^ POLITIC
Zi)
SKI HflROD.
Leto XXXII.
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74
:t
V Iijuhljani, v sredo, 20. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: aa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. j. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. 1 n • e r atl se računalo enostopna pelitvrsla (dolžini 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, za trikrat
9 b, za vei kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
A.
Upravniškegu telefona Stev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 19. aprila.
Obstrukcija ie živi.
V svojem zadnjem poročilu pred »počitnicami« sem izrazil mnogcstransko željo, naj bi poklicani faktorji porabili parlamentarno situacijo, ustvarili pogoje za premirje ter odstranili največje ovire rednega dela. Kakor znano, so pred prazniki hotele štiri nemške združene stranke s silo zadušiti češko obstrukcijo. To nakano so preprečili poljski poslanci, ki so s spretno taktiko začasno prevzeli vodstvo v zbornici. Pričeli so posredovati mod Nemci in cehi. Posledica je bila, da so nemške stranke opustile svoj bojni načrt in da je vlada, dasi nerada, odložila volitev delegacije čez praznike. Zbornica se je mirno razšla, češko in večinoma tudi nemško časopisje ni motilo vslikonoč nega miru.
Toda telni so minuli, vlada se ni ganila, posredovanja so bila pretrgana in danes se je zbrala zbornica zopet v znamenju obstrukcije. Zapisnikarji čitajo razne zaplenjene članke in brošure, katerih Iežo na mizi visoke skladanice. To je »delo« avstrijske zbornic?, ki služi le za krinko prikritemu absolutizmu. Nad 36 let je stara sedanja avstrijska ustava, ki jo biia izpočetka le trdnjava za nemški centralizem, katero čuva močna straža nemške birokracije. Kaj je danes še od ustave ostalo nenemškim narodom? Umetni, krivični volilni red, po katerem voli 35 odstotkov nemškega prebivalstva 206 poslancev, 59 5 odst. slovanskega prebivalstva pa 196. In poslanci? Ti smejo vse dovoliti, kar vlada zahteva, ako ne, morajo domov na vse štiri strani pod strogo nadzorstvo raznih prostovoljnih in prisiljenih političnih nadzornikov. Paragraf 14. UBtave nadomešča poslansko kakor tudi" gosposko zbornico. Ta paragraf je za vlado ona kljuka, s katero smuče veje in
vrhove sadonosnega drevja za državne potrebščine; je lopata, s katero meče kurjavo v državni stroj, da se ne ustavi; je deska preko močvirja, brv preko prepade. Je pa tudi črtalnik, s katerim poslancem in volil-cam zelenca > rdečo kapo in dolgim jezi' kcm riše na Bteno.	Ife ' ^
Za časa grofi Badenija in grtjj&n^pp,.., ko je desnica bila v sedlu, se je nemška levica zgražala proti § 14. Vlada je bila na zatožni klopi, ker je našla v ustavi § 14, ter ga uporabljala v sili.
In danes ? Vlada in Nemci so veseli te ustavne izkopine, ki je postala vsakdanja državna »potreba". Kakor povsod, velja tudi v tem oziru : »Si duo faciunt idem, non est idem«.
In obstrukcija ? Dokler so nemške stranke jahale obstrukcijskega velbloda, bila je obstrukcija silcbran proti vladi, jez proti slovanski povodnji, izraz svete nemške jeze, ker je vlada deloma z naredbo izvršila za Čehe § 19. iste ustave, katero so ustvarili Nemci.
Danes je češka obstrukcija hudodelstvo, izvleček vseh peklenskih hudobij, izbruh levje pošasti, strup za krokodile in povodne konje v Nilu. — Jokajo, tulijo in hlastajo nad obstrukcijo. Da, obstrukcija je oster meč, ki v živo seka; je negacija ustavnega življenja, je končno bankerot parlamenta in, kakor uči izkušnja, lep izgovor prikritega absolutizma in oligarhije.
Trda vte solze, ves krik in vse tožbe ne pomagajo, dokler trajajo vzroki obstrukcije, dokler je na strežaj odprta kovač-nica, kjer se kuje orožje za obstrukcijo, dokler šumi in bobni iz skale živ studenec, ki goni mline obstrukcije.
In ta studenec obstrukcije je ustava sama, kovačnica pa je zbornični poslovnik, s katerim more najmanjša stranka v zbornici strahovati vsako večino, onemogočiti vsako delo.
Stokrat, tisočkrat so že naglašali razni politiki, da je avstrijska ustava skovana in
umerjena po nemškem kopitu. Ta ustava bi bila morda dobra za državo, ki jo tvori ena sama narodnost, ne pa za Avstrijo, ki je prava zmes raznih narodov. Naravnost kričeč pa je veljavni volivni red, ki iz ogromne iVečine slovanskega prebivalstva ustvarja ^parlamentarno manjšino. Hic Rhodus, hic salta, nemški Jeremija na razvalinah ustave!
In poslovnik! Ako slovanski po slanci resno zahtevajo, naj zbornica sklene nov poslovnik, ki more onemogočiti vsako obstrukcijo, kdo se prvi upre takemu nasvetu? Zopet so nemški levičarji, ki hočejo torbe privezati na vrat le slovanskim poslancem.
Torej, kdo je kriv obstrukcije, kdo uničuje ustavo, kdo slabi parlament in državo? Le tati, ki hočejo samovoljno vladati v državi, katerim je tudi absolutizem le škratelj na steni, ustava pa dragocen predmet za šipo v muzeju.
In vlada? Priznamo, da se je dr. pl. Korbtr pošteno trudil skoraj dve leti, da bi ozdravil parlament ter omogočil delo v zbornici. Toda ves trud je moral biti brezuspešen, ker slovanski narodi so že davno iz otroških čevljev in kratkih hlač ter nočejo in ne morejo vedno kot kravji pastirji na državni suhi poljani robotati za skledo bobove slame. Slovani so odkriti prijatelji države, ki jo hočejo močno in trdno, toda kot ravnopravni državljani, ne pa kot podložniki gospodu-jočega naroda.
Zato bi bila vlade dolžnost, da najprvo odstrani vzroke narodnih bojev, da uresniči načelo ravnopravnosti, ki veli: Vsakemu svoje! Dokler pa se bode vlada oklepala starega avstrijskega zistema, skrivala za nemško trdnjavo ter tresla pred nemško obstrukcijo, tako dolgo v Avstriji ne pridemo iz močvirja na suho. Zato je morala priti kriza, da očisti politični zrak, ki duši duhove, mori najboljšo moči.
Današnja seja
je trajala do 5. ure. Ves č*s so zapisnikarji čitali dolge interpelacije in peticijo — praznim klopem. Koncem seje je poslanec Biankini interpeliral vlado, kaj je obljubila italijanskemu senatorju Miraglia in ministru Tittoniiu glede carine od italijanskega vina.
Za splošno volilno pravico!
K izjavam poslancev dr. Fcrta in dr. Kramafa o volilni reformi omenja lvovški list »Slovo Polskie«: Poslanca dr Kramaf in dr. Fcrt sta zastavila sekiro na drevesno deblo, ako zahtevata splošno reformo volilne pravice. Pravična razdelitev poslanskih mandatov, ki bi se naslanjala na število prebivalstva in na krvni davek, bi takoj znižala pohlep in predpra-vice avstrijskih Nemcev
Ako se pri razdelitvi mandatov vzame načelo, da na vsakih 100.000 prebivalcev pride po en mandat, bi prišlo v državni zbor 90 Nemcev, a Slovani bi imeli 160 zastopnikov.
Potem bi se parlamentarni odnošaji razvili normalno, in nemško centralistično ministrstvo bi ne moglo niti 24 ur obstojati. Ako razvijejo Čehi prapor volilne reforme, se zbero okrog njih vsi oni elementi, ki hočejo zlomiti umetno nemško premoč.
Parlamentarni položaj.
Glede obstrukcije delegacijskih volitev od strani Čehov pravi neki praški list, da bi jih Čehi obstruirali samo tedaj, ako bi imeli upanje, da pade s tem K u r b e r. Ker so Mladočehi prepričani, da se to ne zgodi, in bi jako mnogo riskirali v tej igri, se volitev najbrže gladko izvrši. Češki radi-kalci seveda vse poskušajo, da prisilijo Mladočehe do te obstrukcije. Dne 18. t. m. je imel v Pragi češko-radikalni poslanec, dr. B a x a , shod, na katerem je izjavil, da morajo biti volitve v delegacijo preprečene, naj velja, kar hoče. Vladnim krogom je vsejedno, ako državni zbor ne dela, le delegacijo hočejo imeti. Krona bi v slučaju, da bi se ne mogli izvoliti člani v delegacijo, Korberja gotovo odpoklicala iz ministrstva. Shod
LISTEK.
Nerazumljivi ljudje.
Spisal Ivan G r ii d a r.
Četudi vem, da mi je v sramoto, vendar moram priznati resnici na ljubo, da naletim vsak trenotek na ljudi, ki mi niso nič jasnejše uganke, kot neznana pismena starodavnih narodov.
Imel sem opravka na Jasnih goricah ter Be napotil zvečer v gostilno, kjer je stolo-vala po navadi ondotna »boljša družba«. Sedel tem ponižno v svojem kotu ter po svojih močeh izkazoval čast pristnemu cvičku, ki se jo lesketal v kozarcu kot sami stopljeni rubini.
In tedaj so prihajali:
1.	Rejeni pofitar, po govorjenju in vedenju jako podoben onemu, ki nam ga je predstavil Gogolj v svojem »Revizorju"; ne vem pa natanko, ali je imel poslednji tako čudovito velik nos, s kakoršnim se more ponašati njegov kolega iz Jasnih goric.
2.	Gcspod župan, čigar oseba je bila v očitnem naBprotju z njegovim dostojan-
stvom : velik in suh, bledega obraza, s košatimi temnimi brki in zlatim nanosnikom; pri govorjenju je jecljal in ponavljal isto besedo po dvakrat, trikrat.
3. Davčni kontrolor: mogočna, impo-zantna zunanjost, katero je kazil samo izvanredno majhni, rdeči krcglici podobni nosek in pa tenki ženski glas; pozneje sem bil celo zvedel, da »e piše za Črička, itd.
Človeku je nekako težko, kadar mu je dolžnost opisavati vso velike glave tega svetil, zakaj boji se po pravici, da bi se kakorkoli nedostojno ne dotaknil njihove vzvišenosti. Zato je boljše, da se kakor mcgoče hitro odkriža te stvari.
Tisti večer so govorili o nekem visokem dostojanstveniku. Kolikor dalje sem se usodil poslušati, tembolj sem bil prepričan, da tisti dostojanstvenik v resnici ni ničesar druzega, kakor ničvredna puhlica, moralno propal in-dividuum, hinavski in priliznjen »štreber«, — skratka človek, ki mu gre samo skrajno zaničevanje poštenih ljudij.
Obsekali in obkrhali so ga tako brezobzirno od vseh stranij, da ni ostalo druzega, kakor žalosten ccepek, smešen tater-man, ki ni za nobeno rabo več na svetu.
Samo par pisanih priimkov je imel prilepljenih na fragmentu svojega značaja.
