;.* s PR O L E TAR C I VSEH DE2EL. ZDRUŽITE SE! VEČERNA IZDAJA L J U B L J A N A . PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 172 • CENA 1 DINAR GLA8M.O SOCIALISTIČNE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE .DELO« IZHAJA OD 1. KI JO JE S. OKT« V SLOVENIJI. IN »SU 1941 USTANOVILA SKE PRAVICE*. ČNA PARTIJA KI GA JE LETA GA NARODA - /-' ? : GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI 'UREDNJ*< !AK KOPRIVC Zdrav duh k v zdravem telesu Napisati nekaj navdušujočih vrstic o lepo izvedenem množičnem tekmovanju mladih ali pa -o nenadkrUjtvem Športnem idolu, ki v dosežkih tekmuje s človeškimi zmogljivostmi. ni težko. Mnogo težje je navdušiti ljudi za nove samoupravne sistemske. organizacijske in tmatne režitve na področju telesne kulture. In vendar je to naš namen. Skupščinski zbori so pred dnevi sprejeli osnutka zakona o telesnokul-turnih skupnostih in zakona o fiuaciranju teles-nokultumth dejavnosti v SR Sloveniji. Oba dokumenta sta v javni razpravi. ki naj bi ju kritično ovrednotila, popravila, dopolnila. tako da bo že v prvih jesenskih mesecih možna uzakonitev nove samoupravne ureditve telesne kulture. Sedanje stanje v telesni kulturi ni razveseljivo. Zanj je značilno, kljub nesebičnim naporom mnogih, samoorganiziranje, podržavljena skrb tn 1i nactranje. relativno siromaštvo in skromni uspehi — tako v množičnosti kot v kvaliteti. Mnogi imajo 'e.e s no kulturno dejavnost Se vedno za konjiček posameznikov in ne za družbeno potrebo, ki je po-joj razvoja slehernega modernega naroda. Spremembe so nujne, da nas grenke izkušnje ne bi tudi 0 bodoče predrago stale! V čem so spremembe m kaj ponuja nova ureditev? Predvsem je predvidena ustanovitev samo- 1 pravnih telesnokulturnih skupnosti: temeljnih o občinah in skupne v republiki. Skupnosti bodo sestavljali predstavniki telesnokulturnih delavcev, športnikov, občanov, organizacij združenega de- i. družbeno političnih or-jamzacij tn drugih zainteresiranih dejavnikov. Vendar samoupravljanja ni brez ustrezne materi-ahie osnove. Zato je novim skupnostim potrebno zagotoviti sredstva, ki jih za svoje delo in obstoj potrebujejo. V zakonskem osnutku so izdelani predlogi tudi za rešitev tega, tako občutljivega vprašanja. ni zato naj zaključim, kjer sem začel — ne bo množičnosti v telesni kulturi in ne bo uspehov na mednarodnih srečanjih športnikov, če telesna kultura ne bo samoupravno zaživela, če ji ne bomo odmerili večji kos kruha in če. v duhu ustavnih dopolnil, telesnokul-turnega področja ne bomo vrednotili in razumevali enakopravno z drugimi področji družbenega življenja in dela. Kajti nič niso pretiravali staroveškt narodi, ki so trdili, da je zdrav duh le v zdravem telesu. JANEZ KOCI JANČIČ Blejci spet zmagali Končana 20. mednarodna veslaška regata na Bledu — Olimpijski posadki dvojec in četverec brez krmarja zadovoljili — Odlični rezultati osmercev mjm, 25. jun. Tradicionalna XX. mednarodna blejska regata se je končala v lepem, morda nekoliko vetrovnem vremenu. Veter je pihal tekmovalcem v prsi. Rezultati so bili v poprečju veliko boljši kot v kvalifikacijah. Naši olimpijski posadki dvojec in četverec brez krmarja sta povsem zadovoljili. Lahko rečemo, da so bili blejski veslači (Potočnik, Mandič, Janša in Bere) celo boljši kot smo pričakovali. Mnogi so menili, da zaradi ugodnega vetra prednost domačinov ne bo velika, kljub vsemu pa so Blejci potrdili svoje kvalitete. Sicer pa so bili med najboljšimi Romuni in Ceboslovaki. Dvojec »brre« — Sani: 1. CSSR 1 6:50.4. 2. Split 6:58.0. 3. Madžarska 6:59.3. 4. del tak 7:00.1. 5. CSSR II 7:04,7. 6. Crvena »oda 7:37.2. Tako kot v predtekmovanju sta st Spličana Mrduljaš in Marrtošič. naša olimoijsk: kandidata, takoj po startu izborila drugo meeto in ga obdržala d< cilja. Spet so premoCno zmagali veslati iz CSSR. Sptičani so veslali zelo dobro, to pa velja tudi za vt druge posadke. Zmagovali Čoln je dosegel rekord proge. Spl Kani pa so Mm — člani: 1. Romunija 6:30.9. 2. Danubius 6:33 A. 3. Stanja (Praga) 6:34.2. 4. Jadran (Reka) 6:35.8. 5. Zagreb 6:49.7. 6 žfanmbeim 6:55.9. Romuni so prevzeli vodstvo Sele po 1000 metrih Dar.ubius si je zagotovil drugo mesto v finiSu. ko je za konice čelna premagal tel Slanje. Osmerec — mladinci: 1. Jadran 4:243. 2. Gusar (Split 4:24.4. 3. Albatros (Celovec). 4-36.3. 4. Mia-dost 4:37.4. 5. Argo 4:39.6. 6. Bled 4:46.9. ae stanom rekordu mio pribil- 1. Jadran (Raka) 6:55, 2, Nauti- lua 6:56.7. 3. Madlarska 7:08,4. «. Danubius 7:07,7, 5. Iktus (Osi- jek) 7:10.1. 6. Branik 7:12.7. «nt — Hal: 1. Romunija 7:21,8, 2. Kuba 7:32,9, 3. Zagreb 7:40.9, 4. Avstrija 7:463. 5. Danubius 7:45.4. Četverec sav — mladimi- 1. Argo 5:01.7, Iktus 5:10,2. 3. Jadran 5:13.0. Dvojec vse - člani: 1. CSSR 7:14.8. J. Heeres SV 7:32.7, 3. Ja-dnn 7:343. 4 Kuba 7:363. 5. Romunija 7:413. 6. Argo 7:53.3. Tudi e tej disciplini so po pričakovanju smsgali češkoslovaški veslači. medtem ko je Jadran is Zadra popustil, vendar je le ujel tretje mesto. Dvejec sbtes* — mladinci: 1. Madžarska 5:18,2, 2. Crvena zveada 5:25.4, 3 Dunaj 5:25,6, 4. Zagreb 5:403. 3 Bled 6:10,8. 6. Iktus 6:173- Cetvenc »bm« — člani: 1. Bled 6:233. 2. Danubius 6:26,8, 3. Madžarska 6:383. 4. Kuba 6:313, 5. CSSR 6:433, 6. TreSnjevka 6:52.7. Jugoslovanski veslači so bili v tej disciplini najbolj prepričljivi. CEZ 19 M — Ivan Ivančič je prvi jugoslovanski atlet, ki je vrgel kroglo nad 19 m — 19,22. Rekordni inet v treh fazah. Foto: Selhaus favorita V Zagrebu se je končalo letošnje atletsko tekmovanje za jugoslovanski pokal — Zmaga C. zvezde in Sarajeva ZAGREB, 25. jun. Kot je bilo pričakovati, so atleti Crvene zvezde in atletinje Sarajeva postali zmagovalci oziroma zmagovalke letošnjega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Na štadionu Dinama v Maksi miru je bilo tudi drugi dan tekmovanja vreme naklonjeno atletom, nadpovprečnih rezultatov pa ni bilo. Iz posameznih rezultatov velja omeniti Hrepevnikovo, ki se je po dolgem času znova znašla v areni in z zmago ter rezultatom 181 cm posta, vila svojo olimpijsko kandidaturo. Nikoličev* se je izkazala v teku na 1500 m in le za malenkost zaostala za svojim državnim rekordom. V teku na 400 m z ovirami je tekač Olimpije Janez Penca dosegel čas 52,4 in s tem za eno desetinko sekunde izboljšal svoj rekord SRS. ki ga je dotlej skupaj držal s Cva rom. V Sprintu so bili rezultati osrednji, v metu diska pa se je izkazal Mijač. na Startu pa ni bilo olimpijskega kandidata Pečarja. Id so mu dovolili nastop izven konkurence. [ REZULTATI MOŠKI 266 m: Suženj (Kv) 21.4. Kocuvan (KI) 31.6. Križan (Ca) 31.6. Lengrel (P) 21.7. Alebič (ASK) 213. Cikič (Ck) 22.1_______Grošeta (Mal 22.4; SSS m: Medjimurec (P> 1:50.1. Vukomanov:č i RK i 1:503. Kavčič (Tr) 1:50.4. Kopr:vica iSa) 1:51.1. Kotnik (Ma) 1:51.7. Ladtk (P) 1:52.0 10 Zalokar (KI) 1:54,7; 5660 m: Konca (Cz) 14:22.6. Svet (KI) 14:28.6. Djordjevič (Cz) 14:373_____S. Lisec 9:13.6. 11. Božič (Lj) 9:34.8. 4z48P m: Kvamer 3:16.1, C zvezda 3:163. Sarajevo 3:173. Kl&divar 3:183. boja M km: Čovič (Sp) 46:30.6. Pupavac (Din) 48:153. Galužlč (Slo) 48:173, . . 7. Trpin (LJ) 52:18.0. 9. 2eki (Vel) 55:34.0; TTeekok: Spasojevič (RK) 15.38. Babič (Sar) 1534. Grubar (RK) 1430. Prezelj (Tr) 1439. palica: Le4ek (KI) 460. Popovič (P) 430. Bošnjak (Sa) 420. Pristov (Tr) 410. . . 6 Bizjak (KI) 400. 9. Orličnik >K1> 360. * dlak: Gredelj (Ml) 52.72. Sebalj (Din) 51.5« Jor-rvič (Cz) 5134... 8. Mtjač (Ki) 49.54; kladivo: Stiglič (Dl) 67.48, Gro-mtlovic (Cz) 64.74. Goič (Sa) 60.00 ... 10 Pristovnik (KI) 50.70, ZENSKE 100 m: Pavličič (Sl) 123. Tabori (Sl) 123. Lazarevič (Sr) Veljanov. ska (Ot. B.) in Mrdja (Ml) 12,4 . .. 7. Hitu i Ma) 123 in Pavžer (KI) 12.8. 10. Dermol (KI) 13.0, 11. Po-točar (Ol) 13.1; 400 m: Batu. (Sa) 54.5. Tabori (Sl) 543. Radojčič (DO 56.2, 1500 m: Nikolič (Dl) 4:173. Ral ber (Sa) 4:233. Miloievič (Pa) 4:34,0. Urankar (KI) 4:363. Smreč-nik (Ol) 4:373... 7. Ceh (Ma) 4:43.5: 4xlM: Kladi var 483. Slavonija I 493. Vojvodina 49 S.. .. S. Ma-ribor 50.1. 8 Ollmn-.Ja 50,8. vižina: Hrepevnik (31. maj) 181. Babošek (Ma) 178. Lovše (Ma) 175. Paleka (Za) 175 . .6. Peče (KI) 160; krogla: ToAič (Sa) 1339. Kovačič (Sa) 1334. Mrinjek (Sl) 1236. ... Peitler (Ma) 1135. 10. Pete (KI) 11.05; kopje: Menjhart (Se) 52.62. So-kolovič (Sa) 42.96. Babožek (Ma) 41.88. izven konkurence: Urbančič (KI) 54.58. Celjani četrti, Mariborčanke tretje KONČNI VRSTNI RED — moški: 1. C zvezda 369.5. 3. Partizan 220, Sarajevo 202, 4. Kladi var 107.5. 5. Slavonija 94.5, 6. Dinamo 81 Zenskr: 1 Sarajevo 1813. 2. Slavonija 156. 3 Maribor 106.5. 4. Kladiva) 85 5. Dinamo 80. « Seni a 57 Olimpijska ekipa četverca z Bleda je zmagala v najboljšem času blejske proge. Danubius pa jo v finižu prehitel Madžare in tako osvojil drugo mesto. Ekipa CSSR je na ttartu zamudila, povedli pa so Kubanci, medtem ko so bili domačini 750 metrov na drugem mestu. V finišu so naši fantje zaveslali izredno hitro in skladno ter prevzeli vodstvo, ki ga niso več izpustili iz rok Vse kaže, da je blejski četverec brez krmarja v izredni formi Skif __ mladinci: 1. Arupinum 5:37,9, 2. Krka 5:39,3. 3. Albatros 5:41.1. 4 Jadran 5:46,4. 5. Branik 5:553. 6. Madžarska 7:14,2. DouMe scoullc — člani: 1. Romunija 6:42,7, 2. Donau (Linz) 6:44,1. 3. Normanen (Dunaj) 6:47.5. 4. Kuba 6:50.0, 5. Amid tla 6:52.7. Osmerec — člani: 1. Madžarska 5:51.2. 2 kombinirana ekipa Avstrije 5:55,7, 3. Krka 6:00,7, 4. Zagreb 6:06.5. 5. Gusar 6:07.1, 6. Da-nubius 6:12,0. Dvojce »s« — mladinci: 1. Kvar-ner (Reka) 5:38.1. 2. Croatia (Zagreb) 6:25,1. Četverec »brez« — mladinci: 1. Madžarska 4:56.8. 2. Beljak 5:00,5. 3. TreSnjevka 5:09.2, 4. Istra 5:20,1. 5. Bled 5:31.2. m .Tm 1972 — Tako je bilo na Bledu med tekmo osmercev na XX. mednarodni veslaški regati. Foto: Selhaus Kdo 27. prvak? Na igriščih v športnem parku Kodeljevo se je začelo športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja LJUBLJANA, 25-junija. V športnem parial Kodeljevo se je danes sjutraj s slavnostno otvoritvijo začelo 27. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja, na katerem nastopa osem ekip. Tekmovanja v šestih športnih panogah bodo trajala do srede popoldne. Atletski stadion na Kodeljevem je bil tokrat slavnostno okrašen. Vse je bilo v znamenju velikega športnega dogodka. Ob zvoku koračnice orkestra ljubljanske garnizije so prikorakali val tekmo-valci in se postroj ili pred častno tribuno. Najprej jih je pozdravil predsednik organizacijskega odbora prven-sva Kamilo Brešan, nato pa jim je dobrodošlico zaželel pokrovitelj tekmovanja, predsednik skupščine občine Ljubljana inž. Miha Košak. Po igranju državne himne je prvenstvo odprl generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Takoj nato so se začela tekmovanja v rokometu in odbojki. Popoldne so Starta U tudi atleti, rokometaši in odbojkarji pa so odigrali drugo kolo. V ponedeljek se bodo rokometašem, odbojkarjem in atletom pridružili še plavalci. Najbolj zgoščen in zanimiv bo program v torek. Poleg športnikov, ld nastopajo v igrah z togo, se bodo merili še strelci in mnogoboj-ci. Tekmovanje bodo v sredo dopoldne sklenili rokometaši. odbojkarji, vojaški mnogoboje! in strelci. Slavnostni saključek pa bo ob šestih popoldne. Medtem, ko so se vojaki-športniki začeli ogrevati za prve nastope, pa so si vodstvo tekmovanja in njihovi gostje ogledali stezo športne zmogljivosti. Moščanski športni delavci so jo sicer posta-'vili prav-za to prvenstvo, vendar pa bo kasneje služila tudi drugim občanom, predvsem aktivnim športnikom. Zanimivo je, da je otvoritvi te steze prisostvoval tudi Jože Malič, ki je pred 18 leti sestavil 240 m dolg vojaški poligon, ki je tudi zdaj najzahtevnejša disciplina vojaš-še panoge prvenstva — vojaškega mnogoboja. B. KUTIN Le 9 čolnov na cilju I. etapo dirke za EP s hitrimi čolni dobil Italijan OPATUA, 25. jun. — Zmagovalec I. etape dirke hitrih motornih čolnov za odprto morje oh Beilarija do Opatije je postal Giulio de Angelis, ki je 160 milj dolgo pot prevozil v 2 urah m 45 minutah. Zaradi razburkanega morja je prišlo na cilj le 9 čolnov, štartalo pa jih Je 16. Jutri bodo vosih n. etapo v obratni smeri. Dirka šteje za EP. Že vodijo Po obveznih vajah so jugoslovanski telovadci 1,2 točke pred italijanskimi BUSTO ARSIZIO, 26. jun. (po telefonu). Po obveznih vajah prijateljskega dvoboja moških gimnastičnih reprezentanc Jugoslavije in Italije vodijo naši z 263.65 proti 262,45. Tudi med posamezniki sta na prvih dveh mestih Jugoslovana. Vratič je zbral 53,15 točke, Kers-nič pa je za njim zaostal za četrtino točke. Najboljši tekmovalec dvoboja Brodnik ni nastopu v parterju, tako da ga ni v lestvici prvenstvenega dela tekmovanja. Zaradi bolečin v gležnjih se je odločil, da pred pomembnimi mednarodnimi tekmami ne bo tvegal poškodbe. Odličen p» je bil na krogih, bradlji in drogu, kjer je zanesljivo zmagal. Njegova premoč nad drugi- KOLESARSTVO Reprezentance določene LJUBLJANA, 25. jun. Zvesni kapetan Branico Bogovič je določil A, B in reprezentanco mKrt h 2» 28. mednarodno kolesarsko dirko »Po Jugoslaviji«. V A repreodntan ci so: Bilič. J. Valenčič. Zakotnik, Kuvalja, Plečko. Cubrlč, Je lič in Gaadič. v B pa: Lečfk, T. Božičnik, AvSič, Pocmia, Kunaver, R. Valenčič, Vidmar in Hvasti. V reprezentanci mladih upov pa bodo vodizili: Kerftič, Ar sovski, Kavec. Bedekovič, Kahli-na, Frelih, Kekec in Žagar. Dirka bo začela 2. julija, reprezentanti pa se bodo zbrali na pripravah v Športnem centru v Kc Stunjaku 28. t. m P. B. S SLAVNOSTNE OTVORITVE NA KODELJEVEM — armadnega področja. Na sliki: mimohod udeležencev Tako so odprli 27. pred slavnostno tribuno. mi tekmovalci je očitna, saj bi v šesteroboju vodU, celo, če bi v parterju osvojil le sUa skromnih 8,10 točke. Organizacija tekmovanja je dobra. Sodniki, po en Italijan, Jugoslovan, Švicar, Francoz in Spanec pa so zavzemali selo strog kriterij. Naše so oškodovali v preskoku, kjer so bili boljši od do-domačinih, vendar so ti zbrali 0,40 točke več. REZULTATI — POSAMEZNO: 1. Vratič 53,15. 2. Ker-snič (oba Jug) 52,90, 3. Do-nega 52,40, 4. Milanetto (oba Ital) 52,20, 5. Ivanovič (Jug.) 52,10 itd. Najboljši na orodjih; krogli — Brodnik 9,15; bradlja — Brodnik 9,05; drog — Brodnik 9.30; konj — Vratič 9,00; preskok — Vratič in Milanetto 8,95; parter — Milanetto 8,95. J. ŠLIBAR NOGOMET Zebec trener Hajduka SPLIT, 25. jun. Lanski državni in letoSmji pokalni prvak Hajduk je končno rešil vprašanje strokovnega vodstva ligaškega moštva za prihodnji dve leti. Vodstvo kluba je danes angažiralo našega nekdanjega reprezentanta Branka Zebca, ki je v zadnjem času treniral ekipo Stuttgart iz ZRN. Zvonka izžrebala Kranjčana LJUBLJANA — 21. udeleženca naše olimpijske tombole, ki bo z izletom Centro-turista odpotoval na OI v MUnchen, je tokrat izžrebala znana ljubljanska modna kreatorka Zvonka Makuc, ki je kot enajsto zaporedno stavno tablice s številko 66 izžrebala Franca Jana, 64000 Kranj, Mlakarjeva 2. Tokrat je v naše uredništvo prispelo 8444 stavnih tablic. Pod številko 66 je napovedovala Brigita Horvat, dobila je 1923 glasov, Zdravko Pečar je napovedoval pod številko 59 in je dobU kar 3811 glasov, pod številko 84’ pa je napovedoval Miro Savnik, ki je dobil 2710 glasov. Največ sreče je imela atletinja Brigita Horvat, ki je prav tako kot Zdravko Pečar pravilno odgovorila na prvi dve vprašanji, a je pri dodatnem tretjem vprašanju, uganila rezultat prvega polčasa košarkarske tekme Triglav : Celje. Olimpijsko knjigo dela pa bodo dobili: Avgust Smidlebner, 69223 Dobrovnik v Prekmurju, Dobrovnik 301, Drago Lutar, 61000 Ljubljana, Crtomirova 22, Marko Besednjak, 63000 Celje, Ronkova 14/A, Peter Jebart, 62391 Prevalje, Trg 32, Jožica Hribar, 61000 Ljubljana, Galjevica 11, Ana Sega, 66330 Piran, Budicinova 3, Matjaž Friškovec, 64000 Kranj, Pintarjeva 4, Ivo Jesenšek, 68281 Senovo, Senovo 201, Marija Cokan, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 14/1., Franc Mihelčič, 64000 Kranj, Ul. 1. avgusta 3. Pokal Vjesniku V finalu namiznoteniškega tekmovanja za pokal sejemskih mest sta zmagala Vjesnik in igralke Ferencvarosa vedle z 2:0» nato celo s 3:1, a Madžar ke so najprej izenačile na 3:3 ter v silovitem finišu snaga-le s 5:3. — Namiznoteniški igralci zagrebškega Vjesnika so že drugič osvojili naslov v tekmovanju za sejemski pokal evropskih mest. , V finalu so v nabito polni festivalski dvorani premagali budlmpeštanski Vasutas s 5:3. V ženski konkurenci so igralke Ferencvarosa dobile prod TIK Ki-eler iz Klela prav tako s 5:3. Obe ekipi sta debili sejemska pokala, U Jima ju je Izročil župan za-hodnonemškega mesta Pirmasensa Rednwalt. Zagrebčani so se morah zelo potruditi, da so premagali borbene Madžare z odličnim Berzceijem in Rcesasom na čelu. Gostje so nepričakovano povedli z 2:0. Najprej je Gergeljr odpravil Stipančiča, nato pa že Berzcel Cordaža. Oba Igralca Vjesnika sta igrala slabo, Cordaž pa je ubral še ponesrečeno taktiko. Z Izvrstnim obrambnim igralcem Berzcljem je moral igrati na čas. Pri rezultatu 2:2 v drugem nizu je igralni čas potekel in sodniki so morali šteti udarce. Madžar je bil uspešnejši in je dobU igro. Zagrebčani so morali zaigrati na vso moč, da so rezultat izenačili na 2:2. Največ zaslug za to ima šurbek, ki je s borbeno in napadalno igro najprej odpravil Ros-sesa, predramil klubska kolega ter nato premagal še Gergeyja In Zagrebčani so povedli s 3:2, potem ko je uspelo Stipančičh premagati Benoelja. Cordaš je nato z- Ros sasom spet izgubil, vnovič pa ae je izkazal Surbek, saj je dobil še tretjo partijo. V osmi partiji je Stipančič po silovitih napadih in z zanesljivo igro premagal Roasasa tn Vjesniku zagotovil odločilno peto točko. Podobno Je potekal rezultat tudi pri ženskah. Nemke so najprej po- Rezultatl — moški: Stipančič : Gergely 21:12, 16:21, 16:21, Cordaš : Berzcel 21:16, 16:21, 11:21. Surbek . Rozsas 21:17, 17:21, 21:15, Stipančič : Berzcel 21:23, 21:12, 21:15, Surbek . Gergel; 21:14. 21:18. Cordaš : Rozsas 21:19, 18:21, 19:21, Surbek : Berjrcei 21:15, 21:11, Stipančič . Rozsas 21:15, 21:14. D. N. Na Bledu posvet o trimu 27. in 28. t.m. zvezno posvetovanja o »športu za vsakogar BLED, lovlca t. m. Ul v četkom ob Jugoslaviji«, U nizati J z Partizan naga orodja Elan V v hotelu Je-torek, 27. m. z aa--rim v orga šport ta Begunj. Med številnimi referenti s celo zanimivimi in aktualninii temami bo tudi podpredsednik tvest ta telesno kulturo Slovenije Mi ■ lan Lenarčič, ki ima -ot predse tn k odbora za množični šport na tem področju velike skušnje. Mirjana naš up na EP Danes v Mariboru začetek velikega teniškega slavja MARIBOR — Vse je nared sa današnji začetek prvega letošnjega turnirja ms mladinsko evropsko prvenstvo v tenis- na katerem Je zastopanih devet držav. Na sporedu so tekmovanja v šestih disciplinah. Najmočnejše orožje Jugo: slavije je nedvomno Mirjana Jau-šovčevm, ki o tekmovanju pravi takole: »Težko je reč. kakšen bo razplet turnirja, saj tekmic v glav. nem ne poznam Upam pa aeveda — na najboljše.« SKL — MOŠKI 1 A _I Na vrhu Ilirija Celjani izgubili v Kranju prvo letošnjo tekmo in na iestvici prepustili prvo mesto ljubljanski Iliriji LJUBLJANA. Po petih kolih je na vrhu lestvice spet prišlo do zamenjave. Celjani so prvo mesto ponovno prepustili Iliriji, vendar le zaradi slabše razlike v koših. Kranjčani tako še naprej tudi neposredno krojijo vrh, pa tudi sami najbrž še niso opustili vseh upanj na končni uspeh. Na pomladanskega prvaka pa bo treba počakati do srede, ko se bosta v Celju v zadnjem kolu pomerili vodilni ekipi pomanjkljivost pa ao domačim spretno lakoristili in s odlično igro Bergoča zmagali. J. KROPE Ilirija : Kroj 98:67 (51:26) LJUBLJANA — Igrltče Ilirije, gledalcev 50. sodnika Lotrič in Burja a Kovačevič ' NG >. VRHNIKA: Gorenc 2. T Centar 11. Seljak S. Muha «. De Glerta It. Bofcč 23. CloOačsuk 34. M Gantar 4. Kukec 4. Modrijan 6 BRANIK Goredič 10. Jelenko «. Veble 26. Vajngerl 2. Bedrač 14. Tatalovič 16. Kravma 10. V predem tem kolu Je Vrhnika zasluženo v.»oko premagala ma nbors4a Branik Ze po prvem polčasu Je bilo pričakovati, da bodo domač- zanesljivo zmagal Tudi v nadaljevanju so zaigrali od Učno ter zlasti po zaslugah odličnih Globočnika. Božiča tn De Gler-a neusmiljeno polnili kok premalo pr zadevnih Mariborčanov, med katerimi velja pohvaliti le Veblata J KOTNIK Triglav : Celje 72:70 (41:40) KRANJ - Biatlon Stanka Mia karja. gledalcev 300. sodnika Gau be *Mb* an Bukovec »Medi TRIGLAV: Mavri« 2. Dovžan 8. Fanlok t. Cadeč 2. Kalan 10. Sor li 2. Klavora «. Rus I«. Poljšak 10. Krna 8. . CELJE: Ramšak 2. T. Sagadin 18. M Sagad.n .6. Leskovar 4. Z S». t.i.n 20. Jeri« 10 V r.in rmvero srebanju so Kranj tani zasluJeno joa;ait Tekma je bila borbena :n razburljiva V za čeeku Je povedel Trglav. toda v 4. min so gostje izenačil ter sred: I polčasa vodili že s 7 keš: prednost: a so do odmora popu atdi V n polčasu sta o*J: ekip; še bolj .zrnatem m sta se ves čas men taval: v vodstvu Koncu*. pa je Triglavu uspelo »potegniti« m je pet mirni' pred koncem povedel z 9 koši prednost. Kranjca noro jo je uspelo obdržati. če prav je bila ob koncu le mmima: na J JAVORNIK Novoteks : Maribor 57:61 (26:25) NOVO MESTO — Igrišče na Lo ki. gleda.cev 400. sodruka Hojs in Drvar.C »oba Lj». NOVOTEKS Spl .cda 1 I«. Z Ko vačeviC 13. Šepetave 2. Počrvma 11. S- Kovačevič 7. Papič 2. Pirc 6. MARIBOR: Vaben 12. Weldt 10. Zelenik 2. Lobnik 6. Kojc 2. L. Lovše 12. Heler 2. Cerpes 15. Tekma ni bila posebno zanimiva. Ekipe sta v prvem polčasu igral: medlo, igralci pa so kar tekmovali. kdo bo večkrat zgrešil koš. Takoj na začetku drugega dela so Mariborčani po grobih napakah domačinov dosegi: prednost 9 košev. 'o pa ;t.T je tud: zadostovalo za končno zmago, za katero so se v zadnjih minutah morali • vendarle krepko potruditi. Pri Mariboru je bil najboljši Vahen. pri domačinih pa Splichal. S DOKL Trnovo : Jesenice 79:64 (40:31) LJUBLJANA — Igrišče Trnovo, gledalcev 150. sodnika Pur (Žal) rf Koiendo • SL >. TRNOVO: Rojc 12. Koren 18. V&uperič *0. Kozak 20. Slapmk II 19. JESENICE- Bunderia 15. Muha-remov.č 2. Lozar 4. Čampa 2. Bizjak 2. P.nh 30. Noč 2. Vauhnik 5. Vujačič 2. V počasni igr. prvega polčasa sta b.i: ekip: dokaj izenačen:. Jeseničani so svojo igro doka) uspešno navezali na Bunderlo. medtem ko je v nadaljevanju ta zveza povsem odpovedala. Visoki Jeseničan v nadaljevanju m dosegel za detka Pr. Jesenicah sta se odlikovala Pr ih :n But jak. pri Trnovem pa Koren m Kozak N. SLANA Marles : Radenska 87:84 (35:35) MARIBOR — Igrišče v Ljud skem vrtu. gledalcev 300. sodnika K Brumen »Domži in Šuster . MARLES Smaka 2. Fekonja 8. Benet 8. Fingušt 6. Puršič 3. Ju rančič 16. Kumu 17. Bergoč 25. Janežič 4. RADENSKA' Smaka 8. Pintarič 16. Jagodnik 27. T Orozet 23. A Or ožel 8. M Hladen 2. Čeprav so Radenčan: nastopili oslabljeni, ao z požrtvovalno :gro presenet.lt favorizirane košarkarje Maiiaaa in vodil: skoraj vso tek mo Po vsej verejtnost*. bi »ma galt. če bi imel: višje igralce, to V finišu Niš V Cerkljah končano športno prvenstvo letalstva in protiletalske obrambe JLA CERKLJE OB KRKI. 25 junija — Po petdnevnem premoru se je včeraj /ače’ drug: dan športnega prvenstva pripadnikov Jugoslovan »kega vojnega letalstva m protlle falske obrambe Po tekmovanjih v rokometu, odbojki ji vojaškem mnogoboju v pr*, -m delu prven stva. so se včera- pomeril: še v at .etiki, plat Ji)u tn streljanju G.avne značilnost t srečanja so bile množičnost (sodeovalo je prek 700 tekmovalcev iz 15 garnizij*, mla. dost m borbetost nastopajočih Tako jc bil namer tekmovanja — čim močneje utrdit: vlogo telesne kulture med pripadniki letalstva in protiletalska obrambe — povsem dosežen Največ smole je imel Dam Vrbovšek do!gr*!e»ni državni prvak v plavanju. 1Q je med plavanjem v oblek in s puško na 50 metrski prog: zgrešil smer m press-optl v progo sotekmovalca Čeprav je s časom 34.9 doaipl nov vsearmadm rekord v tej disciplini. mu sodniki r.iao podelili točk Danes popo.dne sr s »lovosno podelitvijo priznanj najpnzadev nejšnr. športnim delavcem iz vrst letalcev tn protiletalske obrambe športno pnrens ?o zaključili. Rezultati: Ekipni zmagovalci po disciirimah %oja»k> mnogoboj: 1. Rajnorvac. 2. Beograd 3 Niš Odbojka! 1 Niš 2 Zemuntk. 3. Pe-t rovar; rokomet: 1. Zemuntk. 2. Niš. 3 Som bor: plavanje: 1 Cer kije. 2 Zemunik. 3 Beograd: atletika: 1. Zemunik. 2. Plešo. 3 Som bor. streljanje: 1 Beogrsd. 2. Titograd. 3. Niš. K**nčna ekipna uvrstitev: 1 Niš 83 točk. 2. Zemu nlk 81. 3 BeogTi 78.- 4 Cerklje 66. 5. Raj nov ac 56. 6 Sombor 55. 7. Mostar 55. 8. Plešo 54. 9 Kra IJevo 50 10. Tuzla 49. 11. Tito- grad 49. 12. Petrovac 48. 13. Bata jnica 41. 14. Puia 30 in 15. Bihač 30. MARTIN ČESEN I ROKOBORBA Radničkemu največ BEOGRAD. 25 jun Po dveh dneh zanimivih tekmovanj v veliki dvorani mestnega središča za telesno kulturo se Je končalo mla dmsko prvenstvo Jugoslavije v rokoborb:: na katerem Je sodelo valo 46 tekmovalcev iz 19 klubov Novi prvaki so — do 48 kg: DJuronč «Radničk:. Kragujevac». do 53 kg: Juhas (Sentai. do 56 kg: Bula* (Lokomotiva. Zgb>. do 60 kg Kneževič . Ekip: sta se ves prvi polčas menjaval: v vodstvu Kazalo je. da bo tako tudi v nadaljevanju, vendar Je Zarji po zaslug: Murka uspelo »pobegniti« kar za 17 točk. V zadnjih m nutah so gostje zaigrali preismg, vendar so poraz le omilili. Pr: Zarj: sta bila najboljša Murko 29 in Hladnik 21. pr. gostih pa Potočnik s 23 koši. BR. KUTIN Litija : Sav. naselje 72:42 (29:23) SLOVENSKA BISTRICA — »ovadnica Partizana, gledalcev sodnika Čampi m in Grm.č MS). Te 100. (oba Gostje so zasluženo osvojili točki, saj so prekašal: domače košarkarje v vseh pogledih. Igra Je bila slaba, toda ostra Pr Pruiah sta bila najboljša Nemec 25 in Šušteršič 16. pri domačih pa Bradan 22 in Ivetič 16. D UTENKAR Ljubljana : Ježica 95:78 (41:33) LJUBLJANA — Igrišče Ljubljane v S*.šk:. gledalcev 70. sodnika Varoga »Lj> in Hvalič (Ig). Gostje so bili enakovreden nasprotnik domačinom le do srede prvega polčasa, nato pa so igralci Ljubljane z nekaj uspešnim: protinapad. prevzel: pobudo in končali polčas v svojo korist. Premoč domač nov je bila v drugem polčasu še očitnejša Prt Ljubljani je poleg odličnega Radete 34 in Urbančiča 21 dobro LITIJA — Igrišče Litije, gle dalcev 100, sodnika Radoševič (LJ) in Brezovar (Zag) Gostje so vodili do dvanajste minule, potem pa so domačini prevzeli pobudo in s precejšnjo prednostjo zasluženo zmagal: Kljub nalivu je bila igra doma čega moštva dobra. V zmagovalni ekipi so bili naj uspešnejši Pesek 38. Škerjanc 12. Malenšek in Brežan po 9. pri gostih pa Sobočan 12 in Daxko-bler II. I. BAUS 1. Litija 2. Fructal 3. Ljubljana 4. Postojna 5. Lesonit 6. Prule 7. Ježica 8. Zarja 9. Sl. Bistrica 10. Sav naseMe 972 629:577 14 9 6 3 638:571 12 963 634:588 12 9 6 3 574:538 12 963 621:606 12 9 4 5 600:589 8 9 4 5 622:629 8 9 3 6 569:615 6 927 652:744 4 9 1 8 500:582 2 PARI PRIHODNJEGA KOLA — (sobota. 1 jul.): Ježica : Postojna (53:57). Fructal : Sav naselje (70:56). Litija . Losonit (61:75). Zarja • Prule (5-1:60). Sl. Bistrica Ljubljana (61-74) LJUBLJANA. Tudi tekma zadnjega kola prvega dela prvenstva je bila za Ljubljančanke samo formalnost. Olimpija ima zdaj dvojno število točk več od svojih nevarnejših zasledovalk in ima glede na moč ekipe naslov pravzaprav že po prvem delu v rokah. Marles : Olimpija 38:56 (12:26) MARIBOR — Igrišče v Ljud skem vrtu. gledalcev 100. sodnika K. Brumen (Dornž) in Šuster MARLES Vollmažer 8. Jenko 12. Gabršek 2, Hrelja 12. 2ivko 4. OLIMPIJA: S:vic 22. Bremec 8. Bole 8, Mihelič 9. Stopar 5. Ma rolt 2. Radonjič 2. Domače i ur alke so se dostojno upirale odličnim Ljubljančankam, tako da so izsilile časten poraz Pri Marlesu sta se odlikovali Jen ko in Hrelja. pri gostjah pa Bre m ec in Sivic. J KROPE Ilirija : Jesenice 50:51 (27:16) LJUBLJANA — Ignšče Ilirije, gledalcev 30. sodnika Gregorič (Vel) in Segedin (Lj). ILIRIJA: Jelenc 10. Hribar 16. V. Marolt 2, Pitamic 3. Pahor 8. Sverko 11. JESENICE: M Vudrič 29, Pap ler 1. A. Vudrič 5. Volarič 16. Prvi polčas je zasluženo pripa del domačinkam, ki so povsem onemogočile Miro Vudrič. Tt v sedmi minuti drugega d*?la igie pa so Jeseničanke .amačile rezultat na 29:29. Poleg 'Vud-rčeve se je razigrala tudi Volaričeva, ki je z meti oda daleč povsem zmed la Iliri Janke Se 30 sekund p*ed koncem so domače igralke vodile s točko prednosti, takrat pa je mlajša od sester Vudrič zadela koš in republiškim prvakinjam zagotovila dragoceno zmago. Ce prav je Ilirija nastopila oslabljena, brez Biserke Marolt, ni opra vičila za slabo igro v drugem Ži rovke četrte OHRID, 25. jun. — Na državnem pionirskem prvenstvu v košarki so lanske prvakinje, pionirke iz 2irov, izgubil^ tekmo s Srbijo z 31:32 in osvojile četrto mesto. Zmagale so pionirke Hrvatske pred Vojvodino in Srbijo. polčasu. Gostje so razočarale, saj razen borbenosti niso pokazale ničesar. U ŠOŠTARIČ Sobota : Ježica 51:49 (45:45, 22:20) MURSKA SOBOTA — Igrišče Partizana, gledalcev 50. sodnika Ju-teršnik (MS) m Lešnik (Mb). . SOBOTA:. Sedonja 6, H^ric' 2, šorrliaz 12, Kuzmič 19, J. Rogan 12. JE2ICA: Plevnik 2. Štucin 9. Oven 15. Gimpelj 7, Mavec 7, Lupše 6. Domačinke so bile večji del tekme v vodstvu in Ljubljančankam je uspejo šele tri minute pred koncem rezultat izenačiti. V podaljšku so bile Sobočanke boljše in predvsem po zaslugi Sedonjeve, ki je dosegla odločilne točke, zasluženo zmagale. Tekma je bila zelo razburljiva, obe ekipi pa sta slabo izvajal: proste mete. F. MAUCEC Kroj : Slovan 55:76 (23:38) ŠKOFJA LOKA — Igrišče v Pu-štalu, gledalcev 30. sodnika Lozič (Lj) m Kučar (Zal). KROJ: Jesenko 8, Vrbinc 14, Strel 16. Stan ša 9, Potnar 6. Ber ginc 2. SLOVAN: Lah 4, Culav 27. Te žak 25. Ritonja 4, Prijatelj 2, Golc 4, Savnik 10. Po tehnično boljši .\gri so Ljubljančanke zasluženo visoko zmagale. M.HAFNER Maribor prost 1. Olimpija 2. Ježica 3. Sobota 4. Jesenice 5. Marles 6. Maribor 7. Ilirija 8. Slovan 9. Kroi 8 8 0 542:309 16 844 470:414 8 7 4 3 346:316 8 8 4 4 442:464 8 835 345:360 6 8 3 5 384:415 6 835 351:427 6 7 3 4 317:395 6 8 3 5 430:526 6 PARI PRIHODNJEGA KOLA — (sobota. 1. jul.): Ježica : Jesenice (48:52), Ilirija : Maribor (29:59), Marles • Slovan (58:29), Kroj Sobota (32:61) I % I S I s I s I I I s I I s I \ I * I \ I t * t I s I t \ I I \ I s I Kruno Brumen: Kitajske dogodivščine (6) Jedli smo kače Nase vodstvo si je pred prihodom na Kitajsko prizadevalo, da bi na gostovanju •digra.* skupno 10 tekem, torej eno več. I s I \ I s I N I S I \ I s I N I \ I »-r. Mariboru vse Na 26. teniškem prvenstvu SRS zmagala zastopnika Branika Igor Košak in Mirjana Jaušovec - Vzpon Kranja LJUBLJANA, 25: jun. Mariborčani so veliki zmagovalci 26. prvenstva Slovenije v tenisu za člane in članice, ki je bilo v Tivoliju v organizaciji TK Olimpija. Vsi najpomembnejši naslovi so namreč pripadli igralcem igralkam Branika, ki so pri članih posamezno zasedli prva tri, pri članicah pa prvi dve mesti. Spodbudno pa je vsekakor, da sta nova članska prvaka zelo mlada — Igor Košak še ne šteje 19, Mirjana Jaušovec pa še ne'16 let. „ Današnji finalni partiji sta bili dokaj enostranski. Medtem ko je bilo med Košakom in Jaušovcem vsaj na trenutke nekaj boja, pa je bila Jaušovčeva v igri z Gr-movšek-Pipanovo v izraziti premoči. Res je- tudi bivša državna prvakinja pokazala nekaj sijajnih potez, toda bila je mnogo preveč nezanesljiva, da bi lahko kakorkoli ogrozila Jaušovčevo, ki jo že jutri čaka nov pomemben nastop — na evropskem prvenstvu v Mariboru. Košak, ki je levičar in igralec izrednih telesnih sposobnosti, je tudi proti Jauševcu igral v glavnem napadalno. Oba mlada Mariborčana, ki sta oba nastopila tudi že v mladinski državni reprezentanci (Košak celo že v članski), sta tako na pragu lepe kariere. Turnir je pokazal, da sta zdaj nazadnje prehitela tudi rod, ki je slovenskemu tenisu dajal o-beležje zadnje desetletje. V obračunu tega rodu pa je v boju za tretje mesto petkratni slovenski prvak Lelo Grmovšek presenetljivo premagal Boruta Škulja, ki je bil po mnenju nekaterih celo prvi favorit turnirja. Med dekleti je na tretjem mestu Vojka Miklič (Olimpija), ki je v boju za »bron« premagala. Mariborčanko Pirkmajerjevo. Zelo mnogo obeta tudi pionirka šavomova (Olimpija), škoda zares, da ni nastopila devetkratna prvakinja SRS Irena Škulj, katere delež na prvenstvu pa je bil tudi pomemben. Skupaj z Milanom Boškovičem in prof. Metodom Klemencem je prizadevno vodila turnir. Mariborčani so imeli glavno besedo tudi v dvojicah. Zaključne igre mešanih parov bodo celo odigrali kar v Mariboru, saj bodo o najvišjih mestih odločali štirje mariborski pari. Rezultati — člani posamezno, finale: Košak : Jaušovec (oba Branik) 6:3, 6:2, 6:2, za 3. mesto: Grmovšek (Branik) : B. Škulj (OD 6:1, 6:2, za 5. mesto bosta igrala Sven-šek (Brj, ki je premagal Igorja Škulja (Ol) s 6:0, 3:6, 7:5 in zmagovalec dvoboja Mulej : Ferenčak. Članice — posamezno: finale — Jaušovec (Br) : Grmovšek 6:1, 6:0, za 3. mesto — Vojka Miklič (Ol) : Pirkmajer (Br) 6:4, 2:6, 7:5, za Najboljšim ŠŠD v Trbovljah priznanja TRBOVLJE — Te dni so na priložnostni slovesnosti podelili e-kipam SSD 20 pokalov, ekipam in posameznikom, ki so se uvrstili do 3. mesta pa 44 diplom. Prav tako je občinska zveza za telesno kulturo Trbovlje podelila prehodne pokale za posebno šolo in šolo druge stopnje mladincem in mladinkam. Za osnovne šole je tekmovalo 334, za šole druge stopnje pa 256 mladink in mladincev, vsega 590 učencev, učenk in dijakov. Najuspešnejši sta bili osnovni šoli »Tončka Ceč« in »Ivan Cankar«. Šolski center šolskih športnih društev pri občinski zvezi za telesno kulturo se je zahvalil in izrekel priznanje vsem šolskim vodstvom in učiteljem telesne vzgoje za njihovo prizadevanje in sodelovanje kakor tudi vsem vzgojnim organizacijam, ki so organizirali tekmovanja v posamez- Priznanje mladincem Korotana RAVNE NA KOROŠKEM — Strokovni odbor za nogomet pri občinski zvezi za telesno kulturo je organiziral mladinski turnir v Mežici in Cmi. Pokrovitelj tekmovanja Je bila občinska konferenca ZMS Ravne. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip in je bilo zelo vzorno pripravljeno. Mladinci Korotana in Prevalj so bili najuspešnejši in so zato dobili prehodni pokal. Rezultati: Mežica — Akumulator : Fužinar 1:0, Fužinar : Radlje 2:1,* Radlje : Akumulator 2:2; Cma — Peca : Korotan 1:5, Korotan : Akumulator 3:2. M. PEČOVNIK 5. mesto — Savom (Ol) : inž. Miklič (Ol) 6:0, 6:2, Brence (Tr) : Štrukelj (Tr) 6:3, 6:2, Savom : Brence b. boja. Člani B, osmina finala — Vengust (Ka) : Čebular (Ol) b. b., Domanjko (Br) : Per-tot (Ol) 3:6, 6:4, 6:1, Kocjan (Ol) : Jokovič (Tr) 4:6, 6:2, 6:1, Čirič (Tr) : Resnik (Ka) 6:1, 6:2, Bergelj (PV) : Simončič (Ce) 6:0, 6:1, Sven-šek II (Br) : Ulčar (Ol) 3:3, 7:5, 6:4, dr. Žerovec (Ol) : Zgonc (Ol) 6:1, 6:1, četrtfinale — Vengust : Domanjko 3:6, 6:2, 6:3, Kocjan : Čirič 3:6, 7:5, 6:2, Prešern (Ka) Bergelj 6:4, 5:7, 6:1, dr. 2e-rovec : Svenšek II 6:0, 8:3. Člani v dvoje — četrtfinale: Grmovšek — Tomovič (Br) : Polenc — Jezeršek (Tr) 6:2, 6:1, Mulej — Ferenčak (Br) : Pipan — Leskovšek (Ce) 6:0, 6:1, Košak — Jaušovec (Br) Resnik — Prešeren (Ka) 6:3, 6:0, Škulj — Škulj (Ol) : Mulej — Ferenčak 7:5, 9:7, Košak — Jaušovec : Škulj — Škulj 6:8, 6:1, 6:0. V polfinale mešanih parov so se uvrstile kombinacije Branika Grmovšek — Grmov- šek, Emeršič —. Svenšek, Pirkmajer — Tomovič in Jaušovec — Košak, v polfinale ženskih dvojic pa Jaušovec — Grmovšek (Br), štrukelj — Brence (Tr), Miklič — Savom (Ol) in Emeršič — Pirkmajer (Br). Prvaka v članskih dvojicah sta postala Košak in Jaušovec z zmago v finalu nad Grmovškom in Tomovičem s 6:3, 3:6, 7:5. Med ženskami v dvoje sta Jaušovčeva in Grmovškova v finalu premagali Savomovo in Mikličevo (Ol) s 6:0, 6:2, Ljubljančanki pa sta v polfinalu izločili mariborsko dvojico Pirkmajer—Emeršič s 7:9, 6:4, 6:1. Med člani B je v polfinalu Van-gust premagal Kocjana s 4:6,’ 6:3, 7:5, dr. Zerovec pa Prešerna s 6:0, 6:1- Zmagovalec je bil dr. 2e-lovec, ki je premagal Vengusta s 6:0, 6:4. E. BERGANT Pri starejših — Olimpija MARIBOR, 25. jun. — Na prvenstvu Slovenije za starejše člane so vsi trije naslovi pripadli igralcem ljubljanske Olimpije. Med' člani nad 45 let je znova prvak mag. Jagodič, disciplina nad 55 let je pripadla 2ižku, najboljša dvojica pa sta mag. Albaneže in mag. Jagodič. Med člani nad 45 let je po polfinalni zmagi nad Cerpesom mag. Jagodič v finalu premagal mag. Albanežeja s 6:4, 6:3. Tekmo za 3. mesto bosta Cerpes (B) in 2i-žek odigrala kasneje. Prvenstvo Slovenije v kategoriji nad 55 let je spet osvojil 2ižek, ki je v odločilni igri premagal Amejškd (oba Ol) s 6:3, 6:4, tretji pa je Ketiš (Br), ki je prav te dni slavil 60. rojstni dan. V polfinalih dvojic sta bila izida taka — Ketiš-Cerpes (Br) : Zižek-inž. Stular (Ol) 6:0, 5:7, 6:4, mag. Jagodič-mag. Albaneže (Ol) : dr. Tekavčič-Arne j šek (Ol) 6:2, 6:1. V finalu sta Jagodič in Albaneže zmagala s 6:2, 6:2. F. R. FINALIST PRVENSTVA POSAMEZNIKOV — Zoran Jaušovec (Branik). Foto: Šelhaus T udi ten Nova igrišča na Vevčah — V teniški klub vpisanih že več kot 60 članov VEVČE, 25. junija. »Vevče in Papirnica sta eno. Krajevni praznik vašega kraja je tudi praznik vaše tovarne. Kot si vi prizadevate, da se industrija papirja vedno znova širi, dosega vedno boljše delovne uspehe, tako si tudi mi prizadevamo, da vam nudimo čim-boljše delovne pogoje in raznovrstne oblike rekreacije ter zabave.« S temi besedami je direktor vev-ške papirnice Aibin Vengust uradno izročil namenu nove objekte v športnem parku za Ljubljanico, odbojkarsko in teniški igrišči. Ravno po zaslugi tovarne dobivajo športni objekti dan za dnem celovitejšo podobo. Najprej je bilo zgrajeno nogometno igrišče (pred petimi leti, ko se je Slavi ja uvrstila v SNL), nato je bil na vrsti sodoben bazen, letos pa je zadoščeno ljubiteljem tenisa in odbojke. Prav za ta dva objekta je dala pobudo vevška mladina. S prostovoljnim delom so pripravili temelje, direktor tovarne Albin Vengust pa je pobudo podprl. Zagotovil je potrebna sredstva za gradnjo, ki jo je prevzel ljubljanski Gradis. Petindvajset milijonov je v večini plačala tovarna (s prodajo uga-skov, ki so bili navoženi okrog nogometnega igrišča, za gradnjo hitre ceste prek Barja so dobili 6,000.000), ter moščanska občina s posebnim prispevkom iz rezervnega sklada, ObZTK, podjetje 2ična iz Celja pa je podarilo vso ograjo okoli objektov. Ureditev seveda še ni popolna. Manjkajo še s’an:tarije, garderobe in prhe. postavili pa bodo tudi žaromete. S tem bo ugodeno številnim privržencem »belega« športa, ki jih je včlanjenih v teniški klub Vevče že nad 60. Kraj ima bogato športno tradicijo, posebno še v organizacijskem pomenu, tako da ni bojazni, da klub ne bi plodno in uspešno zaživel. JANEZ JANČAR NOVA IGRIŠČA NA VEVČAH — V soboto so na Vevčah slovesno odprli nova igrišča v športnem parku — dve teniški in‘eno odbojkarsko. To je pomembna pridobitev, saj bo zdaj omogočeno tudi delo novemu teniškemu klubu Vevče. Foto: Šelhaus Ponedeljek, 36. Junija 1S73 ŠPORT DELO ir stran 3 Športu pravo mesto Načelnik štaba ljubljanskega vojaškega področja generalpodpolkovnik Franc Tavčar — Rok za »Delo« o telesni kulturi in možnosti zanjo v naši armadi LJUBLJANA. V sodobnem načinu vojskovanja postaja telesna pripravljenost vojakov vse bolj pomembna. Zato ji povsod posvečajo veliko pozornosti. Tudi pri nas je vse več prizadevanj, da bi dvignili njeno kvalitetno raven, predvsem pa, da bi jo »udomačili« v zavesti vojakov, prav tako pa tudi starešin armade. O najbolj aktualnih problemih v zvezi s telesno kulturo je na vprašanja našega uredništva odgovoril generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok. • V čem Je razlika med današnjim položajem telesne kulture v JLA in pred leti? Kakšne so možnosti za še večje izboljšanje? »Napredek je, toda vseeno še premajhen. Psihofizične sposobnosti mladincev, ki slu- žijo vojaški rok, so slabe. Odstotek tistih, ki so nesposobni za JLA, je velik. Družbene in športne organizacije bi morale ob tem problemu čutiti večjo odgovornost, saj bi morale prav one telesno pripraviti prebivalstvo za splošni ŠPORTU PRAVO VELJAVO — Franc Tavčar-Rok. Generalpodpolkovnik ljudski odpor. Prav te dni v naši armadi zelo resno razpravljamo o mestu telesne kulture v JLA ter iščemo ukrepe in možnosti, s katerimi bi sedanji položaj čim-prej izboljšali. Kmalu bomo za vse vojake uvedli pet ur obvezne telesne vadbe na teden in sicer ves čas služenja vojaškega roka. Vsako sobo-' to in nedeljo pa bomo za vojake priredili športni dan in rekracijo. Vsi aktivni pripadniki JLA pa bodo morali v prihodnje vsak dan obvezno vaditi 30 minut pred začetkom jutranjega dela. Prav tako se bodo morali s športom aktivno ukvarjati ob sobotah in nedeljah. Se vnaprej bomo enkrat letno preverjali telesne zmogljivosti starešin. Te bodo tudi zelo pomembne pri njihovem napredovanju. V malo daljšem obdobju pa pripravljamo vrsto ukrepov, s katerimi bi izboljašali materialni položaj telesne kulture v JLA. V sodelovanju s športnimi in drugimi družbenimi organizacijami pa naj bi se dogovorili o sodelovanju JLA pri gradnji in uporabi športnih objektov. Tudi propaganda telesne kulture v naši vojski dobiva pomembno mesto. Posebno pozornost pa bomo posvetili pripravi in izpopolnjevanju telesnovzgojnih učiteljev v JLA. Tako bodo v nekaterih garnizijah in vojaških šolah pogodbeno zaposleni znani strokovnjaki na telesno-kultumem področju.« • Kako bi še bolj okrrpili vez med civilnimi in vojaškimi športniki? »2e zdaj je sodelovanje vojaških športnih ekip s slovenskimi športniki zelo bogato in pestro. Upam pa, da bo v bodoče še boljše. Kajti marsikatere športne organizacije so precej zaprte vase in težko dostopne pravim ljubiteljem športa — amaterjem v JLA. Zato j« športno sodelovanje med vojaki in mladino v manjših krajih mnogo boljše kot v večjih mestih, kjer so tudi profesionalne športne organizacije.« • Kakšni so rezultati sodelovanja med JLA in Partizanom? »Z organizacijo Partizan v Sloveniji že več let selo uspešno sodelujemo, kar je v korist obojih. Kmalu se bodo začeli novi tečaji za vojake, organizatorje telesne vzgoje in plavalni tečaji za starešine. • JLA in vrhunski šport? »Vrhunski športniki v JLA ne smejo imeti nikakršnih privilegijev v primerjavi z drugimi vojaki. Vojaški predpisi jim nudijo dovolj možnosti za normalen trening in dokaj pogostne nastope doma in v tujini.« • Kdaj Je moč realno pričakovati, da bodo najboljše vojaške ekipe sodelovale v rednih ligaških tekmovanjih v okvira podzves ali celo republiških lig? »V vseh garnizijah bomo kmalu začeli ustanavljati vojaška športna društva in ekipe, izmed katerih se bodo najboljše vključile V redna prvenstva. Sicer pa je za vojaške športne ekipe civilni sistem tekmovanja odmaknjen predvsem zaradi velikih stroškov. V JLA ne moremo razumeti zakaj tolikšni zneski za sodniške takse, stroške or-ganizacije in najema objektov. 2elimo si, da bi se uveljavil tak sistem, ki bi bil dostopen vsakomur, brez posredovanja športnih menažer-jev. ki bogatijo na račun plemenitih športnih veščin. Se to. če se bodo družbene in športne organizacije odločile za enake ukrepe kot JLA, lahko pričakujemo viden napredek jugoslovanske skupnosti na telesnokultumem področju.« BORIS KUTIN Ključ uspeha - mladi Na bližnji izredni konferenci nogometne zveze Jugoslavije bodo skušali najti način kako zapolniti vrzel med vrhunskimi in obetajočimi nogometaši LJUBLJANA. Delo z mladimi nogometaši je edini način za razvoj te igre. njeno množičnost in kvaliteto. Zato bodo temu problemu na bližnji izredni skupščini nogometne zveze Jugoslavije posvetili izredno pozornost in ga obravnavali s tolikšno zavzetostjo in resnostjo kot težave vrhunskih igralcev, klubov in reprezentance Osnovni cilj tnladutskeca nogometa je zagotoviti napredek u» kvaliteto Članov. DostC pa ga je moe le z nemirnim strotovn izpopolnjevanjem mladih. To ie posede;, ker je sedanj: položaj nogometnega podmladka aelo slab- Mladim ne posvečajo dovolj pceomost- ne v šolah, ne v klubih, prav tako ne glede množičnosti m kvalitete str kovnega dela. Vzrok za to je predvsem sila kratkovidna klubska politika, po kalen je pot kupovanja igralcev enostavnejša od n;thove vzgoje. So pa za-o tndi objektivni vzroki: hiter skok standarda, pomanjkanje igrišč, razvoj drugih športnih vej. pa tudi velJt izbor zabave, ki pr teguje mlad.no bolj kot kdajkoli prej Prvoligaš- imajo v poprečju tn pionirske in dve mladinski ekipi, kar je razmeroma mala Kajti v klubih I. zvezne nogometne lige sta registrirana vsega 2X03 aktivna Igralca. Od 'eh je M) proiesional-ceT t3S*»l, 668 mladincev I30*<> in 3tH pionirjev >45 Zanimiv je tud: prikaz triletnega črpanja nov h moči v prvoligaških klubih Le štiri desetine (I03> so prišle iz hotnih mladinskih vrst. Iz amaterskega ranga se je v prvoligaška moštva vključilo 5T igralcev, iz vrst drugoligašev go. klubi prve lige pa so si med seboj mnenjal: le 33 igralcev Pn skora; enakem številu nogometašev iz amaterskih in neamaterskth lig m zanesljivo kie ;e jrav: vzrok te enakosti. Brž-k -ne igrajo pr: tem odločilno vlo go predpis:. po katerih so prestop: iz vrst amaterjev veliko lažji- Ni pa tudi izključeno, da je dokaj izenačena tudi kvaliteta igralcev Največ svojega podmladka Je vzgojil Vardar, kar 11 nogometašev Tik za njim sta Velež in Hajduk s po 10 igralci. Najslabše pa sa se odrezal: pn Čeliku. kjer imajo le dva mlada igralca tz svoje srede. Olimpija s šestim tn Ma r bor s 4 svojim: mladim: nogometaši sta nekako v sredini tovrstne razpredelnice Različna politika klubov Pn šcrrpt*?. tn obnavljanju svojih e/ p imajo klubi aelo različno j>v..u/o Tako Zvezda, koc dolga leča vodilno moštvo pr. nas. z daleč najboljšim, rezultati, v zadnjih treh >tih ni kupila niti enega igralca tz prve alt druge zvezne lige. Ugotovila je. da je tkanje talentov veliko cenejše. gotovo pa tud: u pešnejSe. Po drugi stran: pa v tem času Zeljem.čar tn Partizan nota kupila nit. enega amaterja. Kako drago je nabavljanje prvoligaških igralcev kaže tudi poda tek. da je sedem klubov v trtlet trm obdoju vzelo samo po enega ▼'nunskega. še mde.anega igralca. Cel k. S.oboda. Velel. Želfezničar. Partizan. So er-/a m Vardar Prt alovenskib Lgaštb pa je bil polo la; takle: OL.mpija se je okrepila s enim amaterjem, šestim: drugoli-gaškimi nogometaš, m tremi prvo-ligašk.mi. Maribor pa s petimi amaterji, prav toliko drugolrgaški-sr nogometaš: m kar sedmim: (večina sposojenimi» igralci prvoligašev Nogometna organizacija te vrsto let govor., da pot do zelene ve;e prija le prek dela s o»no7nimi šolam; Na tem področju pa je naredila zelo malo Druge orgamza-cije. predvsem atletska in košarkarska. so Ule veliko bol) akt. v ne in iznajdljive ter so dosegle te lepe uspehe. V okviru rednega pouka telesne vzgoje na osnovnih in srednjih Šolah je bi! nogomet pogostokrat zanemarjen Po novem učnem programu, kt je Se v raz p*avl. pa naj b: ga po enem pred lovu izenač i* z drue mi športnimi igram: V drugi skrajnost: pa naj b: ga celo tzključd: tv pouka Prav aa*o bi se mora?-* nrrcaetn* org* aizacija. dokler je še čas, aktivno vključiti t ta proces. Res z vsemi silami, zavzetostjo in lastnim: pobudami Izvenšolska aktivnost — kampanjska TUd: izvenšolska dejavnost je na nizki ravni V okviru šolskih šport-ruh društev so sicer nogometne sekcije, katerih aktivnost pa je prav.loma le kampanjska. Tak položaj je odsev slabega nagrajevanja tako učiteljev telesne vzgoje ko: tud: otrok. Učitelji niso za *voje delo nagrajen: ne moralno, ne materialno, nihče pa jim tudi ne omogoča strokovnega izpopolnjevanja Otrokom pa b: morali prirediti večje število stalnih tekmovanj. Sedanj: ozki sistem tekmovanj v okviru šole do državnega prvenstva bi bilo treba izoblikovati tako. da bi prerasel v res množično tekmovanje. Za delo v šolah pa so potrebni tudi posebni rekviziti. Kljub temu. da ma nogometna orgaiuzac:Ja odlične odnose s posamezniki podjetji. ki so se specializirala za proizvodnjo opreme po pristopnih cenah. pa do končnega sporazuma o široki proizvodnji nogometne opreme za najmlajše še ni prišlo. Velik korak najprej bi bil dogovor. da b: v okviru športnih objektov pri osnovnih šolah odslej gradili tud: igrišča za mali nogomet. razsežnosti 52 x 35 m. Na srednjih m visokih šolah pa naj bi se zavzemali za gradnjo normalnih igrišč. Ce hi se nogometna organizacija neposredno vključila v spremljanje in izvajanje programa. b: ta gotovo zaživel povsem drugače kot sedaj. Tako bi bila šola tudi prva točka selekcije. Od tod bi najbolj nadarjeni in prizadevni mladi nogometaš: odhajali v klube Ti pa bi jim morali pomagati strokovno in materialno, zavedajoč se da Je takšno delo ena izmed osnovnih dolžnosti nogometne orgaiuzacije. Med pionirji je uveljavljeno ie tradicionalno tekmovanje v Boro-vu. kje: merijo svoje moči republiške reprezentance in najmlajše ekipe prvoligašev Po vzoru tega turnirja naj bi pripravili tud: republiška prvenstva, na katera bi se uvrst li najboljši s področnih m občinskih tekmovanj. Ustanovili pa bodo tudi tekmovanje pionirjev drug* »ligaških klubov. če pa bodo sprejeli predlog o ligi 1 B. pa bodo tekmovala moštva teh ek'p SLABO TUDI MED MLADINCI Nič boljš:. prej slabši. Je polo. žaj med mladinci Tekmovanj Je malo. zelo so razcepljena, razlike v kvaliteti so velike, število nasto pa toč ih pa prece: skromno. To je gotovo eden iznv-č glavnih vzro- kov. da je preliv mladincev v članske vrste razmeroma šibak. Glede na to. da so prvoligaši postali stabilnejši. so možnosti za enotno tekmovanje mladinskih ekip vseh klubov zveznih ligašev dokaj realne Ce pa bi bila takšna rešitev le preveč zahtevr* pa bo moralo združenje zveznih ligašev poiskati drugačno rešitev. Sklad za mladinski nogomet, ki že deluje v NZJ. naj bi ustanovili na vseh ravneh — od republike do podzvez. Poleg že določenih obvez, odstotka dohodka od vstopnine na prvenstvenih tekmah, pa bi bilo treba v sklad zagotoviti predvsem priliv sredstev iz športne napovedi. Nekaj povsem novega bi bila ustanovitev enotne šole za pionir, je in mladince. Navezali naj bi jo na pionirsko nogometno šolo v Bo-rovu ter zimsk« šolo za mladince v Makarski. Vso aktivnost na tem področju pa bi usmerili tako. da bi listi, ki bi de*ai z mladimi, imeli zelo dobro, če ne celo nat* višjo strokovno izobrazbo. Da pa bi že na štartu videli, kakšno je naše mesto, bi bilo treba sestaviti pionirsko državno reprezentanco. ki naj bi vsako leto odigrala več tekem z vrstniki doma in na tujem. Vse večji razvoj ženskega nogometa v svetu in pri nas pa bi moral najti ustrezno pomoč tudi na-š.h forumov. V slednjem položaju bi bil razvoj in popularizacija ženskega nogometa celo propaganda za ves nogomet. Tudi na tem pod-ročju. naj bi bile šo * nosilci aktivnosti. B. KUTIN g... »s*. M *■ % PRESENETILI SO — Najmlajši slovenski nogometaši so si na turnirju republik v Borovu praktično že zagotovili prvo mesto v svoji skupini in s tem pripravili največje presenečenje turnirja. Na posnetku trener Milorad Orel kaže svojim varovancem, zakaj niso izkoristili ene izmed priložnosti. Foto: 3. Markotič Pokal NZJ SRS? Pionirska nogometna reprezentanca Slovenije po 2 zmagah na turnirju republik v Borovu v središču pozornosti BOROVO. 