razreda praskrluparjev, ponavadi v blatu plitvega morja,
6.	bolgarsko pristanišče in letovišče ob Črnem morju, 7. starogrška vodna vila, 8. najtrše železo z lastnostmi jekla, 9. morskemu listu podobna riba, morski vrag.
1$: 1. pripomoček za česanje las, 2. starogrški matematik, odkritelj in preučevalec krivulje konhoide, 3. muslimansko romarsko mesto v Savdski Arabiji (Mohamedov grob), 4. plačilo za
*	j
neopravljene delovne ure (dopust, bolezni...), 5. najjužnejši kvarnerski otok, 6. počitniška hišica,
7.	rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na manjšem zaključnem geografskem območju (naprimer želva velikanka z otočja Galapagos, človeška ribica iz Postojnske jame...), 8. nekdanji slovenski smučarski skakalec (Drago), 9. ropotija, krama.
C: 1. oborožene sile države, armada, 2. kirurški ali rezbarski nož, 3. ptič iz reda veslonožcev z značilno kožno vrečo pod kljunom, 4. remiju podobna igra s kartami, 5. zdravnik pripravnik v bolnišnici ali na kliniki, 6. naj večji hrvaški polotok, 7. čuvaj, stražar, 8. imeizumitclja Tesle, 9. ladijski mogotec.
C: 1. slovenski arhitekt in urbanist, eden vidnejših predstavnikov Plečnikove šole (Edo),
2.	tovarniški obratza izdelavo kartonske embalaže,
3.	zdravilni in dišavili polgrm z belim ali vijoličastim cvetom in listi, poraslimi s srebrnobelimi dlačicami, 4. veliko kmetijsko in lovsko središče v Baranji, 5. največja žleza človeškega organizma, 6. lovec, predvsem nastavljalec pasti divjegaZahoda, 7. nemški kipar, predstavnik baročnega sloga (Balthasar, 1651-1732), 8. rumenkasti tekoči del kivi, sokrvica, 9.
I	1
eksotični kubanski ples.
D: 1. časovni interval, v katerem je športnikom dovoljen prestop v drug klub (dve besedi), 2. posebna poteza pri šahu, 3. truplo, mrlič, 4. ime literarne junakinje Tavčarjeve Visoške kronike (Deseniška), 5. mitološki starogrški letalec, Dedalov sin, 6. veliko rečno pristanišče v argentinski pokrajini Santa Fe, 7. mejna reka med Mehiko in ZDA (dve besedi).
E: 1. do 30 cmdolg glodalec, znan tudi kot hišni ljubljenec otrok, 2. živalski zob, namenjeno drobljenju hrane, 3. postelja z mrežo za zaščito pred komarji, 4. nepregledna, neskončna osnova sveta po starogškem filozofu Anaksimandru, 5. junak Puškinovega romana v verzih, Jevgcnij, 6. nauk o ženskih boleznih, 7. ladijski jambor, 8. oskrbovanec v bolnišnici.
F: 1. starorimski vladar nad imperijem, 2. industrijsko mesto v severni Italiji (Fiat), 3. tretja največja reka Južne Amerike, 4. ameriški pisatelj (James Fenimore, 1789-1851, "Zadnji mohikanec"), 5. delovna skupina za neposredno izvedbo del, 6. imein priimek slovenskega slikarja, impresionista (1867-1911), 7. ime enega od bratov Mara, ameriških komikov na prehodu nemega v zvočni film, 8. fenomen,-


