Stev. 221, ¥ Trnu. w »fdo. t. iiplMHbf 114. Letnik XXXIX, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulka Sv. FontlSka Asiflc^a ft- 20. L nadrtr. — Vsi dopisi naj re poflMa nredmštvu Hita. Blefranki/on piana ac m ■piffiMBju In rokopisi a« na vračajo. Izdajatelj In otgovonrf nrednik Ste'*« Godina. Lastnik kooaordj lista .Edinosti". — Tisk ttsfcarre .Bdfaostt', vptaane ladiukt s omejenim poroftvotn ▼ Trsta, niirn Sv. Prmflfla AdBccgi IL 2Ql Telefon urednica in uprave Stev. 11-87. Naročnina tsm9m: Zrn celo lete.......K 24 — zspdkk................. I*— za Ui ........................f- Za «ed«ij»ko iadajo aa eala late........ Ml uooilaca......... Po samezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se račnoajo na milimetre v iirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov ..... mtn po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka mrtaljna vrsta............. 2 Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Bdinoati*. v,r^5nlna In reklamacije se pottjajo upravi lista. Plačuje se iakijofnPathtinder« je zadela na vzhodnem obrežju Anglije na neko mino in se naglo potopila. Izgube na moštvu so baje velike. LONDON 8. (Kor.) »Reuterjev urad« poroča: Kapitan in 56—60 mož križarke »Pathfinder« je bilo rešenih. LONDON, 8. (Kor.) Izgube križarke ^Pathrinder« znašajo: 4 mrtve, 13 ranjenih in 243 pogrešanih. Vbod nemSkih čet v Reisrc. BERLIN, 8. (Kor.) O vhodu nemških liGzarjev v Reims, poročajo vojni poročevalci iz glavnega stana sledeče: Ker še ni bilo znano, če so vesti prebivalstva, da je posadka Rermsa odšla, resnične ali ne, je klenil ritmoister Haub-reeht, da dožene * oosebno patruljo, če je sovražnik zapustil utrdbo Vitry les Reims pred Reimsom. ali ne. Na poziv, da naj slede prostovoljno, se jih je priglasilo jako mnogo, izmed katerih si je izbral rit-mojster tri oficirje, dva podčastnika in 7 inož. Na 6 kilometrov dolgi gozdni poti je zdirjala patrulja v diru k utrdbi in dognala, da ni sovražnika. Nato je jahala naprej in prispela ob 9 zvečer pred mesto. Ulice so bile polne radovednežov. Patrulja je takoi odjahala pred rotovž, kjer je ritinoj-ster izjavil županu, da je Reims sedaj nemška posest in da mora župan kot tal garantirati za varstvo nemških čet. Neki poročnik je bil takoj odposlan nazaj k diviziji, da poroča o tem, kar se je zgodilo, nakar se je zopet vrnil na čelu brigade, ki je prikorakala v mesto z godbo. Reims ni razrušen. HngleJki komunike o operacijah na francoskem bojišta. LONDON, 8. (Kor. Preko Berlina.) Vladni komunike, ki daja splošen pregled o francoskih operacijah zadnjega tedna, pravi: Velike akcije ni bilo. Bilo je le spopadov, ki so bili le dogodljaji strategičnega umikanja zaveznih čet, provzročenega po velikanski moči, ki so ]o vrgli Nemci na zapadno bojišče. taOniistitfli državni poslanec dr. Frank podrl v boja. BERLIN, 8. (Kor.) Kakor poroča »Vor \varts?, je dne 3. septembra v okolici trdnjave Longwy padel med drugimi tudi državni poslanec dr. Ludovik Frank, eden izmed voditeljev nemških sociialnih demokratov. Tragična smrt grofa Saurma-Jeltscha na bojišču. BERLIN. 