35. Jun. — Na tradicionalnem turnirju pionirskih republiških nogometnih reprezentanc so po dveh odličnih igrah v središču zanimanja najmlajši slovenski tekmovalci. Pod vodstvom trenerja Milorada Orla so v prvih dveh nastopih dosegli dokaj gladki in povsem zasluženi zmagi nad favorizi ranima reprezentancama V">1 vodine (2:1) in Bušne ia Hercegovine (2:0) Slovenija, ki je bila na prejšnjih tekmovanjih vselej med najslabšimi, zato je tokrat tudi v najtežji skupim .ima zdaj izvrstno priložnost za zmago in osvojitev pokala nogometne zveze Jugoslavije. Do te lovorike (pokala podelijo zmagovalcem obeh skupin) je le še majhen korak — vsaj neodločen rezultat s Sr bi jo (tekma bo na sporedu v ponedeljek), ki je Izgubila v obeh prvih nastopih. Tekmovanje Je po tradiciji dobro pripravljeno, tokrat pa ga spremlja tudi precej strokovnjakov. Drugi multatl 3. kola — 1. skupina: Hrvatska — kosovo 10. črna gora — Makedonija 0 0 VRSTNI - RFJD — |. >KU|j.ra: Hrvatska t. Cma »ura 3 Mrke donlja I Kosovo h -e* ti -k; 3. skupina: v • »veniJa 4, V>Jv >dlna 2, BiH in Srbija brez 'očk KRITIČNO OKO — Direktor Sloveni j ašporta Dušan Grabnar (desno) in Janez Brodnik pregledujeta vzorce opreme jugoslovanskih olimpijcev. Foto: Selhaus Spet Dunajčani V zadnji etapi kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« zmagal Mitteregger — Keršič najboljši Slovenec NOVO MESTO, 25. Junija. Z etapo od Delnic do Novega mesta, dolgo 122 km, se je končala 24. kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«. Z zmago v zadnji etapi so člani avstrijske olimpijske ekipe še tretjič dokazali premoč nad jugoslovanskimi kolesarji ter tako pobrali vsa najboljša mesta na dirki. Zadnja etapa je bila manj zanimiva od včerajšnje in, po pričakovanju. vrstnega reda »v skupni uvrstitvi skoraj ni spremenila. Prva polovica etape, nekako do slovenske meje. ie ootekala v mirni vožnji vseh 4* KO-lesaijev, kolikor jih je prišlo .»a štar v Delnicah. Zaostali so le tisti, ld so imeli okvare, med katerimi pa je bil znova najbolj nesrečen junak Rudi Valenčič. Ker vse do cilja ni več ujel glavnine, si je tako občutno poslabšal skupno uvrstitev. Težave sta imela tudi Tine Božičnik in Frelih, vencar sta do cilja le še ujela glavnino. V Metliko, kjer je bil leteči cilj, je prvi pripeljal Pleško, za njim pa S. Božičnik in Bedekovič. Manj kot 30 lem pred ciljem pa 0e pobegnil Avstrijec Mitteregger, ld sicer ni imel nikakršnih možnosti za visoko uvrstitev v skupnem plasmaju, zato pa je po odlični samostojni vožnji imel na cilju pred glavnino minuto in pol prednosti. V Sprintu po novomeških ulicah je bil med 26 kolesarji najhitrejši Avstrijec Denk pred zagrebškim sprinterjem Pleškom, Jeličem (Part.), beograjskim »Ljubljančanom« Bricljem in Kranjčanom Hvastijem. Rezultati tretje etape Delnice — Novo mesto (122 km, povprečna hitrost 39,560 lan na uro): 1. Mitteregger 3:04,52 , 2. Denk (oba Dunaj) 1,30 minute zaostanka, 3. Pleško (Zagreb) 1,33 zaostanka, 4. Jelič (Metalac) 1,36 zaostanka, 5. Bricelj (Part) enak zaostanek, 6. Hvasti (Sava) enak zao^anek. Z 1,36 minute zaostanka so izmed slovenskih kolesarjev privozili skozi cilj še Frelih, Kunaver in Ka- Podjetja olimpijcem Slovenijašport je sprožil široko akcijo med jugoslovansko industrijo za pomoč našim olimpijcem in olimpijkam za bližnje igre XX. olimpiade LJUBLJANA — Jugoslovanska olimpijska reprezentanca bo na bližnjih igrah XX. olimpiade v Miinchnu nastopila dobro opremljena, potem ko so številna jugoslovanska podjetja — na pobudo izvoznega in uvoznega podjetja Slovenijašport iz Ljubljane — v sodelovanju z jugoslovanskim olimpijskim komitejem (JOK) pripravljena prispevati velik materialni delež za opremo naših športnikov in športnic — olimpijcev. »sodi naslednje: temno modra obleka, pravzaprav uniforma, za slovesne priložnosti, sive hlače, rjava usnjena vetrovka in rjave hlače za prosti čas, dva para čevljev (črni in rjavi športni), 4 srajce, od tega svetlomodra in bela z dolgimi rokavi ter dve s kratkimi rokavi (rjava in športna), lahek, temnomoaei p»aš»- in modra kapa. K osebni opremi sodi še opekastordeč pulover in dve kravati s trobojnico za slovesne priložnosti in športna za vsak dan ter dve brisači. Vse to — in še marsikaj, kar nese vrhunski športnik s seboj na pot — bo moralo v rjav kovček iz skaja (razmer 70x50), rjavo potovalno torbo iz skaja, in manjšo športno torbo,« je povedal Janez Brodnik. 70 odst. je »normalnih«, 30 odst. »nenormalnih« Direktor Slovenjaiporta Dušan Grabnar in samostojni komercialist tega podjetja, državni gimnastični prvak Janez Brodnik sta v razgovoru o težavah in zapletih, ki jih ima JOK z opremljanjem jugoslovanske olimpijske reprezentance za igre 20. olimpiade v Miinchnu. dejala med drugim: •Veste približno 70 odstotkov naših olimpijcev je normalnih, 30 odstotkov pa nenormalnih . •. No, seveda ne misliva dobesedno, gre le za njihove telesne mere. Z večino bo JOK prek podjetij. Id so priskočila na pomoč, lahko opremil s izdelki serijske proizvodnje, za približno 30 odstotkov pa se bodo morali zateči k obrtniški, ročni izdelavi. Vaterpolisti in košarkarji so na primer pravi hrusti, najdaljši košarkar, Kre-šimtr C osic (2.10 m), pa je »trlica«. Med rokoborci In judoisti pa so majhni, čokati borci z debelim vratom . . . Glede na to. da smo akcijo za opremljanje olimpijcev tokrat prvič štartali pravočasno, upamo, da bomo pravočasno kos vsem zapletom«. Pobudnik — Slovenijašport Akcijo za opremljanje naših zastopnikov in zastopnic na letnih olimpijskih igrah v Miinchnu je sprožilo podjetje Slovenijašport iz Ljubljane. Direktor Sloveni jašporta, Dušan Grabnar, je takole obrazložil, zakaj se je ljubljanski delovni kolektiv lotil te zahtevne in odgovorne naloge: »Slovenijašport je eno največjih specializiranih podjetij za šport, lov in ribolov v Jugoslaviji sploh. 2e doslej smo bili ekskluzivni uvoznik rekvizitov in opreme za vrhunske športnike pri nas, se pravi, da je Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo v Beogradu domala vse svoje potrebe krila prek nas. Slovenijašport opremlja jugoslo. vanske reprezentance, med drugim nogometno, atletsko, rokometno in druge, že nekaj let, vrh vsega pa si prizadeva, da z znanstvenimi raziskavami in strokovnimi analizami še zboljšuje rekvizite in opremo za vrhunske športnike, še zlasti glede na specifične jugoslovanske razmere. Kajpak smo zainteresirani, da opremimo tudi olimpijsko zastopstvo. Glede na naše široke poslovne stike z Jugoslovanskim gospodarstvom smo zato sprožili akcijo za naše olimpijce, ki naj bi dobro opremljeni prišli na igre XX. olimpiade. Vso športno opremo za naše olimpijce in olimpijke daje naše podjetje s posebnim popustom, vso drugo opremo pa bodo prispevala druga podjetja, ki so se rada odzvala naši pobudi in z razumevanjem podprla našo skupno akcijo,« Je pojasnil direktor Slovenijašport Dušan Grabnar. Oprema olimpijske reprezentance Prvi koordinator velike akcije je seveda direktor podjetja Slovenijašport sam, ob sebi pa ima dobre pomočnike. Akcija »MUnchen 72« je predvsem na seznamu delovnih dolžnosti samostojnega komercialista za športno opremo, opremo telovadnic, zunanjih igrišč, otroških igrišč in rekreacijskih naprav Janeza Brodnika. V športnem svetu Je bolj znan kot gimnastični prvak Jugoslavije. »V opremo jugoslovanskega olimpijca,« Je začel pripovedovati Janez Brodnik, ki bo za Tokiom in Ciudad de Mericam v Miinchnu doživel že svoje tretje olimpijske igre. Več kot ducat podjetij pomaga Slovenijašport je nosilec vse akcije in glavni organizator; podjetje se je angažiralo, ne da bi od tega imelo kakršnekoli koristi. Ljubljanski kolektiv je bil tudi tisti, ki je skupaj z JOK sklenil vse dogovore s podjetji iz naše republike. »Planika iz Kranja bo z najbolj kvalitetnimi čevlji brezplačno »obula« vse olimpijce in olimpijke, Pletenina iz Ljubljane pa bo po meri — s popustom — izdelala ustrezne trenerke z jugoslovansko trobojnico. Obe podjetji sta namreč ena glavnih licenčnih proizvajalcev priznane športne obutve in trenerk »adidas«. Vsa druga podjetja bodo dala svoje proizvode na voljo s 40 do 60 odstotkov popusta,« je povedal direktor Dušan Grabnar. Toko iz Domžal bo ekipno opremil s kovčki in potovalkami, Almira iz Radovljice pa bo prispevala lahke puloverje iz uvoženih vlaken. Mariborski podjetji PIK in MTT bosta reprezentante opremili brezplačno s srajcami z dol- gimi rokavi ter srajcami s kratkimi rokavi (po 2). Svilanit iz Kamnika bo za moške v ekipi izdelal po dve kravati, Univerzal iz Domžal pa športne kape. Velik delež bodo prispevala tudi podjetja iz drugih republik: bombažni kombinat Vranje je zagotovil blago za plašče (600 m), kombinat Vučje iz Leskovca blago za obleke (600 m), konfekcija Beko in konfekcija Obnova iz šabca pa bosta sešili obleke, plašče in usnjene vetrovke, vse seveda z velikim popustom. Licenčni proizvajalec »adidasa«, Jugoplastika, bo prispevala športne torbe. Podjetja, ki so pripravljena pomagati našim športnikom, so aktivirala seveda tudi svoje kreatorje. Razgledani mod- menjavali čevlje, prestavljali gumbe. . . Delo je res zahtev no, saj so Olimpijci raztreseni po vsej Jugoslaviji, podjetja, ki so prispevala zanje, pa tudi; nalogi pa bomo kos, o tem nič ne dvomim, saj se je tudi JOK, zlasti njegov generalni sekretar Nebojša Popovič zelo zavzel za vso akcijo«, pravi Janez Brodnik, ki je primerjal tudi sedanjo opremo naših olimpijcev s prejšnjimi, to je tokijsko in mehiško: »V Tokiu smo.imeli obleko in še hlače, 1 par čevljev, plašč, klobuk, kovček in torbo ter 2 srajci, v Mehiki pa smo imeli še 2 para čev ljev, pulover, 3 srajce in 2 kovčka, oprema pa je bila leipša kot tokijska. To, kar bodo olimpijci dobili tokrat, ni primerljivo s prejšnjimi SPRINTERICE — Tekaški čevlji »adidas« Tokio 64, meteor in comet, nenadomestljivi za vsakega športnika. ni ustvarjalci so skoraj v vseh primerih »zmagali« v boju z uradnimi predlogi, tako da ni bojazni, da naši olimpijci in olimpijke ne bi bili opremljeni po najsodobnejši modi. Bolje kot v Tokiu in Mehiki Hkrati z rastjo olimpijskih iger nasploh bo tudi oprema naših reprezentantov in reprezentantk čedalje boljša,meni naš gimnastični prvak Janez Brodnik, ki je še posebej poudaril, da je akcija prvič stekla pravočasno in res načrtno: »Spominjam se, da smo za poprejšnje olimpijske igre še zadnje dni krajšali hlače, opremami. Ves izbor je res temeljito pretehtan, pri izbiri pa so sodelovali tako športniki oziroma funkcionarji kot tudi modni kreatorji iz tovarn in podjetij. Menim, da nas ne bo treba biti prav nič sram, ko se bomo pokazali v Miinchnu; mislim, da bomo med najlepše in tudi najbolje opremljenimi reprezentancami na igrah 20. olimpiade sploh,« je sklenil pogovor naš gimnastični prvak in uslužbenec Sloveni j ašporta Janez Brodnik. Olimpijske igre danes niso več samo boj za kolajne, na marsikaterih področjih gre tudi za prestiž; po tej oceni naši tokrat že lahko slavijo prvi uspeh. H. tJBELEIS »telic (Rog), Žagar (Sava), Vidmar, Deček, S. in T. Božičnik (Odred), Keršič in Rogina (Branik). Skupna uvrstitev: 1. Hutnenber-ger 9:50,57, 2. Summer 9:51,08, 3. Denk (vsi Dunaj) 9:52,41, 4. Gaz-dič (Rad) 9:53.43. 5. Jelič (Met) IZKUŠNJE — Kranjčan Franc Hvasti je Oil na dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« eden naših najboljših kolesarjev. Foto: arhiv Dela 9:53,52 . 6. čubrič (Met), 7. Bricelj (Part.) 9:54,47, 8. Keršič (Branik) enak čas, 9. Hvasti (Sa-va) enak čas, 10. Festl (Axman) enak čas, 11. žagar (Sava) enak čas Ostali slovenski kolesarji so se uvrstili takole: 13. Vidmar < Odred), 14. Kunaver (Rog),' 15. Le-ček (Odred), 17. T. Božičnik, 18. S. Božičnik (oba Odred), 21. R. Valenčič (Rog) 22. Kexec (Brž-nik), 23. Kastelic (Rog), 31. Frelih (Rog). 35. Dovč (Sava). Ekipni vrstni red: 1. Dunaj 29:31,58 , 2. Odred 29:48,37, 3. Me-talac 29:54,30 , 4. Rog 29:55,39, 5. Axman 29:59,04 , 6. Sava 30:03,57 ...9. Branik 30:22,31. V skupnem plasmaju gorskih ciljev je zmagal Humenberger z 11 točkami pred Summer jem 9, Denkom (vsi Dunaj) 6 ter Gazdi-cem 6. F BOŽIC I dviganje Uteži Celjan Urankar trenira v Beogradu LJUBLJANA — Celjski dvigalec uteži in olimpijski kandidat Jože Urankar (Partizan) je že nekaj dni v Beogradu, kjer trenira skupaj z Leopoldom Herenčičem, reškim dvigalcem, ki je že izpolnil olimpijsko normo Dvigalca trenirata pod vodstvom zveznega trenerja Speizerja. Po podatkih zveznega kapetana Janka Grošlja bosta dvigalca trenirala po načrtu vse do 15. julija, potem pa se jima bo pridružil sovjetski trener S* kolov. Strokovnjak iz SZ bo treniral naša dvigalca vse do začetka olimoijskih iger. Seveda mora J Urankar medtem še izpolniti olimpiisko normo. Zvezni kapetan Janko Grošelj jo povedal še, kako hude težave so bile, da je Urankar dobil prost čas za vadbo: »Urankar se je v Celiu oripravMal že dva meseca, medtem pa ga je ObZTK Celje podpirala, prav tak« pa tudi podjetje, v katerem je zaposlen. Ko pa mu ie bilo treba dat1' še »adnio priložnost, so se stvari zasukale drugače: podjetje je privolilo na Uran-karievo odsotnost iz službe le s oogojem. da podietiu nekdo oovr-ne njegov izgubi ien zaslužek, ObZTK Celje pa še do danes ni odločila o prisnevku. ZTKS je namreč pristala, da prispeva polovico. polovico pa naj bi dala ObZTK Celje. Celjani se še niso odločili, vendar šoortni delavci TAZ Slovenije pričakujejo vsestransko razumevanje in pomoč oristoinih v Celju in ZTKS. »Strokovnjaki TAZ S namreč menijo, da ie tokrat enkratna oriložnost, da bi se olimpijskih iger prvič udeležil tudi dvigalec uteži iz Slovenije. G. J. Plavati naj zna vsak Predsednik odbora »Naučimo se plavath« prof. Ivo Šink govori o uspešnih rezultatih te akcije na osnovnih šolah pri nas — Zimski bazeni nujni LJUBLJANA. Poletje, čas kopanja in plavanja je spet tu. Za razvedrilo in krepitev v mokrem elementu pa so zelo prikrajšani tisti, ki ne znajo plavati. Res je za neplavalce kopanje v vodi, ki jim sega čez pas, lahko nevarno. Pa ne le poleti, marveč vselej in povsod je voda nevarna za tiste, ki ne znajo plavati. Zato je toliko bolj pomembna akcija »Naučimo se plavanja«, ki je v organizaciji posebnega odbora pri »Partizanu« Slovenije. Z namenom, da bi kaj več zvedeli o tej akciji, kako in kje poteka in kakšne rezultate dosega, smo se obrnili na predsednika odbora, prof. Iva Šinka z VšTK. r, — Akcija »Naučin v se plavanja« I veščine v naši republiki, ker so traja menda ie deset let. Kakšen I pred tem vse ocene o plavalni »ne razvoj Je naredila v tem obdobju? | pismenosti« slonele le na subjek-•Organizacija te akcije je bila | tivni presoji posameznikov Začeli prvotno v rokah posebnega odbo ra pri plavalni zvezi Slovenije. Z novim, razširjenim delovnim programom organizacije »Partizan« pri širjenju množične telesne kulture in športne rekreacije pa ta akcija — še tri leta - sodi v delovno področje »Partizana« Slovenije. Naš odbor si med drugim prizadeva, da bi učenje plavanja postalo vsakodnevna praksa osnovnih šol. Učenje plavanja je namreč že nekaj let v programu osnovnih šol, toda s pripombo da ga izvajajo le šole. Id imaj' za to možnost. Skratka, le nekaj šol Je po-skrbelo tudi za učenje plavanja.« — Kolikšen Je odstotek neplavalcev v Sloveniji? Ali Ima vaš odbor analitične pooatke, na ka-tere se lahko med drugim tudi opira pri svojem delu? »Ko smo prevzeb akcijo, nismo Imeli pregleda o znanju plavalne smo z analitičnim* pregledi stanja,' kolikor je pač bilo v naši močd. V prvem letu akcije smo izvedli preizkus znanja plavanja med pripadniki JLA, v katerega smo zajeli tudi zelo visok odstotek Slovencev Preizkus nam Je postregel s podatkom, da Je bilo med določenim številom vojakov nad 50 odst. takih, ki niso bili sposobni preplavati 50 m. Ugotovili smo tudi, da je izredno visok odstotek neplavalcev tudi med šolsko mladino Zaradi tegr le odbor tefto svoje dejavnosti usmeril k šolam, saj so le-te tiste, ki lahko sistematično in postopoma nauče plavati vse Slovence.« — Usmerili ste se torej k šolam. Mar so Imele le-te osnovne možnosti sa učenjr plavanja? »Sole. vsaj večina, niso imele in tudi še nimajo vseh možnosti sa odpravljanle plavalne nepisme- nosti, pa vendar jih lahko postopoma ustvarjajo. Letno je namreč treba naučiti plavania nekaj nad 25.000 otrok! Ko so nekatere šole začele s plavanjem (v ljubljanskih občinah v okv.ru »šole v naravi«), se je pokazalo, da za to dejavnost primanjkuje strokovnega kadra. Učiteljev in profesorjev za telesno vzgojo jr bilo za izvajanje te naloge obč t.no premalo. Zaradi tega so priskočili na pomoč učitelji razrednega pouka. Žal pa se je kaj kmalu izk;tzalo, da le-ti za to delo niso dovolj strokovno usposobljeni, saj nekateri celo niso znali plavati Zato smo lani. zlasti pa letos usmerili akcijo k usposabljanju kadro. iz vrst razrednih učiteljev, ker iim pedagoške šole niso nudila dovolj znanja na tem področju.*« — Koliko razrednih učiteljev ste usposobili za učenje plavanja? »Glede na vaše vprašanje ne bi bdlo odveč znova omeniti, da šole ki vzgajajo bodoče učitelje za razredni pouk, le-te p emalo uspo sabljajo kot učitelje /a plavanje Zavedati bi se namreč morali, da plavanje. sodi k tistemu osnovnemu znanju, ki bi si ga moral vsak otrok pridobiti v prvih razredih osnovne šole. Zato smo lani in letos la enodnevnih seminarjih vsaj deloma seznanili z metodo učenja plavanja nad 400 učiteljev razrednega pouka « — In koliko otrok ste zajeli v plavalne tečaje? »Po naši analiz je bilo ugotov ljeno, da je bilo leta 1970 na tečajih 7600 šolskih ofrok. lani pa je število nara«’' na 9000 Ob tem napredku pa se zavedamo, da je to šele ena tretjina otrok ene generacije. — Kakšni so bili uspehi na tečajih? »Uspeh v plavalnih tečajih je bil zelo lep, saj se je dodobra naučilo plavati 90 odst. udeležencev. Toda v tečajih je bilo 44 odst. otrok ki so že znali plavati. Zato bo nujno treba začeti s tečaji v nižjih razredih osnovne šole in ne šele v četrtem, razredu.« — Kdaj bo akcija tako daleč, tako uspešna, da se bodo naši otroci hkrati s pisanjem in računanjem naučili tudi plavati? »To je težko napovedati, ker za tako uspešen razvoj akcije »Naučimo se plavanja« pomanjkanje kadra sčasoma ne bo več tako žgoče, kakor so, in verjetno še bodo težave z velikim: plavališči. Navzlic vsemu. Še zlasti pa dejstvu, da so reke in ribniki čedalje bolj onesnaženi, in se \ njih v zadnjih letih niti ena šola ni odločila za tečaj plavanja, pa premalo pogumno pristopamo h gradnji zimskih bazenov. Le bazen, omogočajo zares nemoten pouk plavanja, ki bi moralo biti sestavni del telesne vzgoje nasploh Vso pohvalo zaslužijo občinske skupščine, ki so zgradile ali imajo v načrtu graditev zimskih bazenov. V bazenih že v dvajsetih ur*\h lahko naučimo plavati 90 odst. otrok! Zavedati se je namreč treba, da Je znanje plavanja trajno in vse življenje koristno za utrjevanje zdravja in higienskih navad. Plavanje je najpomembnejše za razvijanje funkcij organizma, nepogrešljivo za rekreacijo, pomembno za osebno varnost in nenazadnje za splošni ljudski odpor.« D. KURET Začetek z rekordom Prvi dan 27. štartnega prvanstva ljubljanskega armadnega področja so bila na sporedu tekmovanja v rokometu, odbojki in atletiki - Vivod v višino 206 cm LJUBLJANA. 25. jun, V Športnem parim Kodeljevo se je danes začelo 27. prvenstvo ljubljanskega armadnega področja. Rokometaši in odbojkarji so odigrali 1. kolo. Najrttjo zmago je dosegla ekipa Vrhnike nad Mariborom s 26:16. odbojkarski dvoboji pa so se vsi končali kar s 3:0. Najimenitnejši reeultat atletskega sporeda je v skoku v višino dosegel državni reprezentant in rekorder Branko Vivod 2:2 Rudarja Osem kandidatov na prvi preskušnji za vstop v I. ZNL - Hud poraz Rijeke LJUBLJANA. 25. junija. Prvo kolo teh nevšečnih kvalifikacij za vstop v I. zvezno nogometno ligo je bilo še najuspešnejše za Crvenko in Bor, medtem ko sta se obe tekmi v I. skupini končali brez zmagovalcev, izmed vseh osmih se je najslabše godilo Rijeki. ki v nedeljskem povratnem srečanju, čeprav na Kantridi, mma kaj posebnega upanja na končen uspeh. (Kranj), ki je z 306 cm postavil nov rekord prvenstev JLA; dosedanji je bil v roka Maj-tana s 196 cm. dosežen pa je bil leta 1963. Startali so tudi peterobojci. tekači na 100, 400, 1500 m in metalci bombe. Slednjo je najdlje vrgel | fOTNA NATO VED j Dvanajst pravilnih 1. Spartak — Rudar (Lj) 2. Priština — Budučnost 3. Crvenka — Rijeka 4. Rudar (K) — Bor 5. Swarovsk: W. — N: ir a 6. Ktibenhavn — Oergryte 7 Winterthur — Norrkoping 8. Zilrich — Djurgarden 9. Hvidovre — Grasshoppers 10. Malmo — Sl&via 11. VOBST — Prem K. . 12. Slovan — Vičana I PO DOMAČIH KRAJIH | Gostje nadigrani Crvenka : Rijeka 3:0 (1:0) CRVENKA — Stadion Crver.ke. o-va kval :ft kar. jj»ka rekma za vstop v I. ZNL. gledalcev okoli 10.000. sodmk Popov *T. Veles*. STRELCA: 1:0 — Sranič ‘34*. 2:0 — Sian:č i«7», 3:0 — Lečič • 85i. CRVENKA: Sviar. Krasu!ta. Le čic. Bakic. Jovovtč. Santa. Zorič. S*an:č. Pint er. Ostojič. RIJEKA: Krsmanovič. Gasparija:. Kocijančič. Žep na. Bmjac. Cu-kon. Poldrugovac *Mak:n». Lika-r:c. Drrč:č. Srok. Mohorovič. Kovačič. ■ Enajsterica Crvenke je povsem nad g ra la goste z Reke. Domači so diktirali oster tempo vseh 90 minut igre. pri čemer so s: napada.-ci ustvarili Se nekaj zelo lepih pri-ošnost:. da bi dosegli še izdatnejšo zmago K. SKRBIC Spartak : Rudar (Lj) 2:2 (2:2) Priština : Budučnost 2:2 (2:1) Rudar (K) : Bor 1:3 (1:2) Kranjčani prvi Elektromehanika prepričljivo zmagala na 8. letnih športnih igrah Iskre ŠENTJERNEJ. 2S Jun. V Sen: | mehanika 2600. 2 ZZA 2537. 3. Jerneju *o dva dn: gostil: šport- j Aparati 2536 posamezniki: 1. Far- n:kr iz vseSk. lovam združenega ood;e:je Iskra, na tekmovanju, na katerem se jr zbralo »zoraj športnikov Kij-ib temu. da m v Sen? jeroern oo tej prilož nosti odprli v:sto lepih športnih objektov, niso mogli izvesti v>ega prvenstva v ten malem dolenjskem kraju. Za*w so moški keg ijaH v Ljubljani, ženske v Krškem. nekaj prireditev oa je bilo rud: v bližnjih krajih. Tekmovanje je bilo ze.o zanimivo. z naiboljšim rezultatom p« •e postregel Ljubljančan, kegljač Toše Farkaš, ki je podr*. 541 kegljev. kar je izrecen dosežek V ekipni konkurenci je zanesljivo zmagala kranjska Elekt ro-mehanika, saj je drugouvrščene ekipo u I jutri lanskega Coaunerca pustila za sr boj za celih*** ročk. Rezultati — moški: nogomet: 1 Elektromehanika i. Commerce. 3 ZZA; rokomet: I. Elekrrome hamka. 3. Polprevodniki. 3 Avtomatika: odbojka: 1 Element:. 2. Commerce. 3. Usmerniki: namizni tenis: 1. Elek: romehrn.ka. 2. Com merce. 3. Naprav : posamezniki: 1 Tadma. 2. Keršiarn roba Klek-T-»mehanika *. 3. Pirc < Aparati*; streljanje: I Omdnjama 670 kro 364; rokomet: 1 Element:. 2. Commerce. Končni vrstni red 1 Elektro mehanika • Kranj* 725 točk. 2. Commerce Ljubljana 635. 3. ZZA Ljubljana 580. * Avomatika Pr-/anj 565. 5. Elementi Ljubljana .'»40. 6 Avtoeiektnka Gorica 530. 7. Aparati Ljubljana 465. 8. Naprave Ljubljana 381* 9. Usmerniki Novo mest c 365 10. Polprevodnik: Trbovlje 360 11. Elektronika Horjul 290. 12. Orodjarna Ljubljana 285. 13. Instrumenti O-toče 210. 14 Gospodinjski a pa ra ti Škofja Inka !90 15. Elektro motorji Železniki 185. 16. Tio Lesce 180. 17 .Sprejemniki .Sežana 165. 8 Kondenzatorji Semič 100 ;n 19 Solsk: center Kranj 75. S. DOKL RAVNE — V rpajateljski nogometni tekmi je Rudar iz Velenja premaga! domačega Fužina rja s 7:0 (2:0). Strelci: Kavaš 4. Šmit 2. Kujan 1. E. W. Spodbuden začetek NOVO MESTO. 35. junij* -Dopoldne je novoustanovljen: kolesarski klub Novo mesto pr.redil prvo dirko, na kateri je sodelovalo 35 kolesarjev. Tekmovali so od Got ne vasi do Novega mesta (3 km*. Tekmovanje je bilo posvečeno dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«. Rezultati* pionirji (do 10 let): 1. Pirnat (Mal: Slapnik). 2. V. Stih. 3. Komljavec (oba Grm); mladinci (do 15 l-D: 1. Zrimšek • KK N. m.». 2. Antončič (Grm). 3. Pečar (Katja Rupena*: starejši mladinci (od 19 let naprej*: 1. Damjanove. 2. F.-Antončič. 3. A. Stih t vsi KK N. mesto). S DOKL Koper : Izola 3:1 (2:1) KOPER — Igrišče Kopra, pokalna nogometna tekma, gledalcev 500. sodnik Aleksič (Postojna). STRELCI: 1:0 — Ambrožič (27). 1:1 — T. Gregorič (40*. 2:1 — Ambrožič (40). 3:1 — Samec «82». -Tekmeca sta pokazala lepo igro. V prvem delu je bila Izola v izraziti premoč:, napadalci pa niso znali premagati odličnega Pišlerja. Po odmoru pa je bil Ifoper boljši. J. KREFT Belo«* — 62,24 m, tek na 100 metrov pa je dobil Paskaš z 11,7; v finalnem teku na 1500 metrov je zmagal Rajkovič (Maribor) s 4:13,8. Rezultati — rokomet: I. kolo: Ribnica : Postojna II 15:16, Ajdovščina : Ljubljana 12:18, Vrhnika : Maribor 26:16, Kranj : Postojna I 11:9; odbojka — I. kolo: Postojna II : Kranj 0:3, Maribor : Postojna I 3:0, Ribnica : Ajdovščina 3:0, Ljubljana ; Vrhnika 3:0; atletika: 100 m — Paskaš (Kr) 11,7. Pikulič (Lj) 11,7, Radak : Vrhnika 115; 1500 m: Rajkovič (Mrb) 4:13,8. Risola (Lj) 4:14,4. Ficko (Ribnica) 4:27,1; višina: Vivod (Kr) 206. Kovač (Lj) 170, Djurič (Vrh.) 160; met bombe: Beloša (Ribn.) 62.24. Dobravec (Kr) 62,12. Osmanlič (Post. II) 60,28; peteroboj — 100 m, 1. skupina: Milič (Lj) 12,1, Petrovič (Rib.) 12.3. Brajkovič (Vrh) 12,6. 60.28; — krogla: Milič (Lj) 11.82. Kresnik (Kr) 10.42, Sa-lika (Kr) 10.40. J. JANČAR .. , ’ NASPROTNIKI I-N PRIJATELJI — Pred začetkom in na koncu vsake tekme so si vojaki-športiliki na 27. prvenstvu ljubljanskega armadnega področja krepko segli v roke. Na posnetku pred tekmo rokometaševi Ribnice (levo) in Postojne II. Foto; šelhaus Dobra udeležba Na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško ekipna naslova Olimpiji - Med posamezniki Černe in Na- I II. ZOL. — ZAHOD J Priprave alpinistov v Tamarju JESENICE — Te dni smo obrcal: udeležence prvega letošnje ga slovenskega alj mističnega tabora. k: se je p~/el 17 t. m. r Tamarju. Prr c*i»n je deževalo, pa so čas izkoristil; za predavanja o zgodovin: alp*n zrna pri nas. o nevarno<*:h v gora)* in 60 leTetn delovanju Gorske 'fSe talne službe. V sobo*o in nedeljo Je bilo na taboru 34 u*lel w«fv. med 'ednorn pa !0. To so člani AO j Celja. Ljubljane. Kranja. Tržiča. Jesenic. Mojstrane n C-r-ztla — Martuljka. Do *orka so pre pienl: Jesih — Poročnikerro in Herlec — Hočevarjevo smer i-0* ▼ amili, nato Cadovo smer :n Paz T. »vrtka več smer: na M *j*frov-k: jeseniška skupina pa se j? poizpela r zelo zahtevni -mer na Srkanje rateško Pončo Vodja tabora Uroš Županč č z Jesenic je povedal, da je Xos prvi sfovensiL alpinist uhi: tabor. z«de na snežne razmer«* v «*f n»h. raamerorra zgodaj. Skala je ptepertU ;n krušljiva. V ste-nan si *e rb.,n# snežišča, greben ske opasti pa so ogromne in se prt sedanji temepr«tur: nepresta-no prožijo. Udeležene: v •a*‘>.ku o.ezalne sezone še niso bili kondicijsko :n psihično prioravljen:. Na taboru so bili tudi udeleženci 4 odprave na Himalajo in karztidat! za teMsiio o f.r.»vo * v«no EZ Kapitan gorovja Vose mite v narodnem parku ZDA Poleg *ega Je iz mesta M:!«raukee wis. blizu Chicaga, prispel ▼ Slovenijo na počitnice m na ta tabor 15-letni Kennet Dekleva, državljan ZDA slovenskega rodu Izjavil je da b: rad preplezal smer pere težavnostne stopnje Povedal je. da se na taboru ' idov**o počuti. da pa so naše gore bolj krši ji ve kot tiste, po ka*trfli je plesa! v Ameriki BRANKO BLFNKUA Srečanje planincev »bratstva in enotno-' sti« v Sloveniji LJUBLJANA - 2e pred 12 leti so se naj večja planinska društva iz vseh naših republik m pokrajin povezala v skupnost »bratstva :n enotnosti«, katere namen je medsebojno spoznavanje planincev z različnih delov države, ‘menjava planinske miši: in propagiranje lepot gorske narave ter krajevnih posebnost: pri planincih iz drugih predelov. Društva, k: so povezana v tej skupnosti, priredijo vsako leto med 1. in 4. julijem srečanje svojih članov. Organizacijsko srečanje prevzame eno izmed društev in to vsako leto :* druge republike. Letošnji gostitelj je planinsko društvo Ljubijana-Matica. pokroviteljevo nad prireditvijo pa je prevzel predsednik skupščine mes*a L ub-Ijane ing Miha Košak Organizator je pripravil pester orogram V sobo'o. 1. jul:;a. bo ogled baze 20 na Rogu in kočevskega muzeja, zvečer pa bo tovariško srečanje v Kamniški Bistrici. V nedeljo zjutraj krenejo planinci na Krvavec, od tam pa v štirih skupinah po različnih poteh prek zahodnega dela kamniških planin :n nazaj v Kamniško Bistrico, kjer bo zvečer planinsko predavan;e. V ponedeljek. 3 julija, bo izhodišče izleta na Veliki planini, od koder bodo planinci v *reh skupinah obšli še vzhodni del Kamniških p!a-nin. Zvečer bo gostitelj predal prehodni simbol društvu, ki bo organiziralo srečanje prihodnje leto. Letošnjega srečanja se bo udeležilo več ko 80 planincev iz Zagreba. Samo pora. Skopja. Zenice. Beograda. Sarajeva. Ivangrada. Prizrena. Vrdmka itd. Poleg članov domačega društva bodo udeležen: zastopniki enajstih društev iz vse države. J. M. Salonit : Spačva 3:0 (10. 11. 6) KANAL — Igrišče r telovadnici OA. gledalcev 20. sodnika Debevc (Post* in Prešern (Je6*. SALONIT: Berdon. Kolenc. Mu rovec. Žnidarčič. Perše. Jerončič. Pa ravan. Tušar. Bukovec. SPACVA: M:haljev*č. Uzunič. Markovič. Atimec. Vukičevič. Kos. Popovič, šuker. V zaostali tekmi so odbojkarji Salonita brez večjih težav premagal: Spačvo in rako zasedli xtl:č-no trenje mes*o. Igra je bila oov-prečna, izjema je le tretji niz, ko so se Kanalci razigrali. I. HVALICA Maribor : Breza 3:1 (0, —15, 6, 10) MARIBOR — Igrišče na Taboru, gledalcev 100. sodmkn Hvala (Lj* in Levar «Mrb). MARIBOR Križe Perše. Zvi-kart. Kores. Zupanič. Šauperl. Brajkovič. Sonaja Goričan. BREZA: Turbič Hojlovac. Bu njevac. Malič. Kaplan. Kostlč. Grgič. Lukačevič. Zaostalo tekmo zadnjega kola. ki je bila preložena zaradi železniške nesreče pri Sarajevu prejšnji teden, so Mariborčani po ogorčenem boju dobili Ko so v prvem nizu zmagali kar s 15:0. je kazalo. da bodo tudi v dmgih premočni zmagovalci, pa so že naslednjega gostje odločili v svojo korist. Tretji in četrti ni- sta postala plen domačinov. to--*a šele po hudem boiu za vsak servis. V mariborski ekipi so se izkazali vi, pri gostih oa Lukačevič. J. KROPE Končna lestvica II. ZOL — zahod za sezono 1971 '7 je: LJUBLJANA. Na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško, ki je bilo v soboto, je nastopilo pet ekip in 40 posameznikov, kar je po več letih spet dobra udeležba. Ekipno je zmagala Olimpija, pri posameznikih pa je bil najboljši Kranjčan Černe. Rezultati: vojaška puška 3 x 20 ekipno: 1. Olimpija 1869 krogov. 2. Stane Kavčič (Kranj* 1718. 3. Turnišče (Ptuj) 1644 . 4. proleter (Lj* 1469. 5. Induplati (Jarše) 1118; posamezno: !. Čeme (Iskra Kr) 489 krogov. 2. Naglič (St. Kavčič* 484. 3. Planinc (Olimp.) 481. 4. Jager (Ce* 481, 5. Jež (Ol) 478; vojaška puška hitro streljanje H strelov — ekipno; Olimpija .18 zadetkov 241 krogov: posamezno: 1. Naglič (Kr) 75 krogov. V nedeljo pa je bilo na sporedu tekmovanje pionirk in pionirjev. ki so streljali z MK puško serijske izdelave 30 strelov leže in MK serijsko puško 3 x 10 stre- lov. Nastopilo je 28 ekip in 120 posameznikov. Tekmovanje je potekalo v zelo dobrih vremenskih pogojih. Pri pionirjih so bili ekipno najboljši, tekmovalci SD Center — Postojna in Kamnika, med posamezniki pa sta zmagala Klein-dist (Krim* in šajher (Sl. Gr.). V konkurenci pionirk je nastopilo ekipno samo SD Kamnik, njeni tekmovalki Koziek in Rajsner pa sta zmagal:, tudi med posameznicami. Vse prvouvrščene ekipe in najboljši posameznik, so se uvr-stlii na državno prvenstvo, ki bo 16. julija. Rezultati: pionirji 30 . leže — ekipno: 1. Center Postojna 691 krogov. 2. France (Sl. Gr.) 693, 3. Olimpija 4675, 4. Kamnik 66!. 5. Ivo Jokl »Kranj* 649; posamezno: 1. Kleindist (Kr) 264 progov, 2. Kočevar (Post.) 250. 3. Sajher (Sl. Gr.) 24.2, 4. Novak (Piran) 239. 5. Mihorko (Rajko Škapin — Lj) 238; pionirji 3 x 10 — ekipno: 1. France (Sl. Gr.) 605 krogov. 2. Kamnik 587, 3. Tabor (Ježica) 553, 4. Olimpija 548 . 5. T. Nadižar (Kr) 547; posamezno: 1. šejher 217 krogov. 2. Hodnik (oba Sl. Gr.) 314. 3. Kleindist Kr) 214, 4. Radej (Kamnik) 207, 5. Kočevar (Postoj.) 206; pionirke 30 — leže, ekipno: Kamnik 668 Krogov; posamezno: 1. Kozjek (Kam) 226 kr., 2. Podržaj (Kr) 223, 3. Cipot (Kam) 222 kr.; pionirke 3 x 10 — ektpno: Kamnik 549 krogov; posamezno; 1. Rajsner 217 krogov, 2. Kozjek (obe Kam) 204 , 3. Podržaj (rK) 171. L. MIKOLIČ 1 Modriča 2. Fufcnar 3. Salonit 4. Maribor 5. Metalac (S* 6. Spačva 7. Jesenice 8. Metalac i Z * 9. Breza 10. Kaštela 18 17 1 53:12 34 18 11 7 42:30 22 18 9 9 36:31 18 18 9 9 33:35 18 18 8 10 35:34 16 18 8 10 32:38 16 18 8 10 30:36 16 18 8 10 31:38 16 !8 8 10 31:40 16 18 4 14 21:50 8 | SOL — MOŠKI Teden trim uspel V Celju so slovesno sklenili športne aktivnosti v okviru tedna »športa za vsakogar«« — Samo 2500 .občanov CELJE. Z izletoma na Celjsko kočo in Golte so Celjani slovesno sklenili teden trim. Množičnega pohoda se je udeležilo tokrat več kot 1000 ljudi, ki *o se v prijetni dolini Morave in tratah ob Celjski koči udeležili raznovrstnih aktivnosti. Po mrnmju organizatorjev je tovrstna akcija uspela, profesor Tone Goršič. eden glavnih organizatorjev pa je ob koncu pv.edal-»Teden trim je v propagandnem pogledu uspel. Le s prospekti, propagando po časopisih in drugih sredstvih javnega obveščanja ne moremo uspet: nikjer v Sloveniji. Potrebna je konkretna po buda in akcija. V Celju smo k sodelovanju pritegnil: kar 16 te lesnovzgojnih in športnih organ: zacif. k: so dali nu voljo -svoje strokovnjake in objekte Po splo šni oceni je tokrat sodelovalo prek 2500 občanov, kar vsekakor n: zadovoljiva številka. Prepričan pa sem. da se bo naslednjih akcij udeleževalo čedalje več ljudi.« V lepem rekreacijskem parku v Teharjih. pr: domu železarjev pr: Mlinarjevem Janezu je bilo včeraj — kor zadnja prireditev — zan: mivo tekmovanie. ki predstavlja novost v dejavnosti trima. Av»or ja steze prof. Tone Goršič »n Tine Veber sta na 500 m dolg: stezi izbrala 16 postaj, na kare rlh so morali udeležene’ nnkazu ti osnovne telesne spretnosti. Kljub slabemu vremenu se je na štartu zbralo več kot 200 tekmovalcev. Najprej so se pomeril: za prvenstvo celjskih delovnih organizacij. Nastopilo je 3 ekip. Zmagala je Opekarna Ljubečna pred Cir%srno :n železarno Store. V medmestnem srečanju štafet, kjer je nastopilo 12 moških in KAJAKAŠTVO Novi tečaji za kajak in kanu LJUBLJANA — LBD prireja od ponedeljka. 26. t. m. do vključno 8. julija štirinajstdnevni začetni in nadaljevalni (Izpopolnjevalni tečaj za mladino za kajak in kanu Pogoj za sodelovanje na tečaju je znanje plavanja. Tečajnik: bodo vadili pod vodstvom tekmovalcev in trenerjev LBD. Priče:ek tečaja bo 26. t. m. ob 15. ur: nš Ljubi jan:ci — Livada 31. zadnje dni pa bo vadba v Tacnu. Vso opremo bo priskrbel klub. Tečaji bodo tud: v avgus*u Gaber je : Trebnje 3:0 (13, 3, 10) CELJE — Igrišče Partizana Ga- | bor je. gledalcev 100. sodnik Praz- l nik (Maribor*. GABERJK: Zilnik. Aškerc. Vo denik. Kajtner. Golner. Jager. Gri zolt. TREBNJE. Oven. Jereb. Slak. Pavlin. Mišmaš. Sila. Flegar. Bab nik. V zaostali tekmi so Celjan: zasluženo slavili visoko zmago in tako osvojili četrto mesto. K. J. Končna lestvica SOL — moški za sezono 1971 72 je* 1. Kamnik 2. Sava 3. Branik 4. Gaberje 5. Bovec 6. Izola C—1* 7. Novo meero 8. Trebnje 9. Kovinar 10. Elekt rokov: na 18 16 2 53:11 34 18 15 3 50:22 33 18 14 3 46:25 32 18 10 8 39:31 28 18 10 8 38:35 '28 18 9 9 34:38 26 18 5 13 23:44 23 18 4 14 20:45 22 1 4 14 19:45 22 18 3 15 35:51 21 PETER MOZOLEC KOMENTIRA — A//C* ToZ-/ t-ETf,7o2El l/' og. 7Ai./c* goš 7>£/ ajas ie yej>*Jo LAH*a> ~re*ZMO\/At-, Zmagali Celjani Končane II. športne igre članov SDK — 200 udeležencev v 13 disciplinah VELENJE. 25. jun. — Na športnih igriščih Velenja so bile danes končane II športne ;gre tekmovalcev službe družbenega knjigovodstva Slovenije. Nastopilo je več ko 200 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih poslovnih enot. pomerili pa so se v trinajstih športnih disciplinah. Najuspešnejši so bili zastopniki poslovne en«»te SDK iz Celja, ki so zmagali v skupnem seštevku pred Ljubljano Koprom itd. Prireditev je bi Ir hkrati tudi generalka pred zveznim prvenstvom, saj bo prihodnje leto tovrstna zve-zna prireditev v na*! republiki — bržkone v Velenju. REZULTATI — moški: atletika (troboj): Celje. Koper. Ljubljana; kros: Celje. Koper. N mesto; kegljanje: Celje. Centrala Ljubljana. Ljubljana: plavanje: Celje. Ljubljana. Koper; košarka: Celje, Kranj. Ljubljana; namizni tenis: Ljubljana. Kran: Maribor; šah: Ljubljana. Celje. Centrala Ljubljana; odbojka: Maribor. Ljubljana. Kranj; streljanje: Ljubljana, Maribor. Celje: mini g«*ir: Ljubljana. Celje. Centrala; mali nogomet: Celje. Maribor. Ljubi japa; pikado: Centrala. Celje. N. Gorica; ribolov: Ptuj. Celje. Ljubljana; ženske — atletika (troboj): Celje. Novo mesto. Koper: kegljanje: Koper. j PARTIZAN Sodelovanje Partizana SRS in SRH OTOCEC. 25 jur* — P»Ja delov nem sestanku sta se sestali predsedstvi Partizana Slovenije in Hr vatske. Govorili sr 0 medsebojnem sodelovanju ter o uresničitvi akcijskih načrtov or«***nizacij v obeh republikah. Celje. Ljubljana namizni tenis: Koper. N. Gorica. Ljubljana: odbojka: Ljubljana. Kra*»j. Maribor; pikado: Celje. Kopc-r. Ljubljana. Skupni vrstni red: 1. Celje 192 točk. 2. Ljubljana 15«. 3. Koper 116, 4. Centrala Ljubljana 66. 5 N. Gorica 52, 6 Maribor 45, 7. Kranj 41.. 8. Novo mesto 36. 9. Ptuj 11 točk. R. 2EVART MOTONAUTIKA Naviga 72 LJUBLJANA — Mednarodna zveza ladijskih modelarjev je letošnje evropsko prvenstvo zaupala Portorožu. kjer bo to veliko tekmovanje z imenom »Naviga 72« od 24. do 30. julija, nastopilo pa 80 tekmovalcev s 150 modeli, med njimi tudi 11 jugoslovanskih reprezentantov s 15. modeli. Ladijsko modelarstvo je pri nas zelo razvito, zlasti med mladino, saj je na primer v Sloveniji več ko 2000 modelarjev. Jugoslovanski tekmovalci so prvikrat sodelovali na evropskem prvenstvu 1969. leta, ko so sploh prvič nastopili v mednarodni konkurenci. Kar v -začetku je Spličan Trevorsič postal evropski prvak, Ljubljančan Bohm pa je zasedel 4. mesto. Naslednje leto sta na na j večjem tekmovanju postala evropska prvaka Trevorsič in Čeme (Portorož*, medtem ko je bil Miklavec (Portorož) drugi. Na tem EP je bila jugoslovanska reprezentanca najmlajša. a hkrati najuspešnejša. 2e tedaj so funkcionarji mednarodne zveze ponudili Jugoslaviji izvedbo evropskega prvenstva. Odbor za modelarstvo pri brodarski zvezi Slovenije je naposled prevzel izvedbo prvenstva, najtesnejše sodelavce pa je našel v modelarskem klubu Piran. J D 7 ženskih ekip, sta zmagala rudnik Velenje in tovarna nogavic Polzela. Rezultati — moški:: 1. Rudnik Velenje 5:18.0. 2. Mura 5:21.6, 3. Cinkarna Celje 5:36,2, 4. Ferralit Žalec 5:39.51 5. Železarna Jesenice 5:39.5; ženske: 1. Tov. nog. Polzela 5:05.7, 2. Toper Celje 5:14,2. 3. Iskra Kranj 5:17.6. 4. Cinkarna Celjč 5:45.8, 5. Savinja Celje 5:52.7. K. JUG TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA Bayern ali Schal-ke 04 v ZRN? FRANKFURT — V 33.. predzadnjem kolu nemškega nogometnega prvenstva so bil; dosežen: tile rezultati: Eintracht (B* Kaiser- siautem 1:1. Eintracht (F* : Hannover 96 3:1, Borussia (D) : Ba-yern 0:1. Fortuna : Bochum 3:1, Schalke 04 : Stuttgart 2:1. Werder : Hamburger 4:0. Rotvveiss : 'Bo-russia (M* 0:4. Koln : Duisburg 4:1. Hertha : Arminia 1:1. Vrstni red: Bayern 53, Schalke 04 52, Borussia , 3. Golja (Or. v.), 4. Kop:tar (Kr). 5. Pavel (Trž); skupno: Pivk (Trž) 50 Golja (Or. v.) 42, Kokalj (Trž) 39. Globočnik (Trž) 37, Kopitar (Kr) 29. Valjavec (Trž) 29. Vesenjak (Ptuj) 27. Škorjanc (Koper) 21, Lipuž (Or. v.) 19. Pavel (Trž) 18 itd Po dveh dirkah vodi Pivk 91 pred Goljo 87, Lipužem 54. Globočnikom 52, Ferležem 49. Kopitarjem 48 itd. F. DEŽMAN Seminarji diplomantov VŠTK v Rovinju LJUBLJANA — Kot že nekaj let zaporedoma, bodo tudi letos sredi julija v taboru VSTK v Rovinju seminarji za diplomante te šole. Poleg strokovnih in pedagoških tem bodo tokrat prvič obravnaval: vprašanje varstva okolja in boja proti kajenju. Razen učiteljev VSTK bodo predavali še ugledni delavci s področja prosvete, kulture in zdravstva. mesto pa sta igrala Izola : Mokre — 14:12 (9:5).' K. KASTELIC Ljubljana med ekipami Prvo prvenstvo jugoslovanskih železničarjev v kegljanju LJUBLJANA, 25. jun. — Drugi dan prvega prvenstva železničarjev Jugoslavije v kegljanju se je konča; s presenetljivim preobratom. Tekmovalci Ljubljane, ki so zaostali za prvouvrščenimi Zagrebčani po prvem dnevu za 101 kegelj, so na »težkem« kegljišču Saturnusa bili precej uspešnejši m so zanesljivo zasedi: prvo mesto. Beograjčani so obranil: drugo mesto, Zagrebčan: pa so zdrknili na zadnje, tretje mesto. Zanimivo je da nihče med nastopajočim: v disciplini 200 lučajev ni podrl več ko 900 kegljev. Najboljši rezultat je dosegel Fun-dak (Lj) — 848. ki pa zaradi slabega rezultata prvi dan ni zasedel najboljšega mesta. Tudi prvouvr-ščem Belič ognila. Lanskoletna solidna l uvrstitev ju je uspavala. Zanašala sta se na izkušen igralski kader, ki pa je večkrat popolnoma odpovedal. Forma je bila na moč slaba. Morda so le nekatere tekme pokazale, da bi bilo lahko mnogo bolje. Zdaj pa je pomembno, da Ljubljana in 2elezničar začneta sestavljati novo moštvo. Zavedati se morajo, da VEC POZORNOSTI MLADIM — Božo Pilej tudi v slovenski ligi ne bo lahko, spomnimo se, kakšna usoda je' doletela pred- leti Slovana, Kladi varja in še mnoge druge po odhodu iz II. lige. Slovenska liga: ni napredka Kvaliteta nogometa v slo venski ligi ne napreduje. Menim, da je trboveljski Rudar zasluženo, čeprav šele v zadnjem kolu, osvojil naslov prvaka in s tem pravico do tekmovanja v II. zvezni ligi. Z igralskim kadrom, ki ga Ima danes na voljo, se bo zelo težko znašel v novi konkti- t renči. Potrebno bo mnogo tr- I dega dela in borbenosti, da bi nadomestili tehnične pomanjkljivosti in se obdržali v ligi. Vsi jim to iz srca želimo. V obeh slovenskih conskih ligah tudi ni bilo napredka. Čeprav so se v zahodni borili za naslov prvaka kar trije klubi (Triglav, Primorje in Litija) in do zadnjega kola prvak ni bil znan, so prvo mesto in ponovno uvrstitev v SNL zaslužili Kranjčani, ki so vse prvenstvo igrali v najboljši formi, pa tudi možnosti za igro so imeli najboljše. V VCNL je prav tako zasluženo zmagal mariborski Kovinar. Njegova ponovna uvrstitev v SNL bo vsaj nekoliko omilila hud polom štajerskih ligašev. Ima solidno ekipo in je pričakovati, da se bo uspešno kosal v SNL, ka bo letos po dolgem času spet močnejša. Skratka v minuli sezoni slovenski klubi niso bili kaj prida uspešni. Doživeli so polom, ki ga ne bo lahko po praviti. Vzrokov je več. Glavni je vsekakor premajhna angažiranost in prešibko strokovno delo z mladimi nogometaši po klubih, ki jim ne nudijo osnovnih možnosti za vadbo. Zato so igralci prepuščeni samim sebi, zanimanja pa tudi ni več pravega. Klubi se zadovoljujejo s skromnim številom igralcev, ki so potrebni, da sploh lahko tekmujejo. Tudi mladinski tre-•nerji nimajo osnovnih, delovnih pogojev, tako da tudi njihova izredna marljivost ne pride do veljave. Klubi se morajo zavedati, da je množičnost osr.ova za kvaliteto. Načrtno delo z mladino ustvarja pogoje za razvoj kvalitetnega in množičnega nogometa. Tudi razvoj članskih ekip je odvisen od tega. BOŽO PILEJ <_» Kette (Ii. Bistrica.) '29:100, OS Kočevje 46:131, preko 70 odstotkov neplavalcev pa je bilo tudi ha OS Železniki, na treh OS v Postojni in Novem mestu, dveh v Mariboru in OS v Luciji. Ježe Beslič, svetovalec za telesno vzgojo pri republiš-kejn zavodu za šolstvo, je mnogokrat še vedno prvi vzvod in gonilna sila šole v naravi.- Mislim, da je treba javno pohvaliti požrtvovalno pionirsko delo Anice Sore (Celje), Mitje Grlja in ravnatelja Muniha (I}. Bistr.), Dane Jarše in Nade Smole (Kočevje) pa tudi vse druge, ki so žrtvovali veliko svojega prostega časa za realizacijo plavalnih tečajev. Prepričan sem, da je njihovo delo neprecenljivo.« Vsekakor pa je treba omeniti akcijo občine Šmarje pri Jelšah, ki je poslala na Debeli rtič kar šest šol. število neplavalcevh (236) prepričljivo pove, da je bil plavalni tečaj v okviru Sole v naravi več kot potreben. Upati je le, da začeto delo kljub pomanjkanju denarja, ne bo zastalo. Iz razgovora z Jožetom Besličem je bilo čutiti, da si -na zavodu za šolstvo poglobljeno prizadevajo, da bi šolo v naravi razširili pred-vsem na bolj podeželske občine, kjer imajo otroci malo . možnosti, da bi prišli na morje in se tu naučili plavati. Vedno prisotna ovira pri razširitvi te oblike šolskega dela pa je prej ko slej denar: »Prav bi bilo, ko bi financiranje Sole v naravi vzele v svoj proračun občine — v> za* 'četku za socialno- šibke otroke«— strokovni kader pa naj bi, kot že doslej finacirale TIS.« Sola v naravi bo imela svoje mesto tudi v novem učnem načrtu za telesno vzgojo. Seveda pa s tem še ni pos- ' tala obvezna oblika.« O tem je Beslič povedal: »Učni načrt, zaradi vsestranskih kvalitet te dejavnosti, to obliko ^ dela sicer predpisuje, ne pa tudi obvezuje. Seveda vsi upamo, da bodo pristojni sčasoma le spoznali njene vrednosti. V ilustracijo lahko po- , vem, da edino ljubljanska ob-• čina Moste Polje ne organizira tečajev na morju, ampak -kar doma v štirih plavalnih bazenih. 2al pa smo ugotovili, da je bilo v petih razredih še vedno 49 odstotkov neplavalcev. OS v Sostrem je to tradicijo v letošnjem letu prekinila in če se bo izkazalo, da so rezultati dela ob morju zadovoljivejši, namera* vajo spremeniti svoj način tudi v ostalih šolah te občine.« N. SLANA Zdrav kolektiv Načrtnost odbojkarskega ki uba Fužinar dala lepe rezultate — Prizadevni trenerji — Zdaj na vrsti kvalifikacije RAVNE. Odbojkarski klub Fužinar z Raven na Koroškem je najuspešnejši slovenski klub v pravkar minuli prvenstveni sezoni: moški so vicešampioni v II. zvezni ligi — zahod, članice, ki so še mladinke, pa so prvakinje v republiški ženski ligi. Klub ima tudi dobro zaledje mladega, obetavnega kadra. Ob koncu sezone smo zaprosili predsednika OK Fužinar. direktorja za gospodarjenje v železarni Ravne, inž. Janeza Žnidarja, za nekaj izjav o delu kluba. »2e nekaj let načrtno delamo z domačo mladino. To je vsekakor prednost. Rezultati niso izostali, veselimo se. Za slovensko odbojko pa bi bilo seveda veliko lažje. Če bi bilo v Sloveniji več takih klubov, denimo Štiri ali pet; kvaliteto odbojke L- precej zboljšali. Nam bi se to poznalo tudi po finančni plati, saj so izdatki za potovanja približno 75 odstotkov vseh naših stroškov Ugotovili pa smo tudi, da nam kvalitetni~lgralci hitreje uhajajo, kakor pa lih lahko vzgajamo.« — Kdo ima poleg vodstva in kadra še zaslug** za uspeh? »Velike zasluge za boljšo kvaliteto odbojke na Favnah imajo vsekakor trenerji, in sicer: Anton španžel je odlično pripravil člansko ekipo, Franc Tušek žensko, podmladek pa zgledno skrbi Stefan Filipančič. Trenerjem gre največ zaslug.« — Od 26. do 28. •. m. se boste s člansko ekipo udeležili kvalifikacij za vstop v prvo zvezno ligo v Osijeku? »Da, na te kvalifikacije gremo, ker računamo z uspehom ne glede na to, da nimamo dovolj kvalitetnih igralcev ?a zamenjavo postave. Sedaj imamo samo šest kva-tlitenih igralcev, potrebovali pa bi jih 10 do 12, ki bi bili kos nastopom v zvezni ligi. V primeru, da bi se uvrstil v rrvo ligo, pričakujemo, da se bodo v našo sredo spet vrnili nekateri bivši domači igralci.« — Kaj pa članice? »Članice, ki so republiške prvakinje, so še mladinke, ki obisku jejo šolo na Ravnah. Kot dijakinje srednje šole bi s sodelovanjem v zvezni iigi izgubile preveč časa in tako morda zanemarile šolo. Odbor ie zato sklenil, da igralke ne bodo sodelovale na kvalifikacijah.« — Kako ocenjujete vaše morebitne možnosti v zvezni ligi? »Kolikor bi članom uspelo na kvaliifkacijah, se bodo začeli takoj pripravljati. Praksa zadnjih let je pokazala, da so najboljše ■ priprave prav doma. Vsi načrti pa so seveda odvisni od uspeha na kvalifikacijah m začetka tekmovanja v naslednji sezoni. Jasno pa je, da bi v zvezni ligi lahko ostali samo v primeru, če nas bi družbeno politične in gospodarske organizacije še boli podprle kot doslej . Seveda p<3 računamo tudi z občinstvom: upamo, da bodo naše tekme gledalci c biskovali vsaj v takem številu kot doslej.« Predsednik OK Fužinar inž. Janez Žnidar je takole sklenil pogovor: »Odbor se je trudil ter na rednih sejah skušal rešiti vse dosedanje probleme v okviru zelo »napete« linančne situacije. Trenerji so požrtvovalni kljub temu, da včasih ni bilo denarja za njihove trdo zaslužene honorarje; svoje delo so opravili prvi v zadovoljstvo vseh. V imenu kluba in igralcev bi se ob koncu sezone ob tej priložnosti rad zahvalil vsem tistim, ki so klubu pomagali pri reševanju fi- • nančnih problemov in zadreg, zlasti pa se tudi občinstvu, ki nas je na tekmah vedru športno bodrilo ... in tako prispeval svoj delež k našim zmagam.« ERVI is WLODYGA PREJELI SMO Čemu »kotizacija"? Na službenem mestu >e vsak dan srečujem s ponudbami in vabili raznih zavodov in delovnih organizacij za udeležbo na različnih seminarjih, simpozijih in ne vem še na kakšnih zoorih, ki imajo več ali manj službeni značaj. Za sodelovanje na teh sestankih organizatorji zaračunavajo določene vsote. Nekateri od njih celo zahtevajo, kar je nezakonito, da »kotizacijo«, kot to dajatev, ne vem od kod imenujejo, udeleženci plačajo ob vstopu na prizorišče, v gotovini. No, pa naj bo to tako ali tako, vse te službeno-turistične akcije, ki so včasih celo potrebne* razumem, saj jih izvajajo pridobitne organizacije, katerim je dohodek potreben za financiranje dejavnosti in za reden obstoj, vsak udeleženec pa sam presodi, če se mu udeležba izplača. Torej tu vladajo tržne prilike — ponudba in povpraševanje To je bil samo uvod, resda precej dolg, ki pa ga navezujem na povsem drug primer, čeprav ima, vsaj dozdeva se mi tako, isti namen. Sem namreč po naključju predsednik TVD Partizan in, giej ga zlomka, tudi na tem mestu sem dobil enako ponudbo. Partizan Slovenije — čudim se, da se ni sam oglasil pro. je posredoval vsem našim društvom vabilo za udeležbo na dvodnevnem seminarju »TRIM«, ki bo 27. in 28. junija na Bledu l*. ga prireja »Partizan« Jugoslavije, da pa bi fcfilo še bolj vabljivo, sodeluje celo Inštitut tovarne športnega orodja »Elan«. Kljub vsem pomislekom, ki jib ne želim omenjati, pa do sem še nekoliko razumem kar zabolelo pa me Je, ko sem v vabilu prebral, da organizator zahteva poleg plačila hotelskega . pensiona tudi »kotizacijo« v višim 120.— din na udeleženca. Torej tudi v športu tržne razmere? Tako kaže, toda kaj pa proračuni raznih telesno-vzgojnih zvez. Znano mi je, da imajo povsod v svojih predlogih, pa tudi v dejanska dodeljenih sredstvih precejšnje postavke za vzgojo kadra, za reminarje in slično. Ce je zborovanje potrebno, potem ga financirajmo iz proračunskih sredstev, če pa mogoče organizator sodi, da . bo zaradi Bleda udeležba privlačna, potem računa s turizmom, v ta namen pa niso dotirana družbena sredstva niti zvezam niti društvom. Pri našem društvu smo se odločili, da takih telesnovzgojnih akcij ne bomo podpirali in se zaradi tega sestanka ne b A Mi* v* * i v I ' >' > * t .< KRALJ STRELCEV — Popularnost mtlnchenskega nogometaša je izredna in se zato ni čuditi tudi najrazličnejšim prijemam, s katerim skušajo listi v ZRN zadovoljiti MUllerjeve navijače. Ta slika, ki prikazuje MUl-lerja kot kralja strelcev, je eden izmed njih. Foto: arhiv Dela tr Mehiki je dal zmagoviti gol prod Maroku (2:1), dosegel tri zadetke proti Bolgariji (5:2), zabil vse tri gole Peruju (3:1), premagal z zvitim strelom angleškega vratarja Banksa in ZRN zagotovil zmago s 3:2 ter v polfinalu dosegel dva zadetka proti Italiji (ZRN je izgubila v podaljšku s 3:4). V četrfinalu EP je proti Angliji dosegel tretji gol (ZRN je zmagala 3:1), v polfinalu je dal oba zadetka- Belgiji (2:1) ter v finalu zabil še dva gola SZ (3:0). Ko so izvrstnega strelca vprašali, kaj je njegova največja želja, je brez obotavljanja odgovoril, da bi rad za svojo reprezentanco dose- • gel 100 golov, kar bi bil absolutni svetovni rekord v doseženih zadetkih kakega reprezentanta (Pele je dosegel za Brazilijo 90 golov). »Toda doseči 100 golov je zelo, zelo težko. Ce bom v taki formi še dalj časa in če mi bodo soigralci pomagali ter če bom imel športno srečo, pa se mi ta življenjski sen le lahko izpolni.« IZJAVE O MULLERJU In kaj mislijo ljubitelji nogometa pn nas — aktivni delavci in navijači — o Gerdu Miillerju m njegovih strelskih sposobnostih? Mala anketa »Dela« je skušala odgovoriti na to vprašanje: • Dr. Aca Obradovič, tehnični direktor Olimpije: »Gerd Miiller je izraziti modemi srednji napadalec, ki si ga želi vsak klub. Ima izreden občutek pred vrati nasprotnika. Vedno in vselej pravočasno oceni let žoge in natančno predvideva, kam se bo odbila. Ima zelo močno koncentracijo v najbolj odločikrh trenutkih, vedno je zbran in spretno izkorišča še tako majnne napake nasprotnikov ter jih kaznuje z zadetki. Ce-priv ni posebno dober teh-ničar. niti hiter, pa tudi udarca nima najmočnejšega. dosega gole. Ponavadi je dovolj, da žogi spremeni smer, ali da jo zadene le s konico čevlja. Ker je telesno zelo močan, ga je težko kriti in si vselej pribori (brez prekrškov) toliko prostora, da lahko ustreli proti vratom.« • Zdravko Dolenc, trener Usnjarja: »Srednji napadalec ZRN vselej spretno izkorišča napake nasprotnih branilcev. Je izredno priseben, ko se znajde v ugodnem položaju za strel proti vratom. Zelo dobro je uigran s soigralci, zlasti z Netzerjem, ki mu pripravljajo priložnosti za gole, on pa prizadevno in z uspehom popravlja njihove napake v kazenskem prostoru, zlasti nevaren je pri odbitih žogah pa naj si bo od vratarja, branilcev ali vratnic.« • Boio Pile/, predsednik trenerske organizacije pri NZS: »Menim, da MU1 lerja ne gre jemati kot iz-venserijskega strelca, igralca, ki z atraktivnimi zadetki lahko premaga nasprotnika, ampak kot igralca, ki ne pomeni nič manj kot vloga kateregakoli drugega igralca. Razlika med njim in drugimi igralci je v tem .da je le pri njem združen talent z voljo do dela. občutkom za gol in operiranjem na zelo majhnem prostoru.« • - Ini. Alfred Petrič. tehnični vodja Rudarja: »Fenomen MUUerja je v tem. da izredno natančno spremlja akcije tehnično dovršenejšib igralcev, brez katerih prav gotovo ne bi bil to. kar Je. V 16-metr kem prostoru je nenadkri ljiv, izkoristi tudi najmanjšo napako branilcev. Njegova posebna odlika pa je skok z glavo, ki je zares racionaliziran, saj presko či tudi za glavo višje nasprotnike.« % Borut Škulj, vratar Olimpije: »To je za vratarje igralec, ki je sila neugoden zaradi tega, ker je ob vseh nevarnejših akcijah v neposredni bližini vrat. Nisem ga še videl, da bi premagal vratarja s strelom izven 16-metrske-ga prostora, zato pa toliko bolj pogosto premaguje vratarje od blizu in to celo tiste, ki o specialisti na »črti.