Izjava dr. Korošca. Dr. Korošec je podal uredniku »Slovenca« naslednjo izjavo glede vstopa SLS v vlado: Zaradi vstopa naše stranke v vlado do sedaj še ni prišlo preko predhodnih, splošnih in neobveznih razgovorov. Že iz tega lahko razvidite, da je vse go' v o r j e n j c in pisanje, češ, da smo izdali ali prodali svoj program, brez vsakega temelja. Mi se razgovarjamo s poštenimi ljudmi, in prepričan sem, da se od nas ne bo nič nepoštenega zahtevalo, Ako so parlamentarne in politične razmere take, da zahtevajo koalicijo strank z različnimi programi, je samoumevno, da nobena stranka ne more pričakovati, da se bodo vse točke samo njenega programa izvedle. Ustvarjajo se pač v sili razmer kompromisi, in vsaka stranka mora nekaj odgoditi. Naš program n. pr. vsebuje ustvaritev dveh domov, narodno - političnega in socialno - ekonomskega, in čeprav smo prepričani, da bi te ustanove uprav v sedanji gospodarski krizi bile izredno potrebne in koristne, vendar ne vem, ali stojimo že pred pragom njih uresničenja. Naš program je emineotno državotvoren in dalekovidno reformatoričen. Zato se lahko o njem resno razpravlja in razmišlja, toda njegovih dobro mišljenih tendenc se ne more obsojati, Mi smo poštena stranka, mi nočemo varati ne svojega naroda ne drugih političnih strank. Mi smo vajeni držati besedo. Mi nismo nikaki zarotniki, nočemo pa biti tudi nikogar lakaji, ki bi nastopali v tujih livrejah. Z vsakim, ki pošteno misli o naši državi in našem narodu, smo pripravljeni sodelovati, posebno v sedanjih težkih gospodarskih časih. Nravna propalosf. v Na Bledu je prejšnji teden zboroval ženski kongres. Bil je to nekakšen parlament zastopnic vsega jugoslovanskega žen-stva. Obravnavala so se vsa pereča vprašanja, ki zlasti danes zadevajo žensko. Med drugimi je bil tudi govor o nrav-»i propalosti, ki se strahovito širi med nase zlasti meščansko mladino ter se je ugotovilo, da se gode zlasti v takozvani visoki družbi naravnost strašne stvari. Te strašne stvari se gode največkrat na račun ženske rasti- Ženska je tem propalim krogom, ki »"•.je v mestih vse polno in ki dostikrat v javnosti celo nosijo prvi zvonec, samo orodje, ki ga do skrajnega poniževanja za žensko čast izrabljajo v svoja temna dela. In soglasno so se tudi ugotovili tudi zroki te grozne moralne propalosti. Med zroki ženski kongres poudarja zlasti uma-ni tisk, v prvi vrsti grdo dnevno časo-ff'i 8 svoiimi raznimi krajšimi in dalj- Pogodbami budi in draži in krepi naj-8 86 ,n najbolj živalske človeške nagone — nagone spolnosti, okrutnosti, perverznosti. V bravcih, zlasti mladih, v katerih itak le prerada prevladuje pohotnost in okrutnost, se vsa duševnost naravnost vto-pi v teh nebrzdanih nagonih, katerih poosebljene vzorce gledajo dan za dnevom v časopisu. Da se rafinirano propalo življenje teh časopisnih junakov polagoma prenese v miselnost požirajočega mladbga bravca, je povsem naravno. Kadar tak človek dobi še zunanjo priložnost, ki mu daje možnost, svoje do viška vzbujene in zdražene nagone izživeti, tedaj imamo opraviti s propalico, ki je naravnost kuga za družbo. Po pravici je torej ženski kongres z vso ostrostjo bičal umazani tisk, zlasti vsakdanje časopisje. Kakor nalašč pa je v istem času, ko so ženske zastopnice, tudi svobodomiselne (teh je bilo namreč precej na kongresu) ostro bičale umazani tisk kot enega glavnih virov grozne nravne propalosti v druž- bi, v istem času, ko so žene-matere pozivale oblasti, naj ostro nastopi proti za-strupljevanju družbe, je žerjavovski svobodomiselni dnevnik prinesel poziv na novo naročbo, ker bo začela izhajati nova povest: »Papežinja Favsta, ženska brezpri-merne odločnosti in krvoločne okrutnosti«. Kakšna bo ta povest, opisuje časopis sam tako-le: V pomirjenje dragih čitateljic povemo le še to, da jim obeta naš novi roman, kar se tiče ljubavnih zapletljajev, toliko strahu, skrbi, koprnenia in končnega odrešenja ... itd. Torej umazanija prve vrste 1 In to bo zdaj uživala naša mladina dan za dneml Ne glede na to, da se bo napolnjevala potom teh čisto izmišljenih zgodb s sovraštvom in s studom do papeža in katoliške Cerkve (to baš hočejo doseči Žerjavovci), njihovo ouvstvovanje samo se bo do zadnjega nasitilo tiste »krvoločne okrutnosti::, ki je poleg popolne spolne propalosti znak teh časopisnih »junakinj« in prav tako znak današnje propale družbe, nad katero toži blejski kongres. Ali bodo imele iste svobodomiselne Slovenke, ki so prisostvovale blejskemu kongresu in ki so živahno ploskale ter pritrjevale sprejetim resolucijam zoper umazani tisk, toliko korajže, da bodo zdaj nastopile proti temu časopisju v lastnih vrstah? Ali bodo morda molčale ali celo pustile, da bo tak list nemoteno še dalje hodil v njihovo družino? Kaj naj potem rečemo takim damam o njihovem pritrjevanju na Bledu? To, kar je rekel gospod Hamlet: »Besede, besede, besede,« bi bilo vsekakor premalo rečeno. In naše katoliško ženstvo? Ali naj mirno trpi, da se ženska ter materinska čast tako podlo vlači po najsmrdljivejših greznicah nebrzdanih spolnih nagonov? Ali naj trpi, da se slovenska mladina, ki so jo slovenske matere znale vzgajati v samo-zatajevanju in čistosti, da je ostala močna, zdrava in odporna, utaplja v tem močvirju svobodomiselnega časopisja? In naša duhovščina, ki je vedno in povsod stala na braniku, kadar je bilo treba braniti največje svetinje slovenskega naroda, ali bo mirno in brezbrižno gledala, kako to blato svobodomiselnih grdobij oskrunja družine ter izriva iz njih poštenost in vernost, ti dve najjačji opori malega slovenskega ljudstva? ji/ Kdaj se bo začela križarska vojska proti satanskemu prizadevanju svobodomiselnega tiska, da se slovenski narod utopi i., uniči fizično in duševno v lastnem blatu? ViJeant consules — naj gledajo tisti, ki nosijo odgovornost! Narodna skupščina. 27. oki. Pri finančnem odseku se je obravnaval predlog železniškega ministra, da se mu dovoli 100 milijonov nakdadne-gu kredita za zboljšanje železniškega prometa. Ob tej priliki je poslanec Pušenjak poudarjal, da je treba način gospodarstva pri železnicah postaviti na čisto drugo podlago. sicer bo vedno slabše. V istem smislu je govoril poslanec Smodej, ki je zlasti bičal mačehovsko postopanje z železniškimi upokojenci. Nato je bil predlog za naknadne kredite sprejet. Glasovali so zanj tudi naši poslanci. K seji odbora o predlogu za podaljšanje nesialnosti železniškega uslužbenstva nista došla ne predsednik ne podpredsednik. Vladna večina je hotela kar brez njih sejati. Odločno se je temu uprl poslanec Žebot, ker je to proti poslovniku. Večina je morala odnehati in tako nestalnost še ni bila sprejeta. Narodna skupščina je obravnavala predlog vojnega ministra, da se povišajo častnikom doklade. Poslanec Pušenjak je najodlot nejše nastopil proti temu, da bi se v tej težki gospodarski krizi dovoljevale višje doklade tam, kjer ni nujna po-tieba. Tudi liberclci so govorili proti, ko pa je bilo treba proti gla-ovati, so zbežali iz sbornice. To so naredili zato, da na eni strani l judstvu lahko lažejo, da so bili proti povišanju častniških doklad, na drugi strani pa se niso hoteli zameriti višji vojaški go.-pc Ji. Naši poslanci so glasovali proti. 2\ oktobra. Zbornica ze obravnavala predlog Žcrjavovcev, naj se »kličejo oblastne skupščine. Vsa zbornica se je liberalcem po mehovala radi te nerodno uprizorjene liiua. ščine. Pet let so bili v vladi in nikdar jim ni na misel prišlo, da bi »klicali oi jstae skupščine, pač pa so baš oni najV>lj nasprotovali temu, ker so vedelL da v.aka ooiustna skupščina pomeni vsaj majhno kršitev centralizma, kateri edini drži to do dna koruptno stranko pri življenje. ,a notranje zadeve je dobro označil ta žerjavovski predlog za navadno demagogijo. okt. Odbor za nestalnost železničarjev je bil nanovo sklican. Po odločnem protestu poslanca 2ebota, da ta predlog pomenja veliko krivico železničarjem, je v!adna večina predlog sprejela. Naši poslan"; ?o prijavili posebno mišljenje, ki ga bodo zagovarjali, ko pride predlog še v narodno skupščino. V finančnem odboru je vprašal poslanec Smodc-j predsednika, zakaj ni dal na dnevni red zakonskega predloga o pomoči za polavljence v Sloveniji. Predsednik je odgovori!, da je zakonski predlog poslal poljedelskemu ministru in da je ministrski svet določil njemu neznano vsoto za poplavljence. Seja narodne skupščine je bila zaključena ter se bo prihodnja seja vršila 3. nov. VABILO na zbor raupnikov Slovenske ljudske stranke, ki bo v nedeljo dne 14. novembra 1926 ob pol 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika stranke dr. Antona Korošca. 2. Volitev načelnika stranke. 3. Volitev prvega podnačelnika stranke. 