Obsodbo je zaključil gosped župan s krilatimi besedami:
»Če misli, da se mu bom klanjal . . . klanjal . . . klanjal, tedaj se jako moti . . . moti . . . moti!«
Namenil sem se bil v svojem srou, da poiščem ob prvi priliki detičnega dostojanstvenika ter si natanko ogledam ta izrodek človeštva, da ga pcstavim kdaj v svarilen izgled ča8titemu občinstvu.
Dva, tri mesece pozneje sem hodil po istih krajih. Kaj mo je zaneslo tja, to jo postranska stvar.
Pred občinsko hišo je bil postavljen slavelok, pred pošto slavolok, pred c. kr. okrajno sodnijo in davkarijo slavolok, pred šolo slavolok, — skratka, kamor sem pogledal, povBod slavoloki in mlaji in bombastični napisi v rdečih črkah na modrem ozadju.
»Komu je vse to pripravljeno, prijatelj?« praSal sem nekega, ki jo prihajal mimo v prazniški obleki.
»Temu in temu,'dostojanstveniku«.
Dasi so me slavoloki nekoliko vzne-
mirjali, pomiloval sam na tihem ubozega dostojanstvenika, o katerem se mi je zdelo, da sa izpostavlja po nepotrebnem različnim nevarnostim in razžalitvam.
A tedaj sem del roko nad oči in gledal prepaden in uničen:
gospod župan v fraku in visokem cilindru, —
rejeni poštar v fraku in šo višjem cilindru, —
davkar in davčni kontrolor, oba v frakih, cilindrih in belih rokavicah
in naposled tisti ničvredni dostojanstvenik v fraku in najvišjem cilindru, ponosen učitelj med svojimi poslušnimi učenci, oče med ljubečimi otroci I . .
In videlo se jim je na obrazih, kako zavidajo drug drugemu najmanjšo milostno besedo iz vzvišenih ust, kako boječe in hrepeneče presijo milostnega pogleda iz njegovih očij.....
Tri dni in tri noči sem hodil okoli, kakor v sanjah ter poskušal, da kakorkoli razrešim to čudovito uganko. Ali čim daljo sem premišljal, tembolj se mi je zdela stvar zamotana; naposled pa sem obupal nad njo ter zavrgel vse ponesrečene hipoteze.
je brzojavno is h te val od vseh čeških poslancev, naj nadaljujejo obstrukcijo in vržejo Kflrberja.
Stranke v državnem zboru.
Avstrijski državni zbor je zopet enkrat polnoštevilen. Od 425 poslancev je 200 Nemcev, 192 Slovanov, 18 Italijanov, 5 Rumunov, in 10 soo. demokratov. Nemci se dele v 9 strank, (9 divjakov); Cehi šteiejo 87 poslancev, ki ss razdeljeni v (»strank, (2 divjaka); poljskih poslancev je 71, ki so vsi razen 5 divjakov in 1 socialdemokrata v enem klubu ; b 1 o v e n c e v je 15, od teh jih pripada 11 slovanskemu centrumu, 4 so v napredni skupini; Malorus o v je 11; cd teh je 6 opozicijonelnih, 5 jih pripada slovanskemu centrumu; Hrvatov je 10 in so % si člani slovanskega centruma ; It a lijani in Rumuni sov svojih klubih združeni; Srbi imajo dva poslanca. Jugoslovanski centrum šteje skupai 29 poslancev ; socijaldemokratov je 10 (G Nemcev, 3 Cehi, 1 Poljak).
Strašni grehi ogrskega Slovaka.
Glasilo Slovakov v Turčanskem at. Martinu na Ogrskem »Nar. Nov.« so prinesle obdirno poročilo o sodni razpravi, ki se je vršila v N e u t r i zoper slovaškega drž. po slanca Fr. Veselovskega. Sedel je na zatožni klopi, obtožen naslednjih grehov: Od svoje mladosti že je Veselovsky v službi vseslovanskih teženj. V 60. letih je bil glavni agitator za slovaškega kandidata Slotto. V Tirnavi je ustanovil društvo »Vojteh«. Ob sojene Slovake je imenoval mučenike. Bd je delničar in ravnatelj tirnavske ljudske banke. Hotel je ustanoviti v Tirnavi društvo »Be seda«. Na svoiem potovanju skozi volilni okraj pred volitvijo je imenoval kralja vedno cesarja. Na enem takih potovanj sa je pri toieval, da je slovaški jezik zatiran. Svojim volilcem je obljubil slovaške šole, slovaške razprave pri sodiščih in oblastih Obljubil je, da bo novi narodnostni zakon poklican v življenje. V drž zboru se je pritoževal vsled zatiranja slovaškega naroda. Ni hotel primati, da je ogrska država po jeziku enotna. Na svoji hiši ni razobesil zastave, ko je bil grof Apponyi v Tirnavi. Ko mu ie umrla so proga, je to naznanil le v slovaškem jeziku. — Vzdržujemo se komentarja; vsaka beseda bi bila odveč napram podlosti vitežkih Madjarov !
Preganjanje Poljakov v Nemčiji.
Poljsto vprašanje v Prusiji se vedno bolj poostruje in ne pride več z dnevnega reda. Pruski deželni in nemški državni zbor sta živo pretresala to vprašanje, a Poljaki so pri generalni razpravi povedali svoje pritožbe. Grel Mielciynski je podal drastične primero germanizacije, za katero se zlasti bore nemški uradniki in črnijo Poljake, čes, da so revolucionarei in da se hočejo odtr gati od Nemčije. Državni tajnik Posadow ekv je priznal, da je vlada pošiljala med Poljake samo takšne uradnike, ki so bili drugje nemogoči, a tukaj so imeli priliko, da pridejo zopet v milost z germanizovanjem Poljakov.
V državnem zboru je bil sprejet zakon, ki ima namen, večati nemški element v poljskih krajih. Minister Hammerstein je govo ril o poljski nevarnosti, ki je silno narastla. Treba je orožja, ki mora biti (stro. Novi zakon hoče rnemogcč.ti delo poljskih koloniza-cijskih bank in okrepiti nemški živelj.
Angleški prestolonaslednik na Dunaju.
Princ in princezinja \Vales, to je angleški prestolonasledniki par, je včeraj popoldne došel na Dunaj, kjer ostane tri dni kot cesarjev gost na dunajskem dvoru. K sprejemu na kolodvor je prišel med drugimi dostojanstveniki cesar, ki je nosil angleško feldmaršalsko uniformo s hlačnim redom, Avstrijska in angleška policija je ukre nila dalekosežne priprave; tajni policisti ju spremljajo na vseh potih.
Balkan.
Carigrad. V drinopoljskem vilajetu je 460 Bolgarov pomiloščenih.
Carigrad. V zadnji avdijenci bolgarskega diplomatičnega agenta Načoviča mu je sultan obljubil, da bo izpeljal reforme v vseh vilajetih, tudi v drinopoljskem. Bol garska vlada je izročila zato sultanu najtoplejšo zahvalo in ga zagotovila hvaležnosti bolgarskega naroda z obljubo, da bo storila vse, kar more pripomoči k izvršitvi reform da se dosežejo čim boljši uspehi.
C e t i n j e. V Vrači ob Skadarskem jezeru vlada zopet mir.
(»rki proti Bolgarom.
Pariz. Grki še vedno ne dajo miru radi makedonskega vprašanja, in so sklenili, na vsak način kompromitirati, zadeve make donskih vstašav. Pred kratkim so začeli tu izdajati nov list »Helenizen«, ki ima nalogo, pospeševati grške koristi na škodo »bolgarskih roparjev«. Ako Grki govorijo o »bolgarskih roparjih« mislijo pri tem na makedonske vstašo in Bolgare v Makedoniji, ki
so z vstaši v tesni zvezi. Res, mučno je gledati, kako že nekaj inteligentnih ljudi ljuto bojuje proti stoletja zaničevanemu prebivalstvu in ljuto napadajo ne le vstaše, ampak tudi njih branitelje Pressense, Qaillarda, Viktorja Berards in Se celo četo odličnih mol, ki pišejo in delujejo za osvoboditev Makedonije in Armenije. Grški agitatorji bi dobro storili in koristili samim sebi, ako bi modernizovali svoje sovraštvo do Bolgarov. Mnogo boljše in koristnejša bi storili, ako bi svojim rojakom v Makedoniji svetovali, naj složno iive z drugimi kristjanskimi elementi v Makedoniji in opuste nesramno delovanje ogleduhov in ovadulnv.
Iz brzojavk.
D u n a i. Sklenjeno je, da se delegaciji snideti po 10 maju. Naloga obojestranskih in skupnih ministrov bo, da spravijo v ravnotežje zahteve vojne uprave z gmotnim položajem v državi. To velja zlasti za Ogrsko, ki si je obtežila svoj proračun z raznimi zboljšanji uradniških plač.
Budimpešta. Zbornica je sprejela predlogo glede ureditve plač komitatnih uradnikov.
Praga. »Lidove Noviny« poroSajo, da je imenovanje knezoškofa dr. Bauerja za olomuškega nadškofa in župnika grofa dr. IIayna za brnskega škofa že naznanjeno češkim poslancem.
Rusko-japonska vojska.
Položaj na suhem
V Mandžuriji so večinoma že, nekaj pa še na transnortu v Mandžurijo 103: ruske baterije z 816 topovi. Poročilo berolinskega »Militar Wuchenblatta«, katero s posebno slastjo priobčujejo nemški časopisi in ki trdi. da bi japonska armada glede števila topov prekašala število topov pri sodanjih ruskih divizijah v vzhodni Aziji, je torej le pobožna želja.
Vsa laponska armada ima sploh sitmo 470 do 500 topov, vsa ruska armada pa nad 4000 topov. Iz tega ae razvidi, kdo bo končni zmagalec.
Vsak dan odpošlje Rusija v vzhodno Azijo nove čete.
Nekateri vojaški dostojanstveniki domnevajo, da stoje sedaj Rusi na naslednjih točkah : 1. in 2. divizija strelcev, kot prvi sibirski armadni kor, pri L^aojangu, glavnem taborišču Kuropatkina, 5. in G strelna divizija kot drugi sibirski armadni kor pri Mukdenu in 3., 4. in 9. divizija kot tretji sibirski armadni kor pri Niučvangu in pri Fong vangčangu do Jalu. V Port Arturju je 7. in v Vladivostoku 8 divizija.
Končno je še četrti sibirski armadni kor, ki obstoji iz 2. in 3. sibirske divizije pešcev in 6. ter 9 kozaškega polka. Kje stoje ti vojaki, se ne ve
Oni, ki po nemških list h iščejo podatkov o porazu Rusije, naj vsaj pogledajo v »Ta-scheu AtlaB« Justa Perthesa in ondi bodo videli tele številke: v vojnem času ima Japonska 850.000 mož, Rusija 3,616.000 mož.
London, 19 aprila. Ob Jalu se nabira vedno več ruskih čet. Med Autungom in Kiulienčengom stoji do 15 000 Rusov. Ugančančav, med Liaojangora in Haijfiengom, bo baje središče ruske armade.
L i a v j a n g , 19. aprila. Ob Jalu je prišlo med ruskimi in japonskimi predstra-žami že do več manjših prask, tako 16 t. m., ko je padlo 6 Japoncev, in do spopada 18 t. m. Japonci sa često preoblečeni približajo Rusom ter jih kličejo v ruščini, di vedo, kje stoje ter jih nato napadejo.