« • Bojan Trtnik, papirni tehnik: »Ta nogometaš zna pred nasprotnikovimi vrati vedno poiskati tako mesto, kjer ga bo žoga zagotovo našla. Za njegovo izredno učinkovitost pa so zaslužni tudi njegovi soigralci, ki mu idealno podajajo žoge, ki jih on potem z- izredno natančnostjo pošilja v vrata.« • Djordje Nagi/, delavec: »Miiller je igralec s prefinjenim občutkom za žogo. preciznim in nevarnim udarcem.« • Janko Vidic, varnostni tehnik: »Njegovo pojmovanje profesionalnega nogometa me vedno znova impresionira. Je popoln nogometaš, predan igri od prvega do zadnjega trenutka.« • Andrej Pirkmajer, vodja transporta: »Je pravi magnet za žogo, ki ga doseže kljub temu, da je obkrožen vedno najmanj z dvema igralcema. Odlična fizična in psihična pripravljenost mu omogočata, da v gneči ali na majhnem prostoru uporabi svoj natančni, eksplozivni strel.« • Alojz Smrekar, mojster: »Nemški srednji napadalec je zelo borben, hiter in iznajdljiv, vedno sposoben, da si pribori žogo. Veliko pa mu pomaga celotna reprezentanca, ki je sijajno uigrana.« • Mitja Predalič, delovodja: »Izredna kondicija MUllerju omogoča zbrano spremljanje igre vso tekmo. To in Izredna požrtvovalnost mu pomagata, da sl pribori žogo in jo tudi potisne v mrežo.« «11-11M p “ssss: TTOBMI ■ CEs;soiuKisr O • Č Dl /) f? TjOLIMPIADO v • O r U n S I munchen 72 J,,!"" @0© ZDRAVKO KITIČ TATJANA GAZVODA NIKOLAJ SOSS ZDAJ VESELI VOLJA JE! NI TRENERJA Za ponovno uvrstitev nogometašev Triglava v SNL je nedvomno najzaslužnejši srednji napadalec Zdravko Kitič. Zabil 'je Kar 38 golov od 67. kolikor jih je Triglav skupaj dosegel v minulem prvenstvu. Tako je daleč najboljši strelec Triglava in najučinkovitejši nogometaš v ZCNL. V vrsti Triglava igra 8 let, sicer pa je začel tekati za žogo že kot 12-letni fantič v Tuzli, kjer je bil rojen. »V Kranju so sedaj veseli ljubitelji nogometa. da bomo v jeseni spet igrali v SNL, Kamor po Kvaliteti tudi sodimo.« je povedal najboljši kranjski nogometaš. — Ali ste računali s prvim mestom? »Zaostanek petih točk še sredi spomladanskega dela prvenstva je bil tolikšen, da so nekateri že povsem obupali. Ce sem od-krit, moram priznati, da tudi sam nisem verjel, da bomo osvojili prvo mesto. V drugem delu prvenstva so se pač dogodki odvijali tako. imeli smo tudi nekaj sreče, da smo ob koncu vendarle pristali na vrhu lestvice. Novi trener Vukotič je precej pripomogel k naši uvrstitvi. Z njim smo igralci zelo zadovoljni, enako pa tudi tehnično vodstvo kluba.« — Kako boste spremljali olimpijske Igre? »Nimam denarja in ne časa, da bi potoval v Munchen. Dogodke bom spremljal po TV in časopisu. Poleg nogometa bom najbolj zasledoval rezultate jz atletike in vaterpola.« • Napovedi: 1. Matanovič, 2. pet, 3. M a-ribor (2. x). Tatjana Gazvoda, 18-letna dijakinja III. letnika novomeške gimnazije, je trenutno najboljša atletinja na Dolenjskem. Drži že Kar pet dolenjskih rekordov (60 m, 100 m, 200 m, 100 m ovire in v daljavi). Tudi na zadnjem Vl.velikem kriteriju slovenskih mest v atletiki je bila najbolje uvrščena Dolenjka, na 100 metrov je zasedla drugo me sto. — Katko ocenjujete zadnje mesto ženske ekipe na VI. kriteriju? »še sanjalo se nam ni, da bomo pred domačo publiko potegnile Kratko. Čeprav nismo imele posebnih spodrsljajev, se je vse zaklelo proti nam. Sreča nam je obrnila hrbet, pokopala pa nas je štafeta.« — Kaj pa volja za naprej? »Ne damo se!. Trdno smo obljubile, da se drugo leto spet uvrstimo med najboljše. Zadnje tekmovanje je bilo za nas dobra šola. Občutek imam, da drugje hitreje napredujejo, treba bo drugače delati!« — Kaj je atletika? »To je šport, ki zahteva celega človeka. Ni dovolj samo talent, treba je imeti še zvrhan koš volje.« — Kaj si najbolj želite? »Rada bi popravila dolenjska rekorda na 100 m in v daljavi. Mislim, da meji 12,0 oziroma 5,50 nista nedosegljivi.« — Kaj pa Munchen? »Pri televizorju; v ospredju pa bosta atletika in košarka.« • Napovedi: 1. Ljubojevič, 2. štirje, 3. Maribor 115 0 1 A zA^hp.', DE L O • 'SPOR T ^^ae°m°72 STAVNA TABLICA 22. kolo priimek in ime: točen naslov: VOLEJ ZNAMKE »GERD« — Tako strelja Miiller — najboljši strelec nogometne reprezentance ZRN. Foto: arhiv Dela Cilj 100 zadetkov ! PROLETARCI VSEH DE2EL.ZDRU2IIE S El LJUBLJANA. PONEDELJEK. 26. JUNIJA 1972 — LETO XIV. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE SEDMI SEJEM CVETJA V ZAGREBU — Pod pokroviteljstvom Jovanke Broz so odprli ▼ Zagrebu sejem cvetja. V Gornjem gradu razstavljajo Jugoslovani In številni gostje iz drugih držav. Na sliki: prizor s te razstave. FOto: E. Selhaus Etiopski cesar gost v Sloveniji Prijateljski obisk cesarja Haileja Selasieja na povabilo predsednika SFRJ Tita bo trajal do petka dopoldne LJUBLJANA. 25. jun. Danes popoldne je prišel na petdnevni obisk v Jugoslavijo etiopski cesar Halle Se-lassie. Na letališču Brnik ga je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo in spremstvom. Ob 17.30 se je na stezo letališča spustil boeing 707 etiopske letalske družbe. Predsednik Tito in njegov visoki gost sta se ob dvanajstem srečanju — na jugoslovanskih ali etiopskih tleh — prisrčno objela. V narodne noše oblečena pionirja sta Usarju izročila šopke cvetja, nato pa je godba zaigrala himni. Po raportu poveljnika -častnega bataljona je cesar obšel razvrščene vojake, pozdravil množico na letališču, nato pa se s predsednikom Titom v odprtem avtomobilu odpeljal na Brdo. Vso pot so jih pozdravljali prebivalci bližnjih krajev. Na letališču so visokega gosta pozdravili med drugimi tudi Krste Crvenkovski, Dže- Mlade lopate na startu Začela se je letošnja mladinska delovna akcija na progi Beograd-Bar PRI JE POLJE. 25. jun. — S slovesnim pohodom in mitin gom mladine ter prebivalcev Pnjepolja. Pljevlja ter okolice se je začela letošnja delovna akcija jugoslovanske mladine na progi Beograd—Bar. Slovesnost je bila pred domom »Boško Buha« na Jabu-ki. kjer je tudi naselje mladinskih delovnih brigad. Akcijo je simbolično začel podpredsednik IS Srbije Aleksander Bakočevič. Denarni posvet Danes v Luxemburgu sestanek finančnih ministrov EGS — Razprava o britanski uvedbi drsečega tečaja za funt LONDON, 25-jun. (UPI). Britanski finančni minister Anthony Barber se bo udeležil sestanka finančnih ministrov EGS. ki bo jutri v Luksemburgu. mal Bijedič, Sergej Kraigher, Stane Kavčič, Marko Bulc, Mirko Tepavac in naš veleposlanik v Etiopiji Jože Ingolič, Etiopski gost je bil danes na intimni večerji, ki mu jo_je priredil predsednik Tito, njegovo jutrišnje bivanje pri nas je zasebnega značaja. V torek bodo pogovori med jugoslovansko in etiopsko delegacijo, v sredo dopoldne pa bo odšel na Brione. Njegov obisk v SFRJ se bo končal v petek. S. IVANC Namen obiska je ublažiti neugoden odmev Evrope na britansko odločitev o drsečem tečaju funta. Šesterica naj bi se skupaj s štirimi novimi članicami EGS domenila o skupni politiki v položaju, nastalem po britanski odločitvi. Tako je moč sklepaU po treh dneh nove denarne krize in po včerajšnjem sestanku v Parizu, kjer so se zbrali evropski denarni odbor in guvernerji osrednjih bank »deseterice«. Sestanka sta bila v najstrožji tajnosti; pojasnili so, da bančniki ne oblikujejo nikakršnih novih stališč, temveč se le pripravljajo na jutrišnji sestanek finačnih ministrov. Kot menijo ocenjevalci, gre za manjšo krizo ’ od tiste, ki sta jo povzročila marka ali dolar, a vendar precej resno, saj potrjuje, da šesterica in deseterica ne bosta kmalu uskladili denarne politike. Preložena seja Lazar Mojsov preložil izredno zasedanje VS, ki razpravlja o izraelskih napadih na Libanon, na ta ponedeljek NEW YORK. 25. junija. (AFP. UPI). Varnostni svet je zgodaj zjutraj prenehal razpravljati o libanonski pritožbi zaradi izraelskega napada in ugrabitve libanonskih in sirskih oficirjev. Predsednik VS Lazar Mojsov je sklical nov sestanek za ponedeljek popoldne in pojasnil, naj bi dotlej pripravili osnutek resolucije. Po njegovih« besedah so ZDA obljubile, da bodo po slale svoj predlog, druge članice VS pa so zahtevale več časa. Kot se je zvedelo, bodo varnostnemu svetu pred tožili štiri osnutke resolucije: ameriški, zatem osnutek štirih zahodnoevropskih držav. osnutek skupine ifro-azijskih držav in osnutek Sovjetske zveze. Čeprav je Izrael ostal v VS povsem osamljen pri po skusu. da bi oborožene akci je proti Libanonu prikazal kot samoobrambo, so posvetovanja o pripravi osnutka resolucije naletela zaradi ne katerih zahodnih držav, zla sti ZDA. na težave. Te drža ve zahtevajo, naj bi v resoluciji izrazili le zaskrbljenost zaradi dejanj Izraela in te- Socialisti danes na Dunaju Na kongresu socialistične internacionale bo prisotnih osem šefov vlad DUNAJ. 25. junija (Tanjug) - — Najvažnejša tema kongresa socialistične internacionale. ki se bo jutri začel na Dunaju, so razmere v Evropi in odnosi v neuvrščenem svetu. Kongresa se bo udeležilo 8 predsednikov viad in delegati iz 17 držav. Temu korgresu. ki bo trajal 4 dni. pripisujejo dokajšen političen pomen prav zaradi sodelovanja skandinavskih premiero-.- Palmeja. Kraaga, Paasia. predsednice Golde Meir. gostitelja Kretskega in laburističnega voditelja Wil-s ona. Govorili bodo o pripravah na evropsko konferenco o varnosti, o Vietna mu. krizi na Bližnjem vzho du in drugih vpiašanjih. ronstov — pri tem imajo v mislih palestinske komandose. Izraelski predstavnik pa je dejal, da bodo zavrnili vsako resolucijo, ki bi bila »enostranska in nepravična« za njegovo državo, »žrtev a-rabskega nasilja«. Vso podporo so Libanonu izkazali predstavniki ZSSR. LR Kitajske. Somalije, Indije Gvineje in Jugoslavije Predstavniki Francije. Argentine in Japonske so glasovali. naj bi Izrael pozvali, da preneha z maščevalnim) napadi, predstavniki ZDA, Britanije. Belgije in Italije pa so izrazih obžalovanje. Veleposlanik Mojsov je v imenu SFRJ zahteval od sveta, naj obsodi izraelske napade in prepreči njihovo nasilje proti Libanonu in drugim sosed- njim državam ter zahteva, da izpuste vse. ki so jih zajeli med zadnjimi napadi. Posebej je opozoril na vse silovitejše izraelske napade na Bližnjem vzhodu. Izraelski veleposlanik Te-koah pa je med sinočnjo razpravo v VS obtožil svet. da ne zmore nepristrano gledati na bližnjevzhodno kri zo. Napadel je več delegatov, zlasti predstavnika SFRJ Mojsova, da so njegove besede »enostranske in absurdne«. Iz Damaska pa poročajo, da je Sirija poslala VS pritožbo zaradi izraelskega napada m prosila za takojšnjo sejo. V pritožbi navaja, da se Izrael pripravlja na novo nasilje, do katerega bo morda prišlo že čez nekaj ur. Poplave v petih državah Na vzhodu ZDA je velika povoden] zahtevala že sto žrtev NEW VORK. 25. jun. (Reuter) — Narasle reke v vzhodnih ameriških državah so dosegle «ian.» najvišjo gladino In po mneje strokovna jakov bo voda jela upadati. Poplave so prizadele pet vzhodnih držav ZDA: Pennsyl-vanijo. New York, Florido, Maryland in'Virginio; tako hudih poplav v vsej ameriški zgodovini še ne pomnijo. Po prvih podatkih je bilo 100 mrtvih, na stot is oče ljudi pa je brez strehe. V državah. ki jih mzglašajo za ogroženo območje, oce. njujejo škodo na milijardo dolarjev. Najbolj prizadeta je bila Pennsylva-nija katere glavno mesto Harisburg Je včeraj obiskal Nizon. ANTHONY BARBER: ublažiti evropsko nezadovoljstvo Vrh med Poljsko in NDR Srečanje voditeljev partij in vlad Poljske in DR Nemčije blizu meje BERLIN, 25. junija (Tanjug) — Voditelji strank in vlada NDR in Poljske so se predvčerajšnjim in včeraj pogovarjali o dvostranskih stikih in zlasti o turističnem prometu med državama. Ne napovedani sestanek je bil na poljski strani v bližini meje Edward Gierek, Erich Hone cker, Piotr Jaroszewiz in Willi Stoph so se poslovili včeraj popoldne na mostu med Frankfurtom in Stubi-cami. V uradnem sporočilu je rečeno, da bodo ti pogovori omogočali nadaljnje plodno obdobje v razvoju prijate ljskih stikov med državama, zlasti v gospodarskem in zna-nstvenotehničnem sodelovanju. To je bil prvi tak dogovor med državama varšavskega sporazuma. Mandatar sestavil seznam? Andreotti bo vsak čas predložil sestav nove vlade predsedniku Leoneju RIM, 25. junija. (Reuter) — Mandatar Giolio Andreotti bo danes najbrž sestavil novo italijansko koalicijsko vlado centra. Ce se zadnji hip ne bo zgodilo nič nepredvidenega. bo morda že drevi ali najpozneje jutri predložil spisek vlade predsedniku Leoneju. To bo 34. povojna vlada v Italiji: v njej bodo zastopani krščanski - demokrati. socialdemokrati in liberalci. Binhova napada Nixona V zadnjih 80 dneh letala ZDA vrgla na J. Vietnam tone bomb HONGKONG, 25. junija (Tanjug) — Zunanja ministrica začasne j užnbvietnamske vlade Nguyen Thi Binhova je obtožila Nixo-novo administracijo, da je v zadnjik osemdesetih dneh ukazala vreči na Južni Vietnam 218.700 ton bomb. V tej izjavi, ki jo je posredovala vietnamska časopisna agencija, je rečeno, da N:xon vse bolj silovito bombardira naselja in hkrati blokira pristanišča. Začasna juž-no-vietnamska revolucionarna vlada ponovno poziva, naj bi se končala ameriška nasilja in vietna mizacija ter - prenehalo bombardiranje in blokada Severa, pariški pogovori pa naj bi se čimprej nadaljevali. DOBRODOŠEL V SLOVENIJI — Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je sinoči skupaj z naj višjimi družbenopolitičnimi predstavniki Slovenije pozdravil predsednika Tita s soprogo in spremstvom na ljubljanskem letališču. Tu je Tito v nedeljo zvečer sprejel kot svojega gosta etiopskega cesarja Haileja Selasieja. Foto: S. Kolar Vali bomb Supertrdnjave B-52 v valovih bombardirale položaje sil FNO blizu Hueja SAIGON, 25. jun. (AP). »B-52« so danes drug za drugim bombardirali položaje osvobodilnih sil v bližini Hueja. Več kot 70 letal je odvrglo vzdolž severne obrambne linije 1800 ton bomb. V zadnjih treh dneh je bilo to naj silovitejše bombardiranje okolice Hueja. V zadnjih 18 urah so bombniki odvrgli dobri dve toni bomb. Več kot devetdeset bombnikov je napadalo pokrajino Quang Thri, ki je od 1. maja pod nadzorstvom osvobodilnih sil, osemkrat pa so napadli pristanišče, ki leži 30 km od nekdanje prestolnice Hue. v zadnjih treh dneh so letala 220 krat napadla severno fronto in odvrgle 5.500 ton razstreliva. Se nikoli doslej ni -nobeno -i- vietnamsko bojišče doživelo tako silovitih letalskih napadov, ki jih spremlja še bombardiranje ameriškega sedmega ladjevja. Američani grade »jekleni zid« med osvobodilnimi silami in saigon-skimi četami, ki se naglo umikajo. Kot poročajo, so laoške osvobodilne sile v zadnjih šestih dneh sestrelile v pokrajini Kong Sedon 4 ameriška letala. — V Italiji stavkajo novinarji Protest zoper sklep izdajateljev, da ob ponedeljkih ne bo dnevnikov RIM, 25. junija (Reuter) — Zveza italijanskih novinarjev je za ponedeljek napovedala stavko, ker nameravajo lastniki časopisov ob ponedeljkih ustavili izdelavo listov. Federacija je napovedala, da bodo novinarji, zaposleni pri listih, ki v ponedeljek ne bodo več izhajali, stavkali še 72 ur. V ponedeljek naj bi odslej izhajali le trije komunistični in štirje športni časopisi. Največ o stikih V VVashingtonu so objavili ameriško-kitajsko sporočilo o nedavnem obisku Nixonovega svetovalca v LR Kitajski GORENJSKI BORCI SO SE ZBRALI — Tokrat četrtič, ▼ Tuhinju. Kakšnih tri tisoč aktivistov se je razporedilo sa svojimi zastavami. F. Popit, F-Leskošek Luka, M Marinko. M Brecelj, L Sentjurc, F. Kimovec-2iga, T. Fajfar, S. Potočar, K. Prašnik in številni politični delavci Gorenjske so se udeležili slavja. A. R. WASHINGTON, 25.junija. (AFP, AP, Reuter). Tu so včeraj objavili ameriško-kitajsko sporočilo o obisku posebnega Nikonovega svetovalca Kissingerja v Pekingu, kjer se je mudil od 19. do 23. junija. V sporočilu je rečeno, da sta imela premier Cu En Laj in Kissiriger obširne in odkrite pogovore, zlasti o u-reditvi stikov med državama in o vprašanjih, ki so v skupnem interesu. Obe strani sta se strinjali, da so taka posvetovanja koristna, kot so ocenili že v skupnem sporočilu, objavljenem februarja, ob Nikonovem obisku na Kitajskem. Domenili so se, da se bodo posvetovanja nadaljevala. Kissinger je včeraj izjavil, da se je s Cu En Lajem pogovarjal tudi o Vietnamu, da pa to ni bil glavni namen njegovega obiska. Dejal je, da od Kitajske ni zahteval« naj bi vplivala na Hanoi, da bi se pogajal o rešitvi spora. Na tiskovni konferenci v Beli hiši je Kissinger ome- nil, da nič ne kaže, da bi bil DR Vietnam pripravljen na »resna pogajanja«. Dejal je. HENBY KISSINGER: ni zahteval pritiska na Hanoi da se je s kitajskimi voditelji pogovarjal 18 ur, glavna tema razgovorov so bili ki-tajsko-ameriški stiki, o mednarodnih vprašanjih pa je šlo le za izmenjavo mnenj. Kot poroča Tanjug iz Pekinga, se med štiridnevnimi posvetovanji, ni z nobene strani zvedela niti besedica. Ni bilo težko uganiti, da je bil Vietnam glavna tema pogovorov, poleg kitajske želje, da bi slišali tudi ameriško oceno o nedavnem Nixonovem obisku v Moskvi. Pekinški časopisi so poročali tudi o »barbarskih napadih« ameriških letal v Vietnamu. Današnji »Zen Min Zi Bao« piše: »Ameriški imperializem nadaljuje agresivno vojno v Indokini in jo stopnjuje v DR Vietnamu. V zadnjem času niso le minirali sever-novietnamskib pristanišč, temveč tudi nenehno širijo .območje pomorskih in letalskih napadov«. Solze za otroki Med štirimi umrlimi na naših cestah med petkom in nedeljskim večerom, sta bila dva otroka, trije pa so ranjeni LJUBLJANA, 25. jun. Nenasitna smrt se na našem asfaltu nikakor ne utrudi. Tudi tokratni vikend ▼ Sloveniji, po podatkih, ki smo jih dobili do 15. ure, ni minil brez tragedij. Umrli so štirje, a kar je zastrašujoče — med njimi kar dva otroka. Težko je primerjati nesreče med seboj, vendar se zdi, da je bilo najbolj kruto v soboto dopoldne v Sečovljah. Petletni Dorian Zulin se je iztrgal materi iz rok ln stekel čez cesto očetu v objem. Vmes ga je zrušila jeklena smrt. Nič manjša bolečina ni prizadela družino Cižkovih iz Vojnika. Njihov 7-letni sin Robert, ki je bil na obisku pri stari materi v Novem Tepanju, se ni vrnil domov. Pri teku čez cesto ga je zbil avto. Trije drugi otroci pa so morali zaradi nesreče v bolnišnico. V petek popoldne je tovornjak zbil 12-letno Bibi-jo Audo v Valdoltri, proti večeru pa 9-letnega Andreja Pavletiča v Izoli. Sklenimo še žalostno poročilo z nesrečo iz Krmelja, kjer Je avtomobilist podrl' 4- letnega Zorana Kosa. ko je le ta tekel po desni strani ceste proti materi. Po nesreči je avtomobilist odpeljal naprej, češ da Je bil tako ali tako kriv otrok. Ob takšni logiki šoferjev prav gotovo lahko pričakujemo, da bo otroška kri še naprej' močila asfalt. B. SAJOVIC PUMA IAGUNA POREČ VAS VABI NA VIKEND OB DNEVU BORCA PENSION (M) 67,50 DIN DALJE • Telefon (053) 86-522, 86-109 ali 86-137. Informacije: vse turistične poslovalnice v Sloveniji. 6211 Človek -najveije bogastvo? Včasih bi od samega govorjenja o človeku najraje klel. Govorjenja o človeku z veliko začetnico, o človeku, ki je naše največje bogastvo, o delovnem človeku, ki je vse njegovo in zanj, o človeku, za katerega skrbimo, smo in bomo skrbeli, o človeku kar tako. In potem berem. O borcu XIV. divizije, ki ga starega in betežnega, po 30. letih svobode napodijo iz že tako bednega bivališča in se spomnijo nanj šele, ko zaužije strup in umre. O materi, ki jo še mlado življenje stre tako, da vrže lastnega otroka, ne dojenčka, že tri leta mu je bilo, v Dravo in hoče skočiti za njim, pa so ji storili še zadnjo slabo uslugo in jo zadržali. O otročičku, ki so mu podgane nagrizle roko Stanovale so namreč skupaj z njim, skoraj večje od njega. O materi, ki bo vsak čas s tremi otroci, lepo umitimi in počesanimi, v najlepših, čeprav še vedno žalostnih oblačilih, kot sama pravi, odpotovala na Ig, v zapor Zaslužila ga je, pravi. Morda, čeprav ne vem, kaj bi lahko še počela, če ne bi kradla. Toda otroci? Nihče jih noče, ne sorodniki, ne na občini, ne na škofiji. Tudi tja se je obrnila. Njeni so, pravijo. Da. res, njeni so. Zato jih bo vzela s seboj v zapor. Ne recite, zaboga, da brskam po dnu, da posplošujem, da delam poceni demagogijo, da pišem o senčnih straneh družbe, namesto o vsak dan novih delovnih zmagah! Ne storite tega. Ker boste zgrešili. Pa tudi vaše vesti si ne boste pomirili. Tudi sam namreč prav natačno vem, da pišem o senčni strani življenja, da ne pišem o nobeni delovni zmagi. Toda, oprostite, dovoljujem si pisati o človeku, zavpiti z njim. Ker čeprav res nismo •bogata družba, čeprav imamo res gospodarske težave, čeprav se mi še malo ne kolca po administrativnem socializmu, ki naj bi baje vse takšne probleme enkrat dokončno rešil, sem prepričan, da oto-pevamo za človeško bolečino, za krivico, za socialne probleme, za resničnega, živega človeka, ne tistega iz papirja. Za nekatere stvari niso potrebni ne veliki denarji, ne spremembe sistema. Treba se je samo odločiti. Zamenjati je treba vrstni red naših odločitev. Dati nečemu prednost. Zgraditi več stanovanj, domove, bolnice, ustvariti socialne službe, ki ne bodo poslovale le s poročili, ali pa v najboljšem primeru z lepo besedo. Tudi te je sicer skoraj redno premalo. Danes na žalost ni ne moderno, ne kon-junktumo govoriti o teh stvareh Z neverjet-. no lahkoto dobiš vsakršne pečate z vseh strani. Resnica pa ostaja vseeno boleča. Nevarno je le, da se je po-gosto zavemo šele takrat, ko je že prepozno. MITJA GORJUP Maribor: lepotica kresnica Na prireditvi »Krasni* ca ’72« zmagala $i-vilja Nada Novak MARIBOR, 25. junija — Po dolgem času je bila v Mariboru sinoči večja turistična prireditev pod naslovom »Kresnica 72«, ki jo je pripravilo brodarsko društvo moribor-ske tekstilne tovarne »Sidro« na čolnarni ob Bre-stemiškem jezeru. Prireditve se je udeležilo več kot 2000 Mariborčanov in okoličanov. Osrednja točka prireditve je bila izvolitev »kresnice«. To je postalo tisto dekle, ki je žiriji prineslo največ nageljnov. Največ cvetov, in sicer 317 nageljnov. je zbrala 21-letna šivilja Nada Novak iz Maribora m tako postala »kresnica 72«. Povedala je. da sta ji nageljne kupila oče in fant. Zatem je Nada tudi prižgala velik kres na obali jezera. Številni obiskovalci so se nato zabavali ob zvokih zabavnih ansamblov in ob petju znanih mariborskih pevcev zabavne glasbe tja pozno v noč. M. S. Festival pesmi in plesov SKOPJE. 25. junija »Tanjug) — Letošnjega petega balkanskega festivala narodnih pesmi in plesov, ki bo od 3. do 6. julija v Ohridu, se bo udeležilo več sto izvajalcev iz Romunije. Turčije, Bolgarije. Madžarske. Avstrije, Italije in Jugoslavije. ZA VIKEND V VEVČAH — V soboto in včeraj je bilo na vevškem kopališču zelo živahno. Tako so organizirali tudi prosto prvenstvo v plavanju, ki se ga jelahko udeležil vsakdo, kdor se je prijavil. Gneča ob morju Petim tisočem stalnih gostov se je pridružila množica izletnikov - Zanimanje za potovanje s koprskim vlakom KOPER. 25. junija. Slovenska obala je danes doživela pravo invazijo obiskovalcev. Petim tisočim stalnih gostov, kolikor se jih mudi v hotelih vzdolž slovenske riviere, se je včeraj in danes pridružila množica dnevnih izletnikov. Vsa kopališča od Ankarana pa tja do sečoveljskih solin so bila polna. Portorož, eno samo morje senčnikov in parkirane pločevine. Danes zjutraj je v tem središču bilo že težko najti kaj prostora za jeklenega konjička. Nikakršna izjema niso bila tudi kopališča v Izoli in vzdolž obalne ceste, kjer je kar mrgolelo parkiranih vozil. Celo v Strunjanu, ki sicer slovi kot miren kraj, je bil danes pravi živžav. Sobota in nedelja bosta tako hotelirjem v Slovenskem Primorju ostala v lepem spominu. Nikakor pa to ne velja za obalno cesto, ker so že zjutraj v smeri proti Portorožu bile dolge kolone vozil. Proti večeru pa je bila pločevinasta gneča popolna. Od križišča pri Bertokih do Sečovelj so vozila stala skoraj na mestu in se po polževo Obetavni načrti Proslava občinskega praznika v lendavski občini — Do leta 1975 predvidevajo 1500 novih delovnih mest LENDAVA, 25. jun. V Pince-Marofu je bila dopoldne osrednja prireditev ob letošnjem prazniku lendavske občine, ki je posvečen spominu na 22. junij 1942. ko so. iz Pinc in okoliških vasi madžarski okupatorji internirali okrog 300 Slovencev v zloglasno taborišče Sifttar. S proslave je delegacija zveze borcev odnesla venec na spominsko obeležje borcev šarvarskega »borišča. Na proslavi v Marofu se je zbralo veliko občanov, posebno prebivalcev tako imenovanega lendavskega kota. Zbranim je najprej govoril sekretar komiteja občinske konference ZK Siefar, Mlinarič, zatem pa še zvezni poslanec Alojz Valenčič. Govornika sta orisala hude socialne in ekonomske razmere prebivalcev tega predela len dav dan v Pertoči Več ko 2000 obiskovalcev — Premije za najboljšo plemensko živino MURSKA SOBOTA. 25. jun. — Obrat za sodelovanje s kmeti in živinorejsko-veterinarski zavod sta pripravila danes v Pertoči »kmečki dan«. Dopoldne je bila v tem kraju. v katerem so prikazali razvoj kmetijskega orodja m mehanizacije. Na čelu povorke so šli kmetje in nosili orodje, ki so ga nekoč uporabljali pri kmečkem delu. za njimi pa se je zvrstila po-. vorka najsodobnejše kmetijske organizacije. Lepa sončna nedelja je zvabila na kraj ob avstrijski meji več kot 2000 obiskovalcev LUDVIK KOVAČ DELO Mitja Gorjup (glavni urednik). J^k Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika). Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika). Tit Vidmar (kultura). Miro Zakrajšek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). Vojko Camelč (centralna redakcija). Jaka fttular (nedeljska izdaja »Dela«), Franca Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic. Olga Rataj. hran Kranjc (kronika, reportaža) ske občine v prejšnjih de setletjih, Mlinarič pa je še posebej govoril o prizadevanjih. po katerih naj bi občina ekonomsko hitreje napredovala. Tako načrtujejo, da bodo imeli do leta 1975 nova delovna mesta za tisoč občanov. Pri tem bosta-odigrali veliko vlogo predelava nafte in izkoriščanje termalnih voda. Da bi zastavljene načrte ekonomskega razvoja tudi uresničili, se bodo po služili integracijskih možnosti, ki se kažejo zlasti Nagrada iz BiH Slovencu Režiser Zvone Šedlbauer prejel nagrado za »Rojstni dan« JAJCE. 25. junija (Tanjug) — Režiser Zvone Šedlbauer je prejel nagrado sarajevskih »Večernjih novina« za režijo predstave na drugih gledaliških igrah BiH. ki so se danes končale v Jajcu, in sicer za režijo »Rojstnega dne« Harolda Pinterja v izvedbi sarajevskega »Teatra 55« »Rojstni dan« je uradna žirija tudi proglasila za najboljšo predstavo na devetdnevnih prireditvah v Jajcu. Proslava obletnice v Slopah Odprli tudi novo cesto, ki so jo gradili zlasti sami občani KOZINA. 25. jun. — V podbrkinsk; vasi Slope pri Kozini so danes v spomin 30-letr-tce ustanovitve vaškega odbora OP v tem kraju odkrili spominsko ploščo osmim vaščanom, ki so Hali življenje za svobodo. Hkrati so odprli 3 km dolgo asfaltirano cesto, ki jih bo povezovala s cesto Kozina—Ped s ra d To davno željo so va ščani uresničili s prispevki podjetij in lastnim delom. G. G. na področju turizma. Proslavo v Pince-Marofu so zaključili z bogatim kulturnim programom, v katerega so prispevali točke učenci lendavske dvojezične šole. nastopil pa je tudi vokalni oktet iz Velike Polane. - JOŽE SABJAN Delegacija ZSJ v Vzhodnem Berlinu BEOGRAD. 25. junija (Tanjug) — Delegacija zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi Dragoslav Mišič, sekretar sveta ZSJ, je danes odpotovala v Vzhodni Berlin, kjer se bo udeležila osmega kongresa svobodnih nemških sindikatov. premikala naprej. Po podatkih, ki smo jih dobili z železniške postaje Koper, se je danes pripeljalo s s prvima vlakoma okoli 300 potnikov, približno toliko se jih je tudi včeraj. Zanimanje za potovanje z vlakom, se je močno povečalo. Vzrok je morda tudi v tem, da se je danes in včeraj pripeljalo veliko mladih, ki so končali redni pouk in se prišli ohladit v morje. Z. D., I. U. Finale vojaških orkestrov SARAJEVO. 25. junija (Tanjug) — Sinoči je bil v »Skenderiji« v Sarajevu finalni večer mednarodnega festivala vojaških orkestrov »Viva muzika«, ki se ga je udeležilo 400 glasbenikov, pripadnikov, sovjetske, ameriške, romunske in naše armade. Na koncu so skupaj nastopili 'vsi orkestri in za-' igrali znani marš »Mostovi na Miljacki«. Festival se je končal s himno »Oda radosti«, večer pa je prenašala tudi jugoslovanska Radiotelevizija. Za vse udeležence festivala je predsednik sarajevske mestne skupščine priredil slovesen sprejem. Oglašujte v dnevniku DELO V Čačku da ali ne? Prebivalci tega mesta so glasovali o vodovodu — Izid bo znan danes CACAK, 25. jun. (Tanjug) — Več kot dvajset tisoč občanov Čačka je prišlo danes na referendum, da bi se izrekli o predlogu uvedbe samoprispevka, s katerim naj bi zagotovili denar za nov vodovodni sistem. Izid glasovanja bo znan jutri. Zbor aktivistov V Tuhinju so se četrtič zbrali gorenjski aktivisti - F. Ki-movec-Žiga: Duh borcev premalo prodira med mlade TUHINJ, 25. junija- Od Kamnika do Tuhinja so poašdravni slavoloki vabili gorenjske aktiviste, ki so se danes zbrali na svojem četrtem srečanju (do zdaj so se shajali v Železnikih, Bohinju in lani v Preddvoru pri Kranju). Kakšnih 25 avtobusov in 500 osebnih avtomobilov je ponazarjalo množičen shod v Tuhinju in okolici. Zbrane goste, borce in nji-, hove svojce, družbenopolitične predstavnike iz republike in gorenjskih občin ter številne Tuhinj ce je pozdravil gostitelj letošnjega srečanja, predsednik občinske konference SZDL Kamnik inž. Ferdo Cvetko. Član predsedstva RK SZDL Franc Kimo-vec-žiga pa je obudil spomine na hrabre podvige gorenjskih borcev, ki so kljubovali ne samo izredno nadmočne-mu okupatorju, marveč tudi Mladi spretni gasilci V Slov. Konjicah se je srečalo nad 600 pionirjev-gasilcev SLOV. KONJICE, 25. jim. — V Slovenskih Konjicah so tekmovali najmlajši slovenski in hrvaški gasilci. Konjiški gasilci so prevzeli od občinske gasilske zveze nov gasilski avtomobil, kupljen iz občinskega gasilskega sklada in s pomočjo zavarovalnice Sava. domobrancem, beli gardi, raz-trgancem in vsem drugim izdajalcem. Ob koncu vojne so gorenjski borci imeli v rokah položaj, domači izdajalci pa so jim v glavnem pobegnili k zahodninf zaveznikom, ker so se bali narodove sodbe. c ,> O delu danes mnogo govorimo in ga častimo — ko pa so Kroparji daU pobudo, da z delom prispevamo k hitrejšemu razvoju sociali- stične družbe, so ostali skoraj brez odmeva, je dejal Franc Kimovec ter opozoril na to, da se vse premalo prenaša revolucionarni duh borcev NOV na mladino. Bogat kulturni spored proslave so prispevali združeni pevski zbori Solidarnost, Svoboda Duplica in Domžale, godba na pihala iz Domžal, moški zbor Lira, folklorna skupina iz Kamniške Bistrice ter član MGL Saša Miklavc. A. R. Obetajoče Mislinjska dolina glasuje o samopri« spevku za šolo, vrtce in nove ceste * SLOVENJGRADEC, 25. jun. Nekaj manj kot 11 tisoč volilcev Mislinjske doline je danes glasovalo na 45 voliščih na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskih, zdravstvenih, vzgojno-varstvenih ustanov, telesnokultumih objektov ter komunalnih naprav. Nobenih menjav funta! Narodna banka začasno ustavlja promet z angleškim funtom BEOGRAD, 25. jun. (Tanjug) — NB Jugoslavije obvešča vse banke, pooblaščene menjalnice in zainteresirane, da se začasno ukinejo vse transakcije v plačilnem prometu s tujino v angleških funtih. Banke in pooblaščeni menjalci ne morejo odkupovati in prodajati angleških funtov, vse dokler ne bo določen nov kurs v razmerju do dinarja. Začasno prenehanje poslovanja z angleškim funtom je sprejeto v zvezi a odločitvijo vlade Velike Britanije, da se dovoli prosto oblikovanje kursa funta in da bo v ponedeljek 26. junija angleški devizni trg zaprt. O novem kursu angleškega denarja in poslovanju z njim bodo banke in menjalci pravočasno obveščeni. Bilo je pravo volilno vzdušje zjutraj med prebivalci mesta Slovenj gradeč, ko jih je zbudila budnica delavske prosvetne godbe. Čeprav so volišča odprli šele okrog sedme ure, so pred tem že prihajali na volišča občani, ki so hoteli čimprej opraviti solidarnostno dolžnost. Duh puntov živi Na proslavi ob 400-letnici kmečkih puntov so v Sevnici odkrili spomenik - M. Poljanšek: Moralna zmaga puntov SEVNICA, 25. junija. Prijazna, čista, s sončnimi žarki obsijana Sevnica je včerajšnji in 'današnji dan preživela v znamertju *®v6dnevne proslave ob 400-letnici velikega hrv&ško-slovenskega kmečkega punta. Včeraj so v Sevnici v spomin na punt odkrili spomenik, danes pa je nastopilo 16 pevskih zborov iz domovine in zamejstva. Zaključek in hkrati višek svečane dvodnevne prireditve je bil popoldne na sevni-škem gradu. Združeni zbor 700 pevcev je veličastno zapel staro puntarsko pesem »Le vkup, le vkup uboga gmajna«. Množici je spregovoril tudi predsednik prosvetno-kul- Povprek, počez Na zagrebškem' festivalu animiranega filma podelili na« grade, ki pa so pokazale, kako so okusi različni ZAGREB, 25. junija- Da so okusi različni, je krepko podčrtala odločitev mednarodne že rije prvega svetovnega festivala animiranega filma, ki je zasedala pod predsedstvom Dušana Vukotiča. Razen v pogledu Grand prixa bi njenim favoritom gledalci in ocenjevalci mogli dodati kopico svojih utemeljenih predlogov ali korektur. Z najvišjo nagrado je upravičeno počaščen samorastniški sovjetski avtor I. Ivanov za prenos likovne umetnosti starih fresk in ikon na animirani filmski trak v »Bitki pri Keržencu«. V kategoriji A (animirani filmi, daljši od treh minut) je prva nagrada pripadla utopistični belgijski risanki »Operacija x—70«, druga pa — presenetljivo — zastareli dediščini Disneyevske animacije v ameriški »Božični pravljici«. Spet potres v Kninu Gre za potres pete stopnje, epicenter med Kninom in DmiSem KNIN, 25. jun. (Tanjug) — Na področju Knina so tudi davi čutili potres. Po podatkih ljubljanskega observatorija gre za potres pete stopnje, epicenter pa je področje planine Promine med Kninom in Dmišem. Dežurni seizmolog v ljubljanskem geofizikalnem observatoriju ing Majda Hržič je povedala, da gre za hori-/or»alno nihanje tal. ki Je trajalo štiri sekunde. V kategoriji B (animirani filmi, krajši od treh minut) je žirija iz bogate, iskrivo duhovite ponudbe izžrebala ameriško »Kad« in japonski »Pop«. V kategoriji C (učni filmi) je priznanje dobil Zlatko Grgič za »Nekaj vročega««, ki ga je posnel za kanadske producente. z njim vred za ameriška »Kopalnica«. V kategoriji D (otroški animirani filmi, ki niso del serije) sta nagrajena ameriški »Joshua in klop« ter češkoslovaška »Bitka z moški ti«. V kategoriji E ( animirani filmi, ki so del TV serije) imata nagradi ameriška »Stena št. 12« ter »Ptič in avto«. V kategoriji F (reklamni filmi) pa je upravičeno zmagala moderno risana, duhovita reklama za kopalno sol, finska »Vivante«. Posebne nagrade so podelili tudi za scenarij, glasbo itd. Brez priznanj brez svoje krivde pa ostajajo drugi polj. ski, vsi italijanski filmi in tudi dela nekaterih- drugih avtorjev. STANKA GODNIČ turnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek. Orisal je pomen kmečkih uporov, ki so ga imeli za slovenski narod. »Kmečki punti so dvignili slovensko ljudstvo iz fevdalne razkosanosti v politično silo vredno samostojne usode, kar so potrdili tudi dogodki zadnjega obdobja naše zgodovine vezani na zavestno dejavnost delavcev, kmetov in izobražencev pod vodstvom ZK Odličja za 88 borcev Predsednik republike odlikoval borce NOV iz Maribora MARIBOR, 25. junija - — Predsednik ZZB NOV občine Maribor Janez Hribar je dopoldne izročil 88 odličij borcem za zasluge v času revolucije, ki jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz — Tito. 28 jih je prejelo red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, 10 red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 4 red za hrabrost, 20 medaljo ža hrabrost in 26 medaljo zaslug za narod. Odlikovancem je čestital tudi zastopnik mariborske garnizije polkovnik Jovo Dobrije-vič. J. P. Tomaži na trgu Gospodinje niso mogle verjeti, da se je paradižnik tako pocenil — Kmetijsko Pomurje (p)ostaja najdražje LJUBLJANA, 25-jun. Ko so včeraj in danes gospodinje kupovale na trgu, so bile popolnoma zmedene: po eni strani niso mogle verjeti, da so se cene nekaterim pridelkom toliko znižale, po drugi pa ostale na astronomskih cenah. Na mariborskem in ljubljanskem trgu so ljudje kar planili po paradižniku. Od 14 do 15 din je cena padla na 6 dinarjev, v mariborskih trgovinah na 5.30 do 5,50, ponekod pa celo na 4,80 dinarjev. Nekatere gospodinje so ga včeraj kupovale po več kilogramov, ker so se bale. da bo kmalu spet dražji — prodajalcem pa ga je kljub temu ostalo še toliko, da so danes znižali ceno na trgu na 5 din. .slabšega pa ponujali po 4 dinarje. Marelic je Mio v Mariboru toliko, da so prodajalci znižali ceno od včeraj za 2 dinarja — prodajali so jih po 8, precej lepe pa po 6,. odbrane slabše celo po 4 dinarje. V Ljubljani smo doživeli pravcato razprodajo breskev po 5 dinarjev (do zdaj 7 do 8). Krompir je v Ljubljani po 3,5. v Mariboru od 3 do 2.5. v Murski Soboti po 4 din. Kot suho zlato so drage gobe: ko ljudje dojamejo da stanejo 40 dinarjev, se v glavnem le namuznejo ter gredo dalje. V kmetijskem Pomurju plačujejo zelenjavo dražje, kot kjerkoli v državi. Sobočani so nejevoljm tudi zaradi nenavadno dragega sadja, ki ima skorajda »apo-tekarske« cene. Breskve po 9 dinarjev so prava redkost, marelice prodajajo še vedno po 14 dinarjev, prodajalci prvih lubenic pa so začeli kar pri ceni 8 do 9 dinarjev za kilogram. J. P. — A. R. — B. B. in tovariša Tita. Kmečki punti so kljub vojaškim porazom doživeli veliko moralno zmago. Odločilno so pripomogli k razvoju slovenske narodne zavesti, na nastanek slovenskega naroda, na njegovo uveljavitev ter na njegov obstanek. Kmečki punti so bili skozi stoletja tista velika formalna vrednost, ki je našemu narodu krepila moč v njegovih najtežjih trenutkih, v težkih narodnostnih bojih za ohranitev in pravičnejšo družbeno ureditev«, je med drugim povedal predsednik Miloš Poljanšek. B. PODOBNIK Prireditve Ljudske tehnike V Novem Sadu se je začel letošnji pregled dela LT Jugoslavije NOVI SAD, 25. Jun. (Tanjug). V Novem Sadu se *e danr» pod pokroviteljstvom predseiirka ZTS Džemala Bijediča račel i»rošnji pregled dejavnosti organizacij Ljudske tehnike Jugoslavije. Prireditev bo trajala do 2. julija, njen osrednji del pa bo 29. t. m., ko jo bodo uradno odprli. V teh osmih dneh oodo številne manifestacije, ena izm-sd najpomembnejših, ki letošnjemu pregledu daje mednarodni značaj, pa bo srečanje mladih tennkov iz Bolgarije, Češkoslovaške, Mongolije, Romunije, Sovjetske zveze m .Jugoslavije. Hitrejša rast deklic Ugotovitev medicincev v N. Sadu: 12-letno deklice višje kot fantje NOVI SAD, 25. junija (Tanjug) Sodelavci medicinske fakultete v Novem Sadji, ki so pred tremi in pol leti začeli pripravljati študije o telesnem razvoju učencev na osnovni šoli »Novak Rado-nič« v Molu, so objavili prve rezultate merjenj višine, težine in prsnega obsega. U-gotovlli so, da so dvanajstletne deklice po višini pred fanti (146,53 cm proti 144,72 cm). Samoprispevek bodo plačevali nadaljnjih pet let, če bo • referendum uspel. S tem se občanom Mislinjske doline obeta lepša šola v Šmartnem, otroški vrtci, igrišča, interni oddelek bolnišnice, dobili bodo tudi nekaj kilometrov novih cest. T. VRUNČ — F. JURAC Zmagovalca TV-tekmovanja »Pokal pevcev« BEOGRAD, 25. junija (Tanjug) — Beograjski radie je danes objavil uradne rezultate dvomesečnega televizijskega tekmovanja »Pokal pevcev«. Zmagovalca v posamični konkurenci sta Nada Kne-ževič in Predrag Zivkovič-Tozovac. Strokovna žirija radia Beograd jima je izmed 56 tekmovalcev prisodila največ točk. Prvo mesto v skupinskem plasmaju še ni znano. kajti o njem pozneje odločijo televizijski gledalci. Lado Vavpetič 70-ietnik Slovenski intelektualec, politik, pravni teoretik in raziskovalec — akademik Lado Vavpetič proslavlja 70-letnico rojstva. Ob njegovem življenjskem prazniku se naj v skromnih vrsticah ozremo na njegovo življenjsko pot in njegovo ustvarjalno dejavnost. Rojen 26. junija 1902 v Kriškem, je po odlično opravljeni maturi na klasični gim--naziji -promoviral in doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Po diplomi ga je za nimanje za vprašanja dejanskega življenja pripeljalo v odvetniški poklic, ki ga je opravljal do odhoda v partizane v drugi svetovni vojni. V slovensko revolucijo — v »novi svet med nami Slovenci« kakor se je izrazil na prvem zboru slovenskih pravnikov, se je vključil že leta 1941 kot član Vrhovnega plenuma OF, kasneje pa je postal član izvršnega od bora OF. Na poziv lOOF je v septembru odšel na osvobojeno zemlje, kjer je oprav Ijal različne 'gospodarske in upravne naloge. Kot znanstvenik je sodeloval pri izgradnji bodoče slovenske državnosti. Na pobudo IOOF je skupno z dr. Snuderlom organiziral prvi zbor sloven skih pravnikov na osvobojenem ozemlju in uredil zanj spomenico. Kot član AVNOJ se je s slovensko delegacijo udeležil zgodovinskega 2. zasedanja AVNOJ 29. novembra 1943 v Jajcu. Na I. zasedanju SNOS februarja 1944 je bil izvoljen za člana SNOS in za predsednika njegovega zakonodajnega odbora. Predsedstvo SNOS ga je v juliju 1944 izbralo za sekretarja posebne študijske komisije, ki je imela nalogo pripravljati študijski material za bodočo ureditev države. V tej funkciji je dajal kritična mnenja k raznim predlogom za pravne predpise ali sestavljal sam osnutke zanje V tem času je imel priliko razmišljati predvsem o bi stvu in družbenem pomenu zakonitosti v naši novi družbi. Ob Osvoboditvi je bil 5. maja 1945 izvoljen za člana prve slovenske vlade kot minister za trgovino in preskr bo. Vse to mu je omogočilo spoznati delo javne uprave v najtežjih okoliščinah. Ker je imel že med študijem in po njem tesne stike s prof. Pi-tarmcom in prof. Tasičem, ki sta v njem budila interes za pedagoško in znanstveno delo, se je v letu 1946 odločil za poklic akademskega učitelja in -sicer prav za pr e učevanje javne uprave, Tedaj je bil izboljen za rednega profesorja ljubljanske pravne fakultete. Poleg presajanja znanja generacijam slovenskih pravnikov se je iz-zrazito ukvarjal z znanstvenimi vprašanji. V prvi vrsti ga je zanimala problematika upravne znanosti, ki jo je kot prvi uvedel v Jugoslaviji. S tem so tesno povezana nekatera v bistvu filozofska vprašanja, ki se tičejo pomena, ki ga ima iskanje sinteze za razvoj znanosti in za razvoj naprednega druž-. benega življenja v dobi su-perspecializacije. Končno se je ukvarjal z vprašanjem, ki je odprto tako pri nas, kakor po svetu, kako organizirati znanstveno raziskovalno delo, da bi mogli upravičeno pričakovati kar najboljša, čim bolj zanesljiva in splošno veljavna spoznanja in dosežke. Na tem mestu je nemogoče zajeti vse življenjske dejavnosti njegove dinamične osebnosti, zato se naj omejimo na zgoščen prikaz nekaterih najpomebnejših dosežkov. Leta 1956 je ustanovil inštitut za javno upravo, kot e-dini tovrstni inštitut v Jugoslaviji, ki je pa kasneje prerasel v inštitut za javno upravo in delovna razmerja in ki ga je vodil 16 let. Dal je pobudo za ustanovitev Zveznega zavoda za javno upravo v Beogradu, kjer je bil član sveta in dolgoletni stalni svetovalec zavoda. Predaval je na vseh pravnih fakultetah, višjih in visokih upravnih šolah v Jugoslaviji- Leta 1958 je bil izvoljen za rednega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti. Navezal je številne stike s tujimi znanstveniki in ustanovami Predaval je na univerzah in mednarodnih srečanjih v Trstu, Dunaju, Gradcu, Gottingenu, ~'.rahschweigu, Regensburgu. Lunnenburgu, Hannovru, Bloomingtonu, Val-dagni, Ambergu itd. Bil je gostujoč p/rofesor za en semester na univerzi v Regensburgu. Je član petih mednarodnih znanstvenih organizacij. Organiziral je prvo sodelovanje z italijanskimi pravniki v letu 1959 ter 1961 in 1962. Organiziral je tečaj mednarodne fakultete za primerjalno pravo leta 1962 v Ljubljani. Navezal stike z u-niverzo v Regensburgu in redne ekskurzije študentov. Je član Inštituta za upored-no pravo v Beogradu, član uredniškega odbora Knciclo-pedie Moderne in Offentliche Verwaltung und Datenverar-beitung. Je član jugoslovanske sekcije znanega mednarodnega humanističnega pag-vaškega gibanja znanstvenikov. Imel je referat na številnih domačih in tujih znanstvenih konferencah in kongresih — v Madridu, Wies-badnu, Liegeju, Lisboni, Gre-noblu, Speyerju itd. Je nosilec treh visokih jugoslovanskih odlikovanj in častni občan Ajdovščine. Naj sklenemo ta kratki zapis z opozorilom na jubilantovo izredno vitalnost, izrazito kritičnost, odprtost do novih modernih znanstvenih idej, ljubezen do slovenskega znanstvenega izrazoslovja in veliko ljubezen do ožje domovine Slovenije in širše domovine Jugoslavije. Dr. LOVRO STURM Ne proti „bogatenju ", temveč proti okoriščanju T številnih razpravah pred moramo ukrepati proti njim, tretjo sejo konference ZKS. tedaj pa. kot kaše. nekateri na njej in po njej smo slišali na ose pretepe iščejo ophtvi-ostre obsodbe pojavov neu- čila m izgovore, da te jim pracičenega bogatenja m nič tega resda nekoliko neprijet• manj odločne zahteve, da je treba energično ukrepati. Medtem je bil sprejet nov zakon o davkih občanov. V r.iem piše. da se »zoper osebo. ki ima premoženje ali nega dela ne bi bilo treba lotiti. V naši praksi bi moralo najbrž postati nekaj povsem normalnega, da lahko vsakdo pride v položaj, ko bo moral razpolaga s sredstvi oziroma dokazati izvor svojega pre-troši sredstva, ki so znatno motenja. Tisti, ki ti je pri-večja od dohodkov, ki so ji ostali po plačilu davkov*. dobil premoženje z delom, bo to nedvomno zelo lahko lahko uvede poseben pošto- dokazal — sicer pa komisija pek za ugotavljanje izvora takega tudi ne bo klicala, premoženja. To sicer ni edi- Doslej, ko menda ni bil sploh ni ukrep proti tem pojavom, nihče pozvan, da dokaže, od- je pa eden izmed tistih, ki omogočajo, da bi lahko ravnali tako. kakor je bilo dogovorjeno. Odkar je bil zakon sprejet. je preteklo te neka/ mesecev. Kljub enoglasnemu razpolotenni v oceni m obsodbi teh pojavov, pa v praksi nismo opazili takšnega na- kod ima premoženje, pa so se lahko med veliko večino občanov, ki so si premoženje zares zaslutili z delom, uspešno skrivali taki. katerih premoženje ni povsem čistega porekla. Normalno bi bilo. da bi dala ta večina komisijam in drugim organom polno podporo, saj tisti, ki daljevanja. kot bi ga uleme- pride do dohodka z davčno Ijeno pričakovali utajo ali s kakšnim drugim Večina občinskih skupščin kaznivim dejanjem, konec je šele zadnji mesec ustano rila komisije, ki so po no- koncev ne oškoduje samo svojega soseda, organizacije. rem zakonu edine pristojne občine ati republike — tem-roditi postopek ugotavljanja več posredno vsakogar izmed izvora premoženja, v neka- nas. terih občinah pa. kot je slišati. komisij še sedaj nt. Malce preseneča tudi ugotovitev. da je marsikdo odklonil. da bi osebno sodelorrl v teh komisijah. Najbri so med njimi tudi taki. ki so v načelnih razpravah os*'O obsojati te potare m teriali energično akcijo. Zanimivi so pomisleki, ki se pomrl ja jo ob ustanar! >a-viu teh komisij m v zvezi Pa še o nečem bi si morali biti na čistem. Ukrepi (med njimi tudi omenjeni postojiek). ki naj bi jih sprožili /troti takim pojavom, niso naperjeni proti bogatenju, ki izvira iz dela. Naperjeni so proti tistim oblikam bogatenja. ko si posamezniki mimo vseh veljavnih norm. s kršitvijo predpisov, samoupravnih listin in na vse mogoče načine prilaščajo z njihovim delom. Neka’eri sredstva, ki preprosto niso hočejo na vsak način ustvari- njihova. To pa pomeni, da ti prepričanje, češ da to m potrebno, da naj rajši davčne službe v redu opravljajo skupni imenovalec teh ukre-por ni boj proti nekemu bogatenju. temveč je v bistvu svoje naloge, da to diši po boi proti okoriščanju. inkviziciji in jtodobno Pravzaprav res čudno: najpre* ugotovimo, da pojavi so. dc so družbeno nevarni in da In zdi se. da r razpravah to marsikdaj pozabljamo. MARKO JAKŠE Premalo znanstvenikov v praksi Statistike pravijo, da je na Slovenskem doktoriralo od ljudje, ki v bistvu morajo doktorirati, medtem ko šte- osvoboditve do 1970 samo 550 Vilni ostali intelektualni ka-doktorjev znanosti, magistr- der ostaja nekje zadovoljen ski naslov pa si je od 1960. s končano drugo stopnjo, če-'ta. ko smo uredli študij prav vemo. da danes znanje. -etie stopnje pridobilo 305 . andtdatov Te številke so izredna majhne in v nekem smisla tudi zaskrbljujoče, saj j- najvišji znanstveni naslov c Sloveniji pridobt koma; 2.S do 3 odstotkov rseh d .ilomantov na drugi stojali ji. Teh pa je. poprečno ka-ih 1000 na leto. medtem ko r razritih deželah doktorira kar JO odstotkov vseh dijdo- zlasti tehniško, zastara v zelo kratkem času. Vsekakor je ena izmed ovir za dosego najvišjega znanstvenega naslova v naši. danes že precej togi zakonodaji, ki postavlja morda vse preveč ovir. rča čih čisto formalnega značaja. da bi kdo lahko doktoriral. Na drugi strani pa tudi v gospodarstvu še ni zanimanja m volje, da bi stro- mantor visokih šol. torej tri- kom Jakom omogočili dokto-krat več.'P*i rsem tem pa je riranje. saj to zahteva svoj za nas značilno še to. da do- čas. študijski dopust, pogo-klorirajo r glavnem ljudje z sto tudi študij na tretji stoji-univerze, ker ie doktorat nji. ki ga izredno, jtoleg po-eden izmed temeljnih pogo- klica, verjetno ni tako lahko ier za njihovo nadaljnjo uni- opravljati. •rrzitetno kariero Redki so Res je. da sam doktorat torej prt nas doktorandi, ki še tudi ni dokončno merilo, prihajajo od drugod, zlasti da je nekdo zares prvovrsten iz gospodarstva, in to vse- znanstvenik in raziskovalec, kakor ni dobro. Ni dobro vendar pa nam stanje na niti za gospodarstvo niti za tem področju lahko samo družbo, ki je spoznala, da je rzbuja upravičeno skrb. zla-prav v znanosti njena nepo- sli če bomo hoteli, m to tudi sredna persjtektiva za nadalj- hočemo, znanost čim uspeš nji gospodarski in družbeni neje uvesti in jo uporabljati razvoj Kje so torej vzroki, da pri v vseh panogah našega družbenega in gospodarskega Ov- na* doktorirajo r glavnem vljenja. DUŠAN ZELJBZNOV SAVIČ KRUH SE NE BO PODRAŽIL \i . i > Odprt za sodelovanje V konzorcij za skladiščno transportni center v Mariboru se je vključilo več podjetij — Osnutek pogodbe za združevanje potrebnega denarja V Mariboru so že pred letom dni razgrnili programe, na podlagi katerih nameravajo v prihodnjih letih zgraditi skladiščno transportni in trgovinski center v Mariboru. V zadnjem letu so sicer uresničili nekatera dela v pripravi tega projekta. vendar se zadeva še vedno vse preveč počasi odvija. Zaradi tega je bila razumljiva odločitev, da so delovno mesto predsednika poslovnega odbora konzorcija za izgradnjo tega centra profesionalizirali. To odgovorno delo so zar upali Emilu Tomažiču, ki so ga zaradi tega razrešili dolžnosti generalnega direktorja podjetja S ped trans Maribor V konzorcij za izgradnjo skladiščno transportnega in trgovinskega centra v Mariboru so se doslej vključili Agrokombinat Maribor, trgov ski podjetji Jeklotehna in V EM A. Sped trans Maribor, gradbeno podjetje Stavbar, tovarna Zlatorog in Železniško transportno podjetje Maribor. V pogovoru z Emilom Tomažičem smo zvedeli, da sedaj pripravljajo osnutek pogodbe, s katero bodo člani konzorcija določili višino, način in roke za združevanje potrebnega denarja. Pripravljajo ustanovitev podjetja v izgradnji. Pri Ekonomskem centru v Mariboru sedaj končujejo dela na investicijskem programu. Tehnološka skupina je sedaj že dokončno izoblikovala program za prvo fazo izgradnje skladiščno transportnega in trgovinskega centra. Prva faza 50 milijonov din V prvi fazi izgradnje so predvidena obsežna dela. Tako nameravajo zgraditi 30.000 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih površin, okoli 15.000 kvadratnih metrov odprtih skladišč, okoli 10.000 kvadratnih metrov hladilnic, prostore za razna predstavništva < špedicij sko- prevozniška podjetja, zavarovalnice, inšpekcijske službe itd). Uredili bodo tudi osrednje parkirišče za okoli sto tovornjakov in avtobusov, dom šoferjev s 40 ležišči in restavracijo, bencinsko črpalko in servis za manjša popravila ter vzdrževanje motornih vozil. ceste m železniške tire in nekatere druge infrastrukturne objekte. Po sedanji oceni bo veljala prva etapa izgradnje okoli 50 milijonov dinarjev. Emil Tomažič je posebej poudaril, da so vrata za sodelovanje v konzorciju odprta za vsa 'podjetja ne samo v mariborski občini, temveč tudi izven nje. Doslej se je že večje število podjetij iz Slovenije zanimalo za možnosti in pogoje sodelovanja v konzorciju. Graditev skladiščno transportnega m trgovinskega centra v Mari boru bo velikega gospodarskega pomena ne samo za Za globljo brazdo Po 14. seji republiške konference SZDL BiH — S skupnimi silami družbe k pospešeni preobrazbi podeželja OSLOBODJENJE POSEBEJ ZA DELO Treba se je odpovedati nekaterim naložbam na področju standarda in del teh sredstev uporabiti za infrastrukturo in kmetijsko proizvodnjo. FPdežetje v BiH skoraj iz di množica delovnih rok. na dneva v dan doživlja velike spremembe, ki so zelo opazne in prepričljive. Zdaj ni Teč niti sledu o nekdanjem mrtvilu tako imenovane »temne dežele«, ni sledu o sprijaznjenju z revščino, z življenjskimi razmeram:, ki jih je še Man imenoval »idiotske«. med ljudstvom pa so jih ponazarjale besede: »Kar je bilo dobro za očeta, mora biti dobro tudi za sina!