Naročnina Pnevnn Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meveCno 33 Din nedu laka lzdn|a celole no vJugo-slavili SO Din, za Inozemstvo tOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1 50 In 2D,veC|l oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din. v urcflnllkcm delu vrstica po tO Din □ Pri ve~jei л a norocilu ncpust Izide ob 4 . ■ .41 rožen pondeima ln dneva do prazniku lIrednlštvo /e v Kopitarjevi ulici š t. 6 III Vohopiitl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre.emafo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329 Pred otvoritvijo. Danes se zbero v Ljubljani in Mariboru od slovenrkcga naroda izvoljeni zastopniki, da otvorijo oblastni skupščini, ki jima je vidov-danska ustava naložiia skromen delokrog samoupravnih poslov v Sloveniji, SLS jc v principu proti tem samoupravam, ker slone na centralističnem državnem osnovnem zakonu, ki ga kot obstoječ zakon priznavamo, smo pa po svojam programu proti njegovim temeljita. Ta zakon je zami slil oblastne samouprave kot izvršilno orodju centralistične državne uprave in jim zato priznal samo naredbodavno oblasf namesto zakonodajne. Narode in dežele |e raztrgri, da v smislu centralizma vse poenoti in uniči vse narodne in zgodovinske tradicije. Samouprave same pa je popolnoma pcdredil finančnemn ministru, brez katerega sc bodo komaj megie ganiti. To se v načelu protivi duhu in smernicam SLS, njenim narodnbn in kulturnim podl-?gam in njenemu derr.Jvbratično-avtono-rolslitucmu pojmovanju države. To principi-jelno stelššče SLS je netzpremenljivo, naj bo stranka v opoziciji ali v vladi. S tega stališč» gledamo tudi na samouprave, ki jih je uzakonila z vidovdansko ustavo radi alsko-demo-kratska, oziroma samostojnodemokratska vlada, ki je izdala o njih poseben zakon, dočim jih je oživotvorila vlada radikalov in radičev-cev. Je torej tuj io. nebogljen otrok, iz neslovenskega duha rojena pokveka, ki jo mora zdaj večina SLS vzeti v rejo it: dostojno oskrbovati . Ker jc po starem pregovora nekaj šc vedno boljše kot nič, moramo tudi te samouprave, ki jih zaenkrat nc moremo izpretne-niti, sprejeti takšne, kakršne pač so po glavni zaslugi Pribičeviča in Žerjava. Slovensko ljudstvo je dobro čutilo, koliko ie odvisne od lega, ali bo vodstvo teh samouorav v mcj*h centralističnega zakona v rokah SLS a!i pa v rokah njenih nasprotnikov. Ako bi bili dobili oblast nad samoupravami slovenski po-mr.gači centralizma, bi jih bili še bolj izkvariii in še tiste rahle sledi samoupravnosti, ki jih imajo, iz njih izbrisali, dočim bedo samouprave pod vodstvom SLS po vztrajnem delu počasi lahko pripravile pot k pcp~!ni zakonodajni avtonomiji, tako da se bo iz dveh oblastnih skupščin polagoma mo;>lo razviti eno politično, kulturno in gospodarsko znstops'vo združenega slovenskega naroda. Pa tudi p stališča praktičnih gospodarskih nalog, ki jih imajo samouprave ped nadzorstvom centralizma v skromnem obsegu vršiti, je velikega pomena, da so v rokah stranke, ki ji je poštenost vodilo vsega javnega delovanja. Slovenija bo vsaj toiiko srečna, da njena samouprava pod večino SLS ne bo nikoli postala kotišče kakšne korupcije in da bo vsaj v ozk h mejah, v katerih se sme gibati, delala v splošni javni blagor. SLS prinaša v oblastni skupščini svoje bogate izkušnje iz preteklosti. Dasi so bili deželni zboriv v bivši monarhiji prava zakono-davna