Petrograd, 19. aprila. Prometni mii ister knez H lkov ie predvčerajšnjim zvečer odpotoval proti Bajkaiskemu jezeru, da vodi prevoz vojaških čets parniki čez iezero.
Dunaj, 19 aprila. Zanimivi so podatki kneza Hilkova o žflaznioi ckolu Baj-kalskega lezera. Ta je dovršena do postaje Kultuk. Nedovršena je še proga Kultuk-Bajka). Ta proga ne bo dovršena pred avgustom Do tedaj bodo morali voiaki iz Irkutska do Kuituka (80 vrst t. j. 4 dni hoda) raar-širati. L«4 na bajkalskem jezeru se je pričel gibati. Žjleznica je zelo dobro zastražena. Straže se že prično pri Čeljabinsku. V Man dluriji morajo kitajske oblasti in nerusko prebivalstvo stražiti železnico.
Š a n g h a j, 19 aprila. S Koreje se poroča, da je japonska armuda razdeljena v en ekspedicijski in en okupacijski kor. Prvi prodira s 45 000 možmi proti reki Jalu, drugi pa tvori s 15.000 nadomestniki zvezno linijo. Glavno taborišče armado je S5ul s svojo posadko 4000 mož, glavno prevozno taborišče pa Čemulpo. Ddlo železnice in cest zelo hitro napreduje. Otok K o j i d o Japonci utrjujejo.
London, 19. aprila. »Daily Chron« poroča iz Singhaja, da so ruske oblasti rekle tartarskim generalom, da Rusija še vedno zahteva, da morajo kitajske četo zapustiti pokrajino Kirin, severno od Jalu.
Petrograd, 19. aprila. Rusija je, ker se Kitajci branijo voziti živila v Mandžu rijo, prepovedala isvažati živila iz te dežele.
Petrograd, 19. aprila. Dosedanji poveljnik prvega sibirskega vojnega kora, general Saharov, je imenovan za šefa štaba mandžnrske armade. Na njegovo mesto pride general baron Stachelberg.
Petrograd, 19. aprila. Kakor se poroča iz Kiaojonga, se je zdravstveno stanje velikega kneza Cirila toliko zboljšalo, da od potuje v spremstvu svojega brata, velikega kneza Borisa, čez Mukden proti Petrogradu.
Položaj v Port Arturju.
Petrograd, 19. aprila. V Port Artur so dospeli potapljači, da preiščejo „Pe-tropavlovska« pod vodo. Danes se pričakuje 70 usmiljenih sester, ki bodo stregle ranjenim v tukajšnji vojaški bolnici. Med ruskimi časnikarji, ki so odšli na bojišče, je kot vojna poroievavka tudi gospa Laohmanova. Dae 21. t. m. bo križarica „Aleksander III." popolnoma k boju pripravljena. Poguba »Petro-pavlovska« se pripisuje temu, da ladja ni imela težišča na pravem mestu, ampak da je cela ladja težila preveč naprej.
London, 19. aprila. Civilsti se ne smejo nastaniti v Port Arturju. Tamkajšni list ne izhaja več. Poročila prinašajo iz mesta skrivaj razni seli.
Japonska izkrcavanja.
London, 19. aprila. Listom se iz raznih krajev poroda, da je pričakovati vkratkem na bojišču važnih dogodkov. Kitajske ladje so prinesle važna poročila v Vajhajvaj. Admiral Togo je pri Modrih otokih, Iz Njgasakija dohajajo tja redno ladje s premogom. Togo je svojo ladijo tekom dveh mesecev zapustil le za edno uro.
Petrograd, 19. aprila. Iz Čifu se poroča: G banje sovražnih vojnih ladij pri Modrih otokih potrjuje v Port Arturju sum-njo, da pričakuje admiral Togo, kivodi sam operacije, važnih vojaških transportov, katere skuSa zavarovati. Vtrdbe skušajo preprečiti njegov načrt, vsled česar so sliši često gromenje topov.
London, 19. 3prila. Poroča se, da se izkrca v kratkem mnogo japonskih čet se verno od Port Arturja na zahodni strani poluotoka. Med Japonsko in Korejskim za livom je bilo zadnje dni videti mnogo japonskih prevoznih ladij. S temi ladjami gre tudi neka ladja z brezžičnim brzojavom, tako da stoje prevozne ladje vadno v zvezi s Togovim brodovjem.
Hčerka Makarova
lepa 17Ietna gospodižna, ni izgubila samo svojega očeta, ampak tudi svojega zaročnika. Bila je zaročena s prvim pobočnikom svo jega očeta pomorskim častnikom Kedrovim. Poroka bi se imela vršiti spomladi, a jo je preprečila vojska. Kodrovin se je s »Petro-pavlovskim« potopil.
Rusi prodirajo na Korejo ?
Soul, 19. aprila. Neki uradnik civilnih oblasti v Gensanu poroča, da je korakala močna ruska straža po južni cesti ob vzhodni obali mimo Sungčana (?). Glavna moč je zasedla predvčerajšnjim Pukčeng, okoli 80 milj Beverno cd Gensana. (To poročilo je jako neverjetno.)
Avstrijsko sožalje.
Petrograd, 18. marca. Avstrijski cesar in avstrijski zunanji minister Golu-ch ow.sk i sta izrazila ovoje sožalje povodom smrti Makarova.
Liaojang,
taborišče Kuropatkinovo, je staro mesto. Kitajci trdijo, da stoji že 2000 let. Zdaj šteje poleti do 80.000 prebivalcev, pozimi pa jih mnogo odpotuje. Danes je Liaojang lepo mesto ki trguje z deželnimi pridelki man džurskimi. Trgovci so večinoma kitajskega pokoljenja, ki so pa že večinoma pozabili svoj rodni jezik. Mesto je zidano v pravil nem kvadratu, katerega vsaka stran je dolga okolo dve vrsti — nekaj več kot dva kilometra. Ako bo v kratkem Harbin upravno središče Mr.ndžurije, bo pa Liaojang gotovo postal glavno trgovsko mesto te dežele. Mesto obdajajo štirje stari zidovi, kateri imajo Sest vrat.
Skrydlov.
Petrograd, 19. aprila. Admiral Skrydlov je došel sem ter bil slovesno sprejet.
Pariz, 19 aprila. Iz Petrograda se poroča, da se je vršila v prisotnosti Skrydlova pod predsedstvom velikega kneza A 1 e k s i j a konferenca mornaričnih ve-ščakov.
Togo
London, 19. aprila. Admiral Togo jo odgovoril na mikadovo čestitko radi zadnjega uspeha, da no bo preje miroval, dokler no uniči še ostalega ruskega brodovja.
Namestnik Skydlova.
Petrograd, 19. aprila. Admiral Gubanskov, predstojnik tehničnega odseka v mornariškem ministrstvu, je imeno-
van za vrhovnega poveljnika šrnomorakegs brodovja na mesto Skrydlova.
Baltiško brodovje.
Petrograd, 19. aprila. Polkovnik Brcenko je dobil nalog, z nekolikimi ladjami poiskati pot za baltiško brodovje skozi Ledeno morje in Behringov preliv do Vladivostoka.
Sodba nemškega vojalkega lista.
Berolin, 19. aprila. O položaju na bojišču na kopnem piše »Militiif-Wochen-blatt« sledeče: »Odlašanje mobilizovanja japonskih čet in njihovega prevoza postaja vedno bolj nerazumljivo. Le hitra ofenziva bi zamogla Japonski prinesti nadvlada na bojišču. Le tako bi lahko Japonoi potisnili svojega mogočnega nasprotnika proti Harbinu in vzpodbudili omahujočo Kino. Sedaj je že dvomno, če bosta prva in druga japonska armada zamogli uspešno napasti r Mandžuriji zbrano rusko armado. Vsaj naloga japonskih voditeljev je postila mnogo težja, kot bi bila. ako bi Japonci preje pričeli z ofenzivo. Rusi so, kakor sa zdi, proti Jalu odposlali le nekaj konjenice in tretjo vzhodno-sibirsko divizijo strelcev. Kakor se kaže, se liu3i ne pripravljajo na noban resen odpor ob reki Jalu«.
Očividec pripoveduje o nesreči »Petropavlovskega".
London, 19. aprila. Neki znamenja-dajalec, ki je stal na mostu „Petropavlovska«, ko se je ladja potopila, pripoveduje sledeče: Listal sem po knjigi za znamenja. Zadnji admiralov signal je zapov6dal torpedovkam, naj sa umaknejo v pristanišče. »Petropavlovsk* se je pomikal zelo počasi. Kar naenkrat se je ladja močno stresla. Nato sem slišal tri močne poke drugega za drugim. Skočil sem k vratom do krmila, toda nisem mogel do njih. I I tel sem toraj k oknu ter skočil skozi okno. Lidja se je nagibala na stran in bati se je bilo, da se vsak čas potopi. Na mostu sem zapazil s krvjo oblitega častnika. Bil je naš admiral Makarov. Ležal je na obrazu. Skočil sem k njemu, prijel ga za rame ter ga skuSal vzdigniti. Ladja se je že pričela potapljati. Nastalo ie grozovito vpitje in Sum. Saočil sem v morje ter se prijel za neko plavajočo stvar Tudi jaz sem se pričel potapljati. 01 tega trenotka dal|o se ne spominjam ničesar več. Na naši ladji je bil neki star mož z lepo belo brado, ki je bil zelo dober z moštvom. V roki je držal knjigo, v katero je zapisaval, morebiti je tuli risal — bil je Vereščagin.
Sodba „Svjeta" o Makarovu.
Glede nesrefip, ki je zadela oklopnjačo »Petropavlovsk", pripominja ruski list.Svjet", da so na podoben na<5m potonile tudi leta 1S68. fregata »Aleksander Nevski", 1. 1893. »Rusalka" in leta 1897. „G.uigui*. Vzrok tem nesrečam so rusaa drznost in pomanjkanje previdnosti, bedanja izguba je sicer obžalovanja vredna, toda Rusija se ni raditega zmanjšala. Ruska vlada je po tem za dobiia migljaj za bodočnost. Smrt admirala Makarova je nenadomestljiva izguba; v njem je izgubljen pravi Rus, Človek globokega in prosvetljenega duha, energičen in hraber vojak ter izvrsten poveljnik brodovja. Rusija pa ni ub ga na odličnih admiralih. Imena Skridlov, Dubasov, Rozdestvenski govore za to. Z*1 nam je za Maiarova, toda ta smrt odličnega vojaka vendar ni nepopravljiva izguba za vojno. Makarov je dal lep izgled, hako traba služiti domovini. O a ni poznal nevarnosti in ni računal ž njo.
Občni zbor obrtne zuriruge ? Aoveiii mestu
se je vršil v nedeljo, 17. t. m., popoldne v društvenih prostorih, Občni zbor je bil prav dobro obiskan. Novomeški župan g. pl Sia-d o v i č ie bil navzoč. Zborovanje je otvoril predsednik g. F r a n č i č , pozdravil vse navioče, posebno navzočega namestnika inštruktorja c. kr. trg. ministrstva g. dr. Blodi g a.
Običajne točke so se odobrile. O .meniti nam je, da ima zadruga 1331 kron 39 v. premoženja Rasun tega pa »ma od svojih članov 800 kron iztirjati. G. M a l o v i č je predlugal spremembo pravil, da se vsaj deloma odpravi zakotno delo in da bo v tem oziru imela nekoliko več moči. Omenil je tudi, da je žalostno, da sa še do danes ni rešila neka vloga, katero je vložila zadruga pri obrtni gosposki.