« Bosansko-hercegovsko podeže- lje je danes prebujena sila. ki pomembno prispeva k celotni revolucionarni preobra zb: republike. Nedvomno bo njegov jutrišnji dan še svetlejši. Možnost:, ki jih ponujata podeželje in kmetijsko -.gospodarstvo. niso po splošnem mnenju niti polovično izkoriščene. O tem govori veliko podatkov. Naj jih naš:e;«*mo le nekaj: republika BiH ima 2.600 000 ha obdelovalne zemlje. čas milijon glav goveje živine, okrog 2 milijona :n pol drobnice, okrog 30 milijonov sadnih dreves. 3 in pol milijona vinskih trsov itd. Poleg tega — kar je še pomembnejše — pa je tukaj tu st o tisoče ljudi, ki želijo in hočejo razviti kmetijsko proizvodnjo ter tako povečati svoj dohodek. Možnosti za razvoj so resda težavnejše in bolj zapletene kot v drugih krajih Jugoslavije, toda če bodo bolje izkoriščali zmogli jvosti, bodo gotovo napre dovali. 600 dolarjev na prebivalca Potem bodo hitreje dosegli -emeljni cilj republike BiH — po katerem naj bi do konca srednjeročnega načrta za družbeni razvoj dosegli 600 dolarjev dohodka na prebivalca O tem so govorih tudi na štirinajsti seji republiške konference SZDL BiH prejšnji teden v Sarajevu. Največje pozornosti je bila deležna tema o žgočih družbenogospodarskih in političnih problemih podeželja in kmetijstva. Ta konferenca je pome nila vrh skoraj enoletne razprave o teh vprašanjih, ki je rekla v politični bazi in v kmetijskih organizacijah, med neposrednimi kmetijski- mi proizvajalci. Cilj konference je bil doseči dokončen dogovor ter izoblikovati splošne naloge v sedanji akciji za uresničevanje kmetijske politike. Predvsem so sklenili, da oo treba čimprej najti sredstva za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje, ki je porok za hitrejši razvoj repub like. Kake osrednje blagajne. iz katere bi lahko zajemali denar za »globljo brazdo«. ni. Denar je treba zagotoviti s skupnimi prizadevanji vse družbe. V skladih po komunah je na primer 2 in pol do trikrat več sredstev, kot znaša skupni proračun republike Veliko pa je seveda tudi drugih potencialnih virov za razvoj kmetijstva, kakor na (Himer sredstva delovnih organizacij, zasebnih kmetovalcev, tuja sredstva :td. Kot rečeno, pa bo osnova za zbiranje in mobilizacijo sredstev, ki so potrebr.a za kmetijstvo, družbeni kapital. Družbeni standard naj počaka Ena od smernic konference. da se je treba odpovedati nekaterim načrtom s področja družbenega standarda ali jih vsaj odložiti ter del za to določenih investicij porabiti za kmetijsko proizvodnjo, za infrastrukturo, brez katere se kmetijska proizvodnja ne more hitro razvijati. Široka javna razprava in pravkar končana seja repub liške konference SZDL BiH o kompleksni problematiki razvoja kmetijske proizvodnje in družbenega življenja na podeželju pomenita samo prvo stopnjo družbene akcije, ki se je je lotila in ki jo usmerja socialistična zveza skupaj z drugimi družbenimi dejavniki. Zdaj ko so bili sprejeti dokumenti, ki vsebujejo nadaljnje naloge na tem področju, se začenja druga stopnja široke družbene dejavnosti — sprejemanje stvarnih ukrepov in primer nih sistemskih, planskih in drugih rešitev za uresničevanje določene kmetijske politike. za hitrejšo preobrazbo podeželja. Na idejnopolitičnem področju bo treba več storiti v boju proti nazadnjaškim, dogmatičnim in. drugim pojmovanjem. zlasti kar zadeva oblike gospodarskega združevanja na podeželju. Ravno tako bo treba še naprej nadaljevati neposredne pogovore z delovnkni ljudmi na podeželju. Z njimi bo treba obravnavati vsa vprašanja, za katera se kot posamezniki in kot člani širše družbene skupnosti zanimajo. BOŠKO SAJATOVIC oglašu|te v dnevniku DELO Maribor, temveč za celotno Slovenijo. V centru bodo lah- ko posodobili skladiščenje in prevoz blaga in bistveno vplivali na aiižanje prevoznih in skladiščnih stroškov. Pred nost centra bo tudi v tem, da bo omogočil boljše življenjske in delovne pogoje vomikov. Tudi iz mariborskih ulic bodo potem izginila težka motoma vozila s prikolicami, ki sedaj tam večkrat parkirajo. M. KOS Kako v prihodnje odločati V TAM bodo najbrž jeseni temeljne organizacije združenega dela ' V mariborski Tovarni avtomobilov razmišljajo o tem, kako bi imelo podjetje, v katerem je zaposlenih blizu 9000 ljudi, 15 temeljnih organizacij združenega dela z okoli 35 delovnimi enotami. Ze jeseni bodo najbrž lahko konstituirali temeljne organizacije združenega dela, izvolili njihove organe samoupravljanja in sprejeli tudi njihove tako imenovane male statute. Temeljne organizacije bodo bržkone razdelili še na delovne enote, kot ožje samoupravne organizacijske enote. Delovne mote pa bodo imele še obračunske enote, vendar te ne bodo samoupravno organizirane. Potem, ko bodo TOZD tako organizirane, bodo sklenile samoupravni sporazum, s katerim se bodo zavezale za delovanje v okviru združenega podjetja TAM. Po nekaterih predlogih bi bila naj višji samoupravni organ v podjetju delavska konferenca s 150 do 200 člani, ki bi se obveaio sestajala vsaj petkrat letno. Delavska konferenca pa bi imela še tako imenovani izvršilni odbor — bržkone z enajstimi člani, med katerimi bi bili dve tretjini neposrednih proizvajalcev. Zelo pomemben organ bi bil odbor za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, ki bi v podjetju skrbel za enakopravnost vseh temeljnih organizacij združenega dela. V tem odboru bi bili predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela pa tudi predsednik delavske konference. Na ta način bi torej v TAM izpeljali poglavitno idejo ustavnih dopolnil, naj bi namreč o ustvarjanju in delitvi dohodka odločali v temeljnih organizaciajh združenega dela in s tem povečali neposredni vpliv samoupravljal-cev. F. J. Ptujska živina -mariborsko meso Dosedanje sodelovanje med kmetijskim kombinatom v Ptuju in tovarno mesnih izdekov v Košakih se bo okrepilo Kmetijski kombinat Ptuj in tovarna mesnih izdelkov Košaki v Mariboru sta začela nepričakovano pripravljati združitev. Nepričakovano tiste, ki so vajeni, da o takih stvareh razpravljajo najprej občinski ali medobčinski organi. Zamisel je namreč dozorela v delovnih kolektivih, ki ju želita tudi uresničiti brez iskanja zunanje pomoči. Komisiji, ki sta ju imenovala delavska sveta obeh podjetij, že pripravljata pogodbo o\ vključitvi tovarne v kombinat- Povezovanje dveh vehkih gospodarskih organizacij — KK Ptuj in TMI Košaki -je dovolj premišljeno in proučeno. čeprav se v javnosti o tem ni govorilo. V obeh kolektivih pravijo, da so se spoznali v šestletnem poslovnem sodelovanju. Pri prašičih in govedih sta si kombinat. ki je dobavljal živino, in tovarna, ki jo je klala in prodajala meso, delila dobiček in zgubo, da ni bil prikrajšan le eden. ko so se razmere na trgu spremenile. Tako sta dobro spoznala medsebojne poslovne navade in preizkusila odnose. Menita, da jima bo tesnejša povezanost koristila še več. Pobuda komunistov in sindikata O možnostih združitve sta najprej razpravljali na skup nem sestanku sindikalna organizacija in organizacija Zveze komunistov obeh kolektivov. Kmalu po tem sta razpravljala delavska sveta obeh podjetij in izvolila komisiji. ki naj pripravita ustrezno pogodbo. Vse se je zgodilo v nekaj tednih. O pogodbi naj bi razpravljali že v maju, združitev pa uresničili v drugi polovici leta. V tovarni mesnih izdelkov menijo, da bi bilo koristno za njih. če bi postali temeljna organizacija združenega dela kmetijskega kombinata Ptuj. V veliki gospodarski organizaciji si bodo z ustreznim načrtovanjem laže zagotovili dovolj goved in prašičev za zakol, kot če bi jih iskali v oddaljenih krajih. S tem se ujemajo želje kmetijskega kombinata Ptuj. V kolektivu pravijo, da lahko spitajo več prašičev in veliko več goved kot zdaj, če je ob načrtovanju pitanja zajamčena prodaja. Maribor potrebuje veliko mesa. Zakaj bi ponujali živino drugam in iskali priložnostne kupce, ko imajo v bližini tako velik trg? Ce se bodo združili s tovarno Košaki, odpadejo tudi težave pri dogovarjanju, kje naj bi zgradili novo klavnico, ki bo služila enako mariborskim porabnikom mesa kot ptujskim rejcem živine. Odprta vrata za^druge Po nekaterih zamislih bi bilo koristno, če bi se povezali kmetijski pridelovalci in živilska industrija mariborske, ptujske in lenarške občine. Pri dogovarjanju o združitvi kombinata Ptuj in tovarne Košaki puščajo to vprašanje odprto. Zakaj bi morali postaviti na kocko: vse ali nič?! Združitev dveh kolektivov je lahko prva etapa v uresničevanju širše integracije. Drugi se lahko pridružijo kot temeljne organizacije združenega dela, kadar se bodo odločili za to. Vrata ne bodo zaprta za nikogar Predvidene združitve pa ne kaže odlašati zaradi počas-nežev. Kolektiv tovarne Košaki je proučil statut in sistem delitve dohodkov kmetijskega kombinata Ptuj in meni, da brez večjih sprememb ustrezata tudi njemu, če se pridruži kot nov obrat oziroma temeljna organizacija združenega dela. To je lahko spodbudno tudi za druge kmetijske in živilske gospodarske organizacije. Na kombinatu Ptuj pa so povedali, da njihovi obrati samostojno odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka. Od nosi med njimi so že doslej temeljili na čistih računih in na dogovarjanju. Pridelovalci vina se lahko dogovorijo s kletarji za določeno prevzemno ceno, ki je nekoliko višja, ali za nižjo ceno in delež pri delitvi dohodka, ko je vino prodano iz kleti. Podobno se dogovarjajo pridelovalci koruze in drugih krmnih rastlin, ki imajo svoj obrat, s kolektivom na farmi prašičev, in drugi. S tem želijo doseči, da bi dobili kolektivi vseh obratov približno enako akumulacijo. Tudi poslovno sodelovanje s tovarno Košaki je bilo v minulih letih usmerjeno tako. Kot rezultat tega pa se je rodila misel o združitvi. JOŽE PETEK Odbor za delovna razmerja podjetja »TAPO« LJUBU AN A. CELOVŠKA 317 razpisuje sledeča delovna mesta: čistilke — dokončana osemletka, vestnost pri delu VK mizarja — mojstrski izpit ali delovodska šola KV tapetnika-ce — opravljen izpit za tapetniško stroko vajencev — za mizarsko stroko — za tapetniško stroko Kandidati naj vlože pismene prijave v tajništvu podjetja do 1. julija 1972. 6210 Plan Črne gore V samoupravnem tržnem gospodarstvu plan gospodarskega razvoja ne more biti najprej posamično ugotavljanje hi seštevanje objektov, ki jih bomo gradili, potem pa zbiranje m delitev sredstev za njihovo izgrad. njo. Ker pa je plan ravno izraz značaja našega družbenoekonomskega sistema, lahko upravičeno trdimo, da je tudi ta družbeni plan črne gore za 1971 do 1975 bolj plan šans in prognoz glede možnosti kot plan precizno kvantificiranih nalog in zagotovljenih sredstev za natančno določene objekte, ki jih je treba zgraditi. Zato je bolj gotovo kot ne, da v tam planu ne bodo vsi ena. ko uspeli, tudi če bi jim bili zagotovljeni enaki pogoji in dane enake možnosti. S povezovanjem vseh gospodarskih tokov, z večjim smislom za sodelovanje, močnejšo slogo in intenzivneje organizirano akcijo, se da doseči boljše in pomembnejše rezultate v celotnem gospodarskem in družbenem razvoju hi rešiti številne nakopičene težave v našem gospodarstvu, je dejal med drugim predsednik IS črne gore dr. žarko Bulajič v ekspozeju o družbenein planu te republike, piše Politika. t Tekstilna tovarna s polno blagajno Vukovarska tekstilna industrija »Vuteks« je samo v letošnjih prvih treh mesecih »ustvarila« 5 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Tekstilnih podjetij s tako polnimi blagajnami je pri nas malo. Ta 1300-članski delovni kolektiv si je kar pet let zapored pritrgoval sredstva, G-ti so lahko investirali 50 milijonov dinarjev v novo sodobno opremo. Modernizacija se jim zdaj temeljito rentira. V obratih netkanih in pletenih odej ter drugih izdelkov zdaj 34 delavcev napravi prav toliko, kot jih je pred leti opravilo 350. Proizvodnja teče v štirih izmenah in letošnja proizvodnja odej je kar za 44 odstotkov večja od lanske. Navzlic temu pa ne morejo zadovoljiti vseh tržnih potreb. V tovarni se z doseženim ne bodo zadovoljili in bodo do 1975. povečali letno proizvodnjo odej od sedanjih milijon 800 tisoč na tri milijone kosov. Podvojili bodo proizvodnjo tkanin za prevleke avtomobilskih sedežev, dekorativnih tkanin in tekstila za industrijo obutve. Računajo, da bo čez tri leta izvoz dosegel vrednost 4 milijone dolarjev, piše Vjesnik. Rodnost v Bosni in Hercegovini Bosna in Hercegovina je po rodnosti na drugem mestu v Jugoslaviji, če'se bo tako nadaljevalo, bomo do konca stoletja po številu prebivalstva prvi v Jugoslaviji, so povedali na sejj IO republiške konference SZDL BiH. Zaradi tega bi se vsi zainteresirani morali z uskla-deno dolgoročno akcijo zavzeti za »načrtovanje družine«. Vsi računi namreč kažejo, da je prevelika rodnost ovira za družbenogospodarsko blaginjo. Prebivalstvo se za načrtovanje družine zanima, ni pa dovolj kadrov ki bi mu pr, tem pomagali. Veliko bi bilo mogoče storiti tudi na šolah, kjer odraščajo nove generacije, m to ne samo na področju ožje spolne vzgoje, temveč na področju humanizacije odhesov med spoloma, piše Oslobodjenje. ■nililHmiimiiinHiiniimmmimmitiumnniimnmiismiimiiminmmmiiiimiiimiiHiimiHnimiiiimiirfmiiiiiimmmimiiummHfflmiiiiiimmiiliffl C DONIT kemična industrija MEDVODE objavlja prosta delovna mesta: 1. vodje tehnične kontrole (v obratu Borovnica) Pogoji: dipl. inženir kemije ali karnijske tehnologije z najmanj triletno prakso in aktiv nim znanjem nemškega ali angleškega jezika 2. kemijskega tehnika (za mojstra v obratu Medvode) Pogoji: tehniška srednja šola s triletno prakso ter sposobnostjo organizacije dela in vodenja proizvodnje v obratu lepil 3. treh kemijskih tehnikov (za mojstre v obratu Borovnica) Pogoji: tehniška srednja šola s prakso ali začetnik. Sposobnost vodenja izmene v proizvodnji' ^4. več delavcev in delavk (za delo v proizvodnji v obratu Borovnica) Pogoji: nepriučeni delavci, starost nad 18 let Posebni pogoji pod 1. in 2.: urejena vojaška obvez, nost. za delovno mesto pod 3. pa je zaželena urejena vojaška obveznost. Stanovanj ni! Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Ponudbe za delovna mesta pod 1. in 2. sprejema kadrovska služba podjetja »Donit« v Medvodah, za delovna mesta pod 3. in 4. pa splošna služba obrata »Donit« v Borovnici — Breg 22. Razglas velja do II. julija 1972, oziroma do zasedbe delovnih mest. 6200 VASEaZALOGE 10. stran # DELO ZUNANJA POLITIKA Ponedeljek, 26, junija 1972 Lavelle in vse drugo »Vsa vietnamska politika kipi od prevar« — Lavelle je zelo pomembna izjema, hkrati pa simptom določenega stanja — Osnovno je javnost politike »Zadeva Lavelle« — ameriSkl general. Id Je prekoračil trenutna p»»*»i»«hi„ m bil upokojen — je odpri v ameriški javnosti veliko neprijetnih vprašanj na temo »vlada slepi javnost«, »ni svobode sa dete, ki nočejo ubijati. k»d»r jim je no« m podobno. Vprašanja, ki jih je v ameriški javnosti sprošila »afera Lavelle« je strnil International Herakl Tribune v članku »Ovojno merilo«, Id ga posredujemo našim bralcem. Vlada ZDA je ameriškemu narodu začela pripovedovati čudne stvari. Primer generala Johna D. Lavella in njegova zasebna vojna v Severnem Vietnamu pa sta zadnje poglavje neke zelo nenavadne zgodbe. Vlada pripoveduje mladim ljudem. Id so v letih, ko naj bi začeli služiti vojsko, da se bodo morda morali proti svoji volji bojevati v nenapovedani vojni v Vietnamu, če se bodo temu uprti, pa se bodo znašli v ječi. Vojakom na bojiščih dopoveduje. naj poslušajo ukaze, ker jih bodo drugače vtaknili v vojaški zapor Dezerterjem, ki bežijo iz države, grozi, da jih čaka zaporna kazen, če se vrnejo domov. »Izzivalci neredov« Tukaj ni svobode za ljudi, ki nočejo sodelovati pri ubijanju, kadar jim to ukažejo Lavella, ki priznava, da je na svojo roko izdajal ukaze za bombardiranja in ubijanja. pa so upokojili kot ge nerala s štirimi zvezdicami, z 2250 dolarji mesečne pokojnine. Vlada v Washingtonu tudi zatrjuje, da so časnikarji, npr. Sej-mour Hirsh iz New York Timesa, ki je prvič pisal o tistem, kar se je zgodilo v My Latu. in Neil Shean, tudi iz Xew York Timesa, ki je odkril dokimente Pen ta Spodrezani frak Ko je etiopski cesar Halle Selassie nedavno obiskal London, je s sabo pripeljal tudi svoja dva miljenčka. ljubki činuahut. Običajno ptičica, ta jima je ime Cičivi m Inkulul, nikoli ne zapustita cesarjeve bližine. Tokrat pa sta se morala pokoriti angleškim predpisom, po katerih morajo štirinožni obt skovalci v obvezno karan teno. Angleži so se bali. da ne bo prišlo do ne-všečnih diplomatskih zapletov: a cesar je takoj pristal na enotedensko karanteno za kužka. xXx Ko je nedavno perzijski šah Reza Pahlavi sjtrego-voril na kon terena med narodne organizaaje za delo fILOJ v Ženevi, so mu prisotni pripravili nenavaden sprejem Vstali so in glasno pozdravili cesarja z »Miati* Mačje mijav kanje izhaja iz besedne igre■ šah se po francosko izgovori kot »chat* — mačka__ oglašujte v dnevniku DELO gona, ali Jack Anderson, ki je razkril nerodne diplomatske poteze administracije med indijsko-pakistansko vojno — izzivalci neredov, ki spravljajo vlado v težavne položaje ter s tem pomagajo sovražnikom, jim gredo na roke. Čuden je ta čas. a noben čudež m, da se kaj takega dogaja. Nenavadne so reakcije na takšno dogajanje. Kongres je bil zelo olag do Lavella, nekateri člani pododbora oboroženih sil pri predstavniškem domu, Id jim je bila naložena skrb za preiskavo, pa so na tega generala gledali celo z neprikritim občudovanjem. Lavelle je lep in popolnoma odkrit Priznal je vse ali skoraj vse. Vzemi ril se je zaradi zbiranja sevemovietnainskdi vojaških sil ob demilitariziranem pasu in priporočil pravočasno akcijo »po kratkem postopku«, da bi zbirajoče se sile razbil. Ko pooblastila za takšno akcijo — kot general, ki je poveljeval ameriškim letalskim silam v jugovzhodni Aziji — ni dobil. Jo je začel na svojo roko. Lavelle ni vedel... Po Lavellovem mnenju so bili ljudje ki so mu bili po- drejeni, dolžni izpolnjevati njegove ukaze, on sam pa je imel pravico, da se bodisi upira ukazom svojega nadrejenega — predsednika m drugih — ali Jih »tolmači po svoje«. Lavelle ni vedel, da je predsednik ravno takrat, ko Je sam začel bombardiranja. ukazal Henryju Kissin-gerju. naj poskuša navezati mirovna pogajanja z Le Duc Thojem, predstavnikom Severnega Vietnama v Parizu. Po pravici povedano bi 01-lo nabore reči, da Je Lavelle značilen ameriški general svojega rodu. Mnogo ameriških generalov ga gotovo ib čuduje, a malo je takih, ki bi si privoščili tako drzno osebno pobudo kot on. Ce odštejemo MacArthurja na Koreji, je bilo v oboroženih silah ZDA malo primerov odkritega kljubovanja civilnim oblastem. Francija je imela po svojih težavah v Vietnamu in Alžiriji s premaganim in ponižanim oficirskim korpusom veliko več nadlog. Se pravi, da Je Lavelle izjema — a zelo pomembna izjema. Od tega. kako bodo proti njemu ukrepali v tem obdobju atomskega orožja, bo v marsičem odvisna prihodnost oboroženih sil ZDA, Id so izurjene za boj na sna- go, In adaj živijo v dosti težavnejšem, bolj zapletenem času, ker je sodobno orožje premočno, da bi ga bilo mogoče učinkovito uporabiti v racionalne namene. Simbol velikega problema Lavelle Je samo simbol nekega dosti večjega problema. Morda Je kljuboval svojim nadrejenim — čeprav je težko verjeti, da bi bil lahko tri mesece bombardiral cilje brez poprejšnjega dovoljenja in ne da bi bili njegovi nadrejeni o tem karkoli vedeli. Ce je bilo tudi to mogoče, pa v vsem obveščevalnem sistemu ZDA očitno nekaj ni v redu Toda stvar je taka, da ta sistem že leta živi v znamenju političnih prevar v zvezi z Vietnamom Vsa vietnamska politika kar kipi od prevar — pod predsedniki Kennedyjem, Johnsonom in Nixonom — in to, kar preseneča, je prav dejstvo, da Lavellov ni bilo še več. Se zmeraj ostaja osnovno vprašanje javne politike v ZDA. Vlado so večkrat zalotili. da je ljudi očitno slepila, čeprav je to poskušala prikriti. To je morda najpomembnejše vprašanje, ki stoji danes pred državljani ZDa. Ne v tej ne v oni stranki nima nihče odgovora za vse naše probleme, spodbudno pa bi bilo, ko bi začutili, da vlada govori resnico, tudi če je njena politika napačna. Dežele V Indw«trij«1ce razvoju dežeTe 1 Bruto - dohodek 1970 - -Ul— m —z— SSKiSl »S5S¥: Prebivalstvo 1970j ■ilioni Dohodek na preb. V 0 NESORAZMERJA SODOBNEGA SVETA — V in dustrijsko razvitih deželah sveta živi le ena tretjina celotnega prebivalstva našega planeta, vendar predstavlja bruto dohodek teh držav 80 odstot kov svetovnega dohodka. Kakšna so nesorazmerja med industrijskimi deželami in deželami v razvoju in kako se je povečal povprečni dohodek v zadnjem desetletju, pa prikazuje gornja grafič na podoba, ki jo je napravila zahodnonemška agencija Globus po zadnjih podatkih. Rak goljufije v ZRN »Gospodje goljufi« prikrajšajo letno državo in družbo za vsoto, enako petini državnega proračuna, oziroma enako letnemu obrambnemu proračunu OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN. junija — »Rokodelci s lomilkami in varilnimi aparati živijo bedno- Banč ni roparji in tatovi so diletantje. Njihovi kolegi ob pisalnih mizah so čisto drugač nega kova. Njihovo orodje so knjigovodstvo in bančni računi, časopisni oglasi in pogodbeni obrazci, ti frizirajo bilance, vodijo namišljena podjetja m aranžirajo stečaje ter si igraje pridobijo milijonkrat več kot si kdaj koli lahko mukoma nagrabijo kriminalci navadne sorte«. S temi sarkastičnimi besedami je kblnski profesor kriminologije Lange pred kratkim opisal pojav, proti kateremu. kakor vse kaže. ni pravega lekai gospodarski kriminal v Zahodni Nemčiji Po cenitvah zveznega kriminalnega urada je v državi vsako leto kakih 30.000 prime rov gospodarskega kriminala, pri čemer ogoljufajo potrošnike ali državo za 15 do 30 milijard mark. To ustreza skoraj petini sedanjega državnega proračuna, oziroma ce lotni vsoti proračuna za za-hodnonemško vojsko. Se ena primerjava: tolikšen je letni promet največjega zahodno nemškega avtomobilskega koncema »Volkswagen«. »Bančni rop ni nič v primerjavi z ustanovitvijo banke« Časopisna poročila, kakršno je naslednje, nimajo nobenega nadiha senzacionalno- sti, ker so vsakdanja: »Na trgih in v živilskih tovarnah Ob Spodnjem Renu so tg dpi odkrili ogromne količine kemično preparirane margarine, ki so jo prodajali kot maslo. Po sporočilu državnega pravdništva v mestu Kle ve je en sam trgovec izmed udeleženih poslovnih ljudi prodal tisoč ton tega blaga s približno 45 odstotki čistega dobička. Preiskovalni postopek se med drugim nanaša na goljufijo in na kršenje določil zakona o živilih«. Medtem ko kazenski pregon tatov, navadnih goljufov in mladeničev, ki se vozijo na tramvaju brez vozovnice, pa tudi roparjev in morilcev kar dobro deluje, je zakon proti gospodarskim kriminalcem tako rekoč brez moči Kazen sko pravo je v ZRN (po besedah nekdanjega pravosodnega ministra in sedanjega predsednika republike Gu. stava Heinemanna) še vedno »kazensko pravo malega človeka«. Pri tem velja citirati nemškega pesnika Berta Brechta: »Bančni ‘nbp^ru^mč v primerjavi z ustanovitvijo banke!« ... »Storilci z ovratniki« belimi Seznam možnosti za »storilce z belim obratni kom«, za »gospode goljufe« je tako rekoč brezkončen. Na drugem programu zahodnonemške televizije imajo mesečno oddajo, med katero nazorno prikazujejo početje takih IJu di. Sleparije pri določanju kvalitete blaga, zapletene finančne manipulacije, prodajanje nepokritih menic, ne pošteno mešetarjenje s hišami in stanovanji, ponarejanje vin — to je samo nekaj načinov. Podjetij na papirju, ki poslujejo s pravimi podjetji m pri tem pobirajo provizij*, je več kot kjer koli v Evropi. Pred kratkim so v Bundestagu sprejeli zakon, ki onemogoča navideznega premeščanja podjetij v Švico, s čemer se podjetniki izognejo plačevanju davkov v Zahodni Nemčiji. Ugotovili so, da »deluje« v Švici 2500 nemških firm, ki imajo tam zgolj poštni nabiralnik ali pa majhen medeninast napis na pisarni kak«g:i ottygtnjka Pip sebno poglavje, so zavarovalne goljufije, k$;so predvsem" >v območju zavarovanja resnično ali namišljeno poškodovanih avtomobilov naravnost »škandalozne«, kakor pišejo zahodnonemški časopisi. Te goljufije so dodaten vzrok za nenehno naraščanje zavarovalnih premij. Milijardna škoda nastaja zaradi sleparij z izvoznimi in uvoznimi subvencijami. Ker Zahodna Nemčija subvencionira zahodnoberlinsko gospodarstvo, so za zahodnoberlinsko blago določene davčne olajšave. Vrsta podjetij se ukvarja v prvi vrsti s tem, da prikaže zahodnonemško blago kot zahodnoberlinsko — in pobira razliko v ceni. Isto velja za uvoz iz držav EGS, ki je dokaj manjši, kot ga prikazujejo statistike: uvozniki namreč blago iz »tretjih držav«, ki je podvrže no posebnim dajatvam, z raznimi triki deklarirajo za blago iz Nizozemske ah Belgije in si tako nabirajo mastnih zaslužkov. Po mnenju giessenskega profesorja Tiedemanna bi lahko zmanjšali davčna bremena za vsakega posameznika za 30 odstotkov, če bi rigorozno pobrali vse zaostale davke in kaznovali vse davčne utaje. Goljuf v reaktivcu, policaj v volksvvagnu »Gospodom goljufom« je zelo težko priti do živegš, ker je po zakonskih določilih Previdnejša moram postati. »Morda je možganska anemija. Ne £ bi bilo bolje, če bi pustili ogrevalko?« £ je menil Kimura. V troje smp se po- £ svetovali, ali ne bi bilo najbolje po- ž klicati zdravnika Dr. Kodamo bi S 28 JANUAR zlahka priklicali, vendar mi ni bilo g preveč simpatično, da bi videl mojo ; Nocoj je moja žena iznenada orne- ženo v takem stanju. Ker pa ji je * dlela. Kimura nas je lepo obiskal in srce vidno slabelo, smo ga slednjič le z vsi štirje smo sedeli pri večerji, ko je poklicali Bila je res možganska ane- z __,__________i , j,— mila c na lepem vstala in izginila. Ko se čez čas še ni pokazala, je rekel Kimura: »Ali se ji je kaj zgodilo?« Kadar moja žena srkne preveč konjaka, gre včasih na toaleto in se tam skrije. Torej sem gosta pomiril. »Se bo že vrnila.« Ker pa je le predolgo trajalo, si je Kimura začel delati skrbi in jo šel iskat. Cez nekaj trenutkov je poklical s hodnika Toshiko. Go- mija. »Ni vam treba skrbeti,« me je po miril in ji dal poživilno injekcijo. Ko 8 odšel, je bila ura dve 4 je dr. Kodama odšel po polnoči. Včeraj sem spet spodična Toshiko, pridite hitro! To je stalo mi je slabo in 29. JANUAR preveč pila, pošla sem v toale- ^ pa čudno...« Tudi Toshiko se je no- to. Do tod se še lahko spomnim. Po- £ coj v primernem trenutku umaknila v skušala sem se zavleči v kopalnico in 4 t svojo sobo. sem omedlela: tudi t.esn se še medlo z sem omedlela; .tudi tega se še medlo 4 »Neverjetno, toda vaše spoštovane spomnim Kaj pa se je potem zgo i crosrve mame nikier ne naidem« ie dilo. ne vem več Nekdo me ie moral gospe mame nikjer ne najdem,« je rekel. Ko jo je šla še Toshiko iskat jo je našla v kadi; z glavo na rokah spati.« »Gospod profesor, to je strašno,« je sopihal Kimura in pritekel k meni Sel sem k njej v kopalnico in ji poti dilo, ne vem več Nekdo me je moral odnesti v spalnico, zakaj ko sem se danes zjutraj zbudila, sem spala v ki so visele čez rob kadi, je spala, postelji. Težko glavo imam in nimam \ »Mama, saj vendar ne moreš tukaj moči, da bi stala. Komaj se zdramim, ^ že začnem spet sanjati in dremam ta- 4 ko ves dan. Proti večeru mi je bilo 4 malo bolje in tole le mukoma zapi- ^ sujem. Takoj bom spet zaspala. ^ J*NW*WW««««*M«««»!ANcic««»aX«^XX^XX>fr^XXXXXXV^X>SN&XXX>l»XXXXXXVW>SXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXV . S v« .... t hotel m kandija NOVO MESTO IZLETNIKI — TURISTI — POSLOVNI LJUDJE! Izkoristite storitve v renoviraneni Hotelu Kandija v No vem mestu Na senčnatem vrtu Igra ob večerih plesni ansambel ABADONI Iz Črnomlja Nudimo specialitete: odojka, jagnje kure na ražnju in ostala jedila na žaru Rezervacije sprejema šel strežbe po tel.: 21-41(1 .-v Komisija za delovna razmerja pri podjetju »POSREDNIK« LJUBLJANA Stari trg 3-11 objavlja prosta delovna mosta: 5 PRODAJALK tekstilne stroke Pogoj: KV trgovski delavec in 1 leto prakse. Nastop mogoč takoj. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. 6212 DR. JOSIP SMODLAKA: PARTIZANSKI DNEVNIK - 12 SESTANEK V CASERTI Pogodbe o državnih mejah po prvi vojni - Razgovor z VVilsonom - Pregled fronte v Italiji - Maršalovo srečanje z britanskim premierom Churchillom Iz Banja sem dobil dešifrirano tisto brzojavko iz vrhovnega štaba- Nacionalni komite naroča, naj poiščem vse pogodbe, ki so po prvi svetovni vojni določale jugoslovanske državne meje. Kakih deset jih je. Pri sebi nimam nobene knjige s temi listinami. Tudi v Bariju se ne bo nič našlo. Ce se sploh kaj dobi v Italiji, bi bilo treba poiskati v Rimu. Najzanesljivejša možnost: prositi našega prijatelja profesorja Watsona v Londonu, ki bo pogodbe nedvomno imel v svoji knjižnici Major Podboj, ki je prišel s Malte, mi je pripovedoval o tamkajšnjih razmerah. V vsem. kar je videl, se jasno kaže. da Angleži tudi tam niso naklonjeni našim partizanom. medtem ko domače prebivalstvo ob vsaki prilož nosti izpričuje simpatije. Ladje naše vojne mornarice kolikor jih je tam. so zapu ščene in v slabem stanju Angleži jih ne dovolijo prenoviti. ker se bojijo, da bi odplule k partizanom. Jugoslovanski komandanti so zato nejevoljni. Mornarji na teh ladjah so sami mladi Slovenci. bivši italijanski voja ki iz delovnih bataljonov, ki jih Angleži menda ocenjujejo kot najbolj zveste kralju Ponedeljek. 7. avgusta 1941 Popoldne me Je obiskal po veljnik Ribnikar, ki Je pred nekaj dnevi prišel iz bolnišnice, kjer je bil operiran. Povedal je. da je bil ob pr vem napovedanem sestanku maršala Tita z Wilsonom pri generalu ne le Subašič. mar več tudi kralj Peter Chur< odlov sin Ranti—in- re povedal Ribnikarju, da se maršalu Titu ne bi bilo treba sestati s kraljem, ki je bil tam m ki bi ga poklicali, če bi maršal to želel Angleži ravnajo s tem mladim kraljem kot z lutko. Od Ribnikarja sem izvedel, da je maršal Tito tudi dru gič odklonil sestanek z Wil-sjnom, ker je izvedel, da se je kot v zasedi spet mudil pri njem Subašič, s katerim se maršal zdaj noče sestati. Se le takrat, ko so mu zagotovili, da Subašiča ni več. je privolil, da bo šel k Wilso-nu. Kakor pripoveduje Ribnikar. sta se menda že včeraj sestala v Caserti. Tudi Ribnikar je slišal o velikem kopičenju čet v južni Italiji, ki so — kakor se govori — določene za izkrcanje v Albaniji ali v Grčiji. Ribnikar ie ugodno ocenil moj članek o razmejitvi z Italijo. Ugoden potek razgovorov Torek. 8. avgusta 1944 Ob enih ponoči se je iz Banja pripeljal kurir s sporočilom, da je maršal Tito vče- raj zjutraj odletel v Caserto in da se utegne danes ob vrnitvi na Vis ustaviti v Bariju. Spnčo te možnosti sem danes šel v Bari. Spotoma sem vrnil obisk generalu Branku Poljancu, videl sem tudi političnega komisarja Velimira Jakiča. Do poldneva nista imela nobene novice o maršalovi poti. Priporočil sem jima, naj čim-prej priskrbijo stanovanje Vlad:miru Nazorju, in to po možnosti v bližini vile našita umetnikov, ker Nazor želi tako. Politični komisar baze mi je obljubil, da bo jutri poslal v Cozzano svojega tajnika, ki bo za Nazorja uredil stanovanje v eni naših hiš. Pred kosilom sem se uglasil pri sinu Hranku, dopisniku Tanjuga v Banju Pokazal mi je svoje drugo poroči lo o položaju v Italiji. Neki francoski oficir mu je povedal, da se je začela invazija na sredozemski obali Fran olje. Ugibanja o pogajanjih Angleži so nam sporočil:, da se bo maršal Tito jutri po drugi uri popoldne z letalom odpeljal v Brindisi, kjer bo pregledal vzletišča in tovorna letala, ki vozijo vojaške opremo v Jugoslavijo. Ob petih bo uradno kosilo, potem se bo maršal vrnil v Caserto. Vse kaže — dodajajo Angleži v svojem sporočilu — da pogajanja v Caserti potekajo ugodno. Želijo, naj bodo jutri trije naši oficirji na sprejemu maršala Tita v Brindisiju Dogovorili smo se, da bodo šli general Po-ljanac, komisar polkovnik Jakič in major Sardelic. Poverjenik Ribnikar, ki je nameraval jutri odpotovati na Vis, bo še ostal tu, ker se utegne maršal Tito ustaviti v Bariju. Jaz se bom vrnil domov, general Poljanac pa mi bo jutri proti večeru, po vrnitvi iz Brindisija, sporočil maršalov potovalni načrt za četrtek. Tudi nam se zdi, da je nekakšen vojaški sporazum tako rekoč že sklenjen. Sestanek naj bi Ul strogo vojaškega značaja, toda če je res, kar pravijo nekateri Angleži, namreč da bo na sestanku navzoč tudi premier Churchill, nedvomno gre tudi za politiko. Ker Churchillu prek Subašiča ni uspelo pridobiti maršala Tita za sporazum s kra-., ljem Petrom, za tak spora zum, kot si ga želi, bo zdaj verjetno skušal osebno vplivati na maršala. Angleži pravijo, da ne bodo dali nikakršnega javnega sporočila o sestanku in o doseženem sporazumu. O dnevnem redu sestanka ne vem ničesar. Prav tako mi ni znano, kdo razen načelni ka vrhovnega štaba Arsa Jovanoviča spremlja maršala. Domov sem se vrnil okrog osmih zvečer. Četrtek, 10. avgusta 1944 Včeraj sem bral v »Gazzet-ta del Mezzogiomo«, da so v Bariju končno ustanovili društvo »Prijateljev Jugoslavije« (v glavnem grofa Sforze in komunističnega ministra Pal-mira Togliattija). Okrog šestih popoldne mi je kurir prinesel pismo generala Poljan-ca. ki pravi, da se maršal včeraj ni peljal v Brindisi in da mu niso Angleži še ničesar sporočili o Titovem jutrišnjem programu. Ob pol enajstih zvečer mi je kurir prinesel iz Barija drugo pismo. Iz štaba baze so sporočili, da so jih Angleži obvestili, da maršal Tito pride jutri v Bari. Ob desetih dopoldne bo pristal na letališču San Stefano. Odgovoril sem. da bom jutri okrog devetih v štabu baze, da bomo skupaj pozdravili maršala V pričakovanju Churchilla Petek. II. avguste 1944 V Ban sem prispel deset minut po deveti .V štabu baze so bili vsi naši oficirji. General mi je rekel, da je spet prišlo do spremembe. Navsezgodaj so mu sporočili, da danes ne bo prišel v Bari maršal, marveč načelnik štaba Arso Jovanovič s skupino oficirjev. Maršal se bo verjetno še kak dan zadržal pri Angležih. Predvčerajšnjim je bil v Rimu, kjer si je ogledal cerkev svetega Petra. To je poročal radio Bari predsinoč-njim in sinoči spet, vendar mi nismo slišali, ker ni bilo toka. General Arso Jovanovič lina tu bolno ženo, zato ni prišel na skupno kosilo v štabu baze. Poverjenik Ribnikar, ki je govoril z njim, je izvedel, da so zdaj v Caserti govorili samo o vojaških vprašanjih. Zato so samo oficirji spremljali maršala. Zdaj pričakujejo prihod premiera Churchilla v Italijo. Ogledal si bo zavezniško fronto na Arnu, nato pa se bo sestal z mar šalom Titom. Maršal je iz angleškega letala prav tako pregledal fronto v Italiji, ker pa je bilo slabo vreme, je letalo pristalo in maršal se je vrnil z avtom. Ko pride Churchill, se bodo začeli politični razgovori. Tako je general Arso Jovanovič povedal Ribni karju. Churchilla pričakujejo vsak trenutek. Maršal se bo zadržal pri Angležih še dva ali tri dni, potem pa se bo za kak dan ustavil v Bariju. Med drugim mu bodo zdravniki pregledali nogo. Na skupnem kosilu v štabu baze so bili med drugimi po verjenik dr. Zlatan Sremec. predsednik izvršnega odbora HSS Franjo Gaži in polkovnik Karel Levičnik. Dr. Sremec bo ostal v Italiji samo še dva ali tri dni, dokler se Vladimir Nazor ne preseli v novo stanovanje, nato pa bo šel na Vis. Povedal mi je, da bi morala nedavno biti plenarna seja nacionalnega komiteja, vendar so jo odložili do vrnitve maršala Tita na Vis. V nacionalnem komiteju veliko razpravljajo o bodočih držav nih mejah Jugoslavije, rišejo zemljevide in zbirajo gradivo Gaži odhaja na Hrvatsko Vsi naši bodo verjetno že kmalu odpotoval: iz Italije Umetnikom so naročili, naj bodo čez mesec dni priprav ljeni na vrnitev v domovino Nocoj smo izvedeli iz radia, da je premier Churchill že prispel v Italijo, kjer bo pregledal fronto in imel »pomembne razgovore«. Angleški list, ki izhaja v Italiji, je ob javil vest, da je Subašičeva vlada odobrila besedilo deklaracije. ki se ujema s sporazumom (priznanje nacionalnega komiteja, obsodba iiiliiM n', SREČANJE DRŽAVNIKOV chill leta 1944 v Napoliju. Maršal Tito In britanski premier VVinston Chur Foto: arhiv Dela izdajalcev in poziv vsem borcem, naj se pridružijo narodnoosvobodilni vojski pod poveljstvom maršala Tita). Po isti časopisni vesti bo Subašičeva vlada kmalu naslovila deklaracijo na narode Jugoslavije To je utrlo pot političnim razgovorom premiera Churchilla z maršalom Titom, ki so se morda danes že začeli. Sestanek Tito-Churchill Nedelja, 13. avgusta 1944 Londonski radio poroča, da se bo premier Churchill v Italiji sestal z zavezniškimi vojskovodji, med katerimi ie tudi jugoslovanski maršal Tito. Poročajo, da je prispel v Italijo ameriški državni podsekretar za vojsko. Danes smo iz radia izvedeli, da so vse te osebnosti vključno s Churchillom in maršalom Titom že v Rimu. V Italijo je prišel tudi dr. Subašič * dvema minist-oma. O poteku pogajanj nam je znanih ie nekaj besed, ki sta jih naši vojaški misiji v Bariju po telefonu sporočila podpolkovnik Sašič in šef Titovega ■ kabineta. Ta ie rekel samo: »Dobro je«. In Sašič »Stvari se ugodno razvijajo.« Popoldne sem obiskal Vla-dimira Nazorja, ki se je preselil v hišo blizu umetnikov. Zvečer je prišel k meni general Poljanac. Vprašal me je za nasvet, ali naj se odzove vabilu nekega novega italijanskega odbora, ki vab: našo vojaško bazo. naj se udeleži zadušnice za padle italijanske antifašiste. Ker so člani tega odbora sumljivi ljudje, sva še strinjala, da se naši oficirji ne bodo odzvali vabilu. Maršal o razgovorih 29. ju** 1972 ★ (tan 11 Mnj. M svojim življenjskim tonrikm je nenadoma odšla tudi mama. bebice, prababice, »estre, tete. svakinje in tašča KRISTUSA KR1VEC-MINKA rejene ZUPAN partizanska guli Od drage pokojnice se bomo postorili is hiše žalosti na Jesenicah, ulice 1. meja *t. 124, v ponedeljek, dne 26. junija 1972, ob 15JO na Blejski Dobravi Prosimo tihega sožalje Žalujoči: Street Kristine, Ježice In Franci, seta Mllčt. Jožef, »neha Brenka, brat Cene s družino, vnuki Nadja, MU. Primež, Božene In Janež, pravnukinje Berbike In Mojca Sporočamo vsem znancem m prijateljem, da je premimi moj neposabni mož. oče. nono. brat in svak VILKO KLASEK diplomirani tehnik Na zadnji poti ga bomo spremili v Piranu v ponedeljek, 26. junija, popoldne ob 17. uri žalujoči: žena Nada. sin Zdravke s družino, bratje Srečko, Slavko. Lado in sestri Milena ter Nuše z družinami, svaka Srečko in Stana ter drugo sorodstvo Ajdovščina. Piran, Ljubljana. Kranj, Opčine o seans sorodnikom m snanoem žalostno vest, ds nas js sapustii naš dobri mož, oče. stari oče, tast in stric IVAN TIŠLER apokejenee Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 26. junija 1972 na pokopališču v Celju Žalujoča žena Ema, ato Dužan s družino, hčerka Emlea in drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je. v 80. letu starosti sapt»stila draga mama, stara mama in teta MARIJA KOS rojena ERKLAVEC Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 26. junija 1972 iz hiše žalosti Dragomelj 46 na pokopališče Sent Pavel žalujoči: sinovi in hčere s družinami ter drugo sorodstvo Dragomelj, Črnuče, Avstralija Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila LOJZKA STRITAR nosilka medalje zasluge sa narod, medalje dela in srebrnega znaka OF Na njeni zadnji poti jo bomo spremljali v ponedel jek, 26. junija ob 18. uri is Nikolajeve veže na Žalah 1 Njen lik m društveno politična aktivnost nam bo ostal v nepozabnem spominu Družbenopolitične organizacije ta društva Rožne doline Ljubljana, 24. junija 1972 DOROTHV UHNAK: SEZNAM 24. nadaljevanje Casey Reardon pregledoval vrsto podatkov. ki jih je pripravil Stoney. Dvignil je glavo. »Saj imamo takšen zakon, srček. Prav preprost je: gospodar ima pravico do najboljšega.« »Odličen zakon, če sa gospodar,« je za. bila Christie in se poskusila nasmehniti. »Vbijte si ga v glavo. Pojdite v mojo pisarno in počakajte. In poskusite vsesati nekaj prijetne toplote, kajti zunaj je mraz, hud mraz, ki nas bo kmalu stresal do kosti.« Zdelo se je, kakor da bi glasba prihajala naravnost iz zidov v veži. Bila je prijetno tiha in počasna. Christie se je vprašala, ali je razkošno pohištvo, nameščeno v majhnih in med seboj ločenih salonih, sploh komu potrebno. Zaradi velikanskega vhoda se je obiskovalki zdelo, da stopa v trgovino s pohištvom, kjer nakupovalci ne gledajo nalepk s cenami, preden se odločijo za nakup. Reardon je končal pogovor z vratarjem, ki je na komisarjevo opombo zmajal z glavo ter smehljajoč se odšel. »Pojdiva, Christie,« je dejal in pritisnil na gumb pri dvigalu. Vrata so se odprla. Glasba ju je spremljala v dvigalu in po hodniku sobe št. 901. Reardon je pokazal na gravirano ploščo na vratih: Elena Vargas. Reardon je prostore že poznal. Ko je dal ključe nazaj v žep, je pritisnil kazalec na neslišno stikalo, ki je prižgalo medlo svetlobo v predsobi. »Dajte mi plašč, Christie, vroče je.« Dekletov plašč in svoj površnik je polotil čez ograjo iz rezljanega lesa, postavljeno ob treh' stopnicah v dnevno sobo, ki je bila nekoliko niže kot predsoba. »No, kako se vam zdi tukaj?« Soba je bila proštoma pa tako razkošno in neosebno opremljena kot hotelska veža spodaj. Nobenega sledu življenja, nobenega sledu Elene »Ne verjamem, da bi si lahko privoščila kaj podobnega . .« »Šeststo petdeset dolarjev na mesec. Ne. z vašo plačo si tega res ne bi mogli privoščiti. Počakajte za trenutek.« Pobrskal je po žepih m izvlekel košček papirja. »Tu je seznam oblek, ki si jih žeh naša mala priča. Ce se vam zdi kaj nepriklad-no. kratko in malo izpustite Poiskal bom kovček v omari v predsobi.« Stopil je proti baru, ki je bil postavljen vzdolž stene v predsobi. »Bi popili kozarček, da ai potolažite prehlad?« »Ne, hvala.« Spalnica je bila temačna. Christie je šla z roko čez zid,, da bi poiskala stikalo. Njeni prsti so se dotaknili prave zbirke: sobo so osvetlili nagli in zaporectoi bliski, ki so progasto osvetlili stene. S stropa so prihajali zamolkli zvoki, nagli udarci bobna in zategli elektronski glasovi. Christie je pritisnila na stikala .. Zgoraj, spodaj ... Vsak pritisk je v trenutku povzročil nepričakovan zvok ali preblisk. Roko je stisnila v pest, z enim zamahom izključila vsa stikala in zaklicala v dnevno sobo: »Ne najdem prave luči, gospod Reardon.« »Poskusite stikalo desno od vrat.« »Ah, je že dobro.« Soba je bila svetla in naravna kakor v poletnem soncu. Prva stvar, ki je pritegnila Christino pozornost, je bila postelja. Se nikoli ni videla tako široke. Pokrita je bila z debelim pregrinjalom v barvi sivke. Lot je Elena že povedala, je bilo vse v tej barvi, tudi okvir ogledala, ki je segalo od tal do stropa na steni nasproti postelje.-V njem je odsevala ne samo postelja, ampak tudi nekaj, česar Christie ni mogla razločiti. Opojne sivkine barve so bile prekinjene samo z vrati in* zagrnjenimi okni. Njihova barva se je ujemala s pohištvom nekoliko svetlejše sivkine barve, ki je zaradi igre sence in svetlobe temnela ali bledela. Sto in sto povečav gole Elene v modrem in v najrazličnejših položajih je opazovalo Christie Oparo. Iztegnjena, sključena Elena je čakala tik pri tleh; bujna, skoraj nedolžno gola Elena, ki si je z zgornjo stranjo dlani prekrivala oči, glavo pa nagnila vznak, je počivala na bokih speče Elene. Nekatere fotografije so prikazovale celo telo, druge samo posamezne dele in so gledalca zmedle, ker si ni mogel predstavljati, katere dele ženskega telesa prikazujejo. Vendar ni bilo dvoma, da je bila Elena Vargas vsaka stvar na vseh štirih stenah: sončne, žalostne, vesele, opolzke obline, zaprte ali odprte velike oči, prostaški in domišljav obraz, ponujajoče se telo, ki se je prekanjeno skrivalo pod kakšnim drugim nerazločnim delom telesa. »Kaj mislite o Eleninem brlogu?« Christie se je prestrašena obrnila. Re-ardona ni slišala vstopiti. »Recimo, da je — nekaj posebnega « Zavedala se je, da z rokami kaže po stenah, postelji, po vsej sobi. Reardon je prijel stol pred česalno mizo in ga ponudil Christie. MNOGO PREZGODAJ NAJU JE ZAPUSTIL NAJIN DRAGI MOŽ IN OČKA EVGEN BALEK POGREB POKOJNIKA BO V PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1972, OB 17 URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI. DOLNJI LOGATEC 236 NA POKOPALIŠČE ŽALUJOČA ŽENA GIZELA. SIN MIRJAN IN DRUGO SORODSTVO DOLNJI LOGATEC. MARIBOR. 3EBEBORCI, ANKARAN SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAS NEKDANJI SODELAVEC JAKOB JAVORNIK UPOKOJENEC POGREB BO V PONEDELJEK, 26- JUNIJA 1972, OB 13.30 NA POKOPALIŠČU V STEPANJI VASI KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAS SODELAVEC oec. EVGEN BALEK KOMERCIALNI DIREKTOR POGREB POKOJNIKA BO V PONEDELJEK, DNE 26. JUNIJA 1972 OB 17. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI V DOL. LOGATCU 236 DOBREGA TOVARIŠA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU »KLI« KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE »■posli m nedoločen čas DIPLOMIRANEGA ELEKTROINŽENIRJA smer šibki tok, H ima vesel te zn delo v avtomatskih telegraf sko-telef on--centralah in sicer na delovnem mevu referenta za izgradnjo komutacijekih naprav Zaželena je praksa na Mi napravah. Družinsko stanovanj# na razpolago in bo vseljivo do najkasneje 1. septembra 1972. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku M dni po objavi na naslov: Komisija ca medsebojna delovna razmerja pri Podjetju za ptt premet Celje. 63661 Celje, poštni predal 171. 6206 Po dolgotrajni in hudi bolezni me je zapustila moja ljuba mati, teta, svakinja Štefanija Ceh i rojena KLUN učiteljica v pokoju Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu dne 26- junija 1972 Žalujoči: sin Dušan z ženo Zorko, nečakinja Zdenka in družine Kvovskv, Ceh, Volavšek, Zlatič. Mirtič in drugo sorodstvo Priština. Ljubljana, Zagreb, dne 26. junija 1972 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE 24. JUNIJA 1972 UMRL prof. dr. JOŽE RANT PRVI PREDSTOJNIK STOMATOLOŠKE KLINIKE KLINIČNIH BOLNIC V LJUBLJANI PIONIRJA SLOVENSKE STOMATOLOGIJE IN ČELJUSTNE KIRURGIJE IN ORGANIZATORJA SODOBNEGA ZOBOZDRAVSTVA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU POGREB BO V TOREK, 27. JUNIJA OB 16.15 NA ZALAH STOMATOLOŠKA KLINIKA KLINIKA ZA ČELJUSTNO KIRURGIJO KLINIČNE BOLNICE LJUBLJANA 12. stran it DELO OBJAVE — OBVESTILA Ponedeljek, 2«. junija 1972 \ Ponedeljek, 26. junija 1972 Festival XX. JUBILEJNI! POLETNE KO> TURNE PRIREDITVE X. BALETNI BIENALE V torek. 37. junija ob 20.15 bo e preddverju Križank svečana otvoritev XX. Poletnih kulturnih prireditev ta V. Baletnega bienala Ob 20 30 bo Balet SNG Ljubljana predstavi: v poletnem gledališču v Križankah prvo jugoslovan- sko izvedbo baleta Arama Hača-*urjana SPARTAK. Koreografija: HENRIK NEUBAUER. V sredo. 3T junija ob 20.30 oo gostoval v poletnem gledališču v Križankah Balet NP Beograd. Na sporedu: Rouasel — BACCHUS IN ARIADNA. Burt — GOLEM. Ravel - BOLERO. Vstopnice so v prodaj: vsak dan od lO. do 12. :n od 17. do 1». ure ter uro pred pričetkom v Križankah Gledališča DRAMA SNG Ponedeljek. 26. junija, ob 20. ur: — David Mer cer: FLINT. Abonma C m izven. Vstopnice so tudi v prodali. I OPERA IN BALET SNG Torek. 27. jun/ja. ob 20.30 — Aram Hačaturjan: SPARTAK. — Celovečerni balet. Jugoslovanska krstna izvedba. V Letnem gledališču v Križankah, v okviru V. baletnega bienala Lj. festivala. Vstopnice so v prodaji v Križankah Nedelja 2. julija, ob 20.30 — Verdi: TRUBADUR. Gostovanje mezzosopranistke Ruže Pospii-Baldan:. članice Metropolitan Cpere New Vork. V Letnem gledališču v Križankah. Vstopnice so v prodaji pri festivalni blagajni v Križankah od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. RTV Ljubljana STOKED U PONEDELJEK 4 30—S. 00 DOBRO JUTRO! — mre. ob 3.00 Porodi«: 3 30 Danes za vas; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Vremenska napoved: 6.50 Rekre-acja; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.25 S*» današnji radijski m TV sporedi Z OO PoroCila: S.I0 rva.bena ma-inej.: 9.00 Poročila: 9 05 Pisan svet pravljic :n z«odo: 9 20 Poleta: :-n*»raja; 9.40 Z revijskim orkestrom Heinz HOt.er. :0J» Danes dopoldne: 1020—12 00 Pn vas doma: 11.00— 11 30 Poročila -- Turist ICm napotki za naie goste * " i;.ne. '2.00 Poroč.la — Na današnji dan. 12.10 Richard Senom; Prsna suita po Couper.mi. 12.30 Kmetijski nasvetl: 13.40 Igrajo tuje nihalne godbe: 13.00 Kratka poročila: 13.15 Obvestita tn zabavna glasba; 14-00 PoroCila; 14.10 Lind- ske pesmi sveta: Nizozemska; 14.30 NaSt poslušale: Čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Dogodki n odmevi; 15 JO Glasbeni intenr.eso: 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe: 16.00 »Vrtiljak«: 16.40 z orkestrom William Gardner: IT.tlO PoroCila: 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne: 18.00 Poročila — Aktualnosti doma :n po svetu: 16.15 Popevke in ptesn: ntmi: 18.45 Poletni kulturni vodnik: 19.00 Lahko noC. otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 M:nu:e g Štirimi kovač:: '9.30 Ra. dijski dnevnik I. programa; 20.00 Stereofonski operni končen; 21.30 Tipke in godaia: 22.00 PoroCiia: 22.13 Za ljubitelje jazza: 23.00 Poročila: 23.05 Literarni nokturno: 23.13 Zaplešite z nsmt: 24.00 Poročila in konec oddale. TELEVIZIJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.00) — iBgdi 17.40 K la": vitez. Intermeezo — lut- kovna filma — Risanka — (Ljub) 18.05 Obzornik (Ljub) 18.20 Kremenčkov: — ameriška barvna risana serija (Ljub)' VEČER AVSTRIJSKE TV: 18.50 Kulturni magazin — oddaja avstrij TV (Ljub) 19.15 Pesem z Dunaja — barv. odd. avstrij. TV (Ljub) 19.50 Cik-cak iLJub) 20.00 TV dnevnik (Ljub) 20.25 3-2-1 iljub) 30.30 Herbert Holba — Ernst A. Aekker: Zadnlt alnar dra. ma avstrij. TV (Ljub) 22.00 Dunajski kabaret — barv. odd. avstrij. TV (Ljub) 22.25 Avsinja v »liki — inform oddaja (Ljub) 22.35 PoroCila (Ljub) IKF — oddajnik Krvavec: 17.35 PoroCila (Zgb) 17.40 Lutke (Zgb) 18.00 TV vrtec (Zgb) 18.15 Kronika iZgb) 18.30 TV pošta (Bitd> 19.00 Mladi za mlade (Skop) 20.00 TV dnevnik (Zgb) 20.30 Spored italijanske TV TV Zagreb — Sijem«: 20.30 Odiseja miru (Bgd) 21.00 TV drama (Bgd > 22.25 Skoraj tZgb> Obvestila V galeriji ARKADE Ljubljana, Trg revolucije 18 je odprta rtast a va VIZUALNIH KOMUNIKACIJ. dela Društva likovnikov-6bli-kovalcev Slovenije. IIBO ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI Kapaloka je danes zaprta. Odprta pa jo vsak dan (razen ponedeljka) od 20. ure dalje, in sicer ob torkih, sre-t-ui :n Četrtkih do 0.30 ure, ostale dneve ob koncu tedna )Pi do 1. ure. Vstopnina je vse dni 10 dinarjev, vstop pa imajo le starejši od 18 let (kontrola osebnih izkamic). Ori&uui£ V hAŽŽbATh 12.00 Poročila, obvestila; 12.05 Glasbu: 13.00 Poročila, obvestila; 13.05 Glasba; 14.00 Poročila; 14.05 —15.00 Glasba. 188M Kino nPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA. Miklošičeva e. 28: ob 15.30. 18 in 20.30 amer. film RAPSODIJA V MODREM Rekla: Imng Rapper. Glav. vi.: Robert A Ida. Joan Lasi.e. Alezts »er: Marc S.menon. Igrajo: My-lene Demongeo:. Jean- Vlaune Bouillon. Alida Vaili :n drugi. Hrvmvsk: podnaslov-.: Tednik št. 25. Predstave ob 18. 18 Ul 20. urt. KINO ŠIŠKŠ: premiera amer. barv. CS p-as*. vesietna LOVEC NA KRVAVE NAGRADE . Bountv Killer) Sce narij: R. Alezander. Režiser: Spencer Bennc' Igrajo: Dean Dvnea. Rod Kamer on. Odrle Dalton m drugi. Tednik .Sloves-nost ▼ Djerdapu«. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. Hrvatski podnaslov:. Dvorana je klimatizira, na! KINO SAVA: amer. barv CS pus' film TARAS BIT.JBA Igrajo: Tony Curris. Vili Brvtmer in drugi. Tednik št. 23. Preds-ava ob 18 uri. Samo danes' ODSLEJ ZAČETEK PRED-STAV OB 18. URI! Prodaja vstopnic * vseh kine-matograffh od 14. ure dalje, za maline jn. Poletnf kino in Sata uro pred pričetkom. KINO TRIGLAV: angl.-franc detektiosk: film SHERLOCS HOLMES — OGRLICA SMRTI, ob 16. 18 in 20. ur-.. Igrajo: Ctinstopher Lee. Sen: a Berger in Thorlejr War-hers. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje KINO DOMŽALE: amer barv. film MURPHVJEVA VOJNA, ob 20. uri. POTI JOČI DOMŽALE: amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAS — gostovanje v Lazah v Tuhinju, ob 20. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer oarv. film MOST PRI RE-MAGENU. ob 19 url. KINO KADOATJirA: ital. bar-, kr.m. film PIK AS PROTI OBA-ESCEA-.ALCEM. ob 20. ur. KINO CENTER — KRANJ: amer. komedija NASI SOROD NIKI. cb 16. 18 :n 30. url. Naj-bolj kom:fen film nesmrtnih ju-nakov Stama in Olia KINO STORŽKI — KRANJ: ital-Špan barv. pust. film AHATA KANGASIERO. ob 16. 