politična telesa, ki jim je do irdsraLv-nega značaja manjkal samo en korak, je bilo od večine veliko odvisno, kako so se v tem pogledu izdejstvovala. Čc se oziramo na to, moremo s ponosom reči, da je SLS tudi v monarhiji pod idejnim vodstvom dr. Kreka pred-njačila vsem drugim v svoji vztrajni borbi za oresničenje čimvečje narodne avtonomije. Kranjski deželni zbor je šele pod večino SLS postal to, kar je neposredno pred vojno bil: vsega uvaževanja vredna reprezentanca Slovencev, ki je imela velik političen pomen, dočim je pod liberalci bil samo igrača v 'rokah nemškega barona Hema. Tudi v oblastni skupščini v novi državi bo SLS prinesla tega duha, ki stremi po čimvečji politični in gospodarski samostojnosti, kakor pripada demokratično vzgojenemu narodu, ki koče državi svobodno služiti. Poslanci SLS, ki jih je slovensko ljudstvo po ogromni večini v oblaslni skupščini izvolilo, so tudi po svojih osebnostih trden porok, da bo samouprava v slovenskih oblasteh v tesnih mejah oklepajočega jo zakona storila vse, kar je mogoče, tako za gospodarsko sanacijo Slovenije, za postopni smotreni dvig njenih produktivnih sil, za izboljšanje in izpopolnitev uprave, kakor ludi v principij Incm pogledu: da se uresniči najvišji politični id al slovenskega naroda. Med našimi poslanci v oblastnih skupščinah so sami praktični ljudski delavci in borci, kakršne vzgaja samo politična šola SLS. V težavnih razmerah, prisiljeni delati po zakonih, kî jih je sklenila našim zahUvam in tcžnjcai nasprotna večin?, gredo vseeno veselo na delo s trdno odločno Pred odločitvijo o Boli Maksimoviću. POLITIčNi) ŽIVLJENJE SE KONCENTRIRA ZDAJ V OBLASTEH. — V ČETRTEK SE ZBERO VSI POSLANCI ZOPET Y BELORADU. - RADIKALI MAKS1.M0VIČA NE BODI» Pl STILI PASTI. Belgrad, 22. febr. (izv.) Na današnji s\oji seji je vlada razpravljala o ureditvi poslednjih vpra anj ki se tičejo oblastnih skupščin in njihovega poslovanja. Za del vanje oblastnih skupščin se povsod kaže veliko zanimanje. Vsi poslanci ш večina voditeljev, ki niso ne-obhudni potrebni v Belgradu, so odpotovali v svoje kraje, da bi z ra nimi nasveti in s svojo prisotnosti takoj v varelku delovanja oblastni h skupšč'n pcdnjrali nn način, ki odgovarja interesom dotičnih pokrajin. Pogajanja s posameznimi stranicami so se končala in so .-e napravili ku m promis i /a skupno delovan e. Y Ji' sni gredo muslimani y. racMčfrfVci, lako da imajo večin v v oblastnih skups.inab. Na Hrvatskem so poskušali radičevci \ tisi i' obia-teh, kje;- nimajo večine, prili v slik s samostojnimi demokrat' in doseči sodelovanje. V tem oziru so dane- dali obširno i javo. Samostojni demokrati te Hudičeve ponudbe odbijajo. Smatrajo jih samo kol pii-nanje njegove slabosti. Z ozimni n i odsotnost večine politikov ni bilo v Belgradu opaziti posebnfgu življenja. Kolikor so poslano v Belgradu, «e l.av i jo z vpraša^ em obtožn ee proli notranjemu ministru Maksin-oviču. л. "ina poslancev priznava, da. so obtožbe proti Mak-iiu lviču. v kolikor so tičejo principiclnega stališču o otrsilju. upravičene. Posebno pa se misli, da ie bil režim za časa volitev PP. v katerem ie sedel Boža Maksiniovič, takšne narave, da bi za ta nasilja Boža Maksimovie moral na vsak na-čiu odgovarjati. Ker pa ni za te slučaje konkretno ol)tožen, zalo se o njih v narodni skupščini stvarno ne ho razpravljalo, marveč samo o obt žbi. ki so jo vlož.li