8. (Kor.) O smrii znanega Jahača. grofa Saurma-Jeltscha. ix>roča »Lo-kalanzeiger* sledeče: Poročnik grof Sa-urma-Jeltsch je bil pri pohodu neke patrulje obstreljen v stegno. Ležal je na tleh ranjen; njegova rana ni bila smrtna. Dve uri pozneje ie prišla neka druga patrulja in našla grofa mrtvega z odrezanim jezikom. ki je ležal poleg njega. Bilo je ro vsekakor razbojniško dejanje kakega frank-tirerja nad še živečim človekom, ki pa se ni mogel braniti. Alžirski francoski v jetniki. KRANKFURT OB MENI, 8. (Kor.) Izjava ruskega uradnega lista je torej drzno obrekovanje, ki mu je namen, da bi u-blažilo po Rusih storjene sramotne čine. Nabiranje vojakov na Angleškem. LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Četudi napreduje nabiranje vojakov povoljno, se bo kljub temu vršilo tekom prihodnjega tedna za povspeševanje tega gibanja v Birmighanu zborovanje, kjer bosta govorila Churchill in lord Chamberlain. Kako se bojujejo flncleži. BERLIN, 8. (Kor.) »Deutsche Tages-zeitung« posnema iz pisma nekega vojaka sledeče: Angleži se postavijo za bitko v okopih v več vrstah. Ko prično Nemci z naskokom, pokaže prva vrsta bele zastave in dvigne roke kvišku v znamenje predaje. Ce pa se Nemci približajo, prične druga vrsta takoj streljati s puškami in strojnimi puškami. Od Angine zapreteni bojkot ne učinkije. FRANKOBROD OB MENI, 7. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Stock-holma: Angleška pretenja z bojkotom niso našla v stockhoimskem časopisju za-željene naslombe na Angleško. *Nya Dagligt Allehada« piše: Pazili bodemo, da se pišejo vojna poročila čisto nepristransko. Žrtve min. FRANKFURT OB MENI, 8. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stock-holma: Katastrofa švedskega parnika »St. Pauk, ki je pri North Shieldsu zadel na mino in se potopil, je napravila v švedskih ladjedelnicah velik vtisk. Vsled izgube tega parnika se bo trgovinski promet med Švedsko in vzhodnim obrežjem Anglije čisto gotovo zopet znatno omejil. LONDON, 7. (Kot.) »Daily Telegraph« poroča. 20 pogrešanih potnikov potopljenega parnika »Runo«, so bili sami ruski rezervisti, ki so se vračali iz Združenih držav v domovino. Najbrže so jih rešili ribiški čolni. FRANKFURT ob Meni 8. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Norveški parnik >Fri« je videl v angleškem vodovju plavajoče mine. Moštvo parnika je izjavilo, da je paroplovba za časa viharja in v megli sploh nemogoča. Francoske „dun-dum kroglje". BERLIN, 7. (Kor.) V Longwyju se je našla velika množina navrtamh infanterij-skih krogelj v zabojih. Na koncu teh krogel! se vidi globoko z nekim strojem na-vrtano luknjico; to so torej takozvane »dum-dum krogljec. BERLIN, 8. (Kor.) Zastopnik generalnega štaba je pokazal zastopnikom inozemskega časopisja dum-dum kroglje, ki so jih našli v žepih francoskih vojakov. Te kroglje so bile z nekako strojno pripravo deloma navrtane 5 milimetrov šjroko in 7 milimetrov globoko, deloma zasekane, deloma na sprednjem koncu odščipnjene ali pa razklane. Zastopnik generalnega štaba je časnikarjem pokazal tudi originalni zavoj z dum-dum krogljami. BERLIN 7. (Kor.) »VVoiffov urad« poroča: Iz velikega glavnega stana se javlja: Naše čete dobivajo danzadnem pri vjetih Francozih in Angležih na vsej fronti prave dum-dum kroglje v tovarniških zabojih, kakor jih dobivajo vojne u-prave. Takega kršenja ženevske pogodbe se ne more nikdar dovolj obsoditi. Postopanje Francije in Anglije bo Nemčijo končno prisililo, da bo odgovorila na tako barbarsko vojskovanje z enakimi sredstvi. BERLIN, 8. (Kor.