Sprememba pravil bila je soglasno odobrena.
Nato je govoril g. K r e g a r iz Ljubljane o pomenu obrtnh zadrug. Govor razdelil jo v dva dela. V prvem delu govora razlagal je pomen in pravice cehov — starih zadrug, v drugem delu govora pa je razložil ustanovitev sedanjih obrtnih zadrug, kak pomen in kakšne pravico imajo. Poudarjal je, da zadruge lahko prosijo za vojaška in druga erarična dela, snujejo lahko pridobninske zadruge in javna skladišča, zahtevajo, da so osnujejo obrtna sodišča, prirejajo razne razstave, osnujejo lahko po no;
11. Priloga 92. štev. Slovenca" dn6 20. aprila 1904.
vem obrtnem redu obligatorične mojsterske bolniške blagajne, zahtevajo tudi, da se spelje zavarovanje zoper staroat in onemogloat, dalje lahko zahtevajo, da ae bolj razvije obrtno šolstvo, da se delo po kaznilnioah omeji, zadruge lahko prirejajo za svoje člane kurze za praktično knjigovodstvo itd.
G. Franchetti iz Ljubljane je potem govoril o pomenu obrtne zveze in o ustanovitvi mojstrskih bolniških blagajn. Govornik je naglašal, kako potrebna je obrtna zveza, to je oentrala v s e h obrtnih zadrug na Kranjskem. S statističnimi podatki dokazoval je, da je v drugih deželah zadružništvo bolj razvito, nego pri nas na Kranjskem. Govoril je dalje, kako potrebna je mojstrska bolniška blagajna. Končno pa priporočal, naj občni zbor sslene, da pristopi k obrtni zvezi in pa odobri, da se osnuje mojstrska boln. blagajna. Občni zbor je soglasno pritrdil temu nasvetu.
Nato je govoril namestnik inštruktorja c. kr. okrajni komisar g. d r. B 1 o d i g o kurzu za praktično knjigovodstvo in o raz stavi vajenškth del. Povdarjal je, da bi bili taki kurzi potrebni za obrtnike, razstava va jenških del pa bi bila spodbuda vajencem. Tudi ta dva nasveta je občni zbor odobril.
Siedila je zanimiva debata. G. Malovič naglašal je, kako potreben bi bil slovenski obrtni list. Pozdravit je namestnika obrtnega inštruktorja ter naglašal, da ni g. namestnik dr. B 1 o d i g prav storil, ko je samo v listu »Slov. Narod« naznanil, da se lahko v po nedeljek od 12. do 2. ure popoldne ž njim govori. Govornik je naglašal, da novomeški obrtniki nimajo nobene stike s tem listom, veliko pa je tudi obrtnikov, ki ne bero »Slovenskega Naroda«, ampak »Slovenca« in uradno »Laibacher Zeitung«. Govornik je želel, da se v prihodnje to ne zgodi več in da se take stvari objavijo v vseh treh ljubljanskih listih.
G. K r e g a r se je pridružil temu protestu ter naglašal, da bi bil g. namestnik dr. B 1 • d i g imel več uspeha, ako bi bil to storil, kar je nagla ial g. Malovič, tako pa je pa imel z govornikom vred Bamo 3 obiske.
Nadalje je govornik naglašal, da se z višje strani opetovano pri vsaki priliki na-glaša, da se obrtniki bavijo preveč s politiko. Ta siučaj nam pa jasno kaže, da se ravno o i zgoraj politika goji, s tem da se tako važna poročila objavljajo enostransko v listu neke gotove klike. Pri vsaki taki pri liki treba pa je storiti neki sklep, da tako pokažemo in pa vsem takim uradnim osebam povemo v obraz, da tako ni prav. Go vornik predlagal je sledečo resolucijo: »Občni zbor obrtno zadruge v Novem mestu protestira, da bi zastopnik obrtnega inštrukto rata gojil politiko ter zahteva, ako zopet pride vLjubljano kak zastopnik omenjene institu cije na razpolago obrtnikom, da to naznani olicijelno vsem ljubljanskim dnevnim listom«.
V vidni jezi in razburjen je zahteval namestnik inštruktorja g. dr. B 1 o d i g be sede. Pričel je takole : Ker ni v Ljubljani oficijelnega obrtnega lista. (Klic: Zato bi pa morali vsem trem dnevnikom naznaniti!) — Dr. B 1 o d i g: S.išal pa sem od neke osebe, da se »Slov. Narod« bere. (Klic : »Ljubljan čanka« se tudi bere.)
D r. B 1 o d i g : To pa nisem vedel, da se »Ljubljančanka« tudi bere. (Klic: Vsi socialni demokratje in anarhisti berejo »Ljubljančanko«. Stnth.) Dr. B 1 o d i g : To me veseli, da se „L;ubljančanko« bere! — Obr njen proti K r e g a r j u zakliče Dr. B I o -d i g : Sploh sem Vam pa naznanil, da sem v pondeljek zopet na razpolago obrtnikom.
Kregar: To ne gre, da so komu osebno nainani, oficijelno morate to storiti in sicer v vseh listih !
Dr. B I o d i g : Malovrhu sem tudi osebno povedal. Kregar: Malovrhu, prvič ko je bilo objavljeno, niste osebno na znanili, marveč ste cfioijelno. Za prvič se gre, kaj potem z raznimi posameznimi osebami govorite, nas n;č no briga. Dr. B 1 o d i g : »Ja, to sem storil!« Kregar: Bodite pravični in nopristranski, potem ne bo tacih de bat. — Dr. B I o d i g se nato razburjen vsede.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
G. M a 1 o v i č a predlog, katerega je podpiral g. K r e g a r , da se zadruga izjavi proti ustanovitvi pomočnijske bolniško blagajne. so jo soglasno sprejel.
Soglasno bo bili v upravni odbor izvo Ijeni gg. : P i n t a r Ivan, Puč Lovro, A v s e c Josip in Doleneo Hinko. Namestnikom pa gg.: P a u 1 i n Josip in Svetec Ivan.
Štajerske novice.
d Ogenj Iz Vidma ob Savi se poroča: V nedeljo, dne 17. t. mes., je zgorela hiša
posestnika Franca Umeka v Vrbinjski vasi. Skoda ni sicer velika, ker hiša je bila le sena, ali za sedanje kritične razmere krneč icga življenja je le vsejedno žalostno. Uir.ek e hišo postavil lansko leto in letos mu je že zgorela. Kako je ogenj nastal, ni znano.
š Kurzovci Caljska »Domovina« piše: Za danes naj s slučajem, ki se je dogodil pri celjskem sodišču, pokažemo, kake bada-osti so mogoče v našem pravosodstvu. Stvar e siccr smešna, vredna, da bi jo zabeležil tak humoristični list, ali v resnici je tako žalostna, da bi so vladajoči gospodje morali razjokati nad njo V neki zadevi je zasliša-nec izjavil, da so mu v ohrambo izrečene klobase pojedle podgane. Zapisnikar je bil iurzovec, in tu vam stoji črno na belem za pisano v zapisniku, da bo klobase možgane pojedle, čegave, se se -veda ne ve, najbrž zapisnikarjeve, kajti sicer bi taka neumnost ne bila v zapisniku. Pač je res umest.io vprašanje, čamu naj bi se človek bolj smejal, ali možgane žročim klobasam, ali onim, ki pošiljajo med nas ljudi, ki so v stanu pisati tako neumnost ? Žal, da ne smemo povedati, kar si mislimo še zraven.
š Umrla sta v Mariboru hišni posestnik Feliks Schmidl in izdelovalec dežnikov Adolf Hobacher.
Koroške novice.
k Čuden slučaj pozabljivosti pri
godil se je v Prevaljih. Mož bi moral na povedati po pogrebu svoje žene imena in starost otrok. A mož, ki je bil čisto trezen, pa zelo žalosten radi izgube svoje žene, po zabil je imena svojih otrok ter ni bil niti v stanu povedati, katera hči ali sin je najsta rejši. Sele bči, kojo je poklical oče na po moč, mogla dati pojasnila
k Č. g. Fr. Ka Meško se mudi se daj iz zdravstvenih ozirov v Črni gori, od koder se povrne na svojo župnijo začetkom majnika.
k Cesarjev dar. Cesar je za po po
vodnji oškodovane prebivalce v Bistrici na Zilji daroval 2000 kron.
Primorske novice.
p Iz občinskega sveta goriškega.
V seii dne 15. t m. je poročal župan, da dež. odbor ni dovolil mestu posojila 500.000 K. — Alojzij C e j je zahteval, naj se delavstvu za praznovanje 1. maja d& na razpolago mestna godba. Ta predlog so izročili upravnemu in finančnemu odseku. — Italijanskemu »Circolo a c c a d e mico« na Dunaju bo dovolili 50 K podpore. — Olepševalno društvo ie prosilo, da se mu prepusti kos zemlje v Košar niških ulicah za napravo vrtiča. Se iz roči tehnični komisiji. — Zupan poroča da se je vložil rekurz zoper namestniški odlog glede F r i n t o v i h štipendij. Občinski svet je na to pritrdil pogodbi s tvrdko Kurz glede goriškega vodovoda iz potoka Mrzleka. Zoper to pogodbo so glasovali Faidutti, Ci ani, MoU in Makuo. Sklenili so še, da se ustanovi poseben »vodovodni fond«, ki se bo upravljal posebej. Po dolgi debati se sklene, da se šo natančno proučujejo razni studenci, iz katerih bi se dal napeljati vodovod ter se za to proučevanje določi 30.000 K iz vodovodnega zaklada.
p Umrl je gosp. Alojzij S o r č, c kr. poštar, veleposestnik itd. v Bovcu, Pogreb je bil danes
p Roparski umor poizkušan O tem se še poroča: Napadalec Franc Pregel je izpovedal: V četrtek zjutraj napotil se je od doma v Gorico. Vzel je s seboj 140 K, kateri denar je bil namenjen bratu, vseuči liščnemu dijaku. Ta denar je rabil brat, da bi se podal ž njim na Dunaj ter nadaljeval tam svoje študije. Med potom pa je izgubil denar in ni ga mogel več najti. Zaradi tega lotil se ga je obup in nameraval si je že sam sebi vzeti življenje. Potem je to misel opustil ter si lomil glavo, kako bi prišel na dru^i način do denarja. V tem premišljevanju prišel je v Cajevo krčmo in tu mu šine v glavo misel, ki je postala pozneje tudi sklep. Sklenil je namreč umoriti krČ-marja in krčmarico in se potem polastiti r.junega denarja. Čakal je v krčmi dolgo časa in ko se mu jo zdelo, da lahko izvrši avoj namen, storil je to, kar je storil.
p Oproščen duhovnik. V preteče ni jeseni aretirali so v Gorici italijanskega duhovnika don Angela Sbalchiero, ker so to zahtevale italijanske sodne oblasti. Tožen je bil namreč zaradi goljufije, češ, da je pona rejal menjice Don Sbalchuro bil je izročen italijanski sodni oblasti, in v petek se je vršila proti njemu kazenska obravnava, na kateri pa je bil spoznan nekrivim, in zaradi tega oproščen.