radičevci. Radikali poskušajo te obtožbe označiti kot pro di zavre češ, da gre za preganjanje Ma-žar v. Radikali poskušajo s tem delati razpoloženje. da bi bil Boža Maksiniovič v narodni sku ; lui tem lažjo .spci/nau za nedolžnega. Kur sy liče samega radikalnega kluba, zatrjujejo vsi meroda ni krogi, da je povsem enoten gleee le obtožbe in da bodo vsi poslanci gla-sovali proti c lito/bi radičevcev. V slučaju namreč, če bi narodna skupščina izročila Božo Maks! moviča sodišču na temelju Radičeve oloo'-be i i bil lo velik politični uspeli Stjepa-n;' lladiča katerega mu i'ifi radikali liili demokrat i ne privoščijo. ■demokrati sami izjavljajo, da so precej ec.-ia res rani na tej obtežbi. Svoje pomirljiv stališče ušajo opravičevali s tem, češ, dit bodo pozne'e vložili obtožbo proti Boži Maks imoviču radi večjih nasilij iu večjih kršitev .'.a''! na. ' ukor so kršitve, ki jih navajajo radičevci. \'si klubi pa so pozvali vse svoje poslance, d.-: se bre"pogojno udeleže seje v četrtek, na krti ri se bo odločilo o usodi notranjega nfnisiia. Dr. ku!ovec «zbolisanle kmetitstva. lîel^rad, 22. febr (Izv.) Dne 6 marca >:< bo v kmeiijskem ministrstvu vr lia konferenca o hn eljarskem vprašanju v Sloveniji. Na konferenco so povabl'eni zastopniki hmeljarskega društva in zastopniki trgovcev s hmeljem. Konferenco ji1 si lic.il kmetijski minister dr. Kulovec v svrho zboljšanja hmeljarstva МафкочеШ Išadićevi utrinki. Belgrad, 22. febr. (Izv.) V svojem poslcd-n;em govoru jc Sljepan Radič odločno nasto-pil proti zemljoradn kom in proli Puclju. To iz avo priob ujejo tukajšnji listi. V izjavi pravi Radič, da v Sloveniji ne bo več vodja Ivan Pucelj, marveč da bo prevzel vodstvo v Sloveniji sam. Potem bodo videli, kako bo šlo. Zemljoradn ke je oslro napadel, čeprav je pred dnevi goveril, da bodo sodelovali v Narodnem sel a kem 1 lubu. Z ozirom na to je zemlj i-a 'niški klub izdal odločen demanli vseh Kadicevih trditev in obenem izjavil, da ima zen lj r dniški klub glede tega jasno določeno stal šče svoje politike. Kot notianji mi-nis'.er bi bil potreben po Radičevem mnenju general, ker samo na ta način bi bile zagotovljene svebedne volitve. ! Nastop novega francoskega nostanika. Belgrad. ?2. febr. (Izv.) Novi francoski poslanik g. Dare je bil danes sprejet v svečani avd enci pri kralju. Pri tej priliki je izročil svoja poverilna pisma. Novi francoski p slanik je bil dosedaj poslanik v Sofiji. Njegovemu imen vanju se pripisuje velika poli-tičn-.i va lîo-'l. Misli se. da gre francoska politika. kar so t če Balkana, za tem, da bi se med Jugor lavijo in Bolgarijo našel modus vi-vendi, če že ne bi prišlo do popolnega zbli-žanja med obema državama. Zato se v tem oziru pripisu'e prav posebna važnost imenovanji! g. Darea. ZAGREBŠKA OBLASTNA SKUPŠČINA. v Zagreb, 22. febr. (Izv.) Jutri se bo vršila prva seja oblastne skupščine. Radičevci so sklenili, da se prične seja s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Marka, kakor je bil to običaj za časa zborovanj hrvatskega sabora. Podpredsednik skupščine bo kmet in tudi vsi trije tajniki bodo kmetje. Skupščinski predsednik bo dr. Maček. Najstarejši poslanec, ki bo otvoril skupščino, g. DumbOvič. je star 73 let. UZUNOVIČ V AVDIENCI. Belgrad. 