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« piobčuje naslednjo brzojavko cesarja Viljema na predsednika Združenih držav VVilsona: ^Štejem si v dolžnost, gospod predsednik. da vas, kot uglednega zastopnika te- >Erankfurter Zeitungt poročaiz Carigra-i meljnih načel čiovečanstva obvestimo da: Sklep nemškega cesarja, da se izpuste tem* da m°ie čete P° zavzetju trdnjave mnogoštevilni francoski alžirski v jetnik i m Longwy našle tam na tisoče m tisoče odpošljejo v Turčijo, je napravil, kakor dum-dum krogelj, ki so bile izdelane v po-poroča »Tanin«, v Turčiji najboljši vtisk I sebni vladni delavnici. Ravno take kro- Nemci zavračalo trditev o grdem rtif 1 "g Ub,t*l inArail/en!h Daniti * „ K-I vojakih, kakor tudi pri vjetih Angležih. -niTs JNemčiJi. i d^o vam je znsmo. kake rane, kako stra-. , 8. (Kor.) Glede vesti peiro- šno trpljenje povzročajo te kroglje, kakor grajskega uradnega lista o pretveznih kru- vam je tudi znano, da jih ni smeti rabiti tostih nemškega prebivalstva in nemških po pripoznanih načelih mednarodnega oblasti proti ruskim državljanom, izjavlja prava. Zato pri vas slovesno protestiram \\oInov biro: bpansko veleposlaništvo, proti takemu vojskovanju, kakor se ima- kj mu je poverjeno varstvo v nemški dr- mo zahvaliti zanj našim nasprotnikom in zavi naiiajajočih se Rusov, priča, da se ki je tako barbarsko, da kaj sličnega njega varovanci, jemaje v ozir okolnosti, ne pozna zgodovina. Pa ne samo. da so se in postrežnicah — zdravnike so morili, lazarete obstreljevali — so bila taka, da so bili moji generali na vse zadnje prisiljeni, zgrabiti po najstrožih sredstvih, da kaznujejo krivce in da ostrašijo krvoželjno ljudstvo, da ne bi nadaljevalo z umori in grozodejstvi. Nekaj vasi in celo starodavno mesto Lowen, izvzemši rotovž, smo morali v samoobranu in pa v zaščito naših čet razdjati. Srce mi krvavi, ko vidim, da se temu ni bilo mogoče izogniti, če mislim na nebroj nedolžnih žrtev, ki so izgubile dom in imetje vsled barbarskega postopanja onih zločincev.« l&fcroicv Bjirnson« s knezom Botavom BnRLIN, 7. (Kor.) Listi objavljajo inter-wiew Bjornsona s knezom Bulowom glede stanja, ki je nastalo vsled vojne. Knez Bii-lo w se je o Avstro-Ogrski izrazil sledeče: Vojna ni vplivala samo na Nemškem pove liče valno, tudi nad Avstrijo se je razgrnila kot očiščitjoča nevihta. Kako nesramno so slikali pred vojno angleški in francoski politiki in publicisti Avstrijo, ki da vsled vednih narodnostnih bojev in prepirov razpada; kako lažnjiva so bila niih prorokovanja, so pokazala v zadnjih dneh dogodivša se dejstva. To je vedel že Bismarck, ko je rekel, da če cesar Fran Josip zasede konja, bi mu vsi njegovi narodi sledili. Akoravno Ceh predbaciva to ali ono Nemcu, ta Slovencu, Rumunec Ogru. Malorus Poljaku, vendar imajo vse te narodnosti, ki se ob danih prilikah v deželnih zbornicah v Pragi, Ljubljani, Zagrebu in Lvovu med seboj prepirajo, rajši nadaljno skupno življenje s starimi vojnimi tovariši kot pa rusko šibo. Vsi ti narodi stare podonavske monarhije imajo jednake interese za obstoj habsburške države. Biilow je nadalje izrekel mnenje, da bi storila Italija največjo zgodovinsko napako s tem, ako bi se pustila zapeljati po francoskih, angleških ali