Lsvec glasilo Lovske zveze Slovenije MALI OGLASI Prodam štiriletnega nem. kdl. ptičarja z dobro oceno in nem. kdl. psičko odličnih staršev. — Edmund Macarol, 66210 Sežana, Brkiničeva 6. Oddam v začetku marca leglo mladičev ptičarjev, poleženih 6. 1. 1975. Leglo je odličnih staršev, mati Cita Vodranska, ocena odlična, oče Car Pobreški, ocena odlična. — Avgust Pasternak, 62366 Muta ob Dravi, Muta 151. Kupim dve samici-mladiča, nemški lovski terier, stara dva do tri mesece. V poštev pridejo mladiči odličnega očeta in matere. — Ljuban Umičevič, Ul. 25. novembra 50, 78350 Bosanski Novi. Prodam resaste lovske terierje, stare deset tednov. — Edi Lapornik, 63270 Laško, Kuretno 20. Prodam lovsko puško komb. 16-6,5 X X 58 R in 100 nabojev ter češko malo-kal. puško na 10 strelovz daljnogledom. — Ivan Bonča, 65281 Spodnja Idrija št. 50. Kupimo enega ali dva goniča, ki garantirano gonita divje prašiče. — Ponudbe na: Lovska družina »Mokrice«, 68261 Jesenice Dol. Prodamo stroj za metanje umetnih golobov, nemške izdelave, malo rabljen. — Ogled in informacije pri Albertu 2i-bertu, Šmartno 29, 61219 Laze pri Tuhinju. LD »Krško« prodaja 100 parov poljskih jerebic in 20 parov rdečih jerebic, vzgojenih v lastni jerebičarni. Vse informacije pri Jožetu Špindler, 68270 Krško, Papirniška 4 ali po tel. 71-349. Lovci, lovski čuvaji! V lovišču pri Klanj-cu v Hrvatskem Zagorju, ob reki Sotli, se mi je 3. 11. 1974 zgubil pes epag-neul breton, star eno leto, oranžno lisast, samec, ime mu je BIG. Tistega, ki je našel psa, oziroma ki ve, kje se pes nahaja, prosim, da za dobro nagrado sporoči na: Nikola Marič, Hana-manova 17, 41000 Zagreb. Sporočam moj novi naslov (zaradi paritev). — Stane Gašperin, 68250 Brežice, Ulica 21. maja. Pes »Aron Vrbinski« nem. kdl. ptičar, črn serec z rjavo glavo, prav dobro ocenjen. Prodam poceni skoraj novo rusko bo-karico 16 X 16. — Rudi Klavžer, 63257 Podsreda, Pečice 25. Prodam nem. kdl. ptičarja. — Karlo Ambrožič, 65271 Vipava, Vipava 203. Prodaja in servis električnih pastirjev na baterijsko napajanje. — Roman Gorjup, Šmarca 85, 61240 Kamnik, telefon 831-105. PRIPRAVA UPLENJENE DIVJADI Na tržišču je vedno večja ponudba divjačine a manjše povpraševanje, kar je bilo občutiti pri lanskih odkupnih cenah. Z novim letom uvajajo zahodne države strožje veterinarske predpise, ki se jih moramo držati. Parkljasta divjad se mora za oddajo pripraviti še pazljiveje in skrbneje; notranjost je treba temeljito izbrisati. Pri parkljasti divjadi, razen pri divjih prašičih, se odrežejo noge in glava, sprednje noge v zapestju, zadnje v skočnem sklepu tako, da kožo prerežemo nekoliko nižje, da se tako zakrije rana. Zlasti pri jelenjadi in divjih prašičih moramo prerezati podpazduhe, ker se tam najprej pojavi vnetje mesa in s tem kvar. Pripominjamo, da bomo prevzemali le tako pripravljeno parkljasto divjad. Za transport je treba srnjad in gamse pakirati v posebne vreče; pri jelenih pa mora biti vrat ovit s papirjem, da ni vidna rana odrezane glave. Nikakor ne smemo pakirati še tople divjadi, temveč le dobro ohlajeno, toda ne zmrznjene. Inozemski kupec lahko zavrne celotno pošiljko, če je v nji le en slab kos. Vidno shujšane ali povožene divjadi ne prevzemamo, ker taka ni za ljudsko prehrano. Tudi mala divjad mora biti iztrebljena, in sicer: pri pernati s kljukico izvlečemo čreva, pri zajcih pa odstranimo želodec in čreva. Vso slabo pripravljeno divjad veterinarska inšpekcija zapleni preden gre pošiljka v hladilnico. Na to posebej opozarjamo lovske družine. Odkupne cene za leto 1975 še niso znane; upajmo, da bodo ugodnejše od lanskih. Na tržišču moramo konkurirati le s kvaliteto spričo ogromnih ponudb vzhodnih držav. Kvaliteta bo tudi vplivala na doseženo izvozno ceno, kar je povezano z odkupno ceno, plačano lovskim družinam. Prosimo lovske družine, da se teh navodil strogo drže, ker veterinarska inšpekcija od svojih predpisov ne odstopa. Lovska zadruqa Svečane lovske obleke iz kamgarna, z enimi zavihki lahko z 20 % znižanimi cenami kupite v BLAGOVNICI KVIK MARIBOR, Glavni trg Stara cena 1514,70 din, nova cena 1211,70 din Prodajamo na kreditno odplačevanje, z 20% pologom, na tri obroke brezobrestno. Porok je lovska družina © zajčja, Gibanje sonca: dolžina dan vzhod zahod dneva Lunine mene: 1. 6.42 17.47 11.05 zadnji krajec 4. ob 21.20 10. 6.26 18.00 11.34 mlaj 13. ob 00.47 20. 6.07 18.14 12.07 prvi krajec 20. ob 21.04 30. 5.47 18.27 12.40 ščip 27. ob 11.36 Glasilo Lovske zveze Slovenije LVII. letnik št. 12 marec-sušec 1975 Vsebina: Član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj 65-Ietnik . . . 360 B. K. Preložitev občnega zbora LZ Slovenije...............360 France Avčin Vpliv strelnega kota na strel s kroglo - še enkrat . . 364 Ljuban Zadnik XIII. republiška tekma po krvnem sledu..............367 Stanko Lapuh Svobodnjak Hribar — XII. - konec....................370 Tone Ožbolt Na medvedjem lovu...................................372 Obračun LZ Slovenije — Organizacija za lovsko leto 1973/74 ...................... 374 Obračun lovskega sklada LZS za lovsko leto 1973/74 ........................... 375 Lovski oprtnik: ..........................................376 Vprašanja — odgovori: Odstrel jelena ob krmni njivi - Strokovni sekretariat LZS............................................................................377 Lovska organizacija: Bazensko gospodarjenje z divjimi prašiči - J. V. 378 Samoupravni sporazum...................................380 LD Begunjščica in LD Ponikva pobrateni - Stanko Lapuh ...................................................380 Drugo srečanje lovskih pevskih zborov Slovenije - - Anton Knap......................................381 Jubilanti ..........................................382 V spomin: Vekoslav Sprager....................................383 Lovska kinologija: Plan kinoloških prireditev v letu 1975 ............... 384 LOVCA izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Zupančičeva 9. Glavni urednik Tone Svetina, odgovorni urednik FrancS Cvenkel. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu Lovca, Zupančičeva 9, 61001 Ljubljana, poštni predal 505, telefon 21-245 in 21-819. - Rokopisov in fotografij ne vračamo. - Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski zvezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za Lovca, je po članu 75 din. Za druge naročnike je letna naročnina 85 din; za inozemstvo 100 din. Posamezna številka 8 din. - Cene malim oglasom za člane lov. organizacij: do 15 besed 10 din, od 15 do 25 besed 13 din, od 25 do 35 besed 17 din, od 35 do 45 besed 20 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilom! - Žiro račun Lovske zveze Slovenije: 50101-678-47158. — Tiskala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani. Naklada 16 700 izvodov. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS, št. 421-2/72 oproščeno prometnega davka. V letošnjem januarju je član predsedstva SFRJ EDVARD KARDELJ praznoval svoj 65. rojstni dan. Neštetim čestitkam ob tem pomembnem življenjskem jubileju se pridružujemo tudi slovenski lovci. Želimo, da bi njegova ustvarjalna politična misel neomajnega revolucionarja, vtkana v delavsko gibanje, zaživela s svojo humanistično vizijo sveta tudi v velikem svetu in pomagala ustvariti življenje, ko ne bo več izkoriščanja človeka po človeku in bosta zavladala mir in sožitje med narodi. Obenem želimo, da bi Edvard Kardelj, velik ljubitelj prirode in lovec, še dolgo hodil po lovskih stezah naših gora in gozdov, užival lepoto in mir visokogorskega sveta pod Triglavom med gamsi in macesni, sredi planinskega cvetja. Slovenski lovci Preložitev občnega zbora LZ Slovenije S seje upravnega odbora LZS v Kočevju Upravni odbor LZS se je 17. 1. 1975 šestič sestal v svoji mandatni dobi po občnem zboru LZS januarja 1973. V uvodnem delu seje, pri obravnavanju uresničevanja sklepov pete seje, ki je bila 6. 7. 1974, je bil upravni odbor obveščen o poteku zaključnih del rekonstrukcije lovskega muzeja v Bistri. Ker so zadovoljivo rešena vsa vprašanja v zvezi s financiranjem del, se odprtje novega lovskega oddelka predvideva v maju 1975. Ta pomemben dogodek ne bo pomenil samo uspešen zaključek dolgoletnih prizadevanj lovskih organizacij za postavitev sodobnega lovskega muzeja, slovensko lovstvo se s tem tudi vključuje v vrsto slovesnih prireditev ob praznovanju 30-letnice osvoboditve. 1 400 m širino dlani (e?5 8 cm) podenj v točko A” (merilna premica II), če ga hočemo zadeti skozi sredino trupa (točka A’). Kajti če bi pomerili tako kot v ravnini, po merilni premici I tedaj, misleč, da bi šla krogla na 200 m tudi pod kotom 75° prav skozi merilno točko E oz. A’, bi gamsa lepo nadstrelili za višino dlani skozi točko D’. Krivuljo leta pod 75° smo za primerjavo prenesli tudi v risbo vodoravnega strela spodaj (črtkano). Ne gre več skozi A, temveč za 18,4 cm više skozi D’. Nikakor pa ne gre skozi +44 cm, kar je za 26,4 cm višje od same smeri strela, kot da bi krogla zavijala od nje navzgor namesto navzdol. To namreč obeta Lampel in z njim vsi, ki številkam verjamejo kar na slepo. Ponoven dokaz za moje staro spoznanje, da ni vse zlato, kar je nemško, kot to mnogi naši, še po avstrijsko vzgojeni lovci verjamejo, misleč, da berejo samo sveto pismo ... Dodajmo še pravilno izračunano razpredelnico (Rl), z mojo razširitvijo na 400 m. Nikdar pa ne pozabimo, da prinaša podatke pravokotno na merilno premico, tako kot jih je videti v merilnem daljnogledu. Rl smo spodaj dodali še čase leta te krogle v tisočinkah sekunde na razdalje tja do 400 m. Ti so namreč edino, kar se res lahko (če se sploh!) meri. Z njimi po omenjeni metodi podpisanega lahko razmeroma hitro, preprosto in točno izračunamo vsako balistično krivuljo, pa so dosedanji načini od sile zapleteni, zraven pa kaj približni, bolj artilerijski kot lovski. Balistične tablice jih podajajo natančno do milimetra, so pa zgrešene za cele centimetre, a vselej tako, da je pot krogle videti bolj razantna, se razume! Samo zaradi popolnosti in zaradi primerjave z objavljeno razpredelnico WF dodajam še pravilno razpredelnico (R 2) teh navpičnih odstopanj y’ za primer merilne premice, ki daje pri »vodoravnem« strelu v piko na 200 m, kot ustrezajo razpredelnici v LOVCU. Skozi količkaj velik cilj teh točk videti ne moremo, če je strel količkaj strmejši. Tudi Lampel jih nikdar ne navaja, saj strelca le zmedejo. Zapomnimo si in izpišimo si za obravnavano »gamsjo« patrono od izčrpne razpredelnice RT samo naslednje (razpredelnica R 3): pa ne streljamo v nobenem primeru dlje kot do 300 m in ne bolj strmo kot do 60° (debelo obrobljeni izrez). Se tole: naša sicer imenitna, že kar strupena »gamsja krogla« po lastnih dolgoletnih izkušnjah podpisanega precej »jadra«, to je, da zlasti od 200 m naprej leti za več ali manj nad izračunano, v priročnikih podano krivuljo. O tem se brž prepričaš s streljanjem, na tarčo seveda, ne na gamsa. Ta, že tradicionalna tekma po krvnem sledu je bila 27. X. 1974, katero je strokovno organiziralo Društvo ljubiteljev ptičarjev (DLP) s finančno pomočjo lovskih zvez Posavje in Novo mesto. Vodja tekme sem bil avtor tega poročila, pomočnika pa kinološka referenta Arko in Pajmon. Sodniški zbor: Jože Škofič, Tine Hafner, Pavle Cvenkel, Peter Pečnik in Henrik Vadnov. V veliko pomoč so bili še trije člani LD Kostanjevica. Krvni sledovi so bili položeni v soboto, 26. X.; za vsakega prijavljenega psa en sled in en rezervni sled. V soboto ponoči je rahlo deževalo, toda dež ni bistveno pokvaril sledov. Položeni sledovi so bili v lovišču LD Kostanjevica v gozdnatem predelu južno od ceste Kostanjevica —Šentjernej pod Opatovo goro. Gledalcev (korona) je bilo na Razpredelnico R 3 podajamo še v priročni grafični obliki (SL 2). Če ji premico za vodoravni strel 0° držimo vodoravno pred očesom, premice pod koti /? pa usmerimo proti cilju, lahko kar dobro ugotovimo, pod kolikšnim kotom /? se le-ta kaže in upoštevamo popravke. Zapleteno, kajne! A preprosteje ne gre, če hočemo stvar količkaj glob-je doumeti. In še smo povedali daleč premalo, da bi strmi strel res obvladali. Tako je nemara prav storil tisti predvojni bohinjski »raubšic«, imeniten strelec, ko je na divjem lovu nekje v Krmi, pravijo, svojemu pajdašu pred prvim strelom na gamsa daleč in visoko v steni takole velel: »Ti gledi, kam bo k u g v a padva —,« pred drugim strelom pa že: »No, zda pa merkej, kam bo g ’ m s padu ...