IZDAJTA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO
PHIHOHSKI DHEVHIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
tS^VHI. . Stev. 56 (2052)
Prispevajte za prizadeto prebivalstvo v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST« sreda 5. marca 1952
Cena 20 lir
Moskva noče sporazuma jjgd Jugoslavijo in Italijo
Predl°3 za re-vrgm Z^tk.ya vprašanja je vrtinec	moskvičane	v
Cim je ^farn’Jke aktivnosti.
Uzbon-i ?/, ,Casperi za<vzel v teZ ZJr k,nilno stališče do
^ je tak°i Ca* sklical 3'e
>e Prerit r m obiavil izjavo, točno ,	mcrJel vedeti za
toČRn	tega predloga. A
hik™ ■ jugoslovanskega % zal?* %i Vaina za nda'
hMskn*iiaa'- d“Predl°g stavi ti Pm; 3.’ ln Vidali mora bi-čfo*fe0e , K.mu- Taka je volja Po L™ U ni ^bate. hnferenZ'1 Je Cedila tiskovna mj a,.P° konferenci vče. tofočnasti r0uanje; v bližnji Vihova „iJ3a se bo verjetno »sej m.	1mn<>st razširila po
^Z ZTm:[ «»* Trža'
toj mrS^e tiči vzrok -JMtomoati tržaških ^ZTtW? Objektivno tog e„aouiM slovanski pred. 24 tržaškpf^Ve^ifl nevarnosti ^tarnaj .<mtnformiste. In ta Vrsti {,m ^ mno90$transka. Po strani	110 analizirali razne
in s po*
14 b,ti Vrri f° dokazali, da mo-PrediooH jQ proti vsakemu 2(>čltega	to rešitvi tr-
Kiro,.	vprašanja v okviru
. z ltalij0• rž°w% neiWw}$fc. ki preti ® tem j korninformistom, je ski prerfio v®ebuie jugoslovan-se<Jl*‘h	Pristanek obeh so-
^tnitpJZr, n<t ustanovitev in Ut>ravičeri in v tem vidali ^rnost	Pidi največjo ne-
i^vnost SVoi° provbkatorsko
*£84 šro
■*“Tpn
ostvdri S prlstan-s°Čelo^ s poznejšim stalnim tet<*sirSril,(:m med obema zain-Jtosmu 0,n!<l . državama, -ni več naj*0* podvržen raznim s5e titcgi?m,> ki bi jih vele-30 STo . to zaključiti na ško-J4,° prisp,6..^ eni ali drugi ka-bi ria njegovo ukini-
tS^u miru», kot se Uskt^azil na svoji zad-toj h konferenci. Z dru-kni: SZ bi utegnila tristransko izjavo «boljšo rešl-
I««
‘'tol
vj? Za protiuslugo za-tolite,',„5ile Pristale na rw-s®®bS « 3 kateri koli dru-£a
točk;.
Vidali
usedi
to	6,0 SZ* fci ima v
pn . svetu pravico ve-
^ k^'1 kST° ie bil košuto kompromis, da bi )*» in ® mednarodna pomi-i'n * (eti^razum med velesi-O. l.) „ av°rato
ten)i mj fc toicno
re», 3. mar-besedami je rn jasno povedal,
k'i :re *0n(’ ^ 3Usno Poveaai,
tefSb^/T0- STO -?to zanj t/^kini !? tn sporazum m&d
»ns n* sniM Flavija in lta.
S Prt STO
» 4u 77j^ toei- se iu baie
'mis 1, ae tiče
fcer je kom-
v zvezi
a? 5 i j
^t^kirJa!itul ne me(i iu'
tweuanii , m italijanskimi ^SZ^mveč med zahte-
°njetf
■.in
irru-2
zahodnih velesil.
T ,£,0ui ModjPrat'iCo od{c'jQti
ie tipično za kom-
Mul' 'niste
io	sa	celotno	poli-
U v°diiteljev SZ, ki po^^a/ormisti brez-S ^ fco r^‘ ^ kominjor-^deu *0imoooniji sc res TjTPbdari . ~®a deio; v prvem iu?'1 uhogair,°. °^e Stoli,» in 9«Uu* krv*.iln mu verno slu-
,2‘ toira ^^/omistiČTti 0.71-’'afre«ni po šir-J«r i J® t>b[^ni!7em pa razšir-trsJrSaCLB^aebub. Luci. to ^Per;n,	ter	ceia
Pa^ rrLr!tsUčnih hudičev,
H*	d0	žči‘
34 ,lČ7ie mir0‘ lilt J^tobiipe * 3im pripravlja-nR4ii>	Pasti,	šikanirajo
^ “l nemogoče ka». *Čja flh spravili iz bitJc0 onesposobill za
’ ki bo pa itak iz-
i8 «**»»«»
3 ijbef„ f!;etem pismu.
^	beiiL^tocija	in	/ta.
o !! «Pata^! Wtfci? Ka-'torate (isebr>iJnt. ®f°je time.
too - *c neTei5ntb
h< to 7772
1 Pa sta
8fCo ? toc-b„ }!n}n Truman?
c_tut,i za trža-
>T- tr/4f e *£ točno iz-tonu ‘ Triut	VProšanja
!3torg Obst	Trumanovi
>^Aa^Promisni
"ton
to
StS^raZml) &^razumu
1 n« 1 «»i, če e' 17,i«Jo ‘	le	to prav
**> n.^toečir.
"totui^T^0 ^žaško. % ‘nrs^aLr _*a *Pora.
‘m in Tru-
in ŽP^azum ,.>ar
»e ta
odn. nespo. Pted Stali.
j^^^kda.n'l^m tiče njego-
SSsl.«
'to
Je ?ned n«, toomfn-
1-	,ja	,	pri	tem use
Ctotoesfra’1
če doh, 1“
ln P3-ay p tem grm« tiči zajec. STO je kompromis med SZ in zahodnimi velesilami. Moskva je bila takrat zadovoljna s tem kompromisom, ker je postavil STO pred posredno u-pravo Varnostnega sveta in ga izročil na milost in nemilost sovjetskega veta. Bila je zadovoljna, a hkrati nezadovoljna. Zato ni pristala na imenovanje guvernerja, ki so ga predlagale zahodne velesile. Zahodne velesile so bile s kompromisom zadovoljne, a hkrati nezadovoljne. Zato niso pristale na imenovanje guvernerja, ki ga je predlagala Moskva. Ko so se odnošaji med Jugoslavijo in SZ skvarili, je Moskva predlagala guvernerja, ki so ga nekoč predlagale zahodne velesile. Zahodne velesile, ki niso nič manj prebrisane od Moskve, so to odbile. In to je razumljivo. V sedanjem mednarodnem položaju ni važno, kaj kdo predlaga, niti če predlaga isto. kar je pred časom, na predlog nasprotnikov, sam odbil: odločilno je kdo predlaga in zakaj predlaga.
V bistvu so danes odnošaji med Moskvo in zdhodmimi vele. silami isti. kakršni so bili včeraj, in zato ni verjetno, da bi se vprašanje STO moglo premakniti z mrtve točke, zlasti še, ker se je položaj še bolj zapletel zaradi spora med Jugoslavijo in SZ. Vztrajanje Moskve na imenovanju guvernerja ima danes izrazito protijugoslovanski značaj (če ne bi imelo takega značaja, Moskva ne bi vztrajala) in je v bistvu naperjeno tudi proti interesom zahodnih velesil, ki v svoji borbi proti moskovski napadal, ni politiki ne morejo več pristati na rešitev, ki bi bila odvisna izključno od ruskega veta.
In to protijugoslovansko politiko mora zagovarjati z vse-vu silami tudi moskovski agent Vidali. Od tod njegov besni napad na jugoslovanski predlog, ki skuša spraviti rešitev tržaškega vprašanja z mrtve točke. Prednost in demokratična vsebina jugoslovanskega predloga je predvsem v okoliščini, da skuša doseči uveljavljenje tistega dela mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanaša na STO, z neposrednimi pogajanji med o-bema sosednima državama. S tem bi STO zaživel in zadobil tisto jamstvo, ki ga le formalno spoštovanje določb mirovne pogodbe ne more nuditi. Formalna estvaritev STO je dejansko diktat štirih velesil, naperjen proti Jugosldviji i)n tudi proti Italiji — dane« predvsem proti Jugoslaviji. In tudi zato je Vidali za moskovsko «rešitcv» tržaškega vprašanja. A njegovo nasprotovanje jugoslovanskemu predlogu ima še mnogo drugih strani, ki jih bomo analizirali prihodnji!
D. H.
FRANCOSKA VLADNA KRIZA SE VEDNO NEREŠENA
PIHBY SE BO DHNES ODLOČIL
ali naj s« predstavi narodni aknpžčinl
Zaskrbljenje v ameriških političnih krogih ~ Razgovor poslanik;« Bonneta z Deanom Achesonom
PARIZ, 4. — Antoine Pinay je danes nadaljeval posvetovanja z bivšimi ministrskimi predsedniki in voditelji parlamentarnih skupin. Po današnjih jutranjih razgovorih, med katerimi se je sestal tudi s Pleve-nom, Reynaudom, Daladierom, Queuilleom in Mayerjem, je Pirtay izjavil: «To izmenjanje misli mi je potrdilo prepričanje, da je treba sestaviti vlado, katere naloga bo obramba franka in zagotovitev kritja bližnjih izplačil. To .terja takojšnjo združitev vseh in čim prejšnje politično premirje za obrambo valute«.
Zvečer je Pmay poročal Au-riolu o svojih današnjih razgovorih in pozneje je izjavil, da bo dal predsedniku šele jutri dokončni odgovor, ali se misli predstaviti narodni skupščin..
Med! raznimi točkami Pinaye-vega programa za rešitev finančne krize, so baje sledeče: 1. finančna amnestija; 2, odloč-tjo zatretje davčnih utaj; 3. zmerna davčna poostritev, ki naj bo sorazmerna z rezultati zatretja davčnih utaj; 4. blokada cen. in mezd; 5. morebitna revizija ustave šele potem, ko bo finančni položaj ustaljen in gospodarska politika za obrambo franka okrepljena. S politične strani pa je Pinay skušal prepričati predstavnike posameznih skupin, naj sprejmejo premirje in vsaj začasno opustijo politična nasprotja ter se lotijo' skupne akcije v obrambo franka.
Po dolgem razpravljanju je degolistična skupina sklenila, da bo čakala na vladno izjavo,* preden se odloči, ali naj glasu-je za Pinaya.
V ameriških političnih krogih prihaja še vedno do izraza zaskrbljenje zaradi francoske politične krize. To zaskrbljenje se je še povečalo zaradi sporne, hice o Posarju, ki jo namerava baje Adenauer predložiti na prihodnjem, zasedanju zunanjih ministrov evropskega sveta v Strasburgu. V Wash;ngtonu se bojijo, da bo predložitev te spomenice znova sprožila fran. cosko-nemško polemiko o pasarskem vprašanju., ki je 'začasno utihnila. Prav tako se francoski gospodarski in finančni položaj ter njena politična. kriza navezujejo na vprašanje ameriške vojaške in gospodarske pomoči Franciji in drugimi evropskim, državam. Nekateri predstavniki obeh a-meriških strank so že zahtevali znižanj,, te pomoči za eno ali dve milijardi dolarjev. Z dru-
fe strani pa piše «New York imes», da predstavlja pro. gram, za pomoč temelj vsega zahodnega obrambnega napora. Ta poveranost med političnim in gospodarskim, položajem se poudarja V Washingtonu pri ocenjevanju, francoske krize, ki je nastala ob strogo finančnem vprašanju, in Po mnenju opazovalcev kaže na res-
nost splošnega evropskega gospodarskega položaja.
Ra z na tel j MSA Hanriman je danes na tajni seji zunanje po. litične komisije predstavniške-gia doma obrazložil svoje mnenje o sedanji francoski krizi in zvedelo se je, da je izrazil mnenje, da bo Francija nedvomno lahko izpolnila svoje obveznosti glede obrambe.
Medtem javljajo, da se francoski poslanik v ZDA Henri Bonn e t danes popoldne v državnem depar.tmanu eno uro razgovarjal z Deanom Acheso-nomi. O razgovoru niso izdali nobenega poročila. Ko je odhajal iz državnega departmaraa, je Bonnet odklonil vsako izjavo in dejal samo, da je šlo za običajni razgovor o vprašanjih tehničnega značaja.
Novinarjem, ki so ga vprašali. naj b| komentiral včerajšnje izjave predsednika ameriške senatne zunanjepolitične
komisije, Connallyja o francoski krizi, je Bonnet odgovoril,
da nima n-č pripomniti k temu.
V zvezi s sedanjimi težavami Francije pa je dejal, da so vzroki teh težav sledeči: 1. Francija se sama bori v Indo-kini; 2. Francija se v Evropi oborožuje, pri čemer se zvesto drži sklepov, sprejetih v okviru obrambne skupnosti, kar jo stane velikih žrtev; 3. Francija občuti, kakor druge države, posledice neuravnovešenosti, ki je sedaj značilna za mednarodi-ne trgovinske odnose, in hkrati tudi posledice znatnega zvišanja cen za surovine na svetovnem- trgu.
Bourguibove izjave
PARIZ, 4. — Voditelj nove stranke Destur, Bourguiba, ki ga je francoska! vladla- interni.
rala v kraju Tatarka. je dal intervju posebnemu dopisniku lista «Le Mendle« in poudaril, dia francoske oblasti aants np 'do-voljujejo Tunizijcemi scdelova. nja v javnem- življenju dežele. V Tuniziji je 30.000 franeokkih uradnikov in samo 15.000 tuniških, ki pa imajo vsi podrejen
položaj.
Bourguiba, je dedai da. Tunizijci nočejo yeč estati drugovrstni domačini, medtem ko je OZN dala neodvisnost njihovim sese. dom v Libiji in jb boi čez 7 lef dala Somaliji.
Prejšnjo noč je bito v Tuniziji izvršenih več manjših atentatov, Bilo je tud; nekaj streljanja in nekaj peklenskih stro. jev, ki sc povzročili materialno škodo brez človeških žrtev. Na železniški progi Scusse - Kai-reuam so atentatorji z bencinom zažgali vlak.
PHEDVOLILM POGJUflniJfl ITALIMIUSKIH STRMR
Danes se bodo sestali glavni tajniki PSD1, PLI, PRI in DC, da bi se sporazumeli o skupnem volilnem nastopu. Obnovitev preventivne eenzure pred parlamentom
(Od našega dopisnika)
RIM, 4, — Po vladnem' sklepu, da bodo parlamentarne volitve še to pomlad, se je zanimanje pol tičnih krogov usme-riloi na vprašanje odnosov med strankami in mogočih povezav. Tudi časopisj,e se obširno u-kvarja a tem vprašanjem*. Ce izvzamemo	kominfor mistični
tisk, se kažeta v glavnem dve tendenci: j demokristjan-ski tisk se- zavzema za čim bolj ustvarjanje volilnih posameznih prajevnih organizacij in ustvarjanje volilnih zvez po krajevnih razmerah (beri po krajevnih potrebah demokristjanov), bolj ali manj liberalno usmerjeni tisk (im to je večina «velikih» dnevnikov) Pa % zavzema za dogovore o skupnem volilnem nastopu na vsedržavni osnovi, ki bj omogočil manjšim strankami več besede v odnosu do demokristjanov.
Glavni kamen spotike sp monarhisti. Demokristjani bi se radi poslužili njihove pomoči, socialni demokrati, pa tudi re-
Napoved novih volitev v Egiptu
Volitve bodo na podlagi spremenjenega volilnega zakona - Sedanja kriza je nastala« ker je Maher paša odklanjal drakonske ukrepe proti waidistični stranki - Šalah El Din aretiran? - Jutri se bo Stevenson sestal s Hilali pašo
KAIRO. 4. — Nagib El Hiila-li paša je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ga je britanski poslanik v Kairu Sir Ralph Stevenson zaprosil za razgovor. Dodal je, da je bil dan razgovora že določen,.
Prav tak0 je Hilali paša napovedal, da bodo v Egiptu v kratkem nove volitve. Domnevajo, da bo po preteku enega meseca parlament razpuščen in da bodo razpisane nove volitve v okviru spremenjenega volilnega zakona. Hilali paša je zatrdil, da bodo imele spremembe volilnega -akon-a , edini namen «zajamčiti popolno svo-bpdo volitev«.
Predstavnik britanskega poslaništva je danes izjavil, da bo britanski poslanik v Kairu Stevenson napravil vljudnostni o-bisk novemu ministrskemu predsedniku v četrtek. Pozneje bo obiskali tudi novega zunanjega ministra. Predstavnik je izjavil, da ta dva obiska ne bosta nikakor pomenila obnovitev angleško-egiptovskih pogajanj:
Daneg se je sestal izvršilni odbor vvatdistične stranke pod predsedstvom Nahas paše, da razpravlja o novem položaju. Izvršilni odbor bo predložil svoje sklepe wafdistični parlamentarni skupini, ki se bo sestala prihodnji teden, da se dogovori o svojem stališču do vlade Hilali paše.
Neki libanonski list piše. da je bil bivši egiptovski notranji
PROPAGANDISTIČNI CILJI
gospodarske konference v Moskvi
Članek beograjske «Horbe» o besedali in dejanjih sovjetske gospodarske politike - Zbiranje pomoči za prizadeto prebivalstvo na Tolminskem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Gospodarsko konferenco, ki je bila na iniciativo Sovjetske zveze sklicana za april v Moskvi, jugoslovanski listi živahno komentirajo in odkrivajo prave cilje, ki se skrivajo pod firmo te konference. Na konferenci je med drugim na dnevnem redu ((odstranitev ovir za mednarodno zamenjavo blaga« in ((položaj gospodarsko nerazvitih dežel«.
Današnja «Borba» poudarja pod naslovom ((propagandistični cilji gospodarske konference v Moskvi«, da dosedanja praksa ZSSR in njena politika proti satelitskim in drugim državam kaže. da je cilj moskovske gospodarske konference nekaj popolnoma drugega, kot govori njen dnevni red.
«Borba» objavlja statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je ZSSR vse satelitske države popolnoma vključila v svoje gospodarstvo in absorbirala skoraj sto odstotkov zunanje trgovine teh dežel. Praksa gospodarskih odnosov ZSSR s podrejenimi državami, ki sloni na hegemoniji, izkoriščanju in uničevanju neodvisnosti in suverenosti teh dežel, poudarja «Borba», odkriva prave cilje moskovske konference glede nerazvitih dežel.
V zadnjih treh letih razpravljajo v raznih forumih OZN o problematiki zaostalih dežel, toda ZSSR in njeni sateliti ne samo ne prispevajo prav ničesar k rešitvi teh vprašanj, temveč celo ovirajo napore OZN. To najbolje odkriva bistvo sovjetske birokratske kaste, ki se zu vprašanja zaostalih dežel zanima samo. kolikor ji to daje možnost, da razširi osnovo svoje hegemonije in svojega izkorijčanja.
Zaradi tega je konkretni cilj gospodarske konference v Moskvi — končuje «Borba» — sa-
nem in notranjem področju. j končala nabiralna akcija v Kongresa študentov Jugosla- Kragujevcu, od koder so po-
31 kos)
dobi
Za Pro-
mo poskus, da se najdejo nova
sredstva propagande, poskus i ganlzacij v Osijeku pa novega manevra na mednard-1 milijon dinarjev. Danes
vije, ki bo 10. in 11. marca v Zagrebu, se bo poleg 200 zastopnikov vseh jugoslovanskih univerz in fakultet udeležilo tudi 400 tujih delegatov, zastopnikov 20 držav.
Kot gost jugoslovanskega Rdečega križa je danes prispel v Beograd Emil Sandstroem, predsednik Zveze društva Rdečega križa in predsednik švedskega Rdečega križa.
Danes je prispel v Beograd stalni zastopnik uprave tehnične pomoči OZN v Jugoslaviji Maier Cohen, nekdanji pomočnik glavnega ravnatelja mednarodne organizacije za begunce IRO. Cohen bo obenem zastopal tudi vise specializirane agencije OZN.