Hilli
KANAL 10
394'
09.00KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 20.8.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE,16.00MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),
17.00	SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 22.8.1994
09.00KBRisTNE INFORMACIJE,12.00SATELITSK1PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),
21.15	S ATELITSKI PROGRAM
09.00KORISTNE INFORMACI-JE.12.00SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
09.00KORISTNE INFORMACI-JE, 12.00S ATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	ŽEBLJIČKI, 2130 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
4
ČETRTEK 25.8.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJ 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE NOMAE	20.15
REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNV PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
PETEK 19.8.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM,8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 29.8.1994
8.00	-14.66 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00
SLONEDEU,A21 9.1994
,	. -k K:           M :
8.00	- 9.00 DOB RO J UTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NA4 1200 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDEUSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 22.8.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
TOREK 23.8.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
ČETRTEK 25.8.1S94
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN
EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 1600 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJS KO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
uenei 21 s 1994
NEDELJA 21.8.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 19. avgusta do 25. avgusta je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 1.8. do 11. 8.1994:
1.8.	Mojca Zorič, Celje, hči Staša; Nada Hlade, Trbovlje, hči Urška; Andreja Verdel, Celje, hči Tamara; Veronika Skubic, Radeče, sin Andraž;
2.8.	Mojca Juvan, Zagorje, hči Rebeka; Jelka Anžel, Trbovlje, sin Andrej; Janiča Zolnar, Celje, sin Nik;Sabina Škorjanc, Hrastnik, sin D urim - Aleksej;
4.8.	Kristina Urankar, Zagorje, sin Žan; Melita Pavlič, Zagoije, hči Laura;
5.8.	Marija Potrbin, Litija, hči Eva; Darinka Rovšek, Hrastnik, sin Uroš; Jasmina Rabič. Sevnica, sin Anže;
6.8.	Majda Gorišek, Sevnica, sin Aleš; Zorica Kapetanovič, Celje, hči Anja;
8.8.	Andreja Brvar, Radeče, hči;Zlatka Strniša,
Hrastnik, sin Matjaž;Marjana Blumanšajn, Laško, hči Tanja; Sabina Umek, Trbovlje, hči Tamara;
10.8.	Vlasta Šribar, Zagorje, hči Anja; Mateja Korec, Celje, sin Jernej; Helena Rogar, Litija, hčiTeja;Miroslava Kranjec, Sevnica, sin Urban; Breda Ribič - Kupšek, Trbovlje, hči Katarina;
11.8.	Hafeza Krvič, laško, hči Ines.
Iskreno čestitamo!
OVEN Ne odlašajte z akcijo, sedaj je najboljši čas, da resnično naredite korak, ki vam bo spremenil življenje na boljše. Ne ozirajte se na tistega, ki bi vam lahko to onemogočil. Št.: 1.
BIK Po razočaranju nad sodelavci se boste slejkoprej pobrali. Do takrat poskušajte funkcionirati čim bolj normalno. Ne izpusti te zaradi tegapriložnosti. Št.: 9.
DVOJČKA Pri novi simpatiji vas bo motila stvar, ki je za vas v odnosu z nasprotnim spolom ključnega pomena. Priporočam vam, da si to osebo i zbijete iz glave.
Št.: 11.
RAK Ne obupavajte zaradi neuspelega načrta za dopustnikovanje. Raje se podajte v neznano in si s tem izpolnite dopust, katerega bo še prekmalu konec. Ne sedite križem rok. Št.: 4.
LEV Nenadna sreča, ki vas je doletela pred kratkim, vas je premaknila v povsem dmg - nov svet. Uživajte ga do konca, tu in tam pa le stopite na realna tla. Št.: 17.
DEVICA Življenje se vam počasi vrača na tisto pot, kjer ste hodili pred več kot letom dni, in ki se je spominjate najrajši. Poiščite iste ljudi. Št.: 3.
TEHTNICA Slabo fizično stanje boste morali izboljšati. Če tega ne storite takoj, se vam bo to začelo odražati na vaši psihi. Št.: 7.
ŠKORPION Razveselili se boste starega prijatelja in zamera iz preteklosti bo preprosto izpuhtela v zrak. Vseeno se o tem pogovorite in nadaljujte čudovito prijateljstvo.
Št.: 16.
STRELEC Znova boste prišli v spor s starši. Napravite že obračun z vašim odnosom inče boste prišli do zaključka, da se z njimi ne da pogovoriti, se umaknite. Št.: 20.
KOZOROG Partner vas bo hotel presenetiti, vi pa boste njegovo namero odkrili. Ne pokvarite mu veselega pričakovanj a in odigrajte veselje ob presenečenju. Št.: 8.
VODNAR Prevečkrat ste nejevoljni zaradi napakljudi okrog sebe. V si ostali tega ni ti ne opazijo, tako da boste naredili najbolje, da ste tudi vi flegmatik. Št.: 10.
RIBI Poletje vam polni vaš rezervoar pozitivne energije, katero prenašate na ljudi, ki so v vaši bližini. Kar tako naprej. V sredo pričakujte za vaš nasmeh tudi čudovito plačilo. Št.: 15.
Saša

Sposojeno iz BBS
Prijaznost
Duhovnik s podeželja pride v mesto in ker se ne znajde, vpraša prvega, ki mu prekriža pot (Janezka seveda): "Mladenič, ali morda veš, kje je tukaj banka?" "Ne vem, pa tudi če bi vedel, vam ne bi povedal," reče Jenezek. "No, ti si pa zelo nesramen. Takole ne boš prišel v nebesa," mu reče duhovnik. "Vi pa v banko ne!" mu zabrusi Janezek.
Dvakrat je dvakrat
Trboveljčana so vprašali, ali bi želel enkrat Trboveljčanko ali rajši dvakrat Trboveljčana, pa je Trboveljčan rekel: "Trboveljčanka je Trboveljčanka, ampak dvakrat je pa le dvakrat!"
Pri ginekologu
Zagorjan je prišel k ginekologu, dal "tisto" stvar iz hlač in ga položil na mizo. Zdravnik gleda in ga vpraša: "Ali te boli?" "Ne." "A te peče? "Ne." "Pa kaj si potem prišel?" "Poglejte vendar, kako je lep."
Luknji
Janez gre mimo Poldetove hiše in vidi, kako le ta na svojem vrtu koplje luknjo. "Kaj pa ti bo luknja?" vpraša Janez. "Moram se slikati za osebno in so mi rekli, daje potrebna slika do ramen..." odvrne Polde. Naslednji dan Janez vidi, kako Polde koplje že drugo luknjo. "Kaj pa ti bo še ena luknja?" "Na občini so mi rekli, da potrebujem dve sliki."
Žene
Anglež, Francoz in Slovenec so hvalili svoje žene. Anglež: "Moja žena ima tako dolge noge, da ko zajaha konja, seji vlečejo po tleh. Pa ne zaradi tega, da bi bil konj majhen, ampak zato, ker ima tako dolge noge." Francoz: "Moja žena ima tako ozek pas, dajo lahko primem okrog njega le z dvema prstoma. Pa ne zaradi tega, ker so moje roke velike, ampak zato, ker ima tako ozek pas." Slovenec: "Ko mojo ženo lopnem po riti, seji trese vse do takrat, ko se vrnem iz službe. Pa ne zaradi tega, da bi imela tako veliko rit, ampak zato, ker imam takšen delovni čas."

ih

močno skrajšala. Naš avto nasje mimogrede privlekel	J
: :; na vrh hriba - potem pa še bliskovita vožnja v dolino ‘
praznik nadelo slavnostno oblačilo. Izvozni jašek rudnika je okrašen, z njegovega stolpa vihra velika & zastava. To podobo dopolnjujejo vrvenje rudarjev jamskih vozičkov, ki čakajo na spust v rov, ali pa s jih ravnokar iz rova dvignili. - Ves veliki prostor okoli jaška je eno samo delovišče. Počasi vozimo oti centru mesta - tudi hiše ob cesti so že danes slovesno okrašene z zastavami. Zastave - cvetje -sonce - to je slika Zagorja v teh dneh.
Seveda ob drugem občinskem prazniku Zagorja, leta 1954.
Irena I. Lebar
(iz članka Sem in tja po Zagorju - Reportaža iz Zagorja ob njegovem drugem občinskem prazniku)
iz starih Zasavcev
r---------------------------------------------------\
• hreni feu oferni af p[ ‘ijsij ofelepojd j ijauied ooAfejsi :joao3ojj AVfOd ‘OdaVH ‘HVHONO NVAI g | ‘VAlLVtiHdO ‘dHdOOD ‘ODOMDIO ‘ONIdOl ‘>I01V>J3dl-VI
J -d iNiNioa ‘aoaavr ‘vnDoaoaaNio ‘Nioamo ‘NOdiadV ‘SdVNVN ‘NVN3D ‘N33HH :3 ^OAVda Old I ‘oiavsoa ‘soavai ‘vaiNoaaA ‘aaAvava ‘vavaoa I ‘aoa iNdoisaad :a ivaivna ‘wnaas ‘aasomiad I | ‘aaavai ‘vaiar ‘araaa ‘raaarv? ‘v?vNoxava | j ‘avaiNAva d iavrava ‘vidnim ‘aiN^vais . ‘vaisi ‘xsi?vis ‘visvNva ‘Nvanad ‘aaaavas ‘vasroa o tvav§ ‘av§waa ‘iMaaNa ‘ciNaaia ‘niaoti J 1 ‘oausaiMoavN ‘vNiaajM ‘aatMoaiN ‘ninavio I :a ‘V1NVIA1 ‘1NVMVOV ‘VaVIVN ‘VNdVA ‘aVAlSO I ‘isoivaoo ‘vaoDvaciMVN ‘Nvivnai ‘ivnaisNoiN |
I :y :qeopsjA od apasag rB^ueAafuiodzi euBJtuiquio^
gtfl :uiaiqojd irjsAoges ■£
eung BrjueSfi eung :j b>jub3q
I
_______J
Je bla res dobra mrha—
V
i
§ FmrWr 3 /
xxxx\\-x-x-x-x,x,XvX\\yX:Xy
jeTRniCe a®6
I I ModrOSt. Naš poslanec Miran Potrč - računalniška afera se je izkazal. Na njegov predlog so odločanje o lokalni samoupravi preložili na popočitniški čas. Zdaj lahko še bolj upravičeno molimo za čimdaljše počitnice.

Zagorskega župana Matjaža Švagana - Čižeka bi morali preimenovati v Cuzeka, ker se mu je uspelo tako dobro prisesati na državni proračun.
Mlajši poznavalec
□ Stran od avtomobilskega.Reševalectrbovelj
skega Ipoza Vojko Rovere - Optimizem ne bo šel v novomeško Adrio, kot so napovedovali nekateri. Odkar je pred leti na beemveju izgubil lep kupček denarja, se raje ne približuje po avtomobilih dišečim stvarem.
Prav nemogoči ste. Zaradi vaših predlogov, da naj nehamo objavljati izide na lotu brezposelnih, smo s tem prekinili. Zdaj pa ste, hazarderski del publikuma najbrž, spet pritisnili na nas, da naj vas nehamo ignorirati. Torej, tu so uradni rezultati junijskega žrebanja:
Hrastnik 0 4 5 9 Litija 113 8 Trbovlje 117 5
Zagorje 0 9 4 3
Na željo nekaterih, ki igrajo sisteme, ponavljamo prvih pet letošnjih dobitnih kombinacij. V Hrastniku so to 0503. 0497. 0502, 0472 in 0445, v Litiji 1209, 1200, 1179, 1167 in 1126, v Trbovljah 1320, 1262, 1202, 1250 in 1199, v Zagorju pa 1026. 1010, 0982, 0994 ter 0987.

Danes vam predstavljamo fotografske dokaze tega, kako je zunanji minister Lojze Peterle zapopadal diplomacijo. Na levi z glažarskim direktorjem Stojanom Binderjem seriozno in tehtno predse zreta, saj je beseda o poslovanju, prodajanju in podobnih visokih temah. Na desni pa se z glažarskim penzionerjem Brankom Plazarjem na stežaj smejita, saj ročice
umetelno izdelano čašo z rujnim vincem napolnjeno drže.
®jjj
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
zavarovalnica triglav d.d.
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
m Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa:
■	kas ko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše:
m 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu:
■	popust za takojšnje plačilo:
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja:
■	pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega:
■	v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila:
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka:
■	turistično zavarovanje za potovanja v prostem času:
■	Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu:
U dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav:
■	enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
NAROČILNI
CA

Savi
ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek .
I
Datum rojstva .
'kraj. ulica . datum

l _
poštna št. telefon . . .

podpis . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	y
*. :> • ...........................