« tekmi bore malo. Lovci so raje odšli na lov, kakor da bi gledali zahtevno tekmo. S svojo prisotnostjo pa so tekmo počastili častni predsednik KZS Franjo Bulc, predsednik KZS Polde Maček in častni predsednik DLP Vladimir Pleničar. Za tekmo je bilo prijavljenih 8 psov, toda privedenih je bilo le 5 in to vsak druge pasme. Tekma je pokazala napredek že v tem, da so bili psi pravilno opremljeni za sledenje in da vodniki vedno bolj obvladajo vodenje psa po sledu. Pred leti je redek pes imel sledni ovratnik in sledni jermen, vodniki pa so bili celo neprimerno obuti. Zameriti je, da je bilo premalo prijav, ko vendar slišimo in beremo hvale raznih vodnikov, kako sposobne krvoslednike imajo, toda na tekmo jih ni. Sposobnega psa krvo-slednika bi morala imeti vsaka lov- ska družina, vendar v srnjih loviščih ni treba, da bi to moral biti krvoslednik specialist, kot sta ha-noverški in bavarski barva r. Sledenja po krvnem sledu se lahko izuči marsikateri lovski pes, če ima za to le nekaj prirojenih zasnov. Toda samo prirojene zasnove niso zadosti, psa je treba tudi vaditi, saj brez vaje odpove tudi krvoslednik specialist. Kakor mora imeti ravninsko lovišče zanesljivega prinašalca ranjene male divjadi, tako je za srnja in jelenja lovišča neob-hodno potreben krvoslednik. Za vodenje krvoslednika ni dovolj en mesec, potrebno je dolgotrajno, sistematično delo. Psa lahko prisilim, da prinaša, da gre v vodo, toda prisiliti ga, da gre po sledu, ni mogoče. Psa v rani mladosti začnemo vaditi, pa četudi bo na koncu umetnega krvnega sledu njegova polna skleda. Navaditi se mora izdelovati sled z nizkim nosom, brez vihravosti. Vse vaje s psom morajo biti v začetku enostavne, psu dojemljive. Morajo biti za psa lahko izvedljive. Postopoma pa prehajamo od I. mesto na tekmi po krvnem sledu, Kostanjevica 1974; vodnik Alojzij Mlakar, Šk. Loka, z Brinom XIII. republiška tekma po krvnem sledu Ljuban Zadnik lažjega k težjemu. Nikdar ne preidemo k težji vaji, če ni predhodna dobro in točno izvedena. Pri vodenju po krvnem sledu so prvi sledovi močni, porabljeno je precej krvi in to v ravni črti. Z zmanjšanjem količine krvi za sled in podaljšanje sledu pa vajo napravi že zahtevnejšo. Tudi prehod s sledu v ravni črti na sled s kljuko mora biti stopenjsko izveden. Prvi sled s kljuko ne bo imel pravokotne kljuke, temveč speljane v velikem loku. Oteževanje vaje na krvnem sledu je tudi povečevanje časovne razlike med položitvijo sledu in med delom s psom na sledu. 2e teh nekaj vrstic pove, da je vodenje dolgotrajno, če hočemo izuriti zanesljivega krvoslednika, ki ne bo odpovedal v zeleni praksi pri težkih okoliščinah in tudi ne na tekmi. Vodnik, ki privede psa na tekmo po krvnem sledu in pove, da je njegov pes našel že pet, šest obstreljenih srnjakov, navadno zapusti tekmo razočaran. Verjamem, da je pes našel toliko srnjakov, toda sledovi so bili močni, mogoče dolgi samo do 200 korakov in le kako uro po strelu. Tak sled izdela skoraj vsak lovski pes, ki ima nekaj volje za lov. Toda na tekmi se ne bo prebil niti skozi prvo kljuko, ker ni šel skozi sistematično vodenje. Na tekmi se preizkuša tudi odložitev. O tem imajo nekateri pomisleke, češ saj to ni potrebno za delo po krvnem sledu. Res je, da to ni potrebno za to dejavnost, toda za praktičen lov je še kako potrebno. Odložljiv pes ne bo v kritičnih trenutkih vodniku v napoto. Pripomnim pa naj, da se pri končnem vrednotenju ta disciplina upošteva le za diferenciacijo med psi, ki imajo enake ocene v drugih disciplinah. Na tekmi se tudi preizkuša, če pes trga in žre mrtvo srno, ko pride do plena brez vodnika. Nekateri menijo, da je tudi ta predmet nepotreben, z izgovorom da vodnika pes pripelje do srne po krvnem sledu na jermenu, torej nima možnosti, da bi srno načel. Točno, če pride pes do mrtve srne. Kaj pa, če je srna slabo zadeta in ko pride pes z vodnikom skoraj do nje, odskoči? Takrat mora psa sprčiti in verjetno bo srno tudi kmalu ujel. Toda do takrat, ko bo prišel vodnik do psa in srne, si bo pes lahko že privoščil del stegna. Pes krvoločen trgač ni za praktični lov; če to lastnost ugotovimo na tekmi, moramo takega psa diskvalificirati. Ne bo odveč nekaj besed, kako za tekmo položimo umetni krvni sled. Dolg je prek 800 korakov in ima dve kljuki. Za sam sled se uporabi 0,3 litra krvi parkljaste divjadi in še en deciliter za označevanje na-strela in krvavega ležišča. Sled je položen 24 ur pred tekmo in to s pikljanjem. Pikljanje je označevanje sledu z gobico 4 X 4 cm, ki je pritrjena na koncu sprehajalne palice. Gobica se pomoči v kri in s pritiskom ob tla pušča krvave od- tise. Odtisi so prvih 30 korakov sledu pogostejši, na vsak drugi korak, pozneje pa redkejši, na vsak četrti korak. Gobico namočimo v kri na vsak četrti ali peti pritisk ob tla. Kolikor so odtisi gostejši in če na vsak drugi odtis namočimo gobico, je sled močnejši, kar uporabljamo pri začetnih vajah. Samo 0,3 litra krvi na skoraj kilometer dolgem sledu je res skromna količina, toda zadostna za psa, ki smo ga sistematično vadili. Vrednotiti moramo vsakega psa, ki tak sled izdela, saj mora biti mojster v svoji stroki. Spremljajoči sodnik zaustavi vodnika, če pes zaide daleč s sledu in ko ni verjetnosti, da se bo pes sam popravil. Vsak popravek, ki ga zahteva sodnik, znižuje oceno; četrti popravek pa zahteva odstop od nadaljnjega tekmovanja. Vrnimo se k našim tekmovalcem in njihovemu uspehu: BRIN, hanoverski barvar JRHb 175, poležen 11. 4. 1969, z vodnikom Alojzem Mlakarjem iz Suhe pri Škofji Loki je bil zmagovalec XIII. republiške tekme. Pokazal je brezhibno prosto odložitev, premišljeno in umirjeno delo na krvnem sledu. Takoj na nastrelu je poprijel sled, pri 100 korakih so ga nekoliko zmotile sveže jazbine, prek katerih je potekal krvni sled, toda vedel je, kaj je njegova naloga. Nadaljeval je s sledenjem in izdelal sled do položene srne brez vsake pripombe. Obnašanje pri mrtvi srni je bilo neoporečno. Tudi ni dovolil, da bi se srni približala tuja oseba. Vodnik je ponovno prejel prehodni pokal DLP, ki mu ga je izročil častni predsednik DLP. V trajno last je prejel pokal KZS, ki mu ga je izročil častni predsednik KZS. Dobil je tudi zlato plaketo in diplomo DLP. Drugi je bil nemški prepeličar GERO POLJČANSKI, JRPr 211, poležen 22. 2. 1972, z vodnikom Alojzom Opeko z Rakeka. Tudi Gero je pokazal prosto odložitev. Na nastrelu pa vodnik ni znal psa zadostno spodbujati in so fazanji Vodniki s krvosledci na tekmi v Kostanjevici 1974 Vse foto VI. Pleničar sledovi psa bolj pritegnili kakor krvni sled. Ko ga je vodnik dal ponovno na nastrel, je sled poprijel. Na dobrih 100 korakov pa je zašel s sledu in je sodnik interveniral. Popravek je dobro vplival na psa, saj je brezhibno sledil po ostri kljuki. Pred drugo kljuko so ga zopet zmotili fazani, toda Gero se je sam popravil in nadaljeval sledenje po drugi kljuki do mrtve srne, kjer se je obnašal korektno. Gero je za tako težko tekmo še sorazmerno mlad, toda z vajo bo postal mojster. Prepričan sem, da bo na prihodnji tekmi zopet startal in ne bo me začudilo, če bo vodnik prejel pokal zmagovalca. Na tej tekmi pa je dobil pokal za drugo mesto, srebrno plaketo DLP in diplomo. Tretja je bila istrijanka DIANA, JRGki 60047, poležena 10. 4. 1968, vodnik Viktor Rijoza, Kocjančiči 10, Koper. Simpatična kratkodlaka istrijanka, z ne več mladim, dobrodušnim vodnikom, je bila odložena oprčena, privezana k drevesu. Po oddanih strelih je bila precej glasna. Na nastrelu je sled dobro poprijela, toda kmalu so jo zmotile zapeljevalni sledovi srnjadi in je v prvi tretjini sledu dobila dva popravka. Da bi bila mera polna, si je ob samem sledu ponoči izbral svoj lož še zajec. Ko je zajec odskočil, je nekaj sekund gledala za njim, nato pa nadaljevala sledenje do mrtve srne. Vedela je, kaj je njena naloga in da zajec takrat zanjo ne sme biti zanimiv. Mrtvo srno je parkrat zagrabila in stresla, a ni jo trgala. Ko se je umirila, je zvedavo čakala svojega vodnika, na katerega je neverjetno nave- zana. Za uspešno delo in tretje mesto je vodnik prejel pokal, bronasto plaketo DLP in diplomo. Za istrskega goniča je taka tekma še težja kakor za druge pse, posebno če mu pot križa zajec. Nastopili sta še brak-jazbečarka in kratkodlaka jazbečarka, ki pa nista uspeli. Prva je sicer uspešno izdelala sled, a je začela trgati položeno srno, za kar je bila diskvalificirana. Kratkodlako jazbečarko so pa predvsem zanimali sledovi srnjadi, ki je ponoči križala položeni krvni sled, sam krvni sled pa ji je bil nezanimiv. Uspehi oziroma neuspehi so bili objavljeni po tekmovanju in zoper sojenje in organizacijo tekme ni bilo pritožbe. Zaključek je bil v Kostanjevici v prijetnem lovsko tovariškem razpoloženju. Iz pokalov smo srknili cviček na zdravje vodnikov, še posebno pa štirinožnih tekmovalcev. Spraševali smo se, kje bo XIV. republiška tekma po krvnem sledu v letu 1975? Upajmo, da bosta lovski zvezi Posavje in Novo mesto našli posnemalca. Zelja večine je bila, da bi bila XIV. tekma nekje pod zelenim Pohorjem. Seveda ima glavno besedo pri tem Lovska zveza Maribor, ker brez finančne pomoči lovske organizacije DLP take tekme ne more prirediti. Na vseh dosedanjih tekmah smo delno tudi povrnili potne stroške vodnikom, morale bi pa tekmovalce stimulirati tudi same lovske družine. V imenu DLP in vodstva tekme se zahvaljujem vsem sodelujočim za njihov trud z željo, da bi bila na XIV. republiški tekmi večja udeležba tekmovalcev in tudi gledalcev. Svobodnjak Hribar Povest iz davnih dni Stanko Lapuh - ilustriral Jurij Mikuletič XII. Jutranje sonce je pozlatilo pokrajino. Na večernih obzorjih pa so kakor veliki kupi srebra stale zasnežene triglavske gore. Tihe Poljane so spet oživele. Ni bil to glas kukavice in cvrčanje kobilic z rdečkastimi krili je že davno zamrlo. Tudi kosa ni več zvenela pod oslo in kravji zvonec se ni več oglašal. Danes je hrstela slana pod konjskimi kopiti in pod stoterimi stopinjami gonjačev. Z Jokom iz Zaspega, ki je pripeljal s seboj svoja dva sinova Jakoba in Filipa, je prišel tudi Hribar. Ves tih je stal med trumo gonjačev, ki so si pripovedovali, kaj vse so že doživeli na lovih. Po stezi je prijezdil Herman. Ustavil je konja pred gručo. Ko je zagledal nekdanjega svobodnjaka, mu je spreletel zaničljiv nasmeh od pijače in neprespane noči zaripli obraz. »Oho, naš novi gonjač! Dobro jutro!« se je ponorčeval. »Kajne, lovski nož pa lok in stre-lica, to bi ti bolj dišalo! Pa stojišče na kakem razglednem parobku, kajne! Toda nič ne maraj! Danes bo zabave dovolj. Z Jokavimi ljudmi boš šel. Po kotlih boste pogledali za medvedom.« Hribar je uprl pogled v tla in molčal. Oskrbnik je zasukal spenjenega vranca in v skoku odjezdil proti skupini, ki se je zbirala okoli Gabrovega Janeza. Čutara močne medice iz Trpinovega uljnjaka je krožila med njimi. Gabrov jim jo je prinesel za dobro voljo. Herman je za hip ustavil konja in naročil Janezu: »Ti popelješ svoje ljudi v peči nad Savo. Pritisnili boste na gamse.« Janez je samo prikimal, rekel pa nič. Konj je prhnil in zdirjal proti skupini lovca Frica. Okoli njega so bil! zbrani tisti, ki so imeli pse. Oskrbnik je razjahal in izročil konja hlapcu. Na vrhu se je oglasil lovski rog. Prešeren je bil njegov glas. Saj je oznanjal vsem, da je gospod prišel po svojo pravico. »Gospoda so že na stojiščih,« je Herman rekel Fricu. »Spustite pse!« je še ukazal gonjačem. »Naprej!« Počasi so se začeli pomikati navkreber. Z debelimi gorjačami so trkali po deblih. Z loža se je dvignil zajec in jo ucvrl v breg. Za njim se je s poseke pognala srna, veverica je preskočila z drevesa na drevo, taščica in stržek sta se tiho spreletela, šoje so zmerjale po gošči. Od krvoločnega risa do plahega zajca so se prebivalci gozda umikali pred široko vrsto lovcev in gonjačev. Sredi med njimi sta hodila Herman in Fric. Oskrbnik je bil sprva slabe volje. Potem pa se mu je obraz razjasnil. Udaril je Frica po rami in se zakro-hotal: »Naša Fraja, to ti je dekle! Sinoči se kar ni dala ugnati! Ko ji je tisti kuštravi zelenec zaklal risa, sam pa ušel, sem mislil, da jo zadene kap. Potem pa se je udarila ob čelo. Herman je nadaljeval: »Za Kresnikom je izginila vsaka sled. Volkovo jazbino tam na Trati smo pošteno izbezali, pa tudi pri Hribarju ga nismo našli. Tisti trije hlapci, ki so bili v zasedi pred Urhovim brlogom, so do belega dne čepeli v svojih skrivališčih, dokler se ni na pragu prikazal stari lisjak. Danes je moral Frajo peljati na stojišče. Eden izmed hlapcev je stopil predenj in mu v grofovem imenu ukazal, naj ga pelje v stan, da naredi preiskavo. Tudi tam ni bilo nič! Najbrže jo je malopridnež popihal v planine. Toda sedaj tam gori ni več pastirjev, ki bi mu dajali potuho.« »Meni se pa zdi,« je pripomnil Fric, »da je pri tej zadevi vendarle imel naš gozdar svoje prste vmes. Le pomislite, gospod Herman, da je Urhu Kresnik zelo pri srcu. Vsako zimo je po cele dneve tičal pri njem ta zelenec. In takoj drugi dan po Reparjevi smrti ga je spet neslo h gozdarju. K sreči je to opazila Reparjeva vdova.« »Tudi Urha bomo še temeljito pretipali,« je važno rekel Herman, »tako zaradi Kresnikovega pobega kakor tudi zaradi izginulega oglja. Svojega vranca bi stavil, da je tisto oglje izgorelo v savskih fužinah. Se s fužinarskim oskrbnikom predobro poznata.« »Grof je prizanašal temu lisjaku; zakaj - ne vem,« je končal pogovor Fric. »Fraja mu ne bo!« Dospela sta na vrh. V zaraslem kotlu so zacvilili psi. »Medved!« je zaklical eden izmed gonjačev. »Medved!« so vpili gosposki lovci. »Medved!« so jim odgovarjali kmetje. Medved! Beseda, ob kateri vztrepeta prenekatero lovsko srce ... Vročina in mraz te spreletita, roka seže v tul in že ti sedi strelica na tetivi. Roka drhti, oči pa mrzlično iščejo, kdaj se bo čez parobek ali pa izza širokega debla stoletne bukve prikazala rjava zver. Pri Fraji je stal gozdar Urh. »Medveda imajo,« je rekel. »Grofična, stopite na tole skalo.« Pa je bilo že prepozno. Na jasi se je pokazala medvedka z mladičem. Fraja je dvignila lokostrel in pomerila. Drrink-! je zabrnela tetiva, strelica je siknila mimo starke in zadela mladiča. Medvedek se je prekucnil. Razdražena zver se je postavila na zadnji nogi in zarjula. Razprostrla je šapi in zaplesala okoli svojega ubitega otroka. Nato je sedla k njemu in mu oblizala smrček, iz katerega je vrela krvava pena. Potem je planila kvišku in spet zarjula. Zavohala je človeka. Na jaso je stopil Hribar. »Nazaj!