ruskih vplivih ter tvegala na podlagi praznih fraz in obljub svoje svetovno stališče in bodočnost za morebitne malenkostne momentane pridobitve. Zaključil ie: Bojevati se hočemo, dokler dosežemo mir. ki bo vreden žrtev, ki jih doprinaša naš narod s sveto resnostjo. umna v kolonijah. Angleži zasedli nemški Samoa. BERLIN, 8. (Kor.) »Wotffov urad« poroča: Glasom sedaj došllh zanesljivih poročil so Angleži nemški Samoa zasedli dne 29. avgusta brez vsakega boja. Z avstrijsko-rusbeM bojišča. Ranjenci s severnega bojišča. DUNAJ 8. (Kor.) Danes popoldne je prispel semkaj prvi nemški sanitetni vlak s severnega bojišča z 265 ranjenci, med njimi 7 Nemcev. Ranjence so pričakovali nad vojvodin ja Blanka, funkcijonarji Rdečega križa in rešilne družbe, akademične pomožne legije, kakor tudi mnogoštevilno občinstvo. Ranjenci so bili odpeljani v razne bolnišnice. Ranjeni Nemci, ki so bili navdušeno sprejeti, so pripovedovali, da so se ramo ob ramo bojevali z avstrijskimi tovariši, kojih hrabrost je vzvišena nad vsako hvalo. Nemški vojaki da so se sprijaznili z avstrijskimi ne glede na razliko narodnosti. Pri odhodu s kolodvora so spremljali Cehi nekega Nemca in Madžara in pazili nanju z vso skrbjo. Kot voditelja transporta sta fungirala o-ficirski namestnik ReuschI in neki star gospod, ki se mu je svetil na prsih železni križec iz nemško-francoske vojne v I. 1870/71. Zdravniki in sanitetno osobje so se po preskrbi vlaka odpeljali po mestu z avtomobilom in jih je prebivalstvo po vseh ulicah viharno pozdravljalo. Brzolovsa zahvala ntfvtivodinle lite oarski deželni votlnl oskrbovalni komisiji. BUDIMPEŠTA. 7. (Kor.) Ko se je včeraj vršila ustanovitvena seja deželne vojne oskrbovalne komisije, je odposlal ministrski predsednik grof Tisza nadvojvo-dinji Žiti, kot pokroviteljici imenovane komisije brzojavni pozdrav. Nadvojvodi-nja Žita je brzojavno odgovorila: Odkrito priznavam veselje, da se je deželna vojna preskrbovalna komisija pri ustanovitveni seji tako toplo spominjala mene, zato se prisrčno zahvaljujem vam in vsem zbranim. MM tatitidl unski letiitMUjev. ga miuistrstva Moravski, načelnikov namestnik poljskega kluba Czaikowski in drugi. Po nagovoru predsednika dunajskega poljskega komiteja, uda gosposke zbornice Zgorskega in trikratnem navdušenem »2ivio!« na Najvišjega vojnega gospoda, se je odposlala udanostna brzojavka na cesarja. Na potu do vojnega ministrstva je ljudstvo legijonarje navdušeno pozdravljalo. Na severnem kolodvoru je nagovoril legijonarje podpredsednik »Rdečega križa«, baron pl. Beck. Zopet veliko navdušenje in vlak se je odpeljal. Belgijska kraljica odpotovala v Rntverpen. ROTTERDAM 8. (Kor.) List »Niew Rotterdamscher Couraut* priobčuje iz Vlissingena: Včeraj je dospe-a sem belgijska kraljica ter se od tu napotila Antwerpen. Sem je dospelo veliko število belgijskih begunov. Na stotine se jih je odpeljalo na Angleško. Lažnjivo poročanje francoskega In angleškega časopisja. LIPSKO 7. (Kor.) Vodstvo mednarodne razstave za knjigotrštvo in grafiko naznanja: Jasen dokaz, kako francosko in angleško časopisje laže, je neka notica, ki jo je priobčil pred kratkim pariški dnevnik »La Patrie« in pozneje tudi angleški dnevnik »Times«. Vest se glasi: Glasom poročil potnikov, so bili ruski, angleški in francoski paviljoni z