18 in 20 ur. KINO RADIO — JESENICE: franc barv. rim LJUBEZEN A' TROJE, ob 17 in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film TISTI. KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI. ob 18 m 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. CS film ZLATO ZA HRABRE (BOJEVNIKI). ob 17.30 m 30. uri. Vstopnina zvi-Žana. KINO DEL. DOM - TRBOVLJE: amer. barv. CS film TOPOVI ZA KORDOBO. ob 18. uri. KINO SVOBODA - TRBOVLJE II: amer. barv. vestem ZAKON V PEKOSU. ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv film KO SO ZENSKE IMELE REP. ob 17 in 20. ur:. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer barv. film VOHUNKA DARLING LIL V. ob 18.30 in 20 30. KINO IDRIJA: ital. oarv f:bn DJANGO IZZIVA SARTANO. ob 18 in 30.15. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 amer. satirična komedija IDIOT V HOLLVWOODU • repriza*. V glav. vi.: Jerry Le-wis in Bil! Richmond. Ob 18 in 20.15 jug osi. barv. komedija LEPA PARADA. Zadnjič! Obvestilo čebelarjem Gozdne opazovalnice jgvljajo: Lipovec (Dolenja vas na Dol.): 30. do 22.: -{- 1.10 kg na travniškem cvetju. Podkraj (Hrušica): 20. do 22.: •*» 1.50 kg na travniku; ušice vidne na smrek: :n hoji: mastne kapljice je opaziti na listih leske in robice Lenart (Gornji grad): dne 22. 6. je bil donos na smreki in jelk: 2.30 kg. Zgornje Zreče: 17. do 22.: -*- 3.10 kg na smreki. Lovrenc na Pohorju: 19. do 21.: 3.00 kg na travniku, a tudi zoaiari.i r>r».--a «e .e ^krlovi- ca: dne 22. 6.: - 2.20 kg. dne 23. 6.: 4- 1 50 kg. KINO UNION: ob 15.30. 17.45 in 20. un ital.-špan. barv. CS vestem VOLK SIERRA BLANKE. Kratki film: Sovjetski prostori. KINO PARTIZAN: ob 15. ur: predstava za upokojence z amer. barv. VV pust. filmom TARZAN. UPORNIK D2UNGLE. Ob 17.45 in 20. uri franc. barv. W ljubez. film RAPHAEL ALI RAZVRATNIK. Zadnjič! KINO UDARNIK: ob 15.30 ital. barv. CS glasbena melo-drama POT SLAVE. Režiser: Mano Girolami. V glav. vi.: Ciaudio Villa, Suzan Martin. Maria Kuadra. Ob 17.45 in 20. ur: amer. barv. VV pust. film TARZAN UPORNIK DŽUNGLE. Zadnjič! KINO POBREŽJE: zaprto! V TRSTU UGODNA MENJAVA DINARJA pri tvrdkah, ki so včlanjene v »club T«. Ta znak je na vidnem mestu na vratih trgovin in pomeni zaščito jugoslovanskih kupcev. pospešuje spreminjanje eritema v pigment, je nedosegljiv po lepo porjaveli koži. preprečuje sončne opekline :n vnetja, ne ovira pa delovanja ultravioletnih žarkov, kar je njegova največja prednost. 1247*0 Republiški prometni Inšpektorat SRS obvešča vse koristnike cest. da bo cesta II 361 na odseku od odcepa na Pohorski dom do Bol-fenka zaradi razširitve ceste m podiranja -ireve« zapeta 7B cca 4 delovne dn: od 27. 6. 1972 dalje. Dostop do hotela Bellevue bo ob tem času od Spodnjih Hoč na Pohorski dvor do Bovile na hotel Bellevue in obratno. -O KOMPLETEN PENZION NA MORJU 47 dinarjev Otroci s starši 20 dinarjev. Peščina ob morju je dolga dva kilometra. Bivanje pri zasebnikih — prehrana v počitniškem domu. Za julij :n avgust sprejema rezervacije: ODMARALISTE »ZRENJA- NIN« UNIJE (otok pri Lošinju). _________________________5807-0 n Mali oglasi NUDIM vam prevon z 21 tovornjakom. Po tel. 48-128. 20061.8 ODDAM sobo ooebi, ki je pripravljena varovati otroka 4 ure v dopoldanskem času. Oglasite se popoldne po tel. 323-835 ali pa osebno Dečkova 15, Bežigrad. 20047-8 PRODAM dobro ohranjeno centrifugo. Ogled vsak dan med 13. in 16. uro. Veselova 17, pritličje desno, Ljubljana. 20022-4 ODDAM neopremljeno sobo z uporabo kopalnice in kuhinje. Ponudbe pod »Predplačilo za eno leto od 300-400 din«. 20023-6 SODO oddam takoj. Ponudbe pod »Vrhovci«. 200104 MLADA mirna uslužbenka 'e sobo s kopalnico. Motno predplačilo za '6 mesecev. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 20496-6 POLAGAM vse vrste plastičnih podov. Tel. 343-733. 266574 MIREN fant išče opremljeno ali neopremljeno sobo, lahko tudi v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Miren«. 20662-6 IŠČEM sobo, po možnosti s telefonom Ponudbe pod »Predplačilo«. 20666-6 PRODAM ali zamenjam za avto gradbeno parcelo v Ljubljani ali kak drug material, večjo univerzalno stružnico z orodjem in kopirno napravo. Ponudbe pod »10 M«. 20664-7 MLAD novinar išče sobo v Centru ali neposredni bližini. Ponudbe pod »1. julij«. 20672-6 OD 15. 8 do 5. 9 iščem sobo v Ljubljani, najraje v Šiški. Ponudbe pod »Praktikantka«. 20870-6 KOMPAS JUGOSLAVIJA mex slavnik UUBLJANA, Tavčarjeva 8 a tel. 321-306, 321-552. 331-556 NA DOPUST HITRO. VARNO IN UDOBNO Z REAKTIVNIMI LETALI DC 9. SAMO POL URE VAS LOČI OD MORJA, CE SE ODLOČITE ZA KVALITETNE IN VERJETNO NAJCENEJSE 8-DNE-VNE POČITNIŠKE PAKETE, KI SMO JIH PRIPRAVILI V______ — MAKARSKI Z NAMESTITVIJO V ZASEBNIH SOBAH I. KATEGORIJE DIN 850 — _____ — V KASTELAH Z NAMESTITVIJO V ZASEBNIH SOBAH I. KAT. DIN 730 — ALI V HOTELU VISOKE B KATEGORIJE »RESNIK« DIN 920.— V cen: paketa ie vračunan letalski prevoz in letališke takse, prevoz z letališča Split v Kaštela oz. Makarsko in obratno. 7 polnih penzionov in turistična taksa. V pred in posecont znižane cene. za otroke do 10 let posebni popusti. Na željo posredujemo namestitev tud: v Umagu. Rovinju, Poreču. .Programi, informacije in prijave v vseh poslovalnicah »INEX -— SLAVNIK« :n pr: pooblačenih za-st opn i k: h. 4617-0 MIRNO sobo v bližini centia išče resna študentka. Ponudbe pod »Mirna«. 266674 DIJAKINJI iščeta sobo. Ponudbe pod omako »1. julij«. VAS VABI NA ZANIMIVA POTOVANJA: O 1. 7. GROSSGLOCKNER — INNSBRUCK — ZUGSPTTZE, 3 dni • 1. 7 GORTINA — GROSS GLOC8CNER, 2 dni • 3. 7. DUNAJ. 2 dni • 3. 7 BENETKE — SAN MARINO. 2 dni • 7. 7 LONDON — WINDSOR. 5 dni, letalo, izredna cena. potovanje tudi 21. 7.. 4. 3.. 1« 8. • 10 7. PARIZ — FONTAINE BLEAU — VERSAILLES. 7 dni • 30 7. GARDA, obisk Veronske arene, glasbene oočitnioe, 7 dni • 19 8. RIM Z OKOLICO. 5 dni • 20. 8 ŠVICA — JUNGFRAU-JOCH. 6 dni • 20. 8. PARIZ — VERSAILLES — LONDON — WINDSGR. 10 dni • 22 8 POTOVANJE V SIBIRIJO, 11 dni • 36. 8. DOLINA LOIRE. 8 dni • 26. 8 ŠVICA — ITALIJA, 7 dni • 9. 9. SOLUN — ATENE — MI KENE — DELPHI. 9 dni • 15. 9. FRANCLJA, v Provanso prek Ažurne obale, 10 dn; • 20. 9 BARCELONA, svetovno prvenstvo frizerjev. 10 dni • 21 9 SOVJETSKA SREDNJA AZIJA. 8 dn: • 23. 9. AMSTERDAM — ROTTERDAM — BRUXELLES — LUXEMBOURG. 9 dni • 24 9. KOLN, mednarodna razstava PHOTOKINA. 7 dni. S KOMPASOM NA OLIMPIJSKE IGRE V MUNCHEN. Prenočišča so v hotelih v središču Munchna oziroma v najbližji okolici. Prijave sprejemajo poslovalnice KOMPASA. PUTNIK Ljubljana, poslovalnice VIATORJA. CREINA Kranj, AVTGPROMET Nova Gorica, kjer dobite tudi podrobne sporede. MLADA zakonca z dveletno hčerko iščeta enosobno stanovanje s kopalnico v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Mirna in poštena«. 20673-6 ZAKONSKI par brez otrok išče enosobno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe 'pod »Možnost predplačila«. 206774 PRODAM enosobno prazno stanovanje na Rakovi jelši 75. 20681-7 KDOR potrebuje dopoldansko ali popoldansko pomoč za strojno knjiženje, naj odda ponudbo pod »Honorarno«. 26884-2 nrvo pomladansko sonen ,e najbolj nevarno' Sve-'ovno znam 1 schamba-f n nudi idealno sončenje zanesljivo varuje pred opeklinami m vnetjem zagotavlja lepo po-, v.elo polt, je prava čarobna palica kozmetike' DEKLE, k: .ma veselje do gostilne, dobi službo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28 — Ljubljana. 20685-1 PRODAM kombinirano omaro, oreh — kombiniran štedilnik — elektrika, butan. Tei. 311-702. 20886-4 INŽENIR elektronike z devetletno prakso v delu z: 1. merilnimi instrumenti, analizo meritev in v sistemih kontrole s kompjuter ji; 2. planiranjem in organizacijo industrijskih projektov — išče zaposlitev s polnim delovnim časom Ponudbe pod »300«. 20888-2 GARSONJERO ali sobo, po možnosti s posebnim vhodom iščeta študent in študentka. Ponudbe pod »700 ND«. 20800-6 SOBICO oddam; po možnosti šivilja. Ogrinčeva 20. Stožice. 20928-6 DEKLE :šče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Prosim, pomagajte mi«. 20753-6 ZARADI selitve izredno ugodno prodam kompletno posteljo, dve garderobni omari, kavč. 3 fotelje. pisalno mizo. omaro s pomičnim: vrati. Informacije od 15. ure dalje po telefonu 316-868. 20895-4 PRODAM «3000 kom. italijanskih modularnih votlakov* 19 x 29 x 19 Ponudbe pod »Medvode — gotovina«. 20896-4 STRUŽIM in lakiram parket. Informacije po telefonu 57-347. • 20901-8 ZAKONSKI par brez otrok išče večjo sobo, opremljeno ali neopremljeno. Šalih Zukanovič, Djakovičeva 10. 200624 MIRNA fanta iščeta sobo. Ponudbe pod oanako »1. julij«. 20064-6 GARSONJERO, opremljeno, oddam za dve leti. Ponudbe pod »Predplačilo 1 leto«. 20905-6 PROSVETNA delavka išče sobo v . Ljubljani. Tudi inštruira. Cenjene ponudbe pod »1. julij«. 209064 MLADOPOROČENCA brez otrok nujno iščeta opremljeno sobo ali garsonjero, vseljivo 1. julija. Ponudbe pod »Plačam dobro«. 20910-6 PRODAM novo sedežno skupino (kavč in dva fotelja) za v večjo sobo. Ponudbe ood »Ugodno«. 20913-4 PRODAM kombiniran otroški voziček »Giordani«. Ogled vsako popoldne: Zupet, Tomažičeva 40, Vič. 20614-4 DVE MLADI uslužbenki iščeta sobo, izredno študirata, souporaba kopalnice. Ponudbe pod »Takoj«. 209154 UGODNO prodam še nerabljen tovarniško nov pralni stroj »Gorenje« Bio-BS-863, 12 programov. Ogled moien vsak dan dopoldne, na Tesarski 8/V pri Dajč. 20910-4 DEKLE nujno išče opremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Šivilja«. 20898-6 SKROMNO sobico v središču ali bližnji okolici Ljubljane rabi fant Ponudbe pod »Julij«. 206484 ŠTUDENT 4. 1. elektro-fakultete išče centralno ogrevano sobo. Možno tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Julij ali september«. 20692-6 USLUŽBENKA išče sobo z uporabo kopalnice, možnostjo kuhanja ih posebnim vhodom. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 20645-6 Obveščamo sorodnike,- znance in prijatelje, da je preminil Edo Bregar-Don Pogreb bo v torek, 27. junija 1972 ob 17. uri na Žalah iz Jurijeve vežice Ž a 1 u j o č *i: žena z otrokoma Edom in Jelico, sestra Milka z družino, Donček in Nastica ter drugo sorodstvo Borovnica, Ljubljana, Kranj, Medvode, 25. junija 1972 Sporočamo žalostno vest, da je v 74. letu starosti umrl naš nenadomestljivi mož, oče, stari oče in stric Rafael Faganel upokojenec in Maistrov borec Od njega se bomo poslovili v torek, dne 27. junija 1972 ob 14.30 na pokopališču v Dravljah. Do pogreba leži v tamkajšnji kapelici. Žalujoči: žena Helena, sin Franci z družino in sorodstvo Ljubljana, Osek, Mojstrana, 24. junija 1972 Umrl je naš ljubljeni, nadvse dobri mož, oče, brat, ded, tast in stric prof. dr. med. JOŽE RANT predstojnik stomatološke klinike v pokoju, nosilec Reda zasluge za narod z zlato zvezdo Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 27. junija 1972, ob 16.15 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah » V veliki žalosti: žena Vida, sinova Jože in Andrej, snaha Mira, vnuk Joško, sestra Ana in drugo sorodstvo Ljubljana, Godešič, Reteče, Stara Loka, Stražišče, dne 24. junija 1972 TRAGIČNO NAS JE ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI DIREKTOR IN USTANOVITELJ EDO BREGAR -DON USTANOVITELJ IN BIVŠI DIREKTOR TOVARNE PLASTIČNIH MAS IN SINTETIČNIH SMOL FENOLIT — BOROVNICA NAŠEGA USTANOVITELJA IN PRVEGA STROKOVNJAKA V NASI TOVARNI BOMO OHRANILI V TOPLEM SPOMINU i NA POSLEDNJO POT GA BOMO POSPREMILI Z 2AL V TOREK, 27. JUNIJA 1972 OB 17. URI KOLEKTIV IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA TOVARNE SINTETIČNIH SMOL IN PLASTIČNIH MAS DONIT-ROROVNICA BOROVNICA, 25. JUNIJA 1972 GLOBOKO POTRTI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE SKLENIL SVOJO PLODNO ŽIVLJENJSKO POT TOVARIŠ EDO BREGAR -DON UPOKOJENEC, POBUDNIK IN UTEMELJITELJ TER PRVI DOLGOLETNI DIREKTOR NAŠE MEDVOŠKE TOVARNE IZREDNEGA ORGANIZATORJA, STROKOVNJAKA TER BIVŠEGA NAJZASLUŽNEJŠEGA ČLANA KOLEKTIVA, BOMO OHRANILI V NEIZBRISNEM SPOMINU NJEGOV LIK PREDANEGA BORCA ZA SOCIALIZEM, TEHNIČNI NAPREDEK IN LEPŠE ŽIVLJENJE NAM BODI VSEM TRAJEN IN SVETEL VZOR SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU DELOVNA SKUPNOST TOVARNE TESNIL, PLASTIČNIH MAS IN FILTROV V PODJETJU DONIT, KEMIČNA INDUSTRIJA MEDVODE k \ V MEDVODAH, DNE 24. JUNIJA 1972 i D REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNEGA NATEČAJA ZA CIGARETO KI JE BILO 16. IN 17. VI. 1972 V ROVRUU I. nagrada avtomobil Austin 1300 special 1. Prpič Marietka m Stjepan. 41000 Zagreto Novo Prečko. Dotoromčeva 74/»b, I ulaz stan 38 II. nagrada avtomobil Austin 1300 . Noroed Filip. 41010 Zagreb — Dubravm. Cugovec Pitati-deva 13 III. nagrada avtomobil Mini Moris S. Karan Dragan. 53210 Rortnj. ulica »valbo 12/1 IV. nagrada magnetofoni »Grundig« 1. S raj Emilija. 42300 Čakovec. Kalmčka 16 2 Zunkov.c Ivan. 64380 Kranjska gora ISO 3 Cučkovič Branko. 79500 Livno. Hidroelektra .Upa. 4 Majnanč Ing. Ivica. 41000 Zagreb. Pralnica 7 5. Djema Manja. 11000 Beograd Suvoborska ulica broj 3 6. Ajdar-.č Mile. 11000 Beograd. CvJjiceva 84'I 7. C.sar Ladis.av. 56000 Vinkov« Gundulitoeva 25 5 Martin&č Elvira. 52210 Rovinj. Augustr P*m 52 9. Kadnc Ar ran. 79400 Čapljina. Oslobodjenja 35 10 Čirič Zvjcsda. 52390 Buje. pošt lah T> 11 Cluara Brenčič. 53394 Umag. ulica Cortam 42 12 Marčinko Jelka. 50000 Dubrovnik. V. Lastnskoga 4 13 Zupančič Dragica. 41000 Zagreb. Lenjtngradska 1 /II 14. Dr. Slobodan Crgunc. 43000 Varaždin. Ivaiv-čka 33 15 Sergovič Ivan. 52210 Rovinj. Carduč: bb 16 Smol jo Branko. Split. Jugosl. iseljetuka 33 17 Sudar Zdravko. 54550 Val poro. Matije C upe a 44 II Lampe!) Mil Jenko. 43000 Varaždin. R. Bcdkonča 6 b 19 Dukir Ivica. 41000 Zagreb. Vlaška 45 20. Opačič Gojko. 41000 Zagreb. Gajraee 851 /iV 21 Cerluka Ante. 41000 Zagreb. Cvjetno napelji 119 III 32 Haraminčič Dorde. 41270 Dugo Selo. Cobovlčeva 1/1 33. Mioč Marinčič Izabela. 58000 SpLt Brače Sanuni 13/IX. stan 36 24 Smdarčič Ivan. 53000 Pula. B). Posavsko« 17 25 Jurc Vesna. 54400 Dakovo. JNA 6/ni 26 Černelč Manja. Ljubljana. Društvena u.ica 2 37 A-ambuk Jadranka. 55300 Sl. Požega St-spona Radiča 56 28 Gannar Stane. 64000 Kranj. St Rozmana 11 29 Ofelopčič Miljenko. 41040 Zagreb. Hrastova JS b 30 Manč Marinko. 53303 z p Okla) kod Krina 3! Kovačič Elza. 51000 Rijeka. Deren&nova 15 32 Rogač Andrej. Ljubljana. Celovška 99 c 33 Glavan Ankica. 51000 Rijeka. O. J. Mornarice 20/11 34 Sajmca Arna. Zagreb. Makančeva 12 35 Jvrocnela Erman. Rovinj. A. Rismondo 14 36 Rušo Aieksandar. Zagreb. Nalješkovičeva i/IV 37 Bogadek Ivan. Petrljanec kod 5'araždina V Nazora 201 38 Kuzmanič Radrro). 51410 Opatija Uaikus Tita broj 111 39 Salkovic Mijo. 41000 Zagreb. Mikuliu 8 40. Pe-nAič Josip. Sl. Požega. Borisa Kičnče 7 41 Jtorkjuki Lea. 41000 Zagreb. Volilno 24 43 J-imič Mirta 71000 Sarajevo. Gonca J4 43 «ačkovič Kanca. 42250 Duga Resa Komijenovičeva 35 44 'Julalič Mustala. 7849J Bos Gradiška Dubravv 2 a 4" Božac Rina. 52000 Pula. Radarova 18 4* Car Franjo. Rijeka. Božkovičeva 8 4' Prpič Milan, 41000 Zagreb. Knežija 805/III stan 44 . 46 Kad ja Aieksandar. Senj. .DIP. — Senj 49 Vasic Nenad. 50000 Dubrovnik. Sustjepanska 34 5n ooazi Aulio. 53000 Pula. Sptnčičeva bb H ulaz 2/S Sl Maraš Dragan. 52380 Novigrad. Antena! 10 SC Turadija En ver. 71000 Sarajevo. Avd. Jabučice 5 53 Lukič Jakov. Rovinj. Kuv: broj 2 54 Lacko 2eljka. 56255 Sol Jaru 55 Zupan Stjepan. Slavonski Brod. I G Kovačič 42 56 Penile Vesna. 31415 Lov ran. Zabeji 37 57 Krelja Mirko. Rovinj. F. Iskra bb'TV 56 Lukiš Mirko, profesur. 5C2T0 Ž-raar.ia Maršala Tita 59/1 59 Fuac.ch Giorgio. Rovinj. Chiurco Silvano br. 3 &■ prahonč 2eljko. 47oui Kari ovac Nade Dimic 4 •1 PandtiRc Josip. 58000 Split. Brace Sani n 32 «2 Fabrts Manja. Rovinj. Trevisol 24 63 Kvasina Ivica 58334 Zaostrog. Krčma »K-mp« 64 Brkič Mira. 41800 Zagreb, lahtnaka 11 'V 63 Rogoz Irena. Kariovac. Moše Pijade 12 66 Alujevič Fabijan. Split. Tesllna 13 67 Josič Dragu:m. 41000 Zagreb. Klaičeva 54 68 Cačovic Manja. 61000 Ljubljana. Tnglavska 13 69 Pevalek Manjan. 410(0 Zagreb. Pilipovičeva 6 70 Mohorovič Aldo. RnvJn). Grtooii bb 71 Ceng.č Semsudm. 71000 Sarajevo. P. Koso v. c a 6 XXI '7 72 Lupec Irena. 41000 Zagreb. Vitasovičeva poljana 8 73 Lovrič Smiljan. 58000 Split. Prvoborsk- 71 74 Batnofcč Nikola 44000 Ssak. Nikole Demonje 17 75 Panjan Mlade 410C0 Zagreb. Knžaniceva 9 76 Jeianc Vesna Zagreb. Preradončeva 28 77. Bilanovlč Dragoljub. 11070 Novi Beograd. II Bulevar 171/56 78 Radkovid Mirna. Zagreb. Maksomrska 44 79 Butnrac Zlata. Zagreb. Brozova 6 S Ozre'ic Vanda. 51000 Rijeka. Borisa Krinča 22 81. Lukač Ivica. 79545 Kazagmac. Lisfeovaža 12 82. Isakovič Antonije. 11000 Beoarad. Študentski trg 19/IV 83. M:kitic D-.no. Kanlanar. Sožtčt 2 84 Al viž Božo Pula. Tvorna'ka 6/11 85 Galič Branko. 71000 Sarajevo. 2! maja broj 33 86 Duru* Lazo. 41000 Zagreb. Iliča 7/41 d 87 Senkovič Viško. Vrsar. Rade Končan 16 a 88 Suflaj Man jan. Samobor. Husttca 1' 89. Lulic Todor. 51500 Krk. O Priče 3 90 Bsgovic Andjelo. Durdevac. Basančekora 33 9! Davidovtč Dušan. Senj. Kranjčevičeva 5c 92 Boljunčič Drago. Zminj. Pitan broj S 93. Llpec Slavko. 55000 S!. Brod. B. Strumbergen 50 »4. Miculuuč Gojko. Rijeka. Antuna Kokči 15 Tunuč 85. Mii-čtc Ivo. Split. Kozjačka broj 7 96 Ceni Željko. 41000 Zagreb. Proiet brigada 236 97. Cotič Drago. Sisak. Gajevm 14 98. Jambrek Stanja. Zagreb. Anke But orač 27/6 99 Vukotae Milan. 47240 Slunj. G Popova c bb lot* Vrepčsnrtč Mil jenko. Zagreb. Nalježkovičeva 9 V. nagrada švicarske ure: 1 Plkutlč Rosi. Zagreb. Branumrova 39/1 2 Ačkar Hamdija. 58300 Makarska. Rade Končar 34/1 3 Rutors Dražen. 47000 Kariovac. Gajeva 37 4 Sane Nadia. 52273 Motovun. Hotni .Kaste., 5 Av-.rtrr.t Milan. 54330 Podr S.atina Karazhna S 6. Komar Rutica. 41000 Zagreb. Cmčičova 3/ 7. Soiebar Dušan. 61000 Ljubljana. Unbartova 92 8 Amčic Man jan. SSOOD Split. Pr.laz 8 Korpusa 2/n 9 Pajlč Marko. 54000 Osijek. Kačičerva 1 10. Pleše Velimir. 51313 Kuk Jak — broj 8C 11 Skate Jagoda. 4100» Zagreb. V laška 96, II 12 Matkovič Veljko. Rijeka. Carle. Kosom 22 13. Pokrajac Egidio. 53100 Pula. Titogradake 9 14. Jug Prane. 63222 Koband. Vršna 5 15 Granut Mladen Pula. Vida »va.be l/I’ 16 Doram Gtulio. Pula. S Dobrič 18 17 Jambrošič Dragan. 58 000 Split. Aljinmnča 2/n 18 Kušej Vanda. 61000 Ljubljana. Vodnikova 93 19 Žagar Marijan. 51000 Rijeka. D. Strug ara 24 a 20 Tihomir Bojan. Zagreb. Petrova 4 L 21. Palisla Željko. 51420 Labin. Marcilmcr 20 22. Ltster Karlo. 51361 Suaak. Kučni broj 103 23. Miškič Ante. 53000 pula. S Grubiže broj 9 34 Savtž Bado-.an Pula. Gajeva broj 4 35. Lukič Zlatko. 54000 Osijek. Prankoponska 93 c/I 36 Vunkt Marko. 41310 Ivamčgrad. •Tehnika- - Zagreb 27 Icičev Milica. 41000 Zagreb. Maksimiralo 44/1 28. Hrgov.č Slavko. 54000 Osijek. Kuhačeva j 29 Vujič Vinko. 442SO Petrinja. 28 Slavon udar divizije 7 20 Stipan Zdravko. 44250 442JO Petrinja Reljkovičeva 69 31 Zelenika Jure. 52210 Rovinj, gostiona »Balkan« 22 Skočilič Manja. 68261 Jesenice na Do!.. Nova Vis 21 33. Aleksič Živka. 24000 Subotica. Put M Pijade 21 34 Pačenski Scevo. 41430 .Samobor Zagreb. Gisitk 36 35 Lazkomč Mijo. Rijeka. ul. Ante Kos.Ca — Rika 11/b 36 Martine* Marijana. Varaždin. Sajmište la 37. Logar Violeta. 4190 Ljubljana. Pnntžetova 14 38 Vukmir.ca Dur o 58004 Radučič. Kmr. Mokro Polje 39 Blažene Ivo Split Smodiak.na 9/n 40. Kožutič Viktor. Krapina. Trg Zagrebačkih bngada 11 «1 Mitrovič Vinko. 51000 Rijeka A. Mihiča broj 6 62 Zagrajski Nikola 54000 Osijek. Bosutskn naselje 52 43 Lukež Bruno. 53333 Potpičan. Sv-č> bb 44 Modnvčič Mil jenko. Petrinja. O-Jera 18 46 Bilič Man jan 52215 Vodnjan O Corlato 64 46 Jovanovič Josip. 51260 Crtkvemea Sopatjska 4 47. Mauronč Zdravko. 52300 Pazin Kaščerga II 48 Sviger Josip. Bjelovar. T. Vinkovi«! 22 49 Lukič Dantca. Rovinj. Kun brci Z 50 Sam Dum. 41000 Zagreb. Ognzovič*- 14 51 Frtaja Boško. 50000 AlbenJk. Tmmički put broj 1 53 Zanko Galiiano. Pula. Stjepan Konzul Istranln br I 53 CuJton Jelena. 41000 Zagreb. Zamenhnfova 36 54 »najder Stjepan. Rovinj. Karmelo bb 55 Krulej Tatjana. Ljubljana. Potrčeva 4 K Stos Lidija. 41000 Zagreb. Vukottnonceva 7 97 Radič Ante. Zagreb. Tinsko 26/111 •i Tiradi Zvonimir. 55000 Slav. Brod. Se>«lišle Brače Ra. dlča 14 59. Dukič Milan. 41000 Gospič. Marka Oretkoviča 163 60. Topič Mladen. 42300 Čakovec, ul. JNA 2 61. Kordič Željko. Vrtanika 253. otok Krk 62. Prusinea Emilija. Zagreb. Mandičev trg 17 63. Drutko Zvonko. Varaždin. Narod, osi obod jetija bb 64. Kostelič Ankica, Zagreb. Br. Hausniča br. 13 M. Filipovič Kati ja. 58000 Split. Gajeva 9 66. Maljačlč Koviljka. 51000 Rijeka. Narodnog '»»«>■ l/n 67. Peranič Tony. Rijeka. Duzepe Karabmo 9/III 68. Kazina Zorana. Kučerina 11, Zagreb 69. Mdotič Dino, Sožiči broj 2. pošta Kanlanar 70. Militič Dino. Sožiči 2. pošla Kanlanar 71. Knapi Klaudijo. 51420 Labin. 4 Kature 1/8 72. Nikolič Anica. 54000 Osijek. Blok Centar 6/n 73. Andnščak Julija. 41000 Zagreb. Iliča 2č3 74. Jer omela Erman. Rovinj. Aldo Rismondo 14 75. Ciceron Eugen. Rijeka. zp. Matu!Ji. Kučr broj 39 76. Ljikar Vladimir. 54000 Osijek. Park M Tita 4/1 77. Condrtč Damir. 51550 Mali Lošinj. Del Konte Dovani 6 78. Lubec Irena. 41000 Zagreb. Vitasovičeva poljana 8 79. Nevežčanin Dr. Dinko. Rijeka. Dure Strugara 62/b 80. Zelenčič Slobodan. 51550 Mali Lošinj. JNA 81. Deimo Nadi ja. Rovinj, ulica Zdenar 8 82. Orenko Boris. 68250 Brežice. Tomšičeva 11 83. Vinski Ksenija. 41000 Zagreb. Gunduličeva 34 84. Novosel Filip. 41040 Zagreb — Dubrava, Cugorec Pa-tačičeva 12 85. Lugina Zdravko. Osijek. Rade Končar* 52 86. Manule Dubravko. Rijeka. Ložmjska 14-1/III 87. Ivankovič Slavko. 43500 Daruvar. M. Pijači« 19 88. Šajn Branka. Zagreb. Ogrizovičevs 14 89. Mamula Todor. Rijeka. Duzeoe Karabinr 9/III 90. Rukavina Male Pula. Spinč-.čeva 29 91. Ivkovič Dušan. Rovinj. Karmelo 11 92 Gubarev Nina. Zagreb. Prilaz JNA 59 93. Kukoleca Radmila. 44000 Sisak. M. Klauč 32 94. Kaballn Darka. 51250 Novi Vinodolski Zdravka Paladi-na bb 95. Naletina Ivica. 72000 Zenica. aAuto Remont« 96. Rajxjtec Vlasta. 66230 Postojna. Kolodvorska 1 a 97. Bogut Ivo. 58300 Makarska. Jadranska 4 98. Soldatič Ida. Motovun. Stjepana Beletiča 33 99. Sožič Marija. 52352 Kanlanar. Sožiči. Osnovna tkola 100. Petelka Vatrosiav, 55000 Sl. Brod. Kanadžičeva 20 101. Žuljič M ato. 52224 Sikirevci, Gajeva IM 102. Brajnovič Ivan. 52300 Pazin. Brajkovi« 25 103. Horvat Tihomir. 41000 Zagreb. Kačičeva 15 104. Ivkovič Živorad. 51300 Delnice. Narod, oslobodjenja 19 105. Paško Sudič. Zagreb. Zvonigradska 30 106. Hrvoj Margita. Zagreb. A. Butorac 19/11 107. Bužkovič Vlačo. 50215 Gruda kod Dubrovnika. Popoviči 108. Kolar Milivoj. Zagreb. Od vojak Nikola Demonje 10 109. Topič Darko. Knin. Narodnog ustanka 4 110. Kovač Žarko. Rijeka. Kumičičeva 3 111. Magduč Miodrag. 47300 Ogulin. P. Praradov.čeva 2 112. Lanegger Arijana. 66230 Postojna Prekomorska 2 113. Kneževtč Mirko. Pančevo. Srbljanska 41 114. Ručerič Stanka. Zagreb. Mokrička 14 115. Žtvaljevič Rajko. 81310 Budva. Odjel unutrašnjih poslova 116. Baus Jute. 55000 Slav. Brod. Užarevičeva 13 117. Budicin Francesco. Rovinj. Zdenac 1 118. Cmojevac Željko. 56270 Županja. M TiU 59 119. Baienovič Zdravko. 41040 Zagreb. Barak« 41 120. Verbič Fedot. Zagreb. Svibovac 9 131. Doružič Ljubica. Zagreb. Voje Kovačeviči 10 122. Akovič Veselm. 84300 ivangrad. Dušana Buježeviča 8 123. Koraljka Mladenovič. 43000 Varaždin. M. Tita 8 124. Vodušek Franc. 62250 Ptuj. Zelenikov« 2 125. Goran Zvonko. Rovinj. Hotel »Eden« ■ 126. Kugli Darko. 54000 Osijek. Keršovanijevm 13 - > 127. Bela Vesna. Zagreb. Mirkovečka 12 I • - 128. Pemuš Mira. 62000 Maribor. Prežihova 21 129. Kožčec Aleksandra. Zagreb. Križaničeva 16 130. Rešetar Danica. 54530 Podrav. Slatina Kolodvorska bb 131. Volčič Marija. Rovinj. De AmicU 11 132. Medvešek Marija. 61420 Trbovlje. Devžkf 1 133. Ježek Tomislav. 44000 Sisak. Zagrebačka cesta 2 134. Rupčič Drago. 52000 Pula. Trg Republike 13/11 135. Kaliman Biserka. Zagreb. Srebren lak 64 136 Rukavina Olivera. Našice. 17. travnja 3 137. Ungar Marijan, 63250 Rogaška Slauna 82 138. Viltč Željka. Sarajevo. A. Cesarca 6/1 139. Miholič Marijan. 41070 Zagreb. Gračani Dol je 47 140. »ožtarek Bora. Lepoglava. Ves bb 141. Gradečak Ivan. 42000 Varaždin Kučan Marof. Varaždinska 36 142. N. Lehrmann. Ljubljana. Dom Tabor 9 143. Kišpantič Tomislav. 47250 Duga Resa. Slokanova 19 144 Lovrič Ljubomir. 43260 Križevci. Tomislavova S 145. Tulič Seiko. 71000 Sarajevo. Skenderija 42 146. Cvitanovič Sonja Split, aurija Biankini 10 147 Capič Muslala. 58000 Split. Prvoboraca 2' 148. Sopič Ivica. 41322 Lipovijam, Kolodvorski 78 e 149 Mlinar Walter. Opatija. Kumičičeva 1 150. Butkovlč Anica. 54000 Osijek. Opča Bolnica — Ljekama 151 Travica Bora. Rijeka. Giuseppe Duella 2!/V 152. Bogovič Ivica. 47280 Ozalj. Stari grad CterlJ 1 153. Matijevič Marijan. Zagreb. Racinova 1 154. Maretič Milka. 43000 Bjelovar. Gunduličeva 4 155 Gabrič Zdravko. 42223 Var Toplice. Nad Zidom 2 156. Petrač Jun J. Ljubljana. M Krpana 36 157. Koičinovič Slobodan, 56230 Vukovar. B Kidriča 4/1 158. Bolkonč AUlio. Pula. Sarajevska 6 159. Sožič Marija. 52352 Kanlanar. Sožiči. Osnovna žkola 160. Ognjenovič Nada. Sisak. Dure Dakoviča 5/33 161. Jelič-Krstulovič Jožo. Split. Avnoja 53 162. Vujič Tomislav. 55000 Slav. Brod. Franic Gospočlča 34 163. Bartoletti Wanda. Pula. Monvidal B 164. Rcbok Ivica. Lov ran. M. Tita 28 165. Sunara Katarina. 58000 Split, Avnoj» 56 166. Habek Zvonko. 42000 Varaždin. Zavojina 6 167. H lik Ivan. «7000 Karlovec. Smičiklasov 20 1«8. Zimmer Srečko. Zagreb. 2igrovičeva 7/1 169. Snidanč Robert. Zagrttb. Hetnze ova 1 170 Bolech Jožko. Split. Blhačka 3/III 171. Reakovtč Bruna. 52210 Rovinj. Boln-ca 172. Božič Miloš. 52310 Buzet. Ede Nemamlk-« 6 173. Prpič Vladimir. Zagreb. Mostarska 25 174. Lin* Rudi. 52341 Žminj. Juri« 12 175. Ciglarič Franjo. 42300 Čakovec. Mthovljan 67 176. Brajdič Zora. Zagreb. Radičevo šetallšte 19 177. Hunevir Celikovič. 75248 Teočak kod Tuzle 178. Hromrn Viktor. Rijeka. Seniskih Uskoke l/V 179. Hercog Miran «3000 Cel le. Truharlevs 4 180. Veber Karlo 66230 Postojna Stud eno 54 181. Lukič Jakob. 75365 Doma.jevac 182. Jakovac Ing. Ivan. Zagreb. Smederevska 13 183. Tepič Drago. Zagreb. Vrhovčev vljenac 84 184 Prodan Vojka. Poreč. Partizansko Set&1 išče 3 185. Zelenika Jure. Rovinj. A. Ferrt 58 186. Turk Vlada. Zagreb. Ružmarinka 17/III 187. Bosandič Branko. Zagreb. Stud. dom »D Salaj« Tvrt-kora 5 188. Paulin Franjo. Rijeka. Istarska ulice 112 189. Radič Dordano. Poreč. 52364 Lovreč 190 Durišič Mira. 56223 Borovo. Durdjeviča 2 191. Arapovič Miroslav. 58000 Split. Študentski dom. M. Gorsko* 56 192. Stih Valerija. 65222 Kobarid. Staro sel- 44 193. Mazič Ada. Zagreb. Haultkova 2 194. Britvič Zdravko. Pula. Ljubljanska 30 196. Lovrenčič Josipa. Zagreb. Senoina 28 196. Smllkovič Ljubiša, Zagorje O/S. cesta zmage 43 197 Očko Stjepan. 47000 Kariovac. Draškovičeva 4 198 Milenkovič Dobnla. 11175 Bežanija. Pere Segedinca 14/VI. st. 52 199. Štraus Stjepan. Zagreb. Šubičeva 62 200 Kovačič Nikola. Zagreb. Malinova 30 201. vrbac Vladimir. 52310 Buzet. Gortana 3 202 Havrle Zoran. Zagreb. Rendičeva 16 M3 Hukučka Mišo. S4422 Gorjani. Josipovim ko« Dakova 204. Pavlič Milan. 68000 Novo mesto. Partizanska 5 2t5 Beakov.t: Ruža. Rovinj. Bolnica 206. Frankovlč Eduard. Pazin. Partizanska 3 207. Dedalč Alma. Trebinje. Može Pijade brol S 208. Milotič Dino. Soži« 2. Kanlanar 209. Uržič Ivan. Ljubljana. Lepi pot 14 a 210. Žilico Jasmina. Zagreb. Pasaričeva 8/IV 211. LJuboJa Dušan, Ljubljana. Titova 63 312. Palečlk Darko. Zagreb. Sišičeva 34 213 Bekič Bogdan. 54431 Cepin. M. Oreško vid* 46 214 Grkovič Milivoj. Sarajevo. Nikole Kašikov‘ča 9/V 215 Rodin Ante. 59000 Šibenik. Varaždinska 35 216 Miškovič Dušan. 52001 Pula. Banjote 76 ~ 217. Kmet Karlo. Žminj. Kmeti broj 36 ___ 218 Dokovič Miloš. 57000 Zadar. Pavllnovičevm S 219 Rovina Silvio. 52371 Višnjan. beogradska 17 Caklč Boris. 41000 Zagreb. Polič Kamova 5 Franič Vlado. 54400 Dakovo, Popovičeva 8 Ničetič Marija. 52000 Pula. Viška 12 . . . Dr Vratnjsn Mileta. Osijek. Garaizonska ambulante Sanic Zoltan. 24000 Subotica. Gundolideva 53 Novakovič Jovo. Zagreb. TuSkanac. 13 Kalčič Roko. Rovinj. Vljenac 3 Ožič Pajlč Vladimir. 58000 Split. Urar. Prvoborca « Cabran Bruno. Rovinj. Carducct 16 ____ Kostelič Žarko. 41230 Krapina. Ivana Rendlda 4 230 Sožič Ankica. 53000 Pula. Aldo Negr 22 a 231 Bartoleti Vlatko. Pula. Monvidal 92 232 Milotič Dino. Kanlanar. Roži« 2 Baldun Antun. 50287 Mlini Maršanlč Željko. Rovinj. Hotel Eden Milotič Dino. Kanlanar. Sožič 2 Lukič Jakov. 75365 Dotnaljevac Zah orodni Boro. 78000 Banja Luka. Zvonka Galiča 319 Rubin Branka. Varaždin. Dalmatinska 4 Cemulj Klaudin. 51420 labin. Marcilica 11 36 240. Durkovič Ivo. 75365 Dotnaljevac. Rast broj 729 241. Kaliman Biserka. Zagreb. Srebren Jak 64 220 221 323 223 224 225 226 227 228 229 233 234 235 226 237 238 239 aataližto 33 362. Jeramela Erman. Rovinj. A. 243. Zagoda BoeUJka, Zagreb, n Cvjetno naaaij« 30 344. Badurina Kriatian. Rovinj, hotel Eden 245. Blažina Dorina, 51420 Labin, ravni 2 246. Čorba Vladimir, 33000 Bjelovar, Baker!čer trg 26/1 347. Lencur Mijo. 4130 Samobor. Moše Pijade ll 248. Kuzik Dubravko, Zagreb. Rade Končam 248 249. Alenka Kundih, Celje. Kersnikova 53 250. Nikolič Dušan. 51000 Rijeka, Studenuk 6/IH 251. MnrtMč Vladimir, 51217 Klana, Studeča 3 252. Vlahovič Srdja, Zagreb, Horvatinova poljana 11/IV 253. Dožen Milan. Beograd, Narodnog fronte 22 a 254. Slklč Mirjana, Zagreb. Dani«čeva 51 255. Aliagič Azur, Sarajevo. Jovana Cvijiča 8/5 256. Skrij Janez. Ljubljana. Križevnižka 5 257. Markočič Ante, Sarajevo. Trg oslobodjenja 1 258. Vanjo Grabar, 65250 Brežice. Cesta Prvih borcev g 259. Zupič Pečar. Pula, Anka Butorac 7 . 260. Jagodič Staša. Ljubljana. Prešernova i 261. Rogulič Bratislav, Brežice, 21. maja 18 262. Savine Jure, Rijeka. Put Vinska Valporiča 17 263. Križanič Zvonko. Zagreb, Hreninska 4" 264. Bertolič Krunoalav. Mostar. M. Tita 76 265. Petrovič Vlasta, Zagreb. Vrbaničev* 37/111 266. Garič Vedran, Rovinj. BeogradAa 82 267. Nosiš Ivan. Rijeka, Zagrebačka 19 268. Kindel Liljana. 43000 Bjelovar, Bakaiičevn 269. Tasiš Marija. Rovinj. Trg slobode 5 270. Bartoleti Vlatko. Pula, Momvidal 32 271. Soš-.č Marijan, Kani aru. r. Osnovna šola 272. Vidolin Jure. Rijeka. Gornja Vežica C-9/III 273. Margetič Slavica 41000 Zagreb, Zaprudje 40/XV 274. Giavičlč Ivica, 58300 Makarska, Poljana Ju-čeviča 3 275. Bartolovič Mirko 51000 Rijeka. Malonji 250 276. Martinec Branko. 41000 Zagreb. Špansko Maržani« 2 277 Mulvaj Desanka, 43300 Koprivnica. Nikole Severoviča 6 278. Knapek Dragica, 41040 Zagreb Klaka II/5 Dubrava 279. Bartoleti Vivjana, 52000 Pula, Monvidal 33 280. Bubnjevtč Zlatana 71000 Sarajevo. Slaviše Vajn$ra IU/2 281. Markovič Branko 41000 Zagreb. Dubravka Dujšlna 14 282. Tejieš Zvonko 41000 Zagreb, Mandičev tr° 13/11 283. Ruponovič Marinko 66000 Kojier, Vojkovo nabrežje 34 284. Verbič Jožko 66250 Ilirska Bistrica. Tavčarjeva 5 285. Jakovljič Mirjana 41000 Zagreb. Mirjevska 20 286. Zajačko Mirjana 56230 Vukovar. M. Tita 44 287. Radulič Liljana 51000 Rijeka. Sibensk. 5 288. Sinjerec Biserka. 43300 Koprivnica, Nikola Tesla I 289. Markovič Branko 41000 Zagreb. D. Dujšina 14 290. Radič Stjejian, 51250 Novi Vinodolski. Trg pallh boraca 1 a/L 291. Halilovič Halid. 77240 Bosanska Krupa, Lenjinova 19 292. Jurič-Grgič Ante 47201 Braganič »Hidroelektra« 293. Brajuha Marjuča. 52321 Cerovlje, 44/a 294. Brbot Marjan. 41000 Zagreb Gunduličeva 7 295. Matas Zdravka, 42000 Varaždin, Dure Salaja 21/IV 296. Coklo Dražimir. 43000 Bjelovar. B. Adjije 9b 297. Pofiovič Borisav. 51273 VratnikJLlelnice 298. Kuhar Erik. 52000 Pula, Ivana Cankara 3 299. Malek Vlado. 43293 Veliki Zdenci. Zdenački Gaj 17 300. Buzadjič Zdravko-Braro 51264 Jadranovi Kložtar 46 301. Milčlč Anton. 47000 Kariovac JNA 31 /VI 303. Jurišak Ivica, Rijeka. 10 striljenjenih 16/a 303. Brenčič Florjano, Umag VI Gortana 42 304. Japončič Vladimir. 54400 Dakovo. Matije Gupea 38 305. Katič Jordana. 58340 Pioče. Bačlna 306. Kneževič Željko. Zagreb, Tmjanska 7 a 307. Brolich Stjepan. Zagreb. Moše Pijade 165 a 308. Grgocilč Vera. 43216 Vrbovec, Pirakovec 2 309. Rukavina Tomislav. 54000 Osijek. Blok Centar 41 - 310. Halilovič Useir. Lelo. Derventa. 19. aprila 14 311. Marinkovič Vesna. 41000 ZagTeb. Solovljeva 10 312. MihaJUč Slavica. 51000 Rijeka. M Curbera 1 /II 313. Svigir Vesna. Zagreb, Kulužičeva 17/IV 314. Bravar Veljko. 52300 Pazin. Bravani 49 315. Perič Žarko. Varaždin. Vrarova 8 316. Jurič Tihomir. 51256 Drama!j, Manostr «1 317. Bravar Veljko. Pazin. Bravari 49 318. Brenčič Florijano. 52394 Umag. VI. Gortana 42 319. Brenčič Chiora, 52394 Umag, VI. Gortana 42 320) Milotič Dino. 52352 Kanlanar, Sožič. * 321. Martič Eva. Slavonski Brod. Klaričev«, broj ž 322. Milotič Dino 52363 Kanlanar. Sožiči 2 323. Knežič Branka. 54000 Osijek, Stanita Vraza 10/1 324. 2erovica Mirjana. 78300 Prijedor, Omladinska 7 325. Simetski Durdjica. Zagreb. Kamarifova 5 326. Stimac Zvonko, 51301 Brod na Kupi. Krivac 5 327. Brelo Josip, Varaždin. Masarikova 1 a 328. Brčul Viktor. 57000 Zadar. Kovačkr. 14/1 329. Pavletič Ankica. 47250 Duga Resa. Knapičeva 29 330. Lukič Jakov. Rovinj. Kuvi 331. Brenčič Florjano, 52354 Umag, VI. Gortana 52 332. Skulrič Anica. 52000 Pula. Vlcenca iz Kastva 3/II 333. Soldatič Branko. Motovun. Beleti« 33 334. Preden Sergio, Rovinj. Aldo Rismondo 3 335. Piškul.c Maja. Zagreb. Knežija 20 336. Sarič Josip, Zagreb, Voltino 32 337. Kugli Darko. 54000 Osijek. Keršovanijev- 13 338. Nazanskv Vladimir, Varaždin. Gorana Kov<«ča 7 339. Durkovič Anto. 75365 Domaljevac 340. Bili jan Zoran. -Zagreb. Tošovac 10 341. Inhof Hermina. 43000 Bjelovar, M Tita 9 342. Devic Perica. 51000 Rijeka. Joakima Rrkovca 5/IV 343. Matijevič Durdja. Osijek. M. Gorkog 112 344. Došen Milan, Beograd. Narodnog Fronta 23 a 345. Lavrič Nada 61000 Ljubljana. Jadranska 2 346. Hansi Franjo, Zagreb. Petrovogorska lijeva odvljak 9 347. Kuftlč Ante. Pula. Beogradska 109 348. Erceg D irdje. Zagreb. Viška 6 .349. Saneta Danica. Zagreb. Lopažtdevr 2 350. Vinter Ljudevit, Zagreb. Strosmajerov trg 5 .351. Milotič Dino. Kanlanar. Sošl« 2 352. Ciganovič Sandra. Pazin. Setaližte Nar ustanka S .353. Jovanovič Rade. Beograd. Gospoda ra Vučiča 231 354. Rajakovič Lidija. 54000 Osijek. Radičeva 18/1 355. Sclma Kornelija. Zagreb. Jablanovac 2/IIT .356. Podgorelec Lidija. 62000 Maribor. Zabokova 5 357. Pleše Antun. Zagreb. Sopot 9-8/V tre« ulaz I kat 358. Joka Jovan. 41000 Zagreb. Hotel Beograt Petrin jaka broj 71 359. Brajenovič Branka. Zagreb. Kušlan ova 67 360. Bačič Jagoda. Rovinj. R. Boškoviča bt 361. Jakupovič Hamdija, 77220 Cazln. Opžtinski sud 362. Lukič Jakov. 75365 Domaljevac 363. Ante Žaja, Rovinj. Ronjgova bb 364. Miler Vladimir. Zagreb, Kranjčevičeva 21/n 365 Mundjar Vladimir. Slav Požega, Mužička škola 366. Suhič Tomislav. Osijek, Bratstva jedinstva 152 367 >. Tatkovič Miljenko. Pula. Skopljanska 27 368. Levak Ana. Zagreb. Kačičeva 4 369. Torič Neven. 59000 Šibenik. Mandalinskl žrtava 22 370. Godlnlč Katica. 42000 Varaždin. R. Konča ra 10 371. Sušberič VJekoslav. Rijeka. F. Prešerna 37/III 372. Ivkovič Dušan. Rovinj. Beogradska 59 373. Vukovič Ivica. 54500 Našice. Tomislavova I 374. Durkovič Anto. Rovinj. Kuvi 2 375. Vukov Silvano. V. C. Emina broj 1. Pula 376. Volarič Josip. 41420 Jastrebarsko. Gornji Deetnac 1 s 377. Jesin«č Franc. Split. Poljana 27. marta 5 378. Sepec Ivan. 68250 Brežice, Cankarjeva 17 .379. Košutlr Nevenka. Zagreb. Damjanovičeva 3/II 380. Pavlovič Miloš. Beograd. Post restante 514453 381. Vigrinovtč Mira. 43260 Križev«. Trg M.Tl ta 34 382 Skorič Branim, kod Matutinovič, Zagreb. Lanjinov trg 15/1 383. Eržen Rafael. 65381 Idrija 56 384. Miličevič Jure. 57000 Zadar. Put dimni očara bb 385. Talevič Hrisanti. Beograd. Generala M. Živkoviča 3 386. Puhalo Zvonko. 54551 Belišče.. Radničk. 39, Bistrin« 387. Bojsvič Zvonka. 61000 Ljubljana. Hradeckega 82 388. Antlčevič Zvljeedana, 58212 Kažtel Sučurac. Pallh bo-raca 11 389. Brajkovič Vlaste. Zagreb. Primorska 14/' 390. Zubič Marija. Zagreb, Kamaufova 5/Id 391. Tolič Vesoljko, Zagreb. Deslničsa 5 392. Harambašič Sulejman. Zagreb, Gejnlce 8531 393. Nizamič Alma. Zagreb. Dobri Del 27 394. Skočič Ružiča, Rijeka. Podplnjol 313 396. Zorc Ellsabeta Mali Lošinj. Dovani del Ponte 6 396. Žagar Jernej. 64000 Kranj. Levstikova 1 397. Brbot Josip. Zagreb. Gunduličeva 7 398. Car Dem i ra. Zagreb. Dordjičeva 6 399. Rant Janez. 61000 Ljubljana. Kamanora 53 400. Mavrinac Branko. Mali Lošinj 401. Krešlmir Franc. Zagreb, Prilaz JNA 70 408. Rukavina Ljubomir Sarajevo. Jovana Cvijiča 13 403. Stantlč Josip. 24000 Subotica. Mihaela Radrnča broj 30 404. Cabran Davor, Rovinj. Beogradska 8* 406. Babič Dragutin. Sisak, A. Cesarca V-/9 406. Perič Sonja. Pula, Skopljanska 35 407. Janko Iran. Pula. Juriče Kalem 46a 408. Begin Brano. Slavonski Brod. N, Oraškovtča 17 409. Živkovič Zvonimir, Vinkov«. B. Kovačeviča 31 410. Stanlšak Marija, 41172 Podsuaed, Pionirsk- 3 411. Polonca Perona. Ljubljana. Riharjeva 12 412. Durkovič Ivo. 75365 Donaljerac. Rast br. 73» 413. Pačenski Stavo. 41430 Samobor. Gisnik 26 414. Lukič Danica. Rovinj. Kuvi 2 415. Milinovič Milan. Rijeka. Proletarskih brigada 12/IV 416. Maretič Vlado. Rovinj. Kattea Benussi bb 417. Debeljak Viktor. 66210 Sežana. 1. maja 6 418. Petsche Željko. Zagreb. Dani«čeve 45 419. »imun Jukiča. 59322 Bulič kod DmlSa 420. Mujič Mario, Zagreb. I Južna obala 30 421. Prodnik Martin. 63320 Velenje, Celjska c. 13 422. Ljubomir Pavličič. Zagreb. Savska c. 79e 423. Starčevič Milan. 11070 Novi Beograd. Radoja Dakiča 11/8 424. Matejčič Darko. 51260 Crikvenlca. Pavl- Radiča 138 425. Benčina Anton. Osijek. Niška 25 428. Barbič Aldo. 51432 Nedeš«na. Sumber 587 427. Vilmoč Kabor, 24000 Subotica. BaJ. Vin. 122b 428. Podbevšek Vojka, 61210 Ljubljana — Šentvid, Vižmarje, - Pa* Bena pot 6 429. Kosmač Bogomira, Ljubljana, Ljubeljska 33 430. JeUnlč Jerkan, 41000 Zagreb, Bogišičeva 1 431. Lader Mio, Velika Gorica. Kurilovečka 3 432. Mario Cikar, Zagreb, Amroševa 1 433. Bego Ante. 59000 Šibenik, Ruže Vukman 4 . 434. Bertovlč Štefanija, Zagreb, Ouhrmnovlčeva 4 435. Milč Ante. 54000 Osijek, Vukovarska 10 436. Pastuovič Ivan, Rijeka, Aldo Colonelo 6/V 437. Matuatč Ivica, 44250 Petrinja, Gajeva 129 438. Kiiliš Aragan-Dada, 57000 Zadar. Benkovačka 11 439. Kitanovlč Goran. 55300 Slav. Požega, Taj kova 15 440. žuvela Saša, Split, B. Santinl 13 441. Serdan Vojteh. 61420 Trbovlje. Vreskovo 6 442. Brenčič Florijano, 52354 Umag. VI Gortana 72 443. Dekanlč Dubravko. Zagreb. Prečko Dekaniča broj 9 444. Slavoljub Božič 71300 Visoko, ul. D. Rosulje 33 445. Solomun Franjo. Zagreb, Papova 6/9 446. Antovič Nada. 31000 Titovo Užice, Sarajevska 2/22 447. Maurac Josip. 54500 Našice, Strosmajerova 74 448. N Ikič Olga, Mostar, Avenna 25/III * 449. Noharič Mulija, 52000 Pula, Olge Ban 4 450. Zelenika Jure, 52210 Rovinj, gostiona »Balkan« 451. Lipnjin Nikola. 42000 Varaždin. Slavensks 11 452. Planinc Rea, Rakar br. 63 453. Gregorič Rudi, Umag. Andjelo Mediče 454. Jardas Branka. 47322 Vrbovško, Stubica 7 455. Artukovič Zelič Marija, 41040 Zagreb. TreSanja 23, Ret-kovec 436. Filipa! Velimir. Zagreb, Banatska 7 457. MattSa Nikola, MMORijeka, Nikola Kresnika 17 458. Vidas Milka. Labin, ulica Slobode 1 459. Goluža Drago. 41421 Hrv. Leskova« Brezovica 39 460. Mušija Aiša, Sarajevo, Kralja Tomislava 17/III 461. Grubišič 2eljko, Pula, Gortanova 28 462. Sovek EMI, 63312 Savinjska dolina. Prebold 8 463. Bukša Ante (Suliman) Otok Pag, 5. April 31 464. Nenad Vukovič, Zagreb, Wickerhauserovs 19 465. Olga Kovačevič, Zagreb, Mi romarska 13 466. Živkovič Anica, 55000 Slav. Brod. Gajeva 36a 467. Kos Vidica, Zagreb, Kranjčevičeva 1 468. Kecelj Zlata. 61000 Ljubljana. Hranilnlšk.. 16 469. Simunac Miro, 47000 Kariovac. Don j a Gaza 4 470. Baštinac Petar i Naja, Rijeka, Porečka 96 471. Marinič Joeo. Zagreb, Vrapče 41090, Strigovačka 16 472. Gojkovič Zdravko. Beograd, BUečka 17 473. Ajdarič Mile, Beograd, Cvijičeva 84/1 474. Markovič Marijan, Zenica, Save Kovačeviča 3, pod. Autoremont 475. Šumak Josip, Zagreb, Brače Cvijiča 13 476. Zovko Nenad. Zagreb, Gortanova 4/1 477. Sarič Nikša. 58000 SpUt, Zrtava fašizma 56/VT 478. Hrček Ivan. 41040 Zagrebačka Dubrava, Bački od vojak 8 479. Dubravka Tumpa. Zagreb, Vukovičeva 1/IV 480. Kuharič Bruno. 52210 Rovinj, Carduoc. bb 481. Nedič Vesna. Beograd. Jove niča 100 482. Cikada Josip. Pula, Meduiinska 24 483. Erceg Ivan, 52380 Novigrad, Antenal 10 484. Lončar Darko. 41040 Zagreb, Vlasinička lOa 485. Zužič Zvonko. 52394 Umag, E. Miloš 10/1 486. Stevan Nikolič. 11222 Jajinci, Beograd. I Nova br. 66 487. Francetič Branka, 41330 Novska, Kolodvorska 35 488. Milutič Dino. Soši« 2. Rovinj 439. Nedok Alenka. Ljubljana, Trgomerjeva 80 490. Vori Biserka, 41050 Remete, Bukovački zavoj 1 491. Lukič Boris, Kuvi 2. Rovinj 492. L/tnič Biserka, Zagreb. Petrovo 113 493. Safranič Beti, 42000 Varaždin, ul. Dure Salaja 13 494. Palaneta Zvonko, 75270 2ivinlce, Autoput 47 495. Krajnc Frane. Mavčiče 2, 54000 Kranj 496. Stankir Željko, 41000 Zagreb. Soči j. revolucije 73, kod BOsenbacher 497. Sereš Tibor, 24000 Subotica, Nazorova 1 496. Karljevič Joško. 58000 Split, Oslobodjenja 32 499. Martinjak Tomislav. Varaždin, Toplička ulica 1 500. Step«č Mario, 52000 Pula. Tartinijeva 6 VI. nagrada plinski vžigalniki Mikolič Marijan, Zagreb, Gračani Dolie 47 Jovič Vlaho, 50000 Dubrovnik, Prijeko 26 Švara Vesna. Zagreb. Solovljeva 18/11 Vukasovič Božo, Senj. Trg oslobodjenja 6 Dančič Anica. 50000 Dubrovnik, Pllševska br. 2 Tiani Emesto, Rovinj, Edmondo de Ami«s 22 Ante 2aja, Rovinj Ronjgova bb Vi laso vič Dano, Rovinj. Augusto Ferri 35 Ukropina Živka, 41020 Zagreb, Tmsko 7D Ježek Dragutin, Varaždin. Dure Salaja 1 TV Hlupič Vlado, Zagreb, Trg Franc republike 12/1 Voštan Sonja. Pula, Jeretova 36 , Meškin Ralmija, 52000 Buje, ul. 1. maja 22 Vizjak Jurij. 68000 Novo mesto. Poderšičeva 3 Derviškatič Jagoda. Zagreb, Jurjevska 7v Preden Sergio. 52210 Rovinj, Aldo Rismondo 3 Sečkovič And jelka. Zagreb. Novakova 7 Skuzin Vlado mladji. Zagreb. Zrinjevac 17 Sergovič Štefanija. Rovinj. Trg Slobode 2 Kuti Tibor. Zagreb, Britanski trg 5 /II! Sošič Marija, Osnovna škola, Soši«—Kanfanar Miličevič Zdenka. 57000 Zadar Put dimnjačara bb Habul Jasminka. 71000 Sarajevo, Pere Doklča 20 Reljič Zvonko. Zagreb, 8. maja 23/IV Zaharijevski Illja, Zagreb, Lole Ribar* 50 Zunič Slobodan. 11001 Beograd, Karadjordjeva 86 Pakač Tea. 58000 Split, Kninska 2/II Pamič Maria, Svj Petar u Sumi, Selo Parni« 41a Višnja Švab, Zagreb. Zelengaj 5 Mihalič Persida, Kariovac. Mekušje Gornje 12 Rakič Milan. Zagreb, Sarengradaka bb. Stud dom Nina Marakovič 14b Rahne Zdenka, Ljubljana. Društvena 24 Rozman Metka, Ljubljana, Ilirska 20 Cvijanovič Aieksandar. Zagreb, 8. maja 84 'III Dorovič Aieksandar. Kariovac, Marinknvlčeva 27 Maretič Majda, Rovinj, Mateo Benussi bb Pleše Mario. 51300 Delnice, Supilova 84 Stojišič Mladen, Dubrovnik, Petilovrijen« 29 Bilanovlč Dragoljub. 11070 Novi Beograd II Bulevar 171/55 Kučec Dragutin. Varaždin, Radio Varaždin BrenMč Florijano. Umag, VI. Gortana 42 Boškovič Damir, 55000 Slav. B'rod, Miškina 8/II Matko Miloš, 58000 Spilt. B. Santina 7/1 Jeromala Erman, Rovinj, A. Rismondo 14 Stnožič Mario. 52362 Badema, Sinožiči 3 Babič Marijan. Zagreb. Študentski dom »M. Pijade« — Trg 2rt. faš. 11 Jurišič Dragoš. Ljubljana, Vipavska 24 Ruskovič M ar čep Goranka. Dubrovnik Dalmatinska 50 Milič Gorica. Pula. Togliatieja 80 Kraj cer Milan, Pula. Trščanska 2 Popovič Milan, Pula. Stube br. 9 Culina Živko. 44000 Sisak. Staro Prečno bb Milotič Ivanka, 50000 Dubrovnik. Dalmatinska 10 Žarkovič Nikola, 11060 Beograd, ul. Partizanski put 4a Rožman Milan. Maribor, Stržunska b Tomaškovič Nino. 41240 Don j a Stubica. Odreda 3 Suber Andrej. Koper. Istrska cesta 81 Grošič Željko. Rijeka. Podplnjol 31 s Bogataj Rolan. 86330 Piran, Gregorčičeva 11 Gričnik Lojze. Slovenj Gradec. Meškova 3 Travica Marija, Rijeka. G. Duela 21 Tulič Slavko. 71000 Sarajevo, Skendenia 42 Trže Tomislav. 43000 Bjelovar. Kredit banka, filljala Bjelovar Milotič Dino. Soši« 2. Kanfanar Liljana Hab«. 41430 Samobor, Perkovčeva 33 Štefka Karlo, Zagreb. Radio Zagreb, Jurišičeva 4, Zdroja Dragica, 47000 Kariovac. Rakovac 39 Ptvačič Petar. Ljubljana. Celovška 179 Sekovanec Franjo, Zagreto, Masančeva 3 Metlav Lela. Zagreb. Ožegovičeva 10 Vraničar Branko. Ljubljana. Bolgarska 15 ___ Balaško Kosip. 43300 Koprivnica, 2elj. carin poarednl- Bogdanovič Ivanka. Zagreb. Biankini jeva 4 Božac Zlatan. Pula, Kraška 15 Kecko Anlcica. 55000 Slav. Brod. Masarikova 26 Stamenkovič Mile. 72208 Perin — Han Zenica. O. S. Podol^^Duka. 43268 Gornja Rijeka — Križev«, ulica D. Rijeka 23 Matulič Saša. Zagreb. Vodnikova 13/IV S kan tar Danica. 64275 Begunje na Goran'skem 130 Juriča Ante. Oljlnovičeva 8. Split __. Kaluža Albin. 86256 11. Bistrica. Radečevo Budo 13 Jankovič Snježana. 51000 IMJeka. žri f^Jnna 25 Kad«č Tomislav. Zagreb. Petrinjaka 83/III Sitar Ivan, 43311 Kunovec Vldušin Marica. Pula. ljubljanska 41 Szabo Giorgto. Rijeka, G. Karabina 7/vni (kod Steni- Tlorao Joiko, 50000 Dubrovnik. Put M. Tite 38 IljtčDuSanka, 71000 Sarajevo, Do« tel leva M Lukič Boris. Rovinj. Kuvi 2 Petek Joeip. 41000 Zagreb. Srkljaticaa I* IcSmak Ruža. Porež 52360. Materada 7 Milotič Dino, Soši« 2, Kanfanar Kem Aleksandra, Ljubljana. M. Krpan» 6 Polak Branko, Zagreb, KukuljMSejra 37 Mario Gailo, 52210 Rovinj, Vila Rubin Radovič Matko, Pula, Monvidal 30 Cengfc* Stjepan, 52000 Pula, Trg R^P»rt>li*«> ® Miličevič Jure. 27000 Zadar. Put Dimnjačara bb Poboljšaj A., 61410 Zagorje ob Savi. Cesta B avgusta 86 Suran Bdi. 52300 Ptein, Vrklišče 3 Vukašlnovlč Millja, Novi Beograd, Oaroelava Oeroog 18 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1: 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. JJ* “J- 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. S- 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. I? S: 73* E* 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. S: 84. »: 87. S: 90. 91. 92. 93. 94. 95.. 96. 97. £ 100. 101. MIL.DE FILTER NIKOT1NARM IM RAUCH 102. Ognjer Janez, 63000 Celje, Na zelenici I 108. Bonič Anton, Rijeka,1 D. Strugara 20/TV 104. Arsenjug Anton, 63270 Laško, Lahomno n. h. 105. Mrakovčič Nada, 41000 Zagreb, Iliča 47/II 106. Milčlč Evica, 47000 Kariovac, JNA 31/6 107. Se« Jelizaveta, 24000 Subotica, Stevana Mokraniaca I3a irtŠ’ Sivijo 41173 Zagreb, Naselje febr žrtava 8E }??• Pr“len Sergio 52210 Rovinj, Aldo Rismondo 3 110. Miklovška Ing. Rudolf 41000 Zagreb. Stupr.ička 32/1 “J- An^rija. 52210 Rovinj. Hote. »Eden« JJ?' Ja***®11 Vlado Z. P. Hrvatski Leskovac. Ježdovec 96 113. Taradi Renata. Sl. Brod, Radičeva 11 114. Skrbič Mirko 21000 Novi Sad, Beogd Kej 41 (Kula 4/4 Stanko) ' 115. Soldatič Virgilio, Motovun Beletiča 33 116. Kordeš Kristina. 74245 Kropa, Kropa 91 117. Zdunič Miro, Varaždin, B. Plaszerjano .21 118. Janji«č Vera. 11000 Beograd, Dubljanjska 72 119. Catič Lazar 41000 Zagreb, Prečko 21 120. Biruš Ivan, 41000 Zagreb, Optički servis »Likaplas« — Domjanovičeva 7 ^ 121. Malenica Tonko, 58000 Split, Smodlakina 23/1 122. Braj«č Zoran, Zagreb, Radičevo šetalište 19 123. Turkovič Zdenka. Vrsar. Rade Končara 15 Jj'®*-1® Nataša, 41000 Zagreb. Naselje febr žrtava 2a 125. Kovač Žarko, Rijeka Kumičičeva 3 126. Ivolič Vinko, 58000 Split, Kod Mosti 19 127. Cehič Nela, 51000 Rijeka, I. Milutinoviča 35 128. Jasnič Ljubo, 64270 Jesenice, Titova 82 129. Zadrovič Ivan. 41000 Zagreb, Prilaz JNA 27/1 130. Tomič Petar, 44260 Glina, žrtava Fašizma b b 131. Veber Tomislav. 47000 Karlpvac, Vrazova 37a 132. Kovač Vera, Zagreb. Mikuličeva 15 133. Blaškovič Vlado, z. p. Nedeščina, Sumber 148 134. Jeličič Vladimir, 54000 Osijek, Busutaka 7 135. Marinkovič prot. Nada, 11000 Beograd. C Dušana 28/IV 136. Vučetič Miodrag. 56230 Vukovar, Sajmište 7/5 137. Sargač Mladen, 47000 Kariovac, Gornje Mekuše 165a 138. Jurko ta Dante, Rovinj, Svalba 19 139. Culur Živko, Lastovo. G P. »Plode« 140. Cizmek Mirko, 42000 Varaždin. Milkovičeva 17 141. Brženda Slavko, Buzet, Sv Donat 4b 142. Ristič Radmila, Zenica, H. Brkiča 51 143. Cesnik Majda. 61000 Ljubljana Večn. pot 45 144. Tus Nedeljko. 51253 Bribir. Poduljin 3 145. Solaja Nada, 57.000 Zadar. Rade Končara 12a-8 146. Barttoleti Vanda. 52000 Pula. Monvid..' 32 147. Ferijan Janko. 62205 Starše 31 pri Mariboru 148. Preden Sergio. 52210 Rovinj. A Rismondo 3 149. Jakus Drago, Tinjan. Grintavica 42 150. Durkovič Antun. 75365 Domaljevac VII. nagrada srebrni tolar »Maria Terezia« 1. Ljuboja Dušan, Ljubljaan, Titova 63 2. Jeličič Juraj, Pula, Beogradska 88 3. Cvenič Šibila, ValpovOi V. Veseliča 12 4. Kari&nik Alma, 71000 Sarajevo, Brat Jedrn 5 5. Žuvela Danica, Dubrovnik, Put VI Nazora 4 (h Ribič Andrija, Ljubljana, Grasellijeva ^0 7. Jukiš Aieksandar, 44260 Glina, 7. Udar divizija 4 8. Sverko Bruno. Rovinj, Vrata Pod Zidom 3 9. Kitič Miodrag, 58215 Kaštel Lukšič, Kašteline 13 10. BahUjarevič Darinka, 51000 Rijeka. Okrni, privr. sud — Kružna 8 11. Petak Anton, 42000 Varaždin, Križaničev; 53 12. Cotar Ermima, 66000 Koper, Kolarska 4 13. Cizej Marijan, Maribor, Vinarska 47 14. Mohorovič Drago, Rovinj, Lamanov;. bi 15. Vujahovič Ljubica, Zagreb, Predgradska 12 16. Bric Janez, Pula, O. Ban 34 17. Petrinja Ivan, Osijek, R. Končara 122 18. Lukič Jakov, Rovinj, Kuvi 2 19. Mejiš Ante, Zagreb, Martičeva 30 20. Setič Mario, Rovinj, A. Ferri 17 21. Čerin Dedič, Delnice, Lučiče 26 22. Kraner Kristina, 66250 Ptuj, Majshova 11 23. Durkovič Anton, 75365 Domaljevac 24. Dermota Tatjana, Ljubljana, Riharjeva 8 25. Medved Stjepan, Osijek, Triglavski: 29 26. Podnar Angela, Zagreb, Kraljice Jelenr 3/H 27. Domjan Marijan, Varaždin, Vojnovičeva 33 28. Cvitanovič Dinko, 58340 Pioče, J. TomaSeviča-Petiča 1/38 29. Jurki Krešo, 43000 Bjelovar, Bakaričevo Set. 36 30. Ružič Kery, Rovinj, Istarska 10 31. Ivanovič Selimir, Bjelovar, M. Sredico 55 32. Milotič Dino, Sošiči 2, Kanfanar 33. Luketič Vlatko, 42000 Varaždin, P Kačiča » 34. Martinčič Slavica, Kariovac, Vrazova bb 35. Ornik Erika, Maribor, Soška 6, Tezno 36. Bruno Turk, 62250 Ptuj, Remčeva 2 37. Barak Bruna. Klana 131, 51217 Klana 38. Kamenko Cvitič, Zagreb, Sokogradska 28 39. Nedeljko Gregor, 58340 Pioče, V P. 505:®/V 40. Mašič Zijad, 78300 Prijedor. Rudnička 6 ♦ 41. Gotal Rudolf. 42000 Varaždin, Marina Držiča 9 42. Milotič Dino, Sošiči 2, Kanfanar 43. Simetski Stanislava. Zagreb, Kkmaufova 5/1 44. Somolanji Vera, 54000 Osijek, Vlašičku 26 45. Slobodan Kalčič, Rovinj, Zagrebačka bb 46. Mikloška Ing. Rudolj, Zagreb, Stupička 3! /I 47. Lakovič Aleks, 52366 Vrsar, Dalmatinska 67 48. Šafar Slavko, Virovitica, Preradovičuva 10 49. Maruševac Branko, 50210 Cavtat, Obod 8 kod Herendija 50. Zabukovec Vladimir, 61000 Ljubljana Trpinčeva ulica 1 51. Dolenc Vanja — Šmid, 64228 Železnik . Jesenovec 1 52. Simič Rodoljub, Pula, Anke Butorai 41 B 53. Zavidovič Borislav, 41020 Zagreb, Ehrlichova 9/IU 54. Maržič Joško, 51290 Pag, Golija 4 55. Košara Dušan. 52352 Kanfanar. Putini r 56. Sever Branko, 43000 Bjelovar, šabičeva llb 57. Jelen Danilo, 69250 G. Radgona, Vrtn. 11 58. Pisk Josip, 41246 Marija Bistrica, Podgorje B. 52 59. Matokovič Katica, 54000 Osijek, Dalmatinska 3a 60. Bartoleti Vlatko, 52000 Pula. Monvid? 32 61. Ivančič Danilo, Rovinj Gripole bb 62. Ruža Josipa, 42000 Varaždin, Miškinin 4 63. Zupančič Robert, Zagreb, Lenjingradska l/II 64. Kučič Berto, 51550 Mali Lošinj, B Kiciriča 13 65. Jokič Neven, 51000 Rijeka, Podvoljak 2, kod Purič 66. Habuzin Krtino, Zagreb, Rockefelierova 19 67. Markovič Vladimir, 71000 Sarajevo, Ljubljanska U 68. Koša Boris, 54000 Osijek, Njegoševa 2 69. Kordič Gordana, Beograd, Ledin ačka 4 70. Miljkovič Danica. Zagreb, Radnički dom 26 71. Valerije Franka, Split, Radničko šetalište 10 72. Majer Bariča, Zagreb, Badaličeva 7a 73. Popovič Elvio, 52366 Vrsar, Gradska vrata 6 74. Čirič Marino, Bzje, Garibaldi 32 75. Vukašinovič Milija, Novi Beograd, Jaroslava Cemog lf 76. Miličevič Kamenka. 51550 Mali Lošinj Garibaldi 35 77. Matovina Vlado, 43293 Veliki Zdenci, Uovska bb 78. Kozič Marko, 56000 Vinkovcd, Maršal? Tita 2 79. Bitanga Ivan, Saraejvo, Kranjčeviča 10 80. Aničič Ivica, 58000 Split, Prilaz 8 korpusa 2/II 81. Žagar Branimir, 61000 Ljubljana, Fabijani jeva 33 82. Prpič Brankica. 