« je v strahu kriknil Urh in zamahnil z roko. V hipu je bila medvedka pri Hribarju. V razbesneli jezi je objela gonjača in ga podrla na tla. Urh je pomeril. »Pusti to!« ga je udarila Fraja s palico po roki, da mu je padel lok na tla. Njeno srce se je naslajalo ob pokanju kosti, renčanju zveri in človeškem stoku. »Herman bi mi zavidal ta pogled!« je vzkliknila. In vstal je v njej spomin na tisto nedeljsko popoldne, ko je kot dvanajstletno dekletce streljalo v tarčo. Herman ji je za tarčo narisal Hribarja. In ona ga je zadela! Tale sivi Urh, ki jo je bil takrat pokaral zaradi tega, bi pa zdajle rad ustrelil medvedko? Ne, ne! »Preklet naj bo grad in vsa njegova zalega vekomaj!« je v smrtni bolečini zavpil Hribar. Urh pa, kakor da ga je prešinila neka nadčloveška moč, je potegnil Fraji iz rok lokostrel. Vztrepetala je ob njegovem strašnem pogledu, iz katerega je plamtelo sovraštvo, porojeno iz bolečine, ki je leta razjedala njegovo srce. Kakor blazen je stekel proti medvedki in pomeril. Strelica se ji je zadrla v pleče. Strašno je zarjula in planila proti Urhu. Umaknil se je za korak, dva in potegnil lovski nož. Toda zver ga je prehitela, ga objela in zaplesala z njim mrtvaški ples... »Herman, Herman!« je zaklicala Fraja. Nihče se ji ni odzval, le od daleč je bilo slišati pse in gonjače. Medvedka, ki so ji bolečine v vratu samo podžigale njeno besnost, se je ozrla in se namerila proti Fraji. Kri ji je zastala po žilah ob misli, da bo medvedka vsak hip pri njej. Takšnega medveda še ni videla! Pobrala je Urhov lok in ga vrgla na skalo, pa je zgrešila — lok je zdrknil čez rob. Stisnila je zobe in se umaknila na pečino. Medvedka se je oprijela skale, kakor da jo hoče izruvati, in strašno zarjula. Iz rane na vratu ji je brizgnil curek krvi, ki je pordečila bledi kamen. V smrtni grozi se je grajska lovka prekobalila čez rob skale, da si na drugi strani poišče zavetje. Pri tem pa se ji je izmuznil iz nožnice lovski nož in padel v globino. S trepetajočo roko se je kakor kdo, ki se potaplja, oprijela nagnojevega grmiča, da bi dosegla ozko polico v skali, pa je bila prekratka. Roka ji je končno omagala, - zdrknila je in se ujela za pas na kljukasto korenino, ki je štrlela iz prepadne pečine. Medvedka je zbrala poslednje sile in se povzpela na skalni rob, da bi s svojo krvavo šapo in zobmi pokončala Frajo. Postavila se je na zadnji nogi, razprostrla šapi, a za-grgrala v zadnjih utripih, omahnila čez rob in zgrmela mimo Fraje v globino. Fraja pa je zaman skušala spet doseči nagnojev grmič, da bi se vzpela na vrh. Obleka se ji je raztrgala, roke so ji krvavele. Žametna čepica ji je padla z glave in raz-kuštrani lasje so ji zavihrali v vetru ... Od nekod se je pripeljal njen sokol in vrešče sedel na nagnojev grm. Njegov glas jo je predramil. »Hej, Falki! Si videl mojega medvedar-ja ...? Povej, Falki!« Potem je zopet bledla: »Seveda si ga videl... Na skalo je stopil in porinil medveda v prepad ...« Ptič je žalostno zavreščal in se spreletel na kljuko, na kateri je visela Fraja. Čez čas se je zakrohotala: »Konec zatrobi, Urh, hej starina! Glej, Herman mi že pelje žrebca...! Ne, saj to ni Herman! Nekdo, ki ga še nikoli nisem videla. Pa uro ima v roki! In za njim vrsta ljudi... Cela procesija! Vsi so na belih konjih in v beli oblačilih ... Prvi jezdita dve mladi ženi, za njima pa Urh in Hribar in še premnogi, ki jih ne poznam ... Za vraga! Naš Herman je znorel! Reparju je dal svojega vranca ... Reparju! Mar se ni obesil! Ves je črn. - to ti je druščina ...! Brr...! Od Karavank sem je potegnil ve- »Zena« na Poljanah ter. Vse naokog so bile gore zavite v bel pajčolan in kakor visoki, v bele rjuhe odeti strahovi so se po njih preganjale snežne plohe. V daljavi je bobnelo, kakor da se na Ajdni tepo velikani. V gozdovih je bučalo in drevje se je pripogibalo pod silo burje. Suho listje in iverje je zaplesalo po zraku. Veje stoletnih hrastov in bukev so se objemale v pritajenih vzdihih. Vihar pa je nosil čez gozdove in dobrave tja v osrčje gora Hribarjeve poslednje besede »Preklet naj bo grad in vsa njegova zalega vekomaj!« Veter se je polegel in proti večeru se je zvedrilo. Priplesale so bele zvezdice in pokrile Hribarjevo in Urhovo truplo ... Zahajajoče sonce je posijalo na zasneženo pokrajino. Srebrni sokol pa je žalostno vreščeč obletaval svojo negibno gospodarico ... EPILOG Če boš kdaj hodil po beli cesti iz Gorij na Savo, boš šel čez tihe Poljane. Vrh strme gmajne boš videl skalo, ki ima človeško podobo. Grmiček ji raste na glavi. Pa boš morda srečal pastirja ali drvarja, lovca ali gozdarja in ga boš povprašal po tisti skali. Rad ti bo povedal zgodbo o okamneli grajski hčeri. »Trdosrčna grajska hči je okamnela,« tako nekako bo končal, »grajski gospod in gospa pa sta odšla v širni svet.« Slepi grof ni spregledal. Ni sprevidel, da je tudi berač človek, kateremu so rojenice položile v zibel vse pravice do življenja. In ta berač je šel vase. Spoznal je samega sebe in dobil vero v lastno moč. Vstal je in šel po svetu. Prevozil je morja, prehodil širne pokrajine in povsod je govoril ljudem o novem človeku ... Na Gorenjskem je bilo štiriindevet-deset gradov. Nekaj jih še stoji -prazni so - večina pa jih je v razvalinah. Nekoč so prebivali v njih Haraldi in Fraje, Hermani in Frici. Sužnji dnevi so prešli in Haraldov grad se je podrl kakor sto drugih, slovenska hiša pa je ostala_____ Konec Na medvedjem lovu Tone Ožbolt Zgodilo se je predlanskim. Šele zdaj pa se mi je ponudila priložnost za pogovor z lovcem Alojzem Veselom. Gledam ga in poslušam. Vse bi mi rad povedal v eni sapi. Čokat je in zbit, da ga je sama mišica. In čeprav malce zavaljen, je uren in okreten, da mu zlepa ni para. Pred devetimi leti so ga sprejeli v članstvo lovske družine Banja loka pri Kočevju. Veliko je že do sedaj napravil v tem lovskem revirju za gojitev in pravilni odstrel divjadi. Ni mu žal časa in moči za delo v lovišču. Zelo rad zahaja v revir, saj je vendar rojen med temi gorami in zato mu ni nikjer na svetu lepše kot tu. Najraje je poslušal prigode lovcev z medvedi. Veliko zanimivega je doživel s to zverjo tudi sam v minulih lovskih letih. V družini je imel veliko priložnosti, da se izkaže. Z največjim veseljem je skrbel za medvedja krmišča. Tja je odvažal mrhovino, da so živali imele kaj jesti. Zlasti pa se je izkazal pri gradnji in oskrbovanju novega krmišča, ki so ga napravili pred dvema letoma. Tu je s tovariši zgradil tudi nad dvanajst metrov visoko lovsko prežo za opazovanje in čakanje medvedov. Potem mu je na njej izteklo precej ur, dni in noči, ki so se mu očarljivo vtisnile v spomin. Tudi na tem novem medvedjem krmišču so kosmatinci kmalu prijeli in pospravili mrhovino, da jo je moral stalno dovažati. Pojavil se je tudi velik medved. Po sledovih in velikosti šap so lovci sklepali, da ima okoli dvesto kilogramov. Vedno je prihajal okoli osmih in pospravil veliko mesa. Toda bili so v zmoti o njegovi velikosti, zakaj bil je večji in težji. Sklepanje po odtisih šap je pač često zmotno. Tedaj je lovska družina Banja loka dobila lovskega gosta iz Nemčije. Želel je upleniti medveda. Bilo je sredi marca 1973. Lovec Alojz Vesel ga je spremljal v revir. Na krmišču, kjer je bilo vse poteptano in zgneteno od medvedjih šap, se je tujec kar čudil. Nista obšla krmišča niti stopila nanj, da ne bi dah po njunem svežem sledu odgnal medveda. Tudi čakat sta ga šla dosti prej, ko je bilo sonce še na nebu. Medvedi so vsako noč razvlekli mrhovino. Posamezne kose so zvlekli tudi iz jase v gozd. Sleherno dopoldne je bilo treba to vlačiti in zgrniti skupaj, na kup okoli privezane, poginule živali, krave ali konja. To je bilo treba storiti, da bi medved ne imel kaj obirati v gozdu, kjer ga ni mogoče videti. Pazljivo sta prišla do lestve, se povzpela na prežo, pripravila orožje in razvrstila druge stvari. Jela sta se tiho pogovarjati. Veselu se je zapletalo v nemščini, vendar sta se po lovsko kar sporazumevala. Gost je vzel dvogled ter jel opazovati jaso. Videti je bilo, da je tu vsako noč pravi direndaj. Veselu pa ni šlo v račun, da morajo tudi najlepše lovske trofeje v tujino za devize. Sonce je zašlo za Kapičem in Stružnico. Tedaj se v tem letnem času začno nad strugo reke Kolpe dvigati prameni sive megle, ki kmalu napolnijo dolino. V gori pa je skoraj vedno lepo, vedro in jasno. Tako je bilo tudi ta večer. Zagledala sta mesec, ki je zamišljeno plaval izza hribovja. Vedno več ga je bilo videti in postajal je svetlejši. Okoli njega so se začele prižigati zvezde. V bližnjih vaseh je vse utihnilo, le sem in tja je še zalajal kak kuža. Tudi od ceste iz Kočevja proti Brodu na Kolpi je bilo slišati vedno manj avtomobilov. Tedaj pa so zaživeli gozdni prebivalci in začeli križariti v nočni temini. Nekaj je zašumeio in počilo v bližini. Slišala sta tudi škripanje snega v počasni hoji. Lovski gost je postajal nemiren. Potem je vse utihnilo in nič ni izstopilo na jaso. Gosta je začelo nekaj v prsih grebsti in siliti h kašlju. Vesel se je bal, da bo gost zakašljal, pa bo vse zaman in pokvarjeno. Zato je segel po steklenici s toplim čajem, odvil poklopec, nalil čaja in ga ponudil gostu. Rad ga je spil in se za tem malce umiril. In glej! Zdajci se je na gozdnem parobku pred jaso, premaknila temna senca. Bil je medved. Prikradel se je kot duh, se od tu razgledoval in poslušal. Lovec Vese! je s komolcem dregnil gosta in mu pokazal medveda. Medved se je premaknil in začel obkrožati krmišče. Vedno bolj je ožil kolobar okoli njega. Nazadnje se je le približal k mizi, sedel na zadnjo plat, se razgledoval in poslušal. Potem je pričel z večerjo. Bil je kakor star ded. Tedaj je lovec dal gostu znak, naj se pripravi in strelja. Šele zdaj pa je gosta zgrabila prava lovska mrzlica. Od sile je postal nervozen in nemiren. Kaj ne bi bil! Pred seboj sta imela orjaško zver, kakršne še ni videl. »Devize za njen kožuh bodo prinesle lep kupček dolarjev v družinsko blagajno,« si je dejal lovec. Lovec Alojz Vesel, LD Banja Loka, s plenom Puškina cev je zlezla skozi okence zaprte lovske preže. Telo tujega lovca je začelo drgetati, ko je nameril na medveda. Tudi puškina cev je drgetala. Mučil se je, premikal in popravljal, da bi jo ukrotil, pa ni in ni hotela ubogati. Zdaj se je lovski gost na klopci nekoliko premaknil, da je zaškripala, kakor da je rahlo zajokala. Medved se je vrgel kvišku, puhnil in planil proti gozdu, da je bilo videti le temno gmoto, ki se je odvalila in izginila med drevjem. To noč se ni več vrnil. Lovca sta šla čakat naslednji dan dosti prej, ko je bilo sonce še visoko. In sonce je zatonilo zopet kakor prejšnji dan, le luna se je pojavila za uro kasneje. Podplatar je imel dokaj točen vozni red, zakaj spet je prišel okoli osmih. Gost pa je bil nemiren in medveda je preplašil kakor prejšnji večer. Tretji večer je gost vzel s seboj svojega ostarelega prijatelja, da bi ta videl medveda, ki je že v tretjič prišel natanko ob svoji uri. In vse se je spet skrhalo, pokvarilo in spridilo zaradi nemirnega gosta, ki bo plačal lovski družini predpisane pristojbine in zapustil ta revir brez medvedjega kožuha. Nekateri banjeloški lovci so kar osupnili ob Veselovem pripovedovanju. »Škoda časa s takim gostom in stroškov za krmišče.« Zato so se odločili, naj gre medveda uplenit lovec Alojz Vesel. Sam sebi ni mogel verjeti. In šel je. To, četrto noč je luna posvetila že precej pozno. Samcat je sedel na preži, čakal, oprezal, poslušal in gledal na uro. Bližala se je osma. Pa nič. V rokah je držal dvogled in si ga potiskal na oči, oprezal na vse strani ter poslušal. Ničesar ni videl, niti slišal. Zdelo se mu je kot zakleto. Ura je enakomerno tiktakala in se bližala deseti. Ze si je mislil, da bo najbolje, če zapusti prežo in doma leže k počitku, saj mora rano zjutraj v službo. Pa si je spet premislil. Okoli desete pa ga je nekaj privzdignilo. V daljavi je bilo slišati šuštenje in stopinje. Vedno bolj se je bližalo. Ze so bile razločne, zakaj medved je bil blizu. Potem je spet vse utihnilo, kajti medved je bil vedno oprezen, nezaupljiv. Ničesar sumljivega ni opazil ali slišal, iz krmišča pa je močno dišalo. Ni več pomišljal, premaknil se je in odhlačal k pojedini. Tedaj pa ga je umirjeno lovčevo oko imelo že na muhi. Strel je rezko jeknil in presekal noč. Medved je silovito zarjovel in pričel jokati kakor človek. Metal se je proti gozdu. Ze po dvajsetih skokih pa je omahnil in tresknil na tla. Otepal je le še z glavo in nogami. Še nekaj smrtnih krikov in nazadnje en sam močan vzdih je slišal lovec na preži. Nato je vse spet potihnilo in se umirilo. Lovec Vesel je zmedeno čakal v zaprti hišici, se presedal na klopci, vstajal in z rameni rinil skozi okence. Ni vedel, kaj naj počenja. Po pravilu bi bil moral čakati vsaj eno uro, da bi se žival umirila do kraja, saj ni vedel, če je res mrtva. Toda nestrpno srce mu ni dalo miru. Po lestvi se je spustil s preže. Z napeto puško in električno svetilko v roki je šel za krvavim sledom, dokler ni obsvetil velike črne gmote, ki je ležala na trebuhu. Zadnji nogi sta bili iztegnjeni in kar zazijal se je v ogromne šape. Previdno je obšel mrtvega medveda, hodih okoli njega, svetil vanj Obračun Lovske zveze Slovenije - Organizacija - za lovsko leto 1973/74 I. Lovec Dohodki : Proračun 1973/74 Realizirano Razlika + — 1. Prenos salda 72/73 2. Od prispevkov PLZ-članarine .... 