Leto XXXI. Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar G Petkova otvoritev 28. mednarodnega Gorenjskega sejma, na kateri je o pomenu kranjskega sejma govoril zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, ki je sejem tudi odprl — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 15. 8. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Orjaški finišerji so na brniškem letališču dnevno vgradi/i na vzlet-nopristajalno stezo nad 4000 ton asfalta - Foto: F. Perdan Bitka s časom in vremenom dobljena Na brniškem letališču končali asfaltiranje, kar je rezultat izredne organizacije dela in dobrih priprav pred začetkom — Dnevno preseganje norme LETALIŠČE BRNIK - Pretekli teden so delavci Slovenijaceste iz Ljubljane vgradili na brniško vzletnoprintajalno stezo zadnji kvadratni meter asfalta! S tem je bilo končano veliko delo, pred katerim je marsikdo trepetal in dvomil, če mu bodo stroji in ljudje kos. To so bili resnično »peklenski dnevi«, na katere pa so se pri Slovenijacestah izredno pripravili. Načrtovane so bile vse faze, dela, razen tega pa so bili izdelani plani potreb po materialu, strojih in ljudeh. Stroji so grmeli tudi vse sobote in nedelje 16 ur dnevno. Sicer asfaltiranje ne bi bilo končano predčasno; saj so bili julija le trije dnevi brez dežja. Ekipa Slovenijaceste je bila kot »jurišna brigada«, ki je pripravljena na vse. Niti en člen ni smel zatajiti, če pa slučajno bi, je imelo podjetje takoj pripravljeno nadomestilo. Vse dneve je vsakih sest minut pripeljal na brniško letališče vlačilec z 20 tonami asfalta, a kljub temu na cestah ni bilo zastojev. Prometni miličniki so bili vešči dela. Načrtovali so, da bodo dnevno vgradili 4000 ton asfalta, a so plan presegali. Bili so dnevi, ko so ga vgradili 5000 ton, poprečno pa so dosegali dnevno 4200 ton. Zanimiva je primerjava, da bi z delom, stroji in materialom, potrošenim na Brniku, zgradili skoraj metrov avtoceste! Dela na Brniku pa s tem še ni zmanjkalo. Do konca avgusta, ko bo na 60 metrov široki in 3300 metrov dolgi stezi pristalo prvo letalo, bo treba urediti še signalizacijo in vgraditi varnostne naprave, kakršnih še nima nobeno jugoslovansko letališče. Pa tudi v pristaniški zgradbi se bo marsikaj spremenilo. Na Brniku bomo torej kmalu videli letala, usposobljena za medcelinske polete in zmožne sprejeti nekaj sto potnikov. J. Košnjek V petek odprli 28. mednarodni Gorenjski sejem Utesnjenost že zavira razvoj 28. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju v petek ^»^l^fp^ŠI T% odprl zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar — 700 razstavljavcev iz sedmih držav predstavlja skoraj 11.000 proizvodov — Sodelovanje s Celovškim sejmom — V petek, soboto in nedeljo nad 40.000 obiskovalcev - Gostinci spekli v treh dneh nad 50 odojkov in vola - Za več kot 2 kilograma kuponov Kranj — 28. mednarodni Gorenjski sejem, ki so ga slovesno odprli v petek. 11. avgusta, je v marsičem rekorden. Kar 30.000 kvadratnih metrov zunanjih in notranjih razstavnih površin je za ta sejem uspelo usposobiti kolektivu Gorenjskega sejma iz Kranja, a so kljub temu morali nekatere razstavljavce odkloniti. Na sejmu vseeno nastopa nad 700 razstavljavcev iz sedmih držav, ki predstavljajo nad 3500 proizvajalcev in skoraj 11.000 najrazličnejših izdelkov. S tako ponudbo in tudi poslovnim uspehom, ki bo jubilejna me $ anica 15 kilo- h RATEČE — Delavci Cestnega podjetja Kranj gradijo novo cesto od Podkorena do mejnega prehoda v Ratečah — Foto: F. Perdan . mednarodni .v. k£nju> gorenjski sejem avgusta'78 letos zanesljivo presegel dose anje. se ponašajo le redki sejmi pri nas. Na petkovi otvoritvi sejma, ki so se je udeležili številni gostje iz domovine in tujine, je bil tudi prvič jasno predstavljen koncept prostorske in vsebinske širitve kranjskega sejma. V širitev sili vedno večje zanimanje za sodelovanje na sejmu, razen tega pa možnosti za organizacijo najrazličnejših drugih oblik dejavnosti pod sejemsko streho. Lani in letos je sejem pripravil v času, ko ni sejemskih prireditev, številne druge družbenopolitične in družabne manifestacije, pa so izredno dobro uspele. To potrjuje, da je šii-itev sejma v to smer upravičena. Kranj bo dobil primerne in tudi za oko privlačne sejemske prostore, ki pa bodo obenem tudi večnamembni za kulturne, športne in druge prireditve. Sejem pripravlja koncept širitve in si prizadeva, da bi bil razvoj rezultat dogovora in interesov zainteresiranih. Poletno sejemsko prireditev v Kranju je odprl zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, otvoritvi sejma v pozdrav pa so poleteli tudi golobi pismonoši in simbolično pokazali, da je kranjski sejem tudi člen verige zbliževanja med narodi! Mednarodni Gorenjski sejem je že prve tri dni dosegel rekord. V petek so prodali 8000 vstopnic, v soboto 9000, v nedeljo pa kar 15.200, kar je rekord enodnevnega obiska. V teh številkah niso upoštevani poslovni zastopniki, ki vsak dan obiskujejo sejem, gostje in mladina, ki imajo brezplačen vstop! Zanimivo je, da je bilo predvsem v nedeljo na sejmu V Rateče po novi cesti Rateče — Maja so v Ratečah začeli z rekonstrukcijo magistralne ceste Podkoren — Rateče. Zemeljska dela naj bi bila ob ugodnih vremenskih razmerah končana predvidoma še letos. Investitor del je republiška skupnost za ceste, dela pa opravlja Ost no podjetje Kranj. Temeljito bodo obnovili okoli tri kilometre ceste od starega dela ceste v Podkorenu do mejnega prehoda. Cesta bo široka okoli sedem metrov, dela pa bodo veljala 2 milijardi starih dinarjev. Vendar pa delavci Cestnega podjetja Kranj delajo tudi obvoznico po stari železniški progi, ki bo dolga štiri kilometre, obvoznico pa sofinancira jeseniška občinska skupščina. Ob jezeru v Ratečah so morali delavci urediti tudi nasip. kranjski sejem izredno poznan. Gostinci so včeraj povedali, da so v petek, soboto in v nedeljo spekli nad 50 odojkov in vola in da sejmišče postaja v teh dneh središče družabnega življenja Kranja. Do 21. avgusta se bodo vrstili promenadni koncerti pihalnih godb, v večernih urah pa se bo predstavilo sedem najrazličnejših ansamblov. Obilo zanimanja vlada tudi za razstavo malih živali, za otroško zabavišče, za jahanje ponija in za druge sejemske zanimivosti. Izredno gredo v promet kuponi, ki so bili objavljeni tudi v Glasu in omogočajo za 10 dinarjev nižjo vstopnino. V treh dneh se je v vreči že nabralo nad 2 kilograma kuponov. J. Košnjek Metod Rotar o Gorenjskem sejmu Metod Rotar, zvezni sekretar za zunanjo trgovino, ki je odprl 28. mednarodni Gorenjski sejem, je uvodoma dejal, da je bil nekaj let tudi sam med organizatorji kranjskih sejemskih prireditev. To so bila leta, ko je sejem obiskal tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. »Kranjska sejemska tradicija se nadaljuje,« je dejal Metod Rotar ob otvoritvi sejma. »Sejem dobiva novo vsebino, kar je tudi prispevek k prizadevanjem za gospodarski razvoj regije. Pomembno je, da je kranjski sejem odprt za slovenski, jugoslovanski in evropski gospodarski prostor. Sejem pa ima pomembno vlogo v obmejnem prometu. Tudi v njem mora naše gospodarstvo prikazati svoje sposobnosti, kvalitete, in izdelke. Obmejno gospodarsko sodelovanje ni manj pomembno od sodelovanja z drugimi območji Evrope in sveta.« Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar je govoril tudi o prihodnosti Gorenjskega sejma. »Čim prej je treba začeti z izgradnjo sejmišča,« je dejal. »Kranj mora pokazati pri tem več korajže, saj Kranj takšne sejemske prostore potrebuje. Prav tako pa bo v prihodnje potrebnega več dogovarjanja med slovenskimi in jugoslovanskimi sejmi. Prvi rezultati dogovarjanja se že kažejo in z njim kaže nadaljevati.« -jk D. S. poceni in velika izbira blaga široke potrošnje domača in tuja kmetijska mehanizacija vse za gradnjo in vaš dom sejemski popusti Naročnik: ClrAS 2. stran Spet zelena polja Po opustošenih poljih so-boške, lendavske in radgonske občine je po julijskem neurju spet bolj zeleno. Kmetijski strokovnjaki so zadovoljni, saj kaže, da je akcija za ponovno obdelavo zemlje uspela. Od skupaj 5800 hektarov polj so doslej 8 krmnimi rastlinami posejali že 4300 hektarov, tako da je ob ugodnem vremenu pričakovati dokaj sen pridelek. Kmetom so strokovnjaki priporočili najbolj ustrezna semena, med njimi tudi setev prosa za siliranje. Največ si obetajo od krmnih križnic, s katerimi so samo v soboški občini zasejati 2500 hektarov, na 2000 hektarih pa so zasejati ljulko in inkarnatko, sicer že doslej dokaj znana krmila. Dovolj elektrike Letos se nam ni bati, da bi zmanjkalo električne energije. V elektrarnah po državi namreč proizvedejo na dan 110 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je dovolj za nekoliko manjše poletne potrebe po energiji. Pozimi pa poraba električne energije na dan preseže tudi 150 milijonov kilovatnih ur. Tolikšna poletna proizvod nja omogoča tudi izvažanje električne energije. Nove cene pohištva Po sporazumu med proizvajalci in kupci pohištva je v novih cenah za pohištvo upoštevano do 15 odstotkov ptf-pusta za pokritje stroškov trgovine na drobno in do 6' odstotkov popusta trgovini na debelo. Sporazum tudi določa, da mora vsak kupa pohištva kjerkoli v Jugoslaviji plačati v ceni le poprečne prevozne stroške ne glede od kod so pohištvo pripeljali. Večina proizvajalcev pohištva je začela prodajati po novih cenah s 1. avgustom. Po tem sporazumu bo pohištvo kjerkoli v Jugoslaviji v trgovinah po enaki ceni. raz lika bo lahko le zaradi prometnega davka. Spet vplačila za (dražje) avtomobile Od ponedeljka naprej //-govine, kot so Slovenija avlo. Zastava servis in Avtomotor v Sloveniji sprejemajo vplačila za vozila hragujevške Crvene zastave. Kupci lahko vplačajo vse avtomobile ra zen lađe. Vplačane a rtom o bile naj bi dobili do hotna letošnjega leta. za nekatere avtomobile, kot so zastava 1300 in 125 P pa je dobami rok še krajši. Brigadirsko srečanje Na prvem slovenskem src čanju udeležencev mladin skih delovnih akcij v Doma■ vi se je zbralo okoli 520 bri gadi rje v, ki so delali na Kozjanskem, Kobanskem. v lir kinih, Goriškem, v Suhi Kra jini, Slovenskih goricah. Po sočju, Kožbani ter v Istri, brigadirje iz četrtih izmen slovenskih delovnih akcij Je pozdravil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, slavnostni go vornik na zborovanju pa je bil sekretar RK ZSMS Vito Habjan. Srečanje so sklenili s kulturnimi in športnimi prireditvami. KRANJ — Te dni je prispela skupina 35 mladink in mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat in bo šestnajst dni gost kranjske mladine. Do 26. avgusta si bodo mladi Francozi ogledali Bled, Bohinj, Dražgoše, Ljubljano, Postojno in Vrbo. Ogledali si bodo tudi tovarni IBI in Iskro. Francozi pa se bodo kranjčanom javno predstavili v sredo, 16. avgusta, ob 17. uri na Gorenjskem sejmu in v torek, 22. avgusta, popoldne na Trgu revolucije (nasproti Gimnazije) z enotirnim programom folklornih plesov in pesmi Francije. Na sliki: Mlade francoske goste je v imenu skupščine občine Kranj sprejela in pozdravila v petek, 11. avgusta, podpredsednica Kristina Kobal. — Foto: F. Perdan Mladi se pripravljajo na kongres Programi aktivnosti Program aktivnosti v pripravah na X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije je oblikoval in sprejel sekretariat medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Po tem programu so morale vse mladinske organizacije pripraviti do 7. junija programe aktivnosti pred X. kongresom in evidentirati delegate za kongres. Pomen so dali predvsem javni razpravi o dokumentih, julija in avgusta pa mladi razpravljajo tudi o ostalih oblikah organiziranosti ZSMS. Septembra bodo sklenili javno razpravo, jo dokončno ocenili in pripravili končne dogovore za X. kongres ZSMS. Po vseh gorenjskih organizacijah ZSMS so se odločili, da bodo organizirali in vodili javno razpravo v vseh delovnih organizacijah in aktivih ZSMS, na srednjih šolah, v družbenih organizacijah in v društvih, v učno vzgojnih centrih, na mladinskih delovnih akcijah ter drugod, kjer so mladi. Ob obravnavi dokumentov naj bi posebno kritično ocenili razmere v sleherni sredini ter pripravili posvete in okrogle mize o posameznih vprašanjih. Na Jesenicah so jih že pripravili, javno razpravo in predkongresne aktivnosti pa vodi delovna skupina, ki ima v svojem programu tudi več prireditev in akcij, ki so posvečene X. kongresu. Tako so že organizirali pohod po partizanskih poteh. Preobrazba krajevnih skupnosti Jesenice — Jeseniški izvršni svet skupščine občine je imenoval delovno skupino za pripravo predloga bodoče organiziranosti krajevnih skupnosti v občini. Sedaj je v občini 11 krajevnih skupnosti, v prihodnje pa naj bi jih bilo več, da bi tako krajanom še bolj približali samoupravljanje. Delovna skupina je pripravila več inačic, o katerih se bodo izrekali občani. Po predlogu naj bi se krajevne skupnosti Žirovnica, Javornik -Koroška Bela ter Sava preoblikovale vsaka še v dve oziroma tri skupnosti, krajevna skupnost Plavž pa v tri oziroma pet skupnosti. V krajevnih skupnostih Javornik — Koroška Bela in Sava so prvi razgovori o novi organiziranosti že bili, v ostalih pa bodo jeseni. Se letos pa v občini načrtujejo tudi volitve novih vodstev KK SZDL v krajevnih skupnostih, maja prihodnje leto pa naj bi se na novo oblikovala tudi občinska konferenca SZDL na Jesenicah. R, K vodijo akcijo za najboljši oddelek in šolo, pripravili pa so tudi pohod po graničarskih poteh. V Kranju so se člani ZSMS že seznanili z vsebino dokumentov ter ocenili razmere in tudi v Škofji Loki je občinska konferenca ZSMS posvetila vso pozornost pripravam na kongres in predkongresni aktivnosti. Od maja do avgusta poteka v Škofji Loki javna razprava v osnovnih organizacijah ZSMS in v družbenih organizacijah in društvih, ki jo vodi posebna delovna skupina. Mladi pa pripravljajo za kongres referat na temo mladi v kmetijstvu ter problematika mladih v krajevni skupnosti. Na kongres pa se pripravlja tudi tržiška mladina z javnimi razpravami ter z obravnavanjem dokumentov ter drugimi aktivnostmi. Po gorenjskih občinah se torej mladi skrbno pripravljajo na kongres, ki bo 12., 13. in 14. oktobra letos v Novi Gorici. Na kongresu bodo ocenili svoje delo med obema kongresoma ter sprejeli smernice za svoje nadaljnje delo. O posameznih temah bodo potekale razprave po komisijah, nato pa bodo delegati kongresa sprejeli resolucijo X. kongresa ZSMS in statut ZSMS ter izvolili organe ZSMS ter delegacije za X. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Vojaki obnavljajo grobišče na Goreljeku Radovljica — Na pobudo občinskega odbo-a ZZB NOV Radovljica in v sodelovanju s komisijo za zadeve borcev NOB in vojaških vojnih invalidov pri občinski skupščini Radovljica so v začetku prejšnjega tedna zaceli obnavljati grobišče padlih boi cev 111. bataljona Prešernove brigade na Goreljeku nedaleč od šport hotela na Pokljuki. Dela so se lotili v popoldanskem prostem času vojaki inženirske enote JLA, ki gradijo pokljuško cesto. Za sedaj so že posekali in počistili goščavo, ki se je v zadnjih letih razrasla okoli grobišča. V naslednjih dneh bodo popravili tudi kamnito obzidje in že močno poškodovan spomenik. Do konca avgusta bodo postavili tudi novo leseno ograjo in uredili pristopne poti do grobišča Pokroviteljstvo in varstvo spomenika, ki ga vsako leto obišče veliko domačih in tujih izletnikov, je prevzel kolektiv Železarne Jesenice. Kadrovske težave Tržič - V tržiški občini so že večkrat razpravljali o nalogah in zadolžitvah članov predsedstva občinske konference ZSMS. Vendar se problemi pri tem ponavljajo, kar je tudi posledica stalnih kadrovskih menjav v organih občinske konference. Čeprav so v tržiški občini ustanovili številne nove osnovne organizacije ZSMS in mladih v občini ni malo, kadrovske težave niso blažje. Predvsem kaže zboljšati sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS in komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri občinski konferenci ZSMS Vrzeli se ne da izpopolniti zgolj z dopisi, temveč predvsem /. osebnim sodelovanjem. 0 tem je bilo veliko govora na četrtkovi seji predsedstva občinske konference ZSMS. Razpravljali so o nalogah, ki jih morejo člani predsedstva izvršiti do naslednje seje občinske konference. Vsi dokumenti in akcije morajo temeljiti na gradivu za 10. kongres ZSMS. Do takrat mora biti oblikovana tudi sestava posameznih organov konference Predvsem kaže posamezne naloge zaupati mladim, ki sedaj niso obre-menjeni z najrazličnejšimi nalogami. Smeleje kaže vključevati mladinke, dijake in študente. J. Kepic Slovenci na sremski fronti Odi >or Slovenskega bataljona I. Krajiške brigade s sedežem v Ljubljani zbira med drugim tudi zgodovinsko in spominsko gradivo ter osnovne podatke o padlih in preživelih borcih Slovenskega (5.) bataljona te brigade. Bataljon je bil ustanovljen 26. 11. 1944 v Beogradu, v njem pa so bili pretežno slovenski izgnanci, ki jih je okupator 1941. leta pregnal v Srbijo, pa tudi tisti Slovenci, ki so živeli v Srbiji že pred vojno: med njimi mnogi Primorci in Istrani, ki so se umaknili v Srbijo pred fašizmom in so že 1927 ustanovili v Beogradu društvo »Istra. Trst, Gorica«, pa tudi tisti Istrani in Primorci, ki so po kapitaluciji Italije odšli v partizane ali pa prišli v nemška ujetniška taborišča. Podatki o borcih Slovenskega bataljona bodo uporabljeni za pisanje Monografije. Zbornika spominov in Spomenice ter za izdajo albuma vojnih fotografij brigade. Kljub vsestranskemu poizvedovanju Odboru še ni uspelo dobiti podatkov za naslednje- padle oziroma pogrešane borke in borce: Aleš Alojza Franc- roj. 1925 v Beogradu; Auguštin Tomaža Stanko roj. 25. 10. 191b v Gornji Radgoni; Babic Slavko roj. 1922 v Prijedoru; Bavdek Štefana Stojan roj. 23.3; 1926 v Ljubljani; Bezenšek Jožefa Drago roj. 1924 v Slovenskih Konjicah; Bizjak Štefana Bernard roj. 16. 1. 1909 v Dolnji Otlici - Ajdovščina: Bole Antona Zdravko roj. 7. 10. 1910 v Trstu; Bozovičar Pavla Rado roj. 15. K). 1920 v Škofji Loki; Bratina Radom i ra Ladislav roj. 1927 v Linzu; Bulic Milana Pava roj. 192-1 v J u tro gost u — Prijedor; Buzolič Stjepana Nenad roj. 16. 12. 1923 v Splitu; (erar Franc; Črnič Matije Nikola roj. 7. 12. 1915 v Dolenjcih - Črnomelj; Debenjak Štefana Pavel roj. 12.7.1915 v Šentjurju pri Celju; Dolinšek Emerika Zoran roj. 26. 6. 1922 v Rušah; Faj Jože; Ferlan Ivana Vojislav roj. 1924 v Beogradu; Ferluga Božena roj. 1926; Ferme Franc roj. 3. 10. 1904 v Brezju — Šmarje pri Jelšah; Franetič Jožefa Viktor roj. 21. 12. 1919 v Trstu: Franovič Ivana Milivoj roj. 1916 v Opatiji; Gajzer Avgusta Ignac roj. 7. 9. 1922 v Ptuju; Guzelj Viktor roj. 21.9.1901 v Novi Oselici - Škofja Loka; Hribar Alojza Anton roj. 21.6. 1907 v Podkorenu — Kranjska gora; Juričič Dominika Anton roj. 8.5. 1922 v Labinu - Pula; Kamšek Alojza Alojz roj. 1902 v Kočevju; Kefeler Petra Milorad roj. 1926 v Trstu; Keše Albin roj. 6.6. 1912 v Celju: Klanjšek Ivan (Janko) roj. 1914 v Tmovcu — Ptuj; Kokot Jožefa Jakob roj. 7. 7. 1912 v Gorenjskem vrhu — Zavrč; Konic Josipa Mirko roj. 2. 1. 1921 v Šempasu; Koprivšek Franca Karlo roj. 4. 11. v Celju; Koren Albina Jože roj. 18.2. 1926 v Zagorju; Kosmač Antona Stanislav roj. 191.1 v Borštu - Koper: Kostič Dobrila; Košir Matije Lovro roj. 1900 v Kranju; Krajišek Ivan roj. 1914 v Trnovcu — Ptuj; Lenarčič Jožeta Ludvik roj. 13.9. 1926 v Litiji; Magdič Jožefa Zlatka roj. 1927 v Mariboru; Marić Dobrosava Svetomir roj. 1912 v Nišu: Marković Miodrag- Mile roj. 1925 v Beogradu; Mlakar Jožet roj. 6. 1. 1906 v Pensilvaniji - ZDA; Mozetič Franca Franc roj. 20. 12. 1922 v Bukovici — Nova-Gorica: Pernarčič Alojza Ludvik roj. 1917 v Tehar-jih; Pirtoušek Dominika Dominik roj. 4.8. 1916 v Pitomači; Porečnik Simona Jožko roj. 1921 v Slovenj Gradcu: Povhe Alojz roj. 15. 4. 1916 v Raki pri Krškem: Praznik Ivana Stanislav roj. 1912 v Trbovljah: Rak Dušan roj. 26. (j. 192:5 v Mariboru: Rakovec Rudolfa Rudolf roj. 1914 v Ljubljani; Repenšek Antona Miloš roj. 12. 7. 1922 v Ljubljani; Rus Ivan roj. 19. I. 1901 v Idriji ali 19.4. 1909 v Preži - Kočevje; Senica Anton roj. Ki. 2. 1920 v Trnovcu — Sevnica; Stegu Miro roj. 18. 12. 1916 v Stranah — Postojna; Strojnik Rudolf roj. 17.4. 1915 v Farni vasi — Provaljo; Šiiniak Franc roj. 27. 10. 1912 v Gornji Radgoni; Toniše Alojza Slavko roj. 1.3! 1928 v Beogradu: Trubir Darko roj. 1925 v Zagrebu; Vaid Franca Jože roj. 3. 4. 1906 v Rečici ob Savinji: Vajs Ivana Franc roj. 17. 7. 1924 v Litiji; Velika nja Alojza Ivan roj. 6. 6. 1925 v Pa-račinu: Vižintin Ivana Savo roj 23.4.1922 v Savodnjah — Gorica; Vuga Franca Svetozar roj. 24. 11. 1914 v Trstu; Zorič Draga Branko roj. 1922 v Mariboru: Žohar Franca Franc roj. 29. 1. 1923 v Sv. Lovrencu pri Preboldu". Odbor prosi svojce, prijatelje in znance navedenih padlih oziroma pogrešanih, da sporočijo Odboru Slovenskega bataljona I. Krajiške brigade, Vrtača 11. 61000 Ljubljana, svoje naslove, da se jim pošlje posebno vprašalno polo. Obenem poziva Odbor vse preživele borke in borce bataljona, ki Odboru še niso poslali naslovov, da to store čimprej, saj bo le tako seznam bork in borcev bataljona v Spomenici brigade kar najpopolnejši. ŠKOFJA LOKA V četrtek, 17 avgusta, bo v prostorih občinske konference SZDI. Škofja Loka posvet s predstavniki samoupravne interesne skupnosti /a raziskovalno dejavnost. Na posvetu, ki ga sklicuje občinska konferenca SZDI. Škofja Loku. naj bi se dogovorili o pripravah na sklic skupščine samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost ter o nekaterih drugih nalogah, ki jih mora ta skupnost opraviti vzporedno / ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V občini nimajo ustanovi jem le še interesne skupnost i za raziskovalno dejavnost. D. S Marijan Žargaj Kako kruto in nepričakovano je odjeknila prejšnji torek vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno omahnil, star dobrih 47 let, v mnogo prerani grob. Krajani Brnikov so z njim izgubili dobrega sovaščana, družbenopolitičnega delavca in zglednega borca za nove humane odnose, ki jih je prinesel novi čas. Skoraj celo desetletje je predsedoval svetu krajevne skupnosti, še posebno pa je bil aktiven na področju gasilske dejavnosti, ki jo zapušča kot dolgoletni predsednik. V družbenopolitičnem in gospodarskem utripu krajevne skupnosti Brnik z njegovim odhodom nastaja vrzel, ki jo bo težko nadomestiti. S svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami in s posluhom za težave, ki se porajajo vsakodnevno v medsebojnih odnosih in delu z njimi, ki smo jih prek raznih organizacijskih oblik reševali v krajevni skupnosti, je s svojim odločnim in iskreno poštenim nastopom pomagal razrešiti najtežje situacije. Pred nobenim problemom ni klonil. Miren in odločen značaj je pomirjal včasih še tako vroče razprave in jasno izražal osebnost človeka, ki ve kaj hoče. Za neprecenljive zasluge pri razvoju krajevne samouprave ga je odlikoval tudi predsednik republike z redom dela. Tudi vrsta drugih priznanj in pohval potrjuje požrtvovalno in nesebično delo na področju politične aktivnosti naše krajevne skupnosti. V otroških letih je okušal težko mladost, mladost pro-letarca, zato je svoj čut ž* pravičnost Se posebno izžareval v zrelih letih. Ves se je razdajal za našo družbeno stvar, nikdar ni zahteval za svoje družbeno delo v krajevni skupnosti kakega plačila, ker je vedel, da je aktivizem nujen za nadaljnj1 razvoj krajevne skupnosti- Tak je bil Marijan in ie bil vzor vsem svojim družbenopolitičnim sodelavcem, posebej pa še mlajšim generacijam! Zadovoljiva ocena poslovanja ČP Glas Na svoji prvi seji je Izdajateljski svet C P Glas izvolil Tomaža Grudna za predsednika — Soglasje za imenovanje Andreja Za larja za odgovornega urednika - Zada-voljiva ocena poslovanja C P Glas v prvem polletju 1978 Kranj - Sklicatelj piv« -< i< nov 01. hc_.i I /tisi tatfMiskoga -\. la -Jane/ Vari. pred srdu ik medobi m-kega -M I • ' S'Z I »I /a < ■< at ri l>k«» i> novo i/voljeiicmu i/. \< da nea pil hn ■..lik. nalogo linh k«»lckti\ (iia-a ki iihh.i '< a-opi- v-ik.ikoi kvahH-i;iw;> dvignili lil na m' ln.ii puhli/.ili ii. ii !i . _'•!•!. |-ki ..... biah i /a maialal im ilnl"..-I u ih lel n i/i la 1.11 el i-K i - \ < l i....... [•■■■..<,.■ (•rudna, nmiila/eija m oblik««vah a .1 predsednika tei i/iek« I n^i.isn k imenovali |u AihImi-i Zalaii.i. iiovmii.ii |a (da-a .-.1 • >< i:.. >\• -i 1 ■. . ■., jiika 1 asopisa (da- \ Z /ad«»\ iti 1 > I \ ml; i« l/da |.i I el jskl -vel haii.nj. ...i.'.^n /a«d>>v ofjO poslov 111 ie/.ull .1! I T'< da.- pl v ell 1 pol lel 111 l!»7*.-.ii |i - • i. a i. m i. ■! i... i, i-kal /a ">s (»d.-lol kov vci u od icali/nrili v isicli ob«fol>|u lanskega hi.i lastni dohodki -«' \«;« il /a "iti odstotkov dola« i|i u-liuiov H«-| |(\ j .a s, > eelotl nihalo \ d»»go\ "i jelu v i-iio -iiMi.n u /)tj>...... ; u 11,0 u | >• >i 111« \ .111 n sred 11 jei 01 m l.1 n.u 1 i 1 < I' ' ' h* t'-lani-k ihihodka ,i k.mi!. |.i,i('|.. nainriiil \ p«»s|ov 111 -klad kri naifieiava t odi / ia-111111 1 :nMn -1.1I11. vati pil ii-i-v .111 m -vojctM /1 -kol.i| l\iiii« lir::.: p< 11 .iiiikauj.i «i»-1« \ lah prostorov > Bled - Delavci GIP Gradiš nadaljujejo : deli ob /V//7. hotelu in postavljajo zidove zgradbe, kjer bodo trgovski lokali. - Foto: Ii H IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPR V KLIK A ODSOTNOST Z DELA JESENICE — V prv«'m polletju leto« (M? je kar za 0,85 odMtotka poverala skupnu »dnotnoHt z dela glede na popreeni Ntale/. Števil« izgubljenih dni pa je bil« kar za 7,H odfitotka večje ko« v enakem lanskem obdobju. To pomeni, da je bilo popreeno dnevno iz različnih vzrokov odsotnih kar 1078 delavcev. Največji porani so zabeležili pri bolezenski odsotnosti, ki je v poprečju v prvem polletju leto« znuftala 0,91 odstotka več kot v enakem času lani. PORAST POŠKODB PRI DELI) JESENICE - V prv«-m polletju let«iw ne je v 2elezarni poAkudov al« 2.'tU delu vrev ali 23 vj>č kot v enakem lanskem obdobju. Tudi število bolezenske odsotnosti zaradi poškodb pri delu se je povečalo za 118 dni. Smrtnih pri m era v ni bilo, pač pa sta bili dve hujši poškodbi, /uradi poškodb je bilo izgubljenih 3878 delovnih dni. V železarni ho pripravili že več izobraževalnih akcij i/ varstva pri delu in tudi sicer intenzivno skrbijo za varstv« pri delu in za varstvo d«'l«vnega okolja. Več smuči za domači trg Begunje - Kot drugod tudi \ tovarni Klan zaključujejo kolektivne dopuste: spet bodo izpod strojev prihajale znane -murke, po katerih je pri nas največ" povpraševanja. V novi sezoni, ki se začenja, bo kol kaže dovolj snimi tudi za domači trg. Ver bo sm tir i skupine RC, povečala pa se bo tudi proizvodnja cenenih smuči, ki jih izdelujejo v Kočevju. Med novimi izdelki, ki jih začenjajo v Klanu velja omeniti tudi pomične tribune: Klan nature« poleg telovadnega orodja, talnih oblog in predelnih -ten Se razširja svojo ponudbo za telovadne dv tirane. Sicer pa so v Klatili - polletnim gospodar jen jem zadovoljni, čeprav so izpolnili le tretjino plana ostali dve tretjini pa do konta leta. Letošnjo proizvodnjo so načrt t »val i /a KI odstotkov večjo kol lani. le realizacije) pa 1-50 milijonov din ali II odstotkov vet kol lam Kljub lemu pa sj ne obetajo večji gospodarski rezultat kot lam predvsem zaradi velikih stroškov, saj so morali za uvo/ odšteti * milijonov dolai jev Polletno gospodarjenje Nekateri so prigospodarili izgubo Po podatkih službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije je v letošnjem prvem polletju 208 toz-dov v republiki poslovalo z izgubo. Ker pa bo večina tozdov lahko pokrila primanjkljaj s pomočjo drugih tozdov, se bo verjetno število tistih, ki so gospodarili z izgubo, zmanjšalo na okoli 20 tozdov s skupaj 5000 zaposlenimi. Seštevek primanjkljaja, ki ga je po približnem izračunu napravila služba družbenega knjigovodstva za teh več kot 200 tozdov, presega 800 milijonov din. V lanskem prvem polletju je bila izguba slovenskega gospodarstva nekoliko višja, 1,08 milijarde (novih) din. Delovne organizacije, ki ne bodo mogle pokriti izgube v prvem polletju, bodo morale poslej izplačevati zaposlenim zgolj zajamčene osebne dohodke: le-ti so po odloku letos 2580 din. Po lani sprejetem zakonu o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka mora delovna organizacija z nepokrito izgubo izplačevati nižje osebne dohodke tudi po medletnih obračunih. Doslej je tak ukrep prizadel delovne organizacije le po zaključnem računu, ki je pokazal izgubo ob koncu leta, zdaj pa že lahko tudi v polletju. Na ta način naj bi se delovne organizacije oziroma njihova vodstva in zaposleni bolje organizirali in prizadevali za boljše rezultate že takoj, ko se rezultati slabšega gospodarjenja šele kažejo in se marsikaj do zaključka leta še da popraviti. Slabši obisk Radovljica — V prvem polletju letošnjega leta je bil obisk turističnih zanimivosti v radovljiški občini nekaj slabši kot so predvidevali. Temu so botrovale predvsem dokaj neugodne vremenske razmere, kar se je poznalo se maja in junija. Približno enako število domačih in tujih gostov, okoli .'$.">.00(1. si je ogledalo blejski otok. .1 odstotni porast obiskovalcev so našteli na blejskem gradu, kjer so v pivih šestih mesecih prodali 77.000 vstopnic. Za dobrih 5 odstotkov več obiska so imeli \ \ intgaiju. kjer se je seznanilo / edinstvenimi lepotami so-leske pri Bledu Ki.O(M) izletnikov. Tudi slap Savice v Bohinju si je prišlo ogledat 29.000 gost ova ali za otlstotek manj kot lani. Proti pričakovanju pa je bil obisk muzeja talcev v Begunjah zaradi slabega vremena m deloma zaradi obnovitvenih del V prvem polletju je bilo le 25.000 domačih in tujih gostov, kar je za odstotkov manj od lanskoletnega rekordnega števila, k<» so zabeležili v tem obdobju kar .12.000 obiskov. Manj obiskovalcev je bilo tudi v Čebelarskem muzeju v Radovljici ter v Kovaškem muzeju v Kropi. Za slabši obisk so krive tudi turistične poslovalnice, ki niso pokazale posebne vneme za organizirane obiske muzejev. Baročno Sivčevo hišo v Radovljici, v kateri je bilo v tem času že pet likovnih razstav, si je ogledalo že okoli 35tX) ljudi. Tako si je radovljiške zanimivosti v prvem polletju ogledalo manj obiskovalcev kot lani. Ze julija, posebno pa avgusta, pa s«- je obisk izboljšal, zato pričakujejo, da bo kljub prejšnjemu slabšemu obisku vendarle radovljiške muzej«- obiskalo več ljudi kot lani. JK SKUPNOST /A ZAPUS1UVAMJ, K KAM. 0 Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Usposabljati j«- il« /nposl«>van |c invalidnih oseb. ki zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti potrebo jejo pri usposabljanju in /.a poslov anjo posebni) -n,, kovno pomoč in imajo pravico do posebnega dni/ benega varstva, nimajo pa lega var-iva kot invalidne osebe zagotovljenega p<> drugih predpisih, ureja zakon o usposablja nju m zaposlovanju invalidnih oseb Usposabljalij<- in nato zaposlitev invalidne osel* po t«'ka lako. da useli« pridobi * itn n ih.lt.....sv\n- o/i roma pravno do usposabljanja m zaposlitve na k) rokov ni konn-iii I stopnje \ okviru pristojne skupnosti /a /aposlov an |r Si rokov na komisija I stopnje v gorenjski regiji je imela do l junija letos -rdem -e|. od trga v Kranju pri. po eno pa v Skoln l.oki iti na Jeseni« ah I ><> pinija le bilo »a oseh \ pripravljalnem po-iopku za prid o lnirv pravne do usposabljanja in zaposlitve. Na stro kovni komisiji I stopnje je bilo obravnavanih K oseb. od tega p- tM oseb dobilo pravico do usposabljanja (lastnost invalidne osebe). !» oseb pa ne. I/ podatkov lahko sklepamo, da je postopek usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb zahteven in težaven Z osebo, ki se prijavi pri skupnosti žil zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in je leže znposljiva. s«- ukvarja rela vrsta strokovnih služb skupnosti: svetoval«"« zaposlit v«-, rehabilitacijski svetoval«'«, psiholog, poklicni svetovale«-, itd. Najvažnejšo vlogo v postopku ugotavljanja in priznanja lastnosti invalidne osebe ima poklicno usmerjanje kot načrtna strokovna pomoč. To pa pomeni. lčič Klanca pri Kozini je pokazalo čudovite ročno .ezljane oktlne , ogledala in druge umetnine. Največja novost pri pohištvu pa je zagotovo Program *. . terim se edina pbnaia LESNI NA. Gre za sistem «*' so možne in U tega programa je moč dobit, vse: odatom.?*'* kuhinje, dnevne ^jedilnice, predsobe itd. 'J J" " uporaben. Ni bil nu zadnjem sejmu v Skopju zastonj ocenjen *0f ^0 najboljšim« ! Naš GLAS se je na sejmu predstavil s svojo maskoto, Glasovtm Jakom, ki 90 odslej spremljal vse Glasove akcije Idejo zanj je dal naš stalni sodclutc*-priznani kranjski akademski oblikovalec Jože Tntbec. Vam je všeč? No, v barvah je veli ki t boljši! Pota* F. Pertic _I Vesnina Pri FVZlNARJEVI beli tehniki pa je največ zanimanja za pralni stroj LESNINA-LES je pokazala nova GorinjePS411z 19 (!) programi' l?„f°„ S2S*2"J£ JS^ffitUTS'- UUBUANSKI ja; kar povem, da bo to zagotovo okusen srbski pasulj, žejo pa sj bomo pogasili s čašo piva.« Ko smo se vračali proti dolini, so fantje že povečerjali. Gledali so televizijo. Patrulje pa so bile na rednih obhodih. Toda tudi ti graničarji niso bili prikrajšani za najnovejše novice Ze takoj po prihodu v karavlo so jin, jih sporočili prijatelji, ki so bili takrat prosti. Tako je bilo tudi 0b spremljanju kongresov, spremljanju ministrske konference v Beogradu jn tako je vedno. Dragi graničarji. vsem tudi naše iskrene čestitke. J. Govekar Veletrgovina Špecerija Bled n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Delov ne skupnosti za skupne zadeve razpisuje prosta del« in naloge za določen čas: tajnika samoupravnih organov Pogoji: uprav no aa trgovske mešane stroke in j leti delovnih izkušenj delavca v poslovni enot i Pogoji: osnov na šola Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, Bled, Kajuhova :i, v 10 dneh po objavi. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Vrat, kjer bo tovariško srečanje. Obenem bodo letos vzporedno pripravili tudi pohod na Škriatico. vendar le za kondicijsko dobro pripravljene planince. OBISKI ITALIJANSKIH TABORIŠČ Jesenice — Komisija za internirane« pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Jesenice bo septembra pripravila več izletov in obiskov v nekdanja italijanska taborišča in v italijanske zapore. Ob praznovanju 35-letnice osvoboditve iz italijanskih zaporov in taborišč bodo K), septembra obiskali Gonars. od 16. do 17. septembra Rab, pripravili pa bodo tudi dvodnevni izlet v Sansepolcro-Renicci. KANALSKA DOLINA - V nedelo, 6. avgusta, je bilo v Žabnici v Kanalski dolini četrto srečanje gasilcev Kanalske doline, jeseniške občine in dela Koroške. Ob tej priložnosti so imli tekmovanje v tro-delnem napadu, ki so se ga udeležile po tri desetine z vsakega področja. Prvo mesto so osvojili gasilci iz Beljaka, na drugem mestu pa so bili gasilci iz Smo-kuča in na tretjem mestu gasilci iz Zabreznice. Na sliki: gasilci Smokuča, Zabreznice in Kranjske gore, ki so sodelovali na tekmovanju. — Foto: B. B. 2ELEZARJI NA TRIGLAV Jesenice — Komisija za športno rekreacijo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata železarne organizira letos že deveti poletni pohod slovenskih železarjev na Triglav. Pohod bo predvidoma v soboto. 19. avgusta, in nedeljo, 20. avgusta. Pohod bodo pomagala pripraviti (39. zapis) Ker so ti pogovori pač le pogovori in ne kaka strnjena, kronološko stroga pripoved, se pač smem kdaj pa kdaj vračati v kraj, ki sem ga že zapustil. Kajti dostikrat šele po objavi zapisa zvem za kak nov podatek — bodisi, da mi ga bralci sami sporo-če ali pa nanj le namignejo. — In če je stvar količkaj pomembna, jo gotovo uvrstim v to pripoved o gorenjskih krajih in ljudeh. ŠE ENKRAT - KORENO O JESENICE — V počastitev občinskega praznika je gornjesavska planinska društva ter Gorska reševalna iZS&ffit^ služba iz Mojstrane. Predvidevajo, da se bo iz vseh delov- Jesenica"> Udeležilo se jo je 33 članov, dve mladin- nih kolektivov združenega podjetja slovenskih železarn pohoda udeležilo okoli 300 delavcev. Udeleženci se bodo povzpeli po različnih smereh, sestopili pa bodo v dolini ki in devet pionirjev, članov prostovoljnih gasilskih društev Jesenice-mesto. Planina pod Golico ter poklicne gasilske in reševalne enote železarne — Foto: B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Julijski obisk kampa in kopališča Radovljica — Radovljiški turistični kamp z enim najlepših kopališč na Gorenjskem, ki sodi tudi med najbolj urejene, do konca junija ni izpolnil pričakovanj glede števila gostov in prenočitev. Tako ne bo dosegel lanskega in predlanskega obiska. Kamp jn kopališče upravlja svet krajevne skupnosti Radovljica, ki mora vsako leto investirati za najnujnejša vzdrževalna in obnovitvena dela na objektih okoli 40.000 dinarjev. To seveda ne zadostuje vsakoletnim potrebam, denarja za večje naložbe pa ni. Letos jim je najbolj nagajalo slabo vreme. V kampu so julija sprejeli 851 gostov, vendar so ti ustvarili le 2.700 nočitev, kar je skoraj 1000 manj kot lani. V kopališču pa je bilo julija 6.700 kopalcev. Kopališke delavce pestijo še druge težave, predvsem poškodovani stolp, ki terja čimprejšnje popravilo. Vsa dela pa bodo opravili le v primeru, če bodo imeli dovolj denarja, ki ga pa morajo zbrrti iz dohodka kampa in kopališče. JR VAŠA PISMA ČRNA RADOVLJIŠKA TOČKA Radovljica — Kako prijetno je poslušati znance, prijatelje in tujce, kako lepa je Radovljica. Edinstvena lega, okolje in čistoča, ljudje pa prijazni in ustrežljivi. Radovljieani so svoje vrste ljudje. Vse prav in lepo, le ena črna točka je, v katero se turisti radi obregnejo in to je pasje lajanje tenornih psov in enega barito-nista. To pasje lajanje se v Radovljici začne v zgodnjih jutranjih urah, ko vsi ljudje radi še počivajo. Priporočam zato, da bi pse zaprli v primeren prostor, da ne bi slišali tega njihovega »petja«. E. Zorko Cankarjeva 23 Radovljica KRANJ - Krajevna skupnost Kranj - Center je prejšnji teden, v četrtek pripravila že tradicionalno srečanje za krajane stare nad 80 let. I etos se je vabilu odzvalo sicer le deset povabljencev, vendar pa vzdušje »Pri Jelenu«, kjer je bila pogostitev in kjer so jih pozdravili predstavniki krajevne skupnosti, ni bilo zato nič manj veselo in prijetno. - Foto: F. Perdan MOJSTRANA — Ob letošnjem občinskem prazniku je Planinsko društvo Dovje-Mojstrana odprlo razstavo fotografij, značk in znamk v osnovni šoli 16. december v Mojstrani. Razstavo si je doslej ogledalo te precej ljudi na ogled pa so zanimivi posnetki naših gornikov, koč in planinskega sveta. - Foto: F. Perdan Ko je Ostermanovega Jožeta z Olševka mama Tončka poslala na vrt, da ji prinese peteršilj za nedeljsko juho, še pomislil ni, da bi se mu lahko kaj tako posebnega zgodilo. Pa se mu je! Z grede je vlekel, vlekel in potegnil najdaljši peteršilj. Samo korenina, ki res da ni bila debela, je merila v dolžino kar 76 cm (šestinse-Oemdeset!), cel peteršilj pa je meril meter in četrt! Pa imamo še Gorenjci svojstven rekord, pa čeprav gre le za peteršilj! — Foto: F, Perdan menil sem v prejšnjem zapisu najdbo zanimivega pisma, ki ga je dne 10. 7. 1942 (pod redno štev. 100/1-42) naslovil kamniški okrajni glavar (Landrat) dr. Doujak šefu Varnostne policije (Sicherheits-dienst) na Bledu. Pismo ima kot »zadevo« označeno: »izvedbo policijskih ukrepov, informiranje okrajnega glavarja.« Dobeseden prevod pisma glasi: »Ugotoviti moram, da že ponovno nisem bil uradno seznanjen z nameravanimi ostrimi policijskimi ukrepi in da sem bil o njih informiran šele po ovinkih. Opozorim na primer na včeraj izvedeno uničenje krajev Ko-reno in Gradišče in na današnjo ustrelitev 51 mož pri rudniku Kaolin. Mislim, da so ti ukrepi tako ostri, da bi moral biti jaz kot glavar brezpogojno z njimi seznanjen. Opozarjam na to, da je bil o ukrepih glede uničenja krajev K oren o in Gradišče seznanjen moj okrajni referent za gospodarstvo in je neposredno od vas prejel nalog, naj poskrbi, da bo živina in življenjske potrebščine (živila) pospravljeno iz hiš pred požigom. Okrajni referent za gospodarstvo je strokovni sodelavec mojega urada. On more potemtakem sprejemati naloge le od mene. Obvestilo bi moralo biti zato usmerjeno na mene. Prosim zaradi tega, da se v bodoče taka obvestila usmerjajo neposredno name in da mene o važnih ukrepih v mojem okraju pravočasno obvestite.« Kaj posebnega ni moč pripomniti. Sočutja, kaj šele kake ogorčenosti zaradi zločinov na »njegovem« teritoriju — tega v pismu ni. Le užalje-nost zaradi prezira glavarjeve funkcije; torej je šlo le za bedni prestiž civilne oblasti pred gestapovci. Nič noče ta glavar preprečevati ali celo reševati — le seznanjen bi bil rad vnaprej z ostrimi ukrepi, ki jih bo gestapo izvajal na njegovem teritoriju. Koreno in Gradišče sta tedaj, med okupacijo, sodila v kamniški okraj (Kreis Stein). PO SLEDEH TEGA PISMA Koreno je bilo glasom zgoraj navedenega pisma požgano dne 9. julija 1942. - V »Pre- fiedu važnejših dogodkov v kamni-kem partijskem okrožju v letih 1941 — 1945«, ki je bil kot brošurica izdan v Mengšu 1. 1960 (avtorja M. Stiplovšek in I. Vidali), je naveden kot dan požiga 8. julij 1942. — Na spomeniku sredi vasi pa natančnega datuma niti ni: vklesano je le: junija 1942 je nemška okupatorska vojska . . . Že omenjeni Pregled govori o šestnajstih moških in eni ženski, ki so jih še polžive zmetali v ogenj; na vaškem spomeniku pa so vklesana imena 15 moških in 1 ženske. Potem je v zvezi s Korenim še neka nejasnost: že omenjeni'Pregled (in za njim še cela vrsta publikacij) je objavil fotografijo: »Nemci selijo 1942 prebivalce Korena«. Na sliki je prizor, kako mati s sedmerimi malimi (2—8 let!) zapušča svoj kmečki dom. Otroci in mati, vsi imajo v rokah cule s svojim bornim imetjem. Poleg hiše stoji nemški žandar, drug žandar s puško v roki vodi izgnane otroke z materjo. — No, potem pa mi je prišlo na uho, da to ni bil kazenski pač pa le zaščitni izgon. — Kaj je res in kaj ni, ne morem vedeti iz te časovne (in tudi geografske) razdalje. Očitno je, da bom moral še enkrat iti v ono hudo strmino (iz Kompolja gor) — gre mi za resnico .. . Otroci na sliki so tako bridko prisrčni, da jim- res ne smem storiti kake krivice. Iskal bom resnico in jo v okviru teh zapisov sporočil. Spomenik 16 vasi Koreno Črnem grabnu. žrtvam požgane nad Krošnjo v G V onem Pregledu sta za 8. julija 1942 omenjena še dva okupatorjeva zločina: »Nemci požgo še vasi Hom in Gradišče v Tuhinjski dolini; v Črni ustrele Nemci 51 talcev«. GRADIŠČE, HOM IN POTOK V ČRNI radišče v Tuhinju je oddaljeno od Smartnega pri cesti le 2 km. Je pa to majhen kraj na višini 680 Nm, prebivalcev ima komaj 50. — Vaški odbor OF je bil tu ustanovljen že v avgustu 1. 1941. Ker so vaščani negovali ranjene borce, so Nemci 8. julija 1942 vas in bližnji zaselek Hom izropali, hiše požgali, vrgli v goreče hiše 12 obstreljenih mož, da so živi zgoreli, otroke in žene pa odgnali v taborišča. Oni podatek v »glavarjevem pismu« o ustrelitvi 51 mož pri rudniku Kaolina in podatek v Pregledu »v Črni ustrele Nemci 51 talcev« je treba precizirati: teh 51 talcev so Nemci ustrelili v malem kraju (2 k m oddaljenem od Črne) Potok v Črni. V potoškem gozdu je bil 17. 6. 1941 sestanek zaupnikov z zastopnikom Vojnega komiteja, ki ga je pripravila KPS. V noči na 28. 7. tega leta so aktivisti iz Spodnje Črne minirali Po-toški in Vanišekov most čez Črno ter Pirčeve ride proti Črnivcu. Poslej je bila dolina Črne svobodno ozemlje, ki so ga nadzirali Nemci le v času večjih ofenziv. Kamniški bataljon je 4. 7. 1942 uničil kolono nemških vojaških avtomobilov ter zaplenil mnogo dokumentov in vojaškega materiala. Ker so vaščani že v prvih dneh oborožene vstaje delovali z narodnoosvobodilnim gibanjem, so Nemci 8. 7. 1942 ustrelili v Potoku 51 talcev, povečini domačinov Črnj>.-nov in Črnjank, mnogo ljudi pa so izselili. — Spomenik ob cesti slavi smrt padlih 51 talcev in 64 borcev, ki so v času nemške ofenzive pozimi 1944—1945 izgubili življenje na področju Črne. Nemci selijo 1942 prebivalce Korena Knjižnica posluje z izgubo Radovljica — Včeraj, v ponedeljek, 14. avgusta, je izvršni odbor Kulturne skupnosti Radovljica obravnaval poročila o uresničevanju delovnih programov in porabe finančnih sredstev v letošnjem prvem polletju. Podatki kažejo, da so vsi izvajalci prevzete naloge iz samoupravnega sporazuma večidel dosegli ali pa celo presegli. Več težav so imeli le v knjižničarstvu, ki ga bremenijo izredno visoki stroški najemnin in pa nenehno naraščanje cen novih knjig. Namesto načrtovanega nakupa po republiških bibliotekarskih merilih 3000 knjig, so uspeli kupiti le 1127 novih knjig. Kljub temu se je obisk knjižnic v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot 6 odstotkov. Matična knjižnica ima v prvem polletju nad 61.000 din izgube. Zaradi tega je že pripravljen sanacijski program, po katerem bi manjkajoča sredstva pokrili iz nerazporejenih sredstev kulturne skupnosti Radovljica. O LAS 8 stran trgovsko —m ■ ■ I -H proizvodno Sm^^mmm^^mm in servisno QV|| «L -IT 1 el IIII Iva podjetje ^mm: za zimo pa radi posušijo hobotnice, če jih kak dan veliko ujamejo in ne morejo prodati. Kot čudni ogromni netopirji se podprte s paličicami hobotnice zibljejo v vetru skoraj pred vsako ribiško hišo, da potem pozimi končajo v loncu. Sicer pa ribiči tarnajo, da je rib vse manj. Morda se vsake dva tri dni ujame kaka v vršo, na trnek pa se jih zdaj že redko v enem ulovu nabere za kosilo in večerjo. Tudi tako imenitna vaba, kot je »crv«, ne prinese več kot kilo dve rib, za vabo samo pa je treba žrtvovati noč, pa še izredna spretnost je potrebna, da tudi do dva metra dolgega črnega »crva« namamiš iz podvodne luknje. Še se ujame riba, pravijo ribiči, toda nije več toliko in tako pogosto na krožniku. In kako bo jutri in drugo leto in naslednje? Malokdo verjame, da bi morje dajalo več rib. Domačini, ti bodo že še kaj ulovili, saj so vztrajni in vešči ribiči, dopustnih pa bo lahko, če bo njegov trnek ostal prazen, še vedno pogrel na gorilniku »gotovo jelo 29. novembar«. Ali pa bo — ne, to le izjemoma — nabiral murve in pil kozje mleko kot avstrijski študent Hans, ki je svojo poceni vegeterijansko prehrano dopolnjeval le še s posušenimi figami in orehi. Sicer pa v vaseh, kot so Skrčiči in Pineziči že čez nekaj let ne bo več koz in murvinih dreves. Če se bo tempo prodajanja zemlje za vikende nadaljeval tako kot sedaj, ne bo kje mesta za kozje staje, murvina drevesa pa celinski človek pač ne bo gojil pri vikendu. Ko bo sem po ceveh pritekla še pitna voda, zdaj ima vsaka hiša kapnico in neredko tudi hidrofor, ta del otoka ne bo več, kar je bil — oaza miru sredi bučnega turističnega vrveža. Čolni s samo štirimi konjskimi silami se bodo potlej preusmerili drugam, morda na vzhodno obalo Cresa, le na pol naseljeno in skoraj nepristopno, brez tekoče vode in elektrike ali pa še dalje proti manjšim otokom, na katerih preko vsega leta grizejo suho travo le koze, njihova pastirica pa za žejo pije le kozje mleko, lakoto pa si teši s kozjim sirom. Pretiravam? Sploh ne. Tudi na te puste otoke, kjer je težko najti kaj zelenega med razbeljenim skalovjem, že zahajajo kontinentalci, da bi vsaj med dopustom ubežati škodljivemu blagostanju, ki si ga čez leto zagotavljajo v izčrpavajočem delovnem tempu. Za te prve ubežnike iz hotelskih kolosov in prenapolnjenih kampov so na teh pustih in neobljudenih otokih kot na Plavniku, Kormatu postavljene kolibe v polinezijskem slogu in z udobjem, ki nima nič skupnega z 20. stoletjem. Dopustnih ima na voljo le trsje za streho, sonce, morje, pustinjo in mir, da si zdravi telo in dušo utrujeno od mestnega življenja. L. M. f Poslovna enota Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 51-566, 51-881 Kranj, Savski log, tel.: 24-590 • 3 odstotni sejemski popust in nižja stopnja prometnega davka • dostava na dom • potrošniški kredit • dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo • talne obloge in preproge • jogi vzmetnice vseh velikosti Pred SP v plavanju v Zahodnem Berlinu Borut Petrič: ne bo lahko KRANJ — Le de nekaj dni nas loči in v bazenih v Zahodnem Berlinu od 18. do 28. avgusta, se bo odprta zavesa letošnjega svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo ter sinhroniziranem plavanju. Od Jugoslovanov gredo na potjreprezentanca vaterpolistov ter plavale« Borut Petrić iz kranjskega Triglava in Maja Rodič iz ravenskega Fužinarja. Na pot na največjo plavalno prireditev na svetu v Zahodni Berlin gre ponovno »žepna« plavalna odprava. V četrtek odletita z mariborskega letališča Borut Petrič in Maja Rodič. Med potniki pa bosta tudi vodja »žepne« odprave Drago Petrič ter Borutov trener Stjepan Jelačič. Z njimi pa odpotujejo tudi jugoslovanski in slovenski plavalni strokovanjaki, ki bodo v Berlinu skušali pridobiti čimveč novega znanja. Gresta torej le dva. In kakšne so možnosti »Borčija« in Maje. Maja bo plavala na 100 in 200 metrov prsno in je njen krst med plavalno žensko elito na svetu. Borci pa je že prekaljen borec mednarodnih bazenov, je nastopil že na olimpijskih igrah v Montrealu, na evropskem mladinskem prvenstvu v Oslu in lani na evropskem članskem prvenstvu v Joenkenpingu na Švedskem. Iz Osla se je vrnil z zlatom na 1500 m kravi, iz Švedske pa s članskim bronom v isti disciplini. Na 400 m kravi je bil finalist, na 200 m kravi pa je izpadel v pred tekmovanju. Tudi v Berlinu bo najboljši jugoslovanski plavalec plaval na 200, 400 in 1500 metrov kravi. Torej enak spored kot na Švedskem. Za ogrevanje bo Borci prvič skočil v vodo na 200 m kravi. Tu nimamo kaj pričakovati, saj je ta disciplina le za spoznavanje načina tekmovanja. Vendar si tudi v tej disciplini lahko obetamo dober rezultat in nov državni rekord. »Po ogrevanju bom prvič startal za finalne obračune na 400 m kravi. V tej disciplini so že ..šanse', da se prebijem v finale,« jc dejal Borci na enem izmed treningov v kranjskem letnem bazenu po balkansekm prvenstvu. Na 200 m kravi imam rezultat 1:55,17, svetovni rekord pa je 1:50 in Se nekaj stotink. Na 400 m kravi lahko odplavam v p red tekmovanju za finale, vendar bo težko. Sicer je moj čas 3:58,68, svetovni rekord pa je 3:51 ... Menim da bi za finale zadostovalo 3:56 ali pa 3:55. Toliko pa sem sposoben plavati!« In kako bo na 1500 m kravi? »Tu bo de težje. Čeprav imam doslej peti najboljši čas na svetu — 15:30,74 — ni rečeno, da sem že finalist. Odvisno je, v kateri skupini bom plaval. Vendar ne bo slo za taktiziranje. Za nasprotnike imam oba Američana Mcgreva in Vossalova, Rusa Satnikova, Rusina ali Paririova ter Čeha Mac-heka in Bolgara Lazarja. Ne smemo pa pozabiti Avstralcev, Angležev, Brazilca in se katerega. Mcgrey ima to leto čas 15:24, Rus Salnikov pa lanskega 15:16. Od naštetih sem premagal že vse nasprotnike, razen Salnikova. Toda zavedam se, da mi lahko prav kateri od teh zagreni pot v finale. Letos sva z Jelačićem bolje in več trenirala. Plavalni strokovnjaki, vsaj nekateri, in ljudje, gledajo samo na rezultate in uvrstitve. Drugi pa gredo v drugo skrajnost, in menijo, da nisem sposoben plavati bolje kot lani. Prepričan sem, da lahko, vendar bo pot v finale sila težka. Upajmo torej na najboljše.« Borci nas je že lani presenetil z uvrstitvijo v finale na 400 m, se bolj z osvojenim tretjim mestom na 1500 m kravi. Mar to pomeni, da bo tudi letos tako? Povemo naj še nekaj? Fant, ki bo konec decembra star šele sedemnajst let, je borec, ki mu ni para. Kadar gre zares, da vse od sebe. Predobro ga poznamo in ne bo nas razočaral, če ga mogoče ne bomo videli v nobenem finalu. Vemo koliko je sposoben in koliko kilometrov mora vsak dan preplavati, če hoče doseči vrhunsko formo. Preveč je pri tem tempu treninga samoodrekanja. Zato le pogumno v vodo! I). Humer [VI. mednarodni atletski miting Kranj '78 adovoljiva udeležba, okrnjena kvaliteta KRANJ — Atletska steza na stadionu Stanka Mlakarja je v okviru športnih tekmovanj za občinski praznik v soboto gostila atlete Jugoslavije, Slovenije in Avstrije. Na startu tega že šestnajstega tradicionalnega atletskega tekmovanja se je tokrat zbralo 120 atletov in atletinj. Samo tekmovanje je pokazalo, da ni več pravega zanimanja za to tekmovanje, prišlo je vedno v tak čas, ko doma ni najboljših. Vendar smo lahko na sobotnem z udeležbo zadovoljni, saj jih je bilo dokaj lepo število, le kvaliteta je bila okrnjena. To je tudi razumljivo, saj na progah in zaletiščih za skoke atleti kaj neradi tekmujejo, če so pokriti (na klasičen način) z ugaski. Za boljšo udeležbo bo potrebno le drugačno tekmovališče, če se hočejo organizatorji kosati za udeležbo najboljših. Kot pa vemo, tega v Kranju še ne bo kmalu. In kaj je pokazalo samo tekmovanje. Za najboljšega sta bila proglašena metalec diska Mičo Mijač iz celjskega Kladivarja pri moških, pri ženskah pa je najboljši rezultat dosegla atletinja Nada Šobrova iz koroškega atletskega kluba v teku na 800 metrov. Če smo lahko s teki na srednje proge in v. metih z rezultati zadovoljni, tega ne moremo trditi za preostale panoge. Posebno ženski meti ter oboji skoki so bili slabi. Rezultati - moški - 100 m: 1. Stare (Triglav) 11,0, 2. Torkar (Olimpija) 11,1, 3. Nučič (Koper) 11,2, 400 m: 1. Nučič 50,4, 2. Gregorič (oba Koper) 50,8, 3. Zohar (Ptuj) 52,6, 1500 m: 1. Božnik (Triglav) 4:00,8, 2. Mohorovič (Olimpija) 4:02,5, 3. Pschernig (A S K O K) 4:03,3, 3000 m: 1. Novak (Olimpija) 8:34,4, 2. Lebar (Ptuj) 8:40,0, 3. Cafiero (AICS) 8:46,1, 400 m ovire: 1. Vukas (Kvarner) 58,0, 2. Gregorič (Koper) 58,8, 3. Zohar (Ptuj) 58,9, daljava: 1. Vučkovič (Triglav) 682, 2. Rener (Kladivar) 647. 3. Kucher (KLC) 646, višina: 1. Koren (Ptuj) 190, 2. Leitner (KAC) 190, 3. Taurer (AS K OE) 180, palica: I. Kurnik (Triglav) in Planinšek (Kladivar) 380. 3. Zablačan (Maribor) 380. krogla: 1. Štimec (JLA) 16,42, 2. Satler (Triglav) 13,82, 3. Frank (KCL) 13,82, disk: 1. Mijač (Kladivar) 51,94, 2. Frank (KCL) 51,76, 3. Štimec (JLA) 45,82; mladinci -lOOOm: 1. Križaj (Triglav) 2:35,7, 2. Kocbek (Maribor) 2:35.8, 3. Rakovec (Olimpija) 2:36,3. ženske - 100 m: 1. Ovca (Olimpija) 12,9, 2. Tschernoschek 12,9, 3. Ugowitzer (obe AS KO K) 13,1. 200 m: 1. Kupar (Kladivar) 28,2, 2. Špan (Ljubljana) 28,3. 3. Ovsenek (Triglav) 29,4, 800 m: 1. Šober (KAK) 2:13,7, 2. Klemenjak (DSG) 2:16,8, 3. Lacker (KAC) 2:20,3, daljava: 1. Flank 488. 2. Puž (obe Kvarner) 479, 3. Podgornik (Posočje) 460, višina: 1. Bele (Ptuj) 155, 2. Jerman (Koper) 155, 3. Topole (Kladivar) 150, 4. Pavlin (Triglav) 150, krogla: 1. Gorencc (Triglav) 10,31, 2. Jugovec (Ptuj) 9,19, 3. Rakonič (Triglav) 8,04. disk: 1. Kastelk (Kladivar) 39,72, 2. Jugovec (Ptuj) 26.90, 3. Gorenee (Triglav) 25.46. Mednarodni turnir JESENICE - Domače balinarsko društvo je v nedeljo v okviru praznovanja občinskega praznika uspešno organiziralo že šestnajsti tradicionalni mednarodni balinarski turnir. Za najboljšega se je potegovalo šestnajst balinarskih ekip iz Italije, Postojne, Maribora, Anhova, Ljubljane, Radovljice in Jesenic. Največ uspeha so imeli tekmovalci Ljubljane, ki so osvojili prvo in drugo mesto. Vrstni red: 1. BL Sloga (Ljubljana), 2. BL Litostroj (Ljubljana). 3. BK Železničar (Postojna), 4. BK Salonit (Anhovo), 5. BK Jesenice II. j.R. Obveščanje pa tako KRANJ - Atletski klub Triglav je bil v soboto na stadionu Stanka Mlakarja organizator že šestnajstega tradicionalnega mednarodnega mitinga Kranj 78. Organizacija tega tekmovanja gre v športni del tekmovanj ob občinskem prazniku. Za to prireditev pa A K Triglav dobi od domače TKS Kranj 10.000 dinar jev. Do tu vse lepo in prav. Vsa leta že prek sredstev jav nega obveščanja obveščamo, kdaj in kje bo prireditev in kakšna konkurenca se obeta. Toda to leto je AK Triglav pozabil na ob- veščanje. Le zgolj slučajno smo zvedeli za to tekmovanje. In če ne bi dopisnik Dela v službi imel pri jatelja, ki mu je namignil o prireditvi, bi se še tega ne vedelo. Ali so atletska tekmovanju pri A K Triglavu namenjena le atletom. Kot kaže, jim ni mar ne za gledalce, ne za napredek atletike, ki je v Sloveniji poleg košarke v prvi prednostni razvrstitvi. Če že niso obvestili sredstev javnega obveščanja, bi vsaj izobesili letake. Kako se tu dela, jim je lahko za vzgled organizaciju balkanskega prvenstva v plavanju in mednarodni skoki na plastični skakalnici na Gorenji Savi. Že tako je kranjska atletika na majavih nogah! -dh VI. mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih Kranj '78 Le ena serija za konkurenco KRANJ — Za zaključek letošnjega tedna skokov organizatorju SK Triglav vreme ni bilo naklonjeno. Se več, na tekmi članov in starejših mladincev je o zmagovalcu odločala le ena serija. Za drugo pa so bili zaradi močnega deževja gledalci prikrajšani za lepe in dokaj dolge skoke. Med 60 tekmovalci iz šestih držav se je pri članih izkazal član ljubljanske Ilirije Bantam, pri starejših mladincih pa je zmagal triglavan Globočnik. Ze uvodna poskusna serija je pokazala, da zmagovalca med člani lahko iščemo med odlično pripravljenim Norčičem, Bantamom, Jeseničanom Zupanom ter domačinom Benedikom, Avstrijcem Walnar-jem in reprezentantoma ZRN Schwarzem in Schwinghammerjem. Le padec katerega od teh bi ga lahko izrinil iz borbe za najboljša mesta. Začetek uradne serije je mnogo obetal, saj so vsi favoriti in tudi ostali skakali izvrstno. Čeprav je doskočišče po mnenju tekmovalcev pretrdo, smo vseeno videli za to skakalnico lepe dolžine in kvalitetne skoke. Najdlje se je v tej prvi in edini pognal Bantam in ta skok mu je zasluženo prinesel prvo mesto. Triglavan Norčič je bil za dva metra krajši in to ga je tudi stalo prvega mesta. Pri tem moramo pripomniti, da je padel pri 45 metrih Schwarz iz ZRN, VValner in Schvvingham-mer pa sta si boljšo uvrstitev zapravila prav v tem poskusu. Enaka slika je bila tudi pri starejših mladincih. Tudi tu je odločal samo en skok. S 43 metri je zmagal Globočnik iz kranjskega Triglava in to je za njega lep mednarodni uspeh. Uspelo mu je premagati predstavnika ZRN Strernkopfa ter ilirjana Ula-ga in Bajca. V soboto pa so svoje nastope na 35-me-trski skakalnici na Gorenji Savi in na 15-metr8ki v Stražišču, v petek, svoj nastop opravili tudi v preostalih kategorijah. Pri starejših pionirjih je bil najboljši domačin Čimžar, pri m a mlajših mladincih pa je zmagal njegov klubski kolega Beton. Maric iz Travnika je bil najboljši pri cicibanih, medtem ko je bil pri mlajših pionirjih zmagovalec Robi Pogačnik iz Križev. Rezultati — člani: 1. Bantam (Dirija) 100.8 (46), 2. Norčič (Triglav) 98,7 (44), 3. Zupan (Jesenice) 97,7 (44), 4. Benedik (Triglav) 96,9 (44,5), 5. Anžel 96,2 (44), 6. Križaj (oba Ilirija) 94,4 (43); st. mladinci: 1. Globočnik (Triglav) 95,4 (43), 2. Sternkopf (ZRN) 93,0 (42,5), 3. Ula-ga 91,0 (40), 4. Baje (oba Ilirija) 90,1 (42), 5. Finžgar 88,2 (41,5), 6. Bizjak (oba Triglav) 87,1 (39,5); ml. mladinci: 1. Beton (Triglav) 206,9 (28,5-28,5), 2. Šinkovec 203,2 (29-27,5), 3. Ferlan (oba Žiri) 202,6 (29,5-27,5), 4. Godec (Zahomec) 200,9 (29,5-27,5) in Žagar (Žiri) 200,9 (30-27), 6. P. Jošt (Križe) 198.9 (28-26,5); st. pionirji: 1. Čimžar (Triglav) 202,2 (27-27), 2. Keiser (Zahomec) 199,1 (28-27), 3. Novak (Ilirija) 187,3 (25,5-25), 4. Eržen (Žiri) 185,9 (26-26), 5. Silar (Triglav) 183,9 (26-26), 6. Poljane (Križe) 177,2(25,5-23,5); ml. pionirji: 1. R. Pogačnik (Križe) 190,5 (12,5-13), 2. Bogataj (Žiri) 177.3 (11,5 -12), 3. Zupan (Križe) 177,0 (11,5-11,5), 4. Škrianc (Triglav) 175.7 (11.5-11). 5. Met- Športne prireditve ob prazniku KOKRICA — V počastitev krajevnega praznika KS Kokrica je Športno društvo Kokrica pripravilo prejšnji teden vrsto športnih tekmovanj, ki se jih je udeležilo več sto mladih in tudi ne več tako mladih krajanov s Kokrice in drugih krajevnih skupnosti in društev. Športniki so se pomerili v namiznem tenisu, v šahu, nogometu, kolesarji pa se bodo trudili še v soboto, 19. avgusta, dopoldne na množičnem kolesarskem maratonu, ki ga prizadevni organizatorji pripravljajo za zaključek praznovanja. Ena najmnožičnejših prireditev v prejšnjem tednu je bil tek po ulicah Kokrice, ki sta ga pripravili sekciji za smučanje in rekreacijo. Pionirji in mladinci so tekli na 1500 metrov, člani in veterani pa na 3000 metrov dolgi progi. Vsi udeleženci so prejeli trim značke. L. M. Kranj : PPK Kutjevo 1:2 KRANJ — V prijateljski tekmi je članska selekcija Kranja sicer prikazala boljši nogomet od gostov iz Kutjeva, toda bili so premalo odločni pred nasprotnikovimi vrati. Gostje so se pokazali kot čvrsta ekipa, ki je dobro izkoristila priprave. Tako se je prvi polčas končal neodločeno, v nadaljevanju pa so gostje z dobrim, a tudi srečnim udarcem s 25 metrov, zmagali. Kranjčani so nastopili v naslednji postavi: Zapanec (Peteh), Jakara, Tkalec, Jošt, Nikolič, Belančič I (Belenčič II), Osred-kar, Cotman (Pušavec), Zec (Horvat), Robni*, Verdnik. M.Š. A vto-moto Ronnie Peterson junak Zeltwega Sved Ronnie Peterson na lotusu je zmagal v 12. dirki za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1 za Grapd Prix .Avstrije na dirkališču v Zeltvvegu. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Depalier (tvrrell), na tretje Kanadčan Villeneuve (ferrari) in na četrto nekdanji svetovni prvak, Brazilec Fittipaidi (eopersucar). Peterson je tako ponovil svoj uspeh izpred petih let in je tako prvi voznik, ki je v Zeltwcgu zmagal dvakrat. Sicer pa je bila sama dirka izredno razburljiva, polna spektakularnih obračanj in zletov s proge. Že v prvem krogu je po rahlem oplazenju z Reutcmanom zletei s proge in odstopil Mario Andretti, v sedmem krogu pa so dirko zaradi premočnega dežja prekinili. Ko so dirkači zamenjali slick gume z gumami za mokro progo, je 21 tekmovalcev odšlo ponovno na start. Najbolje je startal Peterson, ki je svoje vodstvo povečeval iz kroga v krog. Borba za ostala mesta je bila zelo razburljiva, saj je kar deset tekmovalcev zletelo s proge. Med njimi je bil tudi lanskoletni svetovni prvak Niki Lauda, ki je tako že izgubil vse možnosti, da bi še tretjič postal svetovni prvak. Kljub odstopu v tekmovanju za SP po 12. dirkah še vedno vodi Andretti s 54 točkami pred Petersonom 45 in Depalierjem 32. Več o dirki v Zeltvvegu pa boste lahko prebrali v naslednji številki Glasa. Starejši mladinec SK Triglava Bojan Globočnik je bil najboljši na nedeljski skakalni prireditvi med svojimi vrstniki na Gorenji Savi ka Pibernik (Ilirija) 173,3 (11,5-12), 6. Gorjub (Žiri) 169,7(11-11,5); cicibani: 1. Mari (Travnik) 154,9 (11 -11), 2. Šmid (Jesenice) 154,2 (10-10), 3. Likar 153,4 (11-11), 4. Polanc (oba Pred-meja) 152,7 (10-10), 5. Radovanovič Norčič podrsal BERCHTESGADEN - Tu je bila v soboto dokaj močna mednarodna tekma na 60-metrski plastični skakalnici. Nastopili so vsi najboljši Avstrijci, tekmovalci iz ZRN. Nastopili so tudi Kranjčani: Norčič, Globočnik, Bizjak in Čimžar. Med člani je bil najboljši reprezen-tant ZRN Schwarz, pred Innauerjem u Avstrije. Kranjčan Norčič bi lahko zmagal, saj je imel najdaljše skoke, vendar je v prvi seriji v konkurenci pri 61,5 metra podrsal. Pri mladincih pa je bil Globočnik soliden šesti. Rezultati — člani — 1. Schwarz (ZRN) 241,6 (60,5-61), 2. Innauer 239,7 (60-61), 3. Lipburger (oba Avstrija) 238,2 (61 -60), 12. Norčič 216,9 (61,5 p.-61), 18. Čimžar (oba Triglav) 206,7 (56-55); mladinci - 1. Sternkopf (ZRN) 231,7 (59,5-59), 2. Koch (Avstrija) 228,6 (59-60), 3. VVald vogel (ZRN) 218.8 (57-56), 6. Globočnik 206,0 (53,5-56) 11. Bizjak (oba Triglav) 180,1 (51 _ 50,5). -d h (Travnik) 151,9 (11-11), 6. Oman (Dolomiti) 148,0 (11-9,5). Besedilo: D. Humer Foto: F. Perdan Član kranjskega Triglava Bogdan Norčič iz rok podpredsednika Ko. misije za skoke pri SZ Slovenije Vilija Vrhunca prejema priznanja 2C naslov najboljšega v tekmovanju za pokal SZS. Pionirsko prvenstvo SRS v vaterpolu Delfin pred Triglavom KAMNIK - Letni bazen je gostil štiri pionirska moštva Delfina iz Rovinja, Kopra, Triglava iz Kranja in Kamničane, ki so se borili za letošnjega pionirskega prvaka Slovenije v vaterpolu. Največ so pokazali mladi vaterpolisti Delfina, ki so bili zdaleč najboljše moštvo, saj so premagali vse svoje nasprotnike. Od preostalih treh smo pričakovali več, vendar njihova igra še ni taka, da bi lahko govorili o napredku slovenskega pionirskega vaterpola. Izidi — L kolo: Triglav : Kamnik 10:2, Delfin : Koper 12:10; II. kolo: Kamnik : Delfin 6:16, Koper : Triglav 3:9; Rekreacija v jeseniški občini JESENICE - V poletnih mesecih so v jeseniški občini rekreacijska tekmovanja v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Največ zanimanja so rekreativci pokazali za tekmovanje v malem nogometu, saj nastopa v dveh skupinah kar štiriindvajset moštev. S tem tekmovanjem so Že končali. V prvi skupini so bili najboljši Železničarji, ki so zmagali pred Partizanom, Odpisanimi in Mojstrano. V drugi je bila najboljša ekipa Transporta pred Gradbincem, Strojnimi delavnicami in Jeklarno. Finalna srečanja bodo v jeseni. Začeli so tudi s tekmovanjem v košarki in odbojki. V košarkarskem delu nastopa šest ekip, med favoriti za prvo mesto pa so moštva Trhlih vej, Mojstrane in Železarja. Vsa ostala tekmovanja so v polnem teku, ali pa se bodo pričela takoj po letnih dopustih. Zanimivo je, da bo na vseh tekmovanjih nastopilo nad tisoč delavcev jeseniške občine. To pomeni, da ima športna rekreacija vedno več tistih, ki se radi ukvarjajo s to zdravo zvrstjo športa. -bef III. kolo: Koper : Kamnik 11:5, |),.|fi Triglav 6:2. q-Lestvica: Delfin 3 3 0 0 34:18 „ Triglav 3 2 0 1 21: H 7 Koper 3 1 0 2 24:26 Kamnik 3 0 0 3 13:37 o Tekme so dobro sodili Marinček, N«g|jc Avsec in Čermelj (vsi Kranj) ter Junte; (Kamnik). -rjh Tretja zaporedna zmaga KAMNIK - MVL-zahod Kamnik : Bro dograditelj 9:8 (3:1, 1:2, 3:3, 2:2), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Oman, Jer. man (oba Koper). Kamnik: Čermelj, Avsec, Pibernik Sna hI 4, Slapar 1, Raisner 3, D. Homar t Farčnik, Podobnik, Podvršček, J. Honiar.' Kamničani so v igri z Brodograditeljeni ponovno že tretjič zapored slavili. Kaže, da jim kamniški bazen prija. Že v uvodni četrtini so dali gostom vedeti, da gredo na zmago, saj so povedli s 4:1. To jih je nekoliKo uspavalo, saj so gostom dovolili, da so jjn ujeli in povedli. V odločilnih minutah pa Sl, zaigrali ponovno v svojem slogu in zmagali. Lestvica: TMB 11 9 2 0 127: 75 20 Brodograditelj 11 7 0 4 96: 93 u Burin 11 6 1 4 88: 75 13 Koper 11 6 2 4 89: 92 12 Jedinstvo 11 5 1 5 108: 89 jj Kamnik 11 4 1 6 104:106 9 Delfin 11 3 2 6 93: 22 g Incel 11 0 1 10 81:144 1 V dvanajstem kolu, 16. avgusta, ob 17, uri, Kamničani doma goste prvouvrAceilj TMB iz Biograda. -dh Balinanje ni »gostilniški šport« ŠKOFJA LOKA - Dolgo je pri nas vladalo prepričanje, da je balinanje zgolj »gostilniški šport«. Pa ni tako! Balinarji iz mnogih slovenskih krajev, iz Ljubljane, Trate pri Škofji Loki, Zirov, Škofje Loke ... so pravi športniki. To dokazujejo na mnogih srečanjih, na mnogih tekmovanjih na vseh slovenskih baliniščih. In prav Ered dnevi smo enega od balinarskih klu-ov tudi obiskali. »Na piko« smo vzeli balinarski klub »Loka 1000« iz Šofjc Loke. »Klub smo ustanovili pred komaj dvema letoma,« pripovedujeta predsednik »Loke 1000« Franc Strel ter član kluba Jože Arhar. »Med ustanovitelji je bilo tudi nekaj mož, ki so zdaj že pokojni. Zdaj je v klubu 55 članov, mladih, malo manj mladih in starejših. Toda morava povedati, da se tu rekreira še nekajkrat več občanov. Balini- šče smo namreč dali na voljo širšemu krogu ljudi. Sindikalnim organizacijam odstopamo balinišče brezplačno. Želimo si, da bi ljudje še bolj vzljubili balinarski šport. V zadnjem času pa je bilo pri nas tudi več republiških in meddruštvenih tekmovanj.« Škofjeločani pravijo, da bi se moral balinarski šport pri nas še mnogo bolj razširiti. Kajti to je zanimiv šport. »V Škofji Loki se že kažejo uspehi,« pravita moja sogovornika. Tu se ob popoldnevih zbira tudi po 200 ali 300 ljudi. Zato so naši načrti dvojni. V prvi vrsti želimo čimbolj razširiti rekreativno balinanje, pc drugi strani pa želimo pripraviti tudi čimveč tekmovanj v tekmovalnem smislu, n« bi lahko naše delo bilo čimbolj uspešno, nameravamo nad našim baliniščem ,\ Benetkah', tako se imenuje tale rekreacij-ski del Škofje Loke ob selški Sori, že v blii-nji prihodnosti postaviti tudi streho.« Že doslej je bilo na izredno lepo urejenem balinišču v Škofji Loki, ob stezah so postavljene cvetlice, lepo urejena pa je tudi okolica, že veliko število uspešno utvedc nih tekmovanj na najvišji ravni. 2» prihodnje pa jih je načrtovanih *e več. 11. stran O LAS KAMNA GORICA — V petek, 4. avgusta, se je pripetila prometna nesreča, ko je s ceste zdrsnil tovornjak, naložen z gramozom. Do nesreče na cesti Kamna gorica — Radovljica je prišlo tedaj, ko sta se srečala dva tovornjaka na ozkem delu cestišča. — Foto: F. Debeljak £ - W\U M/ liti U I ^vro.^v... ,m,,i t,,,n ,,,, »obvezna smer« je nastal očiten problem povezave z Lescami, takšno ureditvijo prometa se pritožujejo krajani Lesc. Pritožba LESCE - Ko so na križišču v Lescah postavili nov prometni znak Nad ,mitožba krajevne skupnosti Lesce je vsekakor upravičena, zato bodo morati problem kar najhitreje rešiti skupaj z republiško skupnostjo za ceste, skupščino občine Radovljica in samoupravno komunalno skupnostjo Radovljica. — Foto: F. Perila n Poziv dopisnikom Uredništvo ĆP Glas Kranj prosi navedene tovarišice in tovariše, da nam čimprej pismeno sporočijo svoje točne naslove: Majes Marjan, Jaušo-vec Vanda, Blaznik Milan, Bregar Ilija, Mesec Marjan, Bukovnik J., Strle Franci, Dr. Košir Tone, Černe Marija, Za-plotnik M., Kejžar J., Globočnik C, Smolej Irena, Miklav-čič M., Sotelšek Greta, Zupan B., Žagar M., Ahlin dr. Tomaž, Šmid Roman, Močnik Janez, Kacin Jelko, Habjan Antonija, Torkar R., Kurent M., Kogov-sek, Zevnik Anka, Holv Boris, Zaplotnik D., Mužan Rado, Česen Boris, Žemljic Milan, Kle-menčič Boris, Culi brk M., Stritar Jože, Pintar Mirni, Ku-kovec Milena, Petrač Meta, Biček Egi, Polanc France, Teran E., Kržišnik Simona, Pav-lovec V., Flajšman, Kavar Janez, Mesec Mojca, Poljšak Dušan, Okršlar Ivan, Miklavčič Ivo, Miklavčič Tone, Mihelčič Slavko, Šparover V.. Polajnar M.,JurharF. ^ Šestdnevni izlet v Makedonijo Jesenice — Komisija za interni-rance pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice bo od 21. do 2(>. septembra pripravila šestdnevni izlet v Makedonijo. I/letniki si bodo za ceno okoli 2.r)()() dinarjev ogledali zanimivosti Makedonije Še o asfaltu v gozdu V Glasu smo 1. avgusta letos objavili fotografijo kupa otrdelega asfalta v gozdu med Drulovko in Bregom. Zdaj smo prejeli pismo Cestnega podjetja v Kranju, v katerem sporočajo tole: »Delavci CP Kranj so 7. avgusta odstranili kup otrdele asfaltne mase, ki jo je bil nekdo pustil v gozdu med Drulovko in Bregom. Obenem obveščamo, da je na Gorenjskem več takih, ki uporabljajo in zato tudi lahko odvržejo asfaltno maso, zato to niso vedno le delavci CP Kranj. Tudi v bodoče bomo za dobronamerna opozorila hvaležni.« '->i Vpis v hokejsko šolo •JKSKN1CK — l.ani seje na rnx|iis /n hokejsko šolo pri Hokejskem klubu •Jesenice prijavilo ho kandidatov, od teh «<• je 40 učencev udeležilo tudi zaključnih testov, ludi letos se hod« učenci lahko vpijali v hokejsko šolo d« 31. avgusta, saj so dane vse možnosti m organizirano vadbo na ledu pod Mi-*aklo. _j SPET NI BILO ZASTAV Radovljica — O tem, da imajo V marsikateri krajevni skupnosti delovni ljudje m ohrani za nepotrebno, da bi ob državnih praznikih izobesili zastave na pročelje svojih hiš, sem že pisal. Opozorili so me. da sv razmere nist> prav nič izboljšale, daje bilo ob nedavnih praznikih gorenj skih občin še slabše: komaj kje so na zasebni hiši izobesili z astmo, ki pa je bila eestokrat še zelo sprana ali pa narobe obrnjena No ja, razumem še. do je bil čas dopustmški. veliko bolj me jezi. če ob resnično velikih dne lih, ki se jih spominjamo ali po častimo, ni nikjer zastav. Tako krasne hiše imamo po vsej Gorenjski, tako lepe in tako veli častne, s tako velikimi garažami za celo dva ali In avtomobile pa tgromne hleve m seveda dovolj denarja, hi pa nam ga redu manjka, ko naj bi postali ponosni na standard m svobodo tudi tako. da bi izobesili zastavo. Ni Verjamem sicer, da tega namerni ne bi hoteli, le pozabljivi snu tam, kjer ne bi sme/i biti . Nenadoma v levo Radovljica — V četrtek. H), avgusta, ob 23.20 je na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici nenadoma zapeljal čez neprekinjeno črto voznik osebnega avtomobila Milan Spoljar (roj. 1935) iz Zasipa. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Hans Lothar Burger, tako da sta avtomobila silovito trčila. V nesreči je bil voznik Spol jar huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih pa je za 130.000 din. Cesta ni bila prosta Podvin — V petek! 11. avgusta, ob 14.50 se je na magistralni cesti v Podvin u pripetila prometna nezgoda pri vključevanju na prednostno magistralno cesto. Voznik osebnega avtomobila Jože Babic (roj. 1942) z Mišač je zapeljal z lokalne na magistralno cesto prav tedaj, ko je proti Kranju vozil po magistrali voznik osebnega avtomobila Djordje Velj-kovič (roj. 1942) iz Negotina. V trčenju sta bila voznik Babic in njegova sopotnica lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za .'50.000 din. Nezgoda kolesarke Kranj — V petek, 11. avgusta, ob 13.05 se je na Cesti na Brdo na Ko-klici pripetila prometna nazgoda, v kateri je bila huje ranjena Marija Hode (roj. 1910) s Kokrice. Rodeto-va se je bila na kolesu pripeljala z neplodnost ne na prednostno cesto, ne da bi upoštevala prometni znak »ustavi«. Prav tedaj je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Matjaž Štele (roj. 1959) iz Kranja, ki je kljub zaviranju in umikanju v desno kolesarko zadel. Huje ranjeno so prepeljali v Klinični center. Neprevidno na magistralno cesto Tržič — V nedeljo, 13.avgusta, ob 9.45 se je na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču pred bencinsko črpalko pripetila prometna nazgoda. Voznik osebnega avtomobila VVieser Felix (roj. 1922) iz Celovca jc pripeljal po priključku i/. Tržiča na magistralno cesto, ne da bi .se prepričal, če je prosta; prav tedaj pa je proti Ljubelju vozil v osebnem avtomobilu nemške registracije Cesur Alai-diri (roj. 1940). turški državljan. V silovitem trčenju sta bila na srečo le lažje ranjena oba voznika in sopotnica Alaidina. Na avtomobilih pa je škode za 90.000 din. Otrok stekel na cesto Bohinj — V četrtek, 10. avgusta, ob 18. uri se je v Boh. Cešnjiei pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Stanislav Mikelj (roj. 1958) iz Boh. Cešnjice je peljal skozi Cešnjico, ko mu je z leve strani pritekla pred motor Martina Guzelj, stara 4 leta, iz Kamne gorice. Voznik jo je zadel, da je padla in obležala v nezavesti, nato pa je odpeljal naprej, ne da bi pomagal otroku. Deklico je njen oče odpeljal v jeseniško bolnišnico. Prekratka varnostna razdalja Žirovnica — V soboto, 12. avgusta, ob 7.20 se je na cesti med Vrbo in Žirovnico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobda Trajan Deheljan (roj. 1933) iz Beograda je vozil proti Kranju v koloni vozil. Ko je pred železniškim nadvozom kolona nenadoma zmanjšala hitrost, mu ni uspelo pravočasno ustaviti, zato je zavil v desno in po -neutrjeni travnati bankini obvozil avtomobil pred seboj. Ko pa je ponovno zapeljal na cestišče, ga je zasukalo v levo, zdrsel je proti levi polovici cestišča, po katerem je tedaj iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jurij Markič (roj. 1957) z Zg. Jezerskega. V trčenju sta bila voznik Markič in njegova mati huje ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici, škode na avtomobilih pa je za 15().(XK) din. Prehiter avtobus Kranj — V nedeljo, 13. avgusta, ob 17. uri se je na magistralni cesti med Bistrico pri Naklem in Podta-borom pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Alojzije Marinec (roj. 1943) iz Slav. Požege je peljal proti Kranju. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo glede na mokro cesto in gostoto prometa, ni mogel pravočasno ustaviti za kolono vozil, ki je ustavljala pred njim. Od zadaj je trčil v osebni avtomobil Franca Merele (roj. 1951) iz Ljubljane, da ga je odbilo naprej v avtomobil Franca Škode in le-tega v avtomobil Milana Sika. V nesreči je bil voznik Merela huje ranjen, škode na vozilih pa je za 95.000 din. L. M. Strela ubila planinca V četrtek, 10. avgusta, okoli 14. ure je okoli 30 metrov pod Aljaževim stolpom na Triglavu strela ubila 28-letnega Ludvika" Bunderlo, doma iz Gorij. Pri tem pa sta bila poškodovana tudi Elizabeta Sekulič in njen 15-letni sin Vladimir iz Ljubljane. Gorski reševalci so Sekuličevo in njenega sina spravili do Doma na Kredarici, zjutraj pa ju je helikopter prepeljal v jeseniško bolnišnico, kjer pa so ju po nudeni pomoči napotili v domačo oskrbo. Truplo pokojnega Bunderla pa so reševalci prenesli v dolino Krme. BREZJE - Prostovoljna gasilska enota Brezje na Gorenjskem si je na svojem območju s prostovoljnim delom zgradila po krajih velike pokrite bazene za vodo. - Foto: F. D. ZAPRTE PIPE Bled Anonimni hialee se jezi na blejsko komunalo, ki nikakor noče odpreti obe vodo vodni pipi na pokopališču, ki sta sicer zares potrebni za zalivanje grobov. Občani redno plačujejo vse prispevke in samoprispevke, zato bi zares žele/i, da se pipi odpreta m da voda teče tako kot vsa prejšnja leta. Tako. Blejski komunali v poduk m r zahtevo, Blejcu, ki opozarja, pa le tO, da a n on i m nost ni lepa čednost . . Nezgoda pešca Sv. Duh — V nedeljo, 13. avgusta, ob 11.10 se je na regionalni cesti med Kranjem in Škofjo Loko pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen Janez Zon t ar (roj. 1905) iz Sv Duha. Zon ta r je hotel če/, cesto proti samopostrežni trgovini, prej pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Ko je bil že na sredini, je pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Čuk (roj. 1912) iz Zg. Hitenj, ki je zavil v levo, da bi pešca obvozi), vendar pa ga je na mokri cesti zaneslo, tako da je Žontarja kljub temu zadel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Avtomobil zaneslo v levo Kranj - Na magistralni cesti med Mejo in Oreh kom se je v nedeljo, 13. avgusta, ob 13.40 pripetila prometna nezgoda pri prehitevanju. Voznik osebnega avtomobila Bojan (»ril (roj. 1951) iz Kranja je peljal proti Jeprci in v blagem desnem ovinku prehitel nek avtomobil. Na mokrem vozišču pa je njegov avtomobil zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je urav tedaj uriue-Ijala strnjena kolona vozil Voznik na čelu kolone Kgon Ravbar iz Nove Gorice je še pravočasno opazil, da avtomobil pred njim drsi na njegovo polovico ceste, zato se je rešil trčenja tako, da je zapeljal na travnik. Vozniku za njim Stanetu Dolencu iz Borovnico pa ni uspelo pobegniti drsečemu Grilovenni avtomobilu: v trčenju je bil voznik Dolenc lažje ranjen, njegova žena pa huje. Škode na vozilih pa je za 80.000 din Če ne gre drugače, je tudi takale rešitev na drevesu dobra. Poštar pa le ve, v kateri ulici je . .. Foto: D. D. p GRADNJA IGRIŠČA V SENČI 'RJI - Dolgoletna želja Senčurjanov, predvsem pa športnikov, se uresničuje. Letos so ponovno začeli z gradnjo novega š/H)rtnega parka pri osnovni šoli, ki bo, ko bo zgrajen, med najsodobnejšimi tovrstnimi napravami po krajevnih skupnostih kranjske občine. Krajani sami pomagajo s prostovoljnim delom pri zemeljskih delih ina fotografiji), pomaga pa jim tudi kranjsku skupščina s sredstvi, namenjenimi za družbene objekte po krajevnih skupnostih, (jk) - loto: /•'. Perdan Modno t ČEVLJARSTVO ker a Na Gorenjskem sejmu v hali A od 1 1 do 21 avgusta nudimo ugoden nakup razne moške in ženske obutve po sejemskih cenah obiščite nas — zadovoljni boste Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 - z n.sol.o. TOZD Oljarica Britof objavlja na podlagi sklepa Komisije za medsebojna* razmerja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: 1. PRODAJA POLIZDELKOV IN IZDELKOV 2. OPRAVLJANJE KEMIČNIH ANALIZ 3. VZDRŽEVALNA DELA ELEKTRONA PRAV IN INŠTALACIJ 4. OPRAVLJANJE DEL V PROIZVODNJI (2 DELAVCA) Poleg splošnih so zahtevajo /a opravljanje navedenih del še naslednji posebni pogoji: pod L: ekonomist oziroma komercialist ali ekonomski tehnik. dve leti delovnih izkušenj na komercialnem'področju. /nanje angleškega oziroma nemškega jezika pod 2.: kemijski tehnik, delovne izkušnje zažol jene. delo poteka v dveh izmenah pod 3.: K V električar z znanjem avtomatike, delovne izkušnje zažel jene pod 4.: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok. delo poteka v t reh izmenah Za vsa dela in naloge se zahteva poskusno delo od 1. do 3. mesecev. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. OZD »TIKO« Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme 64290 Tržič Koroška 17 po sklepu delavskega svetu in komisije za delovna razmerja objavlja I REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEV E IN SAMOUPRAVLJANJE 2. ADMINISTRATORJA ZA DELA V KOMERCIALI 5 REZKALCA 4! ČISTILCA PROIZVODNIH PROSTOROV IN TRANSPORTNEGA DELAVCA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati **• naslednje pogoje: pod L: višja strokovna izobraziti |»ia\m ali druge Ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj lei sposobnost mejama iti oblikovanja samoupravnih splošnih aktov pod 2.: 2-letna administrativna šola m 'i leti delovnih 1/ kušen j pod 3.: K V rezka lee in •> leta delov tuli izkušenj pod 4.: nepopolna osnovna šola in spjtsoFmosi /.t h/u i.< delo Delovno razmerje se sklene za nedoločen < .1-. Nastop dela |t< možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov : TIKO, 64290 TRŽIČ. Koroška cesta 17. Kandidate bomo obvestili ii izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj bo.o., Stražišče, Pševska c 18 vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo in sicer: opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike TO-MO-DI NORMA strop — je montažen čas gradnje minimalen — je lahek m enostaven za montažo — je v modularnih merah — je kvaliteten in poceni — dobra toplotna in zvočna izolacija — spodnja površina stropa je v celoti opečna Postavljenega si lahko te dni ogledate na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu v hali A Graditelji, pravočasno si nabavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarne Kranj, Stražišče Pševska 18 tel 21-140 ali 24-857 Se priporočamo! Valilnica Naklo bo razprodajala zadnjič v letošnjem letu 3 mesece stare jarčke v sredo, 23. avgusta 1978, od 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje Valilnica Naklo Društvo invalidov Škofja Loka išče osebo za opravljanje TAJNIŠKIH POSLOV inva lidi in Prednost imajo upokojenci Nastop s 1. septembrom. Prijave sprejemamo pismeno ali ustno ob sredah od 16. do 19. ure v pisarni Šolska ul. 7. J Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač ^ Žito Fructal-Alko Podravka Koestlin — Dana — Mirna — KANDIT TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna DO Varnost Ljubljana TOZD Fizično varovanje premoženja delovna enota Kranj Cesta JLA 16 razpis prostih del in nalog POTREBUJEMO VEČ VARNOSTNIKOV ZA DELA IN OPRAVILA VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA na območju Kranja. Tržiča. Kadovlm«. Hleda in Jeseni« Poleg splošnih z zakonom določenih |»og«»je\ morajo kaitdi dati izpolnjevati še naslednic pogoje 1 da imajo dokončano osnovno šolo ali vsaj 6 razredov osnovne šole 2. da smejo nositi orožje v službene namene 3. da niso starejši od 50 let 4. da imajo urejene vojaške obveze f>. da izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o poslovanju OZD, ki varuje družbeno premoženje IV. list SRS 27/76. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejemamo do 30. avgusta 197« na naslov I H) Varnost Ljubljana TOZD FVP Delovna enota Kranj. ( 'esta JLA Hi« Podrobne informacije dobite od 21. H. 1978 dalje od 6. do 8.30 in od 13. ure do 14.30 v pisarni DE Varnost Kranj, Cesta JLA 16. Na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 11 do 21 avgusta 1 978 razstavljamo in prodajamo — pohištvo — gradbeni material — gospodinjske stroje — zavese, preproge — sejemske cene zaradi nižje stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodalajnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. Gorenjska oblačila Kranj Centralni delavski svet razpisuje prosto delovno področje VODJO SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE Delovno razmerje se sklepa za določen čas za dobo štirih ct, delavec ima pri delu posebne pravice in dolžnosti. Od «an !" da tov se zahtevajo naslednji posebni pogoji: — dokončana visoka ali višja šola pravne, organizacij*^ ai ekonomske smeri — moralna neoporečnost in družbenopolitična aktivnost — |>et let delovnih izkušenj pri podobnih delih in <>p'J Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi in k1"*^^1 življenjepisom pošljejo na Centralni delavski s. ' Cesta JLA 24 a Kranj, v 15 dneh od objave ra/P«1^ O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni pisme 7 dneh po sklepu Centralnega delavskega sveta. ^075728054 Gasilsko društvo SP. BRNIK prireja v nedeljo ob 14 uri GLAVNI DOBITKI: DNE 20 AVGUSTA 1978 NAJVEČJO TOMBOLO 1. Osebni avto »Zastava« 1 25 p 2. Osebni avto »Zastava« 101 LS 3. Osebni avto »Fiat« p-1 26 4. Gliser GT 402 »Elan« 5. Barvni televizor »Gorenje« 6. Motorna žaga »Husqarna« 7. Šotor »Induplati« — Makarska 8. Zmrzovalna omara ZO 102 B 9. Pralni stroj »Gorenje« 10. Šivalni stroj »Bagat« 777 11. Betonski mešalec LIV 12. Kasetni radioaparat »Grunding« 13. Sesalec za prah »Iskra« 4004 14. Dirkalno kolo »Rog« 15. Električni brusilni stroj »LTH« in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 340 000,00 din Po tomboli bo VELIKA VRTNA VESELICA IGRA ANSAMBEL FRANCA MIHELIĆA KŽK KRANJ — TOZD AGROMEHANIKA vas vabi na Gorenjski sejem v Kranju do 21. avgusta 1 978 Nudi in predstavlja • stroje za zaščito rastlin, pripravo zemljišča, sajenje krompirja in sadik • Na obeh sejmih bo razstavljen kompleten program TOMO vink0vič traktorjev in priključkov • Z omenjenimi stroji bomo na željo kupca opravljali demonstracije v sejmu ali izven njega. Na sejmu bodo tudi na razpolago strokovnjaki, specializirani za te programe, lahko vam bodo odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja in svetovali • Na obeh sejmih bo možno izkoristiti najugodnejši kredit za zgoraj omenjeni program, tudi z nižjo obrestno mero. z odplačilnim rokom od dveh do petih let. odvisno od količine nabavljene mehanizacije Udeležba kupca za kreditiranje je 20 %. Za oba programa, kupljena v okviru sejma, kupcem odobrimo popust v višini 1 % • Istočasno obveščamo eventualne kupce, da naša lastna servisna služba, ki je organizirana po Sloveniji in izven nje, zagotavlja s hitrim in strokovnim pristopom, kakovostno stalno delovanje nabavljenih strojev • V specializirani trgovini rezervnih delov in gum na Koroški cesti 25 v Kranju, ki je odprta vsak dan od 6 do 18 ure in v soboto od 8 do 12 ure, se lahko kupci oskrbijo z rezervnimi deli, osebno ali pa naročijo po telefonu 24-786 ( dobava v treh dneh po prejemu naročila). • Uporabnikom traktorjev iz programa TOMO VINKOVIČ sporočamo, da odkupujemo rabljene traktorje manjših kategorij v kolikor se odločijo za nakup istega programa večjih kategorij, novejših izvedb • Kmetovalce opozarjamo, da bomo na obeh sejmih (v večjem obsegu v Kranju) razstavljali in prodajali iz standardnega programa vse vrste traktorjev in priključkov kombajne, izkopal nike za krompir, razne prikolice, pluge, brane itd • Iz programa STANDARD Osijek — Honda — motokultivatorje freze, pluge in razne vrste mlinov Za obisk se priporoča KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA trg rez. del. 24-786, trg. strojev 23-485, servis 22-737 Na 28 mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 1 1. do 21. avgusta 1 978 razstavljamo in prodajamo — pohištvo — gradbeni material — gospodinjske stroje — zavese, preproge — sejemske cene zaradi nižje stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA MLADI ROD Kranj Po ugodnih cenah vam nudimo bogat izbor otroške konfekcije Obiščite nas na poletnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 1 1 do 2 1 avgusta v našem paviljonu v hali A nama Škofja Loka vam nudi na Gorenjskem sejmu ugoden nakup pohištva, preprog in talnih oblog 5 % popusta Dostava na dom brezplačna — na sejmu vam odobrimo tudi potrošniški kredit murka ČLANOM AMD KRANJ V soboto, 26 avgusta 1 9 78 prireja AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA Prireditev bo pri gostišču TRNOVEC v Dupljah Srečanje članov bo popestreno / ra/mmi družabnimi igrami AMD Kranj vabi vse svoje člane in njihove svoj« e da se udele žijo tega srečanj-' Prireditev bo ob vsakem vremeni! v okviru družabnega srečanja članov organizira AMD Kranj avto RALLY ZA ŽENSKE Tekmovanja se lahko udeležijo samo tiste voznice k. so član. ce AMSJ ah če je član eden od ožjih svojcev Vse informacije dobite v društven, pisarni AMD Kranj Koro ška 53 d vabljeni! Na XXVIII. Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 21. avgusta 1 978 ŠIPAD K0MERC PRILOZNOSTZA UGODEN NAKUP POHIŠTVA ŠIPAD — KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) tel 064 22-738 — novi program — potrošniško posojilo do 50 000 din — brazplačna dostava na dom SEJEMSKI POPUST TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ /- in<>< Gostišče KUHAR Adergas pri Cerkljah Domača hrana, klobase v zaseki, polnjena telečja prsa, kuhana šunka, zelje z ajdovimi znanci itd. Obiščite naš paviljon na Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 21. avgusta. Postregli vas bomo s klobasami, hrenovkami in s specialno kavo »ADERGAS«. Lesnina Kranj PRIPOROČA ugoden nakup opuščenih programov pohištva po tovarniško znižanih cenah: regal »VIR« regal »STENA« regal »I TA LI« regal »OTOČAC« regal »KRKA« spalnica »DARJA« otroška soba »IGOR« stara cena stara cena 2 stara cena 1 stara cena 1 6 stara cena 7, stara cena 1 stara cena /7 znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena 6.047 din 16.562 din 13.145 din 7.1 70 din 5.749 din 10.136 din 6.407 din sedežno, predsobno in razno kosovno pohištvo. Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajte, LESNINA NA PRIMSKOVEM VAS PRIČAKUJE K O K R A globus m tina i fr\ hi ir globus Vfc IV/UM O Ov / Kokra Jesenice Slon Žiri 4^ ^ KciuvcL SiP od 1 5 8 — 1 5 9 1978 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO — Kranj na Gorenjskem sejmu razstavlja in prodaja NOVI PROGRAM POHIŠTVA — ULTRA — ULTRA — je program komadnoga pohištva /a opremo dnevnih sob spalnic otroških sob, jedilnic, kabinetov itd Program omogoča individualno kreiranje prostora v katerem živimo Za obisk in nakup se priporoča lesnina« kran. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Obiskovalci Gorenjskega sejma Mercator Ko si boste ogledovali razstavljeno blago na sejmu, vam MERCATOR še posebej svetuje ogled njihovega razstavnega blaga pred halama B in C, kjer si lahko ogledate in kupite motorje kolesa, kosilnice, motorne žage betonske mešalce, sa-mokolnice kmetijske stroje in orodje proizvodnje Gorenje Muta in Standard Osijek Pri ogledu vam bo predstavnik tovarne strokovno svetoval prednosti in namen delovanja posameznih strojev Vsak dan bo demonstracija strojev Muta Gorenje Danes, 15. avgusta, pa bo v paviljonu MERCATORJA v hali C, degustacija proizvodov Slovin in sira KŽK Kranj. Potrošniki, obiščite paviljon MERCATORJA v hali C, prepričajte se o ugodnostih, ki vam jih nudi Mercator v času sejma. Izkoristite ugodnosti nakupa na potrošniško posojilo. Dobrodošli pri MERCATORJU v hali C. Merkur Veleželeznina Kranj Koroška c 1 z n.sol.o Izredna priložnost za nakup Razprodaja keramičnih ploščic labinprogres — Potpićan v vseh prodajalnah gradbenega materiala MERKUR Kranj od 10. do 25. avgusta 1978 Cena: 1 28 din za kv. m širok barvni in vzoiČni izboi je prilagojen vsakemu okusu Uporabnost keramičnih ploščic »LABINPROGRES« je vsestranska /a zunanje in notranje prostore za l'a in stene Ploščice so primerne tudi za hleve mlekarne veže kleti garaže in druge prostore Obiščite prodajalne gradbenega materiala MERKUR v Kranju Ljubljani, Lescah Škofji Loki Gorenji vasi, na Bledu in Jesenicah Od 11 do 21 avgusta 1978 ploščice razstavljamo"1 prodajamo tudi na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu v hali A MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Ugodno prodam popolnoma nova BALKONSKA VRATA 80 x 210 z roleto in že vstavljenim steklom. Teran Janko, Pristava 6, Tržič 5980 Prodam večjo količino JEČMEna, nekaj pšenice in 4 PRAŠIče, po 7 tednov stare. Strahinj 69, Naklo 6121 Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Ogled vsak dan od 16. do 18. Ure ali telefon 24-820. Bernik Janez, Sorlijeva 3, Kranj 6122 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-Uice in KOKOŠI za zakol. Strahinj 38, Naklo 6123 Prodam dobro KRAVO s teletom **li brez. Švab Anton, Lese 9 6124 Prodam KOVAŠKI meh. Krnica 42, Zg. Gorje 6125 Prodam GRADBENO OMARIco, kovinsko, 50 x 60 cm. Razbor-^ek Alojz, Brezje 80/a 6126 okno 150 X 120, kompletno z ro-Jeto, VRATA 190 x 65,*. litoželezno Banjo, 175 cm. bojler - so 1 in J-UTZOVO PEC St. 0 ugodno prodam. Avguštin Ludvik, Selo 18, Žirovnica 6127 Prodam dobro ohranjeno starejšo SPALNICO 1. 1961, rjave barve, ^eha 4500 din. Ficko Sonja, Križe 95/a, 64294 Križe 6128 . Prodam KRAVO tik pred telitvi-ip, dobro mlekarico. Zg. Bitnje pri ^ešnarju 6129 Poceni prodam dobro ohranjen §PORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Tel. 47-143 6130 Poceni prodam novo POMIVALNO KORITO. Naglic Miha, Ulica Gorenjskega odreda 14, Kranj 6131 Prodam mlado KRAVO, dobro Mlekarico. Trboje 12 6132 . Prodam 8 tednov stare JARČKE 5*1 PETELINE, stare 10 tednov. Mlakarjeva 58, 64208 Šenčur 6133 JARCKE — rjave, prodajam, La-*Msek, Beleharjeva 49 Šenčur 6161 . Prodam več PRAŠIČEV od 40 do '^Okg in JAHALNEGA KONJA ali jenjam za starejšega delovnega. Kokrški log 10, Kranj 6017 Prodam FIAT 850 SPECIAL letnik 1971. Ogled vsak dan po 14. uri. Tehnični pregled velja do 10. 7. 1979. Osmič Husein, Bistrica 181, Tržič 6136 Ugodno prodam SIMCO 1100 GLS. Cesta JLA 25, Kranj, telefon 23-157 6137 Ugodno prodam FIAT 850 SPECIAL. Kalan, Stara cesta 21, Kranj 6138 Prodam FORD CAPRI letnik 1971. Britof 173. Ogled od 15. ure dalje 6139 Prodam RENAULT 4 letnik 74, registriran do II. 79. Kogoj, Slap 4, Tržič 6140 AMI 8 dobro ohranjen, garažiran, prodam. Stara cesta 28, Škofja Loka 6141 Prodam VW 1200 novejši letnik. Britof 358 6142 Prodam avto AMI SUPER letnik 1974. Šmartno 18, Cerklje na Gorenjskem. Ogled v popoldanskem času 6143 KAMP PRIKOLICO za 3+1 osebo, lepo ohranjeno, poceni prodam. Ponudbe na tel. 064 22-991 6144 Prodam FIAT 850. Rodine 33, Žirovnica 6145 Prodam ZASTAVO 750 letnik 73, dobro ohranjen. Novak Marjan, Križnarjeva 3 a, Kranj 6146 IZGUBLJENU POSESTI V Kranju ali bližnji okolici kupim starejšo HIŠO, po možnosti v bližini reke ali potoka. Ponudbe oddati pod šifro Takoj 6150 STANOVANJA KUPIM Kupim rabljen MOTOR za AMI 8 70000km. Kacin Ciril, Nova vas °9,Zin 6147 Kupim prednji desni BLATNIK >, Poceni prodam karamboliran g*AT 1100 R. Modrijan Marjan, ^tošičevaS, Kranj 6135 Iščemo VARSTVO na našem domu za dve in pol leti staro punčko. Kličite tel. 21-527. Naslov v oglasnem oddelku 6155 Sprejmem DELAVCA za priuči-tev KLEPARSKE stroke ali pomočnika. Kleparstvo BOHINC. Radovljica 6156 NAJDENO Izgubljeno denarnico z denarjem dobite V trgovini Pri Kranjcu, Cankarjeva 7. Kranj 6157 OB OBI.K INK I SML 1 I Doreta Eržena Cerklje na Gorenjskem s«* spominjamo dragega sodolavi . i Kolektiv TO/1) VINO K KANJ Nikoli več se bo v i n 11 med na* Aleš Herlec dijak 1. a razreda Gimnazije Kranj Dijaka bomo ohranili v lepem spominu Dijaki in delovni kolektiv GIMNAZIJK KRANJ Na poti od klavnice do Primskove-ga sem izgubila URO iz belega zlata, z vdelanimi kamenčki — 4 na vsaki strani. Poštenega najditelja prosim, da jo proti visoki NAGRADI vrne na naslov Babic, Kovačičeva 10, Kranj — Primskovo 6158 Dne 6. 8. 1978 sem na poti Radovljica—Lesce, na stezi ob železniški progi izgubil komplet OBLEKO GORENJSKE NARODNE NOŠE. Kdor bi našel omenjeno obleko, lepo prosim, da jo odda na postaji milice v Radovljici proti NAGRADI 6159 0STAL0I GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. Vsa VODNOINSTALATERSKA dela in popravila opravljam. Naslov v oglasnem oddelku 6160 Na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v HALI A vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1 Tržič dežurni veterinarji OD 18. DO 25. AVGUSTA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26 357 ali 21798 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 in OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 in 44-518 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Izdaja CP (Jla.s, Kranj. Ulica Mniic Pijadeja I. Stavek: (iP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose IMjadeja I. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-803-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23*341, uredništvo 31-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din. cena U I številko v k < j I puri a/1 I dinarje. — Oproščeno prometnemu davka po pristojnem mnenju 121-1 /72. Komisija za delovna razmerja v Domu upokojencev Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1 KVALIFICIRANE KUHARICE za nedoločen čas Zahteve: kvalifikacija in znanje kuhanja dietne hrane, praksa dve leti 2. DELAVKO V KUHINJI za določen čas od 1. 