Britansko zunanje ministrstvo je priredilo včeraj v Londonu sprejem na čast skupini jugoslovanskih novinarjev, ki se mude na obisku v Angliji. Sprejema so se udeležili zastopniki zunanjega ministrstva, številni britanski novinarji in člani jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu.
Zadnja številka lista ((Internationale VVirtschaft«, organa avstrijske trgovske zbornice nu Dunaju, je povsem posvečena Jugoslaviji in prinaša številne članke, ki prikazujejo razvoj jugoslovanskega gospodarstva in možnosti jugoslovanske zunanje trgovine. Gospodarski krogi na Dunaju so z velikim zanimanje sprejeli informacije o jugoslovanskem gospodarstvu.
Nadaljuje se zbiranje pomoči za prizadete kraje na Tolminskem. Tako so zadnje dni pripadniki ljudske milice v Beogradu med seboj zbrali 530.000 dinarjev, vojaki in častniki garnizije Sarajevo 506.000 din, glavni odbor sindikata učiteljev in profesorjev v srednji šoli 300.000 din, razni delovni kolektivi in člani množičnih or-skoraj se .le
slali v Slovenijo 1.300.000 din.
LONDON, 4. — Jutri se predi, videva v spodnji zbornici ob priliki razpravljanja o obrambi zopet nov spopad med konservativci in laburisti. Laburistična parlamentarna skupina je namreč danes razpravljala o stališču ki naj ga zavzame ob tej priliki. Sklenili so, da bodo predložili resolucijo, s katero se sicer odobrava sedanja oborožitvena politika, vendar pa se izraža dvom p zmožnosti konservativne vlade, da bi lahko primemo izvedla obrambni program.
minister Sera g El Din paša aretiran po nalogu državnega
pravdnika.
Medtem se v političnih krogih |e dalje govori o vzrokih odstranitve Maher paše po komaj mesecu dni- Nedvomno je to posledica notranjih sporov. Nobenega dvoma ni bilo, da Maher paša ne bi mogel doseči sporazuma z Britanci. Medtem se je težišče vprašanja osredotočilo na odnos kraljevega dvora do wafdistov. Z močno udeležbo v državni upravi, s svojo večino v parlamentu in z dobro .razvitim s' '-'ankinini aparatom ob veliki podpori prebivalstva ter s političnim kapitalom, ki so si ga pridobili z odpoved-j p angleško-egip tovske pogodbe iz leta 1936 ter z borbo, ki so jo za tem začeli, so vvafdisti, ki so republikansko usmerjeni predstavljali za kraljevi dvor veliko nevarnost. Ko so bili pris ljeni prepust;ti oblast dvorni vladi, so wafdisti postajali vsak dan bolj nevarni za Faru-kovo politiko.
Prav v zvezi, z odnosom do vvafdisitov, ali bolje v zvezi z vprašanjem, kako naj se vodi borba proti njim, je prišlo do spora med dvorom jn bivšim ministrskim predsednikom Maher pašo. Kraljevi dvor in posamezne protiv/aidistične skupine so zahtevali drastične u-krepe proti wafdističnim voditeljem zlasti proti bivšemu notranjemu ministru Šalah E.1 Di-nu, ki je tudi glavni tajnik waftiistične stranke in najmočnejša osebnost v tej stranki poleg Nahas paše. Toda Maher paša je odklanja) surov obračun z \vafdisti in je skušal pridobiti podporo wafdistične parlamentarne večine za bodoča pogajanja z Veliko Britanijo. To stališče pa ni bilo po volji kralju Faruku, ki je na podlagi sedaj znanih podatkov že pred dvema tednoma začel «zasebne razgovore« s Hilali pašo.
Vsekakor pa ni kralj slučajno izbral Hilali paše, ki je bil od leta 1942 do 1944 prosvetni minister v vladi Nahas paše; lansikega novembra pa je bil izključen iz wafdistične stranke, ker se ni strinjal s politiko waf-distične vlade; znan je tudi kot velik nasprotnik Šalah El Dina.
Za te zakulisne dogodke je pretekli teden zvedelo britansko poslaništvo v Kairu in ko so se v sobotp zjutraj imeli začeti angleško-egiptcvski razgovori jih je britanski poslanik Stevenson odložil zaradi ((prehlada«. Kmalu se je pokazalo, da je bila njegova bolezen povsem političnega značaja
Kriza je nastala na zadnji seji vlade V zvezi z vprašanjem odložitve zasedanja parlamenta in klicanjem na
onih ljudi (predvsem wafdi-stov), ki so odgovorni za ((rušenje javne varnosti« ob priliki znanih dogodkov v Ismailiji in Kairu. Toda Maher paša se je z manjšino svojih ministrov izrekel proti takim drastičnim
!' lr,-7,	^	G ■ —	t*\i
en mesec in okrepil čete. ki vzdržujejo obsedno stanje v Kairu. Danes pa je, kakor že omenjeno, Hilali paša napovedal razpis novih volitev na podlagi novega volilnega zakona, ki bo prav verjetno spre-
ukrepom. Notranji in finančni I men jen tako, da bo v korist
minister pa sta podala ostavko in njuni imeni sta se znova pojavili v novi vladi Hilali paše. Med drugim je izbira nove-ka predsednika vlade preračunana na to, da povzroči razkol v wafdistični parlamentarni večini ,ker domnevajo, da bi Hilali paša kot bivši wafdist lahko užival podporo nekaterih osebnosti iz wafdistične «stare garde« jn da bi lahko pritegnil v svojo vlado tudi nekatere bivše ministre iz vlade Nahas paše.
Medtem je kralj Faruk obdolžil zasedanje parlamenta za
skupinam dvora.
okrog kraljevega
WELKOM (Oranje), 4. — Štirinajst domačinov je bilo ubitih zaradi eksplozije v zlatem rudniku v V/elkomu,
★
5&ASHINGTON, 4.	- Sindi-
kaitae organizacija CIO je poc slaila ziUru.njeimu ministrstvu ZDA protest zaradi obsodb v Barceloni. CIO pravi, da so ZDA naredile veliko napako. ko so začele pomagati Francovi Španiji.
publikancj pa na vezanje z mo-narhisti ne gledajo preveč prijazno. Medtem, pa je glavni organ d emokristjanske stranke «Ebpolo» že lansiral vest, da socialni demokrati ne bodo nasprotovali povezavi £ monarhisti im da se bodto temu stališču pridružili tudi republikanci.
Izjava, ki jo je danes dal a-genciji ANSA novi glavni tajnik RSDf senator Romita, te demokristjanske trditve ne potrjuje. Romita je pozval italijanske politike, naj si prečrtajo sklep socialdemokratskega izvršnega odbora, ki izključuje vsako povezovanje Z monarhisti in vsako sodelovanje s kom-informisti.
O stališču treh «manjših strank« (PRI, FSDI, PLI) je govoril danes v Perugii glavni tajnik liberalne stranke Villa-bruna, ki je poudaril, da ne gre za obnavljanje položaja, kot je obstajal 18. aprila 1948, temveč, da je treba (»demokratično fronto obnoviti na novih in drugačnih osnovah, kj naj zajamčijo bolj aktivno sodelovanje manjših strank«.
Jutri se* bodo sestali glavni tajniki štirih ((demokratičnih strank«, Villabruna za PLI, Ra. mita za PSDI. Reale za PRI in Gonella za DC. Odi sestanka se nekateri obetajo sporazum o skupnem volilnem nastopu vseh strank. Vendar se ne zdi, da bi se bila stališča posameznih strank že dovolj zbližala, zlasti kar se tiče demokristjanov na eni in treh manjših strank na drugi strani.
Danes je tudi senat obnovil svoje zasedanje. Govorili so najprej o zakonu, ki predvideva izdelovanje in prodajo osnovnih zdravil v državni režiji, nato pa so se na kratko ustavili pri zakonskem predlogu senatorja Macrellija o vr-nitvi nepremičnin, kj so si jih prilastile fašistične organizacije. Vlada za načrt očitno ni preveč navdušena, ker je medtem, del tega premoženja že sama spravila v žep*. Končno so sklenili, da bodo o tem govorili po veliki noči. V zbornici pa so se ponovno lotili razprave o zakonskem predlogu Federi-ci, ki govori o nadzorstvu nad mladinsko literaturo. Ko so pri. šli do čl. 3. ki praktično vzpostavlja preventivno cenzuro je predsednik moral sejo preložiti na jutri, ker nj bilo navzočih dovolj poslancev, da bi bilo glasovanje veljavno
A. P.
OBTOŽBE V ZVEZI Z EPIDEMIJO KUGE NA SEVERNI KOREJI
POZIV SE VERNIH KOREJCEM
naj »mlaiein la iieprislrauske preistan
Pogajanja v Pan Mun domu zašla v slepo ulico • Britanski tisk poudarja, da severnokorejski delegati delujejo pod diktatom sovjetske vlade, ki bi hotela zadevo zasukati po svojih načrtih
PAN MUN JGiVl, 4. — Pri današnjih pogajanjih za premirje v Pan M.un Jomu ni v nobeni zadevi prišlo do napredka.
Danes zjutraj sta se *se«fala generala Ridgway in admiral Turner Joy, voditelj zavezniške delegacije pri pogajanjih za_premirje, ne ve se pa, o čem sta se razgovarjal a. Po mnenju zavezniških opazovalcev sta baje govorila o možnosti nove usmeritve pogajanj v Pan Mun Jomu, zato da bi prišli iz sedanje slepe ulice. V zavezniških krogih prevladuje mnenje, da je pri tem razgovoru prišlo do kakega sklepa, to pa tem bolj, ker se zima na Koreji bliža kancu in bi z lepim vremenom lahko zopet prišlo do večjih vojaških operacij.
Ameriški državni tajnik Ache-son pa je nocoj izdal uradno poročilo, s katerim poziva severnokorejske oblasti, naj dovolijo, da pride na ozemlje, ki je pod njihovo oblastjo, nepristranska preiskovalna komisija, ki bi ugotovila utemeljenost obtožb proti silam OZN na Koreji, da vodijo bakteriološko odgovornost3 vojno in da so povzročile epi-
demijo kuge, ki sedaj divja na Severni Koreji.
Tudi britansko zunanje ministrstvo je danes te obtožbe označilo za nizkotne. V zunanjem ministrstvu se poudarja, da so severni Korejci prišli s temi obtožbami na dan kmalu potem, ko je pekinški radio javil, da je na Severni Koreji nastala epidemija kuge. Prav tako so severni Korejci spomladi leta 1951 obtoževali zavezniške sile, da So zakrivile epidemijo tifusa.
Isto ministrstvo pripominja tudi, da so na podoben način češkoslovaške oblasti približno pred enim letom, ko se je v CSR razpasel koloradski hrošč, obtožile Angleže in Američane, da so z letali trosili te žuželke. Zunanje ministrstvo je mnenja, da je namen teh obtožb prikriti nezmožnost severnokorejskih oblasti, da bi obvarovale deželo pred kugo in da bi hkrati pridobili zase naklonjenost in podporo azijskih držav.
Komentatorji londonskih listov posvečajo danes pozornost pogajanjem za premirje na Koreji. «Times» izjavlja, da je gotovo, da delujejo severnokorejski in kitajski delegati pod
Skozi sito in rešeto
Obup in jok
Jezuitski uvodničar v «Gior-nale di Trieste« je tudi včeraj dokazal pomanjkanje kakršne koli pretveze za nadaljevanje protijugoslovanske gonje v podkrepitev De Gasperijevega odklonilnega stališča do jugoslovanskega predloga, naj' se vprašanje .STO reši v okviru mirovne pogodbe. Zato se je včeraj vrgel m očitke celo sami italijanski vladi, ki baji ni dovolj poskrbela za tiskano propagando v tujih jezikih (kot je to storila Jugoslavija zase), o «italijanskih izgubljeni h deželah», Za primer navaja «New York Times«, ki je te dni zapiral, da je jugoslovanski predlog:
(»plemenit in razumen doprinos k okrepitvi Evrope proti sovjetskim grožnjam«.
Glasilo fašista Ale&hja in tržaških. demokristjanov ie spričo tega ameriškega mnenja naravnost obupano, tako da mu ni preostalo prostora ni-
ti za običajno zmerjanje, temveč la za Pmro pravcato joka-nje nad Trstom, in nad mejo ob Kvarneru, ki jo je določil sam. «verbo eterno di Dante«. Noto pa z istim obupom pošlje Amerikancem še zadnjo opozorilo — «ne glede na Machiavellija« — dg je Jugoslaviji «zaupati dobro, Je bolje pa ji je ne zaupati«.
Obup in jok torej; kar pa je povsem v redu, saj prihaja po tistem jugoslovanskem predlogu, ki ga «G. d. T.» označuje Z «facezia giomalislica in tempo df Carnevale«,
Ad informandum
V isti števil ki «G. d. T.» pa beremo še en članetk, ki je namenjen nam Slcnzencem, Naslov mu je: »Nesumljive priče o mistifikaciji — »ZGODOVINA SLOVENCEV« KI Jo JE TITO UKAZAL ODSTRANITI. — Prof, ljubljanske univerze Miliko Kos je leta 1933 zapisal; «Kc se Slovani prh
speli no julijsko ozemlje, je bilo naseljeno s potomci Rimi. Ijaniov«.
Čeprav je ta citat falzifikat, ki se že v samem članku izkaže kot takšen, vendar iz tega citata, člankar zaključuje, da so* vse naše trditve, da je naše c zemlje slovensko narodnostno ozemlje —- mistifikacija. Kljub temu pa nam velikodušno dopušča ((pravico do življenja na pradtedovskih tleh«, če. prav nas je »manj kot en milijon in pol«, toda pod pogojem, da si ne lastimo več pravice do tega svojega nemotenega korakanja proti zapadu...«
Vsekakor se zahvaljujemo za nasvet. Toda tudi brez njega nismo imeli namena korakati nikamor dalje od tiste narodnostne črte med nami in Italijani, do katere so prikorakali že naši pradedje pred 13. stoletji in kjer morajo danes slo. venski otroci v italijanskih šolah r,ločevati dve liri kazni za vsako slovensko besedo, ki jo izpregovorijo zalo, ker italijan-
ske ne znajo. Ta črta je razvidna tudi z narodnostnega zemljevida, hi ga je priredil sam težaški conski podpredsednik univ. prof. Carlo’ Schifj. rer leta 1946 in ne samo iz knjige unv. prof, Milka Kosa »Zgodovina Slovencev«, katere pa m nihče prepovedal in jo v Ljubljani, pa tudi v Trstu in v Gorici mnego laže kuprimo kot n. pr. Angela Vivanteja (dredentismo Adtiatico« ali pa Frmcesca _ Mttfjo, «Rivelazic-ni» t. j. tiste knjige, ki je «G. d. T.» niti po štirih letih, odkar je izšla še vedno ni o-mčnil niti z eno samo besedico zato, ker je Nitt-, med drugim napisal, da je londonski pakt največja sramota za Italijo, a D’Annunziev pohod na Reko Pa še vse kaj hujšega .
Toliko ad informandum wsem tistim, ki so — namesto Slovencev na zapad — korakali na vzhod in samo na Balkanu pobili in poklali čez 400.000 SloDanov.
diktatom sovjetske vlade, bodisi da bi povzročili prekinitev razgovorov, kakor tudi da bi ovirali vsako napredovanje pri teh razgovorih, zato da bi skušali znova postaviti to vprašanje pred Varnostni svet. kakor to želi Višinski.
«Daily Telegraph« pa trdi, da se bodo razgovori zaključili, kadar bo Kremelj to hotel, ter da bodo morali Združeni narodi prej ali slej odločiti, kako dolgo so pripravljeni dovoliti, da bi napadalec pridobil čas in pripravil nove napade.
Truman otvaria
potujočo radijsko postajo
WASHlNGTON, 4. — Predi-sednik Truman je imel danes govor, namenjen narodom v sovjetskem, bloku. Govoril je ob otvoritvi prve velike radijske postaje, ki je montirana na ladji. Gre za ladjo «Courier», ki bo krožjla ob obalah področij pod Sovjetskim vplivom, im razširjala programe postaje «Glas Amerike«.
Trumanov govor so prečitali v 46 jezikih. Med* drugim, je predsednik dejal:	(»Svobodni
narodi se morajo zavarovati pred napadom. Toda dokončne rešitve za zlo, ki tare človeštvo, ne bo mogoče najti v vojskah, mornaricah im letalstvih. Dokončne rešitve ne bo vse dotlej. dokler ne bodo vsi narodi pripravljeni živeti skupno v miru in bo resnica storila vse narode svobodne«. Trumam je nato poudarjal, da ZDA nimajo napadalnih namenov proti nikomur.
Medtem pripravlja Truman, važen govor, ki ga bo imel v četrtek in* v katerem bo prikazal letošnji načrt pomoči tujini. Da bi imel več časa na razpolago za pripravljanje govora im poslanice kongresu ,je Truman odpovedal svojo redno tiskovno konferenco, ki jo ima vsak Četrtek
BONN, 4. — Trije zavezniški visoki komisarji so se sestali danes na sedežu francoskega visokega komisariate, da bi Pregledali sedanji položaj nem-ško-zavezniških pogajanj o pogodbenih sporazumih. Seja med tremi visokimi komisarji in kanclerjem Adenauerjem, ki je bdla napovedana za danes, je bila odpovedana, ker so v soboto praktično dosegli sporazum o vseh točkah, o katerih bi morali danes razpravljati.
Kaj
C. H. Tolloy?
«Vsaj enkrat se strinjamo z on. De Gasparijem v odklanjanju teh modifikacij kot nevarnih in neizvedljivih, bodisi glede predloga za izmenjavo italijanskega, guvernerja z jugoslovanskim, kakor tudi glede podrejenega predloga* o poste, vštvi poleg nevtaralnega guvernerja dveh viceguvernerjev, enega* italijanskega, drugega jugoslovanskega s pravi, co veta«.
Tako je Carlo H. ToUoy od. govoril nekemu uredniku «Ccr-riere di Trlestev na vprašanje, ktikšnO' je stališče tržaških in-dipendentistov glede predloži, nih modifikacij statuta STO in načina, imenovanja ter funkcije guvernerja v jougslovaii. skern, predlogu.
Tudi na dve nadaljnji vprašanji, ki sta v zvezi z jugoslovanskim. predlogom, C, H. Td-loy ta predlog zavrača, vse v imenu tržaških indipendenti-stov, čeprav smo istega dne, ko so bile njegove izjave objavljene izvedeli, da je na neki javni diskusiji s kominjor-misti predstavnik vodstva «Frente delVindipendenzan izjavil, da njegova organizacija še ni zavzela stališča do jugo-slovanskega predloga.
Predvsem moramo povedat', da se tržaški indipendentisti, — kolikor nam je znano — z De Gasperijem ne strinjajo, kajti vsaka De Gasparijeva po. teza glede tržaškega vprašanja ima en sam cilj: priključitev vsega STO k Italiji. Zato se nam zdi neopravičene — zlasti pa prezgodaj — če C. H. Tollog goveri v imenu tržaških indipendentistov negativ, no o jugoslovanskemu predlogu.
Nadalje je nadvse važno, da je tudi tržaška kominformev-ska agentura z Vidalijem na čelu zavzela prav takšno negativno stališče do jugoslovanskega predloga. A Vidali sam je na znameniti tiskovni fcon-ferenci, na kateri je baje *tožil, da ni tujih no vinarjev, hkrati prepovedal vstop dopisniku Tanjuga in ljubljanskega radia, še prav posebej poudarjal, da se »i? mnogih re-Čeh strinja z De Gasperijemn.
Na.m ni bilo potrebno čakati takšne Vidalijeve izjave o istovetnosti pogledov z italijansko vlado glede tistih (»mnogih reči«, za katere vemo, da spadajo vse v okvir jalovih naporov za ponovno zasužnjevu. nje ne samo Trsta temveč tu-di vseh naših krajev ped Italijo. Mi smo to v zadnjih treh letih že tisočkrat dokazali.