4. Slučajnosti. — Dr. Anton Korošec, t. č. načelnik. Če bi kdo izmed zaupnikov ne prejel pomotoma po pošti osebnega vabila, ki velja obenem kot izkaznica, naj se oglasi ustno ali pismeno pri naSih tajništvih v Ljubljani ali Mariboru, na dan zborovanja pa pri rediteljih. Udeležence iz bivše Kranjske opozarjamo, da vozi iz Ljubljane prvi vlak zjutraj ob 5.26 in pride v Celje ob 7.37, drugi pa ob 7.43 in privozi v Celje ob 9.53. Kdor pride s prvim vlakom, more biti v Celju pri sv. maši ob 8 v župnijski cerkvi, kdor pride z drugim, pa ob 10 v Marijini cerkvi. Zopet nova povoden?. V noči od preteklega petka na soboto je nova vremenska nesreča zadela našo Gorenjsko. To pot sta opustošeni dolina Podkorenske Save in zlasti Kokr ll0" mače "Pri mlinarjev! žagi . Voda ie P0" drla in razrušila jez. Vsled tega sta v nevarnosti tudi žaga in mlin. V Gorjah je voda stala pol _ metra visoko. Ljudje so v urah po polnoči reseva živino, ki je stala v vodi. Na Bledu je bilo v dveh dneh 104 mm padavin, toliko koi leta 1920. , ... Neurje, ki je zadelo Bled in ot« je za Bled katastrofalno. Močan južen veter je stalil v nižjih legah se nahajajo« snežne plasti. Okrog 1 ponoči je bil v"" najsiineiši. Strela in grom sta neprestan pretresala ozračje. Prebivalstvo je bdeio silnem strahu do konca nevihte. Le ^ jarki so se v par minutah spremenili deroče hudournike. , aV) Voda je odnesla mostova na Door in pri Zasipu. Blejski most v Lescah e va v soboto zvečer popolnoma odnes. - i lozno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schichi-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino znamka JELIH" , Kupujte le najboljše milo I Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka .JELEN". KOKRIŠKA DOLINA. Najhujša pa je bila nesreča v ozki Kokriški dolini od Preddvora navzgor pr iti Jezerskem. Na Jezerskem je bila cela ravnina pod vodo. Orcžništvo do pasu v vodi, je hodilo od hiše do hiše ter opo-zarjalo ljudi na pretečo nevarnost. Vse te množice vode so drvele proti Kokri, ru-vale drevje, jemale liiše, žage in hlode. Vsa ta množina nagromadenih predmetov je podirala pred sabo mostove, jezove, cesto. Ostale so samo dobro zidane Dolenčeve in Hajnriharjeve žage, ki pa ne morejo obratovati, ker je pobesnela voda odnesla sedem jezov, 16 mostov ter razdrla državno cesto na dvanajstih mestih. Ker je zato vsaka zveza med Kokro in Jezerskim pretrgana, se je bati, da bo na Jezerskem v kratkem nastopila lakota, če ne bo pomoč takoj došla. Škoda je toliko občutnejša, ker je s jo vremnsko nezgodo prišlo več stotin delavcev in voznikov ob zaslužek. Ne samo, da žage ne morejo obratovati, voda je mnogim tudi odnesla vozve, konjsko opremo itd. Samo mesečna izguba na zaslužku voznikov znaša mesečno okrog 700.000 Ginarjev. Kokra je valila svoje razbesnele va- love in najrazličnejše lesovje proti Viso-| kemu, kjer je na širokem ovinku ogromne množine teh predmetov vrgla na prod. V svojem nadaljnjem teku ni mogla več povzročati dosti škode, ker teče v okrog 10 do 15 m globoko izklesani strugi. Vdrla je le še v Zabrotovo tovarno v Britofu in v strojne prostore Mayerjeve elektrarne v Kranju. KRANJ. Proti polnoči pa se je nad Kranjem utrgal oblak. Sava je vidno naraščala in kmalu so bila vsa poslopja ob Savi pod vodo. Najbolj je trpela Jugočeška tekstilna tovarna, ki lezi na Gašteju ob Savi. Stanovanjske hiše te tovarne so bile hitro pod vodo, ravnotako tovarna sama. Delavstvo in ljudstvo je reševalo, kar se je rešiti dalo. Predvsem so morali spraviti stanovalce omenjenih stanovanjskih hiš na varno. Bla'ra in surovin se je nekaj rešilo, veliko pa je odnesla voda. Reševalno delo je trajalo celo noč. Nič manj ni bila ogrožena elektrarna paromlina g. Majdiča, ki je morala kmalu ustaviti obrat. Betonsko zatvornico in most Majdičeve elektrarne je voda popolnoma porušila. Po celem Gorenjskem je obenem to noč divjal strahoten vihar, ki je podiral kozolce in ruval drevesa. Iz Begunj smo dobili naslednje poročilo: Kakor sodnji dan se nam je zdel večer 29. oktobra. Strašanski piš med bliskat-n.jem in gromenjem je v Poljčah in Begunjah obračal stogove in podiral ter ruval drevje. Ta ples je trajal — hvala Bogu — le eno uro. Škode je vihar naredil nad 100.000 Din. Most med Radovljico in Lancovim je Sava odnesla. Istotako most v Globokem. Pri Podnartu je Sava odplavila veliko rodovitnega lesa ter napravila ogromno škodo trgovcem, katerim je odnesla veliko lesa. d Pozor na nove znamke! Opetovano opozarjamo, da so v mesecu novembru brez vsake vrednosti dosedanje znamke, ako jih namenite na pismo. Rabite torej samo nove znamke, ki imajo pretiskano višjo vrednost. Če se bote ravnali drugače, bote plačevali dvojno kazen. d Na razne govorice, ki krožijo z ozi-rom na položaj Slavenske banke o prizadetih vlagateljih, pojasnjujemo, da Zadružna zveza v Ljubljani nima niti dinarja naloženega pri Slavenski banki in ni pri tej banki sploh nikoli imela računa. — Načelstvo. Koledar »Kmetske zveze« za 1. 1926. je izšel. To je najpripravnejši žepni koledar. Vsak kmet naj si ga gotovo kupi. Naroči se po dopisnici na naslov: »Jugoslovanska kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Cena fe 10 Din. d Somišljenike po deželi, ki so prejeli te dni koledar naše Kmetske zveze nujno prosimo, naj ga skušajo takoj razprodati. Kdor ga še želi, naj piše na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubliana. d Pišite natančno! Prosimo, naj vsi, ki se obračajo v katerikoli zadevi na tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, izpisujejo »Tajništvo Slovenske ljudske stranke« in dostavljajo vselej »Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica«. Sicer morejo priti pisma v napačne roke. d Družba sv. Vincencija Pavlanskega bo prihodnjo nedeljo slovesno proslavila svojo 50 letnico. d »Vodnikova dražba« je družba, ki izdaja knjige kot Družba sv. Mohorja. Ustanovili so jo Zerjavovi prijatelji. Toliko v pojasnilo našim ljudem, da bodo vedeli, s kom imajo opraviti, kadar pridejo k njim poverjeniki z vabilom na naročbo. d Kmetijski list se je močno ujezil nad dopisom iz Velikih Lašč, ki ga je priobčil predzadnji »Domoljub« glede Pucljevega premoženja. Pravi, da bo urednika tožil. No, g. Puclju udano povemo, da v tem slučaju ne bo imel z urednikom prav nič opraviti. Pucljevo jezo smo poslali našemu dopisniku iz Velikih Lašč, ki bo stvar že primerno pojasnil tudi pred sodiščem, če g. Pucelj tako želi. d Slovenski zvon iz Osrednje Airike. V torek dne 2. novembra je prejelo uredništvo »Katoliških misijonov« slovenski zvon iz Osrednje Afrike. Zvon je bil ulit 1. 1853. v Ljubljani in ga je istega leta v vzel s seboj slavni slovenski misijonar dr. Ign. Knofclohar za cerkvico v Gondo-koro v Osrednji Afriki. Uporni Mahdijci so 1. 1882. pregnali misijonarje in poškodovali zven. ki ga je pa pred nekaj leti našla angleška oblast ter ga vrnila misijonski postaji v Kartumu, odkoder ga je na večkratno prošnjo dobilo uredništvo -Kat. misijonov« v Ljubljani. Zvon nosi lep slovenski napis in je te dni razstavljen v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Znani ru^ki general Wrangel, ki je imel pred leti ubeglo armado v naši državi, je zapu.til Jugoslavijo ter se podal v Belgijo. d Za pcplavljence je zbralo združeno slovensko ženitvo v Ljubljani 54.954 Din. d Žrebanje trboveljske loterije se bo vršilo nepreklicno v nedeljo 7. t. m. ob pol 3 popoldne v Društvenem domu. Si že odposlal denar? Denar moraš odposlali najmanj v soboto; ček dobro shrani. Neprodane srečke pa morajo biti v soboto 6. t. m. že v Trbovljah. Izžrebane številke bodo objavljene tekom enega tedna in sicer tudi v ^Domoljubu«. Hitro plačaj, da se ne boš v ponedeljek kesal. d Zračni promet se kmalu uvede med Zagrebom in Belgradom. Promet bo oskrbovalo šest letal. Vlada bo k stroškom prispevala prccejšen del. d Prvo železne hiso je postavila te dni v Zagrebu OsjeSka livarna in tovarna stro-jfcv po Forsterjevem patentu. Hira ima šest sob in vse postranske prostore, električno razsvetljavo, centralno kurjavo in vodovod. Siane 210.000 Din brez zemljišča. Varna je pred ognjem in odporna proti mrazu in vročini. Tovarna dela tudi manjše hiše po 4G tisoč dinarjev. Hiša z dvema solarna stane 53.000 Din. d Število prebivalstva Jugoslavije je po uradni >lalistiki že doveglo 13 milijonov, dočim je glasom ljudskega štetja leta 1921. znašalo število prebivalstva Jugoslavije le 12,017.323 oseb in sicer 5,893.547 moških in 6,123.776 žensk. To prebivalstvo je naseljeno na prostoru v izmeri 248.987 kvadratnih kilometrov. Na eno družino odpade povprečno G oseb. V vsem je v Jugoslaviji 6575 občin s skupno 27.306 naselbinami in 2,122.353 domovi. d Umrl je 27. oktobra na Dobrni pri Celju ondotni župnik g. Miroslav Kukovič, navdušen Slovenec in zgledc-n duhovnik. Svoj ias ga je avstrij-ka vlada radi narodnega mišljenja preganjala. Naj mu sveti večna luč! d Dva