V Ljubljani, dne 1. aprila 1929,
Cena posamezni številki 1'50 Din
XI. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1 Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Bolezen in zdravilo.
V »Činovniškem glasniku« je pri* občil (Miloš Štibler \članek pod gor* njim naslovom, iz katerega povze* mamo par odstavkov: »Prešlo j-e ko* maj deset let od poslednje velike vojne, pa že lahko vidimo, da so se materijalne razmere državnih usluž* bencev v nekaterih deželah že znatno izboljšale. To se more ugotoviti celo zta nekatere premagane države, tako n. pr. za Avstrijo, a v neki meri tudi za Madžarsko. Čehoslovaška republi* ka je nova država, pa vendar so tam gmotne razmere državnih uslužben* cev precej povoljne. Če pa a druge strani pogledamo našo domovino, ki se nahaja v vrsti zmagovalcev, so pa v naši zemlji materijalne razmere dr* žavnih uslužbencev mizerne. Kako to? Odkod ta razlika med nami in neka* terimi sosednimi, premaganimi drža* Vami?
Če poiščemo vzroke bomo videli, da je to posledica organizacije. Kjer so državni In v obče javni uslužbenci dobro organizirani, in to na popolno* ma stanovski, kakor tudi pridobitni bazi, tam je tudi njihovo materijalno stanje mnogo povoljnejše 'in se hi* treje izboljšava, nego tam, kjer takih močnih organizacij ni. »V družabnih odnosih vsak toliko velja, kolikor družabne veljavnosti si ume pridobi* ti.« A družabno veljavnost si morejo državni uslužbenci pridobiti samo s pomočjo močne organizacije, katero morejo ustvariti sami. Nihče drugi jim j,e ne bo dal.
Ne morem trditi, da ne bi bila sveta dolžnost tudi drugih činiteljev, da se resneje pozanimajo za položaj državnih uslužbencev. Če bi kdo te* mu vprašanju poklonil malo več časa
in če bi proučeval večje število dru* žin državnih uslužbencev razriih ka* tegorij in skupin, in to v raznih sluz* benih krajih, bi nujno prišel do straš* nih ugotovitev. Moral bi se preplašiti, ko bi videl, kako mora živeti n. pr. višji uradnik, ki ima 4 do 5 družin* skih članov, s prejemki od 3000 do 3500 Din mesečno. Razume se seveda pod pogojem, da mora živeti izključ* no od prejemkov, ki jih prejema kot uradnik, česar prav nihče ne zmore* Potem naj pa prouči način življenja vseh tistih siromakov, ki prejemajo 1500 do 2000 'Din mesečno in morda še manje, a so obremenjeni z dru* žino! Poznamo odgovorne činitelje, ki bi bila njihova dolžnost, da pro* uče te stvari.
Toda največje dolžnosti v vsem tem zagonetnem problemu slone vendarle na državnih uslužbencih sa* mih. Oni morajo imeti več smisla za svoje stanovske organizacije. Niti en državni uslužbenec ne bi smel biti izven svojega stanovskega združenja, a vsak je dolžan, da po svoji organi* zaciji dostojanstveno, ne da bi kršil zakone, stalno in ob vsaki priliki za* slednje svoj dobrobit in išče svoje pravice. Tisti, ki ne dela tako, nima pravice da ugovarja, nima pravice da se pritožuje in kritizira, ker vendar točno vemo, da ima poedinec v mo* derni družbi, oziroma v moderni dru* žabni borbi samo toliko moči, koli* kor mu je daje njegova organizacija'. A organizacija .sprejema svoje sile od poedincev. To, se zdi, državnim uslužbencem v naši državi še ni do* volj znano, in zato smo v materijal* nem pogledu tara, kjer smo.«
Fr. Gabor:
Kako so bile izračunane naše „razlike“
S prevedbo po novem uradniškem zakonu smo s 1. oktobrom 1923 dobili pravico do novih, zvišanih prejkmkov, kakor jih je določil novi zakon.
Takratna vlada je pač oživotvorila 'zakon, ni pa poskrbela za potrebno kritje izdatkov, ki so nastali radi no* vib plač. Namesto da bi bili že s 1. oktobrom 1923 deležni vseh prejem* kov po novem zakonu, nas je tedanja vlada potolažila z obljubo, do bo nove prejemke izplačevala od 1. aprila 1924 naprej. Za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 pa smo na račun novih prejemkov prejeli le štirikrat tako* zvane »avanse«. Tako je nastal za dr* iavo dolg, ki se je vlekel dolgih pet let.
V zadnjem času smo po odredbi sedanje vlade dobili izplačano polo* vico teh razlik. Z izplačilom pa je pri* šlo tudi neprijetno spoznanje, da. se je razlika izračunala le med celotnimi prejšnjimi prejemki in sedanjo osnov* no in položajno plačo. Stanarina, ki jo je uvedel novi zakon, se pri tem ni I upoštevala.
Računovodstva so na opisan na* čin izračunala razlike v zmislu razpisa generalne direkcije državnega' računo* vodstva z dne 2. jan. 1929, D. R. br. 1300, dasi bi se po smiselnem tolma» čenju moralo pri preračunavanju raz* lik med uradniškimi prejemki po sta* fiem in novem zakonu vzeti za pod* Jago celotne prejšnje prejemke in ce* '°tne sedanje prejemke.
Člen 28. uradniškega zakona nam* reč jasno določa, da so prejemki drž. uslužbencev: 1. plača, ki se deli na osnovno in položajno, 2. stanarina, ki deli na redno in zvišano in 3. do* ■klada za otroke.
^ Po tem členu je torej stanarina istvkni del naših službenih prejem*
kov, ki nam pritičejo po zakonu. Vsled tega bi bilo v skupino vsoto novih pre* jemkov (računati tudi stanarino, ker nam pripada po zakonu kot plači in dokladi enakovreden del le*teh.
S tem, da je zakonodajalec raz* lično označil, nazval sestavne in bist* vene dele naših prejemkov, jnikakor ni nameraval, naj bi razlika med pre* jemki po starem in po novem zakonu ne obsegala tudi stanarine. Za različno imenovanje poedinih delov uradniških prejemkov so ga vodili drugi vzroki in nameni. Položajna plača nekako določa oziroma označuje položaj po* edinca v uradniški hierarhiji in s tem važnejše in odgovornejše mesto usluž* benca. Osnovna plača se po stopnjah avtomatično zvišuje vsaka tri leta. Sta* narino' je pa določil zakonodajalec posebej, hoteč s tem zasigurati držav* nim uslužbencem posebno naklonilo za plačevanje najemnine. Zato je dolo* čeno v zakonu n. pr., da se sme sta* narina zaseči (zarubiti) le za dolžno najemnino, za vse ostale uslužbenčeve dolgove pa ne, dočim je plača vsaj deloma rubljiva.
Če je tedaj postojal namen, da se državnim nameščencem izplača vsa razlilka med starimi in novimi prejem* ki, bi bilo vsekakor dosledno in v du* hu zakona, da se .izračuni diferenca mied celokupnimi prejemki po starem in po novem zakonu. Novi zakon pa kot službene prejemke izrečno navaja poleg osnovne in položajne plače tudi stanarino. Ta se pa pri izračunanju raz* lik po citiranem ministrskem razpisu jni upoštevala.
Z zanimanjem pričakujemo, kak* šno pravno stališče bo zavzelo finan* čno ministrstvo in cvent. tudi državni
Velikonočni pozdravi.
Dr. Josip Ferjančič, načelnik Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
Lepa je letošnja velika noč: pomlad v naravi, pomlad v državi. Kdaj zažari pomlad nam, državnim nameščencem? Tedaj, ko se bomo vsi, od prvega do zadnjega, od naj* višjega do najnižjega, globoko za* vedali, da smo dolžni:
1.	posvečati vse svoje intelek* tualne in moralne sile intenzivne* mu in nesebičnemu delu v lepem poklicu, da v prvi in najvidnejši vrsti sodelujemo na konsolidaciji naše krasne in ljubljene države,
2.	solidarno brez osebne in ka* tegorij ske zavisti krepiti in izgra* jevati enotno skupno stanovsko or* ganizacijo in gospodarsko samopo» moč.
Vse drugo nam bo dodano. Vsem, ki so istih misli in voljni za delo, pošiljam iskrene tovariške po* zdrave.