vsemi dragocenostmi vred požga-ni. Mesto ni ukrenilo ničesar, da bi omejilo požar. Samoobsebi razumljivo, ni bilo, kakor ve vsakdo, na nobenem delu razstave nobenega Dožarja. Samoobsebi je tudi razumljivo. da vodstvo razstave in mesto ne bi mirno gledali požara, kajti v Nemčiji poznajo tudi v vojnih časih obveznosti varstva tuje privatne lastnine. Imenovani paviljoni sc popolnoma nepoškodovani. Iz Albanije. Princ Burbon Eddin - bodoči olbcsM knez. RIM, 7. (Kor.) »Giornale d'llalla« poroča iz Drača: Novi knez Albanije postane Burhan Eddin efendi. sin bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Albanija ostane istočasno popolnoma neodvisna od Turčije. Knez si bo izvolil zastavo po svoji lastni volji. Za konstituiranje provi-zorične vlade pričakujejo sedal prihoda Essad paše in voditeljev iz notranjosti dežele. Potom srečkanja bo sestavljen senat, ki mu bo načeloval Essad paša. Bivši turški oficir, Irfan bel, je imenovan za višjega poveljnika v Draču. Siva barva tudi no morju naima. Dolgo časa so se strokovnjaki prepirali o tem, katera barva bi bila najprikladnej ša za pleskanje vojnih ladij. Končno se je Nemčija kot prva odločila za sivo barvo in njej so kmalu sledile druge države. V angleškem vojnem ministrstvu pa ni šlo čisto gladko. Neki angleški kapetan je namreč svaril pred sivo barvo in priporočal, naj se vojne ladje prepleskajo s tremi temeljnimi barvami, ki se 2e iz majhne daljave zlijejo v sivo in bi bili na ta način zlasti topovi iz daljave popolnoma nevidni. Vendar je prodrla enotna siva barva. V meglenem vremenu se sivo preple-skana ladja tudi res najmanj vidi. Drugače je v jasnih solnčnih dnevih, ko se jasna sivina ladje prav močno odraža na tem-nomodrem ali temnozelenem morju. Toda tako ogromnih teles, kakor so moderne vojne ladje, ob jasni luči sploh ni mogoče popolnoma skriti očesu. Đbleftmja v XIX. stoletln. Izmed dogodkov sedanje vojne vzbujajo izredno začudenje predvsem nagle kapitulacije francoskih trdnjav, ki jih oblegajo Nemci. Nekatere trdnjave so padle celo kar v par dneh, tako da na vsak način ne bo trajalo dolgo, ko bodo stali Nemci tudi že pred pariškimi utrdbami. Ob tej priliki naj omenimo par znamenitih obleganj tekom zadnjih desetletij. V prvi vrsti pride seveda v poštev obleganje Pariza I. 1870/71, kajti Pariz je, kakor nobeno drugo mesto, središče celokupnega duševnega in političnega živlie- DUNAJ, 7. (Kor.) Danes popoldne se je nja francoskega naroda. Nerodno je za poslovilo in odšlo 170 mož prve stotnije slična velika mesta veliko število [>rebi-dunajskih poljskih legijonarjev. Ljudstvo valstva, kar zelo otežuje preskrbovanje nastopivše z izbruhom vojne, nimajo pri t o- naši sovražniki posluževali takega orožja,»jim je prirejalo simpatične ovacije. Legi- z živili. zevati radi svojega položaja. Nemške ob- temveč je belgijska vlada odkrito huiskala •asti izpolnjujejo svojo dolžnost tudi na- civilno prebivalstvo na boj in ga dolgo rram ruskim državljanom in v Nemčiji se skrbno za to pripravljala Celo grozodej-n»^d0it0illla ležka oškodovanja, ali celo, stva, ki so jih storile belgijske ženske in u čojstva, kakor so se na Nemcih v Rusu.