olroka utonHa. V soboto okoli 10. ure dopoldne sta se igrala brata Cijan, stara pet oziroma sedem let na bregu potoka Voglajne pri Celju. Med igro je padel v vodo mlajši bratec, katerega je hotel rešiti starejši. Pri tem mu je pa spodrsnilo, tako da je tudi on padel v vodo. Ker je voda radi deževja narastla in je precej hudo drvela, sta olja otroka izginila v valovih in utonila. d Smrtna nesreča na Ljubljanici. V sredo 27. t. m. je utonil g. Ivan K r a 1 j i č, posestnik v Lipah št. 13 in podžupan to-mišeljske občine. Kraljic je hotel prepeljati čez Ljubljanico ostanke podrte hiše, ki se nahaja v bližini posestva g. Josipa Koslerja, na svoj dom. Pri tem poslu je imel dva spremljevalca iz Črne vasi. ho «o čolnarili približno v sredino Ljubljanice, 1 se jim je pokvaril čoln ter sc začel po-tapljati. Spremljevalca iz Črne vasi, ki sta znala plavati, sla se k sreoi rešila, doyim so valovi pokopali plavanja neveščega Kraljica, ki zapušča ženo in 9 nepreskrbljenih otrok, katerih najmlajši je šele dobro leto star, najstarejši pa komaj 14 let. d Žrtve prana te. V Grgarju pri Gorici sta dva fanta^ pobirala vojni materijal. Pri tem je 20 letni Bitežnik zadel na granato, ki se je razpooila. Njegovega 13 letnega brata je granata sunila v prezad, njega sam ^a pa čisto razmesarila. Drobci so zadelftudi druga dva fanta, ki sta šla slučajno mimo in nesla drva iz gozda. Mrtev je eden, drugi trije so ranjeni. d Smrtna nesreča. Na Teharjih pri Celju je v bivšem Turkovem mlinu domača gospodinja Marija Štante imela opravka v mlinu. Tam jo je zgrabila železna os, ki se je vrtela 74krat na minuto. Naenkrat jo je os ovila okrog sebe, ji zlomila nogo ter jo z glavo butala v cementna tla. Na obupne klice je mlinarski pomočnik hitro ustavil mlin, toda bilo je prepozno. Nesrečna žena je imela vso glavo razbito. Živela je še 10 minut ter nato izdihnila. Bila je vzorna žena. Od prvega sv. obhajila dalje je dnevno prejemala sv. Evharistijo. Tudi ta dan je bila zjutraj pri mizi Gospodovi. d Ujet tat. Na progi Zagreb—Belgrad se v brzovlake radi vrinejo razni lepo oblečeni poklicni tatovi, ki poskušajo svojo srečo, kakor jim nanese prilika. Zato sta zagrebška in belgrajska policija poslali v neki brzovlak svoje detektive, ki so vse potnike strogo opazovali. In tako so zasačili enega, ki se je precej sumljivo obnašal ter ga posebno na piko vzeli. In res je mož med najhujo vožnjo zapustil vagon, šel do poštnega voza ter nanj splezal. Ko se je brzovlak ustavil, so detektivi obkrožili voz ter z namerjenimi revolverji spravili tatu raz streho. Mož je takoj priznal svojo namero, da je hotel oropati poštni voz. d Vlom v davkarijo v Brežicah. Predrzni in spretni svedrači so ponoči vdrli v davkarijo v Brežicah, navrtali blagajno ter odnesli 14.000 Din. O vlomilcih še ni sledu. d Uboj. V nedeljo so blejski fantje z Mlinega šli na Boh. Belo v gostilno Rot. Tam so tudi sedeli belanski fantje, med njimi edini sin Spančičeve hiše, 191etni Franc. V gostilni je došlo do malega prerekanja. Eden izmed mlinskih fantov pa je med tem brez pravega povoda Span-čičevemu zasadil nož v vrat ter mu pre-rezal odsrčno žilo, da je v par minutah izdihnil. d Razveljavljena smrtna obsodha. Dne 18. junija je bil pred mariborsko poroto na smrt obsojen Janez Pečovnik, ki je bil obtožen, da je umoril deklo Elizabeto Mo-lar. Stol sedmorice je sodbo razveljavil ter odredil novo obravnavo. d Vihar na Jadranu. Prejšnji ponedeljek je divjal na Jadranskem morju hud vihar, ki je povzročil več nesreč. Blizu Braea se je potopila ribiška ladjica. Posadko 4 mož je rešila neka ladja, ki slu- čajno vozila mimo. V Sutivanu na Braču je vihar poškodoval parobrod . Vis Vo-da je začela udirati v notranjost ladje in se je mornarjem le z največjim naporom posrečilo vdrtino pravočasno zamašiti. pa. robrod so včeraj pripeljali v Split, kjer ga bodo popravili. V splitskem pristanišču je vihar porušil kopališče Polo. Železniška proga med Zeleniko in Herceg-Novim je močno poškodovana. d Velik vihar je divjal na otoku Kuba otoku, ki leži med Severno in Južno Ameriko. 650 ljudi je bilo ubitih, 6500 ranjenih, 10 mest razrušenih, uničenih je 40 tovarn za sladkor. d Velika električna nevihta, največja v zadnjih letih, je divjala pretekli teden od severa do juga tako, da na mnogih krajih pošte in telefoni — zlasti v Severni Ameriki— ."-ploh niso mogli delati. Obenem se je pojavila na severu izredno močna polarna luč. Vsi vremenoslovei pravijo, da so vse to znaki izredno hude zime, ki bo nastopila letos. d Velika železniška nesreča je bila na progi Leadville—PuebTo v državi Colora-do v Sev. Ameriki. Preizkušali so novo velikansko lokomotivo, katero je vodil najboljši strojevodja. Vozil je zelo naglo, ker je imel zamudo. Ob reki Arkansas blizu Leadvillea je na ovinku skočila lokomotiva s tira in se prevrnila z vovozi v reko. Ta sunek je bil tako silen, da je vrglo nekaj vagonov preko reke, mnogo potnikov je odletelo iz vagonov in ostalo živih. Ubitih je bilo 31 potnikov. Med njimi tudi Slovenec John Bitenc iz Norleva z ženo in otrokoma. Z istim vlakom se je tudi vozila Slovenka Matjašič z dvema otrokoma, dojenčka je dojila. Iz nezavesti se je zbudila tik ob reki. Poškodovana je bila le ona in večji otrok, dojenček pa je ostal popolnoma nepoškodovan. d Norveška za alkohol. Leta 1919, torej pred 7 leti je norveško ljudstvo izvršir lo glasovanje o prepovedi alkohola. 91 odstotkov volivnih upravičencev je glasovalo za to, da se alkohol prepove. V preteklem tednu pa se je vršilo novo glasovanje. Glasovalo je za prepoved alkohola samo 43 odstotkov, dočim se je 57 odstotkov izreklo za alkohol. Odločili so meščani, ki so skora vsi glasovali za alkohol, dočim se je pod:Skupšeina je mogla glasc-'. - ti za ta zakon, ker nimamo v parlamenta delavskih zastopnike.. ki bi bran:.i ogroženi ljudski obstoj. < Ljubi rdečkarjL povejte, ali ni naš poslanec dr. Gc-sar ostro g :voril preti sprejetju, in ali ni ves Jugoslovanski klub glasoval priti temu zakonu"? Res je: p:^slanci SLS so dosegli svoj čas na Dunaju nekatere uspehe s hrupno obstrakci-jo. Ali pa je ianes tak način borbe v Belgradu mogoč? Sami veste, da ne. zato ne farbajte vaših potrpežljivih bralcev! široke aaj s^oiuajei. kaj jim je odslej storili. ia bedo njihovi najnujnejši irsteresi zaščiteni'. pravi isti časopis. Misli namreč: socialdemokrate izvolite za p-> sianoe. pa bo dobro. — Toda. ali že ni ir^elo delavstvo v Belgradu soeijalistiaiih poslancev in ministrov? In krist? Višji« so dobro preskrbljeni za vse življenje, delavec pa je imel in ima — prazen žep. To ia resnica. čeprav žalostna. I>eiavee — tudi rdefkarska časopisja r;>fka — je relil stanovanjsko vpraJati na poseben način. Pravi namreč, naj bi deložirance pred št. petersko vojašnico g. župnik sprejel pod streho farovža. Mi sm-j prepričani, da ima marsikateri so cijaidemokratični vditelj več praznega stanovanjskega prosto ra. kot ga je v vsem šentpeterskem župnišču. Zakaj pa vi, vpoklicani odrešeniki proletareev« nimate za reveža drugega kot prazne besede? Gospe J župnik je da! deložiranoem na razpolago vsaj cerkveni svet. Kako pa ste jim vi dejansko pomagali? Na dan z besedo! Za*li so in ne morejo iz blata. ..Jutro« obeta svojim čitateljem nov roman po zgledu »Krvavega kardinala*. Da pristu-dijo bralcem vero. Cerkev, papeža, prestavljajo iz drugih jezikov nesramne, podlo zlagane, izmišljene povesti in jih pri-cbčujejo tako kot bi se resnično vršile. — In ti ljudje imajo še drznost, da se papežu pritožujejo, če škof z duhovniki zahteva, da pravi katoliški kristjan jutrovske uma-zanarije ne sme citati. Res škoda, da mora naš lepi jezik slovenski prebavljati tako ; napredno in kulturno* nesnago. PoboljMjiva Francija in nepoHoli-!ji-vi Slovenski narod r. Liberalci navadno trdijo, da hudobnega duha ni in da duhovniki z njim le strašijo — nevedno' ljudstvo. Te dni pa gredo tudi častitljivi starini >Slevenskemu narodu« lasje pokonci. Piše namreč, da so izšle v zadnjem času v Parizu mnoge znanstvene razprave o hudobnem duhu. in da »v e r a v hudiča še ni dokaz pomanjkanja inteligence«. Sicer pristavlja »Slovenski narod«, ki seveda noče nikdar biti brez- j verski. — da si francoska jasnost s takimi razpravami v 20. stoletju ne bo pri-ila ugleda«, in da je čudno, da so za-"eli celo liberalni Francozi verovati v hudobnega duha. čeprav se prištevajo med , najbolj izobražene narode sveta. — Ne po- i maga nič: kdor je posnemal Francoze v j 61 PO^DOMOVINI 6 MEKINJE. Poučno predašanje o jetiki bo imel 14. novembra popoldne ob 3. ur: zdravnik iz Liabliane. katero predavanje bo pojasnjeval s filmskimi slikami. Slu:aji je-tike bi se znatno omejili, ako bi bili ljudje bolj poučeni. kako se varovati te zavratne morilke. Zato vsi k predavanju! — Umrl je 