52000 Pula, Trščanska br. 1 83. Mihajlovič Goran, 41020 Zagreb. Sige* 15b 84. Milotič Djino, Sošiči 2. Kanfanar 85. Jurkovič Ivo, 75365 Domaljevac, Ul. Rasi br. 729 86. Divič Filip, 58000 Split, Restoran »2 Goluba«, Sustipaa-ski put 1 87. Kurbaša Stipe, 58000 Split, Mažuraničevo Šetalište 79 88. Brusič Anton, 51000 Rijeka. Krimoja V* ______ 89. Kozarčanin Ivo, Zagreb, Petrinjska 7/5, APB »PROSTOR* 90. Bralič Neno, Dubrovnik 3, Eugena Kumičiča 15 91. Matulina Olga. 51550 Mali Lošinj. GaribftkU 7 92. Setič Mario, 52210 Rovinj, A Ferri 17 93. Pereša Vazmoslav, Bičiči br. 2, Barban — Pula 94. Kokot Mirko, 47000 Kariovac. Kačič-va 8/1 95. Kuftič Ante. Pula, Beogradska 109 96. Obrst Darko, Osijek, B Salaj 97 97. Zufič Marija, Pula, Marka Oreškovtča * 98. Petohleb Stanko. Buzet, Joakima Rakovca 4 99. Berič Milorad, 71000 Sarajevo. A. Cesa.ca 16 100. Milotič Djino. Sošiči 2. Kanfanar Srečnim dobitnikom bomo IV., V. in VI. nagrade poslali po pošti v 15 dneh od dneva žrebanja. Srečnim dobitnikom čestitamo Tvornica duhana Rovinj Austrija Tabakvverke Wien — Miinchen — Berlin POPLAVLJEN AMERIŠKI VZHOD — Petero zveznih držav na vzhodu ZDA Je zajela povodenj po velikem deževju. Virginijsko mesto Richmond,- katerega poplavljeni del mesta kaže zgornji posnetek iz zraka, je ostalo brez električnega toka. del prebivalstva pa so izselili. Kot poročajo, je doslej v vodovju življenje že sto ljudi. Poplavljeno področje je obiskal tudi Nizon. Telefoto: DPI SREBRNI JU BITJU »TOBAKA« — V' festivalni dvorani v Ljubljani so se danes na slovesnost zbrali Številni zaposleni v tem podjetju, njihovi trgovski partnerji, seveda pa tudi upokojenci, ki so jih, poleg tistih, ki so pri »Tobaku« že več kot deset let, primemo nagradili. Kulturni program slovesnosti je izpolnil Slovenski oktet (na sliki). Foto: E. šelhaus DUH PUNTOV ŽIVI — V Sevnici je bila v soboto in nedeljo proslava ob 400-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Pun arska pesem »Le vkup, le vkup uboga gmajna« je mogočno zadonela iz grl 700 pevcev, članov 16 zborov. Pomen kmečkih puntov je na proslavi orisal Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine Točno, resnično Poljski odmevi Vsi občani imajo pravico do popolne obveščenosti iz vse Jugoslavije — Sodelovanje časopisnih hiš se krepi SARAJEVO. 25. junija. (Tanjug). Peto srečanje solidarnosti časopisno-založniških podjetij Jugoslavije, ki je bilo od 22. do 25. junija v Sarajevu v organizaciji CZP »Oslobodjenje«. je zbralo preko 500 članov največjih časopisnih hiš iz vse Jugoslavije. V sporočilu udeleženci poudarjajo, da se je bolj kot kdajkoli izrazila solidarnost časopisnih hiš. in to v dogovarjanju m sporazumevanju na vseh področjih delovanja. Dolžnosti listov in novinarjev so v tem. da neprestano krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Časopisi in novinarji so vedno, v vsaki družbeni situaciji dolžni nuditi točno, popolno, resnično, objektivno in pravočasno informacijo o življenju in raz voju vseh narodov in narodnosti in vseh družbenih >ko-lij v naši skupnosti. Posebne naloge republik, ki jih določa ustavna reforma, pomenijo hkrati tudi povečano odgovornost za vir informacij. Spoštovati argumente in potrebe drugih Za boljšo in učinkovitejšo uresničitev teh nalog je nujno potrebno vsestransko sodelovanje časopisnih hiš. Udeleženci podpirajo vse dosedanje pobude in oblike sodelovanja in priporočajo vsem časopisnim hišam, da vztrajajo na tem. da najdejo nove možnosti za sodelovanje. kot so izmenjava novinarjev in dopisnikov, informacij. člankov in drugega gradiva. Vzajemni stiki in pogovori na enakopravnih te- meljih so najboljši način tudi za premagovanje nesporazumov, pri čemer je bistveno pomembno spoštovanje argumentov, potreb in interesov vsake časopisne hiše ali redakcije. Pri organizaciji trga bodo udeleženci vztrajali na čim popolnejšem sodelovanju ter proti nelojalni konkurenci. Med časopisnimi podjetji Do-do uresničili sodelovanje z namenom, da bi čim bolje prodajali izdaje vseh časopisnih podjetij. Vzajemna pomoč bo služila temu. da bodo odprli nova prodajna mesta vseh časopisnih podjetij in oskrbeli s tiskom iz vseh območij, da bi vse informacije bile dostopne vsem občanom. Vse težji gmotni položaj časopisov Glede na povečevanje in modernizacijo grafične industrije rastejo potrebe po mladih grafičnih delavcih, ki jih pa šole ne dajejo v’ zadostnem številu. Zato je nujno potrebno, da prilagodijo učne programe v šolah sodobnim zahtevam grafične industrije, na fakultetah pa bi bilo nuj- no odpreti oddelke za grafično industrijo. Direktorji časopisnih podjetij so posebej razpravljali o neugodnem gmotnem položaju tiska zaradi poraslih stroškov in tistih, ki že najavljajo porast cen ter zaradi nizkih cen časopisov. V zadnjem letu in pol so čas> pisna podjetja zašla v zelo neugoden gmotni položaj, od ZIS so zahtevala povečanje cene časopisov. Tajfun opustošil Manilo MANILA. 25. junija (Reuter) — Tajfun je danes s hitrostjo 120 km na uro opustošil glavno filipinsko mesto Manilo in povzročil precejšnjo škodo. »Trybuna Ludu« in »Zicie Warszawi« poudarjata pomen nedavnega obiska predsednika SFRJ J. B.Tita v LR Poljski VARŠAVA, 25. junija. (Tanjug). Glasilo CK PZDP »Try-buna Ludu« pod naslovom »Ploden obisk« v današnjem komentarju opozarja na prisrčno in prijateljsko ozračje uradnih in neuradnih srečanj predsednika Tita s poljskimi voditelji in ljudmi. »Naš ugledni gost je na vsakem koraku naletel na izredno spoštovanje in iskreno naklonjenost, kakršno goji naše ljudstvo do velikih Titovih zaslug, ki je v svojih osemdesetih letih skoraj šestdeset let posvetil boju za skupno stvar — svobodi tol socializmu.« List opozarja, da Je poljsko jugoslovan sko prijateljstvo raslo na trdnih in trajnih temeljih, in pri tem poudarja skupna sporočila. da niso »izrazi tega sodelovanja v zadnjih mesecih oživili le razvoja politič- Vrh desetih 11 Sestanek zunanjih ministrov 10 zahodnoevropskih držav v Luxemburgu LUXEMBURG. 25. junija. (Tanjug). V okviru priprav na sestanek šefov držav in vlad članic razširjene EGS, ki naj bi bil predvidoma oktobra v Parizu, se bodo jutri v Luzemburgu zbrali zunanji ministri desetin zahodnoevropskih držav. Jutrišnje zborovanje »deseterice« zbuja posebno pozornost, ker gre za njihov Izbiranje imen Andreottijevi zadnji posveti s predstavniki štirih italijanskih strank, ki sestavljajo novo koalicijsko vlado OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA _ j Liru j a. (telez). Včeraj dopoldne so se v palači Chigi, ki daje streho preasedMvu italijanske vlade, sešli predstavniki štirih strank nove sredinske koalicije da bi se skupaj z mandatarjem za sestavo nove vlade Andreottijem pomenil: o vladnem programu. Andreotti je obiskal predsednika republike Leo-neja in ga seznami s potekom pogajanj, že danes ali jutri pa naj bi mu predložil tudi seznam ministrov nove vlade Pogovor predstavnikov krščanske demokracije, soical-ne demokracije in liberalne stranice, ki bodo ▼ vladi sodelovali s svojimi ministri, ter republikanske stranke, ki bo vlado podprla samo od zunaj, to je s svojimi glasovi v parlamentu, naj bi se sukal okoli treh točk. okoli katerih je Andreotti sploh začel zbirati koalicijo. Le-ta naj bi namreč s svojo vlado zagotovila oživitev gospodarske dinamike, spoštovanje javnega reda in pa aktivno sodelovanje Italije v mednarodnem dialogu, pose- Dvoje ubitih v Belfastu BELFAST. 25. junija (APP) — Tu so minulo noč ubili dva človeka: za enega so oko. liščine še nepojasnjene, drugega pa so zadele krogle britanske vojaške patrulje. Kot poročajo, je bilo tudi več napadov na policijske postaje In več vojaških ustanov; žrtev ni bilo. Tudi napadov s bombami se ni manjkalo: škoda je precejšnja. Pozdrav perzijske-ga šaha BEOGRAD. 25. junija. Tanjug) — Iranski šah Reza Pah lavi je med preletom čez Ju •oslarijo, ko se Je vračal iz zahodne Evrope, poslal predsedniku republike Josipu Brasu Titu brzojavko a poz drevi. bej v tistem, ki poteka v Evropi. In medtem ko Andreotti izbira imena bodočih ministrov — mimo republikancev se s to sredinsko vlado noče kompromitirati tudi levica v krščanski demokraciji —, so štiri stranke že dale vedeti, da sicer ne zapirajo sodelovanja s socialisti, da pa nočejo imeti nobenega opravka ne s komunisti, ne s fašisti. Kar zadeva morebitno sodelovanje sredinske vlade s komunisti - in narobe, si v Italiji nihče ne dela iluzij. Povsem drugačna pa je zadeva z zaporo proti skrajni italijanski desnici in eden od poglavitnih argumentov levih sil od socialistov do komunistov (v tem številu je tudi krščanskodemokratska levica! je prav ta. da utegne sredinska vlada postati žrtev neofašističnega izsiljevanja. Z drugimi besedami: glede na majhno večino, ki jo je sredinska koalicija ust varila (če odštejemo glasove krščanske levice, te večina sploh ni več), se prav lahko zgodi, da se bo morala koalicija v boju za poli tični obstoj opreti na glasove neofašistične stranke in zanje seveda plačati tudi ustrezno politično ceno. Stranke koalicije za zdaj odločno zavračajo to možnost, ne sa mo zato. ker bi jih bilo .sram’ sodelovanja s fašisti, marveč tudi zato. ker so vse po vrsti — tudi socialni demokrati in republikanci — v koalicijo privolile potem, ko je znotraj njih samih prišlo do golobokih nesoglasij in ras-cepov prav spričo nevarnosti, da takšna vlada ob prvi priliki pade v past neofašistov. MARJAN SEDMAK S ceste v drevo in smrt Pri Pobegih se je smrt* no ponesrečil Tržačan Ubere Sauro KOPER, 25. jim. — Davi ob 4.20 se je na cesti med Koprom in Škofijami pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 22-let-nega Libera Saura ta Trsta Sauri je vozil proti Škofijam. Približno 200 m pred odcepom ceste za Pobege je zapeljal na neutrjeno bankino in potem trčil v obcestno drevo. Voznika Saurija m sopotnika' Renata Praš la je pri tem vrglo iz avta. Med prevozom v izolsko bolnišnico je Sauri podlegel hudim ranam. sopotnika pa so po nu denju prve pomoči izpustili iz bolnišnice. Na avtu je za 30.000 din škode. J. a. prvt sestanek po resnem Pompidouj evem opozorilu, da ne bodo razposlali vabil za sestanek, če poprej ne bodo zagotovili njegovega uspeha. Z drugimi besedami, kot pogoj za sestanek voditeljev je postavil, da poprej sprejmejo stališča Francije o nadaljnjem razvoju bodoče EGS. Kljub opozorilom iz Pariza, da Francija vztraja pri svojih zahtevah, pa njenih devet partnerjev v razširjeni EGS meni, da še ni padel v vodo sestanek deseterice. Francoski partnerji ocenjujejo, da želi predsednik Pompidou z uspešnim sestankom nadoknaditi, kar Je izgubil na nedavnem referendumu o svoji evropski politiki. Trdijo, da bi odpovedani sestanek pomenil neuspeh za Pompioduja, česar si pred parlamentarnimi volitvami ne more dovoliti. Za zdaj obe strani trmasto vztrajata pri svojem. Francija je odločena, da mora biti politični sekretariat desetih držav, ki naj bi usklajal zunanjo politiko, v Parizu. Večina ostale »deveterice« pa meni, da se je bolje odreči sestanku vodilnih, kot pa sprejeti tako zahtevo Francije. Nič bolj enotnih mnenj si niso glede institucionalnih reform EGS. ki jih zahtevajo vse članice, razen novih, čemur nasprotuje Francija. Odnose med državami EGS do precej razjasnil sestanek med Pompidoejem in zahod-nonemškim kanclerjem Brandtom od 3. do 4. julija v Bonnu. Prav gotovo pa njun sestanek ne bo kdo ve kako odločilen za razmerja v EGS. kot so bili prejšnji, ker je stopila na politično prizorišče deseterice tudi Britanija. Zato bo še zlasti pomemben jutrišnji sestanek zunanjih ministrov, ko naj bi vsaj opozorili kaj je pričakovati. Nenadoma pred avtobus MARIBOR, 25. junija — Pozno sinoči je vozil Bruno Zavrnik avtobus iz Miklavža proti Manboru. Na Ptujski cesti je prehiteval kolesarja Franca Rakušo iz Maribora. Tik pred avtobusom je kolesar nenadoma zavil v levo in se zaletel v prednji del avtobusa ter padel po cesti. M. S. nih in medpartijskih stikov, temveč tudi naglejši razvoj gospodarskega, kulturnega in znanstveno tehničnega sodelovanja, utrdili stike ned našimi podjetji, znanstvenimi ustanovami in družbenimi organizacijami.« List za tem opozarja na pomembnost podpisanega dopolnilnega trgovinskega sporazuma, na perspektive industrijskega sodelovanja in na nadaljnje izpopolnjevanje sistema plačevanja. V zvezi s tistim delom sporočila, ' ki je posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem, list z zadovoljstvom ugotavlja enakost ali podobnost pogledov na najpomembnejša mednarodna vprašanja. Razgovore o sedanjih in prihodnjih dvostranskih stikih in izmenjavo pogledov na žgoča mednarodna vprašanja in mednarodno delavsko gibanje lahko pozitivno ocenimo kot skupen delež obeh držav k varnosti, miru in napredku socializma, piše glasilo CK PZDP. ->Plo-den, prisrčen in obojestransko koristen« — tak je naslov komentarja drugega poljskega časopisa »Zicie Warsza\vi« ki opozarja, -da je bil obisk predsednika Tita eden od ti-tistih dogodkov, katerih uspeh ni mogoče omejiti zgolj na protokolarno diplomatsko področje. List piše, da gre za pomemben dogodek v evropski politiki v kroniki svetovnega delavskega gibanja v že bogati zgodovini prijateljstva med jugoslovanskimi in poljskim narodom. »Vsebina skupnega sporočila ne dopušča dvoma, da se je podobnost ali enakost pogledov pokazala na več področjih kot kdaj koli doslej. Ves potek razgovorov in prisrčna srečanja predsednika Tita s poljskimi delovnimi ljudmi zgovorno pričajo, da je v evropskem delavskem gibanju čutiti obojestransko Koristen napredek. »Trdno prepričani smo, da se bo poljsko jugoslovansko sodelovanje še razmahnilo. Za nas je izredno pomemb no, da se krog naših prijateljev in zaveznikov v skupnem boju' razširi,« zaključuje list. Poljska televizija pa je sinoči tretjino svoje naj bolj gledane politično informativne oddaje »Monitor« posvetila Titovemu obisku. Poleg filmske reportaže so prikazali odlomke iz Titovega obiska in del besedila skupnega sporočila. Bombniki uničili jeklarno SAIGON, 25. junija (Reuter) — Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je sporočilo, da so bombniki včeraj 3« kilometrov severno od Ha-, noia uničili moderno severno, vietnamsko jeklarno. Spet vlomi Ob koncu tedna so se neznani storilci »oskrbeli« z več tisoč dinarji MARIBOR, 25. junija. V zadnjih dveh mesecih se je število vlomov v severovzhodni Sloveniji zelo povečalo. Zanimivo je, da največkrat vlamljajo čez Konec tedna. Izjema ni bU niti minuli vikend. V noCi na soboto so zaznamovali v severovzhodni Sloveniji kar pet vlomov. Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v bencinski servis na Ravnah. V notranjost črpalke so se splazili skozi straniščno okno, ki so ga odstranili. Najprej so se lotili velike železne blagajne, ki so jo potisnili v skladišče benciskega servisa, verjetno zato, da bi jo lahko nemoteno odprli. Vlomilcem se je posrečilo blagajno nasilno odpreti, iz nje pa so vzeli 17.000 din. Preden so zapustili črpalko, so uničili nekaj papirjev, ves prostor pa polili z motornim oljem, da bi zabrisali sledove za seboj. V isti noči je bilo vlomljeno v pisarno skladišča Mene na Prevaljah. V pisarno so prišli vlomilci tako, da so sneli rešetko s okna. Premetali so pisalne mize, vendar so našli le 358 dinarjev, ki so jih tudi odnesli. V sobotni noči pa so' dvakrat vlomili tudi v Staršah, in sicer najprej v osnovno šolo Starše. Nočni obiskovalci so nasilno odprli ravnateljevo pisarno. Iz pisalne mize so vzeli ključe in iz omar ■* pobrali nov magnetofon. episkop ter nekaj drobiža. Skupna škoda je okoli 5000 dinarjev. Vlomilci so v Staršah »obiskali« še cerkev sv. Janža. V cerkev so prišli tako. da so vlomili skozi zakristijo. V eni izmed omar so našli 300 dinarlev, r» inventarju pa napravili tnanišo škodo. Zadnji vlom v tej noči pa Je bil v mestu pod Pohor- Telegrami jem. Nepridipravi so vlomili v prostore krajevne skupnosti Prežihov Voranc na Vr-banski cesti. Po vseh prostorih so iskali denar, ki pa ga ni biio, pri tem pa napravili pravo razdejanje, saj so razmetali m prebrskali vse predale in omare. Povzročili so za 1200 dinarjev škode. Organi uprave javne varnosti poizvedujejo za storilci. M. SRIMPF Šoferju se je zelo mudilo CELJE, 25. jun. Štiriletni Zoran Kos iz Krmelja je včeraj popoldne krenil prou uen-cinski Črpalki v Krmelju, kjer je zaposlena njegova mati. za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila E 126-09 (kasneje so ugotovili, da gre za Franca Bizjaka iz Trebnjega), ki je otroka, ko je le-ta skrenil od roba ceste, podrl. Deček se je sicer bitro dvignil in stekel k materi, voznik avtomobila pa je nekemu očividcu izjavil, da nesreče ni zakrivil on in se Je nato odpeljal. Otroka so odpeljali v zdravstveni dom, nato pa še v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, d3 ima poškodovano zgornjo čeljust in zlomljeno nosno kost. Voznika osebnega avtomobila pa so izsledili na podlagi registrske številke vozila, ki si jo je zapisala ženska, ki je z voznikom govori'« I. B. Castro na Severnem Slovaškem BRATISLAVA — Kubanskemu premiera Fidelu Castru, ki se mudi na šestdnevnem uradnem obisku v CSSR, sta se na Severnem Slovaškem pridružila generalni sekretar KPC Gustav Husak in češkoslovaški premier Strougal. Castro se bo jutri vrnil v Prago. Masmudi kmalu v Atenah ATENE — Tuniški zunanji minister Mo hamed Masmudi se bo od sedmega do desetega julija uradno mudil v Atenah. Ta obisk ne bo le bilateralnega pomena, temveč bo tudi koristen korak k širšemu sodelovanju med sredozemskimi državami. Sidki potuje v Alžirijo KAIRO — Egiptovski premiei Aziz Sidki bo prve dni julija obiskal Alžirijo Kjer bodo praznovali 10-letnieo neodvisnosti države V egiptovski delegaciji bodo tudi predstavnik; arabske socialistične unije in egiptovske skupščine. Strmoglavilo letalo WINNIPEG — Kmalu po vzletu z winni-peškega letališča je dvomotorno letalo str moglavilo; mrtvih je bilo najmanj sedem Ni znano, koliko potnikov je bilo v letalu, v katerem je prostora za 10 ljudi. Preiskava letalske nesreče TOKIO - Tokijska policija je sporočila, da sta v Indijo odpotovala dva njihova stro kovnjaka, ki naj bi pomagala pri preiskavi nesreče japonskega letala »DC-8«, ko je bilo mrtvih 86 ljudi. Indijske oblasti trdijo, da je nesrečo povzročila bomba, japonska letalska družba pa zanika, da bi bila vzrok nesreče eksplozija. Malezija zamenjala funt z dolarjem KUALA LUMPUR — Malezijska vlada namerava v trgovini in gospodarstvu zame njati britanski funt z ameriškim dolarjem Finančni minister je pojasnil, da so se tako odločili, ker je London uvede) drseči tečaj funta, ne da bi se poprej posvetoval s pri zadetimi državami. Razstava turističnih plakatov RIM — V Cataniji na Siciliji so odprli 6. mednarodno razstavo turističnih plakatov vili so več kot 300 turističnih reklamnih plakatov, v grafiki, fotografiji in barvah. Največ kriva pilota? RIM — Italijanska preiskovalna komisija je trdno prepričana, da sta bila za nesrečo letala »DC-8«, last »Al Italie«, največ kriva pilota. Letalo je strmoglavilo 5. maja v bližini Palerma, mrtvih je bilo 115. Komisija je ugotovila, da na letalu ni bilo nikakršne okvare, pa tudi radijske zveze so delovale normalno. Končan televizijski festival PRAGA — Tu se je končal prvi mednarodni televizijski festival pod geslom »TV ekran za medsebojno razumevanje narodov«. Od dveh zvrsti — umetniških in dokumentarnih televizijskih filmov, so v osmih dneh orikazali 49 filmov iz 30 držav Posvet o presajanju jeter BONN — Tu se je zbralo rristo znanih Kirurgov iz 14 držav, da bi se pogovorili o presajevanju jeter; gre za prvo tako obsežno posvetovanje svetovnih strokovnjakov na področju transplatacijske kirurgije. Švedski tanker za Bolgarijo SOFIJA — Bolgarskemu ladjevju se je pridružil 75.000-tonski tanker »Struma«, kupljen na Švedskem. Ta največja ladja bolgarske trgovske mornarice bo rabila za prevoz nafte iz SZ. Bolgarske zmogljivosti za predelavo nafte naj bi se v prihodnjih petih letih' podvojile, zato nameravajo kupiti še več tankerjev. Bumedien odprl tovarno keramike ALŽIR — Alžirski predsednik Bumedien je odprl tovarno keramike v Guelmi. V tovarno, prvo te vrste v Alžiriji, so vložili 43 milijonov alžirskih dinarjev: izdelati nameravajo 3.000 ton keramike na leto. Pa še to SE 1200 METROV — Vse od Kamnika so pozdravljali napisi in slavoloki gorenjske aktiviste, ki so se dar.es množično vozili v Tuhinj. Ko pa so bili čisto pred zbornim mestom, je nenadoma zmanjkalo asfalta in pozdravov. »1200 m do P«, jih je potolažil napis. Kdo ve,-če ne bi sicer " razlufcnjani cesti kdo obupal pred Tuhinjem. Vreme in temperatura 25. junija 1972 -VTRJ trremt ob 7 uri stopinj /reme ob 13 on stopinj Ljubljana oblačno 11 _ __ Planica jasno 1 8 poloblačno 19 Brnik poloblačno 12 oblačno 2 Kredarica poloblačno —1 poloblačno 20 Maribor jasno 15 poloblačno 18 Sl. Gradec oblačno 9 — — Celje oblačno 11 jasno 20 Novo mesto megla 11 jasno 25 Koper jasno 20 jasno 24 Reka jasno 20 jasno 24 Pulj jasno 23 jasno 26 Hvar jasno 21 jasno 25 Dubrovnik jasno 14 poloblačno 21 Zagreb jasno 16 poloblačno 22 Beograd jasno 14 poloblačno 20 Sarajevo jasno 23 jasno 29 Titograd oblačno 18 poloblačno 25 Skopje poloblačno 11 jasno 20 Celovec jasno 12 jasno 19 Gradec oblačno 12 poloblačno 17 Dunaj oblačno 18 — — Benetke poloblačno 19 poloblačno 25 Milano poloblačno 22 poloblačno 25 Genova poloblačno 12 poloblačno 18 Milnchen oblačno 13 poloblačno 20 ZUrich jasno 21 jasno 26 Rim oblačno 12 oblačno 19 Pari* jasno 13 jasno 19 Berlin oblačno 12 oblačno 21 Stockholm jasno 24 poloblačno 28 Moskva poloblačno 21 Temperature morja Koper ln Sen) 1», Spbt 33 ln Palagraž 32. Napoved: SLOVENIJA Pretežno sončno bo. Najnižje nočne temperature oko li 10, v Primorju 18, najvišje dnevne okoli 25. Tudi drugod po državi bo pretežno sončno. IZGLEDI ZA PONEDELJEK: lepo vreme se bo še nadaljevalo. VREMENSKA SLIKA: Nad južno Evropo in nad Balkanom se je ponovno ustalilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka od severozahoda nad naše kraje toplejši zrak. PROLETARCI VSEH D E 2 E L. 2DRU2ITE SE! LJUBLJANA. PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 172 • CENA 1 DINAR GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE ■OSLO« IZHAJA OO 1, KI JO JE S. OKT* V SLOVENIJI. IN > 1941 USTANOVILA SKE PRAVICE«. STIČNA PARTIJA KI GA JE LETA VENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC mm Selasie v Sloveniji (str. 7) — Denarni posvet (str. 7) — Gneča ob morju (str. 8) — Pet vlomov (str. 8) Zdrav duh le v zdravem telesu Napisati nekaj navdusu-joCth vrstic o lepo izve-ctenem množičnem tekmovanju mladih ali pa o nenadkriljivem športnem idolu. ki v dosetkth tekmuje • človeškimi zmogljivostmi, m tetko Mnogo tetje je nardušitt ljudi ta nove samoujtravne si stemske. organizacijske m finančne rešitve na področju telesne kulture. In vendar je to naš namen. Skujdčmski tbon so pred dnem sprejeti osnutka zakona o telesnokul-tumih skupnostih in zakona o ftitaciranju teles-nekulturnih dejavnosti v SR Sloveniji. Oba dokumenta sta v jami razpravi, ki naj bi ju kritično ovrednotila. popravila, do polnila, tako da bo ie v prvih jesenskih mesecih motna uzakonitev nove samoupravne ureditve telesne kulture. Sedanje stanje v telesni kulturi m razveseljivo. Zanj je značilno, kljub nesebičnim naporom mnogih. samoorganiziranje, podržavljena skrb in financiranje. Relativno siromaštvo in skromni uspehi — tako v množičnosti kot 0 kvaliteti. Mnogi imajo :eiesnokuttumo dejavnost se vedno za konjiček posameznikov m ne za druZ beno potrebo, ki je po joj razvoja slehernega moaernega naroda. Spremembe so nujne, da nas grenke izkušnje ne bi tudi v bodoče predrago stale! V čem so spremembe m kaj ponuja nova ureditev? Predvsem je predvidena ustanovitev samo- 1 pravnih telesnokulturnih skupnosti: temeljnih v ob Cinah in skupne v republiki. Skupnosti bodo sestavljali predstavniki te-lesnokultumih delavcev, športnikov, občanov, organizacij združenega deti, družbeno političnih organizacij m drugih zamte-restranih dejavnikov. Vendar samoupravljanja ni brez ustrezne materialne osnove. Zato je no-mm skupnostim potrebno zagotoviti sredstva, ki jih za svoje delo in obstoj potrebujejo. V zakonskem osnutku so izdelani predlogi tudi za rešitev tega. tako občutljivega vprašanja In zato naj zaključim, kjer sem začel — ne bo množičnosti v telesni kulturi m ne bo uspehov na mednarodnih srečanjih športnikov, če telesna kultura ne bo samoupravno zaživela, če p ne bomo odmerili večji kos kruha in če. v duhu ustav nth dopolnil, telesnokul-turnega področja ne oo-mo vrednotili in razumevali enakojiravno z drugi mi področji družbenega Življenja in dela Kajti mč niso jiretiravali staroveški narodi, ki so trdih, da je zdrav duh le v zdravem telesu. JANEZ KOCIJANCIC Blejci spet zmagali Končana 20. mednarodna veslaška regata na Bledu — Olimpijski posadki dvojec in četverec brez krmarja 'zadovoljili — Odlični rezultati osmercev M-m 25. Jun. Tradicionalna XX. mednarodna blejska regata se je končala v lepem, morda nekoliko vetrovnem vremenu. Veter je pihal tekmovalcem v prsi Rezultati so bili v poprečju veliko boljši kot v kvalifikacijah. Naši olimpijski posadki dvojec m četverec brez krmarja sta povsem zadovoljili. Lahko rečemo, da so bili blejski veslači (Potočnik, Mandič. Janša in Bere) celo boljši kot smo pričakovali. Mnogi so menili, da zaradi ugodnega vetra prednost domačinov ne bo velika, kljub vsemu pa so Blejci potrdili svoje kvalitete. Sicer pa so bili med najboljšimi Romuni in Cehoslovaki. RoulUtl, četvrrec •»- — člani: 1. Romunija 630.9. 2. Danubius 6:33.8. 3 Slavi ja I Praga i 6:34.2. 4 Jadran iRclu' 6:35.8. 5 Za greb 6:49.7 6 Mann he im 6 55.9 Romuni so prevzeli vodstvo šele po 1000 metrih Daj ubius st je zagotovil drugo mr st o v finišu ko je za komer Arina premagal čol Slavije. Ounrrrc — mladinci: 1 Jadran 4:24.2. 2. Gusar (Split 4:24.4. 3 Albatros (Celovec). 4 36.3. 4. Mia dost 4:37.4.. 5. Argo 4:39.8. 6 Bled 4:46.9 Dvojrc »brce« — člani: 1. CSSR 1 6:50.4. 2 Split 6:58.0. 3. Madžarska 6:59.3. 4. Bel lak 7:00.1. 5 CSSR II 7:04.7. 6 Crvena zvezda 7:27.2 Tako kot v predtekmovanju sta si Spličana Mrduljaš in Mardešič. naha olimoijsk: kandidata, takoj po startu izborila drugo mesto in ga obdržala d* cilja Spet so premočno zmagali veslači iz CSSR Spličani so veslali zelo dobro, to pa velja tudi za vr druge posadke Zmagova.r.i čoln je dosegel rekord proge. Spličani pa so ae staremu rekordu selo pribil- tali. mžim j&ž i ■. .4* CEZ 19 M — Ivan Ivančič je prvi jugoslovanski atlet. Iti je vrgel kroglo nad 19 m — 19,22. Rekordni met v treh fazah. Foto: Šelhaus favorita V Zagrebu se je končalo letošnje atletsko tekmovanje za jugoslovanski pokal — Zmaga C. zvezde in Sarajeva ZAGREB. 25. jun. Kot je bilo pričakovati, so atleti Crvene zvezde m atletinje Sarajeva postali zmago valci oziroma zmagovalke letošnjega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Na štadionu Dinama v Maksimira je bilo tudi dragi dan tekmovanja vreme naklonjeno atletom, nadpovprečnih rezultatov pa ni bilo. Iz posameznih rezultatov velja omeniti Hrepevrukovo, ki se je po dolgem času znova znašla v areni in z zmago ter rezultatom 181 cm postavila svojo olimpijsko kandidaturo. Nikoličeva se je izkazala v teku na 1500 m in le za malenkost zaostala za svojim državnim rekordom. V teku na 400 m z ovirami je tekač Olimpije Janez Penca dosegel čas 52,4 in s tem za eno desetinko sekunde izboljšal svoj rekord SRS. ki ga je dotlej skupaj držal s Cva rom. V Sprintu so bili rezultati osrednji, v metu diska pa se je izkazal Mijač. na Startu pa m bilo olimpijske ga kandidata Pečarja, ki so mu dovolili nastop izven konkurence. | REZULTATI MOŠKI JSm m: Sušenj (Kv» 21.4. Kocu Ven (Kli 21.6. Kr .Jan (Oa> 21.6. Lengye: «P> 21.7. Aiebič (ASK) 21.8. Cildč (Cki 22.1.... Grošeia • Ma» 22.4; SOD ob: Medj.murec (P) 1:50.1. Vu icomano vu* (RK) 1 50.3. Kavčič (TT) 1:50.4. Koprivica (Sai 1:51.1, Kotnik (Me) 1:51.7. Ladik (P) 1:52.0 10 Zalokar »Ki. 1:54.7; 50DD n: Konca «Gz) 14:22.6. Svet (KI) 14:28.6. Djordjevič (Cz) 14:372. 5. Lisec ‘Kl> 14:39.0. 8. Ferfiia »Lj > 14 44.8. 10 Podpe. can (Ki» 15:00.8 400 m ovire: Vojnov (P) 52.3. Penca (OI» 52 4 — nov rek SRS. Stefanov:c (Oz) 52.6. Gluhak (Voj) 53.1. Hrnčič (Sla) 53.7; 2880 m zapreke: JokiC < P) 8:42.8, Tom-c f Cz j 8:43.8. Cakič (Cz) 8:50.2 . 9 2užek (OD 9:13.6. 11. Božič (Lj) 9:34.8 4x400 m: Kvamer 3 16.1. C zvezda 3:16.2, Sarajevo 3:17.8. Kladtvar. 3.18.3 boja 10 km: Cov:c (Spi 46:30.6. Pupevac (Din) 48:15.2. Galušič (Slo) 48:17.2. . . 7 Trpin (Lj) «2:18.0. 9 2ekš (Vel) 55:34.0; ■ .-.ud: Spasojevič • RK) 15.36, Babč (Sar) 15.34. Grubar (RK) 14.90. Prezelj (TT) 14.89 palica: Lešek (KI) 460. Popovič (Pl 430. Bošnjak (Sa) 420. Pristov (Tr) 410 . 6 Bizjak (KI) 400. 9 Orličntk (KD 360. , disk: Gredelj (Ml) 52.72. Sebalj (Dtn) 51.56 Joeovič (Cz) 51,24 . . . 8 Mijač (KI) 49.54; kladivo: Štiglic (Dl) 67.48. Gro-milovič (CZ) 64.74. Godč (Sa) 60.00 10 Pristovnik (KI) 50.70. ŽENSKE 100 m: Pavličič (Sl) 12.2. Tabon (Sl) 12.3. Lazarevič (Sr) Veljanov-ska (Ol. B.) in Mrdja (Ml) 12.4 . . . 7. Hitti (Ma) 123 in Pavšer 12.8. 10. Dermol (KI) 13.0. 11. Potočar (Ol) 13,1; 400 m: Bašič (Sa) 543. Tabori (Sl) 543. Radojčič (Dl) 56.2. 1500 m: Nikolič (Di) 4:173. Raj-ner (Sa> 4:233. Miloševič (Pa) 4:34.0. Urankar (KI) 4:36.3. Smreč-nik (Ol) 4:373 7. Ceh (Ma) 4:43.5; 4x100: Kladi vat 48.3 Slavonija I 49.3. Vojvodina 49 f____5. Ma n bor 50.1. 8 OlimoJ« 50,8- višina: Hrepevnik (21. maj) 181. Babošek (Ma) 178. Lovše (Ma) 175. Paleka (Za) 175 . 6. Peče (Kl> 160; krogla: Tošič (Sa) 1339. Kovačič (Sa) |334. Mrinjek (Sl) 12.66. . .. Peitler (Ma) 1135. 10. Peče (KI) 11.05; kopje: Menjhart (Se) 52.82. Sokol ovič (Sa) 4336. Babošek (Ma) 41.88. izven konkurence: Urbančič (KI) 54.58. Celjani četrti. Mariborčanke tretja KONČNI VRSTNI RED — molki: I. C zvezda 369,5. 2. Partizan 220. Sarajevo 202. 4. Kladivar 107,5. 5. Slavonija 94.5. 6 Dinamo 81 ZesMkr: 1 Sara rvo 181,5. 2. Slavonija 156, 3 Maribor 106.5. 4 Kladiva: 85 5. Dtnamo 80. 6 Senta 57 1. Jadran (Reka) 8:55. 2, Nautilu* 6:58.7 3. Madžarska 7:02.4. 4. Danubius 7:07.7, a. Iktus (Osijek > 7:10,1, 6. Branik 7:12,7. Skif — elani: 1. Romunija 7:21.8. 2. Kuba 7:32.9. 3. Zagreb 7:40.9. 4. Avstrija 7:48.2. 5. Danubius 7:48.4. Četverec m — mladinci: 1. Argo 5:01,7. Iktus 5:10.2. 3 Jadran 5:13.0. Dvojec «z« — elani: 1. CSSR 7:14.8. Z. Heeres SV 7:22.7, 3. Jadran 7:24.8. 4 Kuba 7:263. 5. Romunija 7.413, 6. Argo 7:53,3. Tudi v tej disciplini so po pričakovanju zmagali čeikoalovažki veslači. medtem ko je Jadran iz Zadra popustil, vendar )e 4e ujel tretje mesto. Dvojec «bno« — mladinci: 1 -Madžarska 5:18.2. 2. Crvena zvezda 5:25.4, 3 Dunaj 5:28,6. 4. Zagreb 5:40.9. 5 Bled 6:10.8. 6. Ut n 6:173. Četverec »brca« — elani: 1. Bled 6:23.9. 2 Danubius 6:26.8. 3. Madžarska 6:283. 4. Kuba 6:31.9, 5. CSSR 6:433. 6. Trežnjevka 6:52.7. Jugoslovanski veslači so bili v tej disciplin: najbolj prepričljivi. Olimpijska ekipa četvzzea a Riada ja omagala v najbolj»am čaau Mejake proga. Danubius pa ja e tlnitu prehitel Madžara In tako osvojil drugo mesto. Ekipa CSSR ja na Startu aamudila. povsdli pa so Kubanci, medtem ko so bili domačini 750 metrov na drugem mestu V flniSu so nmti fantje aavaalali izredno hitro in hladno tar prevzeli vodstvo, ki ga niso več iapu-stili iz rok. Vse kaže. da je blejski četverec brez krmarja v izredni formi Skit — mladinci: 1. Aruplnum 5:37.9, 2 Krka 5:39.3. 3. Albatros 5:41.1. 1 Jadran 5:46,4, 5. Branik 5:553. 6 Madžarska 7:143. Double scoullc — člani: 1. Romu nija 6:42.7. 2 Donau (Linz) 6:44.1. 3. Normanen (Dunaj) 6:47,5. 4. Ku ba 6:50.0 5 Amicitia 6:52.7. Osmerec — člani: 1. Madžarska 5:51,2. 2 kombinirana ekipa Av-strije 5:55.7. 3. Krka 6:00,7. 4. Za greb 6:06,5. 5 Gusar 6:07.1, 6. Danubius 6:12.0 Dvojec »s« — mladinci: 1. Kvar-ner (Reka) 5-38.1. 2. Croatia (Zagreb) 6:25,1 Četverec »brez« — mladinci: 1. Madžarska 4:56.8. 2. Beljak 5:00.5, 3. Trežnjevka 5:09.2, 4. Istra 5:20.1. 5. Bled 5:31.2 N. SLANA BLED 1972 — Tako je bilo na Bledu med tekmo osmercev na XX. mednarodni veslaški regati. Foto: šelhaus Kdo 27. prvak? Na igriščih v športnem parku Kodeljevo se je začelo športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja LJUBLJANA, 25. junija. V športnem parku Kodeljevo se je danes zjutraj s slavnostno otvoritvijo začelo 27. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja, na katerem nastopa osem ekip. Tekmovanja v šestih športnih panogah bodo trajala do srede popoldne. Atletski stadion na Kode ljevem je bil tokrat slavnostno okrašen. Vse je bilo v znamenju velikega športnega dogodka. Ob zvoku koračnice orkestra ljubljanske garalzl Je so prikorakali vsi tekmovalci in se postrojih pred častno tribuno. Najprej jih je pozdravil predsednik organizacijskega odbora prven-sva Kamilo Brešan, nato pa jim je dobrodošlico zaželel pokrovitelj tekmovanja, predsednik skupščine občine Ljubljana inž. Miha Košak. Po igranju državne himne je pr. venstvo odpri generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Takoj nato so se začela tekmovanja v rokometu in odbojki. Popoldne so stana-11 tudi atleti, rokometaši in odbojkarji pa so odigrali drugo kolo. V ponedeljek se bodo rokometašem, odbojkarjem in atletom pridružili še plavalci. Najbolj zgoščen m zanimiv bo program v torek Poleg športnikov, ki nastopa jo v igrah z žogo, se bodo merili še strelci in mnogo boJ-oi. Tekmovanje bodo V sredo dopoldne sklenili rokoma taši. odbojkarji, vojaški mno-gobojci in strelci. Slavnostni zaključek pa bo ob šestih popoldne. Medtem, ko so se vojaki-športniki začeli ogrevati za prve nastope, pa so si vodstvo tekmovanja in njihovi gostje ogledali stezo športne zmogljivosti. Moščanski šport ni delavci so jo sicer posta vili prav za to prvenstvo, vendar pa bo kasneje služila tudi drugim občanom, pred vsem aktivnim športnikom Zanimivo je, da je otvoritvi te steze prisostvoval tudi Jože Malič, ki je pred >-18 leti sestavil 240 m dolg vojaški poligon, ki je tudi zdaj najzahtevnejša disciplina vojaš-še panoge prvenstva — vojaškega mnogoboja. B. KUTIN Le 9 čolnov na cilju I. etapo dirke za EP s hitrimi čolni dobil Italijan OPATIJA. 25. jun. — Zma govaioc I etape dirke hitrih motornih čolnov za odprto morje oo Bellanja do Opatije je postal Giulio de Angelis. ki je 160 milj dolgo pot prevozu v 2 urah m 46 minutah. Zaradi razburkanega morja je prišlo na cilj le 9 čolnov, štartalo pa Jih je 16 Jutri bodo vodu II. etapo v obratni smeri. Dirka Šteje za EP. „Kuhinja“! Sodniki oškodovali naše telovadce, ki so izgubili proti Italijanom BUSTO ARSIZIO, 25. jun. (Po telefonu). V prijateljskem dvoboju gimnastičnih reprezentanc je Italija premagala Jugoslavijo s 535,80:534,00, med posamezniki pa je bil prvi Vratič s 108,05 točke. Našo ekipo so močno oškodovali sodniki, med katerimi en Jugoslovan ni mogel vplivati na regularen potek. Po obveznem delu je vodila Jugoslavija .(zanjo so nasto pali Vratič, Kersnič, Brodnik, Ivanovič, Hmeljovec, Šoštarič, Nastran) z 263,85:262,45. Največ točk je sicer zbral Vratič (53,15), toda najboljše je telovadil Brodnik, ki pa v parterju zaradi bojazni pred poškodobo m nastopil. ! KOLESARSTVO J Reprezentance določene LJUBLJANA. 25. jun. Zveam kapetan Branko Bogovič je določil A, B in reprezentanco m»Hd b za 28. mednarodno kolesarsko di**ko »Po Jugoslaviji« V A reprez^man ci so: Bilič. J. Valenčič Zakot (lik. Kuvalja, Pleško. ^ubrič. je lič in Gazdič. v B pa: r«č(k. T Božičnik. Avšič. Pocmia, Kunaver. R. Valenčič, /idmar in Hvasti. V reprezentanci nModih upov pa bodo vozili: Keršič. Ar sovski. Kavec, Bedekovič. Kahli na. Frelih. Kekec in Žagar. Dirka se bo začela 2 julija, rep.ezen tanti pa se bodo zbrali n.« pri pravah v športnem centru v Kc štunjaku 28. t. m F B. S SLAVNOSTNE OTVORITVE NA KODELJEVEM — Tako so odprli 27 športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja. Na sliki: mimohod udeležencev pred slavnostno tribuno. Foto: šelhaus V poljubnem delu pa so domači zmagali z 273,35:270,35. Kljub sila lahkim sestavam m površnim izvedbam so dobivati izredno visoke ocene ter tako »premagali« naše. Skoraj gotovo pa bi Jugoslavija zmagala kljub temu, če bi nastopila popolna. Tako pa je ob poškodovanem Brodniku namesto Plestenjaka tekmoval Nastran, ki ga je vodstvo skušalo preizkusiti na mednarodni tekmi Rezultati: obvezne vaje — Jugoslavija 263,65, Italija 262,45; posamezno: Vratič 53,15, Kersnič 52,90, Donega (I) 52,45; zmagovalci na orodjih — krogi: Brodnik 9,15; bradlja: Brodnik 9,05; drog; Brodnik 9,30; konj: Vratič 9,00; preskok: Vratič in Mi-lanetto 8,95; parter: Milanetto 8,95; poljubne vaje: Italija 273, 35, Jugoslavija 270,35; posamezno: Milanetto 55,45, Ker-sndč 54,95, Vratič 54,9|0; na orodjih: parter: Milanetto 9,35; konj: Vratič 9,30; krogi: Palotti 9,40; preskok: Milanetto 9,10; bradlja: Kersnič in Milanetto 9,35; skupno: Italija 535,80; Jugoslavija 534,00; posamezno: Vratič 108,05, Kersnič 107,85, Milanetto 107,65 itd. J. ŠLIBAR Zvonka izžrebala Kranjčana LJUBLJANA — 21. udeleženca naše olimpijske tombole, ki bo z izletom Centro turista odpotoval na Ol v MUnchen, je tokrat izžrebala mana ljubljanska modna kreatorka Zvonka Makuc, ki je kot enajsto zaporedno stavno tablice s številko 66 izžrebala Franca Jam, 64000 Kranj, Mlakarjeva 2. Tokrat Je v naše uredništvo prispelo 8444 stavnih tablic. Pod številko 66 je napovedovala Brigita Horvat, dobila je 1923 glasov, Zdravko Pečar je napovedoval pod številko 59 in je dobil kar 3811 glasov, pod številko 84 pa je napovedoval Miro Savnik, ki je dobil 2710 glasov. Največ sreče je imela atletinja Brigita Horvat, ki je prav tako kot Zdravko Pečar pravilno odgovorila na prvi dve vprašanji, a je pri dodatnem tretjem vprašanju, uganila rezultat prvega polčasa košarkarske tekme Triglav : Celje. Olimpijsko knjigo dela pa bodo dobili: Avgust Šmldlehner, 60223 Dobrovnik v Prekmurju, Dobrovnik 301, Drago Lutar, 61000 Ljubljana, Crtomirova 22, Marko Besednjak, 63000 Celje, Ronkova 14/A, Peter Jehart, 62391 Prevalje, Trg 32. Jožica Hribar, 61000 Ljubljana, Galjevica 11, Ana šega, 66330 Piran, Budicinova 3, Matjaž Frtškovec, 64000 Kranj, Pintarjeva 4, Ivo Jesenšek, 68281 Senovo, Senovo 201, Marija Cokan, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 14/1., Franc Mihelčič. 64000 Kranj. Ul. 1. avgusta 3. Pokal Vj V finalu namiznoteniškega tekmovanja za pokal sejemskih mest sta zmagala Vjesnik in igralke Ferencvarosa BLED — Namiznoteniški igralci zagrebškega Vjesnika so že drugič osvojili naslov v tekmovanju za sejemski pokal evropskih mest. V finalu so v nabito polni festivalski dvorani premagali budimpeštanski Vasutas s 5:3. V ženski konkurenci so igralke Ferencvarosa dobile proti TIK Ki eler iz Klela prav tako s 5:3 Obe ekipi sta debili sejemska pokala, ki jima ju je izročil župan za-hodnonesnškega mesta Pirmasensa Reinwalt. Zagrebčani so se morali zelo potruditi. da so premagali borbene Madžare s odličnim Berzceijem in Rozsasom na čelu. Gostje so nepričakovano povedli z 2:0 Najprej je Gergely odpravil Stipančiča, nato pa še Berač ei Cordaša. Oba igralca Vjesnika sta igrala slabo, Cordaš pa je ubral še ponesrečeno taktiko. Z izvrstnim obrambnim igralcem Berzcijem je moral igrati na čas. Pri rezultatu 2:2 v drugem nizu je igralni čas potekel in sodniki so morali šteti udarce Madžar je bil uspešnejši in Je dobil igro. Zagrebčani so morali zaigrati na vso moč, da so rezultat izenačili na 2:2. Največ zaslug sa to ima Surbek, ki je z borbeno m napadalno igro najprej odpravil Ron-sasa, predramil klubska kolega ter nato premagal še Gergeyja in Zagrebčani so povedli s 3:2,* potem ko je uspelo Stipančiču premagati Berzoeija. Cordaš je nato s Roz sasocn spet izgubil, vnovič pa se Je Izkazal Surbek, saj je dobil še tretjo pr rti jo V osmi partiji je Stipančič po silovitih napadih in s zanesljivo igro premagal Roosasa in Vjesnlku zagotovil odločilno peto točko. Podobno Je potekal rezultat tudi pri tenskah. Nemke ro najprej po- vedle z 2:0. nato celo s 3:1, a Ma-džarke so najprej izenačile na 3:3 ter v silovitem finišu zmagale s 5:3. Rezultati — moški: Stipančič : Gergely 21:12, 16:21, 16:21, Cordaš : Berače: 21:16, 16:21. 11:21, Sur-bek Rozsas 21:17, 17:21, 21:15, Stipančič Berzcei 21:23, 21; 12, 21:15, Surbek . Gergely 21:14. 21:18, Cordaš : Rozsas 21:19, 18:21, 19:21, Surbek : Beryoei 21:15, 21:11, Stipančič . Rozsas 21:15, 21:14. D. N. Na Bledu posvet o trimu 27. in. 28. t.m. zvezno posvetovanje o »športu za vsakogar BLED, 25. junija V hotelu Jelovica na Bledu bc v torek, 27 t. m. in v sreno, 28 t. m z sa-Četkom ob 10.30 posvet »Trim v Jugoslaviji«, ki ga sklicuje or ga nizacija Partizan in tovarna šport nega orodja Elan iz Begunj Med številnimi referenti z želo zanimivimi in aktualnimi temami bo tudi podpredsednik «vfzt sa telesno kulturo Slovenije Mi*jan Lenarčič, ki ima *ot predse in k odbora sa množični šport oa Um področju velike skufc^e. Mirjana naš up na EP Danes v Mariboru začetek velikega teniškega slavja MARIBOR — Vse ie narem Jo Je uspelo obdržati. čeprav Je bila ob koncu le miramai na J. JAVORNIK Novoteks : Maribor 57:61 (26:25) NOVO MESTO — Ifr-Ače na Lo-k . gledalcev 400 sodnka Ho*s m Dr.irJ »oba Lj). NOVOTEKS Sončita! l«. 2 Ko- Dovžan 8. vačev-.č 13. Šepetave 2. Počrvina :i. S Kovačevič 7. Papič 2. Pirc 6. MARIBOR: Vaben 12. Weidt 10. Žetem k 2. Lobnik 6. Kojc 2. L. Lovše 12. Heier 2. Cerpes 15. Tekma m bila posebno zanimi-n Ekip: sta v prvem polčasu igral: medlo, igralci pa so kar tekmoval: kdo bo večkrat zgrešil koš Takoj na začetku drugega dela so Mariborčan: po grobih napakah domačinov dosegi: prednost 9 košev, to pa Jim Je tudi zadostovalo za končno zmago, za katero so se v zadnjih minutah morali vendarle krepko potrudit:. Pri Mariboru Je bil najboljši Vahen. pri- domačinih pa Splichal. S. DOKL Trnovo : Jesenice 79:64 (40:31) LJUBLJANA — Ignšče Trnovo, gledalcev 150. sodnika Par (Zal) m Kotendo (AL). TRNOVO: Rojc 12. Koren 18. Vauperič 10. Kozak 20. Slapnik II 19 JESENICE: Bunderia 15. Muha-remov.č 2. Lozar 4. Čampa 2. Bizjak 2. P r:h 30. Noč 2. Vauhnik 5. Vujačič 2. V počasni ign prvega polčasa sta bil: ek:p: dokaj izenačeni. Jeseničani so svojo tgro dokaj uspešno navezali na Bunderlo. medtem ko je v nadaljevanju ta zveza povsem odpovedala Visoki Jese-n čan v nadaljevanju ni dosegel zadetka. Pr: Jeserccah sta se odlikovala Prih m Bizjak, pri Trnovem pa Koren m Kozak N. SLANA Marles : Radenska 87:84 (35:35) MARIBOR — Ignšče v Ljud skem vrtu. gledalcev 300. sodnika K Brumen (Domž) tn Sus*er (Oe). MARLES Smaka 2. Fekonja 8. Benet 6, Fingušt 6. Puršič 3. Jurančič 16. Kunru 17. Bergoč 25. Janežič 4. RADENSKA: Smaka 8. Pintarič 16. Jagodnik 27. T Orozel 23. A. Or ožel 8. M. Hladen 2. Čeprav so Radenčam nastopil: oslabljen:, so z požrtvovalno igro presenetil: favorizirane košarkarje Marlesa m vodili skoraj vso tekmo. Po vsej verejtnosti bi naa tal:, če bi Imeli višje igralce, to V finišu Niš V Cerkljah končano športno prvenstvo letalstva in protiletalske obrambe JLA CERKLJE OB KR-lI. 25 junija — Po petdnevnem premoru se Je včeraj zače’ drugi dan športnega prvenstva pripadnikov Jugoslovan akega vo;cega letalstva in protile falske obrambe Po tekmovanjih v rokometu, odbojki .n vojaškem mnogoboju v prvem delu prven strm. so se včera pomenit še v a lcttki. p!a\ mju tn streljanju. G:avne značilnosti srečanja so bile množičnost (so^eovalo je prek 70o tekmovalrev iz 15 garnizij), mlado« in borbe-ost nnV/pa-očih Tiio Je bil namer tekmovanja — č.m močneje utrdit: vlogo telesne kulture med pnnadntkt letalstva m protiletalska obrambe — povsem dosežen Največ smole je Imel Dani Vrbovšek, doljrole-ni državni prvak v plavanju, ki je med p' *var*;m v oblek in s puško na Simetrski progi zgrešil smer in prestopil v progo sotekmovalca Čeprav Je s časom 34.9 dosegel nov vsearmadni rekord v tej disciplini. mu sodniki riso podelili točk Danes popoidne sr s slovesno pode. im jo priznanj naipnzadev ne'>:m športnim delavcem iz vrst le* a'cev m protiletalske obrambe športno prvens v0 zakl ničili. Rezultati: Ekipni zmagovala po disciplinah’ vojaški mnogoboj: 1 Rainovac. 2. Beograd 3 Niš Odbojka: 1. N is Z Zemunik 3 Petro vac: rokomet: I. Zemunik. 2 Niš. 3 Som bor plavanjr: 1 Cer kije. 2 Zeraumk 3 Beograd: atletika: 1 Zemunik 2 Plešo. 3 Sembor: streljanje: 1 Beograd 2 uvrstitev: 1 Niš 83 točk. 2. Zemu ruk 81. 3 Beogu 78. 4. Cerklje 66. 5 Ra j nov ac 56. 6 Sombor 55. 7. Mostai 55. 8 Plešo 54. 9 Kra Ijevo 50 10 Tuzla 49. II. Titograd 49 12 Petrovac 48. 13 Ba. tajnica 41. 14. Pula 30 in 15 Bthač 20. MARTIN ČESEN ! ROKOBORBA Radničkemu največ BEOGRAD. 25 jun. Po dveh dneh zan.mmh tekmovanj v veliki dvorani mestnega središča za iclmno kulturo se Je končala mia dinsJto prvenstvo Jugoslavije v rokoborbi, na katerem je sodelc valo 46 tekmovalcev tz 19 klubov Novi prvak: so — do 48 Kg: D juro vič (Radničk:, Kragujevac), do 52 kg: Juhas »S-.nta». do 56 kg: Bulat fLokomot.va. Zgb). do 60 »cg: Kneže v. e »Ml radnik N Sad), do 65 kg* Isakov (Omlndi nac*. do 70 kg: Plavljan*č »Gav rilovič). do 75 kg: Husar »Spar tak. Sub». do 81 kg Sindžtč (Rad.. Krag). do 87 kg Graovac • Cospič». nad 87 kg Simov-č • Rad.. Krag) Najuspešnejši Klub na prvenstvu je bil Radn čki tz Kragujevca z 11 točkami pred Mladim radn: kom. tretje mesto pa delita O pomanjkljivost pa so domačini spremo izkoristili in s odlično igro Bergoča zmagali. J. KROPE Ilirija : Kroj 98:67 (51:26) LJUBLJANA — Igrišče Ilirije, gledalcev 50. sodnika Lotrič in Burja (oba Lj). ILIRIJA: Naveršnik 15. Stegenšek 5. Oblak 11. Babnik 8. Eržen 6. M. Macura 29. Krinžar 18. KROJ: Balderman 20. Košir 11, Habjan 8. Grahek 14. Braniselj 14. Kljub temu. da je Ilirija le na trenutke igrala s polno močjo, je visoko premagala slabo ekipo Kroja Zmaga bi bila lahko še višja, če ne bi domačini na vsak način hoteli doseči stotico. Vsi so metali na koš, vendar so bili v preveliki vnemi netočni, gralci Kroja pa so to uspešno izkoristili in zmanjšali razliko. U ŠOŠTARIČ 1. Ilirija 10 9 1 762:593 18 2. Celje IG 9 1 847:714 18 • 3. Vrhnika 10 8 2 875:726 16 4 Triglav 10 7 3 765:661 14 g ■ i 5. Maribor 10 6 4 747-721 12 6. Marles 10 5 5 648:677 10 fui 7. Novoteks 10 5 5 699:746 10 f. 8 Radenska 1C 4 6 789:825 8 9 Branik 10 7 723:775 6 10. Trnovo 10 2 8 654:700 4 11 Jesenice 10 5 8 650:820 4 12. Kroj PARI PRI HO 10 0 DNJEG 10 612:813 A KOLA 0 (sreda. 28. t. m.): Maribor : Mar-’es. Branik : Novoteks. Jesenice : Vrhnika. Kroj : Trr.ovo. Celje : Ilirija. Radenska : Triglav. PRVIČ TUDI ČLANSKI PRVAK — Igor Košak (Branik). Foto: šelhaus TEKMICA PREDAJA POKAL — Irena Škulj, tekmovalni vodja predaja nagrado Grmovškovi, na desni Mirjana Jaušovec z osvojenim pokalom. SKL — MOŠKI 1 B Več kandidatov Pomladanski naslov Litiji, ker je Fructal doma izgubil s Postojnčani LJUBLJANA. Za prvo mesto je precej več kandidatov kot je obetal začetek letošnjega prvenstva v tej ligi. Dve točki razlike med prvim in petim obetajo izredno zanimiv drugi del prvenstva. Titograd. 3. Niš K-nrna ekipna mladlnac m Sen ta Fructal : Postojna 53:65 (30:38) AJDOVŠČINA - Igrišče pri osnovni šol:, gledalcev 300. sodnika Jeraj (Trb) in Prinčič tNG). Domačim so izgubil: že »retjo tekmo zapored. Od standardne peterice sta manjkala poškodovana Brenk in Slokar, kar je bilo od ločilno. V razmeroma grob: igri so kar štirje igrale: p-Klčasno odšl: z igrišča, sedmerica pa si je nabrala po 4 osebne napake. Gostje so si priboril: jd.nčuno prednost v sred: prvega polčasa. Pr. Postojni so b*li n; »uspešnejši Ozb.č in Mislej po 15, Pa-temost 14 in Tomič 12. pn domačinih pa Oven 20. Vodopivce 9 m Velikonja 8 Domačin: so zaradi, po njihovem mnenju, materialnega kršenja pravil vložil: pritožbo M VODOPIVEC Sl. Bistrica : Prule 64:85 (32:41) SLOVENSKA BISTRICA - Te lo vadnica Partizana, gledalcev luu. sodnika Campl.n m Grm č »oba MS). Gostje so zasluženo osvojili toč ki. sa) so prekašal: domače ko Urkarje v vseh pogledih lira |e bila slaba, toda ostra Pr Prulah s a »:**.a na ooliša Nemec 25 ‘n SušterSič 16. pri domač h pa Bradan 22 in Iveuč 16. D UTENKAR Ljubljana : Ježica 95:78 (41:33) LJUBLJANA — Ignšče Ljubljane v Šišk:. gledalcev 70. sodnika Varoga (Lj> m Hvalič (Ig). Gostje so mit enakovreden nasprotnik domačinom le do srede prvega polčas«, nato pa so igrala Ljubljane * nekaj uspešnim: protinapadi prevzel: pobudo in končali polčas v svojo korist. Premoč domač nov je bila v drugem nolčasu še očitnejša Pn Ljubljani je poleg odličnega Radete 34 in Urbančiča 21 dobro zaigral še Jurišič 16, pn Ježici pa je bil najboljši Lavrič s 16 koši. BR. KUTIN Zarja : Lesonit 75:68 (31:30) LJUBLJANA — Igrišče Stadiona za Bežigradom, gledalcev 30, sodnika P Kavčič in Osipovič (oba Lj) Ek:p: sta se ves prv: polčas menjaval: v vodstvu Kazalo je. da bo tako tudi v nadaljevanju, vendar je Zarji po zaslug: Murka uspelo »pobegniti« kar za 17 točk. V zadnjih m nutah so gost je zaigrali pressmg. vendar so poraz le omilili. Pr: Z&rj: sta .bila najboljša Murko 2:-) in Hladnik 2!, pr: gostih pa Potočnik s 23 koši. BR KUTIN Litija : Sav. naselje 72:42 (29:23) LITIJA — Igrišče Lilije, g le di.lcov 100. so dn.lt a Rndoševič (Lj) m Brezovar (Zag) Gostje so vodili do dvanajste minute, petem pa so domačini prevzeli pobudo m s precejšnjo prednostjo zasluženo zmagali Ibliub nalivu je bila igra doma čega moštva dobra V zmagovalni ekipi so bili naj uspešnejši Pesek 33, Škerjanc 12, Malenšek :n Brežan po 9, pri gostih pa Sobočan 12 in Daxko- bler 11. 1. Litija 2. Fructal 3. Ljubljana 4. Postojna 5. Lesonit 6 - Prule 7. Ježica 8. Zarja 9. SI. Bistrica 10. Sav nase'te I BAUS 972 629:577 14 963 638:571 12 9 6 3 634:588 12 963 574:538 12 963 621:606 12 9 4 5 600:589 8 9 4 5 622:629 8 9 3 6 569:615 6 9 2 7 652:744 4 9 1 8 500:582 2 ,PARf PRIHODN JKl.A KOLA — (sobota. 1 jul.): Ježica* : Postojna »53:57), Fructal . Sav naselje (70 56). Litija : Lesonit (61:75), Zarja Prule (54 60). Sl Bistrica Ljubljana (61 -7*) SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA — ŽENSKE Prvak že znan Prvi del brez poraza pripadel Olimpiji — Med 2. in 9. samo dve točki LJUBLJANA. Tudi tekma zadnjega kola prvega dela prvenstva je bila za Ljubljančanke samo formalnost. Olimpija ima zdaj dvojno število točk več od svojih nevarnejših zasledovalk in ima glede na moč ekipe naslov pravzaprav že po prvem delu v rokah. Marles : Olimpija 38:56 (12:26) MARIBOR - Igrišče v Ljud skem vrtu. gledalcev 100, sodnika K. Brunu-n «Domi) in Šuster (Ce) MARLES: Vollmaier 8. Jenko 12. Gabršek 2. Hrelja 12. Živko 4. OLIMPIJA: Sivic 22. Bremcc 8. Bele 8. Mihelič 9, Stopar 5. Marolt 2, Radonjič 2. Domače igralke so se dostojno upirale odličnim Ljubljančankam, tako da so izsilile časten poraz Pri Marlesu sta se odlikovali Jen ko in Hrelja, pri gostjah pa Bre-mec in Sivic • J KROPE Ilirija : Jesenice 50:51 (27:16) LJUBLJANA - Igrišče Ilirije, gledalcev 30. sodnika Gregorič (Vel) m Segedm (Lj) ILIRIJA: Jelenc 10, Hnbar 16. V. Marolt 2, Pitamic 3. Pahor 8. Sverko 11. JESENICE: M. Vudnč 29. Pap ler 1, A. Vudrič 5. Volarič 16. Prvi polčas je zasluženo pripa del domačinkam, ki so povsem onemogočile Miro Vudrič. v sedmi minuti drugega d-Ma igie pa so Jeseničanke - zenačile rezultat na 29:29 Poleg Vud-ičtve se. je razigrala tudi Volaričeva, ki je z moti oda daleč povsem zmedla Ilirijanke Se 30 sekund p»ed koncem so domače igralke vodile s točko prednosti, takrat pa Je mlajša od sester Vudrič zadela koš in republiškim prvakinjam zagotovila dragoceno zmago. Čeprav je Ilirija nastopila oslabljena. brez Biserke Marolt, ni opravičila za slabo igro v drugem Žirovke četrte OHRID, 25. jun. — Na državnem pionirskem prvenstvu v košarki so lanske prvak.nje, pionirke iz 2irov. izgubil* tekmo s Srbijo z 31:32 ir osvojile četrto mesto. Zmagale so pionirke Hrvatske pred Voj vodim in Srbijo. polčasu. Gostje so razočarale, saj razen borbenosti niso pokazale ničesar. U ŠOŠTARIČ Sobota : Ježica 51:49 (45:45, 22:20) MURSKA SOBOTA - Igrišče Partizana, gledalcev 50, sodnika Ju-teršnik (MS) in Lešnik (Mb). SOBOTA: Sedonja 6, Heric 2, Sormaz 12, Kuzmič 19, J. Rogan 12. JEŽICA: Plevnik 2. Štucin 9. Oven 15. Gimpelj 7, Mavec 7. Lupše 6. Domačinke so bile večji del tekme v vodstvu in Ljubljančankam je uspeio šele tri minute pred koncem rezultat izenačiti. V podaljšku so bile Sobočanke boljše in predvsem po zaslugi Sedonjeve, ki je dosegla odločilne točke, zasluženo zmagale. Tekma je bila zelo razburljiva, obe ekipi pa sta slabo izvajali proste mete. F. MAUCEC Kroj : Slovan 55:76 (23:38) ŠKOFJA LOKA — Igrišče v Pu štalu, gledalcev 30, sodnika Lozič (Lj) m Kučar (Zal). KROJ: Jesenko 8, Vrbinc 14, Strel 16. Stari ša 9, Potnar 6. Ber SLOVAN: Lah 4, Culav 27, Te žak 25. Ritonja 4, Prijatelj 2. Golc 4, Savnik 10. Po tehnično boljši :igri so Ljub-' ljančanke zasluženo visoko zmagale. M. HAFNER Maribor prost 1. Olimpija 2. Ježica 3. Sobota 4. Jesenice 5. Marles 6. Maribor 7. Ilirija 8. Slovan 9. Kroi 880 542:309 16 8 4 4 470:414 8 743 346:316 8 844 442:464 8 835 345:360 6 835 384:415 6 835 351:427 6 734 317:395 6 8 3 5 430:526 6 PARI PRIHODNJEGA KOLA — (sobota 1. jul.): Ježica : Jesenice (48:52), Ilirija : Maribor (29:59). Marles • Slovan (58:29), Kroj Sobota (32:61) I t S I S I \ I s I \ I v I s I I I \ I N I S I s I H I N I I S I t \ I S I Kruno Brumen: Kitajske dogodivščine Jedli smo kače Na.