-, f4 ^čiiia na ramen, vojakih, zdravnikih jonarji so oblečeni v vojno opravo, pov- I L. 1870 je znašal ves pariški trdnjav-sem slično oni avstro-ogrskih vojakov, sik pas 52 km. Obkoljevanje le pruelo samo da nosijo čepice okrašene s poljskim | dne 19. septembra 1S70. Nemška obko-orlom. K slovesu Je prišla poljska kolonija, hlna linija je znašala 85 km. ZačetKorn me-j vodoravni sn.cri dvobarvne. Vrhnja barva podžupan dr. Hšerhammer, vodja noliske-i seca novembra so štele oblegovalne čete |le barva polka, tiadaljna pa barva Motniie. 200.000 mož, med njimi 13.000 jezdecev in okoli 670 poljskih topov. Težki oblegovalni topovi so došli šele polagoma. Koncem obleganja je bruhalo na pariške utrdbe ogenj nič manj kakor 240 težkih oblegovalnih topov. Pariška posadka je štela sredi novembra okoli 400.000 mož, med njimi seveda Ie 80.000 mož linijskih čet. Vrh tega je bilo še 180.000 mož mobilne garde in 140.000 mož nacijonalne garde. Posadka je imela 600 poljskih topov, trdnjava sama pa 805 težkih in pa 1390 topov na utrdbah. Tekom obleganja so izstrelili Nemci 110.300 topovskih krogelj proti mestu. Kapitulacija se ie izvršila vsled pomanjkanja živil in vsled popolne brez uspešnost i naduljnega boja. dne 2. januarja 1871. Vsa posadka je bila vjeta, a ne odpeljana. Del inesta in vse utrdbe so zasedli Nemci. Nemški vojni plen je znašal 602 poljska topova, 1362 trdnjav-skih topov. 1680 lafet, 860 možnarjev, 177.000 pušk, 3,500.000 patron, 7000 centov smodnika in 300.000 topovskih krogelj. Obleganje je trajalo 132 dni. Nemške izgube so znašale 11.200 mož, francoske 25.000, izmed katerih je bila približno ena tretjina vjeta. Znamenito obleganje Port Arturja se je pričelo pravzaprav šele koncem julija 1904. Prvi boji so se vršili na morju, poznejši na trdnjavskem predterenu. Dne 5. maja se je pričelo izkrca vanje japonskih oblegovalnih čet, dne 26. maja je bila bitka pri Kinčou, dne 30. maja so zasedli Japonci trgovsko mesto Dalny in pričeli potem takoj z izkrcavanjem težkih oblegovalnih topov; dne 26. junija so sc vršili veliki boji v goratem predterenu trdnjave. Rusi so se pričeli kmalu umikati za prave trdnjavske utrdbe. Toda šele v dneh od 26.—30. julija so se vršili odločilni boji za predteren. Rusi so se morali umakniti v trdnjavo. Sele od tega tre-notka se zamore govoriti o pravem obleganju trdnjave, ki se je branila potem še čez pet mesecev; kapitulacija se je izvršila dne 3. januarja 1905. Olede boja se lahko omeni sledeče: Ruska trdnjava zadetkom bojev še ni bila dogotovljena in rudi ni imela nobenih modernih oklopnih zgradb, ki jih Rusi sploh ne vporabljajo. laponci so se izkazali sicer silno hrabre, zato pa tudi dovolj nespretne za oble-govanle trdnjav. Odtod njih kolosalne izgube na mrtvih in ranjencih. Končno naj omenimo še obleganje Se-vastopola (1854/55) v Ornem morju. Obkoljevanje se je pričelo 9. oktobra 1854. Oblegovalci (Francozi, Angleži. Turki in končno še Sardinci), so imeli začetkom obleganja 60.000 mož s 126 topovi, ruska posadka pa 32.000 mož z 200 topovi. Kon-ern obleganja je znašala zavezniška armada 170.000 mož in 814 topov, ruska posadka pa 75.000 mož in 1147 topov. Posadka je namreč dobila pomoč od severa. Vrh tega je zavezniško brodovje blokiralo pristanišče, ki so je Rusi zaprli s tem, da so potopili vse svoje vojne in trgovske ladje. Do kapitulacije trdnjave sploh ni prišlo. Dne 8. septembra 1855 se je vTšil namreč odločilni naskok