Ta kominformovski iredentizem. z njegovo taktiko vred sc Togliatti, Pajetta, Longo in drugi urbi et orbi tudi razločno obrazložili. To taktiko poznajo vsi Tržačani. Razen — kot je razvidno iz zgoraj navedene izjave — C, H. Tclloiia. Nastaja torej vprašanje, kaj pravzaprav hoče Tollog dc seči s tem svojim cdklonilnim stališčem do jugoslovanskega predloga, ki je hkrati ne samo De Gasparijevo, temveč k< -mirifermevsko stališče, ker je stališče moskovske imperialistične klike, za katero vemo, kaj bi hotela napraviti iz Trsta in vsega STO.
Gre namreč, da nočejo biti Tržačani, ki se borijo za resnično svobodno, neodvisno in samosto jno STO, igračka v rokah kominfe rmevskih načrtovalcev za osvajanje vsega sveta, še manj pa nočejo biti tudi oni sami predmet zasužnje-nja, Zato ne morejo pravi indipendentisti zavzeti do jugoslovanskega predloga drugega stališča kot ta predlog pozdraviti, zavedajoč se, da b; nje. govo uresničenje v največji meri omogočilo normalizacijo odnosov med obema sosednjima državama, praz zato, ker bi zajamčilo stabilizacijo STO, Hkrati pa bi preprečilo vsakršno mešetarjenje na račun Tržačanov in njihovega ozemlja.
O tem, kaj pomeni komin-fermovska in — kot vidimo tu-df C. H. ToXlcyeva — formalna rešitev tržaškega vprašanja, pišemo prav danes na u-vodnem mestu. Ta formalna rešitev ne pomeni nič drugega kot pripravljanje terena za Vidalijevo «boljšo rešitev», t. j. za dejansko bodočo likvidacijo STO po načrtu iredentistov, se pravi po načrtih italijanskih impertalistCv. V tem je torej bistvo posledic Tolloye-vega negativnega stališča ki je v bistvu protiindipendent<-stično!, čeprav bj ga hotel Tol. loy zagovarjati z nekakšnim vu Itraindimpendentizmem»> kt
bi izključeval sporazum obeh zainteresiranih držav, v resnici pa služil «velikimi) pri njihovem razdeljevanju sveta na interesne sfere, kar predstavlja danes poglavitno nevarnost nove vojne, za sam STO pa večno negotovost samega obstoja.
Tržačani Pa hečejo mir in zajamčeno definitivno ureditev njihčvega. vprašanja. To pa jim jamčita lahko le obe sosednji državi na podlagi spera. zuma, ki bo p interesu obeh.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
S. marca l#š*
H
ll
Danes, sreda 5. marca
Janez od Kr., Slacfoje Sonce vzide cb 6.37, zatone od 17.57. Dolžina dneva 11.20 Ulju vzide ob 11.27. zatone ob Jutri, čeirtek 6. marca Fridolin, Danica
PRVENSTVO V NEZAKONITOSTIH
v ..DOMOVINI PRAVA"
Po velikem hrupa, ki je na-stal o «Primeru Egidi», je ves italijanski tisk zamolčal vest, ki je s tem primerom v tesni zvezi. Gre za spremembo p\'a-v-ilnika o zaporih in ječah, katero so predlagali italijanski zbornici. Ta predlog določa, da morajo aretirane ljudi, katere pripeljejo s policijo v zapor, po vpisu in preiskavi takoj tudi zdravniško pregledati. Zdravniškega pregleda na vsak način ne smejo odložiti več kakor 12 ur. Po tem zakonskem načrtu pa smejo aretiranci tudi zahtevati, da jih pregleda zdravnik, ki mu bolj zaupajo. C e zdravniški pregled pokaže, da so aretiranca pred sprejemom v zapor pretepaj! ali mučili, mora ravnatelj zapora to takoj sporočiti javnemu tožilcu, pri lem pa mora tudi zdravnik predložiti zdravniško spričevalo, kakor določa kazenski Pcstopnik.
Ta predlog ni le posledica Kprimera Egidi», marveč tudi mnogih drugih podobnih primerov, ki se žal cesto ponavljajo, čeprav javno mnenje zanje ne izve, kakor je bilo v primeru umora AnnareUe Bac-ci. Dogoddi so se namreč primeri še hujšega mučenja, kakor ga je prestal Lionello Egidi.
■Januarja 1948. so aretirali in odpeljali na. kvesturo Mose Porta, obtoženega ropov, ki je bil kasneje oproščen pred porotnim sodiščem. Takoj po razpravi je Porta prijavil sodnim oblastem funkcionarja in dva a-(jenta javne varnosti, pred katerimi je sam sebe obtoževal, da bi se izognil mučenju. Kasneje so podkcmisarja in oba agenta javne varnosti obsodili na več mesecev ječe.
Obsojenci so vložili priziv in prizivno sedišče je ukazalo, da se Porta zdravniško pregleda. Prof. Donnini iz Varese je Porto pregledal in ugotovil, da trpi za gluhoto že od časa svoje a-retacije.
Tu are torej celo za stalne poškodbe, ki pričajo o surovostih italijanske policije. Kljub temu pa se javno mnenje ni zanimalo za stvar. Tisk je tudi poročal o razpravi v Neaplju proti komisarju kvesture, obtoženemu, da je opekel noge nekemu jetniku v Poggio Reale, ki so se mu opekline ozdravile šele po šestih mesecih. Prnv-dorek tega sodišča je pravi «u-motvor» italijanskega sodstva. Sedišče je razsodilo, da bi si omenjeni jetnik lahko tudi opekel noge sam! Zato ie zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo komisarja. Tisk je v zadnjem času pisal še o mnogih podobnih primerih. Prav zato je nprimer EaidUs pomemben le Za-to. ker se je o njem mnogo več pi ato in ker je zato Pritegnil nase večjo pozornost javnega mnenja.
Sedaj obstaja torej zakon, ki določa takojšen zdravniški pregled za aretirance- To pa ni dovolj, da se zaščitijo državljani. Zaman ie, sprejemati nove zakone, če pa jih policija sama noče spoštovati Ravno ttprimer Egidi» nam pove, da so kršili zakon o priporu državljanov lAonelln Egidija je policija aretirala 24. februarja 1950, ker je bil osumljen, da je umoril Annarello Bacci. Pridržal, so ga na kvesturi IS dni, kjer je tudi iziavil. da je kriv. Italijanski zalront pa pravi, da sme policija pr držati državljana samo 48 ur nakar ga morajo predati sodnim oblastem. aU pa ga iz-pustiti. Pcl-rija lahko za-prosi državnega pravdnika, da Podaljša rok za teden dni. Lionello EgJd’ ie torej ostal na policiji šest dni več, kakor dovoljuje zakon. Tu gre za jasno kršitev zakona, vendar ni tisk proti temu n-č protestiral. Dokler, ne bodo v Italiji spoštovali zakonov, ni dovolj, da izdajajo nove zakone, da se kršitev prejšnjih prepreči V deželi, ki se tolikokrat sklicuje na svojo dvatisočletno kulturo in ki sama sebe imenuje domovino prava, bi pravzaprav ti zakoni ne smeli biti niti potrebni; nasprotno, Pa opažamo pri oblasteh prave primere zlorab Tako so n- pr. obtožiti. neko bunko, da se je ukvarjala s tajno prodajo valut. Po-11'ija pa je prijela, hčerko lastnika banke in njenega moža ter pregledala vse njune stvari. Vse to seveda brez zapornega povelja. Končno so ugotovili, da so bile mmnje brez podlage. Le kaj je imela hči lastnika banke opraviti s stvarjo?
Ko je neki tednik pisal o tej I, so se italijamski izseljenci v Ameriki močno zgražali. Eden izmed, njih je napisal: aBrali smo, da se v tem peklu politične neodgovornosti doga* jajo umazane zlorabe ter da se lahko aretirajo državljani brez zapornega povelja. In potem zahtevate še kolonije? Zakaj ne začnete raje civilizirati sami-sebe?». Nekdo drugi je za-pisal; «Nekoč ie obstajala italijanska civilizacija. Ze več doletu pa je minilo, odkar se je izrodila*. Končno je nekdo celo zapisal: sVtis je bil grozen, sramovali smo se svojega italijanskega isvoran.
Te besede jasno označujejo, koliko je vredna italijanska Civilizacija in demokracija. Ce se že toliko sklicujejo nanjo, je njihova odgovornost pri kršenju državljanskih pravic še večja. Kdor se sklicuje na civilizacijo, je mora biti tudi vreden. Drugače služi ta civilizacija le kot krinka za sedanje nedemokratično delovanje.
18. marca zadnji rok
za plačilo neposrednih davkov
GORICA, 3.	— Zadružna
davkarija v Gorici sporoča, da je rok za plačilo prvega obroka davkov, pristojbin in prispevkov podaljšan do 18. marca 1952. Podaljšanje roka velja sta v«o goriško pokrajino.
Uspešen pridelek nabiralne akcije /tat ini 'Ju. HmUmi,
ii em a m Meni m leMm
GORICA, 4. Goriško slovensko javnost je elementarna nesreča, ki je zadela slovensko prebivalstvo na Tolminskem, močno prizadela. Zato je toliko bolj naravno, da so se Slovenci odzvali poz-vu za zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov in oblačil.
Za sedaj objavljamo samo dva seznama, in sicer seznam darovalcev na sedežu Zveze prosvetnih društev v Ul, Asco-li štev. 1 in seznam uredništva ((Primorskega dnevnika«.
Uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici je nabralo; Gorazd Vesel lir 1.000, Ivo Marinčič 1.500, Mira Jelinčič 1.00Q, Ernesta Boltar 500, Ana Svetli, c c 500, N .N. 200. N.N. 2.000, Leopold Marc 100, N. N. 10Q, N. N, 50, Alfonz Kes 5.000, družina dr. Avgusta Sfiligoja 3.000 in moško obleko, Marija Vida 500, dr. Lamfoert Mermolje
3.000, tiskarna L. L v Gorici 1.00Q, Vita Wamlder 1.000, Tatjana Plahuta 500.
Odbor za zbiranje pomoči v Ul. Asccli pa je nabral v denarju: Leopold Mervič Krmim
2.000, Viljem Nanut 2.000, Nanut Angela 1.000, mesto cvetja na grob pok. očeta darujeta Milan im Marija Bogataj 5.000 lir, N. N. 5.000, N. N. 2.000, Mozetič Zora 1.0Q0, Paglavec, Pod-gora 2.800, Gostilna Kati 200. N. N. 1.000, Batistič Ivam 100, N N. 100 N N 100, N. N. 200, N. B 500, N. N. 1.000, N. N-
1.000, Stibilj Marija 200, CaJIi-garis Jas. 1.000, družina Hvalič
1.000, D. K. 1.000, družina Brešan E. 500, M. B. 200, družina Bregant, Britof 650, vsi iz Pcd-
gc-re, družina Bezavšek 500, dr. | Josip Vidmar 1.000, družina Mozetič 2.000, moštvo Juvemti-ne nabralo v Sovodnjah 4.000, N. N. 500, Velušček Karel 1.000, Velušček Rot Olga 1 000, V. J. 1.00Q, Černe MHadin 500, B. P. 1.000, N. N. 500.
Trgovtna R&lih:	6 otroških
volnenih čepic, 6 parov moških nogaivic, 3 pare ženskih nogavic, 3 otroške majice, 3 pare otroških čevljev, 2 otroški srajci, 3 majce, 5 parov hlačk, 1 majica, 2 otroška suknjiča 1 pulover, 2 moški pižami, 1 kapa.
Ga. Paglavec 1 moški pulover, 1 moška pižama, 1 flanelasta moška srajca, 1 volneni šal.
Ga. Gračner; 4 otroške srajce, 3 bluze, 1 volnena nočna srajca, 7 parov meških spodnjih hlač, 2 majici, 2 para ženskih spodnjih hlač, 5 komibimež, 2 svileni krili, 1 otroška pletena jopa, 8 parov nogavic.
Družina Marija Bratuž: 2 para čevljev, 1 smučarska obleka, 1 smučarske hlače, 2 para volnenih nogavic, 1 moška jopa, 1 ruta, 1 dekliška obleka, 1 črno krilo, 1 bela bluza, 1 volnen dekliški jopič.
Pozivamo gor iške Slovence kakor tudi naše Kraševce, Brice in sploh vse, ki sočustvujejo s prizadetimi Tolminci, naj pošljejo svoje prispevke na sedež Zveze prosvetnih društev.
KRATKE VESTI Iz beneških vasi
Rezija
Predvčerajšnjim je umrl pri nas 74-1 etn,i Di Lenardo Ernest, ki -je postal žrtev hude železniške nesreče. Di Lenardo je odpotoval s postaje v RezjiUti ter je bil namenjen v Tricesimo. Ni pa opazil, da. je prišel že na kraj in je hotel izstopiti, ko se je vlak pričel že premikati, tako da je padel pod kolesa jn bil grozno poškodovan.
Di Lenardo je bil star rudar in je prepotoval si trebuhom za kruhom skoraj vso Evropo. Tokrat je šel s svojih hribov v Tricesimo, da bi zamenjal nekaj svojih pridelkov za žito.
NAČRT OBČINE BRDO
za zgraditev ceste v Preseku
moramo podpreti, da »e čimprej uresniči. Nova cesta nam bo prinesla veliKe gospodarsKe Koristi
Cestni delavci
zahtevajo stalno namestitev
GORICA. 4. Svojčas .-mo pisali o zahtevi pokrajinskih cestnih delavcev, ki so vložili na prefekturo. Delavsko zbornico in pokrajino vlogo, v kateri so zahtevali, naj jih priznajo kot stalne uslužbence ln jim omogočijo še nekatere druge olajšave pri socialnem zavarovanju.
Na seji pokrajinskega odbora _ pa so sklenili, da ostane njiho-1 vo razmerje neizpremenjeno. Tako ravnanje pokrajinskih oblasti je močno razburilo prizadete delavce. V razgovoru z njimi smo poleg drugega izvedeli, da so tudi glede letnih dopustov precej na slabem. Starejši delavci imajo pravico na 18-dnevni dopust; vendar pa pravilni^ določa, da tega dopusta ne smejo vzeti vsega naenkrat, ker ni dovoljeno pustiti cesto brez nadzorstva. Zato jemljejo pokrajinski cestarji po en ali dva dni dopusta skupaj, ki pa prav malo zaleže- Pravilno bi bilo, da bj pokrajina pregledala delovni pravilnik in omogočila ec?-tarjem, da bi lahko po možnosti vzeli tudi oo eden ali dva tedna dopusta skupaj, kar bi jim prav gotovo marsikdaj koristilo.
Naša občinska uprava je napravila mnogo načrtov za izboljšanje krajevnih življenjskih pogojev. Med temi načrti zasluži še prav posebno pažnjo načrt za gradnjo ceste v Priseki, ki bi morala teči ob razvodju med občinama Brdo in Tajpa-na, t. j. med dolinama Tera in Krnahte. Ta cesta bi bila velikega pomena in bi potrošili zanjo kar 24 milijonov lir. Ta vsota pa presega finančno moč občine Brdo. Po drugi strani pa noče občina Tajpana biti udeležena pri teh delih. Ta občina se namreč boji, da bi se po zgradnji te ceste vas Viškorša, ki je največja in najbolj bogata v vsej občini, raje posluževala prehoda skozi občino Brdo. Prebivalstvo že sedaj raje hodi kupovat vse potrebno v Tarčent kakor pa v Neme, ki leži ob izhodu Krnahtske doline. Iz Vi-škorše je namreč do Tarčenta samo 11 km, medtem ko je do Nem 13 km. Poleg tega je Tarčent večji kraj kakor Neme in zato bolj privlačuje ljudi.
Zato je občina Tajpana nasproti načrtu ceste na Priseki brezbrižna, ker bi najbrž izgubila eno vas. Toda ta cesta bi po drugi strani prinašala tudi Tajpani mnogo več koristi. Pri tem pa moramo tudi poudariti, da obe občini Brdo in Tajpana niti z združenimi silami ne bi mogli prenesti tega bremena. Zato bi bilo prav, da bi priskočile na pomoč osrednje oblasti, n. pr. po Ustanovi za gorsko gospodarstvo ali na kak drug način. Toda te oblasti ne dajejo rade finančne pomoči, ko gre za kako važno delo v gorskih občinah, čeprav je to delo zelo potrebno in bi prinašalo tudi razne koristi.
Zgraditev te ceste, ki bi se končala pri Zavrhu, bi lahko
izboljšala tudi pogoje za povezavo tega kraja s Tarčentom, kar bi pomenilo tudi razvoj turizma. Od ceste pa bi imelo mnogo koristi tudi kmečko gospodarstvo, saj bi cesta omogočila popolno izkoriščanje vseh zemljišč v tem kotičku Terske in Krnahtske doline, Na ta način bi tudi zvišali proizvodnjo mlečnih izdelkov, ker bi se izboljšala živinoreja. Toda o tem bomo spregovorili še drugič bolj obširno. Danes se vrnimo k bistvu tega vprašanja, t. j. k dejstvu, da bi se moral ta načrt uresničiti, pa se še ni uresničil zaradi pomanjkanja dobre volje.
S 24 milijoni lir bi lahko zaposlili velik del brezposelnih ljudi v obeh občinah. Ce bi z gradnjo ceste hkrati tudi pogozdovali pobočja, bi lahko zagotovili brezposelnim 30 tisoč delovnih dni. Pri tem bi se lahko vsota kreditov za cesto dvignila celo na 32 milijonov lir, kar bi pomenilo potem 40 tisoč delovnih dni.
Poleg tega dela pa bi morali opraviti še druga dela, ki bi bila važna za naše kmete, ker bj se jim zaradi bližine nove ceste izplačalo izboljšati svoja zemljišča ter jih posaditi s krompirjem ali drugimi kulturami. Vse to bi zopet pomenilo novo delo.
Občina Brdo bi morala na vsak način skušati doseči za to delo tudi podporo občine Tajpana, Vprašanje vasi Viškorje naj bi zato vsaj'za Sedaj, pustili ob strani. Ce bi se obe občini združili, bi jih morale tudi oblasti bolj upoštevati. Cebi te oblasti ne hotele dati nobene podpore, naj bi občini zaprosili vsaj za posojilo. Dolg 20 milijonov ni danes prehuda stvar, saj- postaja denar vedno manj vreden. O tem v občini Brdo
IZPRED
SODIŠČA
Obsojen pohujševalec mladoletnih deklic
Stari grešnik se bo dve leti in pol pokoril za svoje grehe
GORICA, 4. Za zaprtimi vrati so danes na kazenskem sodišču sodili 60-letnemu Mini-niju Jožefu iz Krmina, ki je v zadnjih mesecih preteklega leta v Krminu zalezoval mladoletne deklice ln jih pohujševal.
Minini, ki je že dolga leta poročen in oče odraslih otrok, je lanskega leta očitno izgubil razsodnost, človeško »podobnost in dostojnost. Postal je strah in groza deklic od 10. do 14. leta starosti, katerih nevednost in neizkušenost je izkoriščal in tako zadoščal svojim izprijenim željam.
Svoje žrtve je zvijačen starec vabil na svoj dom v odsotnosti žene in se z njimi, ko je nanesla prilika, potikal tudi po temnih ulicah in kotih. Med ženskim naraščajem v Krminu se je kaj kmalu raznesla vest o groznem možu im ko je 10-letma C. M. zaradi groze in strahu, ki ga je doživela v starčevem nečednem objemu morala v bolnico, so starši nesrečne deklice Mininija prijavili sodnim oblastem. Organi javne varnosti so nevarnega pohujševalca nemudoma aretirali.
Vrsta mladoletnih deklic in njihovih staršev, med katerimi je bil tudi krminski župan, ki je prvi prijavil Mininija, je pred sodniki ogorčeno obdolže-vala obtoženca in vsaka njihova beseda je zvenela kot odločna zahteva po strogi kazni.
Obsodili so ga na 2 leti, 6 mesecev im 20 dni zapora ter poravnavo sodnih stroškov.