Dnevne novice.
x? L} u h • i a u !, 20 aprila Gospodarsko delo »Slov. Narod« je priobčil v soboto članek v reklamo za
»Mestno hranilnico« ljubljansko. Začudili smo se, da je »Slov. Narod« kar naenkrat začel gospodarsko misliti. A tudi tu mu je izpodrsnilo, da je padel v svojo staro stran karsko lužo. »Mestno hranilnico« slavi tako, kot bi to bil edini slovenski denarni zavod v Ljubljani. Oa pravi: »Krona njenega po slovanja je njen zaslužek, dobiček, s katerim bode pospeševala občekoriatno občinske naprave ljubljanske.« Mi nimamo seveda nič proti temu, ako »Mestna hranilnica« svoj dobiček, ki ga nabira iz cele dežele, uporablja za Ljubljano. A mi vprašamo: Zakaj pa liberalna stranka tako divje napada naše posojilnice na deželi, katerih delovanje je vseskozi občokoristno ? Zakaj napada druge slovensko denarne zavode, katerih namen je vendar, zbirati, ohranjevati in mobilizirati slovenski narodni kapital za naš domači gospodarski napredek ? Kajnovo znamenje noBi na čelu stranka, katere glavno delovanje obstoji v tem, da ubija gospodarske naprave našega ljudstva!
Sveta birma. Zavoljo nepričakovanih okolnosti ne bo letos sv. birme v Ihanu (23 aprila), na Brezovici (12. majnika) in v Tomišlju (1. junija). V S o r i pa se je od 26 majnika prestavila bolj na jesen.
Častnim občanom je izvolila občina Mirna č. g. župnika Franca Jai ca, ki je nedavno na lastno prošnjo stopil v pokoj. G. J a r c bo živel v Ljubljani.
—	Stavka na Javorniku Z Javor-nika, 19. apriia. Včerajšnji dan stavka je mirno minul. Delavci so mirni, ali jako na vdušeni. Sestavil sa je etavkarski odbor in podporni odbor. Danes jih poživijo tovarna na delo in delavcem grozi, da pride večja množina delavcev od drugod. Orožništvo je tudi pomnoženo, a nimr« nič posla. Kmečko ljudstvo jo za atavko navdušeno. Danes ae izroči Bpomenica ravnateljstvu kranjsko in dustrijsjte družbe.
—	Šolske vesti. Kf r je nadučitelj v Domžalah ooolel, poverjeno je vodstvo on-dotne šole učiteljici gič. Marijani J e 1 o v
š e k , na njeno mesto pa pride absolvirana učiteljska kandidatka gdč. Gabrijela Š i mene. — Gdč Margareta C a c a k , su plentka na šoli pri a?. Kuniguudi pri Mari boru, pride za provizoriflno učiteljico ua šolo v Nomški Loki, okraj Kočevje.
—	Poštne vesti. R izpisuje se mesto postnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (III/4) v Suhorju (politični okraj Črnomelj) proti pogodbi in kavciji 400 kron Letna plai5a 600 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 100 kron, uradni pavšal 150 kron in letni pav šal 140 kron za lokalno dietavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu
—	Duhovniki semiške dekanije imajo shod »iodalitatis si. Cordis Josu« dne 27. t. m. ne pa 25, kakor jo bilo prvotno določeno, v P o d z e m 1 j i. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
—	Na Žalostni gori je Blužba božja ob 6. in 10. uri vsan Marijin praznik, dalje oba binkoštna praznika in drugo nedeljo po Veliki noči in v nedsljo po sv. Jakobu. Dalje je ondi služba božja vse petko v postu. Tudi ob delavnikih je vtčkrat sv. maša.
—	Is Razdrtega. D.ie 16. aprila zgodila se jo pri nas Birašna hudobija. P o noči od 1. — 2. ure vlomili so tatje železno ograjo pri oknu velikega oltarja in vlomili v cerkev. Tam so pokradli — eden izmed njih moral je biti dobro zveden, kje da bo skriti ključi — monštranco, ciborij s svetimi hostijami, v zakristiji 2 kelih* s patenami, dragoceno moštranco, nadalje bo li satam ukradli pri oltarju Matere Bjžje 2 dri goctn. kroni. Svetih hostij nismo mogli najti. Tatov dosedaj niso dobili. L.u Istvo je silno razburjeno in od strahu pred tatovi no more spati. Škoda je velika, ker bo bile utvari drago cene. Zahvaljujemo so pa Razdrčani gospo dom, ki so dne 18. t. m. na shodu „Sodati-tatis" v Postojni darovali za napravo nove cerkvene oprave za našo cerkev. Darovali bo : Gospod dekan Gornik 32 K 70 v. Č. gg.: Andrej Ažman 10 K, Franc Gabršček 5 K, Valentin Remškar 8 K, JožtfHartman 10 K, Ignacij Okorn 10 K, Jakob Bajec 10 K, Anton Žgur 20 K. Bog jim plačaj 1
-- Nemiri na Hrvaškem. V pondeljek je odšla zopet e ia stotnija mlanterijo v Samobor, ker vladajo med kmečkim prebivalstvom veliki nemiri vsled srda nad go sposko, ki je zaprla mnogo kmetov, udele žencev zadnjega ugrela. — Km> tje so baje tudi zagrozili, da bodo poslancu Kiepachu zažgali hifto
—	Smrt na klancu V Bačajih, žup nije sv.Vid pn Cerknici ae jo peljal posestnik Vičič po hudem klancu navzdol. Padel
e z voza tako nesrečno, da si je zlomil vrat n takoj izdihnil.
—	Votivna oerkev in spomenik cesarice Elizabete v Genfu Načelnik osredn|ega odbora v Gentu, g. S. Singer, ki ima ustanoviti deželne komiteje v posameznih kronovinah, se mudi v Ljubljani, da sestavi kranjski deželni komitč. Singer je bil že pri dež. predsedniku bar. Heinu in prevzv. g. knezoškofu dr. Jegliču in drugih odličnih osebah, kjer je govoril za to patnotično pod-vzetjo, pri katerem naj bodo vse stranke zastopane. Dežolni glavar, g. pl. Detela, je ob-jubil svojo posebno naklonjenost ter je pripravljen sprejeti častno predsedništvo. — komiteju so ie pristopili gg.: baron L chten-)erg, dr. A. Sohaffar, župan Ivan Hribar, poslanec dr. I. Šusteršič in dr. Kadar se komite izpopolni in izvolijo odborniki, se ob-avi razglas.
—	Razpisana je služba sodnijskega sluge v Šnofji Loki.
—	Samomor vpričo soproga. Iz Trsta poročajo, da se je zastrupila, popivša nekoliko karbolne kislino, 361etna Marija ? i g e 1 j. Pokojna je bila omožena in je imela dva otroka: devetletnega dečka in šestletno hčerko. Zastrupila se je na last nom stanovanju na Greti štev. 2, in sicer vpričo svojega soproga, kateri jej je skušal iztrgati iz rok stekleniČico, iz katere je pila smrtonosno tekočino ter si je pri tem tudi opekel roko.
—	Zemlja se je odprla Pod strugo potoka, ki teče skozi Mleščevo v Mrzlo Polje, so je napravila velika zemBka odprtina, v katero izgine skoro vsa voda.
—	Iz Kranjske gore. (Odgovor »Na rodovemu« dopisuiku.) Dne 7. t m. jo nekdo v »Narodu« neresnično trdil, da je ustanov-nik in bivši načelnik veteranskega društva Alojzij Peter man brez vzroka dne 6. sušca zaključil občni zbor. To je po trditvi „Narodovi" storil iz jeze, ker pri volitvi na listkih nikjer ni bilo zapisano njegovo ime. Dalje je trdil dopisnik, da so bili večinoma vsi člani pri občnem zboru in da so odborniki ta*oj po odstopu Alojz Peter mana prevzeli vse društveno imetje. Vse to je iz trto zvito, istina pa je: Dno 6. sušca se pri občnem zboru niti vršila ni volitev, ker zaradi hrupa nekaterih članov še prva točka glede računov ni bila rešena. Po društvenih pravilih pa je volitev šele o s m a t o č k a. Jaz imam v svoji miznioi še danes v zavitkih 20 volilnih listkov, katere so člani ali sami prinesli, ali pa jih poslali po pešti. Na 19 liRtkih pa je zapisano moje ime, le na enem ne. Članov pa je bilo navzočih samo 22, torej ne »večinoma vsi«, kar piše »Narodov« dopisnik. Tudi imam šo danes nekatero društvene stvari v svoji hiši, to so: miza, društveno knjižice in nekaj slik. Istina je tudi, da so me ravno isti odborniki, ki jih dopisnik označuje za »Narodovce«, prišli prosit, naj ša ostanem načelnik. Ti so: Janez P o d 1 i p n i k , Tomaž Brane, Jože K o r a t n i k in še nekateri. Že dvakrat pteje sem hotel odstopiti, a vsled prošnje članov Bem ostal načelnik. Tudi sedaj bo me prosili, a se nisem udal vsled žalitve nekaterih članov. To je istina. Pristavim pa še, da je po moji sodbi »Narodov« pisec nemškutar. Veseli pa mo, ker so mi ne mere očitati, da bi bil kjo kaj izneveril ali ukradel, ali lazil po Bosni. — Alojzij P e t e r m a n.
—	Litija ob Savi. V soboto, 23. apr., prirede litijski clilttaatje v prostorih gospoda Oblaka igro »Revček Andrej-ček". Naslovno vlogo bodo igral gospod B u k š o k iz Ljubljane. Začetek igro bode točno ob 8 uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 8. uri. Pri predstavi sodeluje slavna litijska godba na lok. Ker je čisti dobiček namenjen za poravnanje stroškov novega odra, so preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor diletan-tov.
—	Predor pri Boh. Beli. Z Boh. Bele so nam piše : „Delali bodo železnico, pa ie ne bodo naredili." Tako je trdil lani 90 letni Jurij Katrin. Mož jo je deloma po gcdil. Delali so že želein co pod Zobom in zabili v tla mnogo tisočakov, a delali so zastonj, in železničarji so se marali umakniti na levi breg Stve. P« tudi tukaj si inženirji z novo progo belijo svoje glave. — Te dni jim je prišel s »m železniški minister na pomoč. Z pet so prestavili progo tako, da bo predor med Belo in Stengami nad eden km dolg — ne nad tri km, kakor je brzojav napačno poročal. — Čo bo ta predor kc-nočno obveljal, še na vemo. Kar nas je be lanskih „izvedencev", pravimo, da bi jo in ženirji najbolj pametno uganili, ko bi proga mori Balo in Bistrico kar nič no prišla izpod zemlje. Dasi imamo, kakor sploh zna no, kanrenja in skalovja v izobilju, vendar pravijo, da naš kamen ni prida za železnico. To dela pod|etnikom velike skrbi. Kakor kiti rijejo Labi sedaj tu, sedaj tam pod zemljo in zasledujejo trdi kamen, Dobili so na nekaterih krajih celo Up rudočkist marmor, a gradbeno vodstro pravi, da je le premalo trd. Treba bo torej čistega »de-
manta«, da bo nemški most trdno Bta! na slovenski zemlji. — Delavei, nad 1000 po številu, si še dosti mirni. Lihi drže skupaj kakor ena kompanija. Pred kratkim so trdili, da jih je v predoru skozi »S iko« strašil sam zelenec, katerega posebno minerji kličejo radi na pomoč. Že je bila zbrana posebna deputacija, ki naj bi šla prosit be-lanskega pretija, da jim prežene peklenska iz luknje. A ko je satan zvedel o tem sklepu, jo je sam popihal. — Slovani se ne brigajo eden za drugega. Hrvat se ne zmeni za Črnogorca in Slovenec ne za Čeha, zato robujojo laškim akerdantom. Makedoncev ne marajo naši podjetniki, boje se črnih koza Dolo razun predorov na prosti progi je po večjem izvršeno. Kdor želi videti, kako se svet »gliha«, naj pride v naš kot, ne bo mu žal.