na utrdbo »Malakov stolp«, ki jo je uskočilo 63.000 mož pod vodstvom Mac M ah ona. Dne 9. septembra so Rusi zapustili trdnjavo, poprej pa še pognali v zrak vse utrdbe, ki so jih še imeli v oblasti. Dne 10. septembra so zasedle zavezniške čete južni del mesta. Izgube zaveznikov so znašale 54.000 mrtvih, ranjenih in vjetih, 609 topov je bilo uničenih. Na ruski strani je bilo 52.670 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, 900 topov je bilo uničenih. Oblegovalci so izstrelili 1,356.000, posadka pa 1.027.000 topovskih krogel!. Zastava v ruski vojski. Neka izvanredna posebnost v ruski vojski so polkovne zastave in potem bataljonske in stotnijske zastavice, ki služijo za razlikovanje raznih čet in kot pomožno sredstvo za zbiranje. Zastavice se nosijo na puškah. Polkovna zastava služi v prvi vrsti za to, da se označi mesto polkovnika. Vsaka polkovna zastava ima barvo dotič-nega polka in na črnem platnu, pet centimetrov široko prišite številke zbora, divizije ali brigade ali pa tudi začetne Črke označbe (donska divizija). Bataljonske zastavice v vodoravni smeri, so od zgoraj navzdol belo-pomaranča-sto-črno progaste. Na pomarančastem polju se nahaja številka bataljona v rimskih številkah Stotnijske zastavice irnajo za temeljno barvo ono svojega polka. Za razlikovanje bataljonov služijo vodoravne, za stotnije pa navpične črte. Kozaški polki in stotnije nosijo zastavice za zbiranje. Kozaške polkovne zastave so čveterooglate in imajo številke polka, stotnijske zast. Fonderia T. 231G3 Kupujem stare kovine- — Anton Cerneka, ul. Olmo 4. Zaloga koles za vozove. 97t» tapetnik oooooooo*?*« Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. TRST, ULICA GIULEA 32, TRST 9 Prodajalna : leleznine In 19 predmetov za domačo rabo. Obrtni Ht poljski predmeti po šmarnih conah.:: HELVETIA Velika zaloga gramofonov. TRiTa M rt. tomra *Kclia ft*. 19. Vodno v zalogi venfui Izbor slovenskih In hrvatskih ptoiC od K a-so naprej. • Vodno nove ploSCo nalbollia vr»to. Gramofoni na obroka. Specijalist za živčne bolezni Dr. mfmđ Igrico Ofdlrira od 2-4 iMp* V. G. €a!iina 3. (F čszza S©S«Sei»š SJ O O O O UTI: ♦♦♦♦ V dobroznanl mesnici ♦♦♦♦ Trst, Pfazzo Barriera vecdiio 9. Tel. Z6-56 fse prodaja vedno prvovrstno g goveje, telečje in koštnmoto I • jančje in tudi kcko&je meso. • OBRT: K'ofcio^« gvv»jvb vanap, zai«« s»-sih iu osoljaoih črev ter •H£aih ix0. - Popolna oprava Capote s stranskimi zavesnmi, steklo pet tvetilk, generator za acet Ionski plin. rog; kilomcterski števnil;. hit'omer. Cene veljajo za voze prosto vo/.nine in eolnine vTrstia. ANTON SKEEia. sodnijeki izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 173^. Garage: Via del Bacchi 18. Telefon 2247. Prodfliialnica ur in drageceoosii BUCHER (On dru« Drafl. Vok|ota> Trst Corso ft. 35. Begati izber zlatanine, »rebrnlne. dragocenosti in žepnih ur« Kupaj e in m«i>ja staro zl*Lo in tnal srebro z noviau predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja T»«koTrstn« srebmine, zlatanine, kakor tndi žepne nro. F^Malis 4nkmrm Irsjit n inijikiB ifww u prikrejnjnji, i Imtjahtm nftjtsn!. ns. Trst, ulica Tor San Plaro 4. ............................M..... Podružnica : v NabreSinl. Kroja (niča In velika zaloga sukna. - Obleke po meri. Solidna h vzorna Izvril-t^v po r ca:;ah. ns