Joža Beki, predsednik društva davčnih uradnikov, sekcija Ljubljana.
Vam vsem, tovariši moji, ki raz* stavljeni od svojih družin, staršev ali nevest in obteženi s skrbmi za obstanek, orjete težko ledino davč* ne reforme, naj kakor velikonočna poslanica zaživi v srcu nagovor fin. direktorja gosp. dr. Josipa Povale* ja z dne 13. jan. t. 1. — Nikjer niste med tujci, vsepovsod vas objema prva naj dražja mati — domovina.
Bischof Viktor, predsednik društva drž. računskih in blagajniških uradnikov.
Vstajenje pomladi! Nov sok, nova življenjska sila kroži, budi ži* le starega debla k novemu, močne* mu življenju in obeta obilo sadu. Tudi nam, ki si želimo uspehov, naj bo prerod narave nujen opomin, da strnemo vse moči v koristnem delu za celoto. Čas, v katerem živi* mo, stavlja velike zahteve do nas.
Liki tajni moči v naravi, ki ustvar* ja in kliče iz korenin list za listom, cvet za cvetom, tako neumorno, ta* ko plodovito mora biti naše delo* vanje v korist nas vseh. Zato naj vsak, ki ve za tovariša, ki je še iz* ven strokovnega društva, skrbi, da ga pridobi celoti in da vsak z vse* mi močmi deluje v skupno korist. Organizacije pa brez oklevanja v pokrajinsko centralo, da stvorimo mogočno, košato drevo, ki nam bo tudi rodilo zaželjenega sadu.
Joško Jakše, predsednik Oblastne organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev:
Imam občutek, da praznujemo ravno z Vstajenjem Gospodovim tudi vstajenje naše Zveze in njene* ga glasila — »Našega Glasu«. Novi vetrovi so zaveli, tako po svežem m pomladnem je zadišalo. Čas je ze bil. Obhajajmo Vstajenje zlasti ^ ^?. *?^** sklepom, da dvignemo in poživimo naš list iz dosedanjega mrtvila. Naj bo vzgledno in pravo zrcalo slovenskega razumništva — državnega uradništva. Ne razka* zujmo sami javnosti poleg znane revščine še našega duševnega ubo* stva. Če bo zmagala taka volja pri vseh bo močnejša od potrebnosti drugih strokovnih listov. Takrat pa bomo mogli govoriti o resničnem, notranjem ujedinjenju.
Štefan Sušeč, predsednik društva fin. konceptnih uradnikov :
Veselo Alelujo finančnim kon* ceptmm uradnikom, ki nosijo na svojih ramah težko breme vršeče se reforme fin. uprave! Zvezda* vodnica jim bodi zavest, da služijo v blagor lastnemu narodu in svoji državi, ko s požrtvovalnim samo* zatajevanjem polagajo temelj fin. upravi v trdnem prepričanju, da mora pri složnem medsebojnem de* lu tudi njim zasijati zarja boljše I bodočnosti.
Ivan Dimnik, urednik „Učiteljskega Tovariša“:
Učiteljstvo in organizirano državno uradništvo.
Preteklost nam je pokazala, da zamore k zdravim razmeram vodi* ti edino pravo stališče moderne de* mokracije, da se pri reševanju jav* nih vprašanj upošteva tudi mišlje* nje strokovnih korporacij. Iz tega razloga so zahteve strokovne orga* nizacije državnega uradništva na* ravnost nujna potreba za narod in državo in jih mora vsak iskren pri* jatelj napredka le pozdraviti.
Tega se dobro zaveda tudi dr* žavno uradništvo, zato se je pričelo strokovno organizirati in sicer ne samo v svrho materijalne borbe temveč tudi v svrho povzdige svo* je stroke, uprave in strokovnega dela sploh. Ravno ta drugi temelj pa daje vsem strokovnim organi* zaci j am visoko vrednost za narod in državo, odnosno jim daje s tem nacij onalni in državni pomen.
Edino nestrankarske strokovne organizacije državnega uradništva so sposobne sodelovati pri iztreb* ljenju korupcije in partizanstva iz posameznih strok ter tako iz naro* da in države.
svet na pritožbo, ki jo je — kaikor ču* jemo — že vložil ndk tovariš iz na* slova, da mu razlika ni bila v polnem obsegu priznana.	Op. ured.
Specialno v naši državi pa ne moremo prezreti seljaškega pokre* ta in zahtev, ki jim ni odrekati upravičenosti in tudi ne bodočno* sti. Ne moremo pa prezreti njega nenaklonjenosti do uradniškega vprašanja. V koliko so bile temu krive politične stranke, je drugo vprašanje. Enotna organizacija vse* državnega uradništva naj tvori protiutež ekstremnemu afrontu pro* ti uradniškim zahtevam s te strani. Ne smemo želeti borbe proti selja* škemu pokretu in moramo streme* ti, da mu pomagamo izvesti upra* vičene težnje; hočemo mu pa tvo» riti s svojimi organizacijami proti* utež glede upravičenih zahtev urad* niškega vprašanja.
Učiteljstvo je pokazalo, da se zaveda potrebe skupne borbe z ostalim državnim uradništvom ta* ko glede harmonične povzdige pro* svetne stroke z ostalimi granami državne uprave, glede izboljšanja državne uprave, odprave korupcije in partizanstva, kakor tudi glede materijalnih in pravnih zahtev dr* žavnega uradništva in še mnogo drugih skupnih ciljev. Kooperacijo UJU s Činovniškim Savezom, ozi* roma z vsemi uradniškimi organi* zaci jami je smatralo učiteljstvo za
nujno potrebo. Iz tega stremljenja je izšel tudi sklep Glavnega odbora UJU, da priporoča pristop p o ver* jeništev UJU k Pokrajinskim Sa* vezom drž. uradnikov ter skupno kandidaturo zastopnikov učitelj* stva v Činovniški Savez.
Prva podlaga za dvig stanov* ske zavesti državnega uradništva
ZA PODALJŠANJE STANOVANJ* SKE ZAŠČITE.
Na sestanku delegatov strok, or* ganizacij iz Slovenije dne 17. marca t. 1. v Celju, so zborovalci sklenili predložiti na odločilnih mestih v Beo* gradu po deputaciji posebno spomenico v zadevi stanovanjske zaščite. Spomeni* co je načelstvo Zveze proučilo in jo v naslednji obliki izročilo svojima dele* gatoma, gg. nač. dr. Ferjančiču in nam. nač. Lillegu, ki sta dne 22. t. m. od* potovala v Beograd, kjer sta jo osebno izročila ministru za socijalno politiko in vsem ostalim odločujočim činite* Ijem. Spomenica se glasi:
1. Najemnine naj se maksimirajo prejemkom drž. uslužbencev primerno in sicer v starih hišah z upoštevanjem tega, da so hiše že amortizirane, v no* \ih zgradbah pa z upoštevanjem reelne rentabilnosti. 2. Zaščita naj traja to* liko časa, dokler je potreba, najmanj pa pet let. 3. Maksimiranje najemnin vseh hiš in poslovnih prostorov naj izvrše komisije, v katerih so zastopa* ne občina, oblast in stanov, najemniki. 4. Maksimiranje naj ne presega pred* vojnega razmerja med najemninami in fiksnimi dohodki. 5. Zakon o oderu* štvu naj se uporablja tudi na najem* nine v tem smislu, da je smatrati kot oderuštvo vsako prekoračenje oblast* no določenih najemnin in vsako za* htevo po kateremkoli drugem prispev* ku hišnemu lastniku. 6. Komisija na* vedena pod točko 3. mora zaseči vsa stanovanja, ki so nad dva meseca prazna. 7. Za vso državo naj se do* loči kot minimalni odpovedni rok do* ba 3 mesecev, ne oziraje se na način plačevanja najemnine. 8. Deložacije v zimskem času, t. j. od 1. oktobra do 31. marca naj se zabranijo. 9. Hipote* karna banka in Poštna hranilnica naj dovoljujeta stavbenim zadrugam po običajni nizki obrestni meri stavbne kredite na najmanj 20*letno amortiza*
Ivan Zorec:
Vstajenje zgubljenega sina.
Halo ...! Po dolgi zimi se je nebo ubrisalo od vseh megla, solnčni dnevi so šli v dežel...