—	Slov. plan. društvo je zazname-novalo izredno hvaležno pot iz Podlipe pri Vrhniki na vrh sv. Treh kraljev (ok. 900 m nadra. višine), kojega vkljub slikoviti legi in velikanskemu, prekrasnemu razgledu obišče vsako leto le malo prijateljev prirode. Z vrha je društvo markiralo pot doli na slikovite Rovta nad Logatcem, tako, da je poskrbljeno za siguren dohod od dveh strani. Z Vrhnike kakor iz Logatca rabi se dobre 3 ure peš. Gotovo zaslevi ta redki, znameniti vrh med slovenskimi turisti.
—	Slovenci v Gradcu Slov. društvo »Domovina« v Gradcu priredi dne 24 apr. t. I. v dvorani »zum vviiden Mana«, Jako-minigasse 3, veselico s petjem, gleda liško igro »Zamujeni vlak«, srečo-lovom in šaljivo pošto. Nastopili bodo tudi prvič tamburaši lastnega tamb. zbora. Zače-tek ob 4. uri popoldne. Vstopnina pred prodajo 40 v , pri blagajni 60 vin. — Vsebina vspereda je jako obilna in zanimiva, posebno nastop četvorice pritlikavih solistov, ki bodo nekoliko »narodnih« zapeli.
—	Šine na novih železnioah. — Meseca julija ali avgusta t. 1. se izvršijo naročila na šine za novo železniško zvezo do Trsta. Iste bodo obsegale okoli 250.000 mo za več let. Dosedaj uporabljene šine tehtajo 354 kg, ki se pa po veča pri novih na 35 5 kg. Take šine se porabijo na odprtih delih železnice, v tunelih pa šine na stol. Po teh se vozi s hitrostjo 108 km. Taka šina za tunel tehta 42 do 43 kg ter je že uvedena na črti Neulengbach-St. Polten. Te šine so jako trpežne. Poleg Sine na stol se utegne uporabiti tudi vinjol-šina, ki je težka 44'/2 kg. pa ceneja od prve. Treba pa jo še presku siti, potem se odločijo za eno ali drugo.
—	40 OOO kron maša glavni dobitek loterije za sobe grelnice. Opozarjamo ce njene bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno 23. aprila letos.
—	Občinska seja v Spodnji Šiški. (Vodovod. — Lov na dražbi. — Stavbinske zadeve.) Piše se nam: Predvčerajšnjim je bila na dnevnem redu obč. seje v Spodnji biški naprava vodovoda in kanalizacije. Ljubljana zahteva sledeče pogoje, če hoče občina iz Kleč dobivati vodo: 1. Da napravi v Klečah na svoje stroške še en vodnjak; 2 da napravi v šišenskem hribu rezervar; 3 da vpelje vse cevi na svoje stroške; 4. da plačuje Ljubljani za poprav ljanje tistih kanalov, skozi katere bode voda iz b.ške tekla; 5. da plača vodo po 5% ali pa po 13 vin. od kubik metra; 6. da vse načrte sama. plača in preskrbi. Ker so pa pogoji od Ljubljane tako pretirani, sklenil je odbor, da ostane pri prvem sklepu o napravi vodovoda. — Dalje je bila na dnevnem redu prošnja za podaljšanje lova z a 5 1 o t. Obč odbornik O i s t e r je vprašal, koliko da ee je do sedaj plače valo. Odgovoril mu je župan, da se je pla čevalo 140 K na leto. Nato je g. O i s t e r predlagal, daselov na dražbo raz piše. Omenil je. da \e za gospoda, kateri za lov ponudi 400 K in tudi več. Nato se je oglasil neki odbornik z opombo, namreč, da če se drugim lov prepust-, da bodo vae izstrelili. Gosp. O i h t e r je odgovarjal, da se tega ni bati. Nato je stavil g. Peter K o s 1 e r predlog, da naj lov ostane tistim, ki so ga do sedaj imeli in da se poviša pia čilo za 60 K na leto. Na ta predlog ;e go spod O i s t e r protestiral z opombo, da se mora gledati na to, da lov občini več dobička prinese, ne pa na to, da bi se nska tere protežiralo in občini napravljalo škodo. ObČ. odbor je sklenil, da se lov na dražbi odda. — Na dnevni red je prišla tudi pritožba hišnega gospodarja I. V o d i š k a iz Spodnje b ške, ki r mu stavbena komisija ni dovolila zidati v vrtu nove hiše ter je zahtevala, da odstopi 6 m. sveta od meje. G O i s t e r je 'zahteval od komisije, da mu ista pokaže postavo, da se mora Vodišek umakniti 6 m. Ali komi sija (župan gosp. M a u r e r, stavbeni izve denci I B u r g a r , P. K e r š i č in g. P. K o s 1 a r) mu ni mogla pokazati postave. Pokazala je pač neko postavo, toda ista le pravi, da se mora od hiše do hiše 6 m. pustiti, ako se okna delajo, pa morata oba go spodarja po 3 m. odstopiti, ne pa eden 6 m. G. O i s t e r je opozarjal, da se ves odbor pač ne sme tako osramotiti in da se mora
postavno postopati. Do sklepa pa ni prišlo, ker se je moral g. K o s I e r zaradi svojih parcel odstraniti. Naj se v bodoče ozira na postavo!
—	Zupanom občine Vel. Poljane je bil 14 t m. enoglasno izvoljen gosp. A n -tonAndolšek, ki je že tudi doslej s hvalevredno vestnostjo in skrbjo opravljal to službo.
—	Birmovanje. V nedeljo je bila sv. birma v Š nt Vidu pri L ubljani. Birmancev je bilo 119.
—	Mesto kaznilničnega višjega ravnatelja v Kopru je razpisano. Prošnje je predložiti službenim potom drž. pravdni štvu v Trstu do dne 15. maja.
—	V Polšniku so začeli drugi teden po Veliki noči podirati staro cerkev. Ljudje delajo z voliko unemo. Nova cerkev bo znotraj dogotovljena že to lt to in bo najbrže posvečena brezmadežni Devici Mariji in sicer lurški, ako bodo dovolili v Rimu. Sedaj je bila posvečena Marijinemu rojstvu. Toroj vrli častilci brezmadežne Gospe, pokažite nam dobrohotno srce in radodarne roke.
—	Izseljevanje. Brzoparnik »La Bre-tsgne« francoske družbe, (zastop. potovalna pisarna Ei. amarda), je odšel iz Havra 9. apr. in srečno došel v New York 17. aprila; vozil je 8 dni 7 ur.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Ruska zahvala.
Pričetkom seje je župan Hribar prebral naslednjo zahvalo, ki je došla iz Petrograda na izjavo ljubljanskega obč. sveta:
»Petersburskaja gorndskaja duma poru čila mnč peredbt dun 6 goroda Ljubljana iskrennuju blagodarnost za poželamje us, čoha v borbč s kovarnym vragom. Go-redskoj golova Leljanov".
Cesarjev spomenik v Ljubljani.
Najzanimivejši točki včerajšnjega dnev nega reda sta bili izvestno točki o oddaji izvršitve cesarjevega spomenika v Ljubljani, o določitvi prostora za ta spomenik in o določitvi prostora za Prešernov spomenik. Zupan je določanje prostorov včeraj še odsta vil z dnevnega reda, pač pa je obč. svet sklepal o cdriaji izvršitve cesarjevega spomenika. Občinski svetnik Sub c je poročal, da se je župan pogajal tudi z Bernekerjem, ki je proračunal stroške za svoj spomenik na 48.600 kron, dočim je Peruzzi proračunal 27 381 kron. Gospod Subic je dejal, da je Bernekerjev načrt le raditega dr bil svojo časno drugo darilo, ker je Berneker napravil osnutek na širši podlagi in se ni držal od občinskega svet« določenih mej. ObCin ski svet je včeraj sklenil, da odda izvršitev cesarjevega spomenika g. Peruzziju. Sporne nik bo iz laškega marmorja.
Napisi bodo letnice, ki bodo spominjale na potres, na obisk cesarjev in na sestanek slovenskih županov. Napis »blovenska ob čine« pa bo pričal, kdo je postavil sporne nik. Postavljen mora biti spomenik do dne 10. maja 1905, ko bo desetletnica cesarjevega obiska.
Obžalovati je le, da Peruzzijev sporne nik m prav nič lep m nič zanimiv. Berne kerjev bi napravljal ves drugačen vtisek in bi bil res kras Ljubljani, ker je nakaj po sobnega. Bernekerjev načrt predstavlja rod bino sredi razvalin, kateri podaja cesar roko v pomoč.
Olepšan Marijin trg.
Občinski svet je sklenil kupiti Schffcarjevo hižo na Marijinem trgu za 60 000 kron, Mayarjevo staro hišo, ki stoji poleg te hiše pa za 40 000 kron. Plača se i z v s e u č i liškega zaklada.
Hiši morata biti izpraznjeni do 1. maja 1905 magistrat se pa zavezuje hiši v šestih tednih podreti in ondi za vedno napraviti t r g.
Trgovec g. Urbano je poslal izjavo, da v ta namen daruje mestu 1000 kron.
Stavbinske zadeve. — Razne stvari.
Občinski svet je odločil : Katarina Su bernik mora svojo barako nasproti topni čsrski vojašnici podreti do dne 8. maja. — Mestni elektrarni se da stavb nsko dovoljenje za Egradbo nove delavnice in skladišča. Iz jemno se tudi pritrdi, da jo ta stavba ondi lahko enonadsprotna. — Pri otroški bolnioi rresto napravi ograjo. Strcški bedo znašali 4767 K 40 v. Dela je občinski svet oddal tvrdki Faleschini in Fr. Pilko. — Na bivšem DI Cjtt:>?em svetu ae pr. da 527 kvadratnih mrtrov za 4000 kron g, K a e t e I i c u, blagajniku »L;udske posojilnice« in ss mu dovoli, da sme ondi zidati vile, ne da bi se dotikala kake druge stavbe. — Sprememba parcelacije oddelka IV. škofi skega posestra pri sv. Petru so odobri, istotako prošnja z« podparcelacijo stavbišča Zuschkovih dedičev v S dnijskih uHcah. — Za pokladanje cevi po novih ulioah okoli projektovanega po slopia za drugo državno gimnazijo se odobri 13.160 kron.