3. Naročnine za Lovca 4. Oglasi v Lovcu 981,50 815 000,00 10 000,00 30 018,50 17118,52 815 000,00 26 027,85 23 922,00 + 16137,02 + 16 027,85 — 6 096,50 Skupaj Izdatki : 856 000,00 882 068,37 + 26 068,37 1. Osebni prejemki s prispevki .... 2. Tisk in ekspedit Lovca 3. Klišeji, slike 4. Avtorski honorarji 5. Tiskovni papir in ovitek 6. Ostali stroški — administracija . . . 7. Rezerva 59 000,00 400 000,00 72 000,00 60 000,00 185 000,00 60 000,00 20 000,00 66 384,35 460 022,25 90 087,20 67 314,40 129 033,75 60 000,00 — 7 384,35 — 60 022,25 — 18 087,20 — 7 314,40 + 55 966,25 + 20 000,00 Skupaj 856 000,00 872 841,95 — 16 841,95 Rekapitulacija Vsota realiziranih dohodkov: 882 068,37 Vsota realiziranih izdatkov 872 841,95 Presežek ki se prenese kot dohodek v proračun 1974/75 9 226,42 II. Hiša — Lovski dom: Dohodki : 1. Restavracija Zlatorog 2. Gojitvena lovišča LZS 50 010,00 10 000,00 96 000,00 10 000,00 + 45 990,00 Skupaj Izdatki : 60 010,00 106 000,00 + 45 990,00 1. Osebni prejemki s prispevki .... 2. Amortizacijski sklad LZS 49 500,00 10 510,00 50186,80 55 813,20 — 686,80 — 45 303,20 Skupaj 60 010,00 106 000,00 — 45 990,00 Rekapitulacija : Dohodki Izdatki 106 000,00 106 000,00 Saldo — III. Organizacija Dohodki : 1. Prenos salda iz 1972/73 2. Od prispevkov LZ — članarine . . 3. Lovec —■ za administracijo 4. Obresti LB in drugi doh 13571,82 133 000,00 60 000,00 15 428,18 25 240,92 137 500,00 60 000 00 17 648,31 + n 669,10 + 4 500,00 + 2 220,13 Skupaj 222 000,00 240 389,23 + 18 389,23 Izdatki : 1. Osebni prejemki s prispevki .... 90 000,00 87 774,20 + 2 225,80 2. Materialni izdatki: — pisarniški stroški — razsvetljava — telefonske pristojbine — poštnine — amortizacijski sklad LZS .... — hišna uprava lov. doma .... — kurjava — potni stroški — stroški denarnega prometa . . . — oglasi 6 000,00 2 500,00 7 000,00 4 000,00 4 000,00 6 000,00 3 500,00 28 000,00 5 000,00 1 000,00 7 900,40 2 289,30 7 285,50 4 408,70 4 000,00 5 853,05 4 214,45 15163,40 4 710,85 810,00 — 1 900,40 + 210,70 — 285,70 — 408,70 + 146,95 — 714,45 + 12 836,60 + 289,15 + 190,00 Skupaj 67 000,00 56 635,65 + 10 364,35 3. Funkcijski izdatki: — članarine LZJ in druge — nabava knjig in revij — medpokrajinske konference . . . — reprezentanca — anuiteta za stanovanje — prispevki za Bos. krajino .... — nepredvideni izdatki — rezerva . 31 600,00 3 000,00 8 000,00 6 000,00 1 230,00 3 500,00 11 670,00 31 918,00 4 571,25 8 212,55 14 388,75 1 227,00 2 087,50 4 283,25 — 318,00 — 1 571,25 — 212,55 — 8 388,75 + 3,00 + 1412,50 + 7 386,75 Skupaj............................. 65 000,00 66 688,30 — 1 688,30 Proračun 1973/74 Realizirano Razlika + - Rekapitulacija : Vsota realiziranih dohodkov......... 240 389,23 Vsota realiziranih izdatkov......... ...........211 098,15 Presežek ki se prenese kot dohodek v proračun 1974/75 .............. 29 291,08 SKUPNA REKAPITULACIJA PO OBRAČUNSKIH ENOTAH: Dohodki: I. Lovec............................ 882 968,37 II. Hiša — lov. dom.............. 106 000,00 lil. Organizacija ................ 240 389,23 1 228 457,60 Izdatki: I. Lovec......................... 872 841,95 II. Hiša — lovski dom............ 106 000,00 III. Organizacija ................ 211 098,15 1 189 940,10 Presežek ki se prenese kot dohodek za 1974/75 . . 211 098,15 38 517,50 Ljubljana, 17. 1. 1975 Predsednik fin. gosp. kom.: Tone Kropušek, I. r. Predsednik: Lojze Briški, I. r. Obračun Lovskega sklada Lovske zveze Slovenije - za lovsko leto 1973/74 Dohodki: 1. Prenos salda 2. Prispevki LZ: — — Bela krajina . . 14510,40 14 510,40 — Celje . . 54 372,72 54 372,70 — 0,02 Gorenjska . . 36 104,22 36104,00 — 0,22 Gorica . . 48 009,00 48 009,00 — Gornja Radgona . . 14 884,98 14 885,00 + 0,02 Idrija . . 11551,62 11 551,60 — 0,02 Kočevje . . 34 492,86 34 490,00 — 2,86 Koper . . 34 930.32 34 930,30 — 0,02 Ljubljana . . 71 649,96 71 649,95 — 0,01 Ljutomer . . 6 873.60 6 873,60 — Maribor . . 73 609,38 73 609,40 + 0,02 Notranjska . . 21 613,14 21 757,04 + 143,90 Novo mesto . . 29153,76 29153,75 — 0,01 Posavje . . 26 850,24 26 850,25 + 0,01 Postojna . . 31 918,44 31 918,45 + 0,01 Prekmurje . . 40 530,60 40 530,60 — Ptuj . . 31 232,88 31 232,90 + 0,02 Zasavje . . 14 818,80 15 018,80 + 200,00 Skupaj prispevki . . 597106,92 597 447,74 + 340,82 3. Obresti LB . . 757,05 + 757,05 Skupaj dohodki . . 597106,92 598 204,79 + 1 097,87 Izdatki: 1. Strokovni sekretariat . . 244 000,00 213 486,70 + 10 513,30 2. Materialni izdatki sekretariata . . . . 50 000,00 59 414,70 — 9 414,70 3. Funkcionalni stroški komisij LZS . . . . 10 000,00 4 216,20 + 5 783,80 4. Biotehn. fakulteta — patologija . . . . 15 000,00 15141,60 — 141,60 5. IGLGS — 4 raziskav, naloge . . . . . 60 000,00 60 000,00 — 6. Dopisna šola . . 50 000,00 20 773,10 + 29 226,90 7. Strelstvo . . 45 000,00 71 138,50 — 26138,50 8. Tečaj za lov. čuvaje . . 20 000,00 23 622,50 — 3 622,50 9. Plakete — odlikovanja . . 40 000,00 58 785,10 — 18 785,10 10. Nabava in snemanje filmov . . . . . 40 000,00 32 811,40 + 7188,60 11. Kinološke prireditve rep. pomena . . . 10 000,00 7 974,75 + 2 025,25 12. Ceniki, tiskovine . . 15 000,00 17 943,24 — 2 943,24 13. Anuitete posojil za muzej . . 10 000,00 8 220,00 + 1 780.00 14. Rezerva . . 8106,92 4 677,00 + 3 429,92 Skupaj izdatki Saldo je 0. . . 597106,92 598 204,79 1 097,87 Ljubljana, 17. 1. 1975 Predsednik fin. gosp. kom.: Tone Kropušek, I. r. Predsednik: Lojze Briški, L r. in si ga ogledoval. Zdaj se mu je zdel veliko večji, kakor prejšnje noči, ko je opazoval živega. Svojim očem ni mogel verjeti, da je res tako velik. Prevzemala ga je omama izredne lovske sreče. Ni mogel zbrati misli in ni vedel, kaj naj zdaj počne. Nazadnje se je odločil, da se z avtom odpelje na Dolnjo Brigo do lovca Mirota Stražišarja, ki mu bo pomagal. Kar hušk-nil je do avtomobila in začel uži-gati motor. K sreči se je motor kmalu vdal. Med vožnjo si je lovec neugnano veselo pel in vriskal. Pred lovčevo hišo, na Brigi je planil do vrat in jel ropotati in klicati. Najraje bi bil kar vdrl, zakaj zdelo se mu je, da mu ta prihaja prepočasi odpirat. Naposled je ves nestrpen le zagledal luč, slišal korake in ključ, ki se je obračal v vratih. Ko so se vrata odprla, je imel Miro kaj slišati in občudovati. Ni kazalo drugega, kot da se je hitro odpravil in z Veselom odpeljal nazaj v gozd. Mesec je lepo svetil in kukal med drevjem. V njegovem siju sta lovca prišla do medveda. Postala sta in Miro je zgolj molčal in gledal. Svojim očem ni mogel verjeti. Čez čas je odlomil na bližnji smreki zeleno vejico, jo orosil s krvjo na medvedovi rani in jo na svojem klobuku ponudil uplenitelju. »Lovski blagor!« Potem sta lovca v mesečnem siju iztrebila medveda, ga zravnala na desno stran, na levo pa mu položila zeleno vejico. Tako je bil pripravljen na transport iz gozda. Zato sta morala z Gornje Brige poklicati lovca Jureta Križa in njegovega konja. Ocenili so, da je bil medved težak tristo kilogramov. Verjetno se niso motili, zakaj njegov že ustrojeni kožuh je dolg 233 in širok 144 centimetrov. Ocenili so ga na 380 točk. To pa je ena izmed vrhunskih medvedjih trofej v Sloveniji. Diagonalna mera od sprednje do zadnje šape je 309 centimetrov, razpon sprednjih nog do šap pa 244. Primer jelenje inteligence Ljudje domišljavo trdijo, da se živali ravnajo zgolj po instinktih, po nagonih, razum da ima le človek, ta izrojena »krona stvarstva«. Lovci pa prav dobro vemo iz izkušenj, da živali po svoje tudi mislijo, sklepajo; naslednji primerček naj bo le ena od potrditev tega. Z nadlovcem Grajšem - kdo lovcev ga ne pozna! — sva v začetku novembra čakala jelenjad na visoki preži pri Kočarjih na Kočevskem. Megla pa je ležala tako vztrajno, da sva se že za dne spustila na tla in se spravila v živo mejo onstran košenic, kjer je blizu hlevov rukal mlad, še vročekrven jelen. Pri vsej previdnosti nisva bila brezslišna, počila je vejica, zašumel list, pa je rukanje prenehalo. Začutili so naju menda, čeprav je vetrič vel nama v prid. Nisva dolgo ždela na tleh, ko zaslišiva nagel topot iz smeri nevid- nega tropa za drevjem. Zagledava elegantno mlado košuto v polnem diru ob oddaljenem robu travnika, ki že zavije pravoktno ob desnem robu, pa še enkrat in k najini živi meji. V hipu je tu in ko na nekaj metrov zagleda naju, tesli odprtih ust, se še bolj usloči in divje oddrvi, a sedaj kar po p rek čez travnik naravnost proti svojemu tropu. Izginili so tiho in brez sledu, kot znajo le oni. Samo spogledala sva se in se nasmehnila ob tolikem užitku. Kaj se je zgodilo? Trop naju je bil začutil, nosovi niso mogli povedati, za kaj gre, kdo jih moti pri paši, pa je poslal izvidnico — lansko mladico na oglede. Stara Naplavljeni srnjak v Soči vodnica jo je zatrdno izbrala kot najhitrejšo in šolanja potrebno. Očividno smotrn, logičen sklep in ukrep. Živali si znajo povedati vse, kar jim je potrebno. Niti na misel nama ni prišlo, da bi dvignila puški, čeprav ni posebna učenost ob tako ugodnih pogojih upleniti s kroglo košuto v diru kot zajca. Oba sva začutila, da gre za nekaj nenavadnega, posebnega. Bilo je edinstveno, pa sva dobre volje, čeprav rebus infectis, z najinimi nerodnimi nogami, človeškim zadahom ter okr-nelimi čuti odštorkljala proti smrdljivemu vozilu. Lepo je lovsko življenje! Franče Avčin Soča naplavila srnjaka z gobastim rogovjem Iztekali so se zadnji tedni ribolova v letu 1974 in Soča je že upadala ter se začela čistiti po povodnji, ko sem šel kot običajno lovit lipane. Podal sem se na desno stran Soče, k izlivu potoka Tbinj, nekaj sto metrov od mostu pri vasi Kamno. Ko že nekaj časa maham z ribiško palico po vodi, opazim na otočku gramoza sredi Soče nekaj rjavo sivega. Mislil sem, da je stara trhla korenina, ki jo je prinesla povodenj bogve odkod. Dvakrat sem šel brezbrižno tam mimo, ne da bi bil bolj pozoren na naplavljeno »korenino«. Ko sem šel tretjič mimo, končno le stopim bliže in - ostrmim. Kajti to ni bila trhla korenina, temveč velik mrtev srnjak, težak ca. 25 kg, videti še dober, užiten. Na glavi pa ni imel običajnega rogovja, temveč cel »grmiček« velikih in majhnih kosmatih parožkov. Nadaljeval sem s pregledom srnjaka, ga obračal levo in desno. Tedaj sem opazil, da je srnjak med zadnjima nogama brez mošnje oziroma mod. Ni pa imel tudi nobenih znakov o seskih in ženskem spolovilu. Torej je le srnjak in ne srna, sem se prepričeval. Srnjak ni bil ne obstreljen, ne polomljen, imel je lepo čisto kožo in dlako, kar je bil znak, da ga valovi Gobasto rogovje naplavljenega srnjaka Oba foto I. Kurinčič Soče niso prinesli od daleč. Večerilo se je, zato sem pustil to čudno »trofejo« kar na otočku sredi Soče in odšel domov. Se isti večer sem najdbo prijavil Lovski družini Kobarid, katere člani so mi pojasnili uganko okrog naplavljenega srnjaka. Lovci so bili mnenja, da je to izreden spaček, srnjak z gobastim rogovjem, verjetno že od rojstva brez mod, kar je bilo tudi vzrok za rast takšnega rogovja. Srnjak je po mnenju nekaterih utonil zato, ker naj bi ga preganjali potepuški psi; skočil je v Sočo, da bi jo preplaval in se rešil nevarnih zasledovalcev. Po mnenju drugih pa ga je hitro naraščajoča Soča presenetila na bregu, ga zgrabila in odnesla s seboj v smrt. Nesrečno naključje je hotelo, da ta srnjak kot izreden primerek ni bil poslan prepara-torju, ki naj bi celega nagačil za pouk lovcem in drugim. Tako je ostalo le njegovo izredno rogovje, s katerega pa je odpadla dlakava kožica. Rogovje sem izročil Darku Ohojaku, predsedniku nadzornega odbora LD Kobarid. Ivan Kurinčič Psi potrebujejo sol Se danes se trdovratno drži ljudska vera, da psom v hrani sol ni potrebna. To je navadna kuhinjska sol (natrijev klorid), ki je v določenih od- Ing. Milan Šetina s plenom pohabljenega damjeka Foto S. Uderman stotkih v vsaki hrani rastlinskega in živalskega izvora. To je vzrok, zakaj več psov ne kaže znakov pomanjkanja soli. Obe sestavini soli, natrij in klorid, sta navzoči v vseh telesnih tekočinah toplokrvnih bitij, to je v krvi, slini, znoju, seču in tudi v vsebini črevesja, kjer opravljata mnoge važne življenjske naloge. Vodita telesno ravnotežje, gospodarjenje z vodo in mnoge telesne presnove. Brez soli hranjeni psi trpe bolj ali manj. Zlasti je zmanjšano vezanje vode v telesu. Živali mnogokrat muči velika žeja, ki pa hipno preneha, če je v hrani sol. Ugotovili so, da je dnevna potreba soli pri odraslem psu okoli 0,37 g na kilogram telesne teže. Srednje velik pes torej dnevno potrebuje najmanj 9,25 g kuhinjske soli, da je zdrav. Če pes dnevno poje kilogram hrane (mesa, ovsenih kosmičev ali riža z raznim sočivjem), je v nji le kakih 1,5 g natrijevega klorida. Pri takem krmljenju mora žival dodatno dobiti v hrano še 8 g kuhinjske soli. Tudi za druge življenjsko važne mineralne soli (kalcij, fosfor) se pokaže podobno pomanjkanje. Zato hrano za pse obogatimo s posebno za pse pripravljeno mešanico mineralnih snovi, ki poleg tega vsebujejo še vitamine in superelemente. Če se izdelovalci hrane za pse drže navodil glede omenjenih dodatkov, sta zdravje in telesni razvoj psov zagotovljena. Odločilen za polnovredno prehrano psa pa ni zapis na krmni dozi, temveč zdravstveno stanje psa. W. H. št. 19 - 1974 M. S. Prijeten zimski lov Dne 12. 1. 