Eno leto zapora tatu ki je zavil vrat desetim kuram
GORICA, 4. — Preteklega januarja je gospodinja Daresi Ana prijavila orožnikom, da so neznani tatovi vlomili v njem kumiik in ji odnesli 10 kokoši, vrednih približno 15 ti-so£ lir*
Orožniki so že po nekaj dneh izsledili tatu. Aretirali so 43-letmega Boscuttija Mihaela iz St. Lenarta pri Vidmu, za ka-terega so vedeli, da se ukvarja s tatvinami te vrste. Boscutti je pri zasliševanju priznal, da je v noči 16. januarja preskočil zid Daresijevega dvorišča m ob 8.30 vlomil v kumik ter zavil vrat desetim kuram, jih je spravil v obilno vrečo
Na kazenskem sodišču so bili danes zaradi omenjene tatvme na zatožni Mapi poleg
Boscuttija tudi njegova prijatelja 46-letni Fontana Ruggero iz Ul. Faiti 40 in 46-letni Gabrijelčič Rafael iz Ul. Baia-monti 6 ter 62-letni mesar Ce-rutti Franc iz Ul. D. Bosco 17.
Fontani je obtožnica očitala, da se je z Boscuttijem domenil že pred tatvino, da mu bo ukradene kokoši ugodno prodal. Gabrijelčiču pa, da je sprejel v svoje stanovanje ukradeno blago in Ceruttiju, da je kupil ukradene kokoši, čeprav je vedel, da so ukradene.
Medtem ko je Boscutti tudi pred sodniki brez obotavljanja priznal svojo krivdo, se je Fontana izgovoril, da je od Boscuttija kupil šest kokoši, ki jih je potem prodal Ceruttiju, in zanikal, da bi mu pomagal pri prodaji, kot je bilo sklenjeno že pred tatvino, Gabrijelčič pa je v svoj zagovor povedal, da je tistega večera srečal Boscuttija ip mu na njegovo prošnjo nudil prenočišče ter naslednjega dne skramil vrečo, misleč, da so v njej stare steklenice, kot mu je Boscutti natvezal. Cerutti je priznal, da je od Fontane kupil šest kokoši in izjavil, da ni vedel, da so kokoši tatinskega izvora.
Boscuttija so obsodili na 1 leto zapora in 12 tisoč lir globe, Fontano, ki so mu obtožnico sodelovanja pri prodaji u-kradenih kokoši spremenili v kupčijo ukradenega blaga, so obsodili na 3 mesece zapora in 3000 lir globe. Gabrijelčiča in Ceruttija pa so oprostili z utemeljitvijo, da nista zakrivila kaznivega dejanja.
Odbit priziv Mihaela Malene
GORICA, 4. — Devetindvajsetletni Malena Mihael je svojčas vložil priziv na kazensko sodišče proti obsodbi, s katero so ga na kazenski sodniji preteklega novembra kaznovali na plačilo 50 tisoč lir globe, ker je izdal dve nekriti bančni nakazili za skupno 600.000 lir.
Na današnji prizivni razpravi je sodišče potrdilo kazen in ga v odsotnosti obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave.
Zaradi tihotapstva 20 kg ameriških cigaret s Tržaškega o-zemlja so nato obsodili na 16 dni zapora in plačilo 720 tisoč lir globe, 32-letnega Gerarda Valentij* jz Gorice.
Nevarnost slinavke
se je zmanjšala
GORICA, 4. — iz poročila pokrajinskega veterinarskega u-rada je razvidno, da je nevarnost slinavke jn parkljevke skoraj popolnoma izginila. Poročilo namreč navaja samo dva primera obolelosti zaradi te nevarne kužne bolezni, in sicer enega v Romansu jn drugega v Skocijanu. Čeprav so imeli v prvi polovici meseca februarja v Sovodnjah pet obolelih živali, je v drugi polovici meseca bolezen popolnoma izginila, tako da sedaj nimajo bolne živine. Kljub temu priporočamo kmetom, da so z živino še vedno zelo oprezni, kajti poročila pravijo, da bolezen še vedno razsaja po drugih pokrajinah Veneta.
vedo marsikaj.povedati. Doslej so zgradili tu vse ceste na ta način. Prebivalci raznih vasi so začeli delo tudi brez dovoljenja oblasti. Ko so bila dela začeta, so jih pač morali nadaljevati in končati. Ce je kaka vas začela graditi cesto, je seveda zato niso mogli v celoti kaznovati. Občina pa je nato prevzela nase dolgove, ker ni mogla vreči na cesto toliko ljudi. Zato bi bilo prav, da bi tudi v tem primeru posnemali svoje prednike.
Urnik za
potujoče trgovine
GORICA, 3. — Goriški prefekt je sporazumno s Trgovin, sko zbcmico odredil za potujoče trgovine spodaj navedeni ur. nik. ki so ga dolžni spoštovati vsi potujoči trgovci y vseh občinah goriške pokrajine.
Potujoče treovine bodo poslovale po urniku, ki je določen za stalne trgovine. Poljubno bo. do poslovale lahko samo potu-joče trgovine z določenim blagom. kot s sadjem, sladoledom, kuhanim sadjem, kostanjem itd.
VesK za trgovce
Zveza trgbveev za goriško pokrajino vabi vse včlanjene trgovce, da si na njenem sedežu ogtedajb sledeče okrožnice: izvoz celuloze in slame, uvoz nadomestnih delov za avtomobile ameriških zmamk iz Združenih držav, izvoz 3000 ton papirja <fKraft».
Prašičja trga v Čedadu
in Vidmu še vedno zaprta
Vsi beneški kmetje so y velikih skrbeh, ker sta prašičja trga v Čedadu in Vidmu še vedoo zaprta. Beneški kmetje kupijo, če le morejo, mlladega pu jska zelo zgodaj, da lahko zredijo debelega prasca za bodočo »mo, kajti njih težko delo na polju in v senožetih zahteva močno hrano. Ce ni prasca, se v našem hribovju ne mere delati — tako pravijo naši kmetje. Ce pa kmet kupi prasca prepozno, ga v kratkem času ne more dobro zrediti.
Oblasti so zaprle prašičji in živinski trg že pred tremi meseci zaradi parkljevke in slinavke. Ljudje pravijo, da bi bila ta bolezen že pregnana, če bi bile oblasti tako pridne pri njenem zapiranju, kaker so pri zapiranju trga in bi lahko ta trg zepet odiptrle.
Pri tem moramo seveda povedati, da več kot polovica beneških družin sploh ne more kupiti prasca, ker nima denarja. Nekateri gospodarji so šli iskat pujske v spodnjo Furlanijo k samim kmetom. Teda ko furlanski kmetje vidijo, da pridejo naši kmetje sami k njim po prasca. dvigajo ceno mnogo bolj kot tedaj, ko jih morajo sam; nositi na trg. Poleg tega morajo plačati še živinozdrav-nika, da pregleda mlade pujske.
Opozarjamo oblasti, naj vendar ne kljubujejo prav v vseh stvareh našemu revnemu kmetu. Te oblasti naj rajši poskrbijo, da se bolezen prežene, če že res obstaja, kakor so naredile ' jugoslovanske oblasti na oni strani moje. Ce pa bolezni ni več, tedaj naj takoj odlpre-jo prašičji trg, da naše ljudstvo ne bo trpelo nove škode.
Seja občinskega odbora
GORICA 4. — Nocoj ob 18. tt |	.	i “L	.•	uri je imel občinski upravni
UmaKniena tOZDO proti Odbor 5vojo redno tedensko se-
■	r	jo. Zupanovemu poročilu je na
seji sledilo poročilo odbornika
GORICA, 4. — Prejšnji teden bi morala biti razprava proti odgovornemu uredniku «Soče», glasilu Demokratične fronte Slovencev v Italiji, Ivu Marinčiču. Ker obtoženčev zagovornik ni utegnil priti na razpravo, so jo preložili na včerajšnji dan.
Ze med tem časom pa sita se odvetnika obeh strank pričela pogajati, da bi list objavil samo izjavo, da ni imel namena škoditi ugledu tožiteljev. Tako je danes civilna stranka umaknila tožbo in izrazila svoje soglasje s predloženo izjavo o preklicu
Dijaška stavka
GORICA, 4. — Svojčas je izšel zakonski odlok, ki prepoveduje geometrom s tehničnega instituta zidanje v železobeto-nu. Ker se geometri tehničnega inštituta s tem zakonskim odlokom ne strinjajo, so danes dopoldne pričeli stavkati. Izbrali so si delegacijo, ki je odšla k prefektu in mu izročila vlogo, v kateri dijaki zahtevajo, da prekličejo novo odredbo in o-mogočijo geometrom zidanje tudi v železebetonu.
Levija o zdravstvenem poslovanju. Odbornik prof. Digian-antonio je poročal o srednjih šolah ter o povišku najemnin. Nato je odbor imenoval občinskega zastopnika pri šolskem kinematografskem središču. Odbornik dr. Polesi je poročal o obrambi proti zračnim napadom ter o načrtu za popravilo cestnega omrežja v Looniku. Nadalje je dr. Polesi predočil odboru potrebo, da se nabavijo občinskim delavcem poletne obleke. Pred zaključkom je odbor odobril razne manjše izdatke. Podrobnejše poročilo o sklepih, ki so jih sprejeli na tej seji, bomo objavili jutri.
Zavarovanje hišnih
pomočnic
GORICA. 3. — Opozarjamo vise delodajalce, ki imajo med svojimi nameščenci hišne pomočnice ali pomočnike, na zakon z dne 18. januarja 1952 št. 35 o zavarovanju hišnih pomočnic in pomočnikov.
Po omenjenem zakonu je prištevati med hišne pomočnice in pomočnike tiste nameščence, ki opravljajo hišna dela vfsaj 4 ure zaporedoma n.a dan in jih delodajalec plačuje v go-tovin ali pa v živežu in drugem blagu. Med hišne pomočnike je za socialno zavarovanje in zavarovanje proti boleznim prištevati tudi osebje z določenim poklicom kot: inštruktorje, guvernante, kuharje. vrtnarje itd., kakor tudi osebje, ki opravlja razna druga dela:	perice, pestunje soba-
rice itd.
KINO
VERDI. 16.30:	((Životarjenje«,
B. Hope.
VITTORIA. 17:	«2enski rajo,
M. Wilding.
CENTRALE. 17:	«Bonzo,	uče-
na opicao, R. Reagan. MODERNO. 17: «Sem nedolžna«, S. Sidney.
Ter
Kakor vse kaže, bodo splahnela vsa upanja za zgraditev tukajišnijlega vodovoda, za kar bi morala prispevati denar Ustanova za- gorsko gospodarstvo. Zaradi navadnih birokra-tičnih zaprek odlagajo dela že dolgo čaisa. Ob začetku spcmUadd bodo morali ljudje namreč popravljati staje na planinah, ki jih je porušil sneg. Hkrati pa bodo morali tudi začeti dela na polju. Drugi pa se bodo morali izseliti, da si poiščejo delo v tujini. Tako ne bo- na kraju m. ti potrebne delovne sile, s katero bi lahko to delo opravili.
Oreka
Drešika mladina se je vedno odlikovala pri organiziranju pustnih veselic ia pustovanja sploh. Starejši Jijudije se še prav dobro spominjajo, kako so hodili direšSoi fantje že mesec dni PTed zadnjim dnem pusta v velikih skupinah, oblečeni v kurente, tudi -v druge bližnje vasi. Letos pa je bil pust le žalosten. Dreka je toMa zaradi o-btoega snega y žalostnem sita-njiu, tako da iti bilo mogoče niti iti iz ene vasi v drugo. Sneg je tudi povzročil veliko škodo in mnogo nesreč, zaradi česar je dreštoa mladina tudi žalovala. Upajmo, da bo prihodnje leto bolje in da bomo lahko zopet obudili svoje običaje.
Občni zbor posojilnice
DOBERDOB, 4. — V nedeljo 9. t. m. ob 9. uri bo občni zbor posojilnice s sledečim dnevnim redom:
1. čitamje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. poročilo o delovanju;
3. poročila nadzornega odbora;
4. odobritev bilančnega računa;
5. slučajnosti.
Ce bo ob napovedani uri udeležba članov premajhna, oo občni zbor ob 10. uri ob vsaki udeležbi.
Seliškar:	Pesmi m «P**j
platno lir 350. Vido LatkoviC Peter Petrovič Njegoš polpia-lir 635. G. V. Plehanov: Umetnost in literatura •• H- ? platno Ur 1-740. Honore! « Balzac: Sagrinova koza pl»n Ur 650. France Koblar; SU™’ ša slovenska drama <KIW* 25) broš. lir 260. Josip Mur"-Izbrane pesmi (Klasje broš. lir 135.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU ^ GORICI!
urnik
LJUDSKE KNJIŽNI^
Ul. Geppa 9/IV.
Ljudska knjižnic3 P®” sluje:	.
vsak ponedeljek 111 tek od 16. do 18. ure;
vsak torek in četo®* od 16. do 19. ure.
>DIaP^ A D E X IZ L ji-1
DVODNEVNI iZlf1 22. in 23. marca *
Postojno
Ljubljano
Buzet
Roč
Vpisovanje do 8.	§»-
«Adria-Express». Ul. vero 5 b - tel. ^
Seja sovodenjskega
občinskega sveta
Danes popoldne ob 6 se bo v prostorih osnovne šole sestal sovodenjski občinski svet, ki bo razpravljal o številnih vprašanjih upravnega značaja. Seja bo javo.a in se je Občani lahko udeležijo.
Milijonski proračunski primanjkljaj
STEVERJAN, 4. — Te dni bo števerjanski občinski svet razpravljal o občinskem proračunu. po nepopolnih podatkih se zdi, da bo znašal proračunski primanjkljaj okoli milijon lir. Pravijo, da bo vlada proračun krila iz svoje blagajne.
RADIO JUGOSLOVANSKE
GONE TBST*
opozarja sveje po*1 da bc začenši s
lušal#'
dne
D»
sporedu za ra-dio na zgodovinska P° FRANCA S. FINZGARJA
'trmcfnn
To povest, ki nam slW^j življenje Stovencv v ^ nih časih, boste na radiu v nadaJjeva1®" vsako sredo in soboto 19. uri.,
Igrali bodo člani ra<^ ske igralske skupin* režiji Dušana Kralja-
Delovni centri
v goriski občini
1 milijon v denarju in blagu
zbranih do včeraj za žrtve plazov
ASIZZ I. OKRAJA
vabi na	-.k
MA«61.
PROSLAVO 8.
Ta vsota obsega samo prispevke zbrane na pobudo žena ASIŽZ in množičnih organizacij - Akcija se povsod še vedno nadaljuje
\/ Standrežu bodo uredili Ulico sv. Mihaela
GORICA, 4. — Kot smo že poročali, je ministrstvo za delo odobrilo goriški občini 14 milijonov 106.444 lir za poslovanje treh delovnih centrov- Prvi delovni center bo popravljal Ul. sv. Mihaela. V njem bo našlo 76 dni zaposlitev okoli 100 delavcev. Stal bo 5,249.328 lir. Drugi delovni center bo deloval v Ul. Toriani, Brigata Pavia in Kalanja. V njem bo 100 delavcev zaposlenih okoli 500 dni. Tretji delovni center bo urejeval potok Koren južno od Drevoreda XX. septembra. Zaposlil bo 80 učencev za 102 dni. Za njegovo vzdrževanje je predvidenih 5,533.304 lir.
Smučarski izlet v Ukve in Trbiž
GORICA, 4.	— Slovc-n&ko
planinsko društvo v Gorici vabi vse planince ln ljubitelje bele narave na izlet v Ukve-Trbiž, k)i ga priredil v nedeljo 9- t.m.
Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno 6 trn.
Odhod z avtobusom bo v nedeljo 9. t. m. s Travnika ob 6,
Danes predavanje
o slovenskih pisateljicah
Danes ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. A-scoli 1 zanimivo literarno predavanje. Predaval nam bo tržaški profesor Jože Kosovel, ki je imel že v januarju zelo u-spelo predavanje pri nas. Tokrat nama bo govoril o slovenskih pisateljicah Mariji Kmetovi, Branki Jurca, Katarmi Spu-rovi, Emi Musarjevi in Marički Žnidaršičevi.
Vse ljubitelje Slovenskega slovstva, zlasti pa srednješolce, vabimo k številni udeležbi; o-benem pa priporočamo točnost.
Nabiralna akcija za žrtve snežnih plazov na Tolminskem vn v Beneški Slovenija, ki se je začela na pobudo žena ASlzZ s tozadevnim sklepom 21. II. na Opčinah, je dosegla že doslej velik uspeh. Iz navedenega seznama prispevkov (z izjemo postavke za občino Repentabor, v kateri so vključeni tudi prispevki občine) je skupno nabrana. vsota v denarju dosegla DO VČERAJ 758.131 LIR IN NAD 200.00« LIR V BLAGU.
Na osrednji odbor Podpornega društva pa še vedno prihajajo prispevki iz mesta in podeželja. Ker se v mnogih krajih z akcijo še vedno nadaljuje.
Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika 50.000; Nabrežina 35.850: Zgonik 21.100; Škofije 10.265; Oreh 3.500; izlet v R»č 2. Ul 5.950; na uredništvu Primorskega dnevnika 7.800; Bazovica 11.050; občina Repentabor 106.640; uprava listov v Ul. siv. Frančiška 7.700; Trebče 8.200; Medjuvas 3.200; Prosek 26.000; na sestanku OF IV. okraja 5.900; Pevski dbor «Ivan Vojko« Prosek-Konitovei 5.000:	Zadruga za
nakladanje in razkladanje-Pro-
Prijava panjev
GORICA, 4, Goriški pre-tekf je odredil, da morajo vsi imetniki panjev kaker tudi onti, ki jih imajo v najemu, panje prijaviti na pristojnem županstvu do konca meseca marca. Posamezna županstva pa bodo morala sezname oddati do 10.
». i. m. s  ...........   |	aprila na Kmetijsko nadzomi-
uri. Prevoz sitane za člane 500 j štvo Ul. Duca d’Aosta 55. Go in nedlane 650 lir.	•	rica.
Podaljšane ugodnosti
za čiščenje plinskih cevi
Ker je naletel predlog ACE-GAT v zvezi z znižanjem cen za stroške pri čiščenju notranjih plinskih cevi na ugoden sprejem, je vodstvo omenjenega podjetja sklenilo podaljšati rek, v katerem so ti popusti še veljavni do 30. junija 1952.
Vodstvo obvešča vse prizadete potrošnike plina, da imajo sledeče ugodnosti:
a) znižanje stroškov za čiščenje glavnih plinskih cevi od 1920 na 1200 lir, kj jih lahko plačajo tudj v 12-mesečnih ob rokih;
b) izplačilo nekakšne nagrg. de v znesku, ki ga bo vodstvo še določilo;
c) razne olajšave ter znižane cene pri nakupu plinskih štedilnikov in peči pri podjetju ACEGAT;
selo 10.000;delavci Zadruge za nakladanje in razkladaoje-Prosek 17.305; ((Gospodarsko društvo»-Proseg; 2.500; prebivalki Pro-e-ka 20.891; Salež 22.980; Opčine 107.930; II. okraj .7.200; IV. okraj 19.100; Prečnik 2.550; Praprot 5.275; Sempolaj 14.400; I. okraj:	Center 51.100. Rojan
12.550, Scala Santa 13.370, Bar-kovlje 11.700, Vižovlje 6.400; Sekljan 15.800; Sv. Križ 13.035; Dolina 13.400; Prebeneg 5.500;
Domjo 6.140; Mačkovlje 8.650; Padriče 5.150:	Krogle	4.800;
Mačkovlje 2.900; Kontovel 30.450; Zavarovalnica živinoreje Prosek - Kontovel 5.000; Kmečka zveza 16.300.
Skupno lir 758.131.
Do sedaj je bilo v mestu in v okoliških vaseh, poleg denarja, nabranih še za okrog 20« tisoč tir vrednosti v blagu (oblek, živeža, obutve, raznih hišnih predmetov itd.).
V
Mednarodni praznik ženf. na predvečer v petek *• . ob 20. uri v Ul. R.	Vk**
SODELUJEJO: sopranist«3-grZ Jagodic in Pina Doles, J-ški zbor, pevski zbor ih torji.
(JOČ
V četrtek bo ob 20. zu Garibaldi 4-III sestane^ nega odbora ter sektorsk kov OF II. okraja.
HI. OKRAJ ^ Danes seja izvršn«** v i/f OF III. okraja na sedeea . zo Gaibalrdi 4-III ob 20.
TRAMVAJSKE USLUŽBENKE
pozivajo k solidarnosti vse napredne Zeoe ;«« moglo najti df^^
Vodstvo ACEGAT namerava premestili 24 zaslužnih tramvajih sprevodme med snažilke in jim obenem zmanjšati plače
stili na delo, ki W celo od mlajših prcc« bj tJJ in vzdržljivosti? Ah v0iW svojim uslužbenkam	jgn
res ne moglo najti dbf.ptju L slitve, na primer Pn ? w iti narja, ki ga tramvaj^ t vodniki dnevno Prlji"dtAP j pa kakšno drugo la^^jo r.
Ce pomislimo, da-^j gj kateri direktorji ALrA
Med vojno, ko je žena nadomestila moža na marsikaterem delovnem mestu, je tudi vodstvo ACEGAT sprejelo na delo večje število žen, ki so se usposobile v dobre sprevodnice in tudi zanesljive tramvajske voznice. Izvrševale so enako delo. kot njihovi delovni tovariši ter so prejemale tudi enako plačo, le s to razliko, da je bila dragimjska doklada nekoliko nižja. Po končani vojni so se moški zopet vrnili na domove ter zasedli tudi svoja delovna mesta, Ze leta 1947 je vodstvo ACEGAT odpustilo večje število svojih uslužlbenk, ■leta 1948 je te odpuste z dela še pomnožilo. Tako je danes v službi pri ACEGAT še komaj 24 tramvajskih sprevodnic, ki so po večini vdove uslužbencev ACEGAT, ali pa so v službi že toliko let, da jih vodstvo omenjenega podjetja ni odpustilo z dela.
Med temi uslužbenkami je tudi nekaj starejših žena, katerim bi že v kratkem potekla službena leta. Ker vedo, da ne morejo pričakovati od podjetja ACEGAT bogve kakšnega razumevanje, jih je seveda zelo prizadela in prestrašila novica, da jih namerava vodstvo premestiti med snažilke. Delo snažilk pri ACEGAT je zelo težko;
čistiti morajo tramvajske vozove v nočnih urah, ko so tramvaji v remizah. Na vsako delavko pride približno po 10 tramvajskih vozov, ki jih mora očistiti. Ker potrebuje vsak tramvaj ob slabem vremenu še zaboj drobnega peska, ki ga vozač posiplje po tračnicah, da ne drse, morajo snažilke pri svojem delu napolniti tudi te zaboje s peskom, kar predstavlja za njih še velik napor. Cim bi bile premeščene na to delo, bi jim vodstvo seveda občutno zmanjšalo tudi plačo.
Da je nekaj resnice na tej govorici, nam kaže že dejstvo, da je moralo vseh 24 uslužbenk nedavno na zdravniški pregled, ki je bil precej natančen in strog.
Ce bi šlo za namestitev večjega števila uslužbenk, potem bi ta ukrep vodstva ACEGAT še nekako razumeli. Ker pa bi prišlo pri tej zamenjavi dela v poštev približno 10 do 14 delavk, ne moremo razumeti, ka-hi takšno podjetje, kot je ACEGAT, ki zaposluje skupno ogrok 3000 uslužbencev, . ne moglo najti tem uslužbenkam bolj primerne službe, kot je pa služba nočne snažilke. Ce smatrajo, da je za njih že dnevno delo preutrudljivo, potem ne vemo, kako bi jih lahko preme-
 . --------------------  (nad	'j«
ravnost bajne P*30* o0tet9 p tisoč lir mesečno?). ' ^po ^ nam zdi naravnost s
umazano od vodstva r; da hoče «štediti» f,r® v. K1 gt kaj svojih uslužben ,užiie sji
jim toliko let zvesto ^ J« opravljale enako delo. . delovni tovariši- .
Ker so vse benke po večini tud	s s .
poglavarji, ki plačo skrbeti tudi z . pilo. nje svoje družine. vično. da bi jih P.| nlale delo, kjer bi Preje nižjo plačo. ArffGATS°r8#';
Uslužbenke ACEG	pr .p
odločene braniti * . ;jh in to tudi tiste, k[ . za* gjt o poteku službenih 1 z»to. še ne prizadel; to P (.n«,il*' se zavedajo, da	po^ti
zmaga delodajah celotno poslabšanj T^,tf položaja. Ce pa
ter dosegle tudi s-uslužbenke Prun.®Li v # mesto, bodo s, .
- m
mesto, bodo » ' nevarnost, da bi	(0go	KjP
doče tudi z njuni t palo. Ker pa .vedo. «1fl
le težko uspesno v <je ^ bo, pozivajo vse ' j.ehe^M kot tudi vse °f%gSih j t®. rim so interesi	v
glavna skrb, da	^tjo
bi s svojo solina" gajo.
Primorski dnevnik
— 3 ~
S. marca 1952
SNEŽNO NEURJE NI ZAHTEVALO ^LOVEŠKIH ŽRTEV
PO ŠENTVIŠKI IN SEBRELJSKI PLANOTI TER V BAŠKI GRAPI
Sneg je podrl mnogo streh, senikov in kozolcev - Velika škoda za živinorejo in gozdarstvo - Požrtvovalnost in vztrajnost domačinov
doli^ Je Prišel v Idrij-Kopra i	sem odpotoval iz
do Div«*,, ?v*obusom opolnoči ®v Lupi ia ^ .tarn z vlakom do tem bil I pn Tolminu. Gotov Sv. Lu^ii^T?. “vtobusna zveza irTi	že vzpostav-
'•raniih	že v Prvih ju-
Ime pa nat,sredi Mrijske do-lo snesa -i^ ,? !ako' ker je bi‘ ?,6<teavljau ^Sem si mo?el
tal0 21 Tako me je ca-borai	Poti, katero sem
peš. Cesta je ^ za , dvakrat preorana
.v'«ino p^?wSni.promet ie ^ ko sarp	Citatelj si lah-
K snesa ^i vlia' kakšni ku-beh cerT. ? bdi na obeh stra-k«; Je na Idriji pri Se iJ? ^ P°1 metra sne-»a cesti e,06**11 dneh so bile Pa tam večje sku-
rini okoli 50 metrov in se nad domačijo posestnika Brovča razdelil na dva dela. Od tu je drsel naprej v dolino. Ni še znano, ali je kmet Zapoškar pod glavnim vrhom Porezna, katerega domačija je v veliki strmini, v nevarnosti pred plazovi.
Na glavni cesti Zelin — Idrija So veliki plazovi večkrat zasuli že preorano in očiščeno cesto, da se promet ni mogel vršiti. Prve dni je obstajala velika nevarnost posebno na krajih med Lužnikom — Spodnja Idrija in Spodnja Idrija — Marof. Na vseh mestih so bile postavljene deske z napisi: Pozor, nevarnost plazov!
Na Sebreljski planoti je sneg poškodoval streho na stanovanjski hiši članov zadruž-
SK-- .. . so odkidavale po (Jpmadeni sneg ob slo C m i° tako širile.
Jto, 2* serk* ie kar prav pn" dolgo P01 na‘
Jil :ako sem zvedel več trni 9 ib'' naPravb sneg. 6>il1 ‘I', Pri Bači je sneg ]prabo na hlevu .po-ltuTsh orf ifanda Lipuščka, on. fazani ^tapu je posestni-ls ^isltn ?. Podrlo streho sta-^er je grozita, ■%«>!’ da 150 sosedu po-Saa Je Dragar šel te-tijs^avai^00- Medtem ko sta in ..k nilsne? na sosedovi je t vu samemu polomi m R°čah pri Slapu kStst»i e. ,?riu Porušil sneg ldS°U v^s^olonski kozolec. h£*> iena Slapu ob »i&T'1’ PraJ^J?mil° streho na oh , Pri ?ko Danilu Merki	j Luciji- Na Slapu
W*nike £ sneg podrl tudi
šila Se ie rvL, blazu pri Tri" streha težxi snega zru-ie ono113. velikem hlevu.
«tr|? niaP^ih v tej dolini y ^h. ^snjsih poškodb na
je*1 ,.aa Sentviškogorski •tem	polomil na ve-
61oan^di na i10, na Prapet-^0v-? *• je ( - Sentviškogorski
Iti !a enn u?.za snega poskoki bi<Zah d' Kmetu Koba-vu jP° streh., Pr‘ Ponikvah je ki ? Prgv /?, na velikem hle-Penin,0 Pri kmetu Trota),.!1 na Poib' Kmetu Marami i>v *1Pab pa ie sneg
y ebri ‘ni kozolec z osmi-
feja Prigj. dnarj.u velik plaz, °dneJ/ s pobočja Crnc iJ^žit L .polovico hleva, nšijn, ?'az ,la lako velika, žtW(d s s° Bravo, ki jo je i6 »la ■ V v Popolnoma arji, , »dneti, nezk'b Ravnah *»i kl(,v ^el posestniku Hrl-
»	**	V'
na-
segal sneg do prvega nadstropja, ko pa so ga ski-u se ie skoraj dotikal strešnih žbebov. Ponekod je ko sšspe|o iti pokladat živini šele proti večeru, medtem k. ves dan odkidavali sneg izpred hlevskih vrat.
k ' ki so odkidavale po ne ekonomije. Hiša je bila pokrita s cementnimi strešniki. Ker je bil sneg, ki je padal prve ure, zelo južen, se je vsa množina zledenela s streho. (Teža snega, ki je dosegel tudi ha strmih strehah nad en meter in pol je ob lahki odjugi, ^ti ie sledila, pomagala, da je sneg zdrsel s strehe. Pri tem pa je odnesel s seboj nad 2000 strešnikov z latami, četudi je bilo otrešje novo. Streho so takoj popravili in nadomestili prejšnje strešnike z drugimi iz žgane opeke.
Na Oblakovem vrhu v Zgornji Kanomlji je velik plaz odnesel kmetu Vončini Leopoldu št. 17 dvovrstni osemkolonski kmečki kozolec z vsem kmetijskim orodjem in senom. Odnesel je tudi velik čebeljnak, ki je bil pod kozolcem. V Suš-ju v Srednji Kanomlji je teža snega zrušila streho na velikem hlevu za 18 glav živine.
Vse našteto še ne prikaže popolne slike škode, ki jo je napravila teža snega na stanovanjskih in drugih poslopjih. Koliko je še krajev, kamor ni mogoče priti zaradi visokega snega. Od tam še ni poročil.
V Stržišču nad Baško grapo je plaz odnesel tudi 7 senikov. V teh krajih, kot po vsem Tolminskem in Idrijsko — Cerkljanskem je navada, da v visokih senožetih zgradijo majhne senike, kamor začasno shranijo seno. Tod delajo tudi značilne velike kope sena. Res je to za primer kakega požara zelo dobro, po drugi strani pa znova ni prav za čase, kot je letošnja zima. Koliko takih senikov in kop so odnesli plazovi, bo mogoče ugotoviti šele, ko bo sneg skopnel.
Marsikateremu čitatelju se ždi neverjetno, če že ne pretirano poročanje, da so se drugače tako nezaupljive srne v celih tropih približale človeškim bivališčem. Toda če vemo, da je bilo v dolini Idrijce na SJapu ob Idrijci, ki je komaj kakih 150 metrov nad morsko višino, 2 in pol metra snega, na Šentviški in Sebreljski visoki planoti nad 3 metre, v
^ Pni,?rap' le pri po-
... Posestniku Hri-n 0 kravo in tre-
mce.
Bk j,]?®, d» 1 )e bila več dni ??čei 5?.- bo odnesel ve-
t>Cei ivl Moa oanesel B«<jj Pihati v-an, veter' ki je odn.-,c°^0 v ska'ovju J S»ort asa .cf>e Plasti ,ezecl gozd in
vatSeemplaz ni
, že b niso
iv,,	kraju
C*!,	Jpednega,	ker
NsitpP se ,J?°Jav vsako P°‘ »«PltL^iPlad ne topiti sneg
vi dL Je P“az, ki sc z ‘fko v ‘ kanStiti ^ Vs° silo
dtn,Jj>Proti vas ^tevia	«®ega,
e in J,e ie P -'oval °dnf!Sla s eren p,ast
^ U' ie Plat vaisjo ze b°lj
»I01! Va P°časi” zaust«*vil svoj zdyi	le pomikal
fPVi; strani t -nt desni zdaj n da ie m -e 60 P01'''"
se
JStS
Pjg i? htn^J, Proti ”«•=
{»Z
&V^alnaH Plast “zemlje. & K' Je nut VasW že bolj
M*
*'*■ in Soi, ‘Jrob vasi. Veliva* hii, evja t aine8a' kame-k50 »hrt! 1» ndC Privalila
^ .Ro
«mai-
jj^f Gotskoad--1000 rue-
Ska lisa u Pa tam ' °lup_
, Ctn" sneKa““v!e še kaka
5A?SsV -
?C°.v iz
.gmote, ki
v ,.nižine L, ma' J0 'JtiSnih ijakastih a ',s,e tam ^ |ski	kalj§jn fr Bohnah v
%^kp anu>i, kah\ Na Se-»- *■ - kri u,,kl Je oddalje-
ta^eu Ur t„„sv*n^enosivih
Hudi^Prnetre Trafee
«»^«a^aa'enjePOS]^!>i gro-»ijjrnsci -daj lf' drvečc ma. v' »»letiPr,ayfj°. Ba bo-
^ ^1;-P^iiC^r h,Ti.‘e en ni»v
^^^'.Plaz na °Bri LSe nikoli ne
Je
gozd
v ši-
Počah pod Roreznom 3.60 m, na Petrovem Brdu nad Baško grapo 3 metre, tedaj si lahko sami predstavljamo, da tudi ta plemenita divjačina ni mogla več gazitj po tam snegu. Le počasi so se lahko srne poganjale navzdol. Ti kraji so tretji dan, ko se je prenehalo vsipati iz temnih in svinčenosivih Oblakov, napravljali vtis prave severno polarne pokrajine. Tako so dobri ljudje sprejeli v kraju »Zadnji Log» pri Podbrdu v Baški grapi v varstvo 7 srn. V Davči v Selški dolini pa so poskrbeli kar za 17 srn. ki so jih spravili v neki kozolec in jim dali hrane.
Star aktivist iz Oblokov nad Baško grapo mi je dejal:
«Vidiš. kako so naši ljudje poskrbeli tudi za divjačino. Sme krmijo v kozolcih in hlevih. Ko so bili v teh krajih italijanski fašisti in nacisti, pa so pobijali ljudi in jim požigali domove!#
Stisnil sem tovarišu roko in si mislil. In še danes se nekateri od njih upajo izgovarjati in zapisati besedo «barbari». Kdo je res barbar, pa naši ljudje tako odgovarjajo, kot sem pravkar povedal.
V Sori pri Davčah, to je v dolini med Ratitovcem, Blega-šem in Poreznom so lovci u-strelili 7 divjih prašičev, ki so se pripodili iz gozdov v bližino domačij.
Velika je škoda tudi na sadnem drevju. Za primer navajam kmeta Franca Orterja iz Zakojce, kateremu je na mladem sadnem drevju napravil sneg za več kot 20.000 din škode.
Po vseh krajih so ljudje najprej šli na strehe, da rešijo poslopja pred uničenjem. S kidanjem in «žaganjem» snega so rešili večje število poslopij, da jih teža snega ni zrušila. Zanimivo je bilo gledati, kako so kot varnostni ukrep privezali vrv okoli dimnika in se nato privezali nanjo,. Ce bi sneg nenadoma zdrsnil s strehe, bi se iljudje rešili.
Vso glavno cesto od Sv. Lucije do Idrije so morali preki-dati z lopatami ob pomoči traktorja, ki je sneg oral. Več stotin ljudi je delalo po več <}ni. Se po desetih dneh potem, ko je sneg prenehal! šobile- na cesti številne skupine, ki so cesto širile. Sebreljska planota je bila več dni popolnoma odrezana od sveta. Zbralo se je nad 100 ljudi moških in žensk in so v dveh dneh prekidali 5 km dolgo cesto, ki jih veže z glavno cesto v Stop-niku. Nato pa so šli na pomoč še na glavno cesto. Posamezni ljudje so po 10 dni zaporedoma kidali sneg.	'
Značilno je. da se ljudje še danes niso otresli vtisa, kaj bo z njimi, ko sneg le ni hotel prenehati. Vasi so bile tako čudno tihe, ko je sneg prenehal. Vhodnih vrat in oken v pritličju ni bilo videti. Ce je hotel sosed pogledati v sosedovo hišo, je moral v nadstrop-
je, ker je po nekaterih krajih sneg dosegal višino streh. Pri vsem tem pa v ljudeh ni bilo niti najmanjšega malodušja. »Kazalo je, da nas bo zares zasulo«, so govorili, ko so se srečavali pri odkidavanju snežne gmote. Po vaseh so napravili le ozke začasne gazi, ker snega nimajo kam odkidati.
Kot bi narava hotela prositi ljudi odpuščanja, je te dni v teh zasneženih krajih vreme zelo mirno in toplo. Na povratku sem v razpoku neke skale, na kateri je bilo še nad meter snega, dobil — šest cvetov črnega teloha. Sneg se polagoma ulega in čez dan topi, ponoči pa zmrzne. Reka Idrijca je kot po navadi v tem času. Nevarnosti poplave ni.
V onih hudih dneh so ljud-
je občutili veliko olajšanje, ko so videli, da so začeli krožiti zrakoplovi in odmetavati padala s hrano. Četudi niso vedeli za kaj gre, so uganili, da je tako. Bili so namreč do dne 27. februarja še brez vseh novic in drugih krajev. Na Idriji pri Bači je zrakoplov odvrgel tudi večji zavoj časopisov. Sam sem slišal kako je že star možakar dejal:
»Enkrat sem ga že prebral pa ga bom še enkrat. Saj smo bili kot v temi.s Tovariš Marinko je prav po-vedail, ko je dejal, da se o teh ljudeh premalo piše. Prebijajo se tudi skozi take težave z odločnostjo, ki so jo podedovali od nekdanjih tolminskih puntarjev.
P. A. — OGAREV
MARIČKA
ŽNIDARŠIČ
Vkovana sem v tišino teh ograd, , ki jih obkroža venec mladih lesk, ko v noči v njih lovi se lunin blesk se zdj ta svet v vsej revščini bogat.
Vtopljena	sem v	razkošno	pesem host,
ki jim je	dobro ob	nogah	Snežnika,
čim dalj poslušam jo, tem bolj me mika, in je kot nerazrešena skrivnost.
Odeta sem v dobroto naše zemlje, ki je vsa siva, trda in puščobna, ko vanjo ležejo semena drobna, aj iz nabreklih prsi mleko jemlje,
da vsako stokrat, tisočkrat vzkali. Mehkoba naših gmajn- me vso prepleta, ob vriskih	smrek	in	borov	sem spočeta
in trpkost	brinja	v	srcu mi leži.
In burja, tista tenka kraška burja, ki okrog oglov smeh in žalost stresa, se je ovila mojega telesa, v njem vedno nova vstajajo neurja,
V naročju naših divjih, trdnih skal sem se še jaz tesno prirastla nanje, v njih sem dosanjala uporne sanje; zdaj mir tli v srcu kot blesteč opai.
Spokojnost je razpeta čez obraz, spokojnost jezera, ki z letom umira, zato, da se v jeseni spet odpira.
To je moj svet in taka v njem sem jaz.
JAPONCI SO DOBILI NOVA NAROČILA ZA GRADNJO 170 TISOČ TON PETROLEJSKIH LADIJ
naročeno ladjevje
Samo v Trstu se naša ladjedelniška industrija zaradi previsokih cen italijanskega materiala ne premakne nikamor in grozi vedno večja kriza
Ze večkrat smo poročal; o jema so samo italijanske in tr-
odiični konjunkturi, v kateri se nahajajo svetovne ladjedelnice. Tako smo napisali, da Angleži ne bodo dokončali do 1955. leta vseh naročenih ladij.
Isti ugoden položaj pa velja tudi za ostale ladjedelniške industrije Po svetu. Japonci so prav v zadnjem času dobili več obširnih naročil. To kljub temu, da njihove cene presegajo za 20 odstotkov svetovne. Japonci imajo sicer zelo ceneno delovno silo, imajo pa tudi za starele obrate, ki si še niso dokončno opomogli od v(,jn:h opustošenj.
Vendar razpolagajo Japonci z najkrajšimi dobavnimi roki. kar jim daje veiiko prednost pred ostalimi podjetji. Vse svetovne ladjedelnice (žalostna iz-
- režiser, igralec in književnik resno bolan, a poln optimizma in humorja
Teži r/u le tniSelf da Svofetja bednega mebta Tbhta ne t\e videl nihali veh
Ob premieri dramatiziranega dela F. M. Dostojevskega uPonižani in razžaljeni» na Reki je izšel v «Reškem listu« članek o režiserju, igralcu in književniku Radu Pregarcu. Ker je umetnik Rado Pregare Tržačan, objavljamo članek v celoti, da se bodo naši bralci seznanili podrobneje z velikim umetnikom. Mnogi med nami so brali v aRazgledihv leta 1950 njegovo novelo «Po-vest o orlus, ki jo kritiki uvrščajo med najboljše slovenske novele.
Celo generacijo mladih ljudi si je osvojil s svojo umetnostjo: gledal sem ga na sarajevskem odru nad sedem let v velikih Vlogah Shakespeara, kot Hermana v «Ce!jskih grofih», kot Kantorja v Cankarjevi drami «Kralj na Betajnovi«, v ruskih klasičnih delih, kot Iroda v W-ildovi «Salome» itd. Nepozaben mi bo ostal večer leta 1936, ko so v'gledališču slavili trojni jubilej: 25-letnico igralca, režiserja in gledališkega pisatelja Rada Pregarca.
Stal je sredi odra, visok in močan, malo upognjenega hrbta, šop črnih las mu je padal na čelo. Ves gledališki ansambel z upravo ga je obkrožil. Okrog njega so bili njegovi sodelavci, pred njim mnogo cvetja, darovi, sprejemal je čestit-
ke, poljube in burno ploskanje sarajevske gledališke publike Med številnimi brzojavkami je bila tudi ona Otona Zupančiča, napisana v stihih. Rado Pregare je bil tedaj na vrhuncu svoje slave, ki jo je dosegel s svojim zaslužnim in požrtvovalnim delom, polnim odpovedi in trpljenja polnih 25 let.
Na svečanosti je naravnost blestel v vlogi Robinzona v premieri «Marta in Marija«, ki jo je sam napisa! in režiral.
Rodil se je 5. januarja 1894 v Trstu v delavski družini. Oče je bil zidar a mati je šivala. Šolal se je najprej v svojem rodnem mestu, v gimnazijo je hodil v Gorici, Kopru in Pazinu, kjer je tudi maturiral. Po maturi se je vrnil domov. V mladem človeku je že gorela ljubezen za gledališče, toda Trst, največje trgovsko mesto avstro-ogrske monarhije, v katerem je živelo nad 70.000 Slovencev in Hrvatov, ni še imelo svojega kulturnega žarišča. V veliko mesto so prihajale od časa do časa skupine in posamezni igralci in igrali samo v italijanskem ali nemškem jeziku: Eleonora Duše, Novelli, Zacco-ni, Tina di Lorenzo, Erama Gramatica, prvaki dunajskega Burgtheatra, graškega Stadt-theatra in mnogi drugi.
V ozki zvezi z napredno inteligenco svojega časa, je Rado Pregare, vedno impulziven in
s 1
V vaseh nad dolino Idrijce bo šele pozno spomladi skopnal sneg.
revolucionaren, razvijal tudi svojo nacionalno zavest. Medtem ko se je v Istri narodni po-kret bolj in bolj širil med širokimi sloji delavstva in kmetov, je prišlo v Trstu (kjer je dr. Mandič izdajal «Našo slogo«) do ustanovitve prvega slovenskega gledališča. Na deskah Narodnega doma «Balkan» so nastopali sicer še poldiletantje, vendar so bili to naši prvi glasbeniki in igralci, izmed katerih so se nekateri s časom razvili v znane umetnike: Mirko Polič, Josip Rijavec, Marij Šimenc, Robert Primožič, Milan Skrbinšek, Ida Kavčičeva, Ivo Gabršek in drugi.
V to vrsto umetnikov spada tudi Rado Pregare.
Zelja po nadaljnjem šolanju je odvedla nemirnega, mladega umetnika v tuji svet. V Firencah je študiral pri znanem gledališkem pedagogu Luigiju Rasi. Toda ta ni mogel navdušiti temperamentnega mladeniča, ki je bil prežet v novim duhom, ki je.prodiral v Italijo s severa. Pregarca je začel zanimati nordijski in ruski teater. Odšel je v Nemčijo k mojstru Reinhardtu. Toda tudi tu ni bil zadovoljen. «Za svojo slovansko dušo*, pravi, »nisem našel odmeva, kakršnega sem iskal.« In nadaljuje: Dunaj, Praga, Monako-vo, Pariz...
Prva svetovna vojna ga je potisnila na rusko fronto in v rusko ujetništvo. To je .druga doba njegovega življenja in dela, v kateri je spoznal rusko reprezentativno gledališče Hudo-žsstveni teater. Stik z velikim slovanskim narodom, z njegovo bogato literaturo in visoko gledališko umetnostjo je bil za nadaljnje delo Rada Pregarca usodnega pomena.
V Ljubljani so se po vojni z vseh front zbi-ali mladi umetniki okrog gledališča in Nučiča. Tu se je Pregare srečal s starimi in novimi prijatelji Otonom 2upančičem, Jožo Glonar-jem, Ivanom Prijateljem, Igom Grudnom, Pavlom Golio, Josipom Vidmarjem, Francetom Bevkom in drugimi kulturnimi in javnimi delavci. Cankarja ni bilo več med živimi.
Začenja se nova doba ustvarjalnega dela. v kateri se Pregare ne pojavlja le kot igralec, temveč tudi kot režiser, gledališki pisatelj, publicist in književnik. V treh letih delovanja v ljubljanskem gledališču je dvignil celotni tamošmji ansambel do zavidanja vredne stop-
nje. Odlikoval se ni le kot ((mojster scene«, temveč tudi kot intelektualec, ustvarjalec, vzoren tovariš.
Pregare ima velike zasluge tudi za razvoj splitskega gledališča, kjer je deloval 7 let kot igralec in režiser. Tudi na tem odru so se vrstile njegove kreacije Shakespearovih likov, Mo-liera, Vojnoviča, Ipsena, Sterije Popoviča, Cankarja. Njegova igralska šola je odkrila mnogo ^ mladih ljudi, ki jih je vzgajal j teoretsko in jih nato praktično uvajal na odrske deske.
Iz Splita je odšel v Maribor, kjer je dosegel največje uspehe, nato ponovno v Berlin, kjer se spozna tudi s tehniko filmske umetnosti. Cez nekoliko mesecev ga ponovno vidimo v sarajevskem gledališču, kjer poleg vrste domačih del postavi na oder tudi 7 Shakespearovih dram. Igral je, večinoma karakterne vloge, posebno mu je uspela interpretacija Davida Goldera in glavne vloge v Gals-worthyjevi «Borbi«. Ustvari) je nepozabne like Jaga, Rogožina, Shyloka, Lembacha in drugih, medtem ko je kot stari Glem-bay ostal nepozaben vsem, ki so ga Videh na raznih jugoslovanskih odrih.
Kdo bi lahko v tako omejenem prostoru napisal vse, kar je Pregare v 27 letih ustvaril in dal jugoslovanski gledališki umetnosti in vsem jugoslovanskim narodom? Ustvaril je preko 100 raznih vlog, režiral ne-kolliko desetin dramskih del. Prevedel je okrog 100 iger iz francoskega, nemškega, italijanskega, ruskega, bolgarskega, češkega in drugih evropskih jezikov. Vzgojil je celo vrsto gledaliških umetnikov: Vladimira Skifbinš-ka, Maksa Furijana, Veljka Maričiča, Enka Katali-niča, Janka Rakušo itd. Organiziral je prvo gledališko revijo v Jugoslaviji ((Maska«, urejeval je strokovni časopis za scensko kulturo »M; in vi« (Beograd). Kot. dramski pisatelj je napisal dve deli:	»Kozaška	, kri« in
«Marta in Marija«. Izmed novel so mu tiskali »Razgledi« v Trstu »Stabat Mater« (1947), ki obravnava tematiko iz NOB v Trstu, »Matija Bat«, «Ded in vnuk«, «Nona Marika«, «Miče Muštačon in skrito orožje« ter «Povest o oslu«, avtobiografski zapiski, v katerih realistično in močno opisuje doživetja iz ruskega ujetništva. »Razgledi« so objavili tudi njegovo razsežno študijo o ((Hudf.žestvenem tea-
tru«. Poleg tega je Rado Pregare predelal v tržaškem narečju Držič-Fotezovo igro «Dundo Maroje« in napisal gledališki koniad »Sagrd«. kf obravnava preteklost Slovencev v tržaški okolici. Med »njegovo delo je treba všteti tudi predelavo nekaterih dramskih del, med njimi Dostojevskega ((Ponižani in razžaljeni«, ki ga bodo te dni igrali v' reškem gledališču.
Pred nekoliko dnevi sem videl Rada Pregarca po polnih 15 letih. Hudo je zbolel leta 1941, ko je v dneh napada na Beograd in fašistične invazije pri-šed V 7,agreb. Na Reko je prišel s svojo ženo Dragico Stiplošek-Pregarc pred nekoliko leti. Nekaj časa je še obiskoval gledališke predstave. Gledal je tudi ((Glembajeve))...
Pred kratkim se je vrnil na svoj dom iz bolnice, kjer je bil 9 mesecev, da so mu odstranili levo oko. Leži lahko le na hrbtu, govori jasno in logično, vedno z optimizmom in humorjem. Toda z njim se ne morete drugače sporazumeti kot z znaki ali pismeno. Rado Pregare je popolnoma izgubil sluh. Vendar je še do nedavna pisal za ((Razglede«.
«Cim se popravim, bom začel zopet z delom«, pravi bolnik. ((Svinčnika ne morem več trdno držati med prsti, toda narekoval bom v stroj. Hočem izdati knjigo spominov, toda zdaj mi je to nemogoče. Pomislite, nad 600 injekcij sem dobil.«
«Moje srce je zelo slabo«, pravi Pregare. «Da bi nabral vsaj toliko sile. da bi lahko prisostvoval premieri ((Ponižanih in razžaljenih«. Pa to bi še prebolel, toda ne morem se sprijazniti z mislijo, da nikoli več ne bom videl Trsta.«
BRANIMIR RUPNIK
Tržačani za žrtve plazov v Sloveniji
SV. KRIZ: Košuta Ivan (Gostilničar) lir 1000, Fabris Valentino 100. Stančič Silva 100,
Sirk Vinko 100, Sulčič Paulo 200, Siučič Ivan 500, Dovšak Sedmak 500, Sulčič Darinka
1000. Dovšak Marko 200, Košu-1 Vittovia 100, Dodini Giuseppe | Nino daroval oblačila v vred- tič Justin* 250, _ Milič Pepkal Bavčar Marija 200, Mascarelo
ta Felix (trgovec) 500, Sedmak Olga 200, Svab Viktorija 100, Sedmak Justa 200, Košuta Mila 100, Tence Dominik (trgovec) 2000, Košuta Frančiška 200, Sutčic Pierina 150, Sulčič Marijo 100, Košuta Marijo lir 100.
CENTER: Strekelj Dominik lir 1.000,Mrak Lori 500, Cestnik Marija 300 in 1 štedilnik, Turk Daniilo 500, Cecchi Antonija lir 500.
SCALA SANTA: Dodini Gio-vanna lir 100, Bonetti 300, An-na R. 300, Se-rgovič Ema 300, Mersini Mario 100, Mahnič Mira 200, Bizjak Giustina 100, Godnik Marija 110, Gadi Albina 100, Vosilla Laura 100, Po-maisan Giovanni 100, Libera 200, Volk Eligio 100, Franchi-ni 50, Gropazzi Nino 100, Fer-luga Mariuccia 100, Čermelj Marija 100, Rafaela 70, Okretič Antonija 100. Okretič Romano 100. Zega Ana 100, Polduzzi Anna 500, Marsič Justina 100, Rustja Nino 200, Rustja Pina 300, Semee Josipina 100, Per-co Nino 100, Liubičič Giovan-na 100, Pezzulic Caterina 100, Jelovčič Anita 100. Kotterle
200, Bandelj Ivan 500, Pernarčič Alberto 1000. Rustja Emilia 500, Cucit 200, Guerrimi Marija 100, Piacesi Emilia 50, Quai-nial Marija 50, Luki Carla 50, Decorti Maria 100, Vidoni Štefanija 100, Štor Olga 50; Lju-bičič Albino 60, Polduzzi Maria 100, Righi Carmen 200, Kert Antonia ' 100, Grahor Marija 100, Lovrečič Eleonora 100, Co-lici Vida 200, Merkuža Vladimir 500, Brincella Lino 200, Kandus Vera 100, Kjuder Kar la 100, Vatta 500, Kravos 300, Vatta Marija 200. Perovšek Štefanija 200, Furlan Dora 500, Maraissi Antonia 100, Campa-gnoli Giustina 130, Fischianz Emilia 100, Zarotti Laura 50, Sosič Caterini 100, Mazzeni Marija 100, Ukmar Giuseppina 200, Grahor Antonija 100, Go-mizel Luigi 300, Semec Alberto 150, Cankar Janko 200, Me-neghetti Palma 100, Taučar Dušan 200, Lozej Bruna 100, Kaučič Pavla 100, Saksida Ivan 100, Fradel 100, Pernarčič Marija 100, Merkuža Marija lir 150. Polduzzi Anica darovala oblačila v vrednosti lir 2.800, Rustja Emilia darovala oblačila v vrednosti lir 1.400, Rustja
nosti lir 2.100.
BARKOVLJE: Žnidaršič Friderik lir 1000, Daneu Zora 500, E. Jagodic deški plašč, deški površnik, jopica in ženska obleka, vrednost 1500 lir, Martelanc Tončka 300 in plašč; vrednost 500 lir. Ing. Starec Štan-ko 1.500, Starec Antonija 500, Stefančič Milka 150, Štefani 50, Lasič Olga 100. Nardin Zora 1.000, Černe Ivana 1.000, Starc Marija 100, Godnič Anica 500, Milič Franc 200, Milič Marija 300, Ukmar Marija 200, Obersnel Pavla 400, Bortolutti 500, Žnideršič Pina 100, Svagelj 1000, Starec L. 500, Brus M. 1 plašč, 2 ženski obleki, 2 jopi, Kocjan N, 1 par čevljev, 2 jopici, 2 para hlačk, rokavice, 2 maj-ci, Vida M. 500, Bolliata Maria 100, Contri Maria 100, Contri Vida 100, Arbi Vinko lir 1000.
ZGONIK: Gruden Milka lir 1.200, Caharija Jožica 500, Trampuš 300, Milič Franc 500, Grilanc Marija 200, Simoneta Josip 500, Miilič Angela 300, Furlan Adolf 500, Gruden Pep-ka 1.000, Gruden Štefanija 300, Guštin Jožko 500. Petelin Ivan 1.000, Živec Ivan 300. Simoneta
200, Riolino Mario 200, Rebula Marija 500, Kodram Angela 500, Žigon Pepka 200, Milič Anton 500, Rebula Danica gOO, Kocmaa; Marija 100, v blagu — 1 jopič, 1 kg testenin, Škrk Ivan 100. Košuta Alojz — 3 kg riža, 3 kg testenin in 3 komade mila, Grilanc Roman 300, Vičich Arturo 1000, Grilanc Anica lir 200.
NABREŽINA:	Gruden	Ed-
vard lir 2000, Pertot Slavko 1000, Grilanc Mario 1000, Pertot Celestino 1000, Kosmina Stanko 500, Pertot Ludvik 500, Kukanja Drago 300, Grilanc Celestina 500. Venier Janko 100, Špan Rado 300, Marica Josip 100, dr. Logar 1.000, Fuks Jože 1.500, Legiša Maks 100 Petelin Viktor 500, Mihelič Jožef 200, Terčon Anica 300, Pertot Ignac 400. Svetlič Fani 150, Ru-dež Ivanka 300, Caharija 150 Rebul3 Mara 200, Pertot Leof polda 100, Kojanec Milan 100 Knes Valter 300, Caharija Leo: pold 150, Legiša Viktorija 500 Pernarčič Milan 200 Petelin Franc 200, Plahuta Vilma 500 Antonini 500, Tence 300 God-
Jan-ko 200, Žigon Vida 200, Mi-1 nič 100, -Ba-sile Antonio 200,
100, Markuža Josip 500, Janna Ines 200, De Lorenzi Marija 100, De Lorenzi Elisa 200, Mar-chi Mario 100, Jazbec Bruno 1000, NJ4. 500, Pertot Marija 200, Venier Lojzka 50, Danila Pertot 100, Frančeškin Zora 100, dentist Gruden 500, Venier 200, Triberio Albina 200, Me-deot Erminija 100, Gabrovec Frančiška 100, Caharija Ida 200, Gruden Olga 200, Allegretto 100, Gulič Ivanka 100, Sirca Danila 80, dr. Gruden Franc 1000. Peric 200, Visentin 100, Šinigoj 200, Radovič Anton 200, Pertot Bogomil 100, Fakin 100, Radovič Irma 160, Svetlič Ivanka 200, Pertot Lambert 500, Gruden Zdenka 200, Caharija Pavel 150, Colja Angela 200, Pertot Ljudmila 200, Simčič 100, Pertot Marija 2.000. Terčon Franci 1.000, Frankovič Marij 300. Gruden Ivan 500, Frančeškin Mirko 500, Jazbec Albert 500, Caharija Ančka lir 200.
Seznam darovalcev uprave Primorskega dnevnika:
Jankovič Vlasta lir 1000, Gi-nori Vlasta 500, Udovič Anica
Rudolf 500, Guštin Edvard 600, Guštin Olga 1000. Guštin Julija 500 lir in 2 kg riža, Purič Jožef 200, Zele Avguštin 500, Cotič Rudolf 1000, Guštin Jožef 200, občina Repentabor 30.000. dic Rudoilf 1.000, Gombač Ana 1 občinski uslužbenci: Ukmar Jo-
500. Pavlica Jože 500, Oblak Stanislav 2.000, Maver Virgilj 1.000. Brus Franc lir 300.
FERNETIC:	Zlobec Avgust
1500. Stojkovič Marija 500, Kutin Ivan 1000, Grgič Alojz 1000, Guštin Janko 200, Hrobat Groz-dana 1000, Renčelj Zofija 500, Grgič Karel 1000, Fabijan Rudolf 300, Komar Karel 500, Kralj Marija 200, Komar Franc 400, Krt Slavko 200, Komar Jožef 1000, Cotič Anton 300, Go-mizel Anton 500.
COL - REPENTABOR: Bizjak Jože 8000. Guštin Jože 1000, Guštin Štefanij^ 8 kg riža, Škamperle Jože 1000, Furlan Ernesta 2000, Spetič Josipina 500, Hrovatič Zora 500, Guštin Mihael 500, Ravbar Anton 200, Guštin Karel 3000, Stok Justina11000, Škabar Karel 500. Zenič Frančiška 400, Guštin Ivan 400, Guštin Jožef 200, Milič Karel 2000, Guštin Ciriil-Vild; 200, Škabar Franc 500, Urbanič Justina 500, Guštin Anton 500, Gulič Ferdinand 100, Guštin Ivan 500, Guštin Anton 500, Brugnara Ga-stone 100, Brugnara Silvio 150, Zenič Viktor 500, Guštin Anton
500, Zupan Srečko 500, Jago 1500, Škabar Marija 130. Guštin
žef 1100, Oslrouška Meri 960 Kocijan Slavka 850, Lazar Viljem 850.