Obč. svetnik g. Lenčo je izrazil željo, naj bi se posredovalo, da se sedaj, ko je zid pri bv. Petra cerkvi podrt, podrl tudi zid ob škofovem poslopju. Zupan je dejal, da se to zgodi, ko nastane ondi nova cesta. — H Sni administrator Janez Stritar in Marija Zadel sta bila naknadno Bpre-jeta v obč. zvezo. — Predlog g. V e 1 k a • vrha za drugačno zaračunavanje porabe vode, je bil odklonjen. — Cesar Fran Jjže-tovo ustanovo za realce je obč. svet podelil realcu IV. real. razreda Leopoldu S t e r 1 e -kar ju. — G. Jos. G o r u p ae je brzojavno zahvalil na čestitki županovi povod m njegove 701etnice.
Slovenščina v vozovih drž. železnice.
Glede proziranja slovenščine pri napisih v vozovih državne železnice je sprožil prav umesten predlog obč. svetnik g. dr. Triller. Protestu se je pridružil ves obč. svet. Res je, kar je povdarjal dr. Triller, da je vodstvo državne železnice pričelo iztiskati slovenski jezik iz javnega prometa.
V vozovih, kjer se vozi 99 odstotkov kakega prebivalstva, ki nemščine ne razume, so celo varnostni napisi samo v nemščini. Ustvariti se hoče morda glede na novo železn cD kak prejudio, ali b« pa hoče izbrisati pri tujcih vsak vtisek, da se vozijo po slovenski zemlji.
Predlagal je, naj občinski svet protestira proti takemu praziranju deželnega jezika, kar ovira tudi rednost prometa ter za hteva na vseh železnicah po slovenski zemlji popolno enakopravnost slovenskemu jeziku.
Ta proteBt in zahteva se sporoči želez niškemu ministrstvu in ravnateljstvu drž. ie leznic v Beljak.
Nekaj je pa občinski svet pozabil! Poslati protest poslancu ljubljanskega mesta dr. Tavčarju, da kot upravni svetnik dolenjske železnice niti s prstom ne migne, da bi v vozovih dolenjskih železnic bili slovenski napisi. — Dokler narodno napredna stranka tam, kjer ima moč, ne stori ničesar za obrambo slovenščine, am pak jo v smislu slovensko-nem-ške liberalne zveze izdaje, tudi take izjave, ki so menda bolj za parado, ne bodo imel« uspeha. Dejanja, ne btsede, gospoda!
Društvo »Pripravniški dom" bo imelo prihodnji četrtek, 21. aprila, svoj letni občni zbor ob 11 uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cenene zemlje. Avg. Simnec pekovski vajenec pri pefcovikem mojsttu F. Pauerju na sv. Petra cesti št. 48, je bil danes zjutraj aretovan. Zasačili so ga, da je kradel svo jemu gospodarju žemlje in jih nosil vojakom v vojašnic j in tudi strankam po hišah ter jih prodaja! po 2 v. Denar je spravil v svoj žep. Tudi dvema pomočnikoma je pobral denar. Kradel je ves čas, odkar je bil pri Pauerju, t. j. od 20 svečana t. 1. naprej. Policija je nepoštenega vajenca izročila dež. sodniji.
Laški delavci. Vč?raj pripeljalo se je 150 laških delavcev v Ljubljano. Od teh jih je ostalo 80 v Ljubljani, 70 se jih je pa odpeljalo v Kočevja. — Na Dunaj se je odpe ljalo včeraj skozi Ljubljano 100 laških delavcev in ravno toliko tudi v Budimpešto.
Pogreb umrlega g spod3 vodje zem ljiške knjige v pok., g. Jakoba Kavčiča, ja bil včeraj popoldne jako lep. Udeležilo se je pogreba mnogo dostojanstvenikov in občinstva iz najodiičnejših ljub lianiških krogov. Opazili smo tudi deputa cijo »Ljudske kuhinje«, katere marljiv in požrtvovalen odbornik je bil več let blagi pokojnik. Sveta maša zadušnica se bo brala jutri cb 10 uri dopoldne pri frančiškanih. — Pcgreba gostilničarja gosp. Andreja Zajca se je udeležilo tudi veteran ko društvo.
Na Tirolsko je odpoto\alo včeraj 100 delavcev. Delali bidejo pri železnici.
V Ameriko se je odpeljalo včeraj 31 iz seljevicev s Kranjskega.
Potrjenih je bilo včeraj eamo 27 mla-
deničev.
Potresno tresenje, ki je imelo približno v Makedoniji svoje središče, jo včeraj ob 7 uri 16 min. zvečer zopet z»b?!ežila tukaj šnja ooazovalnitia potresa.
Koncert za člane ljubljanske društvene godbe se vrši jusn, v ČPirtek, 21. t m , v restavracijskih prostorih »Narodnega D ima«. Znčetek ob pol 8 uri zvečer Nvilani pla čajo vsi'p lino 30 vinarjev.
Izgubljeno Na Mostnem trgu izgubila je dne 16. t. m. slufkinja JuHjan« Tratnik sta nujoča na Mestnem trgu at, 27, rujavo us njato denarnico z vsebino 5 kron — V Littermannovem drevoredu pozabila je na klopi poatrežnic* F. Wrusiova, stanujoča v Dalmatinov h ulicah št. 5, denarnico, v ka teri je imrla nad 19 kron denarja.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 1. do 14. aprila je dela iskalo 26 mo ških in 89 ženskih delavcev. Dalo je bilo po nudeno 24 moškim in 110 ženskim delavcem; v 65 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan.
do 14. aprila je došlo 801 prošnja za delo in 805 deloponudeb, v 473 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 1 siadščičar, 1 mlinar, 1 kovač, 3 trgovski sluge, 1 hotelski b uga, 2 koči jaža, 12 konjskih in kmečkih hlapcev, dva vrtna delavca, 3 dninarji, vajenci: za trgovino in pekarijo, ženske: 3 Šivilje, 5 natakaric, 1 flna sobarica, 5 kuharic, 8 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom, 3 gostilniške kuharice, 6 gcstil. deklic, 6 defcel za kmečko delo. — Službe iščejo, moški: 1 stavbeni polir, 2 skladiščnika, 1 plačilni natakar, 2 graščinska vrtnarja, 3 pisarniški sluge, 2 hišnika, 2 slugi, ženske: prodajalke za mešano in specerijsko stroko, konditorija in začetnice, 2 gospo dinji in drugi poBli. — Posredovanje stanovanj in mesečnih Bob. — Pis menim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Poročili se bodo gg.: dr. G a b r i j e 1 P i c c o 1 i, lekarnar, z Angelo P i o -c o 1 i iz Trsta. Monter mestne elektrarne Martin Tabor z gospdč. Matildo L o b e. Voznik mestne električne železnice Martin Orehek z gospdč. Marijo Krivec.
Izpred sodišča.
Iatpred deielnega sodišča.
Povožen Btare c. 27. decembra 1903 zveler okoli 9. ure je našel Anton Plečnik v HotederSici na cesti ležečega povoženega človeka, katetega so takoj spoznali, da je to občinski revež 71 let stan Anton Pivk. Cez dva dni je umrl. Tega dejanja sumljiv je bil Anton Nagode, posestnik v Gorenji, katerega je pa sodišče oprostilo. — Na dinamitu spal. Marko Bičenič iz Brinja, železnični delavec na Ročici, je stanoval v leseni baraki Simč.čevih bratov. Ne-cega dno sa ženske zapazile, da si Bičenič ovija noge v razrezano njim lastno postelj Bko rjuho, in ker je izginila tudi obris&ča, preiskovale so obdolženčevo posteljo ter v svoje začudenje našle pod posteljo v neki vreči precejšno množino dinamitnih patron in kapgelne, 1 kramp in kladivo, pod slam-nico njegove postelje pa užigalne vrvice. Ukradeni dinamit je bil last delodajalca Omera Brunija. Bičanič ne taji, da bi bil rjuho vzel, odločno pa taji tatvino dinamita in pravi, da mu je to nekdo podvrgel, in če bi bil on to vedel, da se nahaja tako nevarno streijivo pod njegovo posteljo, bi za vse na svetu ne nočil v baraki. Temu za govoru je sodišče \erJelo in je Bičaniča ob sodilo le zaradi vzete riuhe na 48 ur zapora.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Nemiri. Stavkujoči delavci tovarne za krtače v Debreoinu so imeli 17. t. mes. shod, katerega pa oblaBtva niso dopustila. Stavkujoči delavci so nato šli skozi mesto, razbili svetilke in obmetavali mestno hišo s kameni. Ker policija ni zadostovala, poklicano je bilo vojaštvo. Tudi vojake je množica obmetavala s kamenjem. — 19 d e -k i i c utonilo. I* Budimpešte se poroča, da je v občini Kovač v Grarii vtonilo 19 deklic. Le pet se jih je rešilo. Do sedaj so po tegnili iz valov 11 trupelj. — Silna bora divia po Trstu. Napravila je veliko škode. Neko deklico je vrgla v morje, a so jo mornarji rešili — Plaz jih je podsul. Iz Briga (okraj Wallis) se poroča, da je v vaBi Grengiols podsul neki plaz 5 hiš z 20 esebami.______
Telefonska Kn brsojavra poročila.
Stavka železničarjev na Ogrskem.
Budimpešta, 20. aprila. Ker je vlada izdala naredbo, s katero prepoveduje usluž-bincem državnih železnic, udeleževati se shodov, na katerih se razpravlja o zboljšanju plače, se je pričel štrajk. Kljub vladni prepovedi in grožnji, da bo vsak, ki se shoda udelež^ discipliniran, se je pripelj&lo sem na stotine železničarjev, da se udeleže skupnega sh da.
Budimpešta, 20. aprila. (Kor. urad) Po vseh ogrskih državnih železnicah je stavka železniških uslužbencev. Radi tega je ustavljen na državnih progah vos promet. Noben vlak ne vozi. Danas z:u traj je onentni vlak od Budimpešto do Dunaja vozil le kct posebni vlak. Iz Budimpešte vozijo dmies le vlaki južno železnice.
Budimpešta, 20. aprila. Državni železniški uslužbenci so naznanili vladi, da vladno predlogo o zboljšanju njihovih plač smttUajo nezadostnim in da z&htorajo, da se izvrše vse zahteve, ki so zabeleženo v njihovi spomenici.
Budimpešta, 20 aprila. (Kor. urad.) Odbor stavkujočih je včeraj dal drž. žel ea
niškim uslužbencem brzojavno naznanilo, naj v polnoči zadrte v postajah vse vlake. — Orientni vlak Carigrad Pariz je kljub temu, de tudi nekoliko pozneje, odšel.
Budimpešta, 20. aprila. Tu se je pri iel štrajk točno o polnoči. Čuvaji na premi-kališčih so pogasili vse luči, izvzemši »semafor«. Železniški stroj, katerega je hotel aek vlakovodja pripeljati v postajo, se je moral ustaviti, ker se je več sto Strajkujo« čih vleglo pred stroj.
Budimpešta, 20. aprila. (Kor. urad.) Policija je storila obširne priprave, da prepreči dohod železniških uslužbencev v Budimpešto in razrušenje kolodvorov. Od 450 sagrebških železniških uslužbencev, ki so došli z lokalnim parnikom, jib je bilo 350 aretiranih, ker so s svojim dohodom nastopili proti prepovedi vlade. Vest o tej aretaciji je povzročila veliko razbur jenje. Ko vsi aretiranci povedo svoja imena, bodo po odgonu odposlani domov.