1975 sva šla z očetom na lov na fazane. Pri mojem krmišču ni bilo nobenega fazana, kajti vso koruzo so že pozobali. Šla sva naprej proti »Martinčkovi gmajni« in naenkrat pred menoj vzleti fazan. Puško sem imel na rami in preden sem jo usmeril za fazanom, je trajalo nekaj časa, toda kaj, ko sem poslal cel snop šiber v bližnjo smreko. Fazan je letel proti »Skrhaniji« in šla sva za njim. Moj pes Don, nemški kratkodlaki ptičar, je kmalu našel sled in mu z nosom pri tleh sledil. Bilo je gotovo 300m od mesta, kjer je prijel sled, ko se je ustavil in nepremično zrl v kup smrečja. Počakal sem očeta, da se je približal in potem spodil fazana. Zletel je proč od mene, toda pustil sem ga očetu, ki ga je dvakrat zgrešil zaradi prevelike razdalje. Naprej sva šla proti »Vrho-lam«, kjer sva videla le dve veverici. Vračala sva se čez »Prevojski gozd« proti »Prevojskim bajerjem«. Kar vzleti kljunač in ustrelim za njim. Z Donom pre-iščem okolico, toda nič. Greva naprej v smeri kljunačevega leta in naenkrat Don nekaj čudno »potegne« in že prhne kljunač in v hitrem letu, nizko nad tlemi, se oddaljuje. Zopet streljam pa mi izgine iz vida. Počasi greva naprej in ko se prebijam skozi grmovje ob potoku, nedaleč od mesta, kjer sem kljunača izgubil z vida, se zopet vzdigne pred menoj. Poskušam pomeriti za njim, toda puške ne morem dobiti k licu zaradi gostega grmovja. Gledam za dolgoklju-nom, ki se kmalu v strmoglavem letu spusti. Z očetom nadaljujeva pot, pred nama pa išče ptičar. Bila sva že kar predaleč od mesta, kjer se je kljunač spustil, zato pokličem psa in ga pošljem nazaj, da bi še enkrat preiskal okolico. Tedaj se kljunač dvigne par metrov za menoj in leti nazaj. Vržem svojo rusko bokarico za njim, bilo je blizu in od rok, kajti obrniti sem se moral v svojo desno stran, kar mi je kot desničarju neprikladno. Kljunač se je v lahkotnem letu dvigal nad vrhovi borovcev in samo gledal sem za njim. Zdelo se mi je, da si je mislil, kaj se boš ti zelenec, skušal z menoj. Tudi pes je zrl za njim, ker mu ni šlo v račun, da kljunača ni dobil »v nos« in mi s tem omogočil lažji strel. To je bil sigurno eden izmed kljunačev, ki prezimijo pri nas, kar mu omogoča mila zima. Na poti proti domu sem ustrelil šojo, Don pa je dvakrat stal na fazanko. Bil je lep lov, čeprav je bil plen majhen. Zaradi tega nisva bila nerazpoložena, kajti preživela sva lepo sončno dopoldne. Don pa zaradi malega števila fazanov ni mogel pokazati vsega kar zna. Matija Kersnik Uplenjeni damjek Ko se je član lovske družine iz Vojnika ing. Milam Šetina vračal -na starega leta dan s skupnega lova v okolici Vojnika, je pri Dobravi iz avtomobila opazil ob gozdu jelena damjeka. Ustavil je avto in ga z daljnogledom opazoval. Videl je, da jelen močno šepa, tako, da je hodil več po treh kakor po štirih nogah. Iz avtomobila je vzel puško trocevko in ga jel zalezovati. V gozdu je lovec le s težavo prišel do strela in jelen damjek je po nekaj korakih obležal. Oddal ga je rajonski lovski zvezi v Celju. Sandi Uderman Vprašanja odgovori Odstrel jelena ob krmni njivi Vprašanje: Prosim, da v Lovcu najdete nekaj prostora za naslednjo zadevo: Pred nekaj leti smo zaradi preprečevanja škode od jelenjadi pripravili krmno njivo, proč od drugih njiv, in jo zasejali z repo za zimsko krmljenje. Njivo leto za letom redno vzdržujemo. Ob njivi je član LD zgradil visoko prežo za o p a z o v a -n j e divjadi. Vse, kar pa se je po tem zgodilo, moti odnos med člani. V lovskem letu 1972/73 je ta član ponoči iz te preže odstrelil v neposredni bližini njive trofejno močnega jelena (170,56 točke). Komisija področne LZ je odstrel (trofejo) ocenila za pravilen. Clani-lovci so uplenitelja kritizirali, a ta kritike ni sprejel. V lovskem letu 1973/74 je ponovno ponoči, pri polni luni brez snega, le 10 m od krmne njive ustrelil drugega jelena, trofejno še močnejšega. Literatura, ki sem jo prebral, odstrel pri krmni njivi, krmišču, solnici ipd. označuje za lovsko nepravilen in lovsko krivičen. Odgovor: Ob hvalevrednem naraščanju prizadevanj lovskih organizacij za izboljševanje naravnih prehrambenih pogojev za divjad pa so tudi takšni primeri, ki ga navajate, vse pogostejši. Cesto spremljajo vnemo sodelujočih v takih akcijah špekulativni motivi, saj je s pomočjo krmne njive možno na lažji način priti do plena. Taki primeri gredo ponekod celo tako daleč, da si posameznik ali skupina lovcev pripravi »lastno« krmno njivo ali pa »zase« zalaga krmišče za divje prašiče, to predvsem iz nagibov, ki smo jih navedli. Namen biotehničnih del (npr. krmne njive) mora biti povsem jasen: z njimi izboljšujemo naravne prehrambene pogoje za divjad, kar prispeva tudi k manjšim škodam od divadi. Nikakor se tako delo, čeprav je še tako požrtvovalno in prostovoljno, ne sme izroditi v zadovoljevanje privat-no-lastniških interesov za lažje izvajanje lova. V tem oziru ne smemo poznati kompromisov. Zato je primer, ki ga navajate, iz lovsko etičnega stališča vreden vse kritike in disciplinske obravnave. Strokovni sekretariat LZS Lovska organizacija LD Tomaž pri Ormožu razvila lovski prapor V nedeljo, 4. avgusta t. L, se je tudi Lovska družina Tomaž pridružila vsem tistim številnim slovenskim lovskim družinam, ki so v čast našega lovstva kot zunanji izraz pripadnosti zelenim vrstam že razvile svoj prapor. Kakor je v naših krajih običaj, je bilo tudi razvitje prapora slavje vsega našega koščka Prlekije. Vesel dogodek smo združili z zabavo in z meddružinskim tekmovanjem v streljanju na umetne golobe. Lovci LD Tomaž gojimo in lovimo divjad na lepem delu slovenske zemlje, ki sega vse od razglednega stolpa na Gomili pa tja dol proti Ormožu. Od leta 1946, ko je bila naša LD ustanovljena, pa do danes, smo v lovišče vložili precej svojega dela in v njem preživeli tudi veliko lepih ur. Na enem najlepših prostorov v lovišču smo uspeli kupiti tudi manjšo hišo z nekaj zemlje, kjer smo si z delom uredili lep in topel lovski dom. Tako nam prapor simbolizira vso prehojeno pot naše LD. Da nismo osamljeni, priča na praporu 20 spominskih trakov in 150 žebljičev, ki so jih darovali prijatelji lovstva. Janez Švajncer Bazensko gospodarjenje z divjimi prašiči Lovski zvezi Celje in Posavje — Krško že dolga leta tesno sodelujeta na obmejnem območju pri skupnem gospodarjenju z divjimi prašiči. Območje obsega lovišča petih lovskih družin LZ Celje (Jurklošter, Planina pri Sevnici, Kozje, Podsreda in Bistrica ob Sotli), ter lovišča devetih lovskih družin LZ Posavje (Bizeljsko, Pišece, Artiče, Videm, Veliki Kamen, Senovo, Brestanica, Sevnica in Zabukovje). Del tega skupnega področja je tudi v lovišču LD Loka pri Zidanem mostu (LZ Zasavje-Trbovlje). Območje obsega gozdnati masiv gorovja neposredno severno od Save, na zahodu od Savinje in na vzhodu do Sotle. Tu so gorovja Kozje nad Zid. Mostom, Lisca, Bohor, Veternik, Orlica, Pišeč-ko gorovje in Kunšperk nad Bistrico ob Sotli. Skupna površina rajonov, ki pridejo tukaj v poštev za načrtno gospodarjenje z divjimi prašiči, znaša okoli 35 000 hektarov. Predstavniki vseh navedenih 15 LD, ki imajo lovišče na tem področju, se letno sestanejo najmanj trikrat. Prvič se sestanejo, ko enotno ugotavljajo spomladanski stalež divjih prašičev (zlasti število vodečih svinj), ko se dogovarjajo o gojitvenih ukrepih (načinu krmljenja, lokacijah krmišč) ter o preprečevanju in odkrivanju krivolovstva. Na tem sestanku je tudi pregled in ocena trofej merjascev, ki so bili uplenjeni v pretekli sezoni na tem področju. Prisotni izmenjajo tudi izkušnje, kako sodelujejo s kmetovalci pri preprečevanju škod od prašičev na kmetijskih kulturah ter podajo poročilo o izplačani škodi po divjih prašičih. Na tem sestanku je na dnevnem redu tudi poročilo predstavikov vseh LD o izvršenem odstrelu. Drugič se sestanejo v jeseni, ko planirajo odstrel prašičev za celoten bazen. Skupen plan odstrela nato razdelijo na posamezne LD. Tretjič se sestanejo v lovišču ene izmed LD na lovu na divje prašiče. Ob tej priložnosti se zastopniki LD pogo- V. V. Razvitje prapora, LD Tomaž pri Ormožu Člani LD Mala gora - Kočevje so ob dvajsetletnici družine pod pokroviteljstvom Lovske zveze Kočevje v domu telesne kulture pripravili lovsko razstavo. Čeprav je bila razstava odprta le od 15. do 18. novembra, si jo je ogledalo skoraj 3000 obiskovalcev Foto F. Brus vorijo o event. popravkih že sprejetega plana odstrela. Tako sodelovanje lovskih družin na področju, ki meri v zračni črti v eno stran 10 km, v drugo pa 35 km, je doslej pokazalo zelo zadovoljive uspehe: stalež se je občutno dvignil, pa tudi odstrel je temu primeren. Škode na kmetijskih kulturah pa so vsaj zaenkrat še znosne. 28. decembra 1974 so se zbrali predstavniki 15 lovskih družin ter obeh področnih zvez v Pišecah na lovu na divje prašiče. Zbralo se je preko 80 lovcev. V obeh manjših pogonih je bilo preko 30 prašičev, uplenjenih pa je bilo 7 mladičev. Lov je bil končan s pozdravom lo-vini in zadnjim pogonom v lovskem domu LD Pišece. J. V. Prof. dr. Stane Valentinčič predaval lovcem LD Lovske zveze Koper: Priznati moramo, da je lovstvo v vseh slovenskih pokrajinah bolj razvito kot na Primorskem. Seveda so na to vplivali številni faktorji in kot eden poglavitnih je dolgoletna fašistična pod-jarmljenost Slovencev. V času fašistične okupacije je mnogo primorskih lovcev »divje lovilo«, ker niso dobili dovoljenja za lov z orožjem. Mnogi izmed takih lovcev so danes v naših LD vzor lovcem. Prav ti ljudje, katerim je bilo desetletja odvzeto delovanje v lovstvu, so postali po osvoboditvi ustanoviteljih naših LD in mnogi med njimi so še danes vzorni gospodarji in starešine naših LD. Tako so se morali primorski lovci kot začetniki spoprijeti z dobrim in slabim v lovstvu. Vsak starejši lovec ve, koliko je bilo divjadi na Primorskem v letih po osvoboditvi in koliko jo je danes. Po ustanovitvi LD Tabor-Sežana, ki je obsegala več revirjev današnjih LD LZ Koper, so lovcem dovolili odstrel šest kosov srnjadi. Danes pa vemo, da vsaka od teh LD planira odstrel 50 do 100 srnjadi in več. Tako je očitno, da se je srnjad pre-namnožila, kar je po mojem mnenju vzrok tudi pretirana ljubezen prav starejših lovcev do srnjadi. Danes se v revirjih lovskih družin srečujemo ne le s srnjadjo in več divjimi prašiči, zadnja leta tudi z jelenjadjo. Tako je bil prav v lovski družini LD Ko- per uplenjen jelen (leta 1974), za katerega poznavalci pravijo, da je ena najlepših trofej v Sloveniji. Zato so se lovci jeli glede gojitve divjadi strokovno usposabljati, ker nočejo, da bi »delal sin, kar je delal oče«. Zato so že nekajkrat organizirali predavanja, zla- sti o gojitvi srnjadi in jelenjadi. Izgledalo pa je, da smo na zajca nekako pozabili, čeprav je potreben mnogo večje pozornosti od strani lovcev, kakor jo je bil deležen doslej. Prav na temo »poljski zajec« je bilo preteklo jesen organizirano predavanje na Kozini in je prof. dr. Stane Valentinčič predaval lovcem LD Divača. Predavanja so se udeležili mnogi člani lovskih družin LZ Koper, t. j. Divača, Kozina, Materija, Ob rov, Podgorje in Vreme. Naslednjega dne, v nedeljo 22. decembra, je bil prof. dr. Stane Valentinčič gost diva-ških lovcev. Ob spoznanju o prevelikem staležu srnjadi in nezadovoljivem poljskega zajca, je prof. Valentinčič dal divaškim lovcem dragocene napotke za izboljšanje sta-leža divjadi in nadaljnje delo. Prepričan sem, da se bodo lovci LD Divača držali danih smernic in da uspeh ne bo izostal. F. S. Na podlagi 31. člena statuta Kinološke zveze Slovenije in 3. člena pravil Lovske zveze Slovenije skleneta lovska zveza Slovenije, skrajšano LZS, in Kinološka zveza Slovenije, skrajšano KZS SAMOUPRAVNI SPORAZUM 1. člen LZS in KZS sta organizaciji, katerih področji delovanja se medsebojno dopolnjujeta in prepletata. Glede na to sta prišli obe zvezi do sklepa, da je sodelovanje med njima na področju kinologije v korist tako eni kakor drugi zvezi in da je vloga psa v lovstvu sestavni del te dejavnosti ter prav tako dejavnik gospodarjenja v loviščih. 2. člen Glede določila 1. člena o nujnosti in potrebnosti sodelovanja sta zvezi sklenili, da s samoupravnim sporazumom urejata medsebojne odnose, ki se nanašajo na kinologijo, programe dela na kinološkem področju, vzgojo kinoloških kadrov, organizacijska vprašanja, financiranje skupnih programov in skupnih dejavnosti ter drugo, za kar se bosta zvezi sporazumeli. 3. člen LZS in KZS se s tem sporazumom obvežeta, da bosta sodelovali pri sprejemanju in določanju delovnih načrtov, ki se nanašajo na kinologijo. V ta namen se KZS obveže, da bo pred sprejemom delovnega načrta predložila predlog načrta v razpravo in na vpogled LZS, da bi ta lahko nanj dala svoje pripombe in predloge ter da bi na ta način dosegli čim večjo usklajenost dela s posebnim ozirom na kinološko dejavnost v lovstvu. Vsakoletni delovni načrt KZS bo obsegal kinološke prireditve republiškega, medrepubliškega kot mednarodnega značaja, preizkušnje naravnih zasnov lovskih psov, tekme lovskih psov, ocenjevanje, zrejne preglede, razstave itd., organizacijo zborov sodnikov in sodniških pripravnikov, izobraževanje kadrov (vodnikov, sodnikov), publicistično dejavnost, sodelovanje s kinološkimi zvezami drugih republik, z Jugoslovansko kinološko zvezo in kinološkimi organizacijami v inozemstvu. 4. člen Zaradi obveznosti, ki jih ima na področju kinologije LZS in vanjo vključene lovske zveze in lovske družine, se LZS zaveže, da bodo njene strokovne kinološke komisije kar najbolj tesno sodelovale z ustreznimi strokovnimi komisijami pri KZS. 5. člen Glede na skupno sprejete obveznosti, ki jih bosta zvezi sprejeli z vsakoletnim načrtom dela in na podlagi določil tega sporazuma, se LZS zaveže financirati s svojim prispevkom del dejavnosti KZS. Za ta namen bo KZS predložila LZS vsako leto poleg delovnega načrta tudi finančni načrt, na podlagi katerega bo LZS dodelila KZS sredstva za izvršitev načrta lovske kinologije. 6. člen Da se doseže kar najboljša in sprotna koordinacija med obema zvezama, se LZS in KZS s podpisom tega sporazuma zavežeta, da delegira LZS svojega delegata v DO KZS in KZS svojega delegata za seje upravnega odbora LZS. 7. člen Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga sprejmeta DO LZS in DO KZS in ga podpišeta predsednika obeh zvez. V Ljubljani, 17. 1. 1975 Predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški, I. r. Predsednik Kinološke zveze Slovenije Polde Maček, I. r. Samoupravni sporazum je sprejel upravni odbor LZS na svoji 6. seji, 17. 1. 1975, v Kočevju. Koristno sodelovanje Za praznik republike je na pobudo, oziroma ob sodelovanju z sadjarskovrtnarskim društvom Begunje pri Cerknici organizirala lovska družina razstavo lovskih trofej v osnovni šoli Begunje. Razstava je bila odraz velikih prizadevanj občanov kakor tudi lovcev in mladine, saj je bila narejena tako-rekoč čez noč. Pri urejanju razstave je sodelovalo res vse mlado in staro, kar je lep odraz vzajemne pomoči in sodelovanja na področju kulture, ker je bilo izraženo, da tako pestre prireditve še ni bilo na tem območju. Obiskovalcem se je nudil res lep prizor; razstava je zajemala tri prostore: dva prostora sta obsegala kom- binacijo z rožami in panoji slik kmetice-umetnice Ivane Brancelj z Brezja pri Cerknici, en prostor pa so polnile mogočne jelenje trofeje pa do najmanjše živeče divjadi pri nas, to je kepen. Ob vsestranskem sodelovanju mladine je razstavo dopolnjeval tudi pano z razstavljenimi fotografijami iz vojaških vaj JESEN 74, ki ga je organizirala mladina. Občani tega območja si še želijo tako uspelega in koristnega sodelovanja, kar potrjuje mnogoštevilni obisk, saj je razstavo obiskalo prek osemsto občanov. Anton Purkart LD Begunjščica in LD Ponikva pobrateni Po predhodnih medsebojnih obiskih članov obeh LD — Štajerci so 14. in 15. sept. 1974 obiskali Drago, Planico, Roblekov dom, Gorenjci pa so bili 9. in 10. novembra 1974 gostje v Ponikvi. Ko so se tako medsebojno spoznali, sta se družini v soboto, 23. novembra 1974 v lovskem domu LD Ponikva, pobratili. Pobratenju so prisostvovali tudi predstavniki političnih organizacij radovljiške in šentjurske občine in sicer ing. Polde Pernuš, predsednik SOb Radovljica, Vinko Jagodič, predsednik SOb Šentjur, predsednik OO ZKS Radovljica Jože Bohinc, oba predsednika ZB ter ing. Bruno Skumavec, predsednik Predsednik SOb Šentjur, V. Jagodič med govorom, levo preds. SOb Radovljica, ing. P. Pernuš, skrajno levo preds. OO ZKS Radovljica, J. Bohinc Lovske zveze za Gorenjsko, in drugi. Predstavnika obeh LD, Franci Šarlah za LD Ponikve in Oto Mencinger za LD Begunjšči-ca, sta poudarila koristnost take povezanosti v gospodarskem, rekreacijskem in moralnem pogledu. Zlasti pa naj bi ostali zaščitniki in varuhi narave, kakor je zapisal Nikolaj Lapuh ob otvoritvi lovske razstave v Radovljici: »Letos je leto varstva narave. Toda za nas se bo to leto pomikalo iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Vsa naša doba mora postati eno samo takšno leto v hudi ogroženosti divjih živali, rastlin, vode in zraka! Prav zato smo vtkali v naš prapor drevo kot sim- branje listin o pobratenju, ki se enako glasita: »Kot člani zelene bratovščine smo sinovi ene in iste vzvišene Dijane, ki ji je posvečena košuta. - Druži nas isti cilj: skrb za gojitev divjadi, ki nam je zaupana. Potem ko smo izmenjali obiske - vi dragi tovariši iz zelenega štajerja pri nas, mi pa pri vas in se tako medsebojno spoznali in ugotovili, da ob tem viteškem športu gojimo iste plemenite misli in stremljenja, - tedaj spričo teh čustev danes v vašem, občudovanja vrednem lovskem domu sklepamo pobratenje v našo obojestransko korist v okviru veljavnih predpisov!« bol vsega živega.« Svečani del je bilo Potem ko so listini vsi navzoči podpisali, sta bili slavnostno zamenjani. Nazadnje je starešina LD Begunjščica izročil predstavniku LD Ponikva železen kip gamsa na peračkem kamnu, hkrati pa še dovolilnico za odstrel gamsa. Predstavniki političnih organizacij so v svojih govorih pozdravili pobratenje dveh sicer zemljepisno oddaljenih LD, vendar lovsko enako mislečih. To pobratenje pa naj bi v številnih LD v SR Sloveniji z okoli 15 000 lovci zbudilo enake želje. Predsednika obeh občin sta bila soglasna, naj bi občini gospodarsko pobliže sodelovali. Po uspešnem lovu naslednjega dne in dobri malici, zaliti s pristno štajersko kapljico, je sledila ugotovitev plena in požarov lovini. Pred odhodom iz lovišča smo med seboj pomešani Gorenjci in Štajerci v strnjeni vrsti iz petdesetih pušk počastili in zaključili skupen lov med goricami, travniki in hostami gostoljubnega slovenskega Štajerja. Stanko Lapuh Lovski izpit v LZ Idrija Vsak naš občan lahko postane član lovske organizacije, če izpolnjuje določene pogoje. Skoraj vse lovske družine sprejemajo nove člane samo enkrat letno, na občnem zboru ali letni konferenci. Ob dnevu sprejema prične teči novemu članu pripravniška doba, ki traja navadno dve leti. Ob koncu te dobe čaka lovca pripravnika zahteven lovski izpit. LZ Idrija je za vse pripravnike svojih lovskih družin imela izpit 21. 12. 1974. Pred izpitom je bil skrbno organiziran 10-dnevni tečaj s skupno 40 učnimi urami. Obiskovalo ga je 17 kandidatov, ki so po učnem programu obravnavali: živalo-s lov j e, gojitev divjadi, lov, lovsko zakonodajo, lovske pse, balistiko ter bolezni divjadi in psov.* Vodja tečaja je bil požrtvovalni in neumorni Venčeslav Štraus, ki že mnogo let vestno in nesebično posreduje lovsko znanje mladim lovcem. Kandidati so bili zelo dobro pripravljeni, kar je razvidno iz rezultatov, saj sta padla samo 2, ki se bosta še enkrat srečala z izpitno komisijo. Najboljše znanje na izpitu je pokazal Stane Uršič iz LD Porezen-Cerkno. A. Razpet Drugo srečanje lovskih pevskih zborov Slovenije S prvega srečanja lovskih pevskih zborov Slovenije v Globokem, dne 20. 4. 1974, so se lovci-pevci razšli s trd- • Kaj pa drugi predmeti npr. varstvo narave? Ur. nim zagotovilom, da se bodo prihodnje leto še v večjem številu zbrali na drugem srečanju v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Lovski pevski zbor LD Podgorje vabi vse lovske pevske zbore Slovenije, ki so nastopali v Globokem in še druge lovske pevske zbore, ki v javnosti niso znani, da do 15. marca 1975 prijavijo svojo udeležbo na 2. srečanju lovskih pevskih zborov v Podgorju pri Slovenj Gradcu. V prijavi naj navedejo točen naslov svojih predstavnikov, da bomo stopili z njimi v stik za nadaljnje kontaktira-nje. Lovski pevski zbor LD Podgorje je v Globokem nastopal kot izrazito mlad zbor, saj so bili lovci-pevci šele nekaj mesecev skupaj. Od takrat pa do danes se je pomnožil in ima za seboj že razen nastopov na lovskih prireditvah nastope v raznih krajih Mislinjske doline, za kar je dobil priznanje. Petje vabi, združuje in plemeniti tovarištvo med lovci. LD Podgorje pri Slovenj Gradcu vabi lovce-pevce ob vznožje Uršlje gore, kjer bodo spoznali domovino gamsov, muflonov, divjega petelina, skratka, lepote našega kraja. Prijave naj lovski pevski zbori pošljejo na naslov: Lovski pevski zbor, LD Podgorje pri Slovenj Gradcu. Anton Knap Starešina LD Begunjščica, Oto Mencinger (desni) izroča tajniku LD Ponikva (srednji) kipec gamsa na peračkem kamnu Vse foto P. Mencinger Jubilanti Martin Lorbek je 22. 10. 1974 praznoval svojo 70-!etnico. Kot sin malega kmeta s Pivole na obronkih Pohorja se je že mlad pričel udejstvovati v lovu in si nabiral izkušnje v loviščih takratnih zasebnikov. Med vojno vihro so bile njegove lovske puške v rokah partizanov. Po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi Lovske družine Hoče. Vedno je bil tudi v njenih organih upravljanja, zlasti pa je bil mnogo let vesten gospodar LD. Za dolgoletno vestno delovanje v vodstvu LD, za uspehe pri vzgajanju mladih lovcev in gojitvi divjadi mu je LD dala pismeno priznanje, prejel pa je tudi odlikovanje LZS - znak za lovske zasluge. Dragi Martin, želimo ti, da bi še dolgo vrsto let prihajal med nas s svojim vedrim humorjem, ki ga imaš zvrhano mero, in da bi bil med nami še mnogo let na mnogih lepih lovih po zelenem Pohorju! Lovci LD Hoče - L. I. Trije 75-letniki LD Podgorje Franc Jug iz Slovenj Gradca je bil rojen 1.11. 1899 v Belih vodah nad Šoštanjem. Martin Lorbek Svojo trdo mladost je preživel na domu ter se tudi udeležil prve svetovne vojne. Po vrnitvi se je že leta 1918 preselil v Razbor pod Uršljo goro. Tu se je preživljal s trdim delom v okolnih gozdovih ter vzorno skrbel za svojo družino. Takratne razmere mu niso omogočale vključitve v zeleno bratovščino, čeprav je njegovo srce utripalo skupaj s prečudovito naravo na obronkih Uršlje gore. Ko je okupator prihrumel v našo domovino, je takoj vedel za svoje mesto in zato so ga že leta 1942 skupaj z družino odpeljali v taborišče nacistične Nemčije. Po vrnitvi leta 1945 se je z vso Vnemo lotil dela pri obnovi domovine in lastnega ognjišča. Vključil se je tudi v lovske vrste in še danes vestno opravlja posle pomožnega lovskega čuvaja. Upokojen je bil leta 1961. Bil je večkrat član upravnega odbora naše LD. Odlikuje ga veder značaj, optimizem in smisel za lovsko šalo. Franc Kotnik, p. d. Vrhornik iz Podgorja je bil rojen 16. 11. 1899 v Razborju. Mladost je preživel na domačiji, a prva svetovna vojna je tudi njega privedla na italijansko fronto. Po vojni je nadaljeval s kmetovanjem na lepem Vr-horskem ter se leta 1930 priključil Podgorskim lovcem. Vzorno je skrbel za domačijo in divjad. Nemški okupator ga je zaradi aktivnega sodelovanja v NOB izgnal skupaj z njegovo družino; konec vojne je dočakal v ka- Franc Jug zenskem taborišču v Nemčiji. Doma je našel dom prazen in razdejan. Težke čase je preživel, dokler ni s svojo pridnostjo uspel svoji družini in sebi zopet omogočiti normalno življenje. Danes je njegova domačija zopet lepa, prijazna in gostoljubna. V lovske vrste se je zopet vključil leta 1952 in je naš vzoren in zelo aktiven član. Odlikuje ga vedrost, družabnost, vestnost in skromnost ter zelo pošten odnos do narave. Pavel Skobir, p. d. Žnidarjev oče iz Svetega Duha pri Podgorju, je bil rojen 14. 1. 1900 na domačiji, katero še danes vzorno vodi. 2e kot 16-letni fantič se je zapisal zeleni bratovščini. Tudi njega je prva svetovna vojna privedla na Doberdob, kjer je okusil vse strahote vojne. Po povratku iz vojne je gospodaril na domačiji in se kot lovec ter sozakupnik lovišča udejstvoval v zeleni bratovščini. Med okupacijo je pomagal v NOB in njegova domačija je bila vedno varno, gostoljubno zatočišče partizanov. Takoj po vojni je bil med soustanovitelji LD Podgorje, v kateri je bil nekaj časa starešina, član upravnega odbora in gospodar lovskega doma. Pri gradnji lovskega doma je bil med najaktivnejšimi. Vzgojil je tudi dva sina lovca, ki nadaljujeta tradicijo lovske domačije. Je mož velikih lovskih izkušenj, vedno nasmejan in vedrega duha. Ponosni smo na te naše krepke in vedno vedre jubi- Franc Kotnik lante, ki kljub visoki starosti spadajo med najaktivnejše naše člane. Vsem želimo še veliko zdravih in vedrih let, prožen korak in še mnogo lovskih užitkov v njihovem nadaljnjem udejstvovanju. Lovci LD Podgorje pri Slovenj Gradcu V spomin Slavka Kropivška, avtoprevoznika iz Izlak, nam je zahrbtna bolezen, starega komaj 48 let, nenadoma iztrgala iz naše srede. LD je izgubila dolgoletnega starešino, vzornega lovca in najboljšega prijatelja. Že kot kmečki mladenič je občutil vso lepoto ob pogledu na razgibana zelena pobočja in ta podoba je v njem blestela vse do njegove smrti. Bil je pravičen lovec, izvrsten strelec na umetne golobe, poln humorja in tudi zapel je rad. V tej zahtevni drveči dobi sta nam bila njegov smeh in pesem tako zelo dragocena! Spadal je med tiste lovce, ki ne hodijo na lov zaradi plena, ampak na lovu iščejo večno lepoto prirode, tiho romantiko zelenega gozda. Na zadnji poti smo ga mnogoštevilni znanci vse soseske spremili 27. 9. 1974 na izla- Pavel Skobir ško pokopališče. Mrak se je spuščal na pokrajino, med vrhovi so umirali zadnji akordi žalostinke, glave navzočih in prapori so globoko klonili, zapel je lovski rog, streli zadnjega pogona so jekni-li v temačno nebo, odmevi so se oddaljevali in utihnili, kakor je utihnilo njegovo dragoceno življenje. Dragi Slavko, šele sedaj, ko te ni več, vemo, da smo te imeli radi, da smo te spoštovali in cenili. Na žalost je v življenju že tako, da šele takrat, ko je že prepozno, izrečemo zahvalo. Na tvojem grobu bo vedno lovski šopek, dar tistih, ki ti tega niso mogli več povedati. S hvaležnostjo in spoštovanjem se te bomo velikokrat spominjali in vselej boš zra-stel in zaživel med nami, naš nepozabni Slavko. Lovci LD Mlinše Vekoslava Spragerja, mentorja pomurskega lovstva in častnega starešino LD Križevci pri Ljutomeru, smo pomurski lovci 27. 9. 1974 pospremili na poti v večna lovišča, v 86. letu njegove starosti. Naše kraje in lovišča je spoznal med prvo svetovno vojno. Večkrat je dejal, da ga je Diana že trikrat snubila, njen zvesti častilec pa je postal šele po vojni leta 1922, ko se je vrnil Iz ruskega ujetništva in bil kot učitelj nameščen v Murski Soboti. Takrat je pričel delovati predvsem kot organizator, gojitelj divjadi in prosvetitelj domačih lovcev. Leta 1928 je postal član takratnega lovskega društva v Križevcih in od tedaj ga je prekinil le okupator, ki ga je kot zavednega Slovenca med prvimi aretiral in izgnal s slovenske zemlje. Po vrnitvi leta 1945 je bil soustanovitelj naše LD in njen prvi starešina, od leta 1962 pa naš častni starešina - oče naše velike družine. Njegovo bogato lovsko udejstvovanje pa ni bilo le v mejah naše LD. Več let je bil član UO LZS in področnih lovskih zvez v Ljutomeru in Murski Soboti, vnet zagovornik teze, da je Pomurje enoten lovski bazen in da reka Mura, na katero je bil navezan, ne more biti prepreka za tesno sodelovanje lovcev z obeh njenih bregov. Poštenost, etiko in moralo, human odnos do divjadi in narave je smatral za največje vrednote našega lovstva. V tem nam je bil vedno vzor, s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem pa naš učitelj. Dolga leta je uspešno deloval tudi kot predsednik in član komisije za lovske izpite ter na kinološkem torišču kot gojitelj psov ptičarjev in prvi predsednik kinološke podružnice za radgonsko in ljutomersko območje. Za svoj prispevek pri razvoju in napredku našega lovstva je bil odlikovan z znakom za zasluge II. in I. stopnje ter s srebrnim kinološkim znakom. Dragi Veko! Pomurski lovci predvsem pa križevski, se ti zahvaljujemo za tvoje veliko delo. Počivaj v miru! LD Križevci pri Ljutomeru Alojz Dunaj, naš najstarejši član, je 16. 10. 1974 za vedno zatisnil oči. Rojen je bil pred 91 leti v Cezanjevcih pri Ljutomeru v lovčevi družini. 2e pred prvo svetovno vojno in po njej se je v krajših obdobjih ukvarjal z lovom, v našo LD pa se je vključil leta 1947 in ji ostal zvest do smrti. Več let je bil predsednik nadzornega odbora LD in član komisije za lovske izpite, najbolj pa nam bo ostal v spominu kot izpraševalec pri lovskih krstih, saj se je ob spoštovanju naših šeg in običa- jev znal odlično vživeti v svojo vlogo. vi starosti s kmečkim ponosom in poštenostjo zravnana postava je s svojo preudarnostjo pritegnila pozornost in izražala prijeten notranji mir, ki ga tako zelo pogreša današnji človek. Dragi pokojnik, hvala ti za tvoj prispevek k razvoju našega lovstva. Mirno počivaj v osrčju našega lovišča. V srcih križevskih lovcev bo trajno živela misel nate, v tvoj spomin. LD Križevci pri Ljutomeru Bil je spoštovan, ugleden člo vek. Njegova, tudi v častitlji Lojzeta Novaka iz Lesc, dolgoletnega sodnika za prekrške občine Radovljica, smo položili k večnemu počitku 16. 10. 1974, v 62. letu njegove starosti. Naš Lojze je takoj po osvoboditvi začel v lovstvu. V času velikih družbenih sprememb je bil dolgoletni tajnik naše LD Stol. Vsa ta leta je vztrajno vodil tajniške posle. Bil je tudi član bivše Okrajne lovske zveze Radovljica in sicer njen tajnik. Kljub temu, da je imel petero majhnih otrok, je znal dobiti čas tudi za lovsko družino. Več ko 10 let zaporedoma smo organizirali lovsko veselico, da smo se izvlekli iz finančnih težav. Poleg tega pa smo še odkupili in opremili dve lovski koči. V kočljivih odločitvah je bil premišljen po eni in neizprosno trd po drugi strani. Čeprav bi rad, mu čas ni do- Lojze Novak puščal, da bi kaj več hodil na lov. Srečen je bil, da je videl srnjaka, uplenil je redkega. Gams mu je bil gorenjska svetinja. Nanj ni skrivil prsta. Reden gost je bil le na skupnih pogonih, da je lahko vplival in pomagal pri kresanju mnenj. Seje ali sestanka ni zamudil nikoli, pa naj je bilo vreme kakršnokoli. Od njegovih štirih sinov sta dva navdušena lovca. Njegov pogreb je bil eno samo veliko priznanje njegovemu delu. Vztrajnega, delavnega Lojzeta, človeka z veliko ljubeznijo do divjadi bomo ohranili v trajnem spominu. Lovci Stola Ludvika Piščanca, člana naše LD od leta 1954, smo 26. okt. 1974 položili - starega šele 61 let - v prerani grob na pokopališču v Braniku. Z vso njemu prirojeno vnemo je oral lovsko ledino na socialističnih načelih. Za svoje požrtvovalno delo je leta 1960 prejel priznanje in značko Okrajne lovske zveze Gorica. Bil je odkrit, pošten in požrtvovalen lovski tovariš. Kot zaveden Slovenec se je leta 1944 v zavezniškem ujetništvu priključil IV. Prekomorski tankovski brigadi in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Naj mu bo trajen spomin in lahka svobodna primorska gruda! LD Tabor - Dornberk Lovska kinologija Plan kinoloških prireditev v letu 1975 Prireditelje prosimo, da z razumevanjem upoštevajo morebitne spremmbe predlaganih datumov prireditev, ki smo jih morali prilagoditi številu sodniškega kadra in prireditvam po posameznih lovskih zvezah. Prireditelje obveščamo, da pravočasno povabijo od kinoloških organizacij določene sodnike, katerih razporeditev so vam kinološke organizacije dolžne dostaviti. Vodje tekem, tečajev in seminarjev določi in povabi prireditelj sam. če v planu nista določena zborno mesto in čas prireditve, jih prireditelj (LZ) določi kasneje in o tem pravočasno obvesti lovske družine. Naslovi kinoloških organizacij in Kinološke zveze Slovenije, katerim naj prireditelj sporoča potrebe ali odpovedi sodnikov in predavateljev, so: Kinološka zveza Slovenije, Župančičeva 9/11, Ljubljana Društvo ljubiteljev ptičarjev, tajnik Branislav Oražem, Zupančičeva 9/11, Ljubljana Klub ljubiteljev goničev, tajnik Stane Hribernik, Puštal 82, Škofja Loka Klub ljubiteljev psov jamarjev, tajnica Anka Miklavčič, Merčnikova 4, Ljubljana Društvo Brak-jazbečar in barva r, tajnik ing. Danilo Vesel, Šišenska 16, Ljubljana. Društvo ljubiteljev prepeli-čarjev, tajnik Slavko Kovač, Gledališka 2, Celje Društvo ljubiteljev ostrodla-kih ptičarjev, tajnik dr. Franjo Dolinšek, Poljanska 79, Ljubljana Prireditelji LZ Bela krajina - Črnomelj 20. septembra, telesno ocenjevanje goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 7. uri v Črnomlju, veterinarska osemenjevalnica 21. septembra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 6. uri pred osnovno šolo Loka. LZ Celje 4. maja, ocenjevanje jamarjev in PNZ (preizkušnja naravne zasnove) samo v rovu. Zbor ob 8. uri pri lovskem domu Rinka. 25. maja, telesno ocenjevanje vseh lovskih pasem, razen jamarjev. Zbor ob 8. uri na dvorišču doma OF v Celju. 27. septembra, preizkušnja po krvnem sledu v lovišču Žalec. Točen kraj, čas in sodnike določi LZ Celje. 25. oktobra, zrejna preizkušnja šarivcev v lovišču Braslovče. Čas in zborno mesto določi LZ Celje. 8. novembra, preizkušnja jamarjev samo na planem, v lovišču Žalec. Zbor in čas določi LZ Celje. 15. novembra, preizkušnja psov v prinašanju male divjadi v lovišču Pristava. Zbor, čas in sodnike določi LZ Celje. 22. novembra, preizkušnja naravnih zasnov za brak-jazbečarje v lovišču Rogaška Slatina. Zbor in čas določi LZ Celje. 6. decembra, preizkušnja naravnih zasnov goničev v lovišču Šmarje pri Jelšah. Zbor in čas določi LZ Celje. februarja 1976. Zbor kinoloških referentov LD z območja LZ Celje. Kraj bo določen naknadno. LZ Notranjske 4. maja, ocenjevanje lovskih psov vseh pasem v Cerknici, v kraju in času kot običajno. 5. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri pri avtobusni postaji Pod-skrajnik. LZ Gorenjske - Kranj 5. aprila, preizkušnja naravnih zasnov ptičarjev. Zbor ob 8. uri pri gostilni Blažun v Kranju. 7. junija, ocenjevanje zunanjosti vseh lovskih pasem. Zbor ob 8. uri pred gostilno Marinšek v Naklem. 4. oktobra, preizkušnja psov po krvnem sledu v lovišču LD Sorško polje. Zbor ob 8. uri pri vasi Meja. 25. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov v rovu in na planem za pse jamarje. Zbor ob 8. uri na Polici v Naklem. 8. novembra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev v dveh predelih LD Stol. Zbor ob 7. uri v vasi Rodine. ZLD Gorica 20. aprila, ocenjevanje zunanjosti vseh ptičarjev. Zbor ob 8. uri na dvorišču gostilne Stegovec v Vrtojbi. 22. junija, ocenjevanje zunanjosti goničev, jamarjev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri v Desklah pri Kanalu. 28. septembra, preizkušnja naravnih zasnov ptičarjev. Zborno mesto ob 8. uri v Šempasu pred zadružnim domom. 19. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor v vasi Planina pri Ajdovščini, naselje Kobali. LZ Gornja Radgona 23. marca, kinološko predavanje za lovce s področja LZ Gornja Radgona. Cas in kraj določi LZ. 30. marca, ocenjevanje zunanjosti ptičarjev. Zbor ob 8. uri v Lovskem domu Radenci. 27. aprila, spomladansko zrejna preizkušnja ptičarjev. Zbor v lovišču LD Radgona ob 8. uri. Točen kraj določi LZ. 26. oktobra jesenska zrejna preizkušnja ptičarjev v lovišču Apače ob 8. uri. Točen kraj določi LZ. LZ Kočevje 20. aprila, ocenjevanje zunanjosti in preizkušnja v rovu in na planem za pse jamarje. Zbor ob 7. uri pred gostilno Koprol v Sodražici. 11. maja, sestanek kinologov z območja LZ Kočevje. Zbor ob 8. uri v hotelu Pugled. 25. maja, ocenjevanje zunanjosti goničev in brak-jazbe-čar|ev. Zbor ob 7. uri pred gostilno Cene v Ribnici. 21. septembra, preizkušnja naravnih zasnov goničev. Zbor ob 7. uri pred gostilno Cene v Ribnici. 5. oktobra, preizkušnja lovskih psov po krvnem sledu v Klinji vasi. Zbor ob 7. uri pred gostilno Deržek pri Kočevju. 19. oktobra, zbor kinologov LD LZ Kočevje ob 9. uri v hotelu Pugled v Kočevju. LZ Koper 30. marca, ocenjevanje zunanjosti vseh lovskih psov. Zbor ob 7. uri gostilna pri Angelu pri Tomosu. 13. aprila, pomladanska preizkušnja ptičarjev. Zbor pred Zadružnim domom Bertoki. 28. septembra, jesenska tekma ptičarjev. Zbor ob 8. uri, Zadružni dom Bertoki. 5. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov goničev. Zbor ob 7. uri pred Zadružnim domom Vanganel. 12. oktobra, jesenska tekma goničev. Zbor ob 7. uri pri Zadružnem domu Pridvor. ZLD Ljubljana Splošno opozorilo vodnikom: Vodniki morajo udeležbo psa za preizkušnjo pravočasno prijaviti. Ustne ali pismene prijave sprejema ZLD Ljubljana, Župančičeva 9/11, tel. 23 067. Psi, ki bodo privedeni na preizkušnjo brez predhodne prijave, ali psi, ki ne bi imeli predhodno opravljene ocene zunanjosti, ne bodo pripu-ščeni na preizkušnjo. Ob prijavi mora vodnik vplačati 30 din prijavnine. Člani lovskih družin prejmejo prijavnino povrnjeno po opravljeni preizkušnji. Vodnik mora na prireditev obvezno prinesti rodovnik psa. 13. aprila, ocenjevanje zunanjosti vseh vrst lovskih psov, vključno jamarjev. Pričetek ocenjevanja pred halo Tivoli v Ljubljani. 19. in 20. aprila, pomladanska zrejna in pomladanska preizkušnja ptičarjev. Obvezna prijava do 9. 4. Zbor ob 8. uri pri Tavčarjevem dvoru na Ježici. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. 11. maja, preizkušnja lovskih psov po krvnem sledu v lovišču LD Rakitna. Obvezna prijava do 30. 4. Zbor ob 7. uri pred Zadružnim domom na Rakitni. 13. in 14. septembra, preizkušnja psov jamarjev v rovu in na planem. Obvezna prijava do 3. 8. Zbor ob 8. uri pr ornitološkem zavodu v Stožicah pri Ljubljani. Preizkušnja na planem bo v lovišču LD Brezovica. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. 21. septembra, preizkušnja goničev in brak-jazbečarjev v lovišču LD Logatec. Obvezna prijava do 11. 9. Informacije o času in zboru prejmejo vodniki ob prijavah. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. 21. septembra, preizkušnja goničev in brak-jazbečarjev v lovišču LD Moravče. Obvezna prijava do 11. 9. Informacije o času in zboru prejmejo vodniki ob prijavah. Ocenjevanja zunanjosti ne bo. 28. septembra, preizkušnja goničev in brak-jazbečarjev v lovišču LD Grosuplje. Obvezna prijava do 18. 9. Informacije o času in zboru prejmejo vodniki ob prijavi. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. 4. in 5. oktobra, jesenska zrejna in poljska preizkušnja do 24. 9. Zbor ob 8. uri pri Tavčarjevem dvoru na Ježici pri Ljubljani. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. 11. in 12. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov za ša-rivce. Obvezna prijava do 2. oktobra. Zbor ob 8. uri pri Tavčarjevem dvoru na Ježici pri Ljubljani. Ocenjevanja zunanjosti psov ne bo. LZ Ljutomer 20. aprila, preizkušnja naravnih zasnov za ptičarje. Zbor ob 8. uri pri lovskem domu Križevci. 12. oktobra, jesenska vzrejna preizkušnja in poljska tekma ptičarjev. Zbor ob 8. uri pri lovskem domu LD Ljutomer. LZ Maribor 5. in 6. aprila, ocenjevanje in preizkušnja jamarjev v rovu in na planem. Zbor oba dneva ob 8. uri v lovskem domu Starše. 19. in 20. aprila, ocenjevanje in pomladanska preizkušnja ptičarjev. Zbor oba dneva ob 8. uri v lovskem domu v Račah. 18. oktobra, ocenjevanje in preizkušnja naravnih zasnov šarivcev. Zbor ob 8. uri pri Klančniku v Podklancu 5, Dravograd. 18. oktobra, ocenjevanje zunanjosti in jesenska preizkušnja in poljska tekma ptičarjev. Zbor ob 8. uri v lovskem domu Starše. 25. in 26. oktobra, ocenjevanje in preizkušnja naravnih zasnov šarivcev. Zbor ob 8. uri v lovskem domu Rače. 25. oktobra, ocenjevanje in preizkušnja jamarjev v rovu in na planem. Zbor ob 8. uri pri Klančniku v Podklancu 5, Dravograd. 8. novembra, ocenjevanje in preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri pri Klančniku v Podklancu 5, Dravograd. Pse je obvezno predhodno vsaj 10 dni pred prireditvijo prijaviti. Vrstni red prijave bo tudi vrstni red na prireditvi. Prijave s polnim naslovom poslati na LZ Maribor ali po telefonu 22 878. Kolikor bi zaradi stekline posamezna prireditev odpadla, bodo vse LD na območju LZ Maribor pravočasno obveščene. ZLD Novo mesto 10. maja, telesno ocenjevanje goničev, brak-jazbečarjev in jamarjev. Zbor ob 8. uri pred ZLD Novo mesto, Cesta herojev 8. 11. oktobra, ocenjevanje goničev, brak-jazbečarjev, jamarjev. Zbor ob 8. uri, Grmada, Trebnje. 11. oktobra, preizkušnja goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri na dvorišču Ignaca Blatnik, Šentjernej 180, trgovina Dana. 11. oktobra, preizkušnja psov jamarjev v rovu in na planem. Zbor ob 8. uri pred ZLD Novo mesto. Morebitne spremembe bomo prijavljene vodnike psov pravočasno obvestili. 12. oktobra, preizkušnja goničev in brak-jazbečarjev. Zbor v Trebnjem pri gostišču Grmada. Kolikor bomo do 10. septembra 1975 prejeli dovolj prijav za šarivce in ptičarje, bomo organizirali sporazumno s sodniki tudi prireditev za navedene pasme konec oktobra. ZLD Ptuj 19. in 20. aprila, ocenjevanje in pomladanska preizkušnja ptičarjev. Zbor oba dneva ob 8. uri pred domom ZLD Ptuj, Potrčeva 45. 18. in 19. oktobra, jesenska preizkušnja ptičarjev. Zbor oba dneva ob 8. uri pred domom ZLD Ptuj, Potrčeva 45. 25. oktobra, ocenjevanje in preizkušnja psov jamarjev v rovu in na planem. Zbor ob 8. uri pri lovskem domu LD Spodnje ptujsko polje v So-betnicah. Posebno obvestilo: za vse preizkušnje in ocenjevanja velja obvezni rok za prijavo 10 dni pred prireditvijo. Obrazce za prijavo bo ZLD dostavila vsem LD. Obvezno pa je na prireditev prinesti rodovnik in potrdilo o cepljenju proti steklini za leto 1975. V primeru manjšega števila prijavljenih psov bo prireditev le prvi navedeni dan. LZ Postojna 22. junija, ocenjevanje zunanjosti za vse pasme lovskih psov. Zbor ob 7. uri v parku Gozdarskega šolskega centra v Postojni. 25. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 7,30. uri v gostilni Dolgan v Gornji Košani. 8. novembra, preizkušnja naravnih zasnov za goniče in brak-jazbečarje. Zbor ob 7,30. uri v gostilni Mohorčič v Sežani. LZ Posavje - Krško 12. aprila, ocenjevanje in preizkušnja psov jamarjev v rovu in na planem. Zbor ob 7. uri v Cerkljah ob Krki, gostilna Vahčič. 26. aprila, ocenjevanje ptičarjev in šarivcev. Zbor ob 8. uri na stadionu Matija Gubca v Krškem. 27. aprila, preizkušnja naravnih zasnov ptičarjev. Zbor ob 7. uri v lovišču LD Krško, stadion Matija Gubca. 10. maja, ocenjevanje goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 12. uri na dvorišču gostilne Murko v Krškem. 18. oktobra, jesenska poljska tekma ptičarjev. Zbor ob 8. uri na stadionu Matija Gubca v Krškem. 8. novembra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev v lovišču Videm na Libni. Zbor ob 8. uri na žel. postaji v Krškem. Posebno sporočilo: prosimo pasemske organizacije, da nam dostavijo sezname in naslove določenih sodnikov in pripravnikov, da jih bomo lahko pravočasno vabili na posamezno prireditev. LZ Zasavje — Trbovlje 12. aprila, predavanje o zreji, vzgoji in šolanju lovskega psa. Zbor v domu družbenih organizacij trg. Revolucije, Trbovlje. 10. maja sestanek vseh kinologov LD in območja LZ Trbovlje. Zbor ob 16. uri v gostilni Kurnik, Trbovlje. 12. julija, ocenjevanje goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri na dvorišču TVD Partizan v Trbovljah. 13. septembra, ocenjevanje in preizkušnja jamarjev v rovu in na planem. Zbor ob 8. uri pri gostilni Grončar, Jagujevica pri Radečah. 11. oktobra, preizkušnja naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev. Zbor ob 8. uri pred gostilno Juvan, Zelena trava. Klub ljubiteljev psov jamarjev 22. junija - zrejni pregled psov jamarjev, ki so preizkušeni v naravnih zasnovah in želijo lastniki psic dobiti zrejno dovolilnico, ki bo vse bovala plemnjake za naslednje leto. Psi pa bodo razporejeni po zrejni vrednosti kot plemenjaki posameznim psicam. Zbor ob 8. uri pri lovski koči na Rinki, za vodnike iz Štajerske in Prekmurja. 29. junija — zrejni pregled psov jamarjev pod istimi pogoji kot v Celju. Zbor ob 8. uri pri gostilni Ruski Car na Ježici pri Ljubljani, za vodnike iz Gorenjske, Dolenjske in Primorske. Stroški prevoza bodo povrnjeni. 11. in 12. oktobra — zvezna uporabnostna tekma psov jamarjev v Staršah pri Mariboru. Razpis in pogoji bodo naknadno objavljeni v Lovcu in Kinologu. Posebno sporočilo: KLPJ bo v letu 1975 po področnih vzrejnih referentih upravnega odbora — kinoloških sodnikih in pripravnikih pregledoval legla jamarjev In rejcem nudil pomoč pri kupiranju repov in z strokovnimi nasveti pomagal pri selekcij! mladičev. Ugotavljali bodo tudi zrejno vrednost staršev. Društvo ljubiteljev ptičarjev 15. junija, XIV. republiška tekma po krvnem sledu za vse pasme lovskih psov. Točen kraj in čas bo sporočen naknadno. Sodnike vabi DLP. A) Republiška poljska tekma ptičarjev. Datum, kraj in čas bo objavljen naknadno v Lovcu in Kinologu. B) Republiška tekma španje-lov. Datum, kraj in čas bo objavljen naknadno v Lovcu in Kinologu. C) Strokovno predavanje za sodniške pripravnike in vodnike. Datum predavanj in kraj bosta določena naknadno in objavljena v Lovcu in Kinologu. Č) Tečaj za uvajanje mladih psov ptičarjev in španjelov v delo pri lovu. Datum, kraj in pogoji bodo objavljeni v Lovcu in Kinologu. Klub ljubiteljev goničev 25. maja — zrejni pregled psov goničev. Točen kraj in čas bosta objavljena v Lovcu in Kinologu. Zrejni pregled bo z namenom, da se določi po vzrejni vrednosti plemenjake za posamezne psice, katerim se izdaja zrejna dovolilnica z vpisanimi plemenjaki. Potni stroški bodo vodnikom povrnjeni. 25. in 26. oktobra - republiška uporabnostna tekma goničev. Razpis, pogoji in lovišče bo naknadno objavljeno v Lovcu in Kinologu. Posebno sporočilo: KLG bo v letu 1975 po področnih zrejnih referentih pregledoval leglo in zrediteljem nudil pomoč pri selekciji mladičev in s strokovnimi nasveti o vzgoji mladičev. Društvo brak-jazbečar in barvar 14. septembra — republiška tekma po krvnem sledu, brak-jazbečarjev in barvar-jev. Kraj in čas bo objavljen naknadno z razpisom in pogoji v Lovcu in Kinologu. 15. in 16. novembra - republiška uporabnostna tekma brak-jazbečarjev. (Predvidoma v LD Pšata). Razpis in točen kraj z pogoji bo objavljen v Lovcu in Kinologu. Posebno sporočilo: V letu 1975 bodo pregledana vsa legla brak-jazbečarjev pred prodajo mladičev. Pregledali jih bodo od društva določeni strokovnjaki, kinološki sodniki, ki bodo rejcem nudili tudi vso strokovno pomoč pri selekciji mladičev, ugotavljali kvaliteto legla in s tem zrejno vrednost staršev. Kinološka zveza Slovenije Kinološka zveza Slovenije 16. in 17. avgusta, mednarodna razstava psov vseh pasem, Ljubljana, hala Tivoli. Priporočilo lov. družinam, lovskim zvezam in lovcem kinologom Kinološka zveza Slovenije je po sklepu občnega zbora prevzela revijo KINOLOG za svoje uradno glasilo. Vsebina KINOLOGA bo obravnavala bolj podrobno kot LOVEC vso kinološko snov za športne in lovske pse. Objavljena bodo vsa sodniška poročila, odgovori na vprašanja, informiranost o kinoloških predpisih in spremembah, nasveti rejcem, obvestila o prodaji mladičev, mali oglasi, kinološki humor itd. Z ozirom na vsebino, ki bo izključno kinološka, priporočamo revijo vsem kinologom LD, članom kinoloških komisij pri LZ, posameznim lovcem, predvsem pa rejcem lovskih psov. Hkrati se priporočamo vsem ljubiteljem kinologije za strokovne, zabavne in druge kinološke članke, k! jih bomo redno objavljali v reviji. Revija bo v letu 1975 izšla v 6 zvezkih, in sicer vsak drugi mesec. Naročnina za KINOLOGA je 30 din letno, ki se nakaže na Kinološko zvezo Slovenije, Župančičeva 9/11, Ljubljana, tek. rač. št. 50101-679-70354, KINOLOG. Kinološka zveza Slovenije Prijavljene paritve Vsi navedeni psi plemenjaki in plemenjakinje so uspešno opravili preizkušnjo. Lovski terierji (JRLT): Ali, 5606 - Ada Dobrenjska, 5609. Leglo 25. 10. Rejec Anton Mohorič, Kresnice 20, Šentilj v Slov. gor. Don Pobreški, 3544 - Dina, 5662. Leglo 1. 4. Rejec Franc Zidarič, Pavlovci 32. Agič, 5618 — Astra, 5588. Leglo 23. 3. Rejec Jože Faganel, Vipava 303. ReŠs Pobreški, 5725 - Rela, 60013. Leglo 23. 3. Rejec Anton Levstik, Novo polje cesta I št. 39, Ljubljana. Karin, 5764 - Bara Blegoška, 60010. Leglo 19. 3. Rejec Tone Poljanec, Mestni trg 31, Škofja Loka. Basso v. d. Solitude, 6612 -Senta, 5726. Leglo 16. 1. Rejec Ivan Caf, Ob Dravi 1, Maribor. Bis, 5913 - Mia Grabonoška, 5914. Leglo 25. 1. Rejec Franc Čuk, Radenci 5, Radenci. Don Pobreški, 3544 - Pupa Vaudnova, 5584. Leglo 23. 2. Rejec Alojz Marhold, Jedlov-nik 33, Zg. Kungota. Din, 5891 - Rosa, 60004. Leglo 3. 3. Rejec Stane Samobor, Oželja 75, Šempas. Boj, 3659 - Dina, 5803. Leglo 27. 2. Rejec Franc Štepic, Zg. Draga n. h.. Višnja gora. Balkanski goniči (JRGb): Brnjo (Cigo), 11950 - Alka, 60005. Leglo 18. 2. Rejec Janez Orešnik, Partizanski klanec 20, Vrhnika. Posavski goniči (JRGp): Krt Podvinski, 10036 - Čila, 10067. Leglo 24. 1. Rejec Anton Mihčič, Levstikova 38, Ilirska Bistrica. Kič, 10106 — Šara Golavška, 10099. Leglo 26. 1. Rejec Albert Šmid, Kovinarsko naselje 4 a, Trbovlje. Azor, 10078 - Dijana, 10075. Leglo 15. 3. Rejec Peter Kovač, Marija Gradec 7 A, Laško. Kdl. istrski goniči (JRGki): Etos Mehovski, 7454 — Cica, 60027. Leglo 25. 2. Rejec Zdravko Vilar, Muta 207, Muta ob Dravi. Cigo, 60164 — Ada, 60157. Leglo 8. 2. Rejec Anton Žvi-kart, Otiški vrh 133, Dravograd. Bister Ojstriški, 5759 - Jaga, 7180. Leglo 3. 2. Rejec Ivan Centrih, Dobje, Planina. Resasti istrski goniči (JRGri): Zor, 2080 — Malina Vojskar-ska, 60002. Leglo 16. 2. Rejec Jože Oblak, Cerkno 9. Basset hound (JRBas): Arilica Flock, LOI Sb 14856 — Flareouta Brana, 51. Leglo 14. 2. Rejec Damjan Tepina, Črtomirova 36, Bled. Špringer španjeli (JRŠŠ): Čedo Cormac v. Tachersse, 602 - Cipa, 611. Leglo 9. 2. Rejec Avgust Slak, Turiška vas 28, Slovenj gradeč. Črt Klajnški, 60039 — Alka, 1386. Leglo 16. 2. Rejec Ivan Deržanič, Trebež 41, Artiče. Flicker, 60006 - Hoja, 60019. Leglo 1. 3. Rejec Albin Cuder, Vetrišče 21, Nova Gorica. Koker španjeli (JRŠK): Diksi, 1375 - Cia, 60006. Leglo 2. 1. Rejec Rafaela Tavčar, Dorfarje 6, Žabnica. Bil Zeleniški, 1340- Desa Črnuška, 1310. Leglo 21. 3. Rejec Josip Zupančič, Medvedova 9/1, Ljubljana. Nemški prepeličarji (JRPrj: Pik z Boča, 60017 - Alda Pajkeška, 212. Leglo 21. 2. Rejec Alojz Potočnik, Kolodvorska 3, Grosuplje. Lord v. d. Buchenrausche, 12 — Ciba Poljčanska, 139. Leglo 2. 3. Anton Zlatič, Cesta 4. julija 79, Krško. Kuno v. Geroweiher, 11 -Biba z Boča, 174. Leglo 11. 2. Rejec Avgust Ošlak, Turiška vas 28, Slovenj Gradec. Elan Poljčanski, 182 — Žela Pekelska, 178. Leglo 27. 1. Rejec Jurij Muhič, Cesta Ceneta Stuparja 27, Črnuče. Nemški ostdl. ptičarji (JRPr): Graf v. Secberg, 60.002 — Diana Janška, 2741. Leglo 10. 1. Rejec Ivan Udovič, Unec 115, Rakek Kinološka zveza Slovenije Izdelujem originalne hubertuse, pelerine, lovske kroje in športne kroje Se priporoča Vabimo vas na tradicionalni FRANJO KRALJIČ specializirana krojaška delavnica Ljubljana, Borštnikov trg 1 tel. (061) 21-883 MALI OGLASI Izgubila se je psička istrijanka, sliši na ime ARA. Kdor bi o njej kaj vedel, naj proti nagradi sporoči na naslov: Rudi Brilej, 61433 Radeče št. 97. Prodam psico brak-jazbečarko, prav dobro ocenjeno. — Ivan Virant, Žima-rice 9, 61317 Sodražica, tel. 87-766. Prodam mladiče, resaste lovske terierje, stare deset tednov. — Edvard Lapornik, 63270, Krško, Kuretno 20. Obveščam spoštovane stranke, da sprejemam v delo in popravilo vse vrste lovskega orožja in ga izdajam vsako soboto od 8. do 16. ure. — Milan Žepič, puškar, 63000 Celje, Tomšičev trg 16. OPOZORILO glede prejemanja LOVCA v lovskem letu 1975/76 UPRAVNI ODBORI LOVSKIH DRUŽIN! Če še niste odposlali članskih seznamov za lov. leto 1975/76, storite to takoj, če želite, da bodo vaši člani LOVCA prejemali v redu. Obrazce — seznam članov — smo razposlali področnim zvezam februarja 1975. Pred naslovnimi poštami obvezno navedite njihove poštne številke! Članske sezname pošljite področni zvezi, ne pa neposredno LZS! Prav tako dodatne sezname med letom sprejetih članov! Naklado vsaki številki LOVCA določimo 10 dni pred izidom številke (npr. 20. marca za aprilsko številko). Vsem lovcem, katerih naslove prejmemo na članskih seznamih od področnih zvez do 20. v mesecu, jim zagotovo pošljemo vse nadaljnje številke, pred tem izišle pa le, če jih bomo imeli še na zalogi. Sicer vsako številko LOVCA tiskamo z določenim številom rezervnih izvodov, vendar ne moremo zagotoviti vsem zamudnikom in med letom sprejetim novim članom, da bodo dobili tudi vse številke za nazaj. Tovariši lovci! Spremembe naslovov, nastale zaradi preselitve med letom, sporočajte neposredno UREDNIŠTVU LOVCA. Poleg novega naslova (s številko vaše pošte!) javite tudi stari naslov in obvezno tudi vašo lovsko družino. To v vednost, da ne bo nepotrebnih negodovanj. Uredništvo Barvna slika na zadnji strani: Vrbe — Matija Jama Original last Narodne galerije v Ljubljani <£<> - U!n o lo b Iti p lob v soboto, 22. marca 1975, pričetek ob 20.30 v prostorih HOTELA GOLF — BLED Dva orkestra, moderna in narodna glasba Vstopnina z lovsko večerjo 120 din Veselilo nas bo, če boste z vašo udeležbo pripomogli k tradicionalnemu srečanju slovenskih lovcev in drugih ljubiteljev narave Zaželeni lovski kroji Rezervacije sprejema recepcija v hotelu ali po telefonu št. (064) 77-591 Lovska družina Bled vfe' /x ';> < r ’ 6 "tl ^ L 'Vi ■ ■ z - s »-"■fo ' \ . ■;!,**• ' . , ' -i .r^ri ;i mjmm -' M% 4y 'W . ,. •'< ■' ' .2< / • .r-f ' ' ■ , s /„.■' .•V' v * 'V •' .>. ■ <. • s' > ♦ vj;' ->» "' .;.• Jj-/' ?! . • 2 • " , i . -> *■* ; i.. • ' <- >1 visx? iS®