15. oktobra na Brezjah, posestnik Prime« Košir p? dom. Vrtačnik, star 78 k t. Bil je skozi 44 let — dokler mu je dopuščalo zdravje — cerkveni ključar pri farni cerkvi in kot tak je za njeno lepoto žrtvoval veliko časa in denarja. Bog mu bodi plačnik za nešteta dobra dela! Par mesecev prej mu je umrla njegova blaga ž~r krščanskim zakonom. Obema večni mir! — Dne 16. septembra je bilo v tukajšnji cerkvi birman;h 66 otrok. ŠMARTNO OB SAVI. Poročali smo. da je k nam prišel naš doma'in upokojeni g. župnik Ši-^ka. Ir^amo redno vsako nedeljo sv. mašo. Dosedaj sta hodila k na m dva gospoda iz zavoda sv. Stanislava g. dr. Brezrik in g. Arh. Vse to je prevzel sedaj g. Šiška Gospoda iz zavoda sta hodila k nam trinaj-t let. Marsikatera pot je bila težavna. Zadnjo nedeljo so se g. dr. Breznik poslovili od nas Marsikateremu je bilo težko. Mi pa se na tem mestu gospodama najiskreneje zahvaljujemo za njihovo tolikoletno delovanje pri nas. Zahvaljujemo se tudi Boltetovi hiši. ki je šla gospodoma tako na roko. JEŽICA. (Narastla Sava.) V petek 29. oktobra okoH 11 ponoči je prihrumela nad tukajšnjo okolico strašna nevihta. Lilo je kakor iz škafajiepretrgano bliskanje in grmenje, vmes pa je padala debela toča. veter je tuiil ter divjal. V soboto zjutraj sc so pa pokazale posledice viharne noti. Sava se je valila gosta in umazana z velikansko brzino ter je narasla na 5.60 m. Podrlo se je vslei viharja več kozolcev, dreves, razkrilo je mnogo streh ter pobilo mnogo opeke. Najhujše pa je ro-variia Sava, katera je vdrla v K leske m brodu iz struge ter pritekla tik za njivami do stare državne ceste. Ako bi le še narasla do 1 metra, bi tekla proti kamniški progi, odtod pa pod spodnji del vasi Jezice. Posestnikom ob Savi je vzela zopet nad 3000 arov zemlje v kolikor se je ugotovilo na licu mesta 1. nov. 1916. Da pa Sava nastopa pri E3s tako visoko je umljivo, ker grehu, jih bo moral prej ali slej tudi v — pokori. Zadnja >Domovinat se zopet nesramno vtikuje v razne verskooerkvene zadeve. To p t ji niso všeč duhovniki: na Dobrovi, v Zabukovju pri Sevnici, v Sv. Križu nad Mariborom, v Veliki nedelji, v št. Peiru ua Medvedjem selu in v Dolnji Lendavi. ,-ava za-ipa z odplavljeno zomljo strug , od j Št. Jakoba prr.ti Tacnu in s tem preti nevarnost Ježici, Tomacevu ter spodnjem delu vasi .Jarš. Da se pa prepreči ta nevar-n:-st. pozivamo vse merodajne faktorje, da >e ie vendar enkrat zeanejo, da se prične s popravo savskesa nabrežja. MOŠNJE. (Odkritje spomenika.; Dne -4. oktobra smo odkrili trajen spx>menik 32 našim vojnim žrtvam. Izde-;ala sta ga na Čemivcu v domači župniji Al. V umik in Jože Janša. Blagoslovil ga e sredi štirih sobratov g. dekan Fatur. Lep govor je imei g. katehet Janez Jalen iz župnije Breznika. Pei je prav ubrano domači pevski zbor. Cerkveno pr »Vije so prenovili Iv. Serajnik, J. in Iv. Resman. Mlaje so postavili fantje, vence so spletle ieklice. Denar so zbirali invalidi. Pr.i dar je poklonila gosp»odična Fatur, ki je bila skoro vsem žrtvam učiteljica. NOVICE IZ NOVEGA MESTA. Ustrelil se je na tukajšnji or žniškl postaji nekaj nad 40 let stari vojnik, ki ;e J bil še samec. Pravijo, da se mu je zmetalo. — V gozdiču med Novim me-t o m ia novim pokopališkem je bila te dni napale-na od neznanega rop>arja gdč. Košakcr.a, ki pa je napadalcu ušla. Par dni za tem pa ' je bil na istem mestu od dveh n* škTn napaden davčni uradnik Bele. Napadaka da zahtevala denar, dobila sta jih pa le po glavi, zato sta zbežala. — Umrl je -i-.e 24. i oktobra 27 letni Ivan K-sšak, sin znanega gostilničarja Košaka. Prizadeti druiini naše sožalje! PRESKA. (Odkritje spomenika vojnim žrtvam.) Prisrčno in ganljivo slavn st =mo imeli za Injo »edeljo, ko smo odkrili spomenik vojtim žrtvam naše župnije k t viden znak naše ljubezni do njih. Sicer nam je nagajal dež. ki se je curkoma usipal nas in mešal med naše solze, ki se jih ni ubranilo nobeno oko ob cerkvenem govoru m govora na pokopališču č. g. Bonača. bivšega vojnega kurata. — Spomenik je Frl" srčen, na lepem prostoru takoj ob vhodu, : levo pokopališča, kamor je zgradila J>» DOBRO BLAGO ! NIZKE CENI! »OBLAČILNICA« manniaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznes, sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta. flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte noana' lakturno blago le pri »OBLAC1LN1CI<<< zrtvovalnost faranov novo cesto že drugič, ko je že enkrat zgrajeno odnesla povodenj. Bogat spored, lepo petje domačega zbora gasilcev, v srca segajoči deklamaci-vse je pripomoglo, da se je izvršila joniembna slavnost v spomin 22 mrtvim v najlepšem redu. Spomenik je blagoslovil domači župnik, čast. kanonik preč. g. Brence. F. K—n. SV. KRIŽ PRI MARIBORU. (Laž in resnica.) V zadnjem času se je Domovina obregnila ob tuk. župnika, češ da napada v pridigali in zasebnih razgovorih svoje politične nasprotnike, zlasti one, ki čitajo Domovino in Jutro. Dopisnik hoče potom Domovine dajati župniku očetovske nauke jn opomine, s prijazno obljubo, da ne bo več pisal proti njemu, če se bo ravnal po Kristusovih naukih. Kaj sem torej govoril v cerkvi političnega? Kolikor se spominjam, v zadnjem času prav nič. Pač pa sem govoril dne i septembra dekletom, kateri so največji sovražniki čistosti ter jim priporočal dobre knjige in časopise, zlasti prelepo Slomškovo knjigo: Krščansko devištvo. Ubogi revež nisem niti slutil, da bom s temi nauki zadel kakega čitatelja Jutra ali Domovine — še manj mi je prišlo na misel, da bi moje besede bile politična huj-skarija. Zdaj vsaj vem, da imam pri Sv. Križu nove sorte političnih nasprotnikov — namreč tak^, ki so jezni, ako ovarim dekleti pred razuzdanostjo. Domovina, in utro sta njih glasilo. — Gaberc, župnik. SENOŽETI OB SAVI. (Sejem za živino.) V četrtek, 18. novembra, se bo vršil Senožetih drugi novovpeljani sejem. Že wvi, ki se je vršil 20. maja t. 1. je po-tazal, kako nujno potreben je bil celi oko-ici. Dasi je bilo dovoljenje za sejem komaj 14 dni pred kršitvijo od pristojne oblasti ešeno, je bilo že to pot prignanih nad 140 glav živine in takoj tudi sklenjenih več ! mpčij. Gotovo je, da drugi sejem za prvim j "e bo zaostajal, ker je žo sedaj živahno za-»naiije. Vsled deževja in slabih potov tu-tajšnji kmetje nismo gonili živine v oddaljene sejme pač pa priženemo v Senožeti. em potoni vabi tudi vaški odbor vse oko-ičane, ki nameravajo kaj prodati ali ku-M, naj izrabijo priliko na sejmu v Seno-etih. TOMACEVO PRI LJUBLJANI. (Kopanje in še kaj.) Mimogrede bodi omenjeno, da je le-esnja kopalna sezona bila zaradi nepre-tanega deževja prilično slaba in se je še-e koncem avgusta in v začetku septembra na'° bolj oživela. To je dalo povoda za rabutanje«, ko je bilo po vrtovih že zrelo a('je, ki ga je mestna otročad neusmilje-ojKlelavala s kamni in krepeljci, ko so 111 kmetje zaposleni po polju. Tudi polj-*e pridelke na njivah »kopalci« niso pu-"h .pri miru; ob Savi se ie pri številnih pjjh veselo pekel zlasti krompir s toma-•vskih njiv. Temu grdemu početju bo .'lodnje leto treba napraviti konec na ta 1 °ni način, že letos je ta ali oni pobalin 10 : Iz boSjševiške Mehike. Ves brezverski svet poizkuša dokazati, da grozni dogodki, ki so se odigrali v Mehiki niso bili naperjeni proti katoliški Cerkvi. Tako trdijo in so trdili tudi slovenski liberalni listi, ne izvzemši žerjavovske »Domovino. Toda polagoma prihaja iz nesrečne države na dan neovrgljiva resnica. — Slovenski prijatelji in zagovorniki mehi-kanskih brezvercev pravijo, da se preganjajo v Mehiki le duhovniki, ki se bavijo s politiko, kar da je državi v kvar. Čudno I Ce politizira advokat, je to državi v korist, če posega pa duhovnik kot polnoveljaven državljan v politično življenje, pa naj bi ji bilo v škodo? Ali je to svoboda, bratstvo, enakost? — In še nekaj: Kaj pa ima opraviti z bojem proti »politikujoči duhovščini«, če se je vrglo duhovnika na mehikanskih ulicah s tramvaja in odvedlo v zapor le zato, ker je nosil pod zgornjo suknjo duhovniško obleko? In kakšna ljubezen do Cerkve je, če se mirnim državljanom prepove okrasiti svoja okna s svetimi podobami? In kakšna svobodna in demokratična država je, ki spodi papeževega poslanika kot hudodelca iz države samo zato, ker je bil navzoč pri blagoslavljanju temelj nega kamna nove katoliške cerkve? — Sedanja brezverska vlada v Mehiki nastopa z vso ostrostjo, a le proti katoliški Cerkvi in njenim služabnikom, protestantsko duhovnike iz Ameriških združenih držav pa sprejema z odprtimi rokami, čeprav protiverski mehikanski zakon dovoljuje opravljati službo božjo le duhov-nikom-domačinom. Kakor proti katoliškim dobil svoje plačilo, ko je bil zaloten pri tatvini poljskih in vrnih sadežev. — Rezervoar sredi vasi je že dograjen in se je pri gasilski poizkušnji prav dobro obnesel. Dolg je 5 