Budimpešta, 20. aprila. Osebni promet na Dunaj se vrši z ladjami. Tudi železniški brzojav je pretrgan, tako da tu ne vedo o usodi posameznih vlakov. Prostor, kjer bi se imel vršiti shod železniških uslužbencev, so policaji in oroiniki zasedli.
Budimpešta, 20. aprila. (Kor. urad) Železniški polk je na poti sem, da vsaj de loma vzdrži promet. Cene živil so že znatno poskočile, a s> podraie še bolj.
Budimpeš'a, 20. aprila. Izvršujoči od bor železniških uslužbencev je hotel k prometnemu ministru, a minister odbora ni hotel sprejeti.
Zagreb, 20. aprila. Po vseh postajah zagrebškega prometnega ravnateljstva se je danes zjutraj pričela stavka železniških uslužbencev.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 20. aprila. Ruska čuječnost je zopet preprečila napad na sibirsko želez nico. Ruski vojaki so ustavili mongolsko karavano, pri kateri sta bila dva v mongolska trgovca preoblečena Japonca, ki sta hotela železnico poškodovati z bombami.
London, 20. aprila. Japonci dolejo naporno, da hitro spravijo na Korejo še dve divizij'. 120 japonskih transportnih ladij je zaomt 1» taponske luke.
London, 20. aprila. Iz Soula so poroča, da izkušnjo japonske oblasti z vso strogostjo izvesti zdravstvene predpise, ker ravno na ta način sa upajo zatreti veliko epidemijo. Poroča se, da so Japonci že sezidali v severni Koreji izredno močne trdnjave v varstvo pristanišč m železnice.
Tokio, 20. aprila. Župani iz Tokia, Kiot«, Oiake, Nagotje, Jokohame, Kob in Nagasakija so izdali sledeči razglas: »Župani najvažnejših japonskih mest zatrjujemo na razna vprašanja, da vlada v notranjosti japonskega cesarstva popolen mir. Na Japonskem je v armadi tisti red kot v vojski. Trgovci in popotniki, ki hočejo priti v našo deželo, ne bodo zadeli na nobene težkočo in nevarnosti. Promet na morju je neoviran Japonska in njeno brodovje leži v vojskinem torišču, toda vspehi japonskega brodovja ščitijo državo pred sovražnimi napadi!«
London, 20. aprila. K reki Jalu prihajajo neprenehoma ruske čete. Mad Antu nom in Kuilenšangom je že okoli 15 000 Rusov. Kot glavno taborišče so si izbrali Ngansanšian. Japonsko bombardiranje od 15. t. m. je razrušilo zapadni del Liate-šiana.
Žužemberk, 20. aprila. Včeraj ob 11. uri dopoldne je v Hinjah ogenj tridesetim posestnikom uničil vso. Nesreča velikanaka, beda velika. — Županstvo.
Dunaj, 20. aprila. Do V»L ure so se v drž. zboru dobesedno čitale došle uloge, na to so se vršila poimenska glasovanja.
Dunaj, 20. aprila. V ospredju parla mentamih dogodkov stoji nasvet, naj namestu prvega čitanja proračuna pride v razpravo prememba poslovnika. Od pogajanj je odvisno, ako se predlog vloii še v današnji seji. Parlamentarne komisije Poljakov in Čehov so imele posvetovanja. Tudi Jugo slovani so imeli posvetovanje s Čehi.
Dunaj, 20. aprila. Načrt zakona z a razširjenje tržaškega pristanišča določa: I. Za novo pristanišče pri
Sv. Andreju in za lesno skladišče z obrežjem pri Skednju se določi 46 milijonov kron. II. Zato se dovoli finančnemu ministru najeti dolg na ne več kot 4%.
Dunaj, 20. aprila. Poslaneo Povše je vložil nujni predlog za podporo pogorelcem v Vrhu ia za podpore vsled ognja oškodovanemu posestniku Kordanu v Ravnah.
Zagreb, 20 aprila. Urednik napovedanega katoliškega lista dnevnika bo svoječasni grško-katoliški župnik in urednik lista »Hr vatski Branik« v Mitrovioi, R e 1 i č ; zdaj se mudi v Ameriki. Poslanec dr. H a r a m -b a š i 6 bo le glavni sotrudnik.
Zader, 20. aprila. Tu so pričeli štraj-kati zidar|i. Z«htevajo, da se jim plača zviša za 25 olstotkov.
Društva.
(Telovadno društvo »So kol« v biflki) bode imelo svoj prvi izlet v društveni opravi v nedeljo, dne 2 4 t m, čez Dilnice v Št. Vil in mimo „Slepega Janeza" nazaj v Š sko. Sokoli odkorakajo iz društvena telovadnice ob pol 3 uri popoldne. Primeren odmor bode v Podutiku pri Vodniku, kamor se člani in prijatelji društva uliiidno v»hno.
Meteorologl6no porodilo.
ifiSlna nad morjem 3( 62 m, srednji iračni tlak 736 0 m d
5 Cm opa-5 1 »Tanja	Stuj« barometri. »	Temperatura pn Col»l|ii	VetroTl. 1	Neb.	11» rt 9 ■sa. O- .
19| a. zvee.	Ci7'0 | H 1		sr. jvzti. |	Obl.	
oni 7- *Jntr-|2. popol.	73o-' 735-4	7-1 87	sl. jjvzh. |	» dež	0-0
Srednja vžerajSnja temperatura 10'4', normale 10.41,
Zahvala.
(598 1—1
Za obilno spremstvo pri pogrebu umrlega čast. gospoda
Franč. Belšaka
izrekamo vsem čislanim udeležnikom pogreba našo najiskrencjšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini ljubljanski, posameznim re-dovom in šolskim zavodom: marijanišču in „Lichtenturnu", kakor tudi društvu Marijinih otrok in vsem drugim, ki so — navzlic slabi poti in obilnemu dežju — spremili dragega pokojnika na grobišče. Vsem najiskrenejša zahvala.
Ljubljana, 19. aprila 1904.
Misijonska družba sv. Vinccnc. Pavlj.
WSm%mmm
mmm
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje v bolezni in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, sina brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Andreja Zajca,
gostilničarja,
izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Dalje se zahvaljujemo č g. župniku Malenšek-u za podano zadnjo tolažbo, slavnemu veteranskemu društvu in go-stilničarski zadrugi za darovana krasna venca in tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in vsem, kateri so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na zainji poti.
Ljubljana, dne 20. aprila 190i
Žalujoči sorodniki.
Ker nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, usojam si tem potom izraziti skupno svojo najsrčnejšo zahvalo vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse dokaze gin ljivega sočutja ol) bridki izgubi našega očeta, tasta ia starega očeta, gospoda
Jakoba Kavčiča
kakor tudi za krasne darovane vence in mnogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu dragega nam pokojnika.
694 1-1
Naznanjave sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naš pre ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod
• ••	v
izii Sorc
c. kr. poštar, veleposestnik i. t. d.
danes ob 3. uri popoldne po kratki in mučni bolezni v dobi 80 let v Gospodu zaspal.
Pogreb bo dne 20. aprla 1904 ob 3. uri popoldne.
Bovec, dne 18. aprila 1904.
Miroslava Sor6, soproga. — Ka rollna Omayer, sestra.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogač ar j ev trg. wm~ Ta teden
Slikoviti 695
Salzkammergut.
Dva pridna 69i 2-1
mesarska pomočnika
se sprejmeta takoj ali prej ko mogoče. Sprejme se tudi priden fant za
mesarskega vajenca.
Naslov se izve v upravništvu tega lista.
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
W železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
====== napravo in popravo različnih strojev ==
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih trmisinisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
krile, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe ia vodo itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—10
n:

G
			
	CTQ		
	O		3
	t/5 <	(V	
	.< 3	"X	O
	JU ■v	3	r>< cr
	2.-a n »	O	<
	W T!		w
	o -t TO«' C/l w	03	cr
			"O
	e*- JB <	=r	-t »
os	t/>< —	o	<
CD CJ,	- t—..		n
	NJ C : cr		n"
1		O	O.
H4	M S		3 O
ca
a.1
V)
-a
'3
trn
o
C3 M
ca
Kdor Jeli biti postrežen z dohrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na Že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
V
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbo prvih tovarn „Umnn"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c kr dolarske železnice, trgovina ^s kolesi in
šivalnimi stroji
Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švici naknpljene žepno uro, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v trauao izrezanih omaricah.
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledč izbere, ker so v zalogi o 1 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Me prehrane cenel
Dalje priporoča bogato sortirano zalojo v pravevn ali ohlna srebrn namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah, Jako primerna in porabljlva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
265 11

Zahtevajte pm nakupu
chicht-ovo štedilno milo
mmmmmmm

!M
6/1 60-1
680 3-2
Ono je
IC zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi.
1
Pere izvrstno.

z znamko ,Jelen".
Kdor hoče dobiti zares jam ceno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".

y A 4 %/
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!
Smrekov brusilni in celulozni

fi.
Dr v. Foedransperg
se redno kupuje v vsaki množini.
Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „L. W 1000" na upravništvo tega lista.
žMitfliiiMfiM
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna «»
strešna opeka,
zidovje itd.
ordinira
od 15. t. m. naprej
dopoldan od 8. do 11. popoldan od 3. do 5. ure
669 3-2
Sv. Jakoba trg št. 7 -sas
Anton Presker
Eretoanje že v soboto!
Glavni dobitek
Kron 4©a©©€S Kron
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini, v izdelovanju vsakovrstne
duhovnike oblek«
iz trpežnega In solidnega blage po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo
zalogo
= izgotovljene oblake
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenafc
wmmmmmmmmm
rceoc in 5 5trcji narejena,
dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita. Ig-Draga.
Srečke za sobe gredice
po 1 krono
priporoča
J. C. MAYER
v Ljubljani.
Efektni dobitki se ne izplačajo v gotovini.
Učiteljica otroških
A	677 3—2
vrtov
izvežbana v slovenskem in nemškem učnem jeziku
želi privatne službe pri kaki spoštovani rodbini. — Ponudbe se bodo uljudno sprejemale: do 15. maja 1904 in sicer pod naslovom: „M. P. 223", v Ljubljani, poste restante
r
Stanje ilog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
fiajbofjša in nalsigurnelža ---
prilika za šfedenjei ## j ^narni promet v leta 1902: ---—i- | čez 32 milijonov kron.
Preje: Gmdišee št. i,

JILNIC
sedaj: kongresni tvg št. 2, L nadstropje

obrestuje po
sprefsma hranilne vlo$e vsak delavnik od ^10 brez	odbitka, tako, da sprejme
8. ure zjutraj do 1 ure popoldan ter Jih	2 Q v!<>žnlk od vsacih vloženih 100 K
čistih - 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni piromet V 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so požtao-
feranilnične peložnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
51D 14—4	predsednik.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin.stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik ▼ Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in ebrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovio, zasebnik Ln blagajnik „LjucL pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
fg&r Nakup in prodaja ms
vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd.
Zavarovanja ia zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako »rebanje. Knlantna i i v r fl i 1 c t narožll na torti.

Menjarična delniška družba
E BCU 11"
I., Mfoifcsile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
fflavnlo.	134 320
lidajaielj.M ožgovMii iridaik: »r. !|itcl| lltalk,
lisk »Katoliike Tiskarne« ».Ljubljani.