9. 1978 do 31. 5.1979 za nadomeščali je delavke v času porodniškega dopusta Zahteve: nekvalificirana delavka, praksa zaželena i DVEH NEGOVALK za nedoločen čas Zahteve: popolna srednja šola ali popolna osemletka in veselje do dela s starejšimi ljudmi, praksa zaželena 4 SNAŽILKE za nedoločen čas Zahteve: nekvalificirana delavka, sposobnost stika z ljudmi > RAČUNOVODJE za določen čas od 1.9. 1978 do 31. 3. 1979 za nadomeščali je delavke v času bolezni Zahteve: vsaj srednja strokovna izobrazba s prakso v računovodskih delih Za vsa razpisna dela je predpisano poskusno delo po zakonu o delovnih razmerjih. Nastop dela 15, 9. 1978 ali po dogovoru, razen za dela za določen čas. Razpis velja do zasedbe. Pismene prijave sprejema uprava Doma upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 15 dni po objavi. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razglaša na podlagi 6. in 7. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v skladu z 21. členom Zakona o delovnih razmerjih naslednje naloge in opravila v DSSS — Kadrovsko družbeni sektor pravni referent (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: visoka šola pravne smeri in .! leti delovnih izkušeni, višja šola pravne smeri m I leta delovnih izkušenj, poznavanje zakonodaje.družbenopolitična razgledanost in aktivnost, moralne kvalitete, ustvarjalen odnos do samoupravi janja, komunikativne sposobnost i. Poskusno delo jt' •» inevere Interesenti naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v Kadrovsko družbeni sektor 15 dni po objavi. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge I VODJE PROIZVODNEGA OKOLIŠA BUKOVICA Za opravljanje dela vodje PO je potrebna popolna srednješolska izobrazba — zaželena je agronomska usmeritev in nekaj prakse ter izpit za voznika B kategorije in lastno osebno vozilo. Poskusno delo je 3 mesece. Stanovanje po dogovoru. i' VODJE MLEKARNE Za to delo je pogoj višja strokovna izobrazba — živilski tehnolog ali organizator dela in dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Poskusno delo 3 mesece. : KALKULANTA - STATISTIKA Pogoj je srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Poskusno delo je 2 meseca. I SALDAKONTISTA Pogoj je srednja, šola ali nepopolna srednješolska izobrazba. V primeru, da nastopi delo delavec s popolno srednjo šolo je eno leto delovnih izkušenj, sicer pa 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je 2 meseca. 5. ŠOFERJA Šola za šoferje m 1 leto delovnih izkušenj pri vožnji tovornjaka. Poskusno delo je 1 meseca Interesenti za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh v sekretariatu zadruge. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica Toneta Dolžana se zahvaljujemo vseni sorodnikom, prijateljem, znancem. Zvezi borcev. Društvu upokojencev. Gasilskemu društvu. Krajevni skupnosti, SZDL in vsem, ki ste se prišli od njega posloviti, darovali cvetje, nam izrazili So žal je in ga spremili na njegovi zadnji poti. Pose!>ej se zahvaljujemo gospodu župniku Kovačiču in pevcem za lep pogrebni obred ter tov. Omanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zalu joči: žena. sinovi iti hčerka z družinami 1 lovka. !». avgusta l!»7S Pred obnovo kulturnega doma r Praznik K S Kokrica Kokrica — Krajevna skupnost Kokrica je tako kot vedno za svoj krajevni praznik pripravila več" prireditev, ki so se začele že v začetku prejšnjega tedna, zaključile pa se bodo to soboto z množičnim kolesarskim maratonom. Osrednja proslava krajevnega praznika je bila v soboto v Kulturnem domu na Kokrici. Na slavnostni seji se je najprej sestal svet krajevne skupnosti, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij na Kokrici, svojci padlih borcev in drugi. Predsednik sveta KS Kokrica inž. Mladen Mihajlinac je v govoru orisal delo v minulem letu, ki ga je krajevna skupnost s 3(MM) krajani prizadevno opravila. Med drugim je bila izgotovljena regulacija Kupuš-čice, v gradnji je povezovalni vodovod od Brda do Naklega, ki bo velikega pomena tudi za Kokrici), saj potrebe po pitni vodi vse bolj nara- Uspešno dogovarjanje Avstrije in Jugoslavije Pod Karavankami kmalu gradbišče Manj nočnega dela žensk Priporočila skupščine Slovenije iz leta 1973 o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu, prometu in proizvodnji ter obrti se postopoma uresničujejo. Pa vendar je ?e vedno treba vso pozornost posvetiti nadaljnjemu izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev vseh tistih, ki glede na naravo in organizacijo dela še vedno opravljajo nočno delo. Tako imajo posebno nalogo organizacije združenega dela, v katerih imajo žene še vedno nočno delo, da v skladu s programi nadaljnjega razvoja pospešijo postopno zmanjševanje nočnega dela žensk. Izvršni svet Skupščine SRS bo še posebej pozorno zasledoval izvrševanje priporočil in sklepov o nočnem delu žensk in mladine in posvetil pozornost problemom varstva otrok tistih delavk, ki morajo še vedno delati ponoči. SIS KOKRICA — V počastitev krajevnega praznika J. avgusta je bito na Kokrici vrsta športnih prireditev, osrednja proslava pa je bila v soboto, 12. avgusta, v Kulturnem domu. Po slavnostni seji sveta krajevne skupnosti, na kateri so pregledali dosedanje delo in naloge za naprej, je bila v dvorani še prireditev, na kateri so razvili prapor Krajevnega odbora ZRVS Kokrica. V kulturnem programu pa je nastopil moški pevski zbor KUD Storžič, dramska skupina pa se je predstavila z eno-dejanko »Podlaga zakonske sreče«. V nedeljo je bila v počastitev praznika tudi mokro gasilska vaja in pa strelsko tekmovanje. — L. M. ščajo ne glede na to, da bo zraslo še okoli 50 novih hiš samo ob Golniški cesti. Sicer pa so komunalni problemi za sedaj nekoliko v ozadju, saj se krajevna skupnost pripravlja na obnovo Kulturnega doma. Z deli bi morali začeti že v začetku julija letos, vendar pa upajo, da bo SGP Gradbinec zamudo nadoknadil. Kulturni dom na Kokrici, ki je že vseskozi središče družbenega in kulturnega dogajanja v krajevni skupnosti, je že nekaj časa v kaj slabem stanju. Svet krajevne skupnosti je zato namenil del preostalih sredstev zbranih za obnovo Pokopališke ceste kot osnovo za zbiranje finančnih sredstev za obnovo doma: uspelo jim je zbrati skupaj s posebnimi sredstvi občine Kranj, namenjenim za gradnjo objektov, v KS, sto milijonov starih din, ravno dovolj za prvi del obnove doma. Po nujni zunanji obnovi strehe, dimnikov, sanitarij bo sledila še notranja ureditev prostorov, za kar pa trenutno še nimaio denarja. Za petkov GLAS je bilo na sejmu sila veliku zanimanje. Ji »jurja« več vreden! K. Predstava Samorastnikov v Podjuni Ob letošnjem praznovanju 70-letnice Slovenske prosvetni zveze na Koroškem bo organizirala /.ve/.ii veliko gledališko oredstavo na prostem, ki naj bi bila kulturna manifestacija Slovencev iz obeh strani Karavank in obenem poudarila pomen enotnega slovenskega kulturnega prostora. Prvič bodo tako 2t>. in 27. avgusta na prostem uprizorili Mikelnovo dramatizacijo novele Prežihovega Voranca Samorastniki. Predstava bo v bližini Vazarja v Spodnjih Vinarah pri Si. Primožu v Podjuni ob 19.30. Morda bodo gorenjske < rgani/acije in društva organizirali posebne avtobuse na ogled predstave slovenskih kulturnih ama terjev, vsekakor pa je za predstavo že /daj med Slovenci precej zanimanja in si bodo v precejšnjem slev ilu ogledali obe predstavi. Med ostalimi pridobitvami in novostmi, ki so si jih zapisali v srednjeročni program, si krajani največ obetajo od nove sodobne trgovine, ki jo bo v bližini gostilne Lakner zgradilo veletrgovsko podjetje Živila. Sedanja trgovina je brez dvoma premajhna za oskrbovanje tolikšnega števila krajanov, razen tega pa število prebivalstva te krajevne skupnosti nenehno narašča. To občuti tudi štiriletna osnovna šola na Kokrici in pa varstveni oddelek za predšolske, ki je pretesen za vse varstva potrebne otroke. Medtem, ko se obeta, da bo za trgovino že spomladi zasajena prva lopata, pa varstvo otrok in pa širitev šole, kar si žele krajani, še ne bo kmalu urejeno. Šola naj bi še letos dobila le novo igrišče. V srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti seveda ne manjka tudi napeljave telefonskega omrežja, izgradnje novih avtobusnih postajališč, ureditev parka, pokopališča in mrliških vežic do asfaltiranja nekaterih cest: prav zdaj pa krajane najbolj žuli smetišče v Tenetišah, ki čeprav skrito očem. prinaša krajanom smrad in dim. Krajevna skupnost nasprotuje sedanjemu načinu zažiganja nekaterih odpadkov, predvsem kurilnega olja, in se zavzema za sodobnejši način ravnanja z odpadnimi snovmi. Krajevna skupnost je zato bila pobudnik sestanka, ki bo v kratkem s predstavniki sanitarne inšpekcije, KOGP, okoliških krajevnih skupnosti in drugih. L. M. MOKRINh - V avstrijskem mestu Mokrine (Nassfeld) je bila pretekli teden peta seja vstrijsko-jugoslovanske mešane komisije strokovnjakov za gradnjo predora pod Karavankami. 'Jugoslovansko delegacijo je vodil član slovenskega izvršnega sveta Livij Jakomin, avstrijsko pa svetnik zunanjega ministrstva Fran/. Bogen. V skupnem sporočilu, izdanem po sestanku, je rečeno, da bo prišlo med državama kmalu do izmenjave ratifi-kacijskih listin o gradnji predora, kar je osnova za gradnjo, vzdrževanje in obratovanje predora, ki se bo na avstrijski strani začel pri Šentjakobu, pri nas pa pri Hrušici nad Jesenicami. V Jugoslaviji je ratifikacijski postopek že končan, v Avstriji pa do tega akta tudi ni daleč. Če bo šlo vse po načrtih, bo do 15. septembra že razpis za glavni projekt. Idejni projekt je namreč že nared in z njim obe strani soglašata, kar potrjuje uspešno meddržavno dogovarjanje in interes za predor na obeh straneh. V Mokrinah je bilo govora tudi o poslovniku meddržavne komisije, ki temelji na že sprejeti pogodbi o gradnji. Pri tem bosta sodelovali pooblaščena avstrijska družba za gradnjo predora in skupnost za ceste SRS. Idejni projekt, s katerim soglašata Avstrija in Jugoslavija, načrtuje 7880 m dolg predor. Več ali manj so že znani roki za pripravo na začetek gradnje. Kaže, da bi konec leta 1979 že lahko pričeli z gradnjo, najkasneje pa bi bil začetek del spomladi leta 1980. V Mokrinah je bilo tudi dogovorjeno, naj bo gradnja cenena. V prvi fazi bo predor enoceven, v drugi pa bo zgrajena še druga cev, kot predvideva projekt. -jk v. Znanilci zgodnje jeseni ali le zbegano poletjef Pravijo pa tudi, da sej' vreme skisalo samo zaradi sejma. — Foto: J. Zap/otnik Nova organiziranost ZK Jesenice — V teh dneh potekajo ustanovitveni sestanki novih osnovnih organizacij ZK in svetov v krajevnih skupnostih. Sklep o ustanovitvi le-teh je bila sprejela -4. seja občinske konference ZK Jesenice na svoji junijski seji obenem s sklepom o prenehanju delovanja nekaterih osnovnih organizacij, konferenc ZK ter svetov, medtem ko so se konference ZK v krajevnih skupnostih preimenovale v svete. Komi- te občinske konference ZK Jesenice je na seji konec julija sprejel tudi ključ in merila za sestavo občinske konference ZK, ki bo imela poslej 43 članov, izvolili pa jih bodo v 107 osnovnih organizacijah. Le-te se bodo o predlogih za sestavo konference izrekle do 2.1. avgusta, konferenca v novem sestavu pa bo sklicana septembra. V občini pripravljajo tudi statutarni sklep o delu občinske organizacije ZK. r RADOVLrJKA — Brez Linhartovega odra mladih in vodje Alenke Bole-Vrabec skorajda ne mine nobena prireditev v radovljiški občini. Slika je s svečane seje ob radovljiškem občinskem prazniku, kjer so se recitatorjem pridružili še reeitatorji DPD Svobode iz Mošenj in Podnarta. - Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR 21-860 Ženeva - V svitarskem mestu Ženeva .-f i ie včeraj začela svetovna konferenca, po svečena boju zoPer »asizetn ln ,ras!10 dlskrl i m i nacijo. Konferenca l><> trajala do 25. av-I gusta, na njej \m sodelujejo delegacije v* ! kot KM) držav. Našo delegacij« vodi član j sveta federacije Miša Pavičevie. na kotifc-I renti pa bo razen generalnega sekretarja I OZN dr. Kurta VValdheima KovonJ tuci, i predsednik generalne skupščine OZN Lazar Mojsov. ,. , New York - Policija je <*)kn'a l>r^ ^ I slopjem Organizacije združenih narodov i dve bombi. Kksploz.jo je prepre. i o prav..-časno posredovanje policije Bombe pa m ] policaji odkrili tudi pri železniški postaji I Policijska sporočilo prav., tla je j obvesiil sedež nevvvorške televizije nckl ■ neznanec. , ,, ....._J . Kranj - Stalna služba Upravne javi« ! varnosti iz Krama sporoča, da promet n, ! gorenjskih cestah poteka normalno ,„ da v : redkejši, ko. je bil v petek, soboto tr '■ nedeljo. Večjih prometnih nesret \ pone i deljek dopoldne n. bilo. Promet... m. I .črnk, i so imel, opraviti le z manjšo nezgodo. k, • je pripetila pri predoru v Ljubnem. Vreme - Včeraj. M. avgusta, je bilo vreme stanovi, nejše. temperatura pa » gibala meti 17 in S-i stop.»jam. V emen. »lovci napovedujejo za danes.m ur, K spremenljivo vreme z možnost" i ploh » neviht. Dnevne temperature bodo okn* * B,|££l okleva - I-^^i sklemla počakat, i gradnjo novih naseli, n* zasedenem desnem bregu reke J«d«£ kar je posledica stopnjevanega | "tiska na premiera Beg.na in oč.tkov. da< ■dovsk.h naseli, na zasedenih ozemljih rus mirovna prizadevanja Sklep vlade vel.,, d zaključka srečanja Carterja. Begina m Sadata v Ca in p Davidu. Stanovanja - Zvezni »vod « stat, stik« sporoča, da smo v družbenem sektor;., v letoftnjeni prvem ,>olle.j.. v P"mW»« enakim lanskim obdobjem zgradili l«Ji novih stanova,., ali za 10 °d?totk™ «* Izjema je Hrvatska, kjer ni £ V**«£ lanske ravni Nedokončanih pa £ • ""■Mikov več stanovanj kol v lanskern pron: polletju Največ nedokončanih stanovanj f na Hrvatskem in v Sloveniji ^ Koftnj«* L