m, širok 4 m in 4 m globok in je zlasti ob tem vednem deževju tako poln, da preteka. Treba bi bilo še napraviti jarek za odtok odvišne vode pod cesto, ker sicer spira kamenje in razkopuje cesto. — Po zaslugi vnetega šentpeterslcega župnika g. Petriča in naših cerkvenih ključarjev so dela za prenovitev tomačevske cerkve v polnem teku. Lična cerkvica je zdaj že lepo pobeljena zunaj in znotraj, zvonik in cerkvena ura sta lepo prepleskana in tudi zid okrog cerkve je popravljen in na novo ometan. Tudi oltarji bedo prenovljeni, le prižnice ne bo več, ker je spričo redke porabe res ni bilo treba. — Prava nadloga za vasi v bližnji ljubljanski okolici so razni postopači obeh spolov. V naši vasi, ki je bel j od rok »oboroženi roki pravice«, pa jih je morda še največ. Cez dan beračijo, ponoči pa nočč po raznih kozolcih. Domači fantje napravijo večkrat »racijo« po vaških kozolcih in neusmiljeno preganjajo iz njih »nočne ptice« ln njihove tovariše. Ob takih prilikah nastane kar nenadoma sredi noči cvilenje, kričanje, jokanje in zmerjanje, ki se ne poleže tako zlepa. UHANI F. ČUDEN Pr*-»ernova ulica SI. 1 duhovnikom, pa divjajo mehikanski vladni brezverci tudi proti katoličanom sploh. Zgodilo se je, da so bili katoliški delavci, ko so prišli od božje službe pri cerkvenih vratih od izivajočih rdečkarjev brez vsakega povoda napedeni in, da je bilo pri! tem šest katoliških delavcev mrtvih, 12 pa 'težko ranjenih. Katoličani ne smejo prirediti nobene procesije, nikakih verskih predavanj in po vseh šolah je prepovedan! krščanski nauk. Pri pridigah špijonirajo rdečkarski zaupniki in na podlagi njih lažnivih in zavitih izpovedi se preganjajo in izganjajo tudi domači katoliški duhovniki. Država je zaplenila katoliški Cerkvi vsa poslopja, šole, cerkve, vse premično in nepremično blago, ki je bilo cerkvena last, da bi tako onemogočila Cerkvi uspešno dušebrizniško delovanje. Mehiko štejemo v vrsto popolnoma katoliških držav, kjer ima naša Cerkev nad 14 milijonov vernikov. In vendar, kako je mogoče, da se godijo tam tako strašne stvari? Odgovor je lahek: 1. Mehikanci se niso organizirali v. katoliških političnih strankah, nasprotniki, čeprav manjštevilni pa so se tajno krepko združevali za boj proti veri in Cerkvi. — 2. Nasprotniki so z neverjetno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo širili svoje časopisje, katoličani so preveč zaupali samim sebi, imeli so primeroma malo katoliškega časopisja, katerega pa bogvekaj niso naročali in še manj čitali. — 2. Katoličani so verjeli nasprotnikom in njihovemu časopisju, ki je včasih prav lepo , celo »pobožno« pisalo, kot n. pr. »Domovina«. Ko pa so se čutili nasprotniki dovolj močne, so vdarili s pravo barvo na dan. Katoličani so se sicer, zavedli svoje napake toda prepozno. — Kaj pa mi, slovenski katoličani? Ali bomo stali trdno in neomajno okrog stranke, ki verska načela ne samo priznava, ampak se tudi bojuje za nje? — Ali bomo podpirali, razširjali in vzrajno čitali slovensko katoliško časopisje in napovedali neizprosen boj vsem očito in neočito veri in Cerkvi nasprotnim listom? Ali se bomo tako pravočasno znali pripraviti na uspešni boj proti ponovitvi žalostnih mehikanskih dogodkov — pri nas? — Bog dajl Da bodete Hdovoljni z res dobrimi vrvarskiml Izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri . Adamit Ljubljana, Sv. Petra cesla 31 »II podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20 ter Kamnik, Sutna 4. Neki agent je odpotoval v Južno Afriko. Ko je dospel na cilj, je poslal ženi brzojavko. Poštni sel pa je brzojavko pomotoma dostavil mladi vdovi, ki je bila istega imena in kateri je pravkar umrl mož. Prestrašena je brala: »Na cilju, vročina neznosna. Tvoj ljubeči te soprog.« & 3z sameva zitam m m S ne morete kuhati kave. r Dober in krepak okus dcblre šele.ako upohrebife FmviFranckoi) kavni pridalfek F:.aCa s Pravim Franckcm ves zamore sraino za dovoljevan. H. zrnefi kavi na vsak način spada Pravi Fronclt. ŠIILI3TEK ,'alrick A. Seehau: Nodlag. Pcves; irskega dekleta. •Št ne!« je dejal Terence Kasey, ki je bil na-flroko odpri mala steklena vrata in stopil v sobo. >Slišal sem neho:e vsako besedo ali skoro vsako t-esedo k. si jo izpre^ovorila ti. Norah. in Vi, Tessie, iu VI kathleen. Večkrat sem potrkal, pa mi niste odgovoril'. Priiel sem se poslovit od vas vseh. a nisem pričakoval, da bom slišal v tvoji hiši, Norah, in od tvojih otrok isto strašno očitanje, ki me je pred petine vajsetimi leti odgnalo v Ameriko in me od tedaj zasledovalo kot strah. Bil sem prepričan, da je tu vmrlo in se pozabilo, toda človek ne more nikoli vedeti —c »Nisem Vas hotela žaliti, gospod Kasey je rekla Kathleen. >toda tisti, ki prisluškujejo, slišijo redkokdaj kaj dobrega o sebi.c >A včasih morda slišijo resnico,« je odgovoril potrto, »dasi jim ni ljuba. Res, moj stari oče je bil — da, ovadnik" — komaj je izgovoril to besedo — »toda Bog mi je priča, da sva se jaz in moja uboga mati pokorila za njegov greh več kot je bilo treba, če je pregnanstvo in sramota in sovraštvo vseh ljudi zadostna kazen. Pred petindvajsetimi leti sem odbil plemenito ponudbo vaše matere, ko je hotela deliti mojo sramoto in iti z menoj do konca sveta. Blazna misel me je ločila od največje sreče mojega življenja. In marsikaterikrat sem si bridko očital, ko sem slišal o njenih poizkušnjah in bojih, da sem zakrivil toliko gorja njej, ki me je ljubila in katero sem jaz ljubil. Naj mi Bog odpusti moj ponos! To je naša najhujša dedščina. To je vzrok vse bolesti in vse nesreče na svetu. — Jutri odidem iz vasi in v štirih tednih z Irskega. Ostal bi še dalje, toda slišal sem, da spravljajo tu govorice na tak način moje ime v zvezo z vašo "družino, kot nisem nikdar sanjal, niti upal —« >Ne reci tega, Ted,« je dejala gospa Leonard. >0 tem si sanjal vse svoje življenje.«: »Ne razumeš me, Norah,«- je od govoril. »O tebi »em sanjal vse svoje življenje, toda ljudje mislijo Brugače.« »Ljudje imajo prav. Sanjal si o dekletu, ki si f;a pustil oni ponedeljski večer pod glogom v Bal-insleji.« ' >In to si bila ti,« je rekel Kasey zmeden. »Nisem bila jaz. Poglej mene in poglej Tessijo |er povej, ali imajo ljudje prav ali ne.« »Mati!« je vzkliknila Tessie in vstala ter globoko Krdela, ker jo je razumela. Terence Kasey je stal kot okamenel. Moral je priznati, da je to bila podoba, ki je vedno otemnjevaia f»no staro, obledelo sliko in ki je sedaj bila v jasnem, epem nasprotju z njo. Čutil je, da je bil ves ča8 izdaiavec svojega starega ideala, toda dokazoval si je, da je le častno in pravično ravnal. Ali je mogoče, da bi ravno tedaj, ko je slišal besede, ki jih je najmanj pričakoval v tem skromnem domu — o krivdi in sramoti vsega svojega življenja —'slišal tudi odgovor. ki bi ea na veke osrečil? Nekaj mu je šepetalo: To je velika priložnost tvojega življenja, posezi po njej! In on je posegel. -Tessie.« je dejal obzirno in spoštljivo. ..Vaša mati je rekla nekaj, česar bi jaz nikoli ne bil mogel izgovoriti. Nečem odločevati o tem. ali se moti ali ne. Tudi se nečem nepošteno okoristiti z Vašimi besedami. katere sem slišal pred \ rati. Toda to je resnica, boža resnica: Vse svoje življenje sem stremel po tem, da stopim v vašo druž;no. A doživel sem prevaro za prevaro, če bi se sedaj izpolnila mo;a nada, moje hrepenenje, največja želja mojega srca in če bi po Vas. ki ste toliko nad menoj, prišel v vašo družino, bi se mi zdf-lo, da ie vse moje žalostno življenje ovenčano s krono največjega blaženslva. Ne tajim tega, kar pravi Va"-a mati. pa se tudi nečem nelepo okoristiti z Vašim plemenitim zagovorom in s še plemenitejšo odločneatio. A če ne prekličete svojih besed, ko jih premislite, tedaj bom po vseh teh letih dosegel več kot sem pričakoval ali želel. Z eno besedo: Jaz vas snubim.« Tessie je tiho jokala. Kathleen jo je ostro in presojajoče opazova'a. »Mati, kaj na i rečem?« je vprašalo dekle. »Kar hočeš, dete.« »Storila bon, kakor Vi želite, mati, ni nič drugače.«: Gospa Leonard je vstala in delala ginjena: ;-Kakor sem rekia, popolnoma si prosta. Tessie; toda ni ga človeka na svetu, kateremu bi te rajši dala kot Terencu Kas?yu. Toda ona je še zelo mlada. Ted, in bo šele čez kakih dvanajst mesecev polnoletna. Ali moreš čakati? ' >I)a in še dalje, če dobim njeno besedo.« ■Govori, Tessie,« ji je rekla mati. »Da, mati, ko tako želite,« je odgovorilo dekle. Ves vesel, da se je žalost in obup tako izprevrgel, se je Terenee Kasey obrnil h Kathleeni: »Ali boste prepovedali oklice? ' >Ne. ampak jaz bi Vas ne vzela,« je odgovorila s plamtečimi očmi. ^To sedaj nič ne de,« je dejal veselo. »Jaz živim sicer blizu Mesta ob Slanem jezeru, pa vendar nisem mormonec.1 In sedaj zbogom! Danes leto se bom vrnil in zahteval, da izpolnite svojo obljubo!« • XXIX. poglavje. Domov! Sosede so zelo različno sodile o tej zaroki ter o možnostih in nevarnostih, ki utegnejo nastati iz nje. Njihove sodbe pa je ustvarjala in določevala in ravnala, kakor v«e človeške misli in dejanja, ali ničemurnost ali zavist ali upanje ali ljubezen. »On bi ji lahko bil stari oče,« je dejala prva. 1 Mesto ob Slanem jezeru (Salt Lake City) je središče mormonske verske ločine, ki dovoljuje mnogoienstvo. — Op. crev. Razno. Ltp tramvaj. V Pekin-gu na Kita^ken imajo cestno ieleznico, dve leti je stara. Ker je sedaj na Kitajskem vojsku, vozi ž"!eznka ie pet mesecev skoraj same vojake. Kljub vtem oglasom, ukorom in ugovorom ne pride no. ber.f-mu vojaku na misel, da bi voruiao piačal. l)o-hodld železnice so padli na polovico. Noben v.jjalc noče iti pei, vse se vozi. Ce jih pride več skupaj, tedaj enostavno železnico ustavijo in ukaiejo vozniku, ksm jih mora peljati. Včasih pa tudi pri drugih popotnikih vozni-no pobirajo. To je pa res Je?*.. Pr»-toloia*IrdBik i 3. razredu. Belgijski pre to-Iona s V* j n. k s« je zaročil s šved .-ko prir-teiinjo Asirido. Neobvezen j-j prijel v glavno .-vedsko mesto Slockholm. in vsi so se povpraševal, kako je bilo to mogorf. Vprašanje je bilo kmalu rečeno. pelji«! se je v 3, razre-du. tarn ga Hi nihffl Iskal Nekega njegovega sopotnika so potem vpra-Sali. kako sta se kaj imela- Dejal je. da s tako zanimivim človekom še nikoM ni potoval. 7.so varala sta se nemško, angleško, francosko in špansko; in je bil njegov tovoriS o vsatj »♦vari natančno poučen Sedaj se mu tudi nič več čudno ne zdi. zakaj je mladi sopotnik ku|nl na vsaki po-siaji ilustrirane časopise, jih nervozno pregledal in jih po'em vrgel proč. Iskal je sliko svoje neveste M orni ljudje. It večkrat smo zapisali ime Rigoulot. To je mlad Francoz, 24 let je seda) star. Zadnjič enkrat j" na južnem Francoskem v mestu Marseille potegnil z desnico 105 kg nad glavo, i levico 95 kg, z "t*" ma rokama 133 in pol kg, na prsi dejal in kviSku sunit je pa 170 kg. Za blažene spoznani. 17. oktobra so bili v cerkvi sv. Petra v Rimu M blažene spoznani trije francoski škofje in 1» duhovnikov, žrtve francoske revolucije iz 1- J7"-Navzočih je bilo 14 francoskih škofov ia nadškofov. »Za denar store ljudje vse,« je dejala druga. »Ali ni čudno, da bo mož, ki je prej hodil za materjo, vzel sedaj njeno hčer?« je dejala tretja. »Ona je najboljše dekle kar jih je kdaj nosil svet, in zasluži najboljšega moža, ki ga ji more Bog dati,« je dejala četrta. »Gotovo,« se je oglasila druga, »toda kdo more vedeti, če nima on v Ameriki tri ali štiri žene? Tam uganjajo čudne reči, kadar jih ljudje ne vidijo več.« r Za to bo že župnik poskrbel; Amerikanec bo moral priseči in prinesti izpričevalo od vsakega župnika, v čigar župniji je kdaj živel.« Oh, saj tam nimajo župnikov! Tam so sami kaplani. In ti bi imeli dosti opraviti s človekom, ki je bil zdaj tu, zdaj tam, kakor se mu je zljubilo.« »Pravijo, da ima denarjev na kupe, tako da ne ve, kam bi z njimi.« »Saj je prav, da si opomorejo, ker ni bilo nikoli boljše in poštenejše družine v župniji.« Tako se križajo človeške misli in včasih jih je bilo prijetno poslušati, včasih pa tudi ne. Tessie, ubogo dekle, je morala presiali hudo preizkušnjo. Ni se mogla znajti med čestitkami, svarili, upi, dvomi, ugibanji. »Tudi mi se veselimo Vaše sreče, gospodična Tessie! Vedno sle imeli za reveža dobro besedo in — dobro roko, če Vam je Bog kaj dal!« . Saj nas ne boste popolnoma zapustili, gospodična? Tam jc strašen kraj, globok sneg leži na tleh devet mesecev in veter Vam bo tulil grd pozdrav. Ali bi Vas ne mogel pustiti pri nas in Vas prišel včasih obiskat?« ,Veseli nas, gospodična Tessie, da slišimo tako dobre novice, toda varujte se. Jaz sem poznala nekega Amerikanca, kot je Kasey, ki je prišel semkaj in pregovoril ubogo, neizkušeno, nedolžno deklico kot ste Vi, da jc odšla z njim. Ko sla bila tam, jo je zapustil in ona je stala s prsti v ustih na ulicah New Yorka. ln kmalu je tudi izvedela, da ima v vsaki ameriški državi po eno ali dve ženi.« Upam, da nas ne boste pozabili, gospodična, ko odidete. Glejte, to jc moja mala Ellie! Ona bi bila za Vas kakor nalašč. Sami bi jo lahko izučili, ker jc dobre glave, in snažnejše in boljše deklice ni na Irskem.« O gospodična, ali bi nam Vaš soprog hotel posoditi par funtov? Če bi sedaj mogli kupiti prašička, bi ga ravno o Veliki noči lahko zaklali^ in greh je, da mečemo vse krompirjeve olupke preč!« 0 starših Terenca Kaseya ni nihče nikoli izpre-govoril besedice. Stari so pozabili, mladi se pa v svojem navdušenju za velikega junaka, ki ga opevajo balade in pesmi, niso zmenili za to. O tem so govorili le v temnih kotih Murphyjeve kuhinje in le tam so napovedovali strašne prerokbe za bodočnost. »Nikoli nisem pričakoval, da se bo Leonardova hči prodala z dušo in telesom za zlato,« je govoril Thade. »Toda svet se vsak dan izpreminja. Kaj si mu rekla, Katty? Ponovi mi besedo za besedo!« »Deiala sem mu,« je odgovarjala Kathleen ponosno, »da bi ga jaz nikoli ne vzela, četudi bi imel vse zlato Kalifornije ali vse diamantne kraljičine krone. Na svetu je še nekaj boljšega in tega ne maramo izgubiti.« »Nikoli nisem dvomil o tebi. In verjemi mi, zopet ti pravim, verjemi mi, da bo tvoja uboga sestra še obžalovala to kupčijo. V repi ni krvi in v ovadniku ne poštenja. A kaj pravijo ljudje?« »Ti tako, drugi drugače. Nihče ne verjame, da bo kaj dobrega iz tega.« »In kako se ona počuti?« »Zdi se mi, da se že kesa te kupčije,« je odgovorila Katthleen, da pomiri svojo vest. »Razdrla bi jo, če bi mogla.« To ni bilo popolnoma resnično, a nekaj je bilo vendar na tem, kajti ubogega dekleta so tako mučili z vprašanji, slutnjami, prerokovanji, znamenji in prošnjami, da ie žc bledela in hujašala. Slednjič je prišla k meni, naj Terencu pišem in rečem, da je vse končano, in naj ga pregovorim, da jo odveže obljube. Zaradi babjih govoric, ki jih trosijo klepetulje okrog, ne bom tega storil. Ljudje hočejo govoriti, morajo govoriti, sicer bi počili in to bi bila nesreča. Če se nisi sama premislila ali če ga ne maraš več ali če ni kake druge resnejše ovire, hvali Boga, ki ti je poslal to lepo srečo, in jo sprejmi. Kajne, da tudi tvoja rnati tako misli?« »Da,« je odgovorila, otiraje si solze, »ona se smeje vsem tem govoricam, toda —« »Kaj toda?« »Kako morem vedeti, da me ne vara? Ljudje so popolnoma drugačni, kadar odidejo.« »Če misliš, da je žc tam kje oženjen,« sem ji odgovoril, »tedaj prepusti to meni. Jaz sem dolžan • paziti na vse to, preden ti naiaknem na roko poročni ! prslan. Toda ali meniš, da bi kdo prehodil šesftisoč milj, da so oženi s staro, uvelo ženo, ki jo je davno prej ljubil, če bi ne bil pošten človek?« »Ne. Saj sama vem, da bi ga ne smela tako sumničiti, toda če mi trobijo ljudje v ušesa vsako jutro, opoldne in zvečer, se me vendar nekaj prime.« »Gotovo se te nekaj prime. Če se boš še dalja grizla in hujšala, boš tako osivela kot jaz, in kadar se Terence vrne, bo najbrže izkušal dobiti kak lep izgovor, da se iznebi sive, bledolične, stare device!« Človek ne zadene ljudi, kadar jih hoče spametovati, nikoli tako v živo, kakor če se dotakne one bolne točke, kjer so najbolj občutljivi. Neka slast je v tem, da se damo prepričati o stvari, h kateri se nam žc nagiba srce. Dobro se nam zdi, če nas kdo prepričuje ne proti, ampak po naši volji. In tako je ta mali poziv na človeško ničemurnost končal vse prerekanje. Nikoli več nisem slišal teh pomislekov. Merski psi. Angleško vojno ministrstvo je dalo takoj ob začetku svetovne vojno zbrali vse v cirkusih in drugod .?e nahajajoče morske pse na Angleškem. Znano je, da so zelo inteligentni. Naučili so jih, da so prišli pri najmanjšem gibanju morske vode takoj na vrh in da so glasno lajali ter tako svarili pred podmorskimi čolni. Ta nam pripoveduje v svojih spominih ravnatelj lcndon. zavetišča morskih živali. Pozabi pa pristaviti, če so imel; s to dresuro kaj uspehov. Ce kraljico potujejo. Romunska kraljica je šla v Ameriko. Tam se kan trgajo zanjo. Povabili sa jo predsedniki sedmih' ameriških držav, župani največjih mest, med njimi župan iz Chicago, itd.. Ravnateljstvo pennsylvan« sko železniške družbe ji je dalo za ves čas njenega ameriškega bivanja poseben vlak na razpolago, s katerim so vozi lahko tudi na progah, ki niso last družbe. Tri av-tomobilne družbe jo bodo med potovanjem oskrbovale z avtomobili. Te družbe so že naprej vprašale, če si želi kraljica v avtomobilih žamet ali usnje. Zavod George Wa-shington je vprašal, če bi kraljica hotela predsedovati pojedini 1000 do 2000 oseb! Hotelska ameriška družba je poslala svojega pariškega zastopnika Boofha v Romunijo vprašat, če bi hotela kraljica v Ameriki stanovati v njenih hotelih. Je rekla, da bo. Dobrotnik človeštva. Križ častne legije bo dobil 29 