BAZOVICA: Ferfolja Mirko 300, Brass Ivan 500, Obersnel Pepi 100, Obersnel Andrej 500, Grgič Ema 100, Križmančič Vincenc 100, Grgič Ida 100. Vodopivec Rudi 50. Križmančič Franc 500, Pirc Zofija 100. Križmančič Silvo 100. Radolli Marija 300. Križmančič Lojzka 100 Kralj Marija 100, Zorzon Laura 100, Skibin Edi 100, Križmančič Heiman 1000, Gruntar Karel 1500, Mavec Josip 100, Lolla Gino 200, Križmančič Joa-hin 150, Križmančič Franc 50, Požar Marija 500, Poženel Ana 200, Marc Ivan 200, Schwenber-ger Srečko 100, Križmančič Zofija 100, Gombač Gizela 100, Križmančič Benedikt 100, Grgič Zoro 500, Metlika Štefanija 500, Pečar Josip 100, Bernetič Angela 100, Fonda Lilijana 100, Grgič Edvard 300, Čufar Rozina 100, Grgič Silvo 200, Križmančič Matija 100, Cač Ivan 200, Grgič Drejko 200, Ražem Srečko 100, Grgič Andrej 1000, Grgič Oskar 100.
(Nadaljevanje sledi) ,
žaške) so namreč že napolnjene za dalj časa z naročili, japonske pa so bile še deloma proste.
Poslednje statistike pravijo, da so dobili nova naročila za gradnjo desetih petrolejskih ladij s skupno tonažo 170.000 ton.
Zanimanje za hitro zgrajene (predvsem petrolejske) ladje je prav v zadnjih mesecih izredno naraslo. To je lahko razumljivo, če pomislimo, da nam v enem letu prinese taka ladja več, kot je sama vredna. Veiiko vprašanje pa je, koliko časa bo še trajala taka ugodna konjunktura? Zaradi tega bi radi imeli lastniki svoje novo ladjevje čimprej v rokah, da bi izkoristili ugodne priložnosti.
Tako je ((Standard Vacuum Oil Co» naročila pri Japoncih v zadnjih mesecih dve veliki petrolejski ladji, vsako po 26.000 ton in kateri bodo izročili že spomladi ali najkasneje poleti prihodnjega leta. Družba bo plačala vsako ladjo po 5,3 milijone dolarjev ali 72 funta za tono. Družba «A: L. Burbanc & Co. Ltd.« je naročila petrolejsko ladjo, ki bo dokončana do konca prihodnjega leta in bo stala 5 milijonov dolarjev ali 108 funtov za tono.
Tudi Nemci se ne morejo pritoževati, da jim manjkajo naročila. Nemška ladjedelniška industrija je bila sicer v vojni strahotno razrušena in jo je tudi zajel prvi val demilitarizacije, a se je vseeno hitro popravila in postaja sedaj že resen svetovni tekmec.
Nemške ladjedelnice imajo sedaj toliko naročil, da jim omogočajo normalen proizvodni ciklus do 1954. leta. Vsa naročila. tako domača, kot tuja, predvidevajo zgradnjo 2.015.000 ton novega ‘ladjevja. Tudi tukaj grade mnogo petrolejskih ladij in so dobili tudi Nemci v zadnjem času več pomembnih naročil.
Samo v Trstu se ne premakne naša ladjedelniška industrija nikamor n*prej. Novih naročil ni od nikoder in stojijo naše ladjedelnice pred resno nevarnostjo, da bodo morale zapreti vrata in ustaviti vsako delo. Tq.,.kljub temu. da bi lahko zagotovile zelo kratke dobavne roke. Naše ladjedelnice so pač žal še dražje kot japonske, ker morajo kupovati izredno drage italijanske surovine.
* * ui
NEVARNOST CRNE BORZE
NA TRZISCU TEHNIČNEGA
OLJA V ZDA
Po mnenju gospodarskih stro-lcovnjakov ZDA je v vzhodnih obaiah ZDA nevarnost črne borze v trgovini tehničnega olja. Kot razlog za to trditev navajajo strokovnjaki povečanje proizvodnih stroškov in platonske cene. V pismu Uradu za stabilizacijo cen navaja predsednik večjega združenja, ki oskrbuje vzhodno področje, da v tem predelu ni mogoče dobiti tehničnega olja izpod 11.3 centa za galon. Isto olje pa stane v New Yorku le 9 centov za galon.
Razen tega se je potrošnja povečala za 25 odst. Tako je v teh predelih precejšnje pomanjkanje in so mnoga zdru- . ženja začela uvajati alokacije za svoje potrošnike.
Kolikor ne bo resnejših u-k repov, predvsem glede oskrbovanja. bo v najkrajšem času cela vrsta podjetij ostala brez tehničnega olja. To bo povzročilo čezmeren skok cen, predvsem pa bo omogočilo črno borzo, kakor je to že bilo v letih 1947/48.
MANJ PŠENICE NA SVETOV
NEM TRZISCU
Svetovni trg pšenice letos ne obeta dobro. Vzrok je borna žetev v Avstraliji, ki je s skupaj 166 milijoni bušlov zaostala za 17 milijonov za lansko. Ta žetev je bila kljub zelo dobremu donosu na hektar tako nizka zato. ker Avstralci skrču-jejo s pšenico zasejano zemljo. To pa zato, ker je volna tako dobro plačana, v tem ko je prav cena pšenice razmeroma nizka. Manjka jim tudi strojev in umetnih gnojil.
Obratno sliko pokazuje Kanada, katere dolar je prav zadnje čase prekosil po trdnosti dolar ZDA! Po cenitvah je Kanada pridelala pšenice 562 milijonov bušlov, t. j. za 100 milijonov več kakor lani. - Kanadski izvozni presežek znaša celih 524 milijonov bušlov proti 378 milijonom bušlov lanskega presežka. Kanada pa je po mednarodnih trgovinskih pogodbah vezana le s 40 odstotki svojega presežka, vse drugo sme postavit; na prosti trg.
Žetev v ZDA je nanesla 991 milijonov bušlov, t. j. 36 milijonov manj kakor lani. Ker domača potreba v ZDA sunkovito narašča, bo mogla ta država izvoziti letos za 100 milijonov bušlov pšenice manj. Argentinski izvozni presežek bo letos le malo nad 30 milijonov bušlov, lani pa je znašal 120 milijonov. Pač pa se računa, da bo Sovjetska zveza lahko izvozila namesto 22 lanskih letos 40 milijonov bušlov. Ce primerjamo vse letošnje izpade s presežki, ugotovimo: 110 milijonov bušlov pšenice manj kakor lani bo letos prišlo na trg. In še tam, kjer je bila žetev dobra, vlada najtrdnejša valuta sveta.
\/nrii r	Vremenska napoved za danes
V IX I IVI l"	i)ravi' da bo oblačno in megle-
* IVLITIL	no vreme. — Temperatura brez
posebnih sprememb. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 10.5; najnižja 7.6 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
S. MARCA 1952
:l:3
si •:
IhPi' illi
iilil i
Si-iSšisiUiSSiiiili
MORSKI POTRES NA VZHODNI OBALI JAPONSKE
Več sto smrtnih žrtev
Poplavljena mesta in vasi. Tisoči ranjencev in tisoči porušenih hiš
TOKIO, 4. — Danes zjutraj, okrog 2. po srednjeevropskem času, je nastal ob vzhodni obali otoka Hokaido silovit morski potres. 8 metrov visoki valovi, ki jih je povzročilo premikanje morskega dna, so preplavili japonske obale ter povzročil i o-gromno škodo m številne smrtne žrtve.
Po dozdajšnjih informacijah
je bilo naštetih nad; 100 mrtvih. Najbolj prizadet pri lem morskem potresu je bil otok Hokaido z glavnim mestom K riši ro. V vasi blizu mesta so valovi uničili okrog 500 hiš, v ne-ki drugi vasi, pa je bilo ubitih 04 cseb. Mesto Kuširo so zajeli številni požari, pri čemer je ogenj uničil tudi meteorološko postajo. Silni valovi so jreščili up suho več 70-tonskjh ribiških ladij, na južni obali otoka Hokaido pa so bili poplavljeni številni kraji in je voda dosegla nad meter višine.
Zaradi prekinjenih komunikacij, porušenih železniških mostov in poplavljenih cest zaenkrat r,i mogoče dobiti povsem točnih informacij o nesreči. Prav tako še ni ugotovljeno točno število človeških žrtev, ki bo najbrž doseglo več sto mrtvih in tisoče ranjenih.
Obstaja tudi nevarnost, da bo pričel bruhati za mestom Kuši-no dva tisoč metrov visok vulkan. nad katerim je bilo že o-paziti gost dim. Samo v tem mestu je ostalo brez strehe nad 1200 ljudi zaradi porušenih ali poplavljenih hiš. Popolnoma je voda preplavila vas Kiritapu, 80 km vzhodno od Kušira, v mestecu Inurakavo pa je porušenih in poškodovanih nad 150 hiš. Podobna poročila prihajajo tudi z ostalih krajev na tej obali.
Ameriško letalstvo na Japonskem je dobilo nalog, naj priskoči prizadetemu prebivalstvu rta pomoč, kjer koli bi se po. kazala potreha. Prav tako bodo poslali v te kraje skupine Rdečega križa. Pomorske oblasti -o že odipremile na otok Hckai-do 4 ladje a najpotrebnejšim materialom.
Zdi se, da je Podmorski potres, ki mu Japonci pravijo
Pomorske vaje na
Sredozemlju
NEAPEDJ, 4, — iz glavnega stana admirala Robeita R. Car. neya prihajajo vesti, da so v obsežnih pomorskih manevrih na Sredozemlju, imenovanih «Grand Siam«, skupine ameriških. angleških, francoskih in italijanskih vojnih ladij danes popoldne bombardirale obalo zaliva Arnace na Sardiniji. Iste ladje se pripravljajo sedaj rva letalski napad, ki bo sprožen jutri nad vzhodno italijansko obalo. Tega napada se bodo udeležile tud; številne letalonosilke. Sam admiral Caroey sp bo pridružil prvi skupini !z-vidniških letal ter bo spremljan <>d članov mednarodnega glavnega stana.
Poročila podmorniških poveljnikov govore o številnih uspešnih napadih proti 200 vojnim ladjam, medtem, ko trdijo vesti, ki jih pošiljajo poveljniki protipodmorniških enot, da so bile razen dveh uničene, odnosno potopljenje že vse podmornice.
Okrog tisoč trgovskih ladij se je posredno udeležilo teh vaj. ki predstavljajo največje pomorske manevre, kar jih je bilo doslej v mirni dobi. Po zaključenih manevrih, bodo admiralske ladje štirih udeleženih držav prepeljale vrhovne pomorske poveljnike v Neapelj, kjer bodo v petek na posebnem sestanku obravnavali rezultate in izkušnje teh vaj.
tsunanus, nastal V globinah Tihega ocean® v oddaljenosti o-krog 65 km od obale otoka Ho-kaida. Potres je bil zabeležen malone po vsem svetu, celo v Nemčiji, na Švedskem, na Finskem in na Holandskem. Meteorološka postaja v Pooni (Indija) poroča, da je bil ugotovljen epicenter podmorskega potresa okrog 150 milj vzhodno od sahalinske obale. Po teh poročilo so tresljaji trajali s presledki skorajda štiri ure.
Japonska je utrpela že mnoge katastrofe zaradi kopnih odnosno morskih potresov. Med zadnjimi potres v; Fuzurju sredi Japonska junija 1948. ki je povzročil smrt 3.000 oseb, medtem, ko je bilo nad 7.000 ranjenih irt skoraj 50.000 hiš porušenih. Najhujši pa je bil vseka« kor morski potres septembra
1923. ki je uničil Tokio in Jokohamo ter zahteval 100.000 mrtvih, nad 100.000 ranjenih in 45.000 izgubljenih, porušenih pa je bilo pri tenm nad 500.000 hiš.
Očividci katastrofe ;z Kušira trdijo, da se -je med potresom dvignilo iznad vede morsko dno. 90 tisoč prebivalcev tega mesta se je v paničnem strahu zateklo na bližnje griče izven mesta, kjer so prebili noč. Tresljaje je spremljalo podzemno bobnenje, medtem ko so se v mestu rušile hiše. Številna poslopja so poleg tega uničfili plameni,
V nekem premogovniku -je zasulo petnajst rudarjev. Mesto Tomakcmo je cstalo izolirano zaradi poplave in med 38.000 prebivalci štejejo že sedaj mnoge žrtve.
...K'
I ~ m
:• * Hit ih--" !";.". iiHiuMilin
m—, i®’ i |
■Mi «	...	:	l	m	i
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00:
Poje Komorni zbor iz Trsta p.v.
U. Vrabca.	22.00: Pester večer-
ni spored.	— Trst II.: 18.15:	Beethoven:	Klavirski
koncert š,t.	1. 21.30: Koncert	pianista	G.	Demšarja.
— Trst I.:	11.30: Simfonični	koncert.	20.30: Ope-
retna glasba. — Slovenija: 16.00: zettijeve opere «Lucia di Lammermoors.
RADIO
IOCI l,	,
Odlomki iz Doni-
STHUŠiVi: POSLEDICE ŽELEZNIŠKE ME,SREf,E
Nad 120 mrtvih
Vlak, natrpan s potniki, se je zaletel v iztirjene vozove drugega vlaka na mostu čez reko Pavuno v Braziliji
Posebni dopisnik sBorben Jakob Levi, prvi jugoslovanski novinar na Koreji, v razgovoru s
predstavniki severnokorejskega tiska.
RIO DE JANEIRO, 4. — V bližini postaje Anchietta na mostu preko reke Pavuna se je zaletel električni vlak, ki je prihajal iz Nove Iguassi. z vso silo v nekaj iztirjenih vagonov vlaka, vozečega iz nasprotne strani. Zaleteli vlak se je zaril v vozove drugega vlaka jn posledice so bile katastrofalne. To je ena najtežjih železniških nesreč, nastalih doslej v Braziliji.
Zadnje vesti iz Ria de Janei-ra trdijo, da je bilo pri tem trčenju ubitih nad 120 oseb in nad 200 ranjenih. Poleg tega ni še ugotovljeno, koliko trupel je odnesla s seboj reka Pavuna, nad katero sta še vlaka zaletela.
Steviio reševalnih avtomobilov, kj so prihiteli na kraj nesreče, ni utegnilo prepeljati v
bolnice vseh ranjencev, tako da so bilo oblasti prisiljene priskočiti na pomoč z vsakovrstnimi vozili. Ugotovljeno je bilo, da je bil vlak, vozeč iz Nove Iguassi, natrpan s potniki in sestavljen iz samih kovinskih vagonov. Močno deževje otežko-ča reševalna dela.
Po vesteh v zgodnjih jutranjih urah so doslej ugotovili 106 mrtvih in 213 ranjenih. Vendar manjka še mnogo trupel, ki jih je odnesla reka in ki jih doslej še niso našli.
QUITO, 4. — Obrambno ministrstvo je sporočilo, da so včeraj zatrli v mestu Gyaya-quilu zaroto, ki je imela namen odstraniti sedanjega predsednika Gaio Plaza Lasso. Aretirali so nekatere mornariške častnike in politike.
••“H::
PO MLADINSKEM
NOGOMETNEM TURNIRJU V
VIAREGGiU
Drugo mesto za Partizana ni neuspeh, marveč spodbuda
— Je Milan močnejši od Partizana?
To je bilo najpogosteje vprašanje po povratku iz Viareggia. Odgovor vsekakor ni enostaven.
Nesrečna zvezda je kumova» la Jugoslovanom od vsega počečka. Pripotovali so do Ljubljane, ko jim je snežena odeja zaprla pot proti morju. Partizanovi igralci so hodili vsak dan na kolodvor, odgovor pa je Ml en sam: iz Ljubljane ni moči nadaljevati. Začetek turnirja se je bližal, bilo je treba nekaj storiti. Partizan se je tako odpeljal v Zagreb in skupno z Dinamom res uspel dopotovali preko Reke in St. Petra na Krasu v Trst. Ko so igralci obeh enajsteric prispeli na viareški kolodvor, so se od utrujenosti komaj držali na nogah.
Dinamo je zaradi lega naslednje jutro izgubil prvo tekmo proti Sampdorii: Zagrebčani so se dobro držali v prvem polčasu, ki se je končal neodločeno. 1:1. V drugem delu igre pa nobena požrtvovalnost ni zalegla. Z dvema goloma si je Sampdoria zagotovila pot v nadaljnje tekmovanje.
Partizan je otvoril serijo zmag v sredo. Genca je bilcs dovolj resen nasprotnik. Prisotni zatrjujejo celo, da so Partizanovi igralci bili sicer kvalitetno boljši, da pa jim je kljub temu do uspeha pripomogla sreča. Pri stanju 0.0 je baje Genoa zgrešila okrog 30. minute drugega polčasa lahek gol, ki bi sliko bistveno spremenil.
Drugo tekmo so igrali Beograjčani proti Viareggiu, ki je bil preslab, da bi nudil močnejši odpor. To je bil zdravilen trening, ki je dal gostom samo aupanje, posebno obrambi, ki ga je bila potrebna.
Tako smo prišli do tekme, ki
je po mnenju večine strokovnjakov in novinarjev bila neuradni finale in višek turnirja: v prekrasnem vremenu in prenatrpanem stadionu sta se sestala v soboto popoldne Partizan in Internazionale. Prognoze so se nagibale v prid milanske enajsterice, ki je v svoji prvi tekmi odpravila Bern z 9:1, v d>-ugi pa kar s 5:1 odlično moštvo Racinga iz Pariza, Inter je, imel svoje najboljše igralce na ključnih mestih. Invernizzi je igral srednjega branilca, Migliorini desno kri. lo, Savioni pa levo zvezo. Oba prva igralca sta že igrala v ligi A, tretjemu pa le predobri tujci ne pustijo, da bi povedal svoje.
Partizan v tej tekmi ni imel ničesar izgubiti. Prebit se je kot edina inozemska enajstori-ca v polfinale, v Interj-a so pa itak videli vsi skoraj crotcvega zmagovalca turnirja. Poraz torej ne bi bil nečasten. Organizatorji so že na pol pripravljali za finalno tekmo milanski derbi: Milana in lnterja. Po eni strani so se veselili lepega finančnega uspeha take tekme, obenem pa so se resno bali morebitnih incidentov, (ki jih med turnirjem ni manjkalo), katerih prenapolnjena lesena tribuna ne bi vzdržala.
Med tekmo, ki je zaradi poraza Inter j a odpravila te bojazni, smo še enkrat doživeli to, kar ms je že lansko leto močno začudilo: da so namreč nekateri nasprotniki Interja navijali za Jugoslovane, kar je šlo seveda drugim mečno na živce. Od tod besedičenja in včasih tudi dejanski spopadi.
O poteku tekme, smo že Pisali, z njo se je Partizanu odprla pot v finale. Odločilni gol je prišel sicer šele 6 minut pred koncem, a je tedaj padel kot zrela hruška. Bil je logičen zaključek boljše skupne igre in
predvsem bolj inteligentne tak-! kot Ferraris tike.	‘
O tem nam je pripovedoval generalni sekretar Partizana Artur Takač: «Uvideli smo, da je Partizan igral najboljši nogomet v času zmagoslavna švedske turneje v juliju 1949.
Od tega spoznanja, ni daleč do našega sklepa, da ponovno usmerimo vsa naša moštva, cd junierskega pa do ligaškega v tak način igre. Zato smo zopet poklicali v Partizan vse naše stare igralce».
In res. Trener Partizanovih juniorjev ja Simoncvski, ki je sestavljal takoj po kcncu- vcj-ne skupno s Cajkcvskim in Horvatom najboljšo krilsko vrsto, kar so jih imeli kdaj v Jugoslaviji. Čeprav je že pred časom■ prekoračil 30. leto, še 1'edno ne misli nehati z igranjem. Ne. Pije, živi skrajno solidno in je tudi v tem vzor svojim gojencem. Njim je Gina — tako ga kličejo — omogočil, da so kljub slabši telesni kondiciji, manjši rutini, sorazmerni počasnosti ;w podobnim negativnim faktorjem, lahko odpravili moštvo takega kalibra kol je lnter.
Zopet nam. govori Takač: sDcc, tri kratke izmenjave žoge po sredini igrišča, tako ime. nova na «ševa», na to dolga žoga, ki spravi v pogon naipad.
H alf in zveze so s svojim delom privabili nase nasprotnika, ga pustili za hrbtom. Prva vrsta ima tako proti sebi manj igralce^ nasprotnikovega moštva, kot če bi half dobljeno žogo v paraboli poslal pred gol, ne da bi ga pri tem zanimalo. kdo jo bo dobil*.
To sc videli tudi trenerji italijanskih moštev. V odmoru med finalno tekmo smo pofci-skali oba trenerja Milana in Internazionale, v upanja, da bo njunih besed vsaj za en dobršen intervju. A Santagcstlno
nista odkrila Amerike.
— Da, da, Partizan igra dober nogomet. Samo malo počasni so. Turnir je letos kvaliteten. Da, da, naši so dosegli lep uspeh.
— Hvala.
— Prosim,
V nedeljo počitek in spanje. O karnevalu smo že pisali z naši nedeljski številki, zato preletimo ta veseli dogodek in se znajdemo v ponedeljek, tečni kot vedno, na stadionu. Slika je skorajda veličastna, na igrišču je skoraj deset tisoč gledalcev, mnogo zastopnikov oblasti s prefektom na čelu in godba rumpa-strepa, brez katere si skoraj ne bt mogli zamišljati take tekme.
Inter je v predtekmi za tretje m četrto mesto po svoji volji pometal s Ficnntino, nato pa so se pokazali «glavni».
Sodii mednarodni sodnik Ber. nardi iz Bologne. Milan začne z divjim tempom, ki zmede Beograjčane. v šesti minuti prvi gol. v 23. drugi. Partizan se še vedno ne znaijde. Na dan je prišla vsa utrujenost; nasprotnik pa se ni pustil zmesti od kratkih podajanj. S hitrim startom so telesno dobro grajeni Milančani odvzeli skoraj vsako žogo in jo- poslali pred gol. kjer je obramba bila nesigurna. Od sobotne čudovite celine Pafti. zana ni ostalo skoraj ničesar. Pridejo taki dnevi, ko se prav vse zgrne nad glavo. Sele v drugem delu je šlo malo bolje, a bilo je vse prepozno; poleg tega pa niti tedaj igra Partizana ni bila igra zmagovalca. Tako je pokal menjal lastnika. Po koncu tekme je bilo razdeljevanje nagrad, katerih število se z vsakim letom veča.
Drugo mesto za Partizana ni neuspeh, temveč spodbuda, da se bodo za prihodnje leto pripravljali še bolj marljivo. Part i-zan je igral rta turnirju p tej
postavi; Stojanovič, Vučičevie, Cokič. Kapomadžia, Duplančič. Dunaj (Stefanovič), Anokič, Ljubemovič, Milutinovič, Ognjanovič, Prlinčevič. Po tem, kar smo videli nam je najbolj ugajal Milutinovič, ki ima brez dvoma sposobnosti, da prestane 'veliki srednji napadalec. Hiter je in okreten, ima izmsten refleks' in dober strel. Stojanovič je bil soliden vratar WM sistema, ki je vzbujal veliko zanimanja med gledalci v svojimi pohodi daleč v polje. Izvrstna halja Kaipomadžija in Dmaj sla skupno z obema zvezama (z večjo pokretnostjo bi Ognjanovič postal lahko izvrsten) zasi. jala. polno v tekmi preti lnter. ju in spravila v 1 edinost zamisli trenerja in funkcionarjev, a katerih smo govorili.
Ostala moštva? Italijan; so pometi; s tujimi enajstericami, ki letos niso bile mečne ket lanske leto. Dcmačini so dolgo trenirali ;n igrali za razred bo. Ije kot lansko letg.
Tujci so razen Partizana tsi zatajili in razočarali. Pokazali so popolnoma povprečni nogomet. Organizacija je bila dobra, sodniki pa le v finalnih tekrnah.
In ob koncu? Želimo, da bo ob prihodnjem, karnevalu vse še bolje’
m. v.
DANES ZAČETEK ITALIJANSKEGA BOKSARSKEGA PRVENSTVA
II prvem dnevu 70 borti
Danes ob 10. zjutraj tržaški’ Sportini palači
bodo v i lata zamenjal Varglien. prekri-l sprotnike bodo izžrebali
žali rokavice. V prvem dnevu I začetkom tekmovanja.
je na sporedu 70 dvobojev.
Boksali bodo zjutraj, popoldne in zvečer.
Včeraj popoldne so zdravniki dr. Graziadei ter Enrico in Ar-rigo Polacco pregledali vse tekmovalce in ugotovili brezhibno stanje vseh udeležencev.
Vsi tekmovalci so že prispeli, prav tako tudi funkcionarji in sodniki razen Cedolinija (Benetke) in Cisloghia (Milano), ki prideta danes zjutraj. Zvečer so se sestali v hotelu JoIIy sodniki. Pred začetkom tekmovanja bo vsak dan kontrolno tehtanje.
Medtem sporočajo, da bo v ekipi Lazia manjkal prvak težke kategorije Di Segni, ki je v bolnišnici zaradi influence.
Vsa ostale moštva so popolna razen Toscane (zbolel Gianni-ni), Emilije (Sentimenti si je poškodoval nogo) in Julijske Benečije, kjer so bolnega Pi-
Na-
pred
OD 14. DO 16. MARCA SMUČANJE ZA S ARPLAN INSKI POKAL
Tekmovali bodo zastopniki
sedmih držav
BEOGRAD, 4. — Na Sar planini v Makedoniji bodo od 14.
do 16. marca, tradicionalne smučarske tekme za Sarplanin-ski pokal, ki so vpisane v mednarodnem smučarskem tekmovanju. Tekmovanje obsega vse alpske discipline. Poleg jugoslovanskih smučarjev se bodo tekem na Sari udeležili letos tudi .zastopniki Francije, Švice, Avstrije, Nemčije, Turčije in Italije.
KINO
V TBSlt
Rossetti. 16,15: »Pustolovec iz Ms’ lezije*, R. Richardso-n. Ercelsior. 16.00: «As v rokavu*' Kirk Douglas.
Nazioaale. 16,30:	«H°Uywo^
skrivnosti*, R. Corvte, J. A#*0” Fenice. 15.00: »Orel in 50*<CI ’ Payne.
Filodrammatico. 16.00: »Prevr*« G. Grant in J. Ferrer. Arcobaleno. 16.00: «Modra »r Denis Priče in V. Hobs®0- r Astra Rojan. 16.00: «Nancy P* Rio* J. povvel in A SotW|£ Alabarda. 15.30: «Pandora*, * Gardner.
Armonia. 15,30: sporočilo*. G. Ford. -t Ariston. 16.00:	«Tretji d'eo'
Cotten in A. Valli. ^ Aurora. 15.00: «QuIiverjeva J*' vanja*.
Garibaldi. 13.15 »Človek « 1 vade*, R. Scott in D. Maj" & Ideale. 15.30: »Poželi ntth Garson in R. MltdaB”-Impero. 16.00: »Praznik in smrti*.	„,,«#,*•
Itaiia. 16.00: «Noč brez ZV8B^ Iray in D. Farrar.
Kino ob morju. Zaprto. ^ Moderno, 16.00: »Rdeča W. Pidgeon in E. BarrJ®^, Savona. 15,00:	«Izkori#mM
C. Romeo in June Ha Vlale. 16,00: «Rešite moj« w E. Randi in F. Marži-Vittorio Veneto. 15.30: ^ biti tvoja*, A. Gardni, pt Azzurro. 16.00: »Zavoji rr.ib morij*, J. Wayn<- (jet Belvedere. 16.00: «LjuW*® obličja*, M. Oberon. j (t-Marconi. 16.00: «GlaS "TLjit, vihto*, M. Oberon in k
RADIO
JlIGOSliOVAMlUff
G O 51 IS I B*1'
SREDA, 5. marca
6.45 Jutranja glasba. M® uj) čila. 7.15 Jutranja glas&a. .pj Poročila. 13.45 Lahka Uganite kaj igramo. H-#
Božo In Miško. 18.00 Val«*1 'jjjff rantelle. 18.25 Koračnice- L, Poročila. 21.00 Poje Komor01 ^ iz Trsta p. v. U. Vra&o*: Pester večerni sporedi 23.1° ba za lahko noč.
1K8I II*
7.15 Poročila. 7.30 glasba, 11,30 Zabavna n»
12.00 Sodobna Anglija, vsakega nekaj. 12.45	,
13.00 Koncert Dobronj'jev‘?u|tuf-Ionskega ansambla. 13-3° g^o-ni obzornik; nato Frank “v|;, nične variacije. 14.00 k 17.30 Plesna glasba, l**-00 v-uv!" merike. 18.15 Beethoven:	v ski koncert št. 1. 19.00 Zdrs vedež. 19.15 Pestri folK, rSdl«( motivi. 13,30 Rimski K° I40f»’ Ples iz 2. dej. opere »KP82 jpi-
19.45 Poročila, 20.00 P'st.ra retna glasba. 20.30 sola 1° a|jv ja. 21.00 vokalni kvartet- ri Glasbena medigra. 21.30 h jj.CV pianista Gojmira Demšarja-Berlioz:	Fantastična sjede'l‘
22.45 Porterjeve in Kre“«TijeVin melodije. 23.00 Iz SaraVjia. glasbenih del. 23.15 PoroC
T H S T I- ^ jjjll’
7.45 Jutranja glasba.
(onični koncert. 12,25 G1 vfO0 vseh dežel. 14.15 Glasben* opr ka. 17.30 Spored BBC. 20-fl p, retna glasba. 21,00 Rsšf) tf.f1 medija v treh dejanji11' Plesna glasba.
»love1U,a crK<’
12.00 Lahka slovensk* poj stralna glasba (plošče)- * ’ j3.” ročila. 12.40 Zabavna Včeraj in danes. 15.00 h 15.10 Zabavna glasba. 15 /vjiofl ste — poslušajte! l6-00 wci» iz Donizzettijeve opere *
,tr»#
u-!«;:
TORINO. 4. —- Najboljši a-'merišiki drsalci, ki so dosegli toliko uspehov na olimpiadj in v Parizu, se bodo na povratku ustavili v Torinu ter se udeleži. 14 v petek izredne prireditve v umetnem drsanju.
Po dneh težkih borb Je v Oslu zavladal mir. Pred 30.000 gledalci so v prisotnosti norveške kraljevske družine svečano zaključili zimske olimpijske igre.
ji
Lammermoor*. 17.10 — j ste-r Russell Bcnnett
18.00 Umetne in nar® poje moški zbor, 18-40 'XdelWjj leksandra Borodina ""'	1*4, baritonist Andrej strur^ -»o
19.00 Zabavna glasba,	2°£ čila. 19.40 Zabavna *li n 00?% N. V. Gogolj: Revizor.' j” pularna dela A. ^flgovš* Smetana in P. I. c1 (plošče). 22.00 Poročil*'
*
OOOOOOOOOOO 1
bocu.. . ;
 Tu rjIrtn ;
Z O O II O V I g g k A 1* O V R S T S    ■
I lil sr rim
JANEZ VIDIC
«Vsi so grešniki*, je odvrnil FuJherij, odrezal kos mrzlega koštrunovega bedra in ga ponudil Primožu. «Zapomni si, mladi prijatelj, da ta dobro tepe, ki tepe redko in bridko!* Vikar ni hotel pfriznati, da se dolgih pridig zaradi tega boji, ker ne zna iezika in mu še kratko branje dela težave. «Težko je, dragi! Moji Kobaridci so potrebni šibe, stokrat potrebni. Pogane imamo v vasi; pa ti so še ovce. Onih drugih, ki niso ne krop ne voda, se boj! V cerkvi se posmehujejo in se prepirajo med seboj, Podavili se bodo kot volkovi...*
Odložil je jed, vino je le pokusil in vzdihnil.
»Pij, brat!» je ponudil Primožu. «Kaj tl je danes?* «Zejen sem in utrujen, prehitro bi se upijanil*, je dejal ta, ker je popito vino že čutil v glavi. Ugriznil je v suho meso m menil; »Saj taki niso le Kobaridci. AH so Bovčani boljši? In Tolminci? Da o Čedadu niti ne govorim. Za las so boljši po ti* stih vaseh, ki ne ležijo ob cestah. Ce bi ka} pomagala šiba, bi morala peti dan in noč...*
Primož »e je znova razgrel. Vikar ni rad razpravljal z njim, to pot ga je mikal razgovor.
«Kaj pomaga po tvojem?* je vprašal.
Beseda našega Gospoda Jezusa Kristusa>.
«ce bi pomagala beseda, bi bila na zemlji nebe»a>: , je menil vikar.
«Ne samo besed tu, je popravil Primož, «tudi zgled našega Odrešenika. In ljubezen našega Odrešenika*.
Vikar je rahlo sklopil oči in se zvito nasmehnil. Zdelo se je, da je sodnik in hoče sobrata ujeti z vprašanjem.
«Ali ne živimo vsi po njegovem zgledu, prijatelj?*
Primož je ujel vikarjev pogled in spoznal namen vprašanja.
»Položim roko na prši in se vprašujem, ali sem grešil*. Je brez obotavljanja odgovoril. »Grešil sem, človek sem. Toda o tem ne govorim. Moja volja je dobra, prizadevam si. Nekateri pa si niti ne prizadevajo in mislijo, da z grehom služijo Bogu...»
«Koga s tem misliš?*
Koga? Oblastnike! Ne upiram se jim, a moja usta bodo vselej govorila resnico: bolj služijo hudiču kot Bcgu».
Vikar se je preplašil. Pogledal je v okna, nato v vrata. Bilo mu je žal, da je začel take vrste pogovor.
Primož Je govoril dalje: »Pokorščino učijo in jo zahtevajo, a oni se upirajo. Kolnejo, pijejo in igrajo, a hočejo, da bi se podložniki ne vdajali razuzdanosti? Ropajo in kradejo, od hlapcev pa zahtevajo spoštovanje tuje lastnine. Napadajo robinje na njivah, pa bi robovi živeli v čistosti! Ubijajo in požigajo, pa bi se tlačani, ki so divji ko volkovi in preprosti ko ovce, ne trgali med seboj!... V enega Boga verujejo, a služijo demonu zli. Smrad in blato teče iz mest in gradov, pa naj bi bili ljudje čisti, ki se valjajo v njem!*
Vikar Je samo gledal, ni Jedel ne pil. Kakor vedno, ,ie tudi zdaj čutil, da mora tega človeka poslušati kot izprašujočo vest A kadar ga je poslušal, se je čutil manjvrednega, zato ga je nehote mrzil. In tako vroče mu še nikoli ni govoril kot tega dne. NI se mu upal ugovarjati.
«Tako je od vekomaj bilo in tako bo*, je vzdihnil.
Te besede so Primoža še bolj razdražile. Odložil je kruh in meso in si prste obrisal v namizni prt. Očj so mu gorele.
«Tako je bilo in tako bo... ker... ker nismo namestniki Kristusovi*.
Fufherij je zamahnil z rokami.
»Prijatelj, čudne besede govoriš! Ali ti je mar vino uda* rilo v glavo?*
«Vselej, preden kaj storim, se vprašam: Kako bi Kristus storil?* je nadaljeval Primož, ki se ni zmenil za vikarjeve besede. «In vem, da bi stopil do tolminskega kapitana in mu vrgel v obraz: Tat in razbojnik! In do plemiča Formentinija, čigar je bila robinja, ki sem jo videl: Kdo ti je dal pravico do človeka, da delaš z njim kot z blagom? In do plemiča Cuccagne: Nečistnik in pijanec! In do Villalte: Morilec, stokrat morilec! In tako do vsakega posebej! Tudi do nas: mla ne/i. veliki trebuhi in bojazljivci-..*
»Kaj bi dejal goriški grofici?* je vprašal Fulherij.
«Da je nevredna dekla Gospodova. Naj se obleče v rasevi-no in naj dela pokoro za grehe zoper svojega bližnjega1*
«In patriarhu?*
Vikar se je zvito smehljal.
»O patriarhu ne govorim*, je dejal Pumo/, previdno. »Star je že, smrt ga čaka!* je pristavil.
«In kaj bi dejal meni?*
Isto kot sebi*.
Fulherij se je naslonil. Smeh mu je spreletel obraz. Bilo je prvič, da se ni več čutil manjvrednega pred tem človekom. Zdelo se mu je, da ga je ujel v zanko In se mn ne more več izmuzniti.
«Ali si slišal, prijatelj, o redovnem bratu, ki je tako govoril kot zdaj tl? Obsodili so ga na smrt. No, Bog mu je bil milostljiv, da Je že med mučenjem izdihnil*.
Primož je prebledel. Dva dolga trenutka je gledal v vikarjeve oOi, ki so se svetile v tihem zmagoslavju, nato Je uprl pogled v mizo.
«Sodil me bo večni in pravični Bog*, je dejal skoraj tiho. «On edini ima oblast nad menoj*,
»Sodijo te lahko tudi tisti, ki imajo oblast od Boga*, je vikar zaostril glas. «Ni je oblasti razen Boga, kjer pa je še kaka druga oblast, je postavljena od Boga. Kdor se ji upira, se upira Bogu*.
Primož je dvignil glavo.
«Ali Je bila tudi oblast preganjaveev prvih kristjanov od Boga? Cernu so se ji tedaj mučeniki upirali? Nesmisel! Kdo je
to dejal?* je vprašal. «Jezus Kristus?*
«Sveti Pavel-* je odgovoril vikar.
Primož je hotel še nekaj reči, a je umolknil- Du. sta sl bila daleč narazen, tedaj sta se oba znašla Pred .<(’ dom. Vsak na svojem bregu. Naprej nista smela. Zrla 6 p Fulheriju je ugasnil občutek zmagoslavja nad Prim°2e vesli a sta poglede.
«Pljva, pustiva prerekanje učenjakom!* je vikar s*Us šiti kočljivo vprašanje na najbolj enostaven način.
Primož je pil.	pft
»Človek sl mora biti na jasnem sam s seboj*, je to. «Včasih se mi zdi, da je svet zelo daleč od Jezusa Kr 9j P «Po težki misli glava boli*, se Je pretegnil vikar-ti storil, če bi bil na mojem mestu?*	^
Fulherij si je ob misli na Primoža pogosto PTiznaL,g)e ^ vek bi bil izreden vikar. In se je zbal: ali ga ne Prein®:lsjjl p želen je po kobariškem vikariatu? S tem pa vikar hi agt0 toliko ln toliko duš, za katere je bil odgovoren pred	,
temveč na toliko in toliko meric žita ln drugega biaga-	<P‘
«Ce bi bil kobariški vikar, bi storil svojo dolžnost*-govoril Primož, ki je uganil njegovo skrito misel.	v
«Ali jaz ne izpolnjujem svojih dolžnosti?* gaj v «Da povem, kakor mislim: morda bi se daW storiti*.	^	p.i!&	i
Vikarjev obraz se je nategnil v nejevolji, ironič#1 ,mu Je zaigral na ustnicah.
«Na kakšen način, če smem vedeti?* Je vprašal-Primož ga je gledal utrujeno, počakal in P<)nl,lce «Naučll bi se jezika vernikov in zamenjal koc ibožjo besedo, pijanega plemiča za tlačane, strah za	...
Amen!*	]n	po*1
Vikar se je dvignil. V nekaterih trenutkih J« sa	,e.
mil vase. Odkrita beseda ga je težko zadela.	jh	^	ii»
«Od govoren sem patriarhu, čedadskemu kaphu mu Gospodu Jezusu Kristusu, nikomur drugemu -» ponovil: »Nikomur drugemu!*	.	sle™
(.Nadaljev<t^e
Glavni urednik BRANKO BABIC - Oda urednik 8TAN1SLAV	RENKO	-	UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St	6, II!	nad - Telefon Stev. 93-HUa
ln 94-638 — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St.	20.	- Telefonska St. 73-38 - OGLASI:	od	8.30	12 In od 15	18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Sulnt 1 stolpca:	trgovski	60,	flnantno-upravm 100, osmrtnice 90	Ur.	— Za	FLRJ: za vsak mm girlne 1
-tolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod	ZTT. —	Podruž.: Gorica. Ul. 8. Pellico ML, Tel	11-32. Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 ur. eea. ijua. repuD. Jugoslavija: izvov PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z& Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana TyrSeva 23 • tel. 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo tri. krsta tiska
-------------------------------------------------ešečn®	3,0
Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod	silei*
Jueoslavllo: Aeenclla demokratičnega ln0Zp2t)z-