Juhe ... juhe ...!
Le še neki beli oblački so zaosta* j ali kakor zgubljene ovčice in hiteli k selncu, pa so se kmalu razbežali po modrem nebesu; solnce je milo gleda* lo za njimi in jih lovilo in zavračalo s svetlimi dolgimi rokami.
Bil je lep dan — nebeščani sami nimajo zmerom takega; pogled mu je bil gorak in mehak ko pogled Kristov, mil in presrčen ko ljudskošolska mo*
llteVIn tačas, o bratje, je ob razvalinah starega gradu na hrbtičku zelenega grička stal človek, ne mlad ne star, a že tiho bolan, otožen in v oči motan; stal je tam razoglav in drhtel za rodo* ljubno mislijo:
»Zemljica naša, zbegana, greha m kreposti polna...!«
Z očmi, polnimi solza in ljubezni, je šel od lepote do lepote po rodni do* mači zemlji in druga je bila večja od druge. Za roko ga je držal spomin m
mu trkal na srce:	.
»Glej jo tamle, rdečeglavo cerkvi*
co, ki sredi košatih češenj in lip z be* lim prstom kaže v nebo: — ali jo se poznaš?«
Ves spomin se je zgostil v eno sa* mo misel: mati, rajnka mati.
Tisto pomlad so mu oblekli prve hlačice in veliki petek ga je mati pe* Ijala prvič v cerkev. Srenja je klecala pred razpelom na črni blazini; po kolenih je zdaj ta, zdaj oni prišaral m se s poljubom sklanjal nad svetimi ra*
pa je stanovski tisk ter potreba, da si člani vseh uradniških organiza* cij, ki nimajo svojih glasil obvezno uvedejo naročbo »Našega Glasa«. Ostale organizacije, ki imajo svoja glasila, pa da izvedejo čim tesnejšo kooperacijo med temi glasili, do* kler ne pridemo do enotnega skup* nega lista, kar bodi naš cilj.
cijsko dobo. 10. Državna uprava naj zgrad: za svoje urade in uslužbence, zlasti za take stroke, ki morajo pogo* sto menjati službeno mesto, stanovanj* ske hiše. Pri tem naj se ne pozabi na železničarje, finančno kontrolo, čari* nike in orožništvo ob državni meji.
ALI JE PODALJŠANJE STANO* VANJSKE ZAŠČITE POTREBNO?
Najboljši odgovor nam nudi kra* tek izvleček iz statistike ljubljanskega mestnega gradbeno * stanovanjskega urada. Lani je ta urad posredoval pri 271 sodnih deložacijah. Po njegovem posredovanju je bilo 51 deložacij ukl* njenih. V 64 slučajih se je deložacija preložila na kesnejši čas. — Od delo* žiranih strank je bilo 83 družin, ki 'so štele po 3 člane, in 92 družin s šte* vilnejšimi člani. Od ostalih je bilo 37 zakoncev brez otrok in komaj 28 samskih strank. — Kakor čujemo grozi nad 450 strankam, katerim so bila odpovedana stanovanja, deloža* cija. Položaj se bo pa nedvomno po 1. maju še poslabšal. — Posebno • ža* lostno sliko kaže statistika državnih nameščencev, ki jim preti deložacija, oziroma ki stanujejo v skrajno nepri* mernih stanovanjih. Žalostno, a res* nično je, da premnogi državni name* ščenci stanujejo v slabših stanova* njih, nego delavci. V zasilnih bara* kah stanuje 18 rodbin aktivnih držav* nih nameščencev, delavskih družin pa 27. V absolutno nehigijenskih pro* štorih, ki bi se pravzaprav ne smeli uporabljati za stanovanja, prebiva 76 družin državnih uslužbencev. Naj* slabša, dasi še vedno pretirano dra* ga, so zasilna' stanovanja po pod* strešjih, kleteh, po lopah, v skladi* ščih in delavnicah, kjer stanuje 57 družin aktivnih državnih uslužbencev. Da se upokojencem ne godi nič bo* lje, menda ni treba posebej ugotav*
I Ijati. — Slične, če ne še slabše raz*
nami; iz Somraka in hladu so migljale lučke, novi hlaček pa se je bal tihote in se oprijemal za materino krilo.
»No, pojdi — poljubi Bogeka!« mu je mati zašepetala.
On pa ne in ne. Saj Bogek se mu je smilil, ali vpričo vseh se mu ven* dar ni hotel približati.
»Poljubi Bogeka...!« se je materi mudilo.
»Nočem, babe bi se mi smejale!« se je izpozabil čisto na glas.
Ženske so si brž pritisnile robec na usta. A mati se je prekrižala in oddrobila z njim iz cerkve. Zunaj se je tudi sama zasmejala, rekla pa ni nič.
Solnce se je smehljalo božji lepoti, cvetje pisanih trat je zamaknjeno gle* dalo vanj, zvončki so mu tiho Zvonili v čast in slavo, marjetice, majhne in ponižne, so nedolžno rdele, potočnice modro in resno strmele, vijolice pa skrivaj zapeljivo dehtele in koprnele.
»Pozdravljena, zemljica domača, pozdravljena...!« je človek šepetal vase kakor bi molil.
In iz zemljice je rastel spomin in mu še in še trkal na srce.
O oče...!
Za tisto veliko noč je šel z raj n* kim očetom v vinograd. Grički, kakor daleč so šle oči, so bili posejani z be* limi pikcami, vinskimi hramčki, v do* linah in tokavah so se skrivale megle, a sape so jim nagajale in solnce jih je topilo.
V hosti je pel ptič, pel zdaj blizu, zdaj daleč. Nekje mu je odpeval drug v istem sladkem veselju. Kmalu jih je pelo dvoje, troje, potlej že prav dosti. Pripevali in odpevali so si v živih na* pevih; pela je vsa lepa lepa bosta. Iz nje so veli omotni vonji, po gošči so
mere vladajo tpo ostalih slovenskih mestih, pa tudi v manjših krajih sta* nujejo državni nameščenci skrajno mizerno in navadno plačujejo še abso* lutno neprimerne visoke najemnine. — Iz povedanega se vidi, da je vsaj delno podaljšanje zaščite za ekonom* sko šibke sloje, to je v prvi vrsti za nas državne nameščence, nujna in ne* odložljiva potreba, če naj ne nastopi pravi kaos.
Da nič ne pretiravamo, če trdimo, da je podaljšanje zaščite stanov, na* jemnikov neobhodno potrebno in da gre tisočem poštenih, delavnih držav* Ijanov za biti ali ne biti, naj pojasnijo še naslednji uradni podatki ljublj. magistrata:
Pri mestnem stanovanjskem uradu je bilo do dne 9. marca vloženih 1588 prošenj za dodelitev stanovanja. Naj* več prosilcev pripada stanu drž. na* meščencev in sicer 695. Od teh jih je 520 aktivnih, a 175 upokojencev. To ne more presenečati, če pomislimo, da je bilo lani 19 rodbin aktivnih drž. usluž* bencev in 9 upokojencev deložiranih, da so uradniške družine morale v 65 slučajih stanovati kot podnajemniki. Po kakšnih pretiranih cenah, si lahko vsak predstavlja. Vsi ti in pa tisti, ki čezmerno zvišanih najemnin ne zrno* rejo več, prosijo, da jim magistrat do* deli stanovanje. Mnogo jih je, kjer že leta in leta žive ločeno člani rodbine, ker nimajo v Ljubljani družinskega stanovanja.
Od navedenih 1588 prosilcev za dodelitev stanovanja je bilo 248 dru* žin s 6 člani, 217 družin s 5, 318 s 4 člani in 370 družin s 3 člani. Po tej službeni statistiki bo ostalo približno 2450 oseb po 1. maju na cesti, brez krova nad glavo, če se zadnji hip ne ukrenejo potrebne mere, da se ta kata* strofa prepreči. S 1. majem je odpo* vedano nad 220 uradniškim, večinoma mnogoštevilnim družinam stanovanje. Premnogim od teh grozi deložacija, ker nimajo in ne morejo najti stanovanja. Skupno trpi zaradi stanovanjske krize po statistiki nad 9000 Ljubljančanov, t. j. skoro vsak sedmi mestni prebiva* lec. — Razlogi za odpovedi so zelo raz* lični. Mnogi hišni gospodarji namera* vajo prezidati stanovanja v poslovni* ce, drugi jih potrebujejo zase ali za svojce, prav številni pa odpovedujejo strankam iz preprostega razloga, ker te ne zmorejo horendnih najemnin. Dasi novi davčni zakon predpisuje
se lovile sence, iz cvetja so gledale oči, lepe, krotke oči.
Stal je tam človek kakor ukopan in pil glasove, pojoče in gostoleče, šu* meče in zvoneče.
»Zemljica ljuba, zemljica doma* ča...;« jo je ljubil z ginjenim srcem in gledal skozi zameglelosti sladko* otožnih solza očetni spomin, gričke z belimi pikcami.
A zemljica, sopeča v zdravem vo* nju poštene domačnosti in govoreča v jeziku najslajem, je toplo dihnila vanj in ga potegnila na rodne prsi: — pal je na kolena, na obraz, razširil roke in zaihtel:
»Tvoj sem, ah, tvoj sem, zemljica sveta...!«
»Samo z besedami...« mu je oči*
tala.
»Ne, ne, mati:— z vsem srcem..«
»Nočem, da me imenuješ mater... Človek vara mater najprej in najgrje, ko se ji izpelje iz gnezda in jo očitno zataji...«
»Nikoli te nisem tajil, o mati...«
»Si. Ker si me ljubil le z beseda* mi...«
»Sveto in zvesto sem te ljubil in te še ljubim... Ljubil sem te z ljubez* nijo, ki samo kleči in obožuje... A najbolj sem te ljubil, ko sem bil da* leč od tebe ...«
»Ljubi me moško, pošteno, ljubi do svetosti in greha... moj bodi do dobrega in hudega — moj tudi za ce* no duševnega miru in čiste vesti...!«
»O, nisem te, dolina Temeniška, pozabil za ležnivo šumnost in gospo* skost tujine ... nisem —.«
»Tujina te je pridila, saj vem... Očisti se pri meni, bodi spet moj, otrok ubogi...!«
Najvažnejši problem.
znatno (do 40% in še bolj) zmanj* šane davščine od dohodkov zgradb, te* ga hišni lastniki po večini ne uvažu* jejo, niti ne upoštevajo do neznosnosti pretirane gmotne izčrpanosti srednjih slojev, osobito še fiksnih nameščencev. Zato je podaljšanje zakonitega varstva najemnikov za gospodarsko šibke slo* je imperativna državna potreba.
SREDSTVA, KI BI NAM MOGLA POMAGATI.
Tako se glasi članek, ki ga je v našem osrednjem uradniškem glasilu napisal Mariu s. Iz njega povzema* mo: Predvsem bi se morali vprašati »Zakaj in čemu so nam potrebni večji prejemki«. Odgovor mislim, da je eno* staven in jasen: »Zato, ker z današ* njimi prejemki ne moremo sebi in rodbini zajamčiti obstanka. Prejemki nam za življenje ne zadoščajo.« Če to vemo, se nam nehote postavlja vipra* šanje: Mar nam država vsaj z nečem od vsega tega (stanovanje, hrana itd.) ne bi mogla ugoditi, če nam že ne more povečati plač? — Mar nam, re* cimo, ne bi mogla pomagati pri zida« nju stanovanj, posebno nam ne bi li mogla pokloniti za zgradbo stano» vanjskih poslopij svojih zemljišč, da* rovati gradbenega materijala iz svo* jih gozdov, oprostiti prevoz vsega ma* terijala tovornin na železnicah in lad* jah? — In dalje, mar se ne bi mogli v večji meri posluževati naših kon* 'zumnih društev, če bi bila le*ta opro* ščena dovoznin, pod pogojem, da mo* rajo vse blago oddajati po maksimal* nih cenah? Zakaj torej ne bi mogli uživati pri Državni hipotekarni banki, pri Narodni banki in njunih podruž* nieaih vsaj za neko dobo izvestno prednost ;za zgradbo stanovanj itd., ker, kakor vidimo, niso niti naše kre* ditne, niti naše stavbene ustanove, niti iz daleka dovolj močne, da bi vse potrebe vsaj za silo zadovoljevale.«
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi
»Po mir in zdravje sem prišel k tebi, o mati... Ali imaš prostora, ka* mor bi položil svojo trudno, grešno glavo...?«
Zemljica je molčala in vzdihovala.
»Roka, glej, mi je omagala, mi* šice so mi splahnele,« ji je dalje tožil. »Če ni drugače, zemljica moja, pa me vzemi v naročje, saj mi je zgolj še do tebe...«
»Kaj bi s teboj, ko si še mlad ...?«
»Truden sem in ubog, o mati...«
»Ko sem te izpustila s krila svoje* ga, sem ti, ker si po vsej sili hotel v daljni svet, naročila, da se naužij živ* ljenja na vse želje, da ti žal ne bo, ko se ti bo vrniti k meni... A ti—? kako je s teboj ...?«
»Truden sem in ubog, o mati...«
Tako sta se pogovarjala mati in sin, tenkoslušni spomin ju je poslušal.
V	župni cerkvi so na ves glas za* peli zvonovi. Bele vasi so se vznemi* rile, iz njih se je utrgal curek ljudi in bližal, kamor so ga klicali radostni zvo* novi.
Človeku, ki je stal na solnčnem gričku, se je srce zgenilo v nenadnem spoznanju:
»Vse, kar je kaj prida v meni, po tebi imam, o zemljica domača; vse, kar mi je simbol in resnica sreče in rado* sti, si mi dala ti, o mati... Pod tvojo toplo kreljut se hočem vrniti in tebi posihmal služiti v stanovitni ljubezni.
In je šel in utonil v prvem curku in si potrgal iz srca osat tujine in vse njene trde vezi.
»Ne bom več gosposki hlapec tuj* cu, tuja vrata mi ne bodo več tolkla peta...«
V	procesiji, ki se je izlila na po* lje, je praznoval odrešenje in vsta* jenje. —
Vojniča.
Ivan Mešek:
VojnJco morajo plačevati na pod* lagil člena 226. zakotna o ustrcijstvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923 (»Uradni list« št. 329/96 z dne 17. oktobra 1923) vsi naši državljani, ki osebno ne služijo pri vojski i‘n mornarici, pa jim ni služba pri vojski in moirnarici odlpžena.
Vojnica znaša od vsote nepo» srednih davkotv:
50% za stalno id 'začasno neS(po=> sobne;
100% iza onei, ki se kakorkoli oda tqgnejo služenju svojega obveznega roka pri vojski in mornarici!, ali' so se namerno pohabili, da so postali! nei sposobni :za vojaško službo tcir za one, ki zaradi sodne obsodbe ali' za* radi tega, ker ne uživajo državljanska časti, ne smejo osebno služiti pri voj* ski in mornarici.
Plačevanja vojnice so oproščeni:
a)	oni, ki uživajo invalidsko pod* poro;
b)	oni, kr so postali nenamerno nesposobni v vojaški službi;
c)	umobolni, gluhonemi, slepi in tako pohabljeni, da sot nesposobni zal kakršnokoli delo in pridobivanje, ter plačujejo neposrednega davka manj nego 20 dinarjev.
Vojnico plačuijeijo na ta nadih vsi oni državljani, ki so postali vojničarjr s 1. 'januarjem 1924. Oni pa, ki so bili že pred 1. januarjem 1924 podvrženi vojnici, jo plačujejo na ta način zal čas od 1? januarja 1924 'dalje, za čas pred 1. januarjem 1924 pa jo plaču* jejo po 'zakonskih predpisih, ki so ve* Ijali za posametzne pokrajine v državi: v Sloveniji po zakonu z dne 10. fe^ bruarja 1907, drž. zak. št. 30 v zvelzi z naredbo ministrstva za deželno hrambo in za finance z dne 19. avgu* sta 1907, drž. 'zak. št. 211 in z dnie 10. septembra 1914, drž. zak. št. 306 in 308 iz leta 1914. (vo|jaška taksa). Kot podJaga tej je služil predpis dohod* mine in sc je odimerjala po posebnem ključu. Osebam, katerim ni bila pred; pisana dohodnina, se tudi ni predpi* sula vojnica.
Vojnič^ se odmerja od vsote ne* posrednih davkov, ki so bili predpi* sani vojničarju za mi mil o leto. Kot neposredni davki so veljali po prejš*
V Uradnem listu z dne 12. marca 1929, št. 25, je bil objavljen Zakon, ki ureja razen pridobitve pravice do osebne pokojnine drž. uslužbencev, tu* di pravico do odpravnine odpuščenih drž. uslužbencev, pogodbenih uradni* kov in dnevničarjev.
Pred uveljavljenjem tega zakona so bili reducirani drž. uslužbenci, ki še niso imeli pravice do pokojnine, in dnevničarji enostavno odpuščeni brez vsake odškodnine. Ti reveži, večinoma mlajši ljudje, ki so svoje najboljše mo* či in leta posvetili državi, so bili kar čez noč s svojimi rodbinami na cesti brez vsakega zaslužka. Dokler niso prišli spet do kake druge skromne službice, je trajalo večinoma več me* secev, ki so jih preživeli v gladu in pomanjkanju.
Da so osebne spremembe in odpu* ščanje nepotrebnega uradništva vsaj za časa reformiranja državne uprave potrebne in povsod na dnevnem redu, je razumljivo. Toda odpuščenim ose* bam je treba vsaj prve mesece po od* pustu nuditi materialno pomoč, to je MatiJim treba vsaj malenkostno od* skodnino za službovanje. To zahteva* jo sucialno*hr.mani razlogi, ki jih upoštevajo tudi skoraj vsa večja privatna podjetja. Do tega spoznanja so prišli tudi državni odločilni faktorji ter pri* znali odpuščenim uslužbencem pravico do odpravnine, ki je normirana v »za* konu o pridobitvi pravice do osebne pokojnine itd.« od 1. marca 1929.
Po tem zakonu imajo reducirani civilni drž. uslužbenci, ki so odslužili
2. hiišna razredarina, 3. hišma najma* rina, 4. 5% hišni davek, 5. obča pri* dobnima, 6. prddobnina od krošnjar* stva,- 7. dohojdnina, 8. rcntnina, 9. da* vek na tantijeme in 10. davek od plač državnih nameščencev in upokojen* cev po Členu 86. finančnega zakona za leto 1927./1928. Od tega poslednje* ga se je smatralo za neposredni dat* vek na tantijeme in 10. davek od plač čelvali 5% davka, l-60% od davka za one, ki so plačevali 4% davka In 1’2% 'zia one, ki so plačevali 3% davka.
Po novem davčnem zakonu pa so neposredni davki, ki tvorijo podlago za odmero vojnice; 1. zemljanima, 2. zgradarina, 3. pridobnina, 4. rent* mlina in 5. uslužbenski davek.
Vojaško takso so odpierjaia v Izlmishi bivših avstrijskih predpisov sreska poglavarstva, sedanjo vojnico pa odmerjajo davčne uprave na podlagi razporedov, ki jih prejmejo od vojaške komande.
'Pritožbe proti mepraviiniii odmeri rešujejo davčne uprave, proti odločbam le teh pa generalna direkcija davkov. Pritožbe glede pogrešnega vpisa v razpored aliii glede nepravlne določitve višine odstotka vojnice pa rešujejo vojaške komande, proti odločbam le teh pa komande divizijskih oblasti.
Za odmero vojnice za čas od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1928 je zelo važno določilo člena 220. finančnega zakona za 1. 1928./1929., ki določa: »Vojnika, odmerjena od dne /1. januarja 1924 do konca leta 1928., kakor tudi ona, ki se še odmeri za isto dobo, se pobere, ktolikpir še ni jpjo-bralna, samo s 25% zneska določenega z zakonom. Ostale tri četrtine se morajo odpisati).« N. pr.: Vojničarju je bila Iza leto 1926. predpisana vojnica v znesku 800 Din, katere še ni plačal. Odpiše se mu tri četrtine, torej 600 Din. Če je žč plačal na račun gornjega predpisa 400 Din, se mu odpiše samo 300 Din. Za drugega Topničarja bi se morala n. pr. predpisati! za leto 1927. vojnica v znesku 400 Din, pred* pis pa je iz kateregakoli razloga izostal dm na račun te vojnice ni bilo tudi ničesar plačanega. Po gornjem Členu finančnega zakona sc sme temu vojničarju predpisati vojlnica le v iz* moisu 100 Dih.
najmanj eno efektivno leto, pravico do odpravnine v višini enomesečnih celo* kupnih prejemkov (redni prejemki in drag. doklada). Oni pa, ki imajo več kakor eno leto službe, a še niso zadobili pravice do osebne pokojnine, dobe kot odpravnino za vsaki dve leti, efektivno in zdržema odsluženi v aktivni drž. službi, po ene celokupne mesečne prejemke, pri čemer je smatrati peto začeto periodo za dovršeno. Celokup* na vsota odpravnine pa ne sme biti večja od šest mesečnih prejemkov.
Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so bili v službi države zdržema najmanj eno efektivno leto, dobe kot odpravnino troje enomesečne celokupne prejemke. Oni, ki imajo najmanj pet let službe, dobe dvomesečne, oni pa, ki imajo nad pet let službe, dobe kot odpravnino svoje tromesečne celokupne prejemke, kolikor ni dogovorjeno glede pogodbenih uradnikov v njihovi specijalni pogodbi kaj drugega. V ta čas se šteje tudi doba, katero so pred dnevničarsko službo odslužili v aktivni drž. službi.
Državni upokojenci, ki so se nahajali v službi države kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji, pa se odpuste, nimajo pravice do odpravnine.
Odpravnina pa se ne izplača v celokupni vsoti naenkrat, ampak v me» sečnih obrokih tako, kakor da bi bil uslužbenec, ki je upravičen do odprav* nine, še v službi.
Do odpravnine nimajo pravice oni uslužbenci, ki se odpuste za kazen.
Ta določila imajo obvezno moč od 6. januarja 1929. Kdor je bil torej po tem dnevu reduciran, ima pod navedenimi pogoji pravico do odpravnine.
Na kak način se bodo odpravnine priznavale, ali uradoma ali pa na prošnjo posameznega upravičenca, še ni določeno. Tudi se še ne ve, iz katerega kredita se bodo izplačevale. Čim bodo navodila za izplačevanje odpravnin izdana, jih objavimo v našem glasilu. Prav tako tudi, čim bo kredit otvorjen, da ne bo nepotrebnih povpraševanj.
Kultura.
O »uradni« slovenščini. Vladni svetnik in namestnik velikega župana dr. Rudolf Andrejka je v prvem snopiču (štev. 1/2) »Samouprave« napisal uvod v niz člankov twO napakah našega uradnega sloga«. V teh raz* pravah bo avtor, znani pravoslovni pisatelj in docent na juridični fakulteti, skušal kot pravnik in prevajalec nadaljevati borbo za čistost in pravilnost uradnega jezika. Da to doseže, je zbral »praktično zbirko napak, ki so se rodile, ponajveokrat izi nemške misli«. Zbirka bo urejena abecedno tako, da je nemškii izraz naveden kot prvi, takoj za njim je napačen slovenski izraz ali beseda, v zadnjem predalcu pa jje 'naveden pravilen ali vsaj boljši izraz. Pisec ugotavlja, da je res važno, kakšne be» slede rabimo, a še važnejše, Ikako jih postavljamo vi stavku. Terminologija ali imenstvo se mora dopolniti z zbirko izrekov in pečenic, to je s frazeologijo. — Avtor iz svoje bogate -uradne prakse navaja že v tem prvem članku kopo jezikovnih nestvorov, pravih uradnik spak, kakor so: istočasno, točasno, topogledno, lanskoleten, tuuradno, des-n obrežen, muhogosta mreža, jakotočna naprava, vodotesen, tujskopremeten, avto»klub, predvečer, predpogoj, duhaprisotnost, staviti predlog, izpustiti na proste noge, posedovati možnost, odgovarjati zahtevam, doprinesti dokaz itd. itd.
Opozarjamo vse tovariše na raz» pravo dr. Andrejke, posebno še na poglavja, ki bodo sledila in kjer bodo zbrane po abecedi vse- spake, ki se jim moramo v uradnem dopisovanju ogibati. Želeti bi bilo, da to zaslužno delo izide v ponatisu, ker bo lahko neštetim javnim nameščencem veliko koristilo in pomagalo, da očistimo službeno slovenščino tujih navlak in jo s tem približamo ljudstvu, kateremu je vendar končno namenjena. Saj ni prav nič čudno, če preprost človek dandanes marsikaterega uradnega dopisa prav nič ne razume, ko pa vemo, da nekateri uradi še. danes uporabljajo stare vzorce — formu* larje, ki so bili pred dvajset, trideset leti površno in jezikovno slabo pre» ved eni iz »•uradne«, nič manj zveri* žene in spakedrane nemščine. Potem se pa še čudimo, če Srbi na naše v »uradni slovenščini« pisane službene dopise enostavno sploh ne odgovarjajo! Saj jih v premnogih slučajih prav nič ne razumejo. Opozoril bi le na poedine, po stalnih, kdove kako starih in zastarelih »šimljih« sestav» Ijen.e razsodbe in odloke naših sodišč, posebno še v izvršilnih zadevah.
Vprašanje očiščenja slovenščine v uradih se bo rešilo sčasoma samo po sebi s prihodom novih rodov, ki bodo posečali slovenske srednje in višje šole. Pa tudi- naša dolžnost je, da pomagamo in pripravljamo pot zanamcem.
Za enortmoBt passive, V 35. številki ljubljanskega »Trgovskega lista« beremo zanimiv članek, ki zagovarja uvedbo enotne, latinske pisave za Srbe in Hrvate. Priznava sicer, da je cirilica pristno slovanska pisava in najbolj po godu značaju pravoslavnih Slovanov, a baš v njej vidi člankar tudi poglavitni vzrok, da »kulturni in s tem tudi gospodarski, trgovski in ostali stiki med nami niso taki, kot bi si to bilo želeti. — Ne samo naša državna .uprava, temveč zlasti tudi naša trgovina in industrija trpi zelo vsled te razlike in škoda na narodnem premoženju radi tega gre v sito* in stotisoče letno. Naj se le upošteva
n. pr. ogromna izguba časa in delovne moči, ki je potrebna za reševanje množice važnih, v cirilici pisanih aktov, škoda, ki nastaja vsled dvojnega dela pri transskripcijah (prepisovanju z latinskimi črkami), raznih zamud in nesporazumov. O tem bi vedel mnogo povedati pač vsak uradnik, ki ima posla s srbskimi uradi in strankami. Gotovo je, da bi se ekspe» ditivnost uradov zelo povečala1, če bi ta razlika padla. — Če se vzame, da se 80—90% vseh trgovskih poslov izvrši pismenim potom, potem je jasno, kolike važnosti je pisava in nje enotnost v trgovini. — V kulturnem oziru ni položaj nič boljši. Kdo čita' danes brez napora v cirilici pisane liste in knjige, bogato srbsko narodno štivo? Te vrednote so mrtve, saj niti naša inteligenca ne čita rada cirilice, kaj šele kmet, naš preprosti človek. — In končno: 5e Slovani, in zlasti Jugoslovani ne moremo zlepa doseči izenačenja v jeziku, naj bi vsaj enotna pisava omogočila duševno skupnost...« Glede skupne enotne pisave sodi člankar, da je vprašanje že rešeno: saj sta uvedle latinico že Japonska in Turčija, Nemci opuščajo gotico, tudi Rusi nameravajo vpeljati latinsko pismo. Zanimivi članek se konča z ugotovitvijo:	»Zato je po-
trebno, da se končno tudi pri nas zganemo in spoznamo veliko koristnost in praktičnost enotne, in sicer latinske pisave, ki jte danes last takorekoc ze vseh narodov sveta.« Zanimivo je, da gospodarski krogi prihajajo do teh zaključkov, ki jim v interesu državnega edinstva treba le pritrditi.
Gledališče in uradništvo. V glasilu avstrijskih uradnikov, izhajajočem v Gradcu, »Steierische Festbe* soldeten-Zeitung« beremo: »Zakaj ne hodijo uradniki v gledališče? Slab repertoar? Morebiti. Slabi igralci? Morebiti. Previsoke cene? Da! Kajti fiksni nameščenec si čisto enostavno ne more privoščiti gledališča', pa naj bo še tako navdušen za umetnost. — ■Sežem par let nazaj. — 1912. — Tedaj sem bil mlad stotnik in sem imel mesečno plačo 360 kron. Za sedež v parketu, v drugi vrsti sem plačal 2 kroni. Za ženo in zame torej 4 krone. Stotnik) v istem činu bi grobo računano moral danes prejemati 500 šilingov (4000 Din) in plačati za isti sedež 3 šilinge (24 Din). Dejansko pa dobi komaj 280 šilingov, sedež pa velja 4'30 šil. Tako torej. — To je najenostavnejši odgovor na vprašanje, zakaj fiksni nameščenci ne posečajo gledališča: Polovična plača in skoro dvojne cene vstopnic! Za luksus (kakor je to žal danes gledališče), nimamo sredstev, ker moramo z našimi več nego skromnimi prejemki plačevati kruh, jajca, meso, premog itd., kar vse stane več negoli predvojna vrednost teh predmetov, preračunje-na na zlato valuto. — Torej ne pomanjkanje zanimanja, ne slab repertoar ni kriv, da uradništvo gledališča ne poseča. Znižajte cene sorazmerno z denarnim razvrednotenjem ali nam pa dajte valorizirane prejemke, pa bomo spet z veseljem posečali gledališča.« — Velja prav vse tudi za naše razmere. Le kaj bi mogli m i šele reči glede razmerja med cenami in našimi prejemki?!
njih davčnih 'zakonih: 1. zemljarina,
K. A.:
Odpravnine odpuščenim drž. uslužbencem in dnevničaijem.
Vestnik.
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem cenj. naročnikom, bralcem in pri« jateljem lista voščita
uredništvo in uprava.
Naslov uredništva za vse dopise in pošiljke uredniku »Našega Glasu« je: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Opozorilo. S to številko stopamo v drugo četrtletje. Za vse naročnike smo priložili položnice. Vljudno jih prosimo, da čimprej obnove naročnh ne in poravnajo event. zaostanke. Mnogo jih je, posebno novopriglaše* nih, ki za tekoče leto še niso nakazali naročnine; nekaj pa jih ima zaostanke tudi še od lani. Položnico dobi vsak, kdor ima naročnino že plačano, naj pridobi ž njo novega naročnika ali prh spevek za tiskovni sklad. — Uprava.
Popravi! v uvodnem članku zad« nje številke »Vračunavanje voj. sluz* bovanja« v 2. stolpcu, 39. vrsta letnico 1919 v pravilno: 1929.
Zaradi pretesnega prostora je mo* ralo izostati par zanimivih strokovnih člankov, ki izidejo v prih. številkah. Med njimi je tudi poročilo o sporne* niči ljublj. mestnih uslužbencev glede ureditve njihovih prejemkov.
Dovoznine na služb, potovanjih. Avtentični seznam vseh krajev, kjer so prevozna sredstva (vozniki) na raz* polago in seznam fijakerskih tarif za obe oblasti priobčimo v prih. številki, na kar opozarjamo.
Drž. strokovni izpiti, ki so jih ra* čunski in davčni pripravniki II. kate* gorije opravljali doslej pri tuk. finanč* ni direkciji, se bodo v bodoče vršili pred ministrsko izpraševalno komisijo v Beogradu. Za uradn. pripravnike fi* nančne stroke III. kategorije ostane tu* di poslej vse pri starem.
Društvo davčnih uradnikov, sek* cija Ljubljana, ima redni občni zbor v nedeljo, dne 7. aprila ob 10. uri dop. v hotelu »Savinja« v Laškem. — Ude* ležba nujno potrebna!
Društvo drž. pisarn, uradnikov za Slovenijo je po Zvezi ponovno pred* ložilo predsedniku vlade, komisiji za izpremembo uradniškega zakona in Glav. Savezu spomenico za prevedbo kvalificiranih pisarniških uradnikov iz III. v II. kategorijo.
Uvrstitev kvalificiranih oficijantov (inj) v III. kategorijo drž. uradnikov. Zveza je 11. marca predložila Glavne* mu savezu spomenico »Društva pisar* niških oficijantov, oficijantinj, pomoč* nikov in pomočnic v Ljubljani« za uvr* stitev onih članov, ki se izkažejo z za* dostno šolsko predizobrazbo, v III. ka* tegorijo. Glavni savez je bil zaprošen, da to spomenico uvažuje ter jo odda komisiji, ki se bo v kratkem bavila z revizijo uradniškega zakona. Prepis spomenice je bil hkrati predložen mi* nistrstvu za pravosodje.
Udruženje državnih zvaničnikov m služiteljev, oblastni odlbor v Ljub* Ijani, je bilo preosnovano v Udruže* nje nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani. Skladno s tem so bila iz* premenjenai tudi pravila.	T.
Razne vesti.
Osebne vesti. Za inšpektorja fin. direkcije v Banjiluki je postavljen dr. Orel Filip, v. d. inšpektorja pri podruž* niči poštne hranilnice v Ljubljani. — Premeščen je šef oddelka fin. direkcije dr. Novotny Karl k fin. direkciji v Ba* njoluko. — V finančno ministrstvo je premeščen od tuk. fin. direkcije tajnik dr. Stegenšek Fran. Z g. Stegenškom izgubi »Društvo fin. konceptnih urad* nikov« nadvse agilnega dolgoletnega tajnika, Zveza marljivega in veščega strokovnega svetovalca, a »Naš Glas« odličnega sotrudnika. — Postavljen je za v. d. šefa oddelka za drž. računovod* stvo in proračun tuk. finančne direkci* je g. računski direktor Paternoster Mi* lan, bivši večletni načelnik Zveze.
Vse organizacije brez razlike stro* ke vabimo, naj redno in sproti javljajo vse osebne spremembe v vrstah njiho* vega članstva. »Naš Glas« bo pod to
rubriko objavljal osebne vesti, in sicer: imenovanja, napredovanja, premestit* ve, upokojitve, odlikovanja itd. Drage volje smo pa pripravljeni priobčevati tudi vesti družabnega značaja, kakor notice o porokah, jubilejih, smrti itd. državnih nameščencev vseh strok in položajev. —
Prijateljski večer finančnih kon* ceptnih uradnikov. V pozdrav in po* častitev novega fin. direktorja, g. dr. Josipa Povaleja ter vseh ostalih mariborskih, v Ljubljano premeščenih svojih članov, ter za odhodnico gosp. dvornega svetnika Frana Bonača, ki stopa v pokoj ter v slovo svojemu, v Beograd premeščenemu večletnemu za* služnemu in nadvse delavnemu tajniku g. dr. Franu Stegenšku, je »Dru* štvo fin. konc. uradnikov« priredilo dne 26. marca polnoštevilno obiskan prijateljski večer v gostilni pri Ćinko* letu. Društveni predsednik g. viš. svet* nik Štefan Sušeč je prisrčno pozdravil novo došlega g. direktorja in podčrtal njegovo znano iskreno razumevanje uradniških teženj, nazdravil kolegom Mariborčanom, se v toplih besedah po* slovil od g. dvornega svetnika in se odhajajočemu g. dr. Stegenšku zahva* lil v imenu vsega članstva za vse nje* govo dolgoletno plodovito organizacij* sko delo. G. direktor se je za pozdrav iskreno zahvalil in ponovno zatrdil, da hoče biti vedno vsemu svojemu usluž* benstvu dober prijatelj, svetovalec in zaščitnik. Tudi ostali gospodje so se v izbranih besedah zahvaljevali za po* častitev. Večer je potekel v prav pri* jaznem, res kolegijalnem, tovariškem razpoloženju.	Ur.
Minister za promet priporoča po* daljšanje stanov, zaščite. Na svojo spomenico je prejela Zveza od kabine* ta ministra za promet pismo z dne 15. marca, v katerem sporoča tajnik g. dr. A. Korošca, da je le*ta prošnjo Zveze najtopleje priporočil ministru za socijalno politiko. Zaščita najemni* kov naj bi se vsaj za nekaj čas podalj* šala.
Nov društveni zakon. Iz notranje* ga ministrstva se poroča, da bo te dni gotov zakonski načrt o društvih. Ta zakon je bil že preje izdelan. Sedaj pa je spopolnjen z novimi spremembami. Kakor hitro bo izdelan, bo predložen zakonodajnemu svetu in bo takoj sto* pil v veljavo.
S .tem zakonom bo rešeno vpraša* nje vseh onih društev, ki so prenehala delovati, kakor tudi vprašanje društev, katerih statuti niso bili odobreni. Z za* konom bodo urejeni odnošaji med čla* ni društva in društvom samim. Dose* daj je bilo v naši državi pet društvenih zakonov, sedaj bodo vsi ti izenačeni.
Preskrba s kurivom. Prošla huda zima je pokazala, kako slabo je orga* nizirana aprovizacija ljubljanskega prebivalstva s premogom in drvmi. Isto velja več ali manj za vso Sloveni* jo. Ob naj hujšem mrazu ni bilo niti za drag denar dobiti ne koščka kočevske* ga premoga, niti polena ne. Ista nesre* ča nam grozi spet prihodnjo zimo. Naj mar kar križem držimo roke in brez* brižno čakamo na ponovitev katastro* fe? Koliko gorja, koliko bede je letoš* nji strupeni mraz povzročil baš v vr* stah drž. nameščenstva, ki je že itak vršilo ves čas svojo težko službo z red* kim samozatajevanjem! Spomnimo se le naših vrlih železničarjev, poštarjev, carinskih uslužbencev, varnostnih or* ganov, davčnih izvrševalcev, pa zdrav* nikov, inženjer jev in vseh, ki so mo* rali v najhujši zimi opravljati službo pod milim nebom pri —20° in pri še jačjem mrazu. — Da se tak nered pri preskrbi naših ljudi s kurivom ne bo ponavljal od zime do zime, treba o pravem času začeti z akcijo, da se do* bava in razdelitev premoga in drv or* ganizira, odplačevanje pa odredi v me* sečnih obrokih, ki jih bo vsak drž. na* meščenec zmogel. Tu treba, da si po* moremo sami! Začeti treba s priprava* mi čimprej, da se načrt pravočasno iz* dela in nas zima ne najde spet nepri* pravljene.
Zavratne bolezni prihajaj o po prstih. Zato jih je premagati težko. Prvo je dijeta! Opustite pravo kavo, uživajte Ži'ko!
Nabava oblačil dela marsikomu skrbi in večji izdatek nego je potreb* no. Zato priporoča pred nakupom ogled zaloge tvrdke NOVAK na Kon* grešnem trgu 15. Mogoče Vam je od* rok — morebiti na zunaj preneznatna, a vendar Vam nudi največjo izbiro in je priznano najcenejši.
»Naš Qlas« je edini res nepristranski list vseh drž. nameščencev. Širite s:a!
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.

Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke!
Nove knjige.
Dr. Otmair Pirkmajer: Državljan* stvo kraljldvine Srbov, Hryatojv in Slo* Vencev. Izdaja z razlago veljavnih do* ločb. Maribor 1929. Komisijska pro* daja Tiskovne zadruge v Ljubljani. 300 strani. Cena v celo platno vezani knjigi 80 Din, poštnina 2 Din. V dru* gern zvezku Zbirke zakonov za uprav* no službo, ki j.e pravkar izšel, priob* čuje dr. Otmar Pirkmajer Zaklon o državljanstvu z razlago, uredbo za iz* vrševanje zakona, določbe, mirovnih pogodb, mednarodne konvencije, dru* ge dosedanje .zakonske določbe glede državljanstva, oziroma domovinstva in Zakon o manjšinah. Ta knjiga bo dragocen pripomoček ne le za one, ki so v uradovanju pristojni za itzvestne. posle po zakonu o državljanstvu, t. j. politične urade, sodišča, občinske ura* de, notarje, župne urade, žandarme* rij o, odvetnike itd., marveč tudi za vse osebno interesirane. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ozb roma Mariboru. — Delo priporočamo!
Srce. To znamenito delo E. de Amicisa je izšlo v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Prevod je oskr* bela s pisateljevim dovoljenjem Jana Miklavčičeva, ki je leta 1889. izdala tudi prvi slovenski prevod. Po 40 letih — novo slovensko »Srce«, ki ni na svo* ji literarni vrednosti nič izgubilo. Knji* ga je prevedena na vse jezike sveta in vsi narodi jo po pravici ocenjajo kot zlato zakladnico vseh plemenitih čuv* štev. Mladina jo čita z naj večjim zani* manjem, a tudi roditelji črpajo iz te knjige vse polno zdravih in jedro vitih napotkov za pravilno vzgojo otrok k čistemu rodoljubju v zmislu obče ve* Ijavnih načel humanitete. Knjigo, ki obsega 255 strani, priporočamo v na* kup posebno sedaj za praznike. Cena vezanemu in ilustriranemu izvodu 54 Din. Napravite veselje mladini, a napojite tudi svoja srca z veseljem in lepoto! — Podrobnejšo kritično oceno priobčimo o priliki.
Vsem založništvom in izdajateljem sporočamo, da bo naš list odslej stal* no priobčeval naznanila in ocene novo izišlih književnih izdajanj, ki jih bo prejel v oceno. O knjigah znanstvene in strokovne vsebine bo prinašal »Naš Glas« izvirne in izčrpne strokovne oce* ne, posebno še o vseh izdajah, ki zani* majo predvsem uradništvo, kakor na primer o novih zakonikih itd. Oglase* val bo pa tudi vse druge knjižne no* vosti, kolikor jih prejme v naznanilo in poročanje.
Ante Gnidovec:
Turistika.
Pomlad prihaja, počasi sicer, to* da nevzdržno. Zopet bodo oživele naše ceste, naši griči bodo mrgoleli izletnikov. Kajti potrebo ;po gibanju, po svežem izraku, po prosti naravi, občuti z neodoljivo silo v naši hi per* kulturni dobi tudi še tako zakrknjen reakcionarec in filister. Ker govorim o turistiki, ne mislim tu na* širši po* men te besede, temveč, le na gotovi del. t. }. na planinarenje. Je to naj* cenejša, najlepša in brez dvoma naj* prikladnejiša panoga turistike zai urad* nika.
Tudi v planinarenju imamo se* zone! Marca in aprila sta v modi šmarn® gora in Sv. Katarina pa še Sv. Jošt, maja in junija je paša na Golici (narcise!), julija in avgusta pa je najjpriljubljenejša fraza: Triglav. Tako nekako nam predpisuje planin* ska moda! Seveda ne trdim s tem, da se drugi hribi in planine zanemarjajo, todai nam predpisujejo modo ledi. Razbite steklenice, razmečkan orna* ščen papir, pomarančne lupine, :praz* ne konzervne škatle, harmonika nam priča, da je v dobi največje sezone »Kultura« tudi tu doma. To pa pra* vega planinca razžalosti, kajti človek se hoče baš otresti mestne lažUkul* ture in biti- zai tistih p.ar ur samo človek — bitje neizumetničene pri* rode.
Dogaja se med planinci in tudi jaz sem že davno te vere, da pose* čam hribe, kjer ni koč, ne pomaranč* nih lupin, ne črepinj in razmetanima papirja, temveč soična trava in pisane planinske cvetke, pa lepi deviško ne* dotaknjeni gozdovi, taki, kakor nam jih je ustvarila priroda, ki gotovo pozna tudi naše potrebe; saj smo njeni otroci. Zakaj planinarimo? Od* govorov na to boste slišali na tisoče in najrazličnejših; kajti vsi vtisi in vsa nastrojanja planinca so subjektivna, odvisna od značaja in temperamenta, ravno taki so po večini tudi vzroki planinarenja. So pa neke obče glavne točke tudi tu, ki se jih da na splošno določiti in ki so v glavnem vsaj vsem planincem skupna, le s to razliko, da se jih .eni poslužujejo vede, drugi so pa Le tihi, nekako bolj instinktivni uživateiji. Cisti, sveži zrak;, mir, le* pota in vzvišena veličastnost narave so več ali manj glavni vzroki plani* narenja!
Vzemimo na primer krasen soln* čen dan na Rožci, IPetelinu, Kepi ali kjerkoli že! Pod talbo lepi božji svet, bele ceste, širna pisana poljai, ljubke cerkvice in prijazne vasice, nad tabo pa modrina neba. Kilometre in kilo* metre okrog tebe zgolj tišina 'in mir. Ležeš v sočno travo in uživaš one dobrine, ki ti jih mesto in njegova .površna;, izumetničena posili*kultura ne moreta dati, ki jih pa potrebuješ, in to večkrat prav nujno potrebuješ, čutiš ta božanski mir okoli selbe, živ* cem je, kot bi jih rosil z uspavalnim balzomom, čutiš, da postajaš spet cel človek, z vsemi atributi človečnosti, ki si jo zastonj iskal drugod.
Predragi tovariš, uradnikstrpin, če si že izkusil to slast, mi boš pri* trdil; če še ne, ti svetujem, da posku* siš. In se boš spet vrnil med ljudi, med to, tako nemarno imenovano »kulturo« in svet, se ti bo storilo milo po urah, ki si jih preživel v samoti gorske prirode 'in priznal boš, da si elvek, kljub temu, da si družabno bitje, od časa do časa le zaželi popol* ne samote in pravega, neskaljenega miru.
Dasi je uradništvo izrazito kon* servativno, se mora priznati, da se je v uradniških, vrstah planinarenje že precej udomačilo in gotovo je to prva točka, kjer je uradnik popustil v. svo* dem konservatizmu in šel z duhom časa. Je pa v resnici tudi razmeroma za uradnika najcenejša, a obenem morda najbolj plemenita in najlepša zabava ita razvedrilo, katerega je da* nes v tej težki dobi baš uradniki ki čepi dan za dnem v 'zatohli, prašni pisarni, cesto brez solnca, tako silno nujno potreben.
Statistika.
Poštna hranilnica rv 1. 1928. Ce= ikovni promet se je dvignil od 63 mU lijard Din v 1. 1927. na 196 milijard,
to je za iveč nego 200%. Število čdk. računov se je dvignilo od 9985 na '16.516. Vloge po ček. računih so Iko* nec leta 1928. znašale 666’4 milijonov Din. — Hranilni promet je tudi na*
predoval. Od 23.474 je števila hran. knjižic naraslo na 32.700, vloge pa od 23 milijonov Din na 36'4 milijona Din. Čisti dobiček je znašal 1. 1928. skupaj 35.762.000 Din (1, 1927. samo 08,883.000,
a leta 1923, ko je poštna hranilnica začela poslovati po vsej državi, samo 7,407.000 Din.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršajejo točno in solidno
CVETLIČARNA pod TRANČ0
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM GLASU“
PARNA PEKARNA
= JEAN SCHREY NASL. = |
JAKOB KAVČIČ 1
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO § NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
♦
Znatno znižane cene!
Najbolj času primerna darila si nabavite
v konfekciji .DERENDA*
LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča
V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje i. t. d po brezkonkurenčnih cenah!
Spetijalua trgovina katarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Naznanilo! Štefan Mencinger
naznanja cenjenemu uradništvu, da otvori 1. aprila 1929 povsem higijenično in moderno urejene
nove gostilniške prostore
v lastni hiši na
Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti 10 v Ljubljani.
Kuhinja izborna. — Vino prvovrstno. — Sveže blago. — Točna postrežba. — Cene solidne! Prepričajte se! — Avtopostaja.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piecolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoia lepe zračne «obe.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu lOVo popusta.
Galanterijska trgovina na drobno in debelo, tovarna čevljev
Ant. Krisper
Ljubljana
Mestni trg št. 26, Stritarjeva ul. št. 3
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
KDOR PODPIRA NAS, TEGA PODPIRAJMO Ml!
PARNA PEKARNA
FRANC DOUNAR
LJUBUANA
PRED ŠKOFIJO 11 ’	POUANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slast ic
Krojaški atelje FRAN IGLIČ, LJUBLJANA	Klor podpira m.	Restavracija „PRI NACETU“
Slomškova ulica št. 1 Izdeluje se za däme in gospode po najnovejših krojih. - Lastna ga modnega blaga. Uradnikom znaten popust ali na obroke.	lw Min ni!	Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane.
Ljubljana
Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. - Predtlskarija modernih ročnih del-
H
@
Telefon štev. 2016.
Ustanovljena 1.1889.
Račun pošt. hran. 10 533.
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.
g|
m
gi