letni Francoz Ray murni Briez, ki je orl novembra 1924 do letos dal za druge 22 litrov svoje krvi, v 100 slučajih, pa ni zahteval za vse niti pare odškodnine. Nekoč je dal tekom 24 ur trikrat po V\ litra krvi. In vse to ga v njegovem poklicnem delu ni prav nič oviralo. On je po poklicu nogometaš. Rešil je življenje tudi predsedniku neko južnoameriške republike. Splošno priljubljen kavni nadomestek, oleusen i cenen. Dobiva se v vsefi dobro asorilranlO kolomlalnlfj IraovInaO- Dodatek k gospodarskim cenam. g Povišanje cen sladkorju. Kartel jugoslovanskih sladkornih tovarn je v zadnjem času dvakrat povišal cene sladkorju in sicer vsakokrat po 50 par pri kg. To povišanje ni upravičeno, ker se proizvajalni stroški niso povečali. Cene sladkorni pesi, ki jih proizvajalcem diktira kartel, so nižje nego v drugih državah. Še najbolj sramotno pa je to, da izrablja avstrijski in madžarski kapital, ki ima v rokah naše sladkorne tvornice, pridelovalce sladkorne pese ravnotako kakor lspnzumente sladkorja. g Cene mlekn v naši državi in v ino-«emstvu. V posameznih mestih naše države veljujo za mleko tele cene: Ljubljana, Maribor in Celje 2.50—3 Din, Belgrad 4—5 Din, Sarajevo 3—4 Din, Zagreb 3—3.50 Din Osijek 2.50—3 Din, Subotica 3—3.50 Din, Split 4—5 Din. Cene v inozemstvu preračunane v Din: Avstrija 3.30 Din Češkoslovaška 3 Din, Ogrska 3 Din, Italija 2.80 Din,Francija 1.35 Din, Nemčija 3.52 Din, Švica 4 Din, Nizozemska 3.50 Din, Anglija 6.80 Din, Amerika 7.28 Din, Kanada 5.60 Din, Brazilija 8.90 Din. g Položaj na vinskem tržišču v Sloveniji. Cene vinskim moštom, oziroma novim vinom v Sloveniji se niso še ustalile; za mošte se gibljejo med 4—10 Din za liter po kakovosti posameznih vrst. Tako so se plačevali še nič pokipeli mošti v ormožkem * in ljutomerskem okraju po sladkornih stopinjah in sicer navadni kmečki mošti izpod 14 odstot. sladkorja po 25 par za odstotek, 15 odst. po 4 Din, 16 odst. po 4.25 Din, 17 odstot. po 4.50 Din, 18—19 odstot. po 5 Din in višje odstotni mošti po 50 par za vsak odstotek več. Izbrani 21—23 odstot. mošti s finim buketom dosežejo od 7—9 Din. Lanska vina se trgujejo po 6.50—8 Din, finejša pa od 9—14 Din za liter. Na Dolenjskem so iste cene, le da je prodaja mošta manj običajna. Kot novo vino pribija v promet na Dolenjskem portugalka po 7—10 Din. g Vinsko tržišče v Dalmaciji. Največ grozdja in mošta je razprodala Neretva, drugod pa je bila kupčija ž njim srednja. V severni Dalmaciji ga je največ šlo v promet v Šibeniku, v Kastelih in na Hvaru. Okrog 20. minolega meseca je končala trgatev in s tem prenehala tudi kupčija z moštom. Zadnje dni pa je nastopilo močnejše povpraševanje po močnih črnih vinih,ki jih je letos malo. Cene za belo vino se gibljejo od 30 do 32.50 Din, za črno in opolo od 25—30 Din za volumprocent alkohola. Od nakupljene množine se je izvozilo minoli mesec 7 vagonov v Češkoslovaško. g Hmeljarska kupčija v Savinjski dolini. Savinjski hmelj se je letos zaradi svoje lepe barve in dobre kakovosti prav hitro prodal in ga je ostalo komaj ena osminka še neprodanega. V skladu s svetovnimi hmeljskimi tržišči so cene tudi v Savinjski dolini zelo popustile. Tuji kupci so odšli in kupčija je zastala. Cene se gibljejo sedaj okrog 90 Din za kg, vendar malokdo po njem povprašuje. — Letos je hmeljarna v Žalcu signirala več sto bal hmelja z ozna-menilom: Savinjska dolina — Južno Štajersko SHS. Ta znak bo veliko pripomogel savinjskemu hmelju do svetovnega slovesa g Kmetijski tečaji po deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2—3 dnevne kmetijske tečaje pri svojih podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti sledeče pogoje: 1. Zadostno število kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali; 2. pripraven učni prostor; 3. potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in 4. prost dovoz in odvoz predavateljev na najbližnjo železniško postajo. — Podružnice, ki želijo pod temi po- goji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimprej naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Meh za smeh. Neki učitelj, ki je tudi doma v družinskem krogu pazil na to, da se je govorila pravilna in olikana slovenščina, se je šel s svojim sinom kopat v Savo. »Dragotin, ali si 6i glavo že izmil?« Dragotin: »Kaj? (Kakor da radi šumeče vode ni slišal.) — Oče: »Če si si že glavo izmil, sinko moj?« Gragotin: »Kaj?« — Oče: »Če si si že svojo umazano butico spral, ti ušivec neumni?« Dragotin: »Že.« * Šef pisarne: »Vedno hočete dopust, oni dan ste šli v hribe, zdaj pa hočete k pogrebu svoje tašče, samo zabave imate v glavi.« * »Pa s takimi lasmi prideš v šolo.« — »Nimam glavnika.« — »Pa bi vzel očetovega.« — »Oče nimajo nič las.« * Šef (knjigovodji): »Poleg vsega trga pa imate še vsako leto šest tednov počitnic.« Knjigovodja: »Šest tednov? Saj imamo vendar le po 14 dni.« Šef: »Pa še one štiri tedne zraven računajte, ko imam jaz dopust.« * Pri telefonu: »Ali je tam frizer Lan-gus?« »Da, prosim,- »Tukaj gospa Ferčni-kova. Prosim pridite me nocoj ob šestih frizirat. Moji lasje so itak že pri vas.-* Davkarija v nekem mestu ni bila zadovoljna z davčno napovedjo nekega bankirja, zato mu je poslala dopis: »Pogrešamo dobiček od lanskih špekulacijskih poslov.« Bankir je odgovoril: »Jaz tudi. • Gospod (v železniškem vozu mlademu paru): »Koliko časa sta že poročena?« Ona: »Do sedaj smo imeli deset kuharic.« * V neki visoki damski družbi sta se srečali dve. »Ah,« pravi prva tako od zgoraj doli, »spominjam se vas še dobro, gospa doktorjeva, vaš oče je bil konjski mesar v našem mestu.« »Da,« reče druga nevoljna, »in vaši starši so bili naši najboljši odjemalci.« * Mož: »Moj novi prijatelj je nenasitljiv. Kar vidi, vse mora imeti.« Žena: »Predstavi ga najini najstarejši hčeri.« * A. (katerega je telefon zelo zgodaj poklical): »Govorite vendar nekoliko laz-ločneje, ne morem prav nič razumeti.« B.: »Ali si še niste ušes nataknili?« A.: »O pač, toda vi najbrže še nimate zobovja v ustih.« * Iz dnevnika mali mestne šolarke: »Danes sem v hiši moje tete videla, kako je mesar klal prašiča. Zabodel je nož živali v vrat, meni pa globoko y dušo.« Ona: »Gospod Kapuzman, velika fagi zame vaša snubitev, toda jaz nc znam prav nič gospodinjiti, ne znam kuhati, ne prati ne---« ' On: »Nič zato, gospodična. Moj prjja. telj Dobrila je tudi čisto neumno gospo po. ročil, pa je zelo srečen z njo.«- Nekdo, ki je jecljal, je šel k zdravniku. »Ali vedno jecljate,« ga vpraša zdravnik, Ne-ne-ne-ne, s-s-s-sa-m-m-mo kad-d-d-d-dar g-g-g-go-v-v-orim.« Ženska bodočnosti. »Ali je vaša ga. mama tu v dvorani?« »Vidite tam ono moško postavo, s kratko ostriženimi lasmi, cigareto v ustih in monokel na desnem očesu, to je moja ma-ma.« ki Ji' že mnoge roSila. Ona pomaga pri vsakirn nnfinu življenju, ila so bolezen hitro premagu. — Nofnn P«' tenjo In kaficlj prestane, telesna ležinn «e pov«M t« pn sploSnein poapnenlu olajAa bolečino. Resni mol|e zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metod« ter jo radi priporočajo. Čimprej -začnete z mojim n« činom prehranjenja. toinboljc bo za vns Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katero boste izčnmii mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsesa skupni samo 10.000 komadoY zastonj in razposlal, piSifo takoj, da'se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjtge. Naslov: Augusi Mdrzftc - Berlin fViimersdori, Brucnsaiersfr. 5. ADJ.8&9 Kdor ima revmatizem, vežkratni glavobol, zobobol, omotico, prehlad v nosu grlu ali prsih, naj poizkusi in z vspehom bo zadovoljen ' lelt, „ALGO" proti revmat&zmu. »Alga" je zdravilo, brez katerega ne bi smela biti nobena družina. „AIga" je ki Vam more večkrat koristiti. Vsaki steklenici jo priloženo lofno navodilo. 4 steklenice s poštnino in zavojem 77 Din 8 steklenic „ „ „ „ 131 „ " » » » » 205 „ 25 ......... 320 Adresa za naro.ilu Laboratorij „ALGA", Sušak 4. ii ,Ježakovo hranilno in zdravilno olje za živino 1. KAJ JE »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«? To olje je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: jod in broni, ter zdravilne in obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vitamine. 2 ZA KAJ SE RABI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«? To olje se rabi: o) Za ozdravljenje zahiranih mladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goveda, žrebet in konj. b) Za pospeševanje pitanja prašičkov in prašičev ter za pospeševanje njihove^ razplojevanja. 3. KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO« ZAHIRAN? ŽIVINI? To olje sc mora dajati zahirani živini na sledeči način: a) Prašičkom se daje pri v«akem obroku v hrano po eno kavino žličko za vsakega, in sicer trikrat na dan. b) Prašičem po eno navadno žlico, sicer pa kakor pod točko a). c) Teletom in žrebetom po eno kavino žlico zjutraj in zvečer, to je samo dvakrat na dan. Olje se prineša otrobom n ti ovsu, ali pa sc vlije v grlo. d) Zahirani govedi in konjem sc daje to olje kakor pod točko c), samo s to razliko, da se daje po eno navadno ilico. 1 KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO« ZA POSPEŠEVANJE PITANJA? V te namene sc daje olje prvih 14 dni pri vsakem obroku po eno navadno žlico v hrano, in sicer trikrat dnevno, po preteku 14 dni pa sc daje po dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico opoldne. V vsakem slučaju mora biti olje dobro pomešano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da pitanje vrši brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd., ter se rabi za pitanje z oljem samo krompir, repa, korenje in pesa ter se močna krmila s tem prihranijo. Pitanje na ta način traja približno dva meseca in pol in se rabi za enega prašiča približno dva in pol kilograma olja. Pripominja se še, da zadnjih 14 dni pred klanjem ni polreba več dajati olja. 5 KJE IN KAKO DOBIM »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«? To olje dobim izključno samo pri tvrdki: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ul. 13 v ročkah (kantah) od 5 kg po ceni 125 Din za eno ročko in se pošilja s poštnim povzetjem. Tvrdka dobaviteljica je dobila že več sto pri-jtnalnili pisem od svojih odjemalcev, kar je najboljši dokaz, da je to olje velikanske zdravilne in tiranilne vredno.-,ti in da prekaša to olje vsa druga sredstva, ki se rabijo v slične namene. Da je „Alga" izborno zdravilo, se bodete prepričali, alio preCitate nižje navedeno zahvalo: Laboratorij Alga, Suiak. Preizkusil sem Vaše zdravilo „Alga" proti revmatizmu s čudovitim vspehom, in se Vam zahvaljujem in izvolite to mojo zahvalo privzeti v Vaio knjigo pohval, kajti zdravilo „Alga" je zelo hvalevredno proti revmatizmu. Bodite uverjeni, da bom isto priporočal povsod, da bom mnogim s tem dobroto izkazal, da bodo tudi oni kalcor tudi jaz Vam os/ali hvaležni. Mitrovica, 27. februarja 1920. Spoštovanjem EMIL COLLNEH. moške in ženske I Na vsestransko željo letos zopet REKLAMNA PRODAJA I Za »liill denar se ablečele od glavo do no« samo z garantirano dobrim blagom, i a najna cena z« lako mnotino dobrega blago traja scopet samo »4 dni Vse to samo Din 783' 1 elegantna moška suknena moderna Izdelana oblaka ali za 1 zimsko moSva suknjo fiu.,6isto volnen, double sukna, 1 tefiresta ali fianel. srajce iz dobrega perilnega blaga, 2 zraven pripadaioia ovratnika, 1 k rasno svilnato kravato ali samovezntco, t par spodnjih liln{ iz barhanta ali fin. belega platna. 1 par f nih VOIKA nogavic, 1 par finih VOIKA (evl|ev. Za dame ista cena Din 783 — za 1 ftni velour-plaii najboljšega velourja ali elegantno Iz- gotovljen plašč, kakor al ga sami izberete, 1 obleko najboljšega (isto volnenega modernega sukna, 1 par finih VOIKA nogavic, t par finih VOIKA ievl|«v ln 6 komadov finih lepilih robcev. Vsak si lahko po volji obleko ali blago sam Izbere. 1'rijalelji, ali more kdo Vam fie kaj ugodnejšega nuditi t Ne, to Vam undi skozi 14 dni zopet samo TOKIIMAMR V LJUBLJANI — KREKOV TRG 10 Prodaja sc v pritličju in v prvem nadstropju Krojač (odjemalcu): »Kedaj pa mi boste že vendar plačali, kar mi dolgujete?« Odjemalec: »Vi ste tak kakor moj mali nečak, ta me tudi vedno vprašuje reci, na katere mu pri najboljši volji ne morem dati odgovora.« ' IBKBfflBBfl.gBEBBBBBBBBBBBKBaBBaagaiaKglBBiagiaaBBBBBBBBBBt 13. državna razredna loterija ima največji dobitek 4,200.000 Din*— (štiri milijone dvestotisoč dinarjev) 12 premij. Eno premija 1,2G0.GOQ ftn. tbaka druga srečka dobi. Žrebanje 11. januarja 1927. Cena srečk: Cela 100'—, polovična 50'—, četrtinska 25'— dinarjev. — Dobitki in šansc so enormni: 4,200.000, 4,000.000, 3,800.000, 3,700.000, 3,600.000, 3,500.000, 3,400.009, 2,900.000, 2,400.000, r,600.000, 1,500.000, 1,400.000, 1,300,000, špecijelno: 2a 1,200.000, 2a 500.000, 2a 400.000, 2a 300.0C0, 4a 250.000, 6 a 200.000, 2 a 100.000, 10 a 80.000, 8 a 60.000, 2 a 50.000, 24 a 40.000. 38 a 30.000, 2a 24,000, 46a 20.000, 116a 10.000 in še preko 120 tisoč dobitkov izpod 10.000 Din< Jaz bi rad tudi Vam enega teh velikih dobitkov izplačal, zato naročite še danes cao srečko, — Ker bo-demo v decembru preobloženi z delom pri izplačevanju dobitkov 12. razredne loterije, naročite srečke za 13. razr. loterijo že sedaj, katere se bodo razpošiljale od 20. nov. 1926 naprej. Srečke plačate po prejemu istih po poštni položnici poštnine prosto. Z naročilom nikar ne odlašajte, ker odlašanj m mk,er dobro. Posebno pa, ker bodo srečke kmalu razprodane. Vsak naj naroči vsaj eno četrtinsko srečko, ki stana samo 25 Din, da poskusi svojo srečo, s katero lahko zadene v srečnem slučaju crez en milijon dinarjer. Mogoče Vas ravno tukaj sreča čaka Naročilo srečk zadostuje potom dopisnice z natančnim Vašim naslovom pri ANTONU GOLEŽ, MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 42. -- -----———————————— EaaSBBBHBBHIBBBBIBHBKSiHSElBBSiHHBHSBBBBBBHSBBtfIBBBBBBB Gospodinja beraču: »Zakaj pa ne de« late, od dela še ni nikdo umrl.« BeraSt »Oha gospa, oprostite, jaz sem imel dve. ženi, pa sta obedve zato umrli, ker sto pretrdo delali.« Ženska govornica: »Prišel bo čas, ko bodo žene prejemale plačo moža.« Tam zar daj so je nekdo oglasil: »Seveda, že to soboto zvečer.« * On: »To je žalostno od tebe, Jeric* da nimaš prav čisto nič notranjega.« Ona: »Tako? Ali naj si radi tebe morda tralculjo naročim?« Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste rabite HOČEVARJE VO AROMATICNO NajboljSe in najcenejše okrepilo od duševnega jn telesnega dela izmučenim. >f,L steklenica 20 Din. Ker je porabiti za uspešno zdravljenje 3 stelUenice po vrsti in mdi cenejše poštnine razpošiljam v zaboilh no 3. 6, 8 in 12 steklenic. Izdeluje in raz-pošllla samo LEKARNA MR. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA. — Va zalogi vsa druga zdravila! - Vsi hočejo zlatnik, ki se nahaja v ZLBTOHOB TERPENTINOVEIH MILU. Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! Pri „ČEŠNiKU" v Ljubljani i i Llngarjeva ulica | kakor znano, je najboljSi nakup dobrega S zimskega blaga za ženske in moške obleke 9 0 Velur, pliš, žamet za plašče v vseh modnih j| E barvah Zimske rute, ogrinjalke, pletene a 1 kocke, plete, ženilaste, svilnate, volnene rute M E in Serpe. — Perje za tuhne in blazine. — S Blago samo češko in angleiko. jjj 7t^tnilfP kupuje in dobro plača F. ČUDEN, £Iulllll\C Ljubljana, Prešernova ulica itev. 1. črn gabrov les kupim. — F. TOME, G. Medvode. 7263 vsakovrstna po CREVA najusodnejši ceni kakor vsako Jfl leto vendno v zalogi. Kupim tudi surovi In stopljeni lo| In ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jo8. Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta 85. Predno kaj kupite, oglejte si popre| . ravnokar dospel, krasne ANGLEŠKE STOFE in VELURJE za pla5fe in kostume v novem lokalu trgovine MARIJE ROGELJ — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26. Ilranor se spreimc za krojaško obrt UUCIlCb ne nad 15 let star. — ANDREJ URŠIČ, krojač, Dol. Logatec it 1._ 7354 Fabiani & JurjoveiT LJUBLJANO, STRITARJEVA ULICA 5 Velika zaloga moškega in ženskega blaga za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po norce. Hajpopolnsiši STOEUTER šivalni stroji ca Aivilj«, kroja;« in čerljari* ter «• ▼i»k dota. Preden ti nabavita atroj, oglejte ti to Urcdnnat pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Seienburg. u> 6'1. Brerplač«n pouk. IS latoo jamstvo. Ljudstvo dokazuje BLAGO po najnižjih cenah edina le pri J. MENART, trgovec, Domžale. Velika zaloga zimskega blaga; priporočam moške in ženske stole, double, hlačevino, krasne voln ac blagove za bluze, lepe llanele in parbende, trikotažo, rokavice, nogavice itd. — Krasna izbira v svilenih rutah. Velika zaloga prima dežnih plaš -v po najnižji ceni. — Pridite in prepričali sc bostel ~~SEMENSKO DETELJO kupi vedno po najvišji dnevni ceni — PRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom naj pride ali piše po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, pirhet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino R. Miklauc „PrI Škofu" Ljubljana, Lingarjeva ulica (v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČGVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. VUStm pofttaega £rtottl«g urada»SloT*nl|o v JaStni palači (vlS & vis hotela „Unlon"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo--, vloge nad Din25o,ooo.ooo -- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogor Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin, ur Prodaja srečk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Prane Kuloree. Urednik: Franc Zabref Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce6. J»