22. febr. (Izv.) Predsednik vlade Nikela Uzunovič je bil danes popoldne od 5 do 7 v avdieuci na dvoru. Pri tej priliki je ; kralja obvestil o raznih aktueln.h vprašanjih. mm rezu Sangaj, 22. febr. Policijski guverner general Li-Pao-Čang je na krvav način v kali udušil nein're. Dal je obglavili nad sto oseb in obesiti glave na brzojavne drogove. Po mesti! je zavladala groza. Ogorčenje proli severni vladi tli na tiho tem huje. Štrajk je. narastel; šlrajka 120.000 delavcev, lo je šestina celokupnega delavstva. Gospodarsko življenje je doiualega ustavljeno. Samo pomorski promet se razvija dalje. Hongkong, 22. febr. Štrajkovno gibanje se, širi. Generalni guverner je odredil vse potrebno za varnost javnega reda. v Sangaj. 22. febr. (Izv.) Armada poveljnika mesta Šangaju izpraznuje provinrjo Če-kiang. 12.500 delavcev v predilnicah je zopet odšlo na delo. Listi pa še vedno ue izhajajo. Pošte so zaprte. Promet pri inozemskih prometnih družbah je zopet vpostavljen. v London, 22. febr. (Izv.) V Šangaju se je uprla posadka na neki kitajski vojni ladji voljo boriti sc dalje, zdaj n« samoupravnih tleh kot večina, za popolno avtonomijo Slovenije. Od le poti Slovenske ljudske stranke ne odvrne nobena sila na svetu. Moči za lo pravično borbo prosijo danes naši p-«i ici Vscvišniega, preden začnejo zakou.lo delo. in obstreljevala inozemski del mesta. Druga bojna ladja, ki je bila vsidiaua v luki, je prešla k južni armadi in bombardirala mesto Kiang-liam. Porušene so -1 hiše iuozemcev. V francoskem delu mesta je eksplodiralo Ђ granat. v London, 22. sebi-. (Izv.) Obstreljevanje Šangaju po angleških vojnih ladjah je povzročilo v mestu veliko razburjenje. V kitajskem delu mesla so izbruhnili danes nemiri. Vse ulice so polne ljudstva. Tudi stavka je le deloma prenehala, število štrajkujočih še vedno presega 100.000. Pomorski promet je popolnoma prenehal. Obsodbe po prekein sodu se Se vedno izvršujejo. Ratifikacija hankovskeua dogovora. London, 22. febr. Angleško-kantonski do-liovor glede Hankovu se je ratificiral. V včerajšnji seji spodnje zbornice sla zastopnika delavske in liberalne stranke častitala Chnm-berlainu na uspehu. Chamberlain je izjavil: O' Malleyu sem šc enkrat izrefiio naročil, na; zunanjega miivstra Cena pomiri glede navzočnosti britanskih čet, ki ima samo policijski značaj in so bile poslane zgolj v varstvo britanskih podanikov, Upam, da bodo hankovsko-iiin dogovoru v kratkem sledili drugi glede Nova rp. bo Hankovu v bodoče vodila upravo, bo sestuv- Uprava /e v Kopitar/avl ul.S,t.6 ^ Čekovni račun: i:inb1fana štev. lO.K.fO In tO.319 zu Inseratc. Sarajevo:it. 756.1, f agreb št. 39.0 ti. Urana In Vunal it. 24.797 ljcna iz Kitajcev in Angležev. Uprava v Kiu« kiangu bo imela podoben značaj. Angleške oblasti v Hankovu skliče jo dne 15. marca davkoplačevalce na občni zbor. Nato se angleška uprava razpusti in uprava koncesijskega ozemlja preide formelno v roke nove kitajske vlade. Ta ureditev ostane v veljavi dokler se ne sklene dogovor o združitvi vseh bankovskilr in drugih koncesijskih ozemelj v eno skupno upravno telo. Pri podpisu dogovora jc O' Malley zagotovil ministru Čemi. da bodo angleške oblasti vse storile, da se dogovor gladko izvede in da bodo imeli Kitajci v angleški koncesiji iste pravice kakor Angleži.. Dalje je izjavil Chamberlain, da so v teku pogajanja lucîi s pekinško vlado, nasproti kateri je dal angleški zastopnik Lampson enake izjave kakor nasproti Ceuu. Angleška vlada je pripravljena na pogajanja in si hoče ohraniti proste roke •/, vsemi kitajskimi krajevnimi oblastniki. v London. 