-* votli, vo si je pred prihodom na Kitajsko prizadevalo, da bi na gostovanju odigram skupno 10 tekem, torej eno več, kot je bilo zamišljeno sprva. Tekma naj ot bila v Kantonu A ko smo prišli v to mesto, so bili igralci že precej izčrpani; vodstvo je svojo prvotno željo hotelo pre ■dicati. toda to je bil račun brez krčmar ja. Kaši funkcionarji pač niso računali s kitajsko ustrežljivostjo in natančnostjo Tako so naši fantje in dekleta le morali odigrati tekmo s provinco Kantona in še dodatno tekmo z reprezentanco kitajske armade Trener Ranko 2eravica se je ravnal po svojih temeljito premišljenih načinih, tuth U igri je izkoristi, da je iskal najboljšo peterko oziroma najboljše krilne centre •ji socentre. Skratka — vsa strategija je veljala bolj prihodnosti, to je nastopu na olimpijskem košarkarskem turnirju v Miinchnu. Kljub .vsemu taktiziranju, neznosni vročini, pravi shujševalni kuri, in nedisciplini dveh igralcev je Ranko s svo jimi le zmagal medtem ko je bil trener deklet Cenič žrtev vročine Odlični Simonovič m nadebudni Geor gijevski nista hotela biti to. kar bi zapo slilo »velikana« Jelovca in Kneževiča. Tri minute je bilo še do konca tekme, naši pa so vodili s tremi koši. Trener 2era vica je zahteval minuto odmora. Simonoviča in Georgtjevskega pa je zamenjal s Tvrdicem in Cermakom. Rezultat se je brž spremenil: dve hitn podaji centru Vinku m negotovosti o naši zmagi ni hilo več! Ranko je brž spet zahteval time-out k pogovoru pa je »povabil« tudi grešnika Georgi jevskega in Simonoviča: na konkretnih primerih naj bi ugotovila, kaj sta poprej naredila napak ... Moški so zmagali obakrat, ženske sa mo enkrat. Tekma fantov z armijsko reprezentanco je bila v pravem pomenu besede vojaški spopad. Kitajski igralci-vojaki so igrali ostro, reagirali so na vsako žogo, pravilno in nepravilno ... skratka — prava vojska. Naše je vrh vsega zdelala še vročina. Vsak igralec je izgubil poldrugi kilo gram telesne teže .. Po tej »bitkir smo si zaželeli osvežujočega kopanja Olimpijski bazen je bil popolnoma prazen, menim, da so gostitelji to storili namerno, da bi se lahko sproščeno razvedrili in res uživali poldrugo uro v prijetni vodi. Poteza nas ni preveč presenetila, bolj smo se čudili, ko smo bežno prodrli v značilno kitajsko medicinsko skrivnost — akupunkturo, način zdravljenja z vbadanjem igel v kožo. navadno v bližini obo telega mesta (postopek je bil znan pri Kitajcih — in Japoncih — že dolgo pred n. SJ. Vedo, baje jo sodobna medicina ne priznava povsem, so s časom izpopolnili; tankim iglam — v dobrih, mirnih rokan — so dodali še vibriranje s šest-voltno elektriko. ‘ Ves postopek smo si ogledali med operacijo Kitajke, ki so jo operirali na jajčnikih. Na naše veliko presenečenje — sedeli smo 5 m od operacij ske .mize — je dekle po zdravniškem posegu odločno vstalo, nam pomahalo v pozdrav in odšlo v bolniško sobo. Kajpak smo se živahno zanimali za te čudežne, velike m majhne igle, bile so tarča nas vseh. Trener Ranko Žeravica jih je nekaj celo kupil za znanca, zdravnika v Beogradu: svoji ženi je tako omogočil uspešnej še zdravljenje. Ob tem nenavadnem obi sku smo na račun akupunkture slišali še marsikaj zanimivega: nekateri so nam celo zatrjevali, da ne gre'zgolj za medicino, marveč tudi za sugestijo in celo hipnozo. Kitajsko posebnost pa smo spoznali še ob drugi priložnosti. O kačah, ki so užitne m prava specialiteta juga, smo slišali že velikokrat. Zdaj smo se hoteli o tej kulinarični poslastici prepričati tudi sami. Kitajci ne bi bili Kitajci, če nam ne bi ustregli, čeprav so nekateri med nami ob misli na kače dali kar vse štiri od setfe. Na opoldanski slavnostni pojedini v rezidenci za tuje goste, je bila na jedilniku na tretjem mestu tudi kačja juha (na sliki). Precej šal smo zbijali na račun naših deklet ln zdravnika, ki so odklonili specialiteto. Sicer pa — težko je bilo zajeti samo prvo žlico. A smo zbrali korajžo, potlej pa zahtevali še »repete«. Ranko je piiosil kar za tri obroke... Res, kačja juha nam je teknila kot malokatera jed doslej. Seveda smo se čudili, še bolj pa smo osupnili, ko nam je mojster-kuhar, ves nasmejan, zagotovil: »Veste, bolj ko je kača strupena, pikantnejša in boljša je...« (Nadaljevanje sledi) jt.i i s i s I s I s I N I N t S t N I N I > I > I S I \ > > > I N I S I \ I \ I > I Mariboru - vse Na 26. teniškem prvenstvu SRS zmagala zastopnika Branika Igor Košak in Mirjana Jaušovec - Vzpon Kranja LJUBLJANA, 25. jun. Mariborčani so veliki zmagovalci 26. prvenstva Slovenije v tenisu za člane in članice, ki je bilo v Tivoliju v organizaciji TTC Olimpija. Vsi najpomembnejši naslovi so namreč pripadli igralcem igralkam Branika, ki so pri članih posamezno zasedli prva tri, pri članicah pa prvi dve mesti. Spodbudno pa je vsekakor, da sta nova članska prvaka zelo mlada — Igor Košak še ne šteje 19, Mirjana Jaušovec pa še ne 16 let. Današnji finalni partiji sta bili dokaj enostranski. Medtem ko je bilo med Košakom in Jaušovcem vsaj na trenutke nekaj boja, pa je bila Jaušovčeva v igri z Gr-movšek-Pipanovo v izraziti premoči. Res je tudi bivša državna prvakinja pokazala nekaj sijajnih potez, toda bila je mnogo preveč nezanesljiva, da bi lahko kakorkoli ogrozila Jaušovčevo, ki jo že jutri čaka nov pomemben nastop — na evropskem prvenstvu v Mariboru. Košak, ki je levičar in igralec izrednih telesnih sposobnosti, je tudi proti Jauševcu igral v glavnem napadalno. Oba mlada Mariborčana, ki sta oba nastopila tudi že v mladinski državni reprezentanci (Košak celo že v članski), sta tako na pragu lepe kariere. Turnir je pokazal, da sta zdaj nazadnje prehitela tudi rod, ki je slovenskemu tenisu dajal o-beležje zadnje desetletje. V obračunu tega rodu pa je v boju za tretje mesto petkratni slovenski prvak Lelo Grmovšek presenetljivo premagal Boruta Škulja, ki je bil po mnenju nekaterih celo prvi favorit turnirja. Med dekleti je na tretjem mestu Vojka Miklič (Olimpija), ki je v boju za »bron« premagala Mariborčanko Pirkmajerjevo. Zelo mnogo obeta tudi pionirka Šavomova (Olimpija), škoda zares, da ni nastopila devetkratna pr vakinja SRS Irena Škulj, katere delež na prvenstvu pa je bil tudi pomemben. Skupaj z Milanom Boškovičem in prof. Metodom Klemencem je prizadevno vodila tur. nir. Mariborčani so imeli glavno besedo tudi v dvojicah. Zaključne igre mešanih parov bodo celo odigrali kar v Mariboru, saj bodo o najvišjih mestih odločali štirje mariborski pari. Rezultati — člani posamezno, finale: Košak : Jaušovec (oba Branik) 6:3, 6:2, 6:2, za 3. mesto: Grmovšek (Branik) : B. Škulj (OH 6:1, 6:2, za 5. mesto bosta igrala Sven-šek (Br), ki je premagal Igorja Škulja (Ol) s 6:0, 3:6, 7:5 in zmagovalec dvoboja Mulej : Ferenčak. Članice — posamezno: finale — Jaušovec (Br) : Grmovšek 6:1, 6:0, za 3. mesto — Vojka Miklič (Ol) : Pirkmajer (Br) 6:4, 2:6, 7:5, za Najboljšim ŠŠD v Trbovljah priznanja TRBOVLJE — Te dni so na priložnostni slovesnosti podelili e-kipam SŠD 20 pokalov, ekipam in posameznikom, ki so se uvr stili do 3. mesta pa 44 diplom. Prav tako je občinska zveza za telesno kulturo Trbovlje podelila prehodne pokale za posebno šolo in šolo druge stopnje mladincem in mladinkam. Za osnovne šole je tekmovalo 334, za šole druge stopnje pa 256 mladink in mladincev, vsega 590 učencev, učenk in dijakov. Najuspešnejši sta bili osnovni šoli »Tončka Ceč« in »Ivan Cankar«. Šolski center šolskih športnih društev pri občinski zvezd za telesno kulturo se je zahvalil in izrekel priznanje vsem šolskim vodstvom in učiteljem telesne vzgoje za njihovo prizadevanje in sodelovanje kakor tudi ysem vzgojnim organizacijam, ki so organizirali tekmovanja v posamez- Priznanje mladincem Korotana RAVNE NA KOROŠKEM — Strokovni odbor za nogomet pri občinski zvezi za telesno kulturo je organiziral mladinski turnir v Mežici in Cmi. Pokrovitelj tekmovanja je bila občinska konferenca ZMS Ravne. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip in je bilo zelo vzorno pripravljeno. Mladinci Korotana in Prevalj so bili najuspešnejši in so zato dobili prehodni pokal Rezultati:' Mežica — Akumulator : Fužinar 1:0, Fužinar : Radlje 2:1, Radlje : Akumulator 2:2; Cma — Peca : Korotan 1:5, Korotan : Akumulator 3:2. M. PEČOVNIK II 5. mesto — Savom (Ol) : inž. Miklič (Ol) 6:0, 6:2, Brence (Tr) : Štrukelj (Tr) 6:3f 6:2, Savom : Brence b. boja. Člani B, osmina finala — Vengust (Ka) : Čebular (Ol) b. b., Domanjko (Br) : Per-tot (Ol) 3:6, 6:4, 6:1, Kocjan (Ol) : Jokovič (Tr) 4:6, 6:2, 6:lt Čirič (Tr) : Resnik (Ka) 6:1, 6:2, Bergelj (PV) : Simončič (Ce) 6:0, 6:1, Sven šek II (Br) : Ulčar (Ol) 3:6, 7:5, 6:4, dr. Žerovec (Ol) • Zgonc (Ol) 6:1, 6:1, četrtfinale — Vengust Domanjko 3:6, 6:2, 6:3f Kocjan : Čirič 3:6, 7:5, 6:2,* Prešern (Ka) : Bergelj 6:4, 5:7, 6:1, dr. Ze-rovec : Svenšek II 6:0, 8:6. Člani v dvoje — četrtfinale: Grmovšek — Tomovič (Br) : Polenc — Jezeršek (Tr) 6:2, 6:1, Mulej — Ferenčak (Br) : Pipan — Leskovšek (Ce) 6:0, 6:1, Košak — Jaušovec (Br) : Resnik — Prešeren (Ka) 6:3, 6:0, Škulj — Škulj (Ol) : Mulej — Ferenčak 7:5, 9:7, Košak — Jaušovec : Škulj — Škulj 6:8, 6:1, 6:0. V polfinale mešanih parov so se uvrstile kombinacije Branika Grmovšek — Grmov- Rezultati: Petrosja' • Ivkov remi (angleška. 30), Matulovič Korčnoj prek. (francoska), Stejn Ljubo jevič rem (angleška, 37), Planinc : GipslxS remi (kraljevo-indijski napad, 34), Vaganjan :.Ve-limirovid 0:1 (Benoni 32), Rukavina. Ceškovski 1:0 (katalonska otvoritev, 36), članu!.- — Zatulov-ska : K. Jovanovič prek. (igra daminega kmeta), Soklova : Ran-niku prek. (damina indijska obramba); mladinca Ramonišin : Marjanovič 1:0 (kraljeva indijka. 38), Radulovič : Beijavski prek. (katalonska otvoritev). Ivkov je proti bivšemu svetovnemu prvaku igri zelo zanesljivo. Kmalu je izenačil ir nato sprejel miroljubno ponudbo Petrosjana. Korčnoj je bil spet »stari srečko«. V otvoritvi si je priboril boljši položaj, ki pa ga je s slabimi potezami v časovni stiski tolikanj pokvaril, da bi Matulovič lahko zmagal v eni potezi. Naš velemojster pa je svojo možnost prezrl in bo v slabši trdnjavski končnici teško rešil remi Ljubojevič je igral s S temi besedami je direktor vevške papirnice Albin Vengust uradno izročil namenu nove objekte v športnem parku za Ljubljanico, odbojkarsko m teniški igrišči. Ravno po zaslugi tovarne dobivajo športni objekti dan za dnem celovitejšo podobo. Najprej je bilo zgrajeno nogometno igrišče (pred petimi leti, ko se je Slavij a uvrstila v SNL), nato je bil na vrsti sodoben bazen, letos pa je zadoščeno ljubiteljem tenisa in odbojke. Prav za ta dva objekta je dala pobudo vevška mladina. S prostovoljnim delom so pripravili temelje, direktor tovarne Albin Vengust pa je pobudo podprl. Zagotovil je potrebna sredstva za gradnjo, ki jo je prevzel ljubljanski Gradis. Petindvajset milijonov je v večini šek, Emeršič — Svenšek, Pirkmajer — Tomovič in Jaušovec — Košak, v polfinale ženskih dvojic pa Jaušovec — Grmovšek (Br), štrukelj — Brence (Tr), Miklič — Savom (Ol) in Emeršič — Pirkmajer (Br). Prvaka v članskih dvojicah sta postala Košak in Jaušovec z zmago v finalu nad Grmovškom in Tomovičem s 6:3, 3:6, 7:5. Med ženskami v dvoje sta Jaušovčeva :. Priština : Budučnost 2:2 (2:1) PRIŠTINA — Na novem štadionu Prištine se je zbralo kar 25.000 gledalcev, ki pa so bili z rezultatom dokaj razočarani. Domači so v 21. mi-nudi že vodili z 2:0. gostje pa so izenačili v 81. minuti. Dve minuti kasneje Priština ni izkoristila 11-metrovke. Zanimivo tekmo je odlično sodil Rauš. Spartak : Rudar (Lj) 2:2 (2:2) Rudar (K) : Bor 1:3 (1:2) Kranjčani prvi Elektromehanika prepričljivo zmagala na 8. letnih športnih igrah Iskre ŠENTJERNEJ 23 tun V Sem Jerneiu v> dva dni gostil: športnike sz vsen tovarn združenega podjetje I>kra. na lecmovantu. na katerem ie je zbralo skoraj ano športnikov Kij ib : zaiu ra.vo. z na?bo.;Šim rezultatom pa je postregel Ljubljančan, kegljač Jaše Farkaš, k* jr podr'. Ati keg jjer. kar je iirr^ei dosežek V ekipni konkurenci je raaae ljtvo zmagala krantdu Elektro mehanika, saj je drugouvrščene ekipo a ljubljanskega Commerca p:v:la za seboj za ceiih9f> točk Rezultati — modli: notomrl: a. Eektrorartumika J. Commerce. 3 ZZA: rokomet: 1. Elektrarne hamka. 2 Pol prevodnik: 3. Arto ma*:ka: odbojka: 1. E.emen?:. 2. Coramerce. 3. Csmerniki, namizni tenis: i. Flekiromeln mka. 2 Com merce 3. Naprav: posamezniki: 1. Tadžna. 2 Keršrajn oba El ek tromebamka). 3. P.rc • Aparatu; streljanje: l. Orodnjama 670 krogov. 2. Avtoelekcruca 667. 3. A pa rali 650. posamezniki. I Hrovat 4 Avtoelektnkal 17«* krogov. 2 Naglič ► Orodjarna* 177 3. Jeglič :nimentt 1385. 3 Commerce 1187; posameznice: 1. Kržišnik 373. 2. Mihelič lobe Elektromehanika* 366. 3 Debelak • Inv rumen*! ) 364; rokomet: 1 Elementi. 2. Commerce Končni vrstni red 1 Elektro mehanika »Kran*» 725 točk. 2. Commerce L tub! ?an \ *»35. 3. ZZA Ljubljana 580. z A v* omar ika Pr-žanj 565 5. Element: Ljubljana 540. 6 Avtoelekrnka Gorica 530. 7. Aparati Ljubljana 465. 8 Naprave Ljub! Jara 38T 9 Usmerniki Novo mesit 365 10. Polpre- vodmki Trbovlje 36*nem delovanju Gtvskr nlr *• alne službe. V sobo*o :n nedeljo je bilo na taboru 34 uJel **enrev. med *ednom pa 10. To so član: AO iz Celja. Ljubljane. Kranja. Tr-ž:«*a. Jesenic. Mojstrane n Go/da — Martuljka. Do *orka %o pre plezal: Ješh — Pmočmkovo m Itorlac — Hočevarjevo smer if9) v A tah. nato Cadovo smer m Paz T.intla reč smer na M*;-*r©v-k* jeseniška skupina pi e j: t*'*-vpela v zelo zahtevni »mer nr% Srronj« rateško Pončo Vodja *abora Uroš Župančič z Je%amc je povedal, da je letos prri slovenski alptmst.čm fabor. g.«de na snežne razmere v vre ruh razmeroma zgodaj Skala re 6? pre|weia in krušljiva V ste-nai 5*i «e c h. .ne snežišča, greben ake opasti pa so ogromne in te pn sedanj; tetnepra:un neprrs*a no prožijo. Udeležene; v •a/ >.!ru plezalne sezone še tuso bili k on d.c-.jsko :n psth:čno pripravljeni Na taboru so bili tud: udele tene: 4. odprave na Himalajo in kandidati za lec-.sito o {.r*vo v veno El Kapitan gorovja Yose mite v narodnem parku ZDA Po leg tega je iz mesra M:lwaukee wi5. bLzu Chicaga, prispel v Slo venijo na počitnice in na ta tabor 15-letas Kennet- Dekleva, državljan ZDA slovenskega r ;du Iz javil je da b rad p-ep*-zal *mer peče težavnostne stopnje Povedal Je. da se na taboru •* jdov:*o po čuti. da pa so naše zore bolj krCjtve kot tiste, po trnih je plezal v Amer k: BRANKO BLEKKU8 I afOTNA NATOVED | Dvanajst pravilnih 1. Spartmk — Rudar (LJ) 0 2. Priština — BuduCnoat 0 3. Crvenka — Rijeka 4. Rudar (K) — Bor 2 5. Swaro»»ki W. — N.tra 2 C. Kdoenhavn — Oer*ryte 7. W:merthur — NorrkiJping 0 8. Zlirich — DJurgarden 0 9. Hvidovre — Grasshoppers 2 :o. Malmo — Slavja 11. VOEST — Prem K. 1 12. Slovan — V-.enna — Devet pravilnih 1. Olimpija — On jen: 2 2. Dinamo — Shalke 04 3. Dukla — Partizan 0 4. Panathinaikos — C zvezda 2 5. Levski — Opatija 6. V asa* — Laz: o 2 7. Slovan — Hajduk 0 8. Bologna — Istra 1 9. Austria — Željezničar 2 | Ivan Demšar | AKOFJA LOKA Ne odporna narava, ne »redna prizadevanja vseh. So so mu skušal: vrniti zdravje, niso pomagala. Ivana Demšarja ni več. Zlomila ga je zahrbtna bolezen Bil je član prve peterke Kroja v časih največjih uspehov loške košarke, s privlačnim slogom je pomagal osvojit: naslov republiškega prvaka, vodil je ekipo na kvalifikacijah za vstop v 11 zvezno Košarkarsko ligo. Ločam ne bomo pozabili odličnega košarkarja, dobrega tovariša. Pogrešal: ga bodo ljubitelji košarke, njegov: soigralci in domači. posebno pa njegova m.ada družina P. P. KOLESARSTVO Spodbuden začetek NOVO MESTO. 25 junija -Dopoldne je novoustanovljeni kolesarski klub Novo mesto priredil prvo dirko, na kateri Je sode lovalo 35 kolesarjev Tekmoval: so od Gotne vas: do Novega me sta «3 km * Tekmovanje je bilo posvečeno d*rk: »Po Hrva*sk: in Sloveniji«. Rezultati piomrj. »do i0 let*: 1. Pirnat »Mal. Slapnik). 2. V. Stih. 3 Komljavec »ooa Grm); mladine: , 1:1 — T Gregorič (40), 2:1 — Am-brotič (40). 3:1 — Samec (82). Tekmeca sta pokazala lepo igro. V prvem delu je bila Izola v izraziti premoči, napadalci pa niso ■nali premagati odličnega Piilerja. J. KREFT Dobra udeležba Na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško ekipna naslova Olimpiji — Posamezno Černe in Naglič LJUBLJANA. Na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško, ki je bilo v soboto, je nastopilo pet ekip in 40 posameznikov, kar je po več letih spet dobra udeležba. Ekipno je zmagala Olimpija, pri posameznikih pa je bil najboljši Kranjčan Černe. Rezultati: vojaška puška 3 x 20 I ekipno: 1. Olimpija 18ti9 krogov, | 2. Stane Kavčič (Kranj) 1718, 3 i Turnišče (Ptuj) 1644 . 4. proleter (Lj) 1469. 5. Induplati (Jarše) 1118: posamezno: 1. Čeme (Iskra Kr) 489 krogov. 2. Naglič (St Kavčič) 484 , 3. Planinc (Oltnp.) 481. 4. Jager «Ce» 481. 5. Jež (Ol) 478: vojaška puška hitro streljanje 10 strelov — ekipno: Olimpija 38 zadetkov 343 krogov: posamezno: 1. Naglič (Kr) 75 krogov. V nedeljo pa je bilo na spore du tekmovanje pionirk m pionirjev. ki so streljali z MK puško serijske zdelava 30 strelov leže in MK seri iško puško 3 x 10 stre- lov. Nastopilo Je 28 ekip in 120 posameznikov. Tekmovanje je potekalo v zelo dobrih vremenskih pogojih. Pri pionirjih so bili ekipno najboljši tekmovalci SD Cen ter — Postojna in Kamnika, med posameznik: pa sta zmagala Klein-dst (Krim) in Aajher (Sl. Gr.). V konkurenci pionirk je nastopilo ekipno samo SD Kamnik, njeni tekmovalki Kozjek in Rajsner pa sta zmagali tudi med posameani-cami. Vse prvo uvrščene ekipe in najboljši posameznik so se uvr-stlii na državno prvenstvo, ki bo 16. julija. Rezultati: pionirji 30 leže — ekipno: 1. Center Postojna 693 krogov. 2. France (SI. Gr.) 693. 3 Olimpija 675, 4. KamniJc 661, 5 Ivo Jokl (Kranj) 649; posamezno: 1. Kleindist (Kr) 264 progov. 2 Kočevar (Post.) 250. 3. Sajher (Sl. Gr.) 24.2, 4. Novak (Piran) 239, 5. M horko (Rajko Škapin — Lj) 238; pionirji 3 i 10 - ekipno: 1. France (Sl. Gr.) 605 krogov, 2 Kamnik 587, 3. Tabor (Ježica) 553, 4. Olimpija 548, 5. T. Nadižar (Kr) 547: posamezno: 1. Aejher 217 krogov. 2. Hodnik (oba Sl Gr.) 214. 3. Kleindist Kr) 214. 4 Radej (Kamnik) 207, 5. Kočevar (Postoj.) 206; pionirke 30 — leže. ekipne: Kamnik 668 Krogov; posamezno: 1. Kozjek (Kam) 226 kr.. 2. Podržaj (Kr) 223. 3. Cipot (Kam) 222 kr.: pionirke 3 x 10 — ekipne: Kamnik 549 krogov; posamezno; 1. Rajsner 217 krogov, 2. Kozjek (obe Kam) 204, 3. Po držaj (rK) 171. L. MIKOLIČ Končna lestvica II. ZOL — za hod za sezono 1971 r ie: 1 Modriča 18 17 1 53:12 34 2. Fu>:r.ar 18 11 7 42:30 22 3 Salon:? 18 9 9 36:31 Ifl 4 Mar.bor 18 9 9 38:35 18 5 Me*a.ac «S* 18 8 in 35:34 1(* 6 Spač-.a 18 8 10 32 38 16 7 Jeetrrr 18 8 10 30 36 1« 8 Metaiar >Zl 18 • K) 31:38 1« 9 Breza !8 8 10 31 40 16 10 Ka*:e!a 18 4 14 21:50 8 | SOL — MOŠKI Teden trim uspel V Celju so slovesno sklenili športne aktivnosti v okviru tedna »športa za vsakogar« — Samo 2500 občanov CELJE. Z izletoma na Celjsko kočo in Golte so Celjani slovesno sklenili teden trim. Množičnega pohoda se je udeležilo tokrat več kot 1000 ljudi, ki -o se v prijetni dolini Morave in tratah ob Celjski koči udeležili raznovrstnih aktivnosti. Gaber je : Trebnje 3:0 (13. 3. 10) CELJE — Igrišče Partizana Ga berje. gledalcev 100. «odn:k Praz ruk (Maribor *. GABER.) Fl 2:ln:k. Aškerc. Vo devuk. Karner. Golnar. Jager. Gn aolt. TREBNJE Oven. Jereb. Slak. Pavlin. M:šmaš. S:la Flegar. Bab nšk. V zaostal: *akm: so Celjan: za služano slavili visoko zmago in tako oavoj.Ii četrto mesto. K J Končna lestvica SOL — moški za 197! 77 ?• 1. Kamnik 2. Sava 3 Branik 4. Gaber;e 5. Bovec 6 Izola!—1) 7 Novo memo 8. Trebnje 9. Kovinar 10. Elektrokovuui 18 16 18 15 18 14 18 10 18 10 18 9 18 5 18 4 1 4 18 3 2 53:11 34 3 50:22 33 3 46:25 32 8 39:31 28 8 38:35 28 9 34:38 26 13 23 44 23 14 20:45 22 14 19.45 22 15 35:51 21 PETER MOZOLEC KOMENTIRA “ A//C A4F TOZ/ A/4& t-£Tt,Jo2E * ✓ S*OKO C* MLtct ios r*,A*ts s? -refiZHOVHL.j 2€ A/e Po mnenju organizatorjev* Je tovrstna akcija uspela, profesor Tone Goršič. eden glavnih organizatorjev pa Je ob koncu povedal: •Teden tr.m je v propagandnem pogledu uspel. Le s prospekti, propagando po časopisih :n drugih sredstvih javnega obveščanja ne moremo uspet: nikjer v Slo veniji Potrebna je konkretna po buda m akcija. V Celju smo k sodelovanju pritegnil: kar 16 te lesnovzgojruh :n športnih organ; zac:j. k: so dal: na voljo «voje s* rokovni ake »n objekte Po splo šn: ocen: je tokrat sodelovulo prek 2500 občanov kar vsekakor n: zadovoljiva številka. Prepričan pa sem. da se bo naslednjih ak cij udeleževalo čedalje več ljud: « V lepem rekreacijskem parku j Teharj:h. pr: domu fldMTjIt pri Mlinanevem .Janezu je bilo včeraj — kot zadnja prireditev — zan: m:vo tekmovanje, k: predstavlja novost v dejavnost: tnma Av*or ja steze prof. Tone Goršič tn Ti ne Veber s*a na 500 m . dolg: stez: izbrala 16 postaj, na kate r.h so moral: udeleženci pokaza ti osnovne telesne spretnosti. Kljub slabemu vremenu se Je na št a rtu zbralo več kot 200 tekmovalcev. Najprej so se pomerili za prvenstvo celjskih delovnih organizacij Natopilo je 8 ekip. Zmagala je Opekama Ljubečna pred Cintimo in železarno Store V medmestnem srečanju štafet, kjer je nastopilo 12 moških in KAJAKAŠTVO Novi tečaji za kajak in kanu LJUBLJANA — LBD prireja od ponedeljka. 36. t. m do vključ no 8. julija štirinajstdnevni za četni :n nadaljevaln: (Izpopoln.ie v a Im rečaj za mladino za kajak :n kanu Pogoj za -sodelovanje na tečaju je znanje plavanja. Tečajnik: bodo vadili pod vodstvom* tekmovalcev in trenerjev LBD. Pričetek tečaja bo 26 t. m. ob 15. uri na Ljubljanici — Livada 31, zadnje dni pa bo vadba v Tacnu. Vso opremo bo priskrbel klub. Tečaji bodo tudi v avgustu Zmagali Celjani Končane II. športne igre članov SDK — 200 udeležencev v 13 disciplinah VELENJE 25. jun. - Na šport nth igriščih Velenja so bile danes končane II športne .gre tekmovalcev službe družbenega knjigovodstva Slovenije Nastopilo Je več ko 200 tekmovalcev in tekmovalk *z devetih poslovnih enot. pomerili pn so se v trinajstih športnih disciplinah Najuspešnejši so bili zastopniki poslovne en«*te SDK iz Celja, ki so zmagat: v skupnem seštevku pred Ljubljano Koprom itd Prireditev je oii. hkrati tudi generalka pred zveznim prvenstvom, saj bo prihodnje leto tovrstna zvezna prireditev v na*’ republiki — bržkone v Velenju. REZULTATI - moški: atlrlika (troboj): Celje. Koper. Ljubljana: kros: Celje. Koper.- N mesto: krgljanjr: Celje. Centrala Ljubija na. Ljubljana; plavanje: Olje Ljubljana. Koper; košarka: Celje. Kranj. Ljubljana; namizni tenis: Ljubljana. Kran' Maribor; šah: Ljubljana. Celje. Centrala Ljubljana; odbojka: Maribor, Ljubljana. Kranj; strel Janje: Ljubljana. Mari bor. Colje; mini g»lf: Ljubljana. Celje. Centrala; mali nogomet: Ce lje. Maribor. Ljubljana; pikado: Centrala. Celje N Gorica; ribolov: Ptuj. Celje. Ljubljana; ženske — atletika (troboj)* Celje. Novo mesto. Koper; kegljanje: Koper. j FABTIZAN Sodelovanje Partizana SRS in SRH OTOCEC. 25 Jur — Na delovnem sestanku sta se sestali predsedstvi Partizana Slovenije in Hr vatske Govorili sr o medsebojnem sodelovanju ter o uresničitvi akcijskih načrtov organizacij v obeh republikah. Celje. Ljubljana namizni tenis: Koper. N. Gorica. Ljubijadh; odbojka: Ljubljana, K ra.* j. Maribor; pikado: Celje Koper. Ljubljana. Skupni vrstni red: 1. Celje 192 točk. 2. Ljubljana 158. 3. Koper 116. 4. Centrala Ljubljana 66. 5 N Gorica 52. s Maribor 45. 7. Kranj 41., 8. Novo mesto 36. 9. Ptuj 11 točk. R. 2EVART MOTON AUTIKA Naviga 72 LJUBLJANA — Mednarodna zve za ladijskih modelarjev je letošnje evropsko prvenstvo zaupala Portorožu. kjer bo to veliko tekmova nje z imenom »Naviga 72« od 24. do 30. julija, nastopilo pa 80 tekmovalcev s 150 modeli, med njimi tudi 11 jugoslovanskih reprezentantov s 15 model:. Ladijsko modelarstvo Je pn nas zelo razvito, zlasti med mladino, saj je na primer v Sloveniji več ko 2000 modelarjev. Jugoslovanski tekmovalci so prvikrat sodelovali na evropskem prvenstvu 1960. leta, ko so sploh prvič nastopili v mednarodni konkurenc: Kar v začetku je Sphčan Trevorsič postal evropski prvak, Ljubljančan Bohm pa je zasedel 4. mesto. Naslednje leto sta na največjem tekmovanju postala evropska prvak? Trevorsič in Čeme (Portorož), medtem ko Je oii Miklavec (Portorož) drugi. Na tem EP je bila jugoslovanska reprezentanca najmlajša, a hkrati na i uspešnejša. 2e tedaj so funkcionarji med narodne zveze ponudili Jugoslaviji izvedbo evropskega prvenstva. Odbor za modelarstvo pr: brodarski zvem Slovenije je naposled prevzel izvedbo prvenstva, najtesnejše sodelavce pa je našel e mo^lar skem klubu Piran. J. D 7 ženskih ekip. sta zmagala rud nik Velenje in tovarna nogavic Polzela. Rezultati — moški:: 1. Rudnik Velenje 5:18,0, 2. Mura 5:21,6, 3. Cinkarna. Celje 5:36,2. 4. Ferral:? Žalec 5:39.5, 5. Železarna Jesenice 5:39,5; ženske: 1. Tov nog. Pol žela 5:06.7, 2. Toper Celje 5:14.2. 3. Iskra Kranj 5:17.6, 4 Cinka r na Celje 5:45.8. 5. Savinja Celje 5:52,7. K. JUG TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA Bayern ali Schal-ke 04 v ZRN? FRANKFURT - V 33 . predzad njem kolu nemšicega nogometnega prvenstva so bili dosežem tile rezultati: Emtracht (B) Kaiser- slautera 1:1, Eintrachi (F) : Hannover 96 3:1, Borussia (Dj : Ba-yern 0:1, Fortuna : Bochum 3:1, Sch&lke 04 : Stuttgart 2:1, VVerder : Hamburger 4:0, Rotweiss : Borussia (M) 0:4. Koln Duisburg 4:1. Hertha : Arminla 1:1. Vrstni red: Bayem 53, Schaike 04 52. Borussia (M) in Koln po 42 itd. JUDO Impolu še pokal LJUBLJANA — ianos so se judoisti že Tretji* potegovali za slovenski pokal, ki pripade klubu, katerega tekmovfe>ci so bili v sezoni najboljši in najbolj številni na tekmovanjih. Najvišjo lovori ko so leto: spet osvojili judoisti Impola iz Slovenske Bistrice, ki so zbrali 247 točk. pred Maribo rom 151. Olimpijo 142, Branikom 81, Alpino 47 Velenjem 42 točk ML Impolova prednost je zelo veli ka in kaže, di. Bistričani na mnogih tekmovan**h niso imeli pravih nasprotnikov Največ točk so prispevali piomrj j ir* r adinc:. ki so letos osvojili številne naslove republiški- .n državnih prvakov. Z osvojitvijo prvega mesta v republiški ligi se je Maribor preše netljivo povzpel na drugo mesto in izpodrinil Olimpijo, ki je bila v začetku Impolov n^.t resnejši tek mec. Presenetljivo visoko je Alpina. predvsem zarad dobrih uvr slitev Jereba ki je v minuli se zoni prijetno presenečenje. V tekmovanju za slovenski pokal prinašajo največ u>čk pionirji in mladinci. zat; do 1300 kubikov Alih->džič (Želj); do 1600 kubikov: Lang (Di); nad 1600 'kubikov Klobučar (Di); ekipni vrstni red po 6. dirki: 1. Dinamo 36, 2. Samobor 18. 3. INA 15. 4. Beograd 15, C. zvezda II, 6. Rade Končar 10. večje število točk — 22,5 ene ko kot Soške elektrarne, a je v ekipni konkurenc: dosegel v'-*č prvih mest. Zato je prejel prehodni po kal časopisa Elektrogospodarstvo in še pokal občinske skupščine Trbovlje v trajno last Siver pa so bili v ekipni razvrstitvi naj boljši: v atletiki Soške elektrar ne pri moških. Dravske elektrar ne pri ženskah, v odbojki Elektro Gorica pri moških in Elektro Kranj pri ženskah, v namiznem tenisu Elektro Ljubljana pr: moš kih in Elektroprojekt pri ženskah v kegljanju Elektro Kranj pri moških in Elektro Celje-Sl Gra dec pri ženskah, v šahu TE Tr bovl je, v streljanju Elektrotehna v malem nogometu pa TE Trbov lje. Največje presenečenje pa so pripravili balinarji TE Trbovlje, ki so osvojili prvo mesto pred favoriziranimi balinarji Elektro Gorice in Soških elektrarn iz Primorske. Kot zanimivost velja o- DIVAČA. 25. jun. — Na republiškem rokometnem prvenstvu za mladince je sodelovalo sedem ekip, od katerih so tri tekmovale v Divači. štiri pa v Kozini. V Divači je Slovan iz Ljubljane najprej premagal Rudarja iz Trbovelj s 13:9 (6:3), nato pa še ekipo Mo-krca iz Iga s 16:3 (7:1) Ljubljančani so tako postali finalisti. Na turnirju v Kozini pa je ekipa Celja odpravila Izolo s 14:9 (8:2), medtem ko so Izolčani premagali Šoštanj z 9:8 (4:2). V tretji tekmi je domač: Jadran premagal Šoštanj z 18:10 (10:4). Celje pa Jadran s 13*9 Finalno tekmovanje je Pilo v Kozin: V odločilni tekm: za prvo mesto jt Ceije premagalo Slovana s 13:5 (4:3) :n tako postalo re publtški prvak V boju za tretje mesto je Jadran opravil z Rudarjem z 12*7 (7:3), za peto m šesto MOTOKROS Pivk dvakrat prvi v OREHOVA VAS. 25 jun — Na obronkih Radtzia so se v drug! dirk: za državno prvenstvo pome rili tekmovale: v motokrosu z motorji najlažje kategorije — do 50 kubikov Startaio je rekordno število tekmovalcev — 52. kar je naj več doslej. Tekmovalci so nastopih v dveh vožnjah po 20 mmut (in 2 kroga) na nekoliko skrajšan: progi, ki e merila 1200 m. Obakrat je bil pre priči jivo najooljši Tržičan Pivk Najštevilnejšo ekipo je imela Ore hova vas — 11 tekmovalcev, Kranj čan: 10 m Tržič 9 Razveseljivo je tudi. da so tokrat nastopili tek mova*c: iz Kutine m Karlovca Prireditev si je v iepem :n sonč nem vremenu ogledalo kakih se dem tisoč gledalcev Rezultati — 1. vožnja: i Pivk (Tržič). 2. Golja (Or v.), 3. Gio-oočnik iTrž). 4 Lipuž (Or v.). 5 Nahtiga. (Kranj); 2. vožnja: 1 Pivk (Trž). 2 Kokalj (Trž), 3 Golja (Or. v.), 4 Kopitar (Kr). 5 Pavel (Trž); skupno: Pivk (Trž) 50 Golja (Or. v ) 42. Koka.j (Trž) 39. Globočnik (Trž) 37, Ko p:tar (Kr) 29. Valjavec (Trž) 29. Vesenjak (Ptuj) 27. Škorjanc (Ko per) 21. Lipuž (Or. v.) IS. Pavel (Trž) 18 itd Po dveh dirkah vodi Pivk 91 pred Goljo 87. L.pužem 54. Globočnikom 52. Ferležem 49. Kopitarjem 48 itd. F DEŽMAN Seminarji diplomantov VŠTK v Rovinju LJUBLJANA — Kot že nekaj et zaporedoma, bodo tudi letos sred: julija v taboru VSTK v Rovinju seminarji za diplomante te šole Poleg strokovnih m pedagoških tem bodo tokrat prvič obravnavah vprašanje varstva okolja in boja proti kajenju Razen učiteljev VŠTK bodo predavali še ugledni delavci s področja prosvete, kulture in zdravstva. meniti, da je uspelo lanskima zmagovalcema pri kegljanju posameznikov, Sparembleku iz TE Trbovlje (kljub nastopu državnih reprezentantov Turka in Česna) ter Kozlovičevi iz Elektro Gorice ponovno osvojiti naslov prvakov Elektre Konec iger Je potekel ob raa-glasitvi rezultatov in podelitvi nagrad, kjer je bil, poleg organizatorjev in funkcionarjev Elektre, navzoč tudi predsednik občinske skupščine Trbovlje Jože Laznik, ki je predal pokal ekipi Elektro Ljubljana. Zmagovalne ekipe so prejele zelo lično izdelana simbolična darila v obliki rudarskih »huntov« in svetilk. T. BANCIC | VATERPOLO I Kamnik : Renče 4:6 (1:1, 0:2, 0:1, 3:2) KAMNIK — V kamniškem 50-m oazenu sta se v tekmi za trening pomerili ekipi Kamnika in Renč. Zmagah so gostje s (L4 (1:1, 2:0, 1:0. 2:3) Nekoliko okrepljeno moštvo domačih se je uspešno upiralo bolj izkušenim gostom. Za Kamnik sta bila uspešna B. Zule 3 in M. Zule 1, za goste pa so dali gole Pohar 3, Arčman 2 in Martinovič 1. A. VINDŠNURER mesto pa sta igrala Izola : Mokre — 14:12 (9.5). K. KASTELIC Ljubljana med ekipami Prvo prvenstvo jugoslovanskih železničarjev v kegljanju LJUBLJANA, 25. jun. - Drugi dan prvega prvenstva železničarjev Jugoslavije v kegljanju se je končal s presenetljivim preobratom. Tekmovalci Ljubljane, ki so zaostali za prvouvrščemmi Zagrebčani po prvem dnevu za 101 kegelj, so na »težkem« kegljišču Saturnusa bili precej uspešnejši m so zanesljivo zasedi; prvo mesto. Beograjčani so obranil: drugo mesto, Zagrebčani pa so zdrknili na zadnje tretje mesto. Zanimivo je da nihče med nastopajočim: v disciplini 200 lučajev m podrl več ko 900 kegljev. Najboljši rezultat je dosegel F\m-dak (Lj) — 848, k: pa zaradi slabega rezultata prvi dan ni zasedel najboljšega mesta Tudi prvouvr-ščen: Belič Bgd) je podrl samo 802 keglja, toda to mu je zaradi odličnega rezultata na kegljišču Maksa Perca prv: dan (961) zadostovalo za zmago v končni razvrstitvi »Kegljišče mi m ležalo pa tudi razpoložen nisem bil tako kot včeraj.« je po tekmi dejal simpatični. 33-let.m vlakovni odpravnik iz Pančeva. Vrstni red — posamezniki: 1. Belič 'Bgd) 1 763. 2 Jurjevič (Zgb) 1.739 3 Vujič 1.738. 4. Poljak (oba Bgd) 1 736. 5. Tomašič (Lj) 1.734, 6 Jančič (Zgb> 1 730 itd.; ekipe: 1. Ljubljana 13.457. 2. Beograd 13.250 in 3 Zagreb 13.219. J. JANČAR ! BOKS Vodilni izgubili BEOGRAD — V prvenstvenih dvobojih 20. kola v prvi zvezni boksarski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Budučnost Dinamo 5:4. 14 oktobar Kablovi 5:4, Radmfcki (K) Banat 9:1. Rad-ničk: (P) Partizan 6:4. Pula : Radnički (N) 6:4. Sl3vija : Spartak 6:4 in Crv zvezda : Radnički (B) 5:5. Vrstni red najboljših: Krib.orl 28, Radnički (K) 28, Dinamo 27, C-. zvezda 26 Slavi ja 22, Puln 20 itd. Naslov Celju Na mladinskem republiškem prvenstvu nastopilo 7 ekip - Drugi Slovan Kar sedem lovorik Novogoriški atleti in atletinje so se izkazali na mednarodnem mitingu v Gorici — Najboljši je bil Makarovič GORICA, 25. junija. Na mednarodnem atietsKem mi tingu so poleg številnih atletov iz Trsta, Vidma. Gorice, Tržiča in nekaterih drugih italijanskih mest z velikim uspehom nastopili tudi Novogoričani Člani AK Gorica so v devetih moških disciplinah zmagali dvakrat v šestih disciplinah ženskega programa pa so bile Novogoričanke kar petkrat najboljše, v novogor. kem taboru. Ki je bil tokrat zelo Številčno zastopan, se Je najbolj r.kn.a. Makarovič v moški konkurent pa velja orne niti še uspeh Tcnklita v teku na 100 m in Lužnika na 800 tn. Med dekleti so se odlikovale Peljhano va. Bonova ter Meltnkova. Ivo Ma karovič je bi’ proglašen za naj boljšega skakalca ..a mitingu. Peli hanova ie bila najuspešnejša na 100 m in v skok. v daljavo. Me linkova pa med metalkami. Vse tri so organizatorji nagradili s po sebnimi pokal, -slada Ferfoljeva pa je prejela posebno priznanje za najboljši pionirs rezultat. Rezultati: moški — 100 1U ovire: 1. Anastasia (Pordenone) 15.6, 4. Orel ING) 16.3; 100 m: 1. Benfl (Trst) 113. 2 Tunku INGV 11.3: 400 m: 1. Lippi (Gorica) 51.4 . 5 Ludvig ING) 53 3 800 m: 1 ^rezzoni (Trst, l:5u . 3. Luž nik 145 daljava: 1. Peljhan 5.56, 2. Bon 5.38, 3. Klanjšček 5.15, 5. Ferfoija (vse NG) 4.37* krogla: 1 Melink (NG) 10.50; 800 m: i Beltram (NG) 20:39.2. A FRANKO LETALSTVO Pintar prvak LESCE. 25. jun. — Včeraj in danes je bilo na letališču alpskega letalskega centra VI. zvezno tekmovanje motornih pilotov v akrobatskem Utenju za pokal komandante jugoslovanskega vojnega letalstva Hkrati je bilo tudi 4 prvenstvo Slovenije, ki je veljalo v spomin Franca Mirnika. Izmed 19 tekmovalcev so bili najuspešnejši zastopnik' slovenskih klubov, ki so osvojili prvih 14 mest. Državni prvak je postal Janez Pint a i (ALC), ki je zmagal tudi na republiškem prvenstvu, Stane Potočnik (oba ALC). Rezultati — oliv-zni program (rezultati veljajo za državno in republiško prvenstvo): i Orožim 3211 točk. 2 Pinta (oba ALC) 3206. 3. Černič (Sl Gr.) 2899. 4. Stopar < Lj) 2850 5 Potočnik (ALC) 2822; prosti program — državno prvenstvo: 1. Pintar (ALC) 3962 . 2. Bizjak (Lj) 3726. 3 Orožim 3656. 4,- Potočnik (oba ALC) 3650. 5. Kralj (Lj) 3528; republiško prvenstvo: 1. Pintar (ALC) 3939. 2 Bizjak (Lj) 3631, 3. Stular 3503. 4 Potočnik (oba ALC) 3381 5. Skrlec (Lj) 3325; skupni vrstni red za državno prvenstvo: 1 Pintai 7168. 2. Orožim 6867. 3. Potočnik (vsi ALC) 6472, 4. Skrlec 6254 . 5. Kralj (oba Lj) 6219; skupni vrstni red za republiško prvenstvo: 1. Pintar 7145, 2. Stular 6287 3 Orožim 6286 . 4. Potočnik (vsi ALC) 6203. 5.—6. Stopar in Skrlec (oba Lj) 6068. F PRIMOŽ 10 POPLAVLJEN AMERIŠKI VZHOD — Petero zveznih držav na vzhodu ZDA je zajela povodenj po velikem deževju. Virginijsko mesto Richmond, katerega poplavljeni del mesta kaže zgornji posnetek iz zraka, je ostalo brez električnega toka. del prebivalstva pa so izselili. Kot poročajo, je doslej v vodovju izgubilo življenje že sto ljudi. Poplavljeno področje je obiskal tudi Nixon. Telefoto: DPI SREBRNI JUBILEJ »TOBAKA« — V festivalni dvorani v Ljubljani so se danes na slovesnost zbrali številni zaposleni v tem podjetju, njihovi trgovski partnerji, seveda pa tudi upokojenci, ki so jih, poleg tistih, ki so pri »Tobaku« že več kot deset let, primemo nagradili. Kulturni program slovesnosti je izpolnil Slovenski oktet (na sliki). Foto: E. šelhaus DUH PUNTOV 2IVI — V Sevnici je bila v soboto in nedeljo proslava ob 400-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Pun arska pesem »Le vkup, le vkup uboga gmajna« je mogočno zadonela iz grl 700 pevcev, članov 16 zborov. Pomen kmečkih puntov je na proslavi orisal Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine T očita siiično Vsi občani imajo pravico do popolne obveščenosti iz vse Jugoslavije — Sodelovanje časopisnih hiš se krepi SARAJEVO, 25. junija. (Tanjug). Peto srečanje solidarnosti časopisno-založniških podjetij Jugoslavije, ki je bilo od 22. do 25. junija v Sarajevu v organizaciji CZP »Oslobodjenje«, je zbralo preko 500 članov največjih časopisnih hiš iz vse Jugoslavije. V sporoč.lu udeleženci poudarjajo, da se je bolj kot kdajkoli izra žila solidarnost časopisnih hiš. in to v dogovarjanju in sporazumevanju na vseh področjih delovanja. Dolžnost: listov in novinarjev so v tem. da neprestano krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnr>«ri Jugoslavije. Časopisi in novinarji so vedno, v vsaki družbeni situaciji dolžni nuditi točno, popolno, resnično, objektivno in pravočasno in formacijo o življenju in raz voju vseh narodov in nared nosti in vseh družbenih »ko-lij v naši skupnosti. Poseb ne naloge republik, ki jih določa ustavna reforma, pomenijo hkrati tudi povečano odgovornost za vir informa cij. Spoštovati argumente in potrebe drugih Za boljšo in učinkovitejšo uresničitev teh nalog je nujno potrebno vsestransko sodelovanje časopisnih hiš. Udeleženci podpirajo vse dosedanje pobude in oblike sodelovanja in priporočajo vsem časopisnim hišam, da vztrajajo na tena da najdejo nove možnosti za sodelovanje. kot so izmenjava novinarjev in dopisnikov, informacij. člankov in drugega gradiva. Vzajemni stiki in pogovori na enakopravnih te meljih so najboljši način tudi za premagovanje nespoia-zumov, pri čemer je bistveno pomembno spoštovanje argumentov, potreb in interesov vsake časopisne hiše ali redakcije. Pri organizaciji trga bodo udeleženci vztrajali na čim popolnejšem sodelovanju ter proti nelojalni konkurenci Med časopisnimi podjetji do do uresničili sodelovanje z namenom, da bi čim bolje prodajali izdaje vseh časopisnih podjetij. Vzajemna pomoč bo služila temu. da bodo odprli nova prodajna mesta vseh časopisnih podjetij in oskrbeli s tiskom iz vseh območij, da bi vse informacije bile dostopne vsem občanom. Vse težji gmotni položaj časopisov Glede na povečevanje in modernizacijo grafične industrije rastejo potrebe po mladih grafičnih delavcih, ki jih d» šole ne dajejo v zadostnem številu. Zato je nujno potrebno. da prilagodijo učne programe v šolah sodobnim za htevam grafične industrije, na fakultetah pa bi bilo nuj- no odpreti oddelke za grafično industrijo. Direktorji časopisnih podjetij so posebej razpravljali o neugodnem gmotnem položaju tiska zaradi poraslih stroškov in tistih, ki že najavljajo porast cen ter zaradi nizkih cen časopisov. V zadnjem letu in pol so časopisna podjetja zašla v zeio neugoden gmotni položaj, od ZIS so zahtevala povečanje cene časopisov. Tajfun opustošil Manilo MANILA. 25. junija (Reuter) — Tajfun je danes s hitrostjo 120 km na uro opu stošil glavno filipinsko mesto Manilo in povzročil pre cejšnjo škodo. S ceste v drevo in smrt Pri Pobegih se je smrtno ponesrečil Tržačan Libero Sauro KOPER. 25. jun. — Davi ob 4.20 se je na cesti med Koprom in Škofijami pripe tila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 22-let nega Libera Saura iz Trsta Sauri je vozil proti Škofijam. Približno 200 m pred odcepom ceste za Pobege je zapeljal na neutrjeno bankino in potem trčil v obcestno drevo. Voznika Saurija m sopotnika Renata Prasla je pri tem vrglo iz avta. Med pre vozom v izolsko bolnišnico je Sauri podlegel budim ranam, sopotnika pa so po nu denju prve pomoči izpustili iz bolnišnice. Na avtu je za 30.000 din škode. J. U Spet vlomi Ob koncu tedna so se neznani storilci »oskrbeli« z več tisoč dinarji MARIBOR, 25. junija. V zadnjih dveh mesecih se je število vlomov v severovzhodni Sloveniji zelo pove čalo. Zanimivo je. da največkrat vlamljajo čez Konec tedna. Izjema ni bil niti minuli vikend. V noči na soboto so zaznamovali v severovzhodni Sloveniji kar pet vlomov. sr škoda je precejšnja. Pozdrav perzijskega šaha BEOGRAD. 25 Junija, ran Jug) — Iranski šah Reza Pah lavi Je med preletom čez Ju goslavijo. ko se je vračal iz zahodne Evrope poslal pred sedniku republike Josipu Brozu Titu brzojavko s pozdravi. Jo je sredinska koalicija ust varila (če odštejemo glasove krščanske levice, te večina sploh ni večI. se orav lahko zgodi, da se bo morala koalicija v boju za ooli tični obstoj opreti na glaso ve neofašistične stranke in zanje seveda plačati tudi ust rezno politično ceno Stran ke koalicije za zdaj odločno zavračajo to možnost, ne sa mo zato. ker bi jih bilo .sram’ sodelovanja s fašisti marveč tudi zato. ker so vse J—bt V £ S V C A šsZ š 1 vZdš Zpg novi ciprski zunanji minister Hristofidis kmalu obiskal Grčijo. Tako je moč razbrati iz izjav pristojnih vladnih krogov, ki poudarjajo, tako kot atenski tisk, da ni nobenih ovir za obisk novega šefa ciprske diplomacije v Grčiji Hkrati ocenjujejo, da se stiki med Atenami in Nikozijo urejujejo. Pred nekaj meseci so ti odnosi skoraj povsem zamrznili zaradi znane ostre grške note predsedniku Makariu. Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v bencinski servis na Ravnah. V notranjost črpalke so se splazili skozi straniščno okno, ki so ga odstranili. Najprej so se lotili velike železne blagajne, ki so jo potisnili v skladišče benciskega servisa, verjetno zato. da bi jo lahko nemoteno odprli. Vlomilcem se je posrečilo blagajno nasilno odpreti, iz nje pa so vzeli 17.000 din. Preden so zapustili črpalko, so uničili nekaj papirjev, ves prostor pa polili z motornim oljem, da bi zabrisali sledove za seboj. V isti noči je- bilo vlomljeno y pisarno skladišča Mene na Prevaljah. V pisarno so prišli vlomilci tako, da so sneli rešetko a okna. Premetali so pisalne mize, vendar so našli le 358 dinarjev, ki so jih tudi odnesli. V sobotni noči pa so dvakrat vlomili tudi v Staršah, in sicer najprej v osnovno šolo Starše. Nočni obiskovalci so nasilno odprli ravnateljevo pisarno. Iz pisalne mize so vzeli ključe in iz omar pobrali nov magnetofon, episkop ter nekaj drobiža. Skupna škoda je okoli 5000 dinarjev. Vlomilci so v Staršah »obiskali« še cerkev sv. Janža. V cerkev so prišli tako, da so vlomili skozi zakristijo. V eni Izmed omar so našli 300 dinarjev, na Inventarju pa napravili manjšo škodo. Zadnji vlom v tej noči pa j« bil v mestu pod Pohor-tem Nepridipravi so vlomili v prostore krajevne skupnosti Prežihov V orane na Vr-banski cesti. Po vseh prostorih so (skali denar. Id pa ga nl bilo, pri tem pa napravili' pravo nadelani«, saj so razmetali in prebrskali vse predale in omare. Povzročili so za 1200 dinarlev škode Organi uprave lavne varnosti poizveduiejo za sto-rilci. M. SRTMPF Brandt in Barzel BERLIN, 25. jun. (APl -Kancler Brandt in vodja o po žirije Barzel sta dar.es govorila na 9. kongresu sindikalne unije DGB. ki združuje kakih sedem milijonov sindikalno organiziranih članov. Izbiranje imen Andreottijevi zadnji posveti s predstavniki štirih italijanskih strank, ki sestavljajo novo koalicijsko vlado OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM. 25 junija. (te!ex>. Včeraj dopoldne so se v palači Chigi, ki daje streho predsedstvu italijanske viade, sešli predstavniki štirih strank nove sredinske ko aiicije, da bi se skupaj z mandatarjem za sestavo nove vlade Andreottijem pomenil: o vladnem programu. Andreotti je obiskal predsednika republike Leo-neja in ga seznanil s potekom pogajanj, že danes ali jutri pa naj bi mu predložil tudi seznam ministrov nove vlade Pogovor predstavnikov krščanske demokracije, soical-ne demokracije in liberalne stranke, ki bodo v vladi sodelovali s svojimi ministri, ter republikanske stranke, ki bo vlado podprla samo od sunaj. to je s svojimi glasovi v parlamentu, naj bi se sukal okoli treh točk. okoli katerih je Andreotti sploh začel zbirati koalicijo. Le-ta naj bi namreč s svojo vla do zagotovila oživitev gospodarske dinamike, spoštova nje javnega reda in pa aktivno sodelovanje Italije v Dvoje ubitih v Belfastu BELFAST. 25. junija (AFP) — Tu so minuto noč ubili dva človeka: za enega so oko liščino še nepojasnjene, drugega pa so zadele krogle britanske vojaške patrulje Kot poročajo, je bito tudi več na padov na policijske postaje in več vojaških ustanov; žrtev m bito. Tudi napadov z bombami sr m manjkalo: mednarodnem dialogu, pose bej v tistem, ki poteka v Evropi. In medtem ko Andreotti izbira imena bodočih ministrov — mimo republikancev se s to sredinsko vlado noče kompromitirati tudi levica v krščanski demokraciji —, so štiri stranke že dale vedeti, da sicer ne zapirajo sodelovanja s socialisti, da pa nočejo imeti nobenega opravka ne s komunisti, ne s fašisti. Kar zadeva morebitno sodelovanje sredinske vlade s ko mumsti in narobe, si v Ita liji nihče ne dela iluzij. Povsem drugačna pa je zadeva z zaporo proti skrajni italijanski desnici in eden od poglavitnih argumentov levih sil od socialistov do komunistov (v tem številu je tudi krščanskodemokratska levica) je prav ta, da utegne sredinska vlada postati žr tev neofašističnega izsiljevanja. Z drugimi besedami: glede na maihnn večino ki po vrsti — tudi socialni de mokrati in republikanci — v koalicijo privolile potem, ko je znotraj njih samih prišlp do golobokih nesoglasij in razcepov prav spričo nevarnosti, da takšna vlada ob prvi priliki pade v past neofašistov. MARJAN SEDMAK V Tanzaniji ubili dva Izraelca DAR ES SALAM. 25. junija (Reuter) — Sinoči je tanzanijska policija ubila dva Izraelca. V uradnem sporočilu je rečeno, da sta vdrla na območje, na katerem se ja prepovedano zadrževati, in da se kljub opozorilom policija nista hotela ustaviti. Baja sta poskušala pobegniti z avtomobilom. zato so policisti streljali nanju. Atene vabijo Hristofidisa ATENE, 25. junija (Tan- Zadnje vesti Telegrami Sodeluje 38 držav, tudi Jugoslavija. Razstavili so več kot 300 turističnih reklamnih plakatov, v grafiki, fotografiji in barvah. Nič več križem rok Egipt se glede Libanona posvetuje z velesilami in arabskimi državami KAIRO, 25: jun. (UPI). Egiptovski zunanji minister dr. Murad Galeb je izjavil, da je egiptovska vlada stopila v diplomatske stike z nekaterimi velikimi silami kot tudi z arabskimi državami, da bi preprečili izsaelske napade na Južni Libanon. Pred to izjavo je agencija Mena sporočila, da se egiptovski predsednik Sadat posvetuje z drugimi arabskimi voditelji o položaju po najnovejši izraelski agresiji na Libanon. Mena trdi, da hoče Izrael privesti bližnjevzhodni položaj do eksplozije in da »arabske države tega ne morejo več opazovati križem rok«. Danes je o položaju na mejah z Libanonom in Sirijo razpravljala tudi izraelska vlada. Govorili so tudi o izmenjavi ujetnikov. Zdaj jih je v Izraelu 109 arabskih, ki jih hoče zamenjati za 13 izraelskih .v arabskih državah. Nazaj na trdni tečaj Francija utegne danes zahtevati od Britanije, naj ukine drseči tečaj PARIZ, 25. jun. (UPI) -Tu predvidevajo, da bo francoski finančni minister Vale-ry Giscard D'Estaing na jutrišnjem sestanku zahodnoevropskih finančnih ministrov zahteval od svojega britanske ga kolega Barberja, naj se Britanija čim prej vme nazaj na trdni tečaj funta in ukine -dajšnji drseči tečaj. Kot poročajo, bodo denarna tržišča v Zahodni Evropi ostala zaprta do torka Kitajska tiskovna agencija Hsir.-hua je krizo funta označila kot odraz resne denarne in gospodarske krize, ki danda-najši pretresa kapitalistični svet. Hsinhua prinaša obširen komentar, ki drseči te čaj funta označuje kot nje govo dejansko devalvacijo. Člani VS kujejo tekst ZDA so za »uravnoteženo« resolucijo, ki bi bila sprejemljiva za Izrael NEW YORK, 25. jun. (Reuter). Na seaežu Združenih narodov se nadaljujejo posvetovanja med člani Varnostnega sveta o besedilu resolucije, s katero naj bi končali občasne spopade na meji med Izraelom in Libanonom. Predsednik VS za mesec junij, jugoslovanski veleposlanik Lazar Mojsov, je novo sejo sklical za jutri dopol tfine ob 11. uri. ZDA se potegujejo za tekst resolucije, ki bi bil sprejemljiv za Izrael Veleposlanik Bijsh je rekel, da mora biti resolucija »uravnotežena«. Francija, Britanija, Belgija in Italija pa se zavzemajo, za tekst, ki bi obsodil zaporedne napade izraelskih sil na libanonsko ozemlje in zahteval od Izraela, naj izpusti ujete oficirje. Francija gluha za proteste Navkljub protestom številnih držav bodo jedrske poskuse izvedli PARIZ, 25. jun. (Reuter) — Predstavnik francoskega obrambnega ministrstva je danes izjavil, da ni nobenih sprememb v francoskih načrtih o izvedbi jedrskih posku sov blizu tihomorskega atola Muroroa. Predstavnik francoskega ministrstva je rekel, da njihov začetek za visi od vremenskih razmer, ni pa natančneje omenil kakšnega datuma. Francija v tem občuti čedalje močnejši diplomatski pritisk, da bi poskuse odpovedala Japonska je vložila protest. Peru in Ekvador sta zagrozila s prekinitvijo odnosov, nezadovoljstvo pa so izrazile še Bo livija, Kolumbija, Čile, Av stralija in Nova Zelandija. Castro na Severnem Slovaškem BRATISLAVA — KubansKemu prenueru Fidelu Castru, ki se mudi na šestdnevnem uradnem obisku v CSSR, sta se na Severnem Slovaškem pridružila generalni sekretar KPC Gustav Husak in češkoslovaški premier Strougal. Castro se bo jutri vrnil v Prago Masmudi kmalu v Atenah ATENE — Tuniški zunanji minister Mo hamed Masmudi se bo od sedmega do desetega julija uradno mudil v Atenah Ta obisk ne bo le bilateralnega pomena temveč bo tudi koristen korak k širšemu sodelovanju med sredozemskimi državami. Sidki potuje v Alžirijo KAIRO — Egiptovski premier Aziz Sidki bo prve dni julija obiskal Alžirijo, kjer bodo praznovali 10-letnico neodvisnosti države V egiptovski delegaciji bodo tudi predstavniki arabske socialistične unije in egiptovske skupščine. Strmoglavilo letalo WINNIPEG — Kmalu po vzletu z winm peškega letališča je dvomotorno letalo str moglavilo; mrtvih je bilo najmanj sedem Ni znano, koliko potnikov je bilo v letalu, v katerem je prostora za 10 ljudi. Preiskava letalske nesreče TOKIO — Tokijska policija je sporočila, da sta v Indijo odpotovala dva njihova stro kovnjaka, ki naj bi pomagala pri preiskavi nesreče japonskega letala »DC-8«, ko je bilo mrtvih 86 ljudi. Indijske oblasti trdijo, da je nesrečo povzročila bomba, japonska letalska družba pa zanika, da bi bila vzrok nesreče eksplozija. , Malezija zamenjala funt z dolarjem KUALA LUMPUR — Malezijska vlada namerava v trgovini in gospodarstvu zame njati britanski funt z ameriškim dolarjem Finančni minister je pojasnil, da so se tako odločili, ker je London uvedel drseči tečaj funta, ne da bi se poprej posvetoval s pri zadetimi državami. Razstava turističnih plakatov RIM — V Cataniji na Siciliji so odprli 6. mednarodno razstavo turističnih plakatov Največ kriva pilota? RIM — Italijanska preiskovalna komisija je trdno prepričana, da sta bila za nesrečo letala »DC-8«, last »AJ Italie«, naj'več kriva pilota. Letalo je strmoglavilo 5. maja v bližini Palerma, mrtvih je bilo 115. Komisija je ugotovila, da na letalu ni bilo nikakršne okvare, pa tudi radijske zveze so delovale normalno. Končan televizijski festival PRAGA — Tu se je končal prvi mednarodni televizijski festival pod geslom »TV ekran za medsebojno razumevanje narodov«. Od dveh zvršti — umetniških in dokumentarnih televizijskih filmov, so v osmih dneh prikazali 49 filmov iz 30 držav Posvet o presajanju jeter BONN — Tu se je zbralo tristo znanih kirurgov iz 14 držav, da bi se pogovorili o presaievanju jeter; gre za prvo tako obsežno posvetovanje svetovnih strokovnjakov na področju transplatacijske kirurgije. Švedski tanker za Bolgarijo SOFIJA — Bolgarskemu ladjevju se je pridružil 75.000-tonski tanker »Struma«, kupljen na švedskem. Ta največja ladja bolgarske trgovske mornarice bo rabila za prevoz nafte iz SZ. Bolgarske zmogljivosti za predelavo nafte naj bi se v prihodnjih petih letih podvojile, zato 'nameravajo kupiti še več tankerjev. Bumedien odprl tovarno keramike AL2IR — Alžirski predsednik Bumedien je odprl tovarno keramike v Guelmi. V tovarno, prvo te vrste v Alžiriji, so vložili 43 milijonov alžirskih dinarjev: izdelati nameravajo 3.000 ton keramike na leto. Pa še to: ŠE 1200 METROV — Vse od Kamnika so pozdravljali napisi in slavolok: gorenjske aktiviste, ki so se dar.es množično vozili v Tuhinj. Ko pa so bili čisto pred zbornim mestom, je nenadoma zmanjkalo asfalta m pozdravov. »1200 m do P«, iih je potolažil napis. Kdo ve, če ne bi sicer raziuknjani cesti kdo obupal pred Tuhinjem. VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 26. junij 1972 ob 7. uri 8onfino. delno oblačno STOCKHOI, oblačno MOSKVA •VARŠAVA nevihte • KIJEV P* •DUNAJ C3 *w J ^g^feBEOGRAD megla burja jugo topla fronta ANKARA »ATENj rWm okluzija središče: ciklona jj ____anticiklona || Ču sprejel Sirima-vo Bandaranaike PEKING, 25. junija (Sin-kua) — Sem je dane? dopotovala predsednica republike Srt t.anlca Sirimavo Bandaranaike; na uradni obisk jo je povabila kitajska vlada. Na pekinškem letališču so predsednico in njeno spremstvo sprejeli kitajski premier Cu En Laj in druge uradne osebnosti. Buto ne bo podpisal »smrtne obsodbe« , KARAČI, 25. junija (AP) — Pakistanski predsednik Buto je danes izjavil, da na prihodnjem sestanku z indijsko predsednico Indiro Gan-dhl ne bo pod nobenim pogojem podpisal »smrtne obsodbe« Pakistana. V govoru na pomorsko vojaški akade miji je dejal, da ima pri spre jemanju miru več odgovorno sti Indija, ker Pakistan ne more vsiljevati enostranske odločitve. Vrnitev tiskovne delegacije STOCKHOLM, 25. jun. (Tan jug) — Delegacija poslovnega združenja jugoslovanskega tiska je po 14-dnevnem obisku na Danskem, Norveškem, Fin skem in švedskem odpotova la iz Stockholma v Beograd Kennedy napoveduje zmago McGovernu W ASHIN GTON, 25. junija (Reuter) Senator Edward Kennedy napoveduje, da bo v tekmi za predsedniškega kandidata demokratske stranke zmagal senator George Mc-Govem. V izjavi za revijo »Business Week« je McGo-vema opisal kot preudarjenega in pametnega človeka, ki ima občutek za zgodovino in mesto ter vlogo ZDA v svetu. Dejal je. da bi podprl McGo verna, a da je odgovoren državi Massarhussets, ki ga je izvolila v senat. Vreme in temperatura 25. junija 1972 flT&J vreme ob 7 on stopinj vreme ob 13 un stopinj Ljubljana oblačno 11 . Planica jasno 8 poloblačno 19 Brnik poloblačno 12 oblačno 2 Kredarica poloblačno —1 ooloblačno 26 Maribor jasno 15 ooloblačno 18 Sl, Gradec oblačno 1i — — Celje oblačno 11 lasno 20 Novo mesto megla 11 jasno 25 Koper jasno 20 as no 24 Reka jasno jasno . 20 jasno 24 Pulj 23 lasno 26 Hvar jasno 21 lasno 25 Dubrovnik jasno 14 ooloblačno 21 Zagreb jasno 16 poloblačno 22 Beograd jasno 14 poloblačno 20 Sarajevo jasno 23 jasno 29 Titograd oblačno 18 >oloblačno 25 Skopje poloblačno 11 asno :asno 20 Celovec jasno 12 19 Gradec oblačno 12 ooloblačno 17 Dunaj oblačno 18 — _ Benetke poloblačno 19 ooloblačno 25 Milano poloblačno 22 ooloblačno 25 Genova poloblačno 12 ooloblačno 18 Miinchen oblačno 13 ooloblačno 20 Ztirioh jasno 21 lasno * 26 Rim oblačno 12 oblačno 19 Pariz jasno 13 iasno 19 Berlin oblačno 12 oblačno 21 Stockholm jasno 24 ooloblačno 28 Moskva poloblačno 21 ' Temperature Koper ln Sen4 morja 19.-Split 23 ln Palagruž 23. Napoved: SLOVENIJA Pretežno sončno bo. Naj-nižje nočne temperature oko li 10, v Primorju 18, najvišje dnevne okoli 25. Tudi drugod po državi bo pretežno sončno. (ZGLEDI ZA PONEDELJEK: iepo vreme se bo še nadaljevalo. VREMENSKA SLIKA: Nad južno Evropo in nad Balkanom se je ponovno ustalilo območje visokega sračnega pritiska V višinah doteka od severozahoda nad naše kraje toplejši zrak. SKL — MOŠKI 1 A Na vrhu Ilirija Celjani izgubili v Kranju prvo letošnjo tekmo iri^ na lestvici prepustili prvo mesto ljubljanski Iliriji _ . .. . _ _« nnmaniltlHvrKt Da SO dl LJUBLJANA. Po petih kolih je na vrhu lestvice spet pn&lo do zamenjave. Celjani so prvo mesto ponovno prepustili Iliriji, vendar le zaradi slabše razlike v koših. Kranjčani tako še naprej tudi neposredno krojijo vrh, pa tudi sami najbrž še niso opustili vseh upanj na končni uspeh. Na pomladanskega prvaka pa bo treba počakati do srede, ko se bosta v Celju v zadnjem kolu pomerili vodilni ekipi. Vrhnika : Branik 111:84 (51:34) VRHNIKA - I*n4čr Part^KM |l«iilcR 330. socinit* Rus >Kr> as Kantmit ING >. VRHNIKA Gorenc 2. T. Gantar 11. Seljak ». Muha I. De Glerta IS. BoltC 32. Globačnik 34. M. Gantar 4. Kukec 4. Modrijan 6 BRANIK: GorcdsC 10. Jelenko 6. Veo.e 36. Vajngerl 2. Bedra« 14. Tataloet« 16. Krav.na 10 V predzanjem kolu je Vrhnika ■a^Iuleno visoko premagala ma rcbonki Bran.it 2e po prvem pol.*asu Je bilo pričakovati, da bodo domač* zanesljivo zmagal Tud: v nadaljevanju so zaigrali od lično ter zlasti po zaslugah od ličnih Globočnika. Božiča m De Glerta neusmiljeno polnili ko* premalo pr.xsdevn:b MarJOorcanov. med katerimi velja pohvaliti le Veblet a J. KOTNIK Triglav : Celje 72:70 (41:40) KRANJ - Stadon Stanka Mia karja. gledalcev 300. sodnika Gau-be -Mb' m Bukovec 'Medi TRIGLAV: Mavrič 2. Dovžan 8. Fnrrlek 8. Čadež 2. Kalan 10. Šorli 2. Klavora 6. Rus I«. Pul)*ak 10. Krut 8. CEUK. Ramšak 2. T. Sagadin 18. M Sagad-n 16. Leskovar 4. Z Sagadin 20. Jerič 10 V zanmimoa srečanju so Kranj čar.l zasluženo zmagal.. Tekma Je b.la borbena in razburljiva V za-čecku je povedel Tr glav. toda v 4 mm so gostje izenačili ter sred: 1 polčasa vodili že s 7 ko*: prednosti, a so do odmora popu selit V II. polčasu sta b-it ekip; «e bolj izenačeni m sta se ves čas menjaval: v vodstvu Končno pa Je Triglavu uspelo »potegnili« :n je pet minut pred koncem povedel z 9 kot: prednosti Kranjča norn Jo Je uspelo obdržati, čeprav Je bila ob koncu le minimal na J JAVORNIK Novoteks : Maribor 57:61 (26:25) NOVO MESTO — I griče na Lote. gledalcev 400. sodh-ka Hojs m Drvarič loba Lj) NOVOTEKS Splicbal 1«. 2 Ko- vačevič 13. Šepetave 2. Počrv.na II. S. Kovačevič 7. Papič 2. Pirc 6. MARIBOR: Vahen 12. Weldt 10. Zelenik 2. Lobnik 6. Kojc 2. L. Lovie 12. Heler 2. Cerpes IS. Tekma m bila posebno zanimiva. Ekipi sta v prvem polčasu igral: medlo, igrale: pa so kar tekmoval: kdo bo večkrat zgreiil kos Takoj na začetku drugega dela so Mariborčani po grobih napakah domačinov dosegi: prednost 9 kotev, to pa jim Je tudi zadostovalo za končno zmago, za katero so se t zadntib minutah morali vendarle krepko potrudit: Pri Mariboru je bil najboljši Vahen. pri domačinih pa Sphcha! S DOKL Trnovo : Jesenice 79:64 (40:31) LJUBLJANA — Igrišče Trnovo, gledalcev !50. sodnika Pur <2al> :n Kolendo iSL). TRNOVO: Rojc 12. Koren 18. Vaupettt TO. Kozak 20. Siapmk II 19. JESENICE: Bunderla 15. Muha removič 2. Lozar 4. Čampa 2. Bizjak 2. Prih 30. Noč 2. Vauhnik 5. Vujattč 2. V počasni igr: prvega polčasa sta b:l: ekip: dokaj izenačeni. Jeseničan: so svojo :gro dokaj uspešno navezali na Bimderio. medtem ko je v nadaljevanju ta zveza povsem odpovedala. Visoki Jeseničan v nadaljevanju m dosegel za derka Pr: Jesenicah sta se odlikovala Prih :n Biztak. pr. Trnovem pa Koren :n Kozak N. SLANA Marles : Radenska 87:84 (35:35) MARIBOR —- Igrišče v Ljudskem vrtu. gledalcev 300. sodnika K Brumen « Domžt in Šuster - ILIRIJA: Naveršnik 15. Stegenšek 5. Oblak 11. Babnik 8. Eržen 6. M. Macura 29. Krinžar 18. KROJ: Balderman 20. Košir II. Habjan 8. Grahek 14. Brani selj 14. Kljub temu. da je Ilirija le na trenutke igrala s polno močjo, je visoko premagala slabo ekipo Kroja. Zmaga bi bila lahko še višja, če ne bi domačini na vsak način hoteli doseči stoti oo. Vsi so metali na koš. vendar so bili v preveliki vnemi netočni, ‘gralci Kroja pa so to uspešno L-kor.stili in zmanjšali razliko. U. .ŠOŠTARIČ 1. Ilirija 2. Celje 3. Vrhnika 4 Triglav 5. Maribor 6. Marles 7. Novoteks 8 Radenska Branik 10. Trnovo 11. Jesenice 12. Kroj 10 9 10 9 10 8 10 7 10 6 10 5 10 5 10 4 10 10 2 10 5 10 0 1 762:593 18 1 847:714 18 2 875:726 3 765:661 4 747:721 5 648:677 5 699:746 6 789:825 7 723:775 8 654:700 8 650:820 10 612:813 PARI PRIHODNJEGA KOLA — (sreda. 28. t. m.): Maribor : Mar. les. Branik : Novoteks. Jesenice : Vrhnika. Kroj : Trr.ovo. Celje : Ilirija. Radenska : Triglav. PRVIČ TUDI ČLANSKI PRVAK — Igor Košak (Branik). Foto: šelhaus TEKMICA PREDAJA POKAL — Irena Škulj, tekmovalni vodja predaja nagrado Grmovškovi, na desni Marjana Jaušovec z osvojenim pokalom. SKL — MOŠKI 1 B V finišu Niš V Cerkljah končano športno prvenstvo letalstva in proti letalske obrambe JLA CERKLJE OB KRKI. 25. junija — Po petdnevnem premoru se je včeraj začel drug: dan športnega prvenstva pripadnikov Jugoslovan skega vojnega letalstva in prottle tal-ke obrambe Po tekmovanjih v rek ometu. odboiki ji vojaškem mnogoboju v prvem delu prven s’va. so se včera pomenit še v atletiki. pla\ »nju in streljanju Glavne značilnosti srečanja so bile množičnost isode ovalo je prek 700 tekmovalcev iz 15 garniziji, mladost m borbenost nastopajočih T -.-co je bil namer tekmovanja — čim močneje utrdit: vlogo telesne kulture med pripadniki letalstva in protiletalska obrambe — povsem dosežen Največ smo’e je jmei Dani Vrbovšek. doIgole*ni dr ŽHvm prvak v plavanju, ki je med p*avanjem v oblek: in % puško na »metrski progi zgrešil smer m prestopil v progo sotekmovalca Čeprav Je s časom 34.9 dosegel nov vsearmadm rekord v tej disci pitni, mu sodniki niso podelili točk D.incs popo.dne sc s slovesno podelitvijo priznanj oa^pnzadev ne;šim športnim deluvcrm iz vrM letalcev in protiletalske obrambe šponno prvens vo zaključili. Rezultati: Ekipni zmagovalci po disciplinah- «uja»ki mnogoboj: 1. Rajnavac. 2. Beograd 3. Niš Odbojka: 1 Niš 2 Zemuntk 3 Pe trovac; rokomet: 1. Zemumk. 2 Niš. 3 Sombor. plavanje: 1 Cer kije. 2 Zemumk. 3 Beograd: atletika: I Zemun* k 2 Plešo. 3 Sombor: streljanje: I Beograd. 2. Titograd. 3. Niš Končna ekipnn uvrstitev: 1 Niš 83 točk. 2 Zemu ruk 81. 3 Beogr i 78. 4 Cerklje 66. 5. Rajnovac 56. 6 Sombor 55. 7. Mostar 55. 8. Plešo 54. 9. Kraljevo 50 10. Tuzla 49. 11. Titograd 49 12 Petrovac 48. 13. Ba- tajmea 41. X4. Pula 30 in 15. B:hač 20. MARTIN ČESEN j ROKOBORBA Radničkemu največ BEOGRAD. 25 jun Po dveh dneh zanimivih tekmovanj v veliki dvoran: mestnega središča za telesno kulturo se je končalo mla drisko prvenstvo Jugoslavije v rokoborb:, na katerem je sodelovalo 46 tekmovalcev iz 19 klubov Novi prvak: so — do 48 kg: Djurovič (Radmčk:. Kragujevac *. do 52 kg: luhas iSentai do 56 kg Bula* (Lokomotiva. Zgb». do 60 kg: Kneievič »MI radnik. N Sadi. do 65 kg: isakov (Omladi nac». do 70 kg: Plavljanič (Gav riloviči. do 75 kg: Husar (Spar tak. Subi. do 81 kg Srndiič (Rad . Kragi. do 87 kg Graovac (Ciospiči. nad 87 kg: Simovič (Rad*. Kragi Najuspešnejši klub na prvenstvu je bil Radnčk: :z Kragujevca z 11 točkami pred Mladim racini kom. tretje mesto pa delita O mladinac in Sen* a Več kandidatov 'Pomladanski naslov Litiji, ker je Fructal doma izgubil s Postojnčani LJUBLJANA. Za prvo mesto je precej več kandidatov kot je obetal začetek letošnjega prvenstva v tej ligi. Dve točki razlike med prvim in petim obetajo izredno .zanimiv drugi del prvenstva. Fructal : Postojna 53:65 (30:38) AJDOVŠČINA — Igrišče pri os novni šoli, gledalcev 300. sodnika Jeraj (Trb) tn Prinčič (NG). Domačini so izgubili že i ret jo tekmo zapored. Od standardne peterke sta manjkala poškodovana Brenk tn Slokar, kar je bilo odločilno. V razmeroma grobi igri so kar štirje igralci predčasno odšli z igrišča, sedmerica pa si je nabrala po 4 osebne napake. Gostje so si priboril: od.očiino prednost v sredi prvega polčasa. Pri Postojni so bili n. »uspešnejši Ozbič in Mislej po 15, Pa-rčrnost 14 m Tomič 12. pri domačinih pa Oven 20. Vodopivec 9 in Velikonja 8. Domačini so zaradi. po njihovem mnenju, materialnega kršenja pravil vložili pritožbo. M VODOPIVEC Sl. Bistrica : Prule 64:85 (32:41) SLOVENSKA BISTRICA — Telovadnica Partizana, gledalcev 100. sodnika Camplin in Grm.č (oba MS). Gostje so zasluženo osvojili točki. saj so prekašal: domače košarkarje v vseh pogledih Igra je b:la slaba, toda ostra Pr Prulah str. m! a na »boljša Nemec 25 in Sušterš.č 16. pri domačih pa Bradan 22 in Ivetič 16. D UTENKAR Ljubljana : Ježica 95:78 (41:33) LJUBLJANA — Igrišče Ljubljane v S šk.. gledalcev 70. sodnika Varoga , ki je z 206 cm postavil nov rekord prvenstev JLA; dosedanji je bil v roka Maj-tana s 196 cm. dosežen pa je bil leta 1963. Startali so tudi peterobojci. tekači na 100, 400, 1500 m in metalci bombe. Slednjo je najdlje vrgel ŠPORTNA NAPOVED Gostje nadigrani Crvenka : Rijeka 3:0 (1:0) CRVENKA — S ad-or. Crvenke. prva kra.if: kar; jaka tekma za vstop v I. ZNL gledalcev okoli 10.000. MdiU Popov *T. Velesi. STRELCA: 10 — Sanic »Mi. 2 0 — S*an:č *d*l. 3:0 — Lečič ■ 851. CRVENKA: Svilar. Krasa!Ja. Le čar. Bajtic. Jovovič. Santa. Zor č. B»'*a. S:aarc. p-.nter. O:oj:c RIJEKA Knmaaonč. Gasparini. Kocijančič. 2epina. Brnjac. Cule on. Po.dmgovac • Makm». Lukane. Devčič Srok. Mohorov.č. Kovačič Enajsterica Crvenke je povsem nadigrala goste z Reke. Domači so diktiral: oster tempo vseh 90 minut igre. pr čemer so si napadalci ustvarili še neka; zelo lepih priložnost:. da b: dosegli še izdatnejšo zmago K. ŠKRBIC Spartak : Rudar (Lj) 2:2 (2:2) Priština : Budučnost 2:2 (2:1) Rudar (K) : Bor I 1:3 (1:2) Dvanajst pravilnih 1. Spartak — Rudar iLj» 0 2. Priština — Budučnost 0 3. Crvenka — Rijeka 4. Rudar '(K» — Bor 2 5. Swarov.sk: W — Nitra 2 t>. Kbbenhavn — Oergryte 2 7. \V:nterthur — Norrkdping 0 8. ZUr.ch — Djurgarden 0 9. Hvidovre — Grasshoppers 2 10. Maimo — Slavia 1 11 VOBST — Frem K. 1 12. Slovan — Vienna # — Devet pravilnih 1. Olimpija — Onimi 2 2. Dinamo — Shaike M 1 3. Dukla - Partizan 0 4. Panathiruuko* — C zverda 2 3. Lpvski — Opatija 1 6. Vasas — Lazio 2 7. Slovan — Hajduk rt *. Bologna — Istra 1 9. Austna — ZrijezniCar 2 PO DOMAČIH KRAJIH RAVNE —- V rpijateljski nogometni tekmi je Rudar iz Velenja premagal domačega Fužinarja s 7-0 »2:01. Strele:: Kavaš 4. Šmit 2. Kujan 1. E. W. KOLESARSTVO Kranjčani prvi Elektromehanika prepričljivo zmagala na 8. letnih športnih igrah Iskre ŠENTJERNEJ jt-meju so dva n:kc iz vsen podjetje Iskra, na katerem -r 800 športnikov tun V šent- I mehanika 2800. 2 tZA 2537. 3. j Aparati 2536- posamezniki: 1. Far 23 dn: gostih šport-ovarn združenega na 'ekmovanju. je zbralo skoraj KI) to emu da so v šen*r?me:u -»o tej pri lož nov: odprli v.sto .epih športnih objektov niso mogli izvesti vsega prvefuuva v ter m. iem do ten j -kem kraju. Za;, so nošk: kegljali v Ljubljani, ženske v Krškem nekaj prireditev oa ie bilo tud. v b!*žnj:h krajih Tekmovati;« je btio zelo zanimivo. z najboljšim rezultatom pa je postregel Ljubljančan, kegljač lože Farkaš. k> ie podrl Ml keg. Ijev, kar je arr**n dosežek. V ekipni konkurenci je zanesljivo zmagala kranjska Elektro-mehanika. saj je drugouvrščeno ekipo u ljubljanskega ( omroerca pus::!a za seboj za ce!:h90 točk. Rezultati — moški: uocomet: a. Eektromehar.ika *.. Commerce. 3 ZZA: rokomet: I. Elektrotne hanika. 2 Polprevodniki. 3. Avto mat tka: odbojka: I Klement:. 2. Commerce. 3 P smerniki; namizni tenis: 1. Elek: romehm: ka. 2 Com nterce 3. Naprav: posamezniki: I. Tadsrta. 2 Kerštajn -oba Elek froirehanika). 3 P:rc «Aoarat:»: streljanje: 1. Orodnjama 670 kro siov. 2. Avtoelekir ; kegljanje: 1. Elekt romehamka 1387. 2. Instrumenti 1385. 3 Commerce 1187: posameznice: 1. Kržišnik 373. 2. Mihelič (obe Elektromehanika« 366. 3. Debelak • Instrumenti i 364: NlmNl: I. Elementi. 2. Commerce Končni vrstni red 1 Elektro mehanika (Kranj > 725 točk. 2. Commerce Ljubljana 635. 3. ZZA Ljubljana 580. 4 Avtomatika Pr-žanj 565. 5. Elemen*; Ljubljana 540. 6 Avtoelektnka Gorica 530. 7. Aparati Ljubljana 465. 8. Na. oravt Ljubljani* 3» 9 L7smemx- ki Novo mes»; 365 lo. Poipre vodniki Trbovlje 360 11. Elektronika Horjul 2**n. 12 Orodjarna Ljubljana 285. 13 Instrumenti O-toče 210. 14 Gosj>odinjski «aoara-t: Škofja Loka 193 15. Elektromotorji Zelegntki 185. 16 Tio Lesce 180. 17 Sprejemniki Sežana 165 8 Kondenzatorji Semič loo in 19. Solsk: center Kranj 75. S. DOKI. Spodbuden začetek NOVO MESTO. 26 junija -Dopoldni- je novoustanovljen: Kolesarski Klub Novo mesto pr.redil prvo dirko, na kateri je sode lovalo 35 kolesarjev Tekmoval: so od Gotne vas: do Novega me sta <3 kmi. Tekmovanje je bilo posvečeno dirk: »Po Hrvatski in Sloveniji« Rezultati: pionirji (do 10 leti: X. Pirnat (Mal. Slapniki. 2. V. Štih. 3. Komljavec (oba Grmi; mladinci (do 15 I-. 1- 1. Zrim&ek (KK N. m.l. 2. Antončič (Grmi. 3. Pečar (Katja Rupenai; siareiš: mladinci (od 19 let naprej): 1. Damjanovi. 2. F. Antončič. 3. A Štih (vsi KK N. mesto). S. DOKL Beloša — 62,24 m, tek na 100 metrov pa je dobil Paskaš z 11,7; v finalnem teku na 1500 metrov je zmagal Rajkovič (Maribor) s 4:13,8. Rezultati — rokomet: I. kolo: Ribnica : Postojna II 15:16, Ajdovščina : Ljubljana 12:18, Vrhnika : Maribor 26:16. Kranj : Postojna I 11:9: odbojka — I. kolo; Postojna II ; Kranj 0:3. Maribor : Postojna I 3:0. Ribnica : Ajdovščina 3:0. Ljubljana : Vrhnika 3:0; atletika: 100 m — Paskaš (Kr) 11,7. Pikulič (Lj) 11.7, Radak Vrhnika 11 a; 1500 m: Rajkovič (Mrb) 4:13.8. Risola (Lj) 4:14,4, Ficko (Ribnica) 4:27,1; višina: Vivod (Kr) 206. Kovač (Lj) 170. Djurič (Vrh i 160; met bombe: Beloša (Ribn.) 62.24. Dobravec (Kr) 62,12, OsmaniiC (Post. II) 60.28; peteroboj — 100 m, 1. skupina: MiliC (Lj) 12,1, Petrovič (Rib.) 12,3. Brajkovič (Vrh) 12.6. 60.28; — krogla: MiliC (Lj) 11.82. Kresnik (Kr) 10.42, Sa lika (Kr) 10.40. J. JANČAR 1.000 km v Zelt-wegu: Ferrari jev festival ZELTVVEG, 25. jun. (Po telefonu*. Na dirki prototipov in športnih avtomobilov »1.000 km Oster-reichringa-f za svetovno prvenstvo konstruktorjev je italijanski Ferrari zasedel kar prva štiri mesta. Zmagoviti avtomobil s štartno številko 1 ferrr.ri 312 P sta vozila Belgijec Ickx m Anglež Redman. ki ste 170 krogov (1004 km) prevozila v 4 urah in 58 minutah ali s povprečno hitrostjo 201.96 km Najhitrejši krog je pripadel Iekxu — 208 83 km na uro. Edina avtomobila, ki bi lahko preprečila »Ferrarijev festival« na današnji prireditvi, sodeč po časih na večdnevnem treningu, sta bila gulf-mirage. k; sta ga vozila Anglež Derek Bell in Nizozemec van Lennep, in !ola lord T 280, s katerim sta tekmovala Francoz Larousse in Anglež Eiford. sta bila prisiljena odstopiti; prvi v 127. krogu, drugi v 64. Pred približno 30 000 gledalci — precej jih je bilo iz Jugoslavije — bi bi! skorajda pripravil največje presenečeni« dvolitrski prototip Chevron s štirivaljnim motorjem BMW, ki je bil 20 krogov pred končnim ciljem še na 4. mestu. Nekaj pred koncem dirke je četrti ferrari. ki ga je vozil Italijan .Munari. prehitel chevrona. Dirka se je razpletla sicer po pričakovanjih. Ferrari je še povečal svoj naskok v letošnjem svetovnem prvenstvu toliko boj, ker je Alfa-Romeo odpovedal udeležbo; dirkači, ki so nameravali voziti z avtomobili te tovarne, so tekmovali z avtomobili drugih tovarn (npr. dr. Markos-ferrari-jem>. Na dirkah je manjkala tudi francoska matra. ki je zmagala na 24-umi dirki v Le Mansu. Francozi se očiti.c drže pravila »bolje zmagati doma kot izgubiti na tujem.« T PLETERSKI NOGOMET Durkoviča pokopali v Beogradu BEOGRAD, 25. jun. — Več tisoč Beograjčanov se je danes na novem pokopališču udeležilo pogreba Vladimira Durkoviča, bivšega jugoslovanskega nogometnega reprezentanta in igralca Crvene zvezde, ki ga je ustrelil švicarski žandar v Sionu. Poleg članov družine priljubljenega Durkoviča so bili na pogrebu skoraj vsi njegovi bivši in sedanji tovariši, med njimi tudi eden izmed najboljših francoskih igralcev Keite, član kluba St. Etienne, za katerega je Durkovič igral poprej Od pokojnika so se med drugim poslovili še generalni sekretar C. zvezde Slobodan Cosič, v imenu njegovih tovarišev vratar državne reprezentance Milutin Soškič. v imenu NZJ pa prof. Mihajlo Andrej evič Zebec trener Hajduka SPLIT, 25. jun. Lanski državni in letošnji pokalni prvak Hajduk je končno rešil vprašanje stro kovnega vodstva ligaškega moštva za prihodnji dve leti. Vodstvo kluba je danes angažiralo našega nekdanjega reprezentanta Branka Zebca, ki je v zadnjem času tre niral ekipo Stuttgart iz ZRN Koper : Izola 3:1 (2:1) KOPER — Igrišče Kopra, pokalna nogometna tekma, gledalcev 500, sodnik Aleksič (Postojna). STRELCI: 1:0 — Ambrožič (217), 1:1 — T. Gregorič (40), 2:1 — Ambrožič (40). 3:1 — Samec (82). Tekmeca sta pokazala lepo igro. V prvem delu je bila Izola v izraziti premoči, napadalci pa niso anali premagati odličnega Pišlerja. J. KREFT II. ZOL — ZAHOD Priprave alpinistov v Tamarju JESENICE - Te dn: -mo ob »(Ul: udeležence prvega letošnje M slovenske g;* air n ; stičnega ta bera. k: se je p->l !7 t. m. r Tamarju. Prv: < nn y deževalo, pa so čas rzkons: rit za predava n ja o zgodovin: sipinama pn nas. o nevarno** :b v Aon». m 60-le*nem delovanju Gorske reše v.*Ine službe V soboto sn nedeljo Je bilo na taboru 34 u-J-i »sjetv. med tednom pa 10. To so član: AO iz Celja. Ljubljane Aranja. T r-fc/a. Jeen:c. Mojstrane n Gozda — Martuljka. Do. *or*a -n pre pieral: Jevn — Potočnikovo :n Herlec — Hočevarjevo vner jIOi v Snah. nato Cado.o smer :n Pa/ T. tv* rka več smer: na \f »; -t*ov-k* jeseniška skupna pn se j: po*/pela v zelo zahtevni smer zr» Sr# oiij« rateško Pončo Vodja tabora Uroš Župančič z Jesenic je povedal, da je Jero« prv: slovensk: alp jj»#:čm tabor, glede na snežne razmere v ste nab. razmeroma zgodaj Skala je 4e o-prefk in kruši*.va V ste nah sv eh..ne snežišča, greben >ke opast: pa so ogromne m se pn sedanji teretepratun nepres*a no prožijo. Ude.»-žene: v .'ačr.Jcu p.r/slne sezone še niso bili -:on d.cijsko :n psihično pripravnem Na :aboni so bili tud: udele ženei 4. odprave na Himalajo ;n kanoidati za i« sijo o pravo % s* eno El Kr pitan gorovja Vose mile v na-odnetn parku ZDA Po leg tega je iz mesta M:!wauRee wis. blizu Chicaga, prispe! v Slo venijo na počitnice in na ta tabor 15-letni Kennp- Dekleva, dr žavljan ZDA slovenskega r .du Iz javil je da b: rad pr?p««tal «mer pete težavnostne stopnje. Povedal je. da se na taboru •' idovi*o po čuti. da pa so naše gore bolj kršljtve kot tiste, po Ka*?rih je plezal v Amerik: BRANKO BLFNM7Š Srečanje planincev »bratstva in enotnosti« v Sloveniji LJUBLJANA — Ze pred 12 leti so se naj večja planinska društva iz vseh naših republ.k m pokrajin povezala v skupnost »bratsrva m enotnost:«, kr.'ere namen je medsebojno spoznavanje planincev .z različnih delov države, zmenjava planinske misl: :n propagiranje lepot gorske narave *er krajevnih posebno«:-, pr: planincih iz drugih predelov Društva, k: so povezana v rej skupno>t:. priredijo vsako leto med I in 4 julijem srečanje svojih članov. Organizacijsko srečanje prevzame eno .zmed drušTev :n to vsako leto iz druge republike Le tošnj: gos*;:elj je planinsko društvo LJuoljana Ma ica. pokroviteljstvo nad pr.reditvijo pa je prevzel predsednik skupščine mesta Ljubljane ing Miha Košak Organizator je priprav:; pes*er program V soboto. 1. julija, bo ogled baze 20 na Rogu ;n kočevskega muzeja, zvečer pa bo tovariško srečanje v Kamniški Bistrici V nedeljo zjutraj krenejo planine: na Krvavec, od ram pa v štirih skupinah po različnih poteh prek zahodnega dela kamn.ških planin :n nazaj v Kamniško Bistrico, kjer bo zvečer planinsko predavanje V ponedeljek. 3 julija, bo -zhodišče it-*eta na Veliki planin: od koder bodo planinci v treh skuomah obšli še vzh od n. del Kamr. ških planin. Zvečer bo gostitelj predal prehodni s.mbol društvu, k: bo organ otiralo srečanje prihodnje seto. Letošnjega srečanja te bo udeležilo več ko 80 planincev iz Zagreba Sam o bo-a. Skopja. Zenice, Beograda. Sarajeva. Ivangrada. Pr-zrena. Vrdnika ;td. Poleg članov domačega društva bodo udeležen. zastopniki enajs*:h društev iz vse države. J. M Dobra udeležba Na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško ekipna naslova Olimpiji — Posamezno Černe in Naglič Salonit : Spačva 3:0 (10. 11, 6) KANAL — Igrišče v telovadnic: OS. gledalcev 20, sodnika Debevc (Pos: i in Prešern i Jes» SALONIT Berdon. Kolenc. Mu rovec. Žnidarčič. Perše. Jerončič. Paravan. Tušar. Bukovec. SPACVA: Mihaljevic. Uzumč. Markovič. Sumeč. Vukičevtč. Kos. j Popovič. Suker. V zaostal: :ekm: so odbojkarji Salonita brez večjih težav prem** gal: Spačvo in tako zasedi: »dl:č no treije mesto. Igra je bila oov-prečna, izjema je le tretji ntz, ko so se Kanalci razigrali. I HVALICA Maribor : Breza 3:1 (0, —15, 6, 10) MARIBOR — Ignščt na Taboru, gledalcev 1IK>. sodnik. Hvala 481. 5. Jež (Ol) 478: vojaška puška hitro streljanje III strelov — ekipno; Olimpija 38 zadetkov 243 krogov; posamezno: l. Naglič (Kr) 75 krogov. V nedeljo pa je bilo na spore dii tekmovanje pionirk in pionirjev. ki so streljali z MK puško serijske zdelave 30 strelov leže in MK serijsko puško 3 x 10 stre- krogov, : Olimpija 2. France (Sl. Gr.) 693, 3 675, 4. Kamnik 661, 5. Ivo Jokl (Kranj) 649; posamezno: 1. Kleindist (Kr) 264 progov, 2 Kočevar (Post.) 250, 3. Sajher (Sl. Gr.) 24,2, 4. Novak (Piran) 239. 5. Mihorko (Rajko Škapin — Lj) 238: pionirji 3 x 10 — ekipno: 1. France (Sl. Gr.) 605 krogov, 2 Kamnik 587, 3. Tabor (Ježica) 553, 4. Olimpija 348, 5. T. Nadižar (Kr) 547; posamezno: 1. Sejher 217 krogov, 2. Hodnik (oba Sl. Gr.) 214. 3. Kleindist Kr) 214, 4. Radej (Kamnik) 207, 5. Kočevar (Postoj.) 206; pionirke 30 — leže. ekipno: Kamnik 668 Krogov; posamezno: 1, Kozjek (Kam) 226 kr., 2. Podržaj (Kr) 223, 3. Cipot (Kam) 222 kr.; pionirke 3 t 10 — ekipno: Kamnik 549 krogov; posamezno; 1. Rajsner 217 krogov, 2. Kozjek (obe Kam) 204, 3. Po držaj (rK) 171. L. MIKOLIČ Teden trim uspel V Celju so slovesno sklenili športne aktivnosti v okviru tedna »športa za vsakogar« — Samo 2500 občanov hod za sezono 1 Modriča 1971 n 18 je: 17 1 53:12 34 2. Fužmar 18 11 7 42:30 22 3. Salonit 18 9 9 36:31 18 4 Maribor !K 9 9 33:33 18 5 Me^alac (S» 18 R 10 35:34 16 6. Spacva 18 8 10 32:38 16 7 Jesenice 18 8 10 30:36 16 K Me»a.ac:»Z* 18 K lO 31:38 16 9 Breza 18 8 10 31:40 16 10 Kaši e! a 18 4 14 21:50 8 SOL — MOŠKI CELJE. Z izletoma na Celjsko kočo in Golte so Celjani slovesno sklenili teden trim. Množičnega pohoda se je udeležilo tokrat več kot 1000 ljudi, ki >o se v prijetni dolini Morave in tratah ob Celjski koči udeležili raznovrstnih aktivnosti. Gaber je : Trebnje 3:0 (13, 3, 10) CELJF. — Igršče Partizana Ga berje. gledalce-. 100. sodn.k Praz nik t Maribor». GABERJE 2iln:k, Aškerc. Vo den.k. Kajtner. Golner. Jager. Grl zolr. TREBNJE: Oven. Jereb. Slak. Pavlin. Mišmaš. Sila Flegar. Bab nik. V zaostal: *«km: so Celjan: /a š Ae/ aj^s 56 L^ffko . GE A/e 1 Zmagali Celjani Končane II. športne igre članov SDK — 200 udeležencev v 13 disciplinah VELENJE 25 jun. - Na šport-mh igriščih Velenja so bile danes končane II športne .gre tekmoval cev službe dru/benega knjigovodstva Slovenije. Nastopilo je več ko 200 tekmovalcev in tekmovalk :z devetih poslovnih enot. pomerili pa so se v trmastih športnih disciplinah Najuspešnejši so bili za>ropniki poslovne en**ie SDK iz Celja, ki so zmagan v skupnem seštevku pred Ljubljano Koprom itd Prireditev je bil; hkrati tudi generalka pred zveznim prvc-nstvom, saj bo prihodnje leto lovr«tna zve-zna prireditev v na* republiki — bržkone v Velenju. REZULTATI — moški: atletika • troboj): Celje. Koper Ljubljana; kros: Celje. Koper, N mesto; kegljanje: Celje. Centrala Ljubija na. Ljubljana; pla\anje: KTelje Ljubljana. Koper, košarka: Celje. Kranj. Ljubljana; namizni tenis: Ljubljana. Kram' Maribor: šah: Ljubljana. Celje. Centrala Ljubita na; odbojka: Maribor. Ljubljana. Kranj; streljanji*: Ljubljana, Mari bor. Celje; mini g. If: Ljubljana. Celje. Centrala; mali nogomet: Ce ■ !*-. Maribor. Ljubljana; pikado: Centrala. Celje. N. Gorica; ribolov: Ptuj. Celje. LJubViana: ženske — atletika • troboji: Celje. Novo mesto. Koper; ’ kegljanje: Koper. PARTIZAN Sodelovanje Partizana SRS in SRH OTOCEC. 25 jur — Na delov nem sestanku sta se sestali pred sedstvi Partizana Slovenije in Hr vat.sk v Govorili st 0 rnedseboi nem sodelovanju ter o uresničitvi akcijskih načrtov organizacij v obeh republikah. Celje Ljubljana namizni tenis: Koper. N. Gorica. Ljubljana; odbojka: Ljubljana. Kra.ij, Maribor; pikado: Celje Kojser. Ljubljana. Skupni vrstni red: 1. Celje 192 točk. 2. Ljubljana 158. 3. Koper 116. 4. Centrala Ljubljana 66, 5 N. Gorica 52, 6 Maribor 45, 7. Kranj 41.. 8. Novo mesto 36. 9. Ptuj 11 točk. R. 2EVART MOTONAUTIKA Naviga 72 LJUBLJANA — Mednarodna zveza ladijskih modelarjev je letošnje evropsko prvenstvo zaupala Porto rožu. kjer bo to veliko tekmova nje z imenom »Naviga 72« od 24 do 30. julija, nastopilo pa 80 tek movairev s 150 modeli, med njimi tudi 11 jugoslovanskih reprezentantov s 15 modeli. Ladijsko modelarstvo je pr: nas zelo razvito, zlast: med mladino, saj je na primer v Sloveniji več ko 2000 modelarjev. Jugoslovanski tekmovale- so prv.krat sodelovali na evropskem prvenstvu 1960 leta. ko so sploh prvič nastopili v med narodni konkurenc:. Kar v začetku je Spličan Trevorsič postal evropski prvak, Ljubljančan Bbhm pa je zasedel 4. mesto. Naslednje leto sta na največjetn tekmovanju postala evropska prvaka Trevorsič in Čeme (-Portorož), medtem ko je oii Miklavec (Portorož) drugi. Na tem EP je bila jugoslovanska reprezentanca najmlajša, a hkrati na (uspešnejša. 2e tedaj so funkcionarji mednarodne zveze ponudili Jugoslaviji izvedbo evropskega prvenstva. Odbor za modelarstvo pr: brodarski zvezi Slovenije je naposled prevzel izvedbo prvenstva, najtesnejše sodelavce pa je našel z modelarskem klubu Piran. J. D 7 ženskih ekip, sta zmagala rudnik Velenje in tovarna nogavic Polzela. Rezultati — moški:: 1. Rudnik Velenje 5:18,0, 2. Mura 5:21,6, 3. Cinkarna Celje 5:36.2, 4. Ferralir Žalec 5:39,5. 5. Železarna Jesenice 5:39,5; ženske: 1. Tov. nog Pol žela 5:05,7, 2. Toper Celje 5:14,2. 3. Iskra Kranj 5:17,6, 4. Cinka r na Celje 5:45.8, 5. Savinja Celje 5:52,7. K. JUG TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA Bayern ali Schal-ke 04 v ZRN? FRANKFURT - V 33.. predzad njem kolu nemškega nogometnega prvenstva so bili dosežen; tile rezultati: Eintracht (B) Ka:.ser- siautem 1:1. Eintrachi (F) : Hannover 96 3:1, Borussia (D) : Ba-yem 0:1, Fortuna : Bochum 3:1, Schaike 04 : Stuttgart 2:1. Werder : Hamburger 4:0. Rotweiss : Borussia (M) 0:4, Koln Duisou 4:1. Heriha : Arminia 1:1. Vrstni red: Bayern 53, Schaike 04 52. Borussia (M) in Koln po 42 itd. JUDO Impolu še pokal LJUBLJANA — i^eios so se judoisti že tret ju'- potegovali za slovenski pokal, ki pripade klubu, katerega tekmova.ci so bili v sezoni najboljši in najbolj številni na tekmovanjih. Naj višjo lovoriko so :etot spet osvojili judoisti Impola iz Slovenske Bistrice, ki so zbrali 247 točk. pred Mariborom 151. Olimpijo 142, Branikom 81, Alpino 47 Velenjem 42 točk itd. Impolova prednost je zelo velika in kaže, da Bistričani na mnogih tekir.ovan;;h niso imeli pravih nasprotnikov Največ točk so prispevali pion^rj. in r>adinci, ki so letos osvojili številne naslove republiški t- in državnih prvakov. Z osvojitvijo prvega mesta v republiški ligi se je Maribor presenetljivo povzpel na drugo mesto m izpodrinil Olimpijo, ki je bila v začetku Impolov najresnejši tek mec Presenetljivo visoko je Alpina. predvsem zarad- dobrih uvrstitev Jereba ki je v minuli fse-zoni prijetno presenečenje. V tekmovanju za slovenski pokal prinašajo največ točk pionirji in mladinci, zato je vrstni red dokaj realna podob«* kako naši klubi skrbijo za naraščaj. Vrstni red: 1 Impol 247. 2. Maribor 151; 3 Olimpija 142. 4. Bra nik 81, 5. Alpina 47. 6. Velenje 42. 7. Šiška 37 8. Triglav 34, 9. Jesenice 31 10 Celje 25 11. Idrija 21 12 Milica 20. 13 Šentvid 18. 14. Murska Sobota 17, 15 Nagao ka 8. 16. Radgona 6. 17. Sloven ske Konjice 4, 18. Kata 4. 19. Kočevje 3, 20 Koper 2, 21 Nova Gorica 1 Enajst klubov je ostalo brez točk. D UTENKAR Že druga kazen LJUBLJANA — Disciplinska komisija pri judoistični zvezi Slove m je je sklenila, da judoist kranjskega Triglava Zaplotnik šest me secev ne bo smel sodelovati na tekmovanjih, ker se ni udeležil državnega prvenstva v Zagrebu To je že druga kazen v letošnjem letu, k; jo je izrekla disciplinska komisija. kar je 'a ta šport nenavadno. Kaže. da želijo funkcionarji na posled le narediti red. ki smo ga ob blazinah tolikokrat pogrešali Sklenili so Še. da bodo kazen Fo-ranerju. k: je ponaredil potni list in z jugoslovansko reprezentanco odpotoval na evropsko prvenstvo v SZ podaljšal:, če ne bo poravnal dolga, k je nasta! zaradi njegove neupravičene udeležbe. D. U. Sami presežniki 800 udeležencev na XVII. letnih športnih igrah Elektre v Trbovljah — Kolektiv Elektro Ljubljana je prvi TRBOVLJE — Približno 800 udeležencev letošnjih športnih iger delavcev slovenskega gospodarstva se je, v soboto po slovesnem koncu, zadovoljnih pošlo vilo od gostoljubnih rudarskih Trbovelj, ki so od četrtka do sobote zaživele z elektrikarji. Glede udeležbe je bil letos zabeležen rekord, saj je nastopilo 760 aktivnih tekmovalcev pa tudi sicer lahko imamo te igre z več pogledov za rekordne. V atletiki je med moškimi na stopilo v skoku v daljavo kar 59 tekmovalcev, v teku na UKj m 48 in v metu krogle 14, eri žen skah pa v skoku v daljavo 24 tekmovalk. V namiznem tenisu je sodelovalo 21 moških ekip, v kegljanju 29 moških in pr; žen skah 6 ekip, kar je doslej naj-večje število. Presenetljiva je bila letos udeležba 38 plavalcev in 8 plavalk, kar kaže na čedalje več je zanimanje tudi za to ptnogo Prav tako je bilo dosežen.h v športnih rezultatih nek d j ionn rekordov iger Elektre: 195 trn v višino in 701 cm v daljavo — — Makarovič, 598 kegljev v bor benih igrah • moških — Elektro Kranj I in 484 kegljev na 100 lučajev pri moških — ^parem blek. Nasploh lahko ocenimo vse igre v Trbovljah kot zelo uspešne, k čemer so velik delež prispe vali športni delavci termoelektrarne Trbovlje, ki so, skupaj s športnimi delavci klubov ŠD- Ru dar in TVD Partizan, poskrbeli za zares vzorno organizacijo tekem. Tudi močno neurje v petek popoldne ni preprečilo uspešne izvedbe tekem. To je vneslo med udeležence precej zadovoljstva, veliko borbenost in zavzetost pri športnih dvobojih, ki so bili brez nevšečnosti. Znova se je utrdila vez med delavci nastopajočih ko lektivov organizacij združenega podjetja distribucije Elektro Ce lja, Gorice, Kranja, Ljubljane. Maribora ter delovnih organizacij združenega podjetja proizvod nje in prenosa Savskih elektrarn. Soških elektrarn, TE Brestanica. TE Šoštanj, toplarne Ljubljana. TE Trbovlje pa še Elektropro jekta, Elektroinštituta MV, Elek tronabave in najnovejšega člana Elektrotehne, katerih tekmovalci so tudi sodelovali. V celoti je bil letos najuspešnejši kolektiv Elektro Ljubljana, ki je zbral v končni oceni naj KOŠARKA Lečič — trener Borca CACAK. 25. jun. Košarkarji Bor ca so dobili novega trenerja. Do sedanji dolgoletni vodja skopske ga Rabotničkega Lazar Lečič — Grk je namreč zdaj podpisal dveletno delovno pogodbo s čačan skim Borcem. ŠKOFJA LOKA — Ne odporna narava, ne izredna prizadevanja vseh, ki so mu skušali vrniti zdravje, niso pomagala. Ivana Demšarja ni več. Zlomila ga je zahrbtna bolezen Bil je član prve peterke Kroja v časih naj večjih uspehov loške košarke, s privlačnim slogom je pomagal osvojiti naslov republiškega prvaka, vodil je ekipo na kvalifikacijah za vstop v II zvezno košarkarsko ligo. Ločani ne bomo pozabili odličnega košarkarja, dobrega tovariša. Pogrešali ga bodo ljubitelji košarke, njegovi soigralci in domači, posebno pa njegova mlada družina P. p LETALSTVO Pintar prvak LESCE. 25 junija — Na aero dromu alpskega letalskega centra je bilo državno in hkrati repub liško prvenstvo v akrobacijskem letenju ki je bilo obenem tudi prvo tekmovanje za memorial Franca Mirnika, dolgoletnega uč; telja letenja pn ALC Nastopale je 19 pilotov, od tega kai 15 z SRS. Po obveznem programu, v katerem so morali piloti na do ločeni višini :n določenem ob močju napraviti po 12 figur, je bil na sporedu prosti program V prvem delu je bil najboljši Oro ž:m, v drugem pa Pintar, oba čla na 'ALC. Pintar i bn junak dne ve in je postal državn: in republi ški prvak. Vrstni red — obvezni del: Oro žim, Pintar •oba ALC). Černič (Sl. Gradec), Stopar, Potočnik, štuiai (vsi ALC). šemerl (JVL), Skrlec. Kralj, Oman (vsi Lj.) itd.; prosti del: Pintar, B zjak. štular to pil na finalu atletskega peka la Jugoslavije v Zagrebu, kjei je tekmoval v skoku v viši no m daljavo, danes na je štartal v teh dveh d.scipli nah še na mitingu Gc^ci V skoku v daljave je Maka rovič na vseh tekmah presko čil 7 metrov, v višino ca je dvakrat »premagal« dva me tra. A F Zagrebški rezultati prvega dne Najpomembnejši rezultari prve ga dne — moški: 100 m — Leng vel in Karaš? (oba P) 10,8. Vinc; janovič (Sl) 10.9, Kocuvan (KI 11.0. 400 m: Sušanj (Kv) 46,5 Alebič (ASK) 47,1. Cikič (Cz* 47.4 Bugri (Sa) 47,5, Kocuvan (KI) in Karasi (P) 47,7, Ubori (Sp) 47,9 . . . Kavčič (T) 49,0, 1500 m: Vukomanovič (RK) 3:44,3, Medji-murec (P) 3:45,0, Djordjevič (Cz) 29:18,6, Jokic (Pa) 29:53.4, Kovačič (Cz) 29:59.6... Ferfila (Lj) 30:36.6. Koselj (Vel) 33:21.0 110 m ovire: Ajanovič (P) 14.8, Sto- jičevič (P) 14,8, Pisič (Cz) 14.9 . . Penca (Ol) 15,4. Kaštivnik (KI) r6,5, 4x100 m: C zvezda 41.5, Slavonija 42,4, Triglav 42,5 Kladivar 43,5, Olimpija 43.6, ri-sina: Vivod (JLA) 209, Radova- novič (21 maj* 209, D Prezelj 761, Stekič (Cz) 739, Milek (Tr) 729, Makarovič (Go) 728 krogla: Ivančič (Cz) 19,22, Jocovič 18,46 Satler pisna podjetja zašla v zelo neugoden gmotni položaj, od ZIS so zahtevala povečanje cene časopisov. Tajfun opustošil Manilo MANILA. 25. junija (Reuter) — Tajfun je danes s hit-rostjo 120 km na uro opustošil glavno filipinsko mesto Manilo in povzročil precejšnjo škodo. »Trybuna Ludu« in »Zicie Warszawi« poudarjata pomen nedavnega obiska predsednika SFRJ J. B.Tita v LR Poljski VARŠAVA, 25. junija. (Tanjug). Glasilo CK PZDP »Try-buna Ludu« pod naslovom »Ploden obisk« v današnjem komentarju opozarja na prisrčno in prijateljsko ozračje uradnih in neuradnih srečanj predsednika Tita s poljskimi voditelji in ljudmi. »Naš ugledni gost je na vsakem koraku naletel na izredno spoštovanje in iskreno naklonjenost, kakršno goji naše ljudstvo do velikih Titovih zaslug, ki je v svojih osemdesetih letih skoraj šestdeset let posvetil boju za skupno stvar — svobodi in socializmu.« List opozarja, da je poljsko jugoslovan sko prijateljstvo raslo na trdnih in trajnih temeljih, in pri tem poudarja skupna s po ročila. da niso »izrazi tega sodelovanja v zadnjih mesecih oživili le razvoja politič- Vrh desetih Sestanek zunanjih ministrov 10 zahodnoevropskih držav v Luxemburgu LUXEMBURG. 25. junija. (Tanjug). V okviru priprav na sestanek šefov držav in vlad članic razširjene EGS. ki naj bi bil predvidoma oktobra v Parizu, se bodo jutri v Luxemburgu zbrali zunanji ministri desetih zahodnoevropskih držav. Jutrišnje zborovanje »deseterice« zbuja posebno pozornost, ker gre za njihov Izbiranje imen Andreottijevi zadnji posveti s predstavniki štirih italijanskih strank, ki sestavljajo novo koalicijsko vlado OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM. 25. junija. ftelex>. Včeraj dopoldne so se v palači Chigi, ki daje streho predsedstvu italijanske vlade, sešli predstavniki štirih strank nove sredinske koalicije. da bi se skupaj z mandatarjem za sestavo nove vlade Andreottijem pomenil: o vladnem programu. Andreotti je obiskal predsednika republike Leo-neja in ga seznanil s potekom pogajanj, že danes ali jutri pa naj bi mu predložil tudi seznam ministrov nove vlade Pogovor predstavnikov krščanske demokracije, soical-ne demokracije in liberalne stranke. Id bodo v vladi sodeloval: s svojimi ministri, ter republikanske stranke, ki bo vlado podprla samo od zunaj, to je s svojimi glasovi v parlamentu, naj bi se sukal okoli treh točk. okoli katerih je Andreotti sploh začel zbirati koalicijo. Leta naj bi namreč s svojo vla do zagotovila oživitev gospodarske dinamike, spoštovanje javnega reda in pa ik-tivno sodelovanje Italije v mednarodnem dialogu, pose- Dvoje ubitih v Belfastu BELFAST. 25. junija c AFPi — Tu so minulo noč ubili dva človeka: za enega so oko. liščine še nepojasnjene, drugega pa so zadele krogle britanske vojaške patrulje. Kot poročajo, je bilo tudi več na padov na policijske postaje in več vojaških ustanov: žrtev ni bilo. Tudi napadov z bombami se ni manjkalo: •koda je precejšnja. Pozdrav perzijskega šaha BEOGRAD. 25 junija. Tan Jug) — Iranski šah Reza Pah lavi Je med preletom čez Jugoslavijo. ko se je vračal iz zahodne Evrope, poslal pred sedniku republike Josipu Brozu Titu brzojavko s poz bej v tistem, ki poteka v Evropi. In medtem ko Andreotti izbira imena bodočih ministrov — mimo republikancev se s to sredinsko vlado noče kompromitirati tud: levica v krščanski demokraciji —, so štiri stranke že dale vedeti, da sicer ne zapirajo sodelovanja s socialisti, da pa nočejo imeti nobenega opravka ne s komunisti, ne s fašisti. Kar zadeva morebitno sodelovanje sredinske vlade s komunisti in narobe, si v Italiji nihče ne dela iluzij. Povsem drugačna pa je zadeva z zaporo proti skrajni italijanski desnici in eden od poglavitnih argumentov levih sil od socialistov do komunistov (v tem številu je tudi krščanskodemokratska levica) je prav ta. da utegne sredinska vlada postati žrtev neofašističnega izsiljevanja. Z drugimi besedami: glede na majhno večino, ki jo je sredinska koalicija ust varila (če odštejemo glasove krščanske levice, te večina sploh ni več), se prav lahko zgodi, da se bo morala koalicija v boju za politični obstoj opreti na glasove neofašistične stranke in zanje seveda plačati tudi ust rezno politično ceno Stranke koalicije za zdaj odločno zavrača to to možnost, ne sa mo zato, ker bi jih bilo Aram’ sodelovanja s fašisti, marveč tudi zato, ker so vse po vrsti — tudi socialni de mokrati in republikanci — v koalicijo privolile potem, ko je znotraj njih samih prišla do golobokih nesoglasij in razcepov prav spričo nevarnosti, da takšna vlada ob prvi priliki pade v past neofašistov. MARJAN SEDMAK S ceste v drevo in smrt Pri Pobegih se Jo smrtno ponesrečil Tržačan Libero Sauro KOPER, 25. jun. — Davi ob 4.20 se je na cesti med Koprom in škofijami pripetila huda prometna hesreča, ki je terjala življenje 22-Iet nega Ubera Saura iz Trst* Sauri Je vozil proti Škofijam. Približno 200 m pred odcepom ceste za Pobege je zapeljal na neutrjeno bankino in potem trčil v obcestno drevo. Voznika Saurija in sopotnika Renata Prasla je prt tem vrglo iz avta. Med prevozom v izolsko bolnišnico je Sauri podlegel hudim ranam. sopotnika pa so po nu denju prve pomoči izpustili iz bolnišnice. Na avtu je za 30.000 din škode. J O. prvt sestanek po resnem Pompidoujevem opozorilu, da ne bodo razposlali vabil za sestanek, če poprej ne bodo zagotovili njegovega uspeha. Z drugimi besedami, kot pogoj za sestanek voditeljev je postavil, da poprej sprejmejo stališča Francije o nadaljnjem razvoju bodoče EGS. Kljub opozorilom iz Pariza, da Francija vztraja pri svojih zahtevah, pa njenih devet partnerjev v razširjeni EGS meni, da še ni padel v vodo sestanek deseterice. Francoski partnerji ocenjujejo, da želi predsednik Pompiduu z uspešnim sestankom nadoknaditi, kar je izgubil na nedavnem referendumu o svoji evropski politiki. Trdijo, da bi odpovedani sestanek pomenil neuspeh za Pompioduja, česar si pred parlamentarnimi volitvami ne more dovoliti. Za zdaj obe strani trmasto vztrajata pri svojem. Francija je odločena, da mora biti politični sekretariat desetih držav, ki naj bi usklajal zunanjo politiko, v Parizu. Večina ostale »deveterice« pa meni, da se je bolje odreči sestanku vodilnih, kot pa sprejeti tako zahtevo Francije. Nič bolj enotnih mnenj si rušo glede institucionalnih reform EGS, ki jih zahtevajo vse članice, razen novih, čemur nasprotuje Francija. Odnose med državami EGS bo precej razjasnil sestanek med Pompidoejem in zahod-nonemškim kanclerjem Brandtom od 3. do 4. julija v Bonnu. Prav gotovo pa njim sestanek ne bo kdo ve kako odločilen za razmerja v EGS. kot so bili prejšnji, ker je stopila na politično prizorišče deseterice tudi Britanija. Zato bo še zlasti pomemben jutrišnji sestanek zunanjih ministrov, ko naj bi vsaj opozorili kaj je pričakovati. Nenadoma pred avtobus MARIBOR, 35. junija — Počno sinoči je vozil Bruno Zavrnik avtobus iz Miklavža proti Mariboru. Na Ptujski cesti je prehiteval kolesarja Franca Rakušo iz Maribora. Tik pred avtobusom je kolesar nenadoma zavil v levo in se zaletel v prednji del avtobusa ter padel po cesti. m. a. nih in medpartijskih stikov, temveč tudi naglejši razvoj gospodarskega, kulturnega in znanstveno tehničnega sodelovanja, utrdili stike -ned našimi podjetji, znanstvenimi ustanovami in družbenimi organizacijami.« List za tem opozarja na pomembnost podpisanega dopolnilnega trgovinskega sporazuma. na perspektive industrijskega sodelovanja in na nadaljnje izpopolnjevanje sistema plačevanja. V zvezi s tistim delom sporočila, ki je posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem, list z zado voljstvom ugotavlja enakost ali podobnost pogledov na najpomembnejša mednarodna vprašanja. Razgovore o sedanjih in prihodnjih dvostranskih stikih in izmenjavo pogledov na žgoča mednarodna vprašanja in mednarodno delavsko gibanje lahko pozitivno ocenimo kot skupen delež obeh držav k varnosti, miru in napredku socializma, piše glasilo CK PZDP. ->Plo-den, prisrčen in obojesrran-sko koristen« — tak je naslov komentarja drugega poljskega časopisa »Zicie VVarszavvi« ki opozarja, da je bil obisk predsednika Tita eden od ti-tistih dogodkov, katerih uspeh ni mogoče omejiti zgolj na protokolarno diplomalskp področje. List piše, da gre za pomemben dogodek v evropski politiki v kroniki svetovnega delavskega gibanja v že bogati zgodovini prijateljstva med jugoslovanskimi in poljskim narodom. »Vsebina skupnega sporočila ne dopušča dvoma, da se je podobnost ali enakost pogledov pokazala na več področjih kot kdaj koli doslej. Ves potek razgovorov in prisrčna srečanja predsednika Tita s poljskimi delovnimi ljudmi zgovorno pričajo, da je v evropskem delavskem gi banju čutiti obojestransko koristen napredek. »Trdno prepričani smo, da se bo poljsko jugoslovansko sodelovanje še razmahnilo Za nas je izredno pomemb no. da se krog naših prijateljev in zaveznikov v skupnem boju razširi,« zaključuje list. Poljska televizija pa je sinoči tretjino svoje na.i bolj gledane politično informativne oddaje »Monitor« posvetila Titovemu obisku. Poleg filihske reportaže so prikazali odlomke iz Titovega obiska in del besedila skupnega sporočila. Bombniki uničili jeklarno SAIGON, 25. junija (Reuter) — Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je sporočilo, da so bombniki včeraj 38 kilometrov severno od Ha-noia uničili moderno severno-vietnamsko jeklarno. Spet vlomi Ob koncu tedna so se neznani storilci »oskrbeli« z več tisoč dinarji MARIBOR, 25. junija. V zadnjih dveh mesecih se je število vlomov v severovzhodni Sloveniji zelo povečalo. Zanimivo je, da največkrat vlamljajo čez konec tedna. Izjema ni bil niti minuli vikend. V noči na soboto so zaznamovali v severovzhodni Sloveniji kar pet vlomov. Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v bencinski servis na Ravnah. V notranjost črpalke so se splazili skozi straniščno okno, ki so ga odstranili. Najprej so se lotili velike železne blagajne, ki so jo potisnili v skladišče benciskega servisa, verjetno zato, da bi jo lahko nemoteno odprli. Vlo-milcem se je posrečilo blagajno nasilno odpreti, iz nje pa so vzeli 17.000 din. Preden so zapustili črpalko, so uničili nekaj papirjev, ves prostor pa polili z motornim oljem, da bi zabrisali sledove za seboj. V isti noči je bilo vlomljeno v pisarno skladišča Mene na Prevaljah. V pisarno so prišli vlomilci tako, da so sneli rešetko z okna. Premetali so pisalne mize, vendar so našli le 358 dinarjev, ki so jih tudi odnesli. V sobotni noči pa so dvakrat vlomili tudi v Staršah, in sicer najprej v osnovno šolo Starše. Nočni obiskovalci so nasilno odprli ravnateljevo pisarno. Iz pisalne mize so vzeli ključe in iz omar pobrali nov magnetofon, episkop ter nekaj drobiža. Skupna škoda je okoli 5000 dinarjev. Vlomilci so v Staršah »obiskali« še cerkev sv. Janža. V cerkev so prišli tako. da so vlomili skozi zakristijo. V eni izmed omar so našli 300 dinarjev, pa inventarju pa napravili manjšo škodo. Zadnji vlom v tej noči pa Je bil v mestu pod Pohor- Castro na Severnem Slovaškem BRATISLAVA — Kubanskemu premieru Fidelu Castru, ki se mudi na šestdnevnem uradnem obisku v CSSR, sta se na Severnem Slovaškem pridružila generalni sekretar KPČ Gustav Husak in češkoslovaški premier Strougal. Castro se bo jutri vrnil v Prago. Masmudi kmalu v Atenah ATENE — Tuniški zunanji minister Mohamed Masmudi se bo od sedmega do desetega julija uradno mudil v Atenah. Ta obisk ne bo le bilateralnega pomena, temveč bo tudi koristen korak k širšemu sodelovanju med sredozemskimi državami. Sidki potuje v Alžirijo KAIRO — Egiptovski premier Aziz Sidki bo prve dni julija obiskal Alžirijo, kjer bodo praznovali 10-letnico neodvisnosti države. V egiptovski delegaciji bodo tudi predstavniki arabske socialistične unije in egiptovske skupščine. Strmoglavilo letalo WINNIPEG — Kmalu po vzletu z winni-peškega letališča je dvomotorno letalo str moglavilo; mrtvih ie bilo najmanj sedem Ni znano, koliko potnikov je bilo v letalu, katerem je prostora za 10 ljudi. Preiskava letalske nesreče TOKIO — Tokijska policija je sporočila, da sta v Indijo odpotovala dva njihova stro kovnjaka, ki naj bi pomagala pri preiskavi nesreče japonskega letala »DC-8«, ko je bilo mrtvih 86 ljudi. Indijske oblasti trdijo, da je nesrečo povzročila bomba, japonska letalska družba pa zanika, da bi bila vzrok nesreče eksplozija. Malezija zamenjala funt z dolarjem KUALA LUMPUR — Malezijska vlada namerava v trgovini in gospodarstvu zame njati britanski funt z ameriškim dolarjem Finančni minister je pojasnil, da so se tako odločili, ker je London uvedel drseči tečaj funta, ne da bi se poprej posvetoval s prizadetimi državami. Razstava turističnih plakatov RIM — V Cataniji na Siciliji so odprli 6. mednarodno razstavo turističnih plakatov jem. Nepridipravi so vlomili v prostore krajevne skupnosti Prežihov Voranc na Vr-banski cesti. Po vseh prostorih so iskali denar, ki pa ga ni bilo, pri tem pa napravili pravo razdejanje, saj so razmetali in prebrska li vse predale in omare. Povzročili so za 1200 dinarjev škode. Organi uprave javne varnosti poizvedujejo za storilci. M. SRIMPF Šoferju se je zelo mudilo CELJE, 25. jun. Štiriletni Zoran Kos iz Krmelja je včeraj popoldne kremi prim ue i cinski črpalki v Krmelju, kjer je zaposlena njegova mali. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila E 126-09 (kasneje so ugotovili, da gre za Franca Bizjaka iz Trebnjega), ki je otroka, ko je le-ta skrenil od roba ceste, podrl. De ček se je sicer hitro dvignil in stekel k materi, voznik avtomobila pa je nekemu očividcu izjavil, da nesreče ni zakrivil on in se Je nato odpeljal. Otroka so odpeljali v zdravstveni dom, nato pa še v brežiško bolnišnico, kjer sp ugotovili, da ima poškodovano zgornjo čeljust in zlomljeno nosno kost. Voznika osebnega avtomobila pa so izsledili na podlagi registrske številke vozila, ki si jo je zapisala ženska ki je z voznikom govorila I. B. Telegrami Sodeluje 38 držav, tudi Jugoslavija. Razstavili so več kot 300 turističnih reklamnih plakatov, v grafiki, fotografiji in barvah. Največ kriva pilota? RIM — Italijanska preiskovalna komisija je trdno prepričana, da sta bila za nesrečo letala »DC-8«, last »Al Italie«, največ kriva pilota. Letalo je strmoglavilo 5. maja v bližini Palerma, mrtvih je bilo 115. Komisija je ugotovila, da na letalu ni bilo nikakršne okvare, pa tudi radijske zveze so delovale normalno. Končan televizijski festival PRAGA — Tu se je končal prvi medna-, rodni televizijski festival pod geslom »TV ekran za medsebojno razumevanje narodov«. Od dveh zvrsti — umetniških in dokumentarnih televizijskih filmov, so v osmih dneh prikazali 49 filmov iz 30 držav. Posvet o presajanju jeter BONN — Tu se je zbralo tristo znanih kirurgov iz 14 držav, da bi se pogovorili o presajevanju jeter; gre za prvo tako obsežno posvetovanje svetovnih strokovnjakov na področju transplatacijske kirurgije. Švedski tanker za Bolgarijo SOFIJA — Bolgarskemu ladjevju se je pridružil 75.000-tonski tanker »Struma«, kupljen na Švedskem. Ta največja lad.ia bolgarske trgovske mornarice bo rabila za prevoz nafte iz SZ. Bolgarske zmogljivosti za predelavo nafte naj bi se v prihodnjih petih letih podvojile, zato nameravajo kupiti še več tankerjev. Bumedien odprl tovarno keramike ALŽIR — Alžirski predsednik Bumedien je odprl tovarno keramike v Guelmi. V tovarno, prvo te vrste v Alžiriji, so vložili 43 milijonov alžirskih dinarjev; izdelati nameravajo 3.000 ton keramike na leto. Pa še to ŠE 1200 METROV — Vse od Kamnika so pozdravljali napisi in slavolok: gorenjske aktiviste, ki so se dar.es množično vozili v Tuhinj. Ko pa so bili čisto pred zbornim mestom, je nenadoma zmanjkalo asfalta in pozdravov. »1200 m do P«, jih je potolažil napis. Kdo ve, če ne bi sicer v razluknjani cesti kdo obupal pred Tuhinjem. VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 26. junij 1972 ob 7. uri Vreme in temperatura 25. junija 1972 ■vraj vreme ob 7 ari stopinj vreme ob 13 on stopinj Ljubljana oblačno 11 Planica jasno 8 poloblačno 19 Brnik poloblačno 12 oblačno 2 Kredarica poloblačno —1 poloblačno 20 Maribor jasno 15 poloblačno 18 Sl. Gradec oblačno 9 — — Celje oblačno 11 jasno 20 Novo mesto megla 11 jasno 25 Koper jasno 20 jasno 24 Reka jasno 20 jasno Pulj jasno 23 jasno 26 Hvar jasno 21 jasno 25 Dubrovnik jasno 14 poloblačno 21 Zagreb jasno 16 ooloblačno 22 Beograd jasno 14 poloblačno 20 Sarajevo jasno 23 jasno 29 Titograd oblačno 18 poloblačno 25 Skopje poloblačno • 11 jasno 20 Celovec jasno 12 jasno 19 Gradec oblačno 12 poloblačno 17 Dunaj oblačno 18 — — Benetke poloblačno 19 poloblačno 25 Milano poloblačno 22 poloblačno 25 Genova poloblačno 12 poloblačno 18 Milnchen oblačno 13 poloblačno 20 Ziirich jEtsno 21 jasno 26 Rim oblačno 12 oblačno 19 Pariz jasno 13 jasno 19 Berlin oblačno 12 oblačno 21 Stockholm jasno 24 ooloblačno 28 Moskva poloblačno 21 Temperature morja Koper in Seni 19, Split 23 in Palagniž 23. Napoved: SLOVENIJA Pretežno sončno bo. Najnižje nočne temperature oko li 10, v Primorju 18, najvišje dnevne okoli 25. Tudi drugod po državi bo pretežno sončno. IZGLEDI ZA PONEDELJEK: lepo vreme se bo še nadaljevalo. VREMENSKA SLIKA: Nad južno Evropo in nad Balkanom se je ponovno ustalilo območje visokega zračnega pritiska V višinah doteka od severozahoda nad naše kraje toplejši zrak