22. febr. (Izv.) Mac Donald jo v nekem govoru izjavil svoje zadovoljstvo nad uspehi z.uilanjega ministrstva v Hankovu. Doseženi uspehi si- popolnoma»krijejo s političnimi vzori, katere je vedno zastopala Delavska stranko. Vlada bi morala vodili tako politiko že pred šestimi meseci. Naraščanje kantonskega vpliva. Berlin, 22. febr. Posebni poročevalce Frankfurter Zeilung na Kitajskem pošilja svojemu listu brzojavko iz Pekinga, v kateri pravi: Dospel, sem iz Hnukriva preko Sangaja zopet v Peking, i'o-.sodi sem ugotovil, da vpliv kanlonskega gibanja po vsej Kitajski močno narašča. Celo tu na severu, kjer je središče severnih oblastnikov, čisto jasno prevladujejo ideje juga proli brezidejnemu, popolnoma razpadlemu severu. Novi ruski poslanik nn Kitajskem. London, 22. febr Dail\ Mail javlja iz Rigi:, da je imenovala sovjetska vlada pomočnika zunanjega komisarja, g Aralova, za poslanika v Kanionu. CooHdgeîeva ra^orožitvena konferenca. Pariz, 27. febr. Včeraj sla odgovorili na Coolidgejev razorožitveni predlog Japonska in Italija Japonska predlog v ccloti sprejema pod pogojem, da se konferenca ne bo sklicala pred julijem. Italija predlog odklanja z utemeljitvijo, da se niso pritegnile tudi male sredo« inorske države. Dalic pravi italijanska nota, da bi se morala ustvariti jam Iva, da se pri mornarici prihranjene vsote ne bi porabljale za oboroževanje na suhem. Italija vstraja na neločljivosti oboroževanja n; suhem in na morju. Londonske vesti poročajo, da je tudi angleški odgovor že sklenjen in se izroči šc tekom tega tedna. Anglija Coolidgejev predlog sprejema. Ker je Francija že odgovorila v negativnem smislu, ostanejo za predlog samo Amerika, Anglija in Japonska. Coolidge namerava skleniti razorožitveno pogodbo v treh v Washington, 22. febr. (Izv.) Note. italijanske vlade, s katero odklanja ameriški razorožitveni predlog, je sinoči bila izročena, DE PINED0 DOSPEL V JUŽNO AMERIKO. v Rini. 22. febr. (Izv.) Veliko veselje je zavladalo danes \ Rimu, ko ,-e je zvedelo, da je letalec de Pinedo srečno prispel v Južne Ameriko. Vsa javna poslopja in privatne hiše so zablestele v razkošni električni razsvetljavi. De 1'iuedo jo danes v luninem svitu ob I jKinoči zapustil Porto Braya na Kapvcrdskih oti kih in ob ugodnih zračnih razmerah pt 18 urni neprestani vožnji prispel v Port Natale v Južni Ameriki. Preletel je brez. pre-stanka progo 2900 km. Za eventuelno prekinitev vožnje je bil dob cen otok Fernando de Norcncha, ki je oddaljen 450 km od brazili-janske obali Pri priht du je b.l sprejet z ve liki mi ovac jami. Novica o uspelem poletu jf bila takoj sporočena kralju, Mitssoliniju 't inozemskim poslanikom, ki so izrekli svoje če stitke Ko je Mussolini zvedel za vest. jfi vzkliknil: Potom aviatike bo Atlantski ocean poslal Sredo e irsko morje. IZ RIMSKI-ОЛ PAR: VVKNTA. v Rim, 22. febr. (Izv.) Glavni tajnik faši-stovsko stranke, ki ,j* lud; predsednik parla mentalne večine, bo predi- žil -liornici pred-1 g. da morajo položiti -vo,( aiulate vsi fa-; sislovski parlamentarci, ki so bili . - \aterega-Kolj . ,:ioka i'kljućeni ; stranke. Jutri urične i zbornica zopet s svojim delom. Ruski proračun za 1.1927. Moskva, 29. febr. Ljudski komisar za finance Brjuhanov je v centralnem izvršilnem odboru poročal o proračunu za 1. 1927. Opozoril je predvsem na zvišanje zneskov za industrializacijo. Dohodki znašajo 4960 milijonov proti 3850 milijonov lani. Stroški so prora-čunani na 4856 milijonov rubljev in presegajo lanske stroške za 1 miljardo. Državna rezerva znaša 103 milijone. Stroški za narodnogospodarske svrhe znašajo 2725 milijonov proti 1821 milijonov rubljev lanskega leta; za kulturno-socijalne potrebe je določenih 922 milijonov proti 633 milijonom lani. Vojaški izdatki so proračunani na 692 milijonov proti 604 milijonom lanskega leta. Povišek se bo uporabil zgolj za izboljšanje materijainih in kulturnih razmer v vojski. Neposredni davki znašajo 768 milijonov, indirektni 1368 milijonov, carinske pristojbine 173 milijonov, dohodki iz industrije, trgovine in stavbarstva 278 milijonov rubljev. Notranji državni dolg je znašal dne 1 januarja t. 1. 750 milijonov proti 440 milijonom lanskega leta. ( -—-——. ZA FRANCOSKO-NEMŠKO ZVEZO. Berlin. 22. febr. (Izv.) Francoski publicist Alfred F a b r e - L u c e je izdal novo knjigo pod naslovom »Locarno sans rêves« — Locarno brez slepil, v kateri dokazuje potrebo francosko-nemške zveze in v ta namen izpraznitev Porurja. Fabre Luce protestira proti osnulju latinskega bloka, da interesi Italije nasprotujejo interesom Francije. Naraščanje prebivalstva sili Italijo k ekspanziji v pravcu, v katerem prihaja do udarov ob Francijo. Pa tudi ideolog;čni razlogi govore proti zvezi demokratičnega francoskega na-'roda z Italijo. DR. STRF.SEM\NN SE PRESELI NA FRANCOSKO RIVIJERO. Pariz, 22. febr. Listi poročajo da se dr. Strescmann koncem tek. tedna preseli iz San Rema v Antibes. MARX O NEMŠKI ZUNANJI POLITIKI. Pariz, 22. febr. (Izv.) »Paris Soir-« priob-čuje pogovor z drž. kanclerjem dr. Marxom. Dr. Marx je izjavil, da danes velika večina nemšk h nacijonalcev priznava neizpremen-ljivo potrebo mirnega sodelovanja vseh evropskih narodov. Vstop nemških naeijonnlcev v vlado je stalnost nemške zunarje polit'ke le ojačil. Napetost s Poljsko ni v nobeni zvezi z novo vlado. OMEJEVANJE OBRATOVANJA V NEMŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI. v Berlin, 22. febr. (Izv.) »Vorvvarts« poroča, da je kartel tekstilne industrije sklenil s 15. marcem nove omej tve v obratovanju. S tem bo prizadetih 63.000 delavcev. PROTEST ALBANSKIH EMIGRANTOV. v Dunaj, 22. febr. (Izv.) Voditelji albanskih nacionalnih strank v inozemstvu so poslali na tajništvo Društva narodov in vladam v Londonu. Parizu, Rimu, Belgradu, Atenah, Moskvi in Wasbinglonu brze javko, v kateri protestirajo proti inlerniranju albanskih emigrantov v Italiji. ŠVEDSKI KRALJ V VATIKANU. R in, 22. febr. (Izv.) Švedski kralj, ki se te dn; mudi v Rimu, je včeraj na zaseben način obiskaLev. očeta v Vatikanu. Avdijenca je trajala priblžno 20 minut. Nato je kralj Gustav obiskal državnega tajmka kardinala Ga-sparrija, ki mu je nato v vili Anastaziji obisk vrnil. BETHLENOVO RIMSKO POTOVANJE. Budimpešta, 22. febr. Poluslužbeno se poroča, da se odpravi Bethlen v Rim sredi meseca marca. ŠPANSKI ZUN AN JI MINISTER ODSTOPIL. Madrid, 22. febr. Zaradi nesporazuma v tangerskem vprašanju je zunanji minister Yanguas podal demisijo. Vodstvo zunanjega ministrstva je prevzel Primo de Rivera. PREGANJANJE KATOLIČANOV V RUSIJI. v Varšava, 22. febr. (Izv.) »Kurier Poran-ny< javlja, da so ruske oblasti posebno v Le-n ngradu začele preganjati katoliško duhovščino. DELOVNE TAKSE ZA INOZEMCE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 22. febr. (Izv.) Ministrstvo za socialno skrbstvo je spričo gospodarskega položaja v novi piistojbinski naredbi določilo delovno takso za inozemce. Vsak inozemec, ki bo v območju delovnega posredovanja dobil kako mesto v Češkoslovaški, bo moral plačati 20 do 1000 Kč. MRAZ NA POLJSKEM. v Varšava, 22. febr. (Izv.) Iz vse Poljsk prihajajo poročila o silnom mrazu, ki je na stopil zadnje dni. V kraju Pochulanko blizu Vilne je dosegel mraz —30° C, v Zakopanih je bilo danes zjutraj —25° C. CARNAVONOVE EGIPTOVSKE ZBIRKE. v London, 22. febr. (Izv.) Privatno zbirko raziskovalca starin v Egiptu lorda Carnavona je kupil Métropolitain Muséum za 80.000 funtov. Naše zbližanie z Rusijo, Komtitulranfe kluba članov oblastnih skupščin SLS, Belgrajska »Politika« z dne 18. februarja prinaša uvodnik o vprašanju našega zbliža-nja z Kusijo. člankar izvaja med drugim: Osnutje zvez z Rusijo je z.a nas državna potreba; treba je, da smo v dobrih odnošajih z državo velikega slovanskega naroda, s katerim nas vežejo mnogoštevilne vezi skupnega dela, boja in bratstva iz daljne in bližnje preteklosti. Nas na Rusijo ne vežejo trgovski interesi kakor druge evropske države, med katere spada tudi Češkoslovaška, niti teritorijalni interesi kakor Romunijo, da bi se ji bližali s posebnimi postranskimi nameni. Nas vodi le slovansko čuvstvo. Želimo Rusijo urejeno in močno neglede na obliko njene vladavine. Vprašanje režima je za nas notranja stvar Rusije; treba je le, da je ta režim stalen in sposoben za mednarodno akcijo. Ni v našem interesu, da na ljubo drugim državam, katerih politika se križa z obstojem močne si vanske države ali ki imajo v sebi kos ruskega telesa, vzdržujemo nasproti Rusiji nrp: ijateljsko stališče in da stojimo glede ruske politike v taboru držav, od kater.h nas loči ra li nost interesov. Vpoštevajoč nedavno prošlost, je zadnji čas, da mislimo tudi na ! bodo nost in pleme, kakor "islita na to na primer an 1 saksonsko in latinsko pleme. Skrajni čas je, da se osvobodimo varuška, k er gre :a naše življenjske nterese, da se povzpnemo iz politične mladolelnosti in naivnosti in krenemo na pot, n-' katero nas vodijo naši interesi in naše tradicije. Drugo vprašan e pa je, nadaljuje člankar, kaj bi nam mogla danes nuditi zveza z Ru-sjo. Predvsem treba vpoštevati, da današnja Rusija ni član Društva narodov niti katere- i koli druge mednarodne ustanove, pred katero bi se rdlo alo o naših interesih. Ra-'en tega Rus ;a ni naš neposredni sosed, da bi mogli goj ti z n o ca podl-'gi pogodb odnošaje dobrih sosedov in medsebojne pomoči. Istotako nam Rusija v slučaju vo ne ne bi megla neposredno prihiteti na p^meč. Ra-en tega se pogodbe z njo ne vknjižujejo pri Društvu narodov. njih veljava je problematična in Rusija se jih ka' or kažejo izkušnje, ne drži. Na poo'lagi teh dejstev pr haja člankar do za' ljučka. da je: 1. a' cija za osnutje stikov med našo državo in Sovjetsko Rusijo potre' na, da je pa vprašanje konkretnega zbliža a odn no zve-e z Rusijo -/a nas odprto j vprašanje, katerega smotrna reši'ev je odvisna rd rrš tve mednarodnega položaja Sovjet- < skp Rusije in njenega stališča nasproti Ev- : ropi. in Po^M. Berlinska »Germnnia« 7 dne 20. t. m. prinaša obširen uvodnik, v katecem se zavzema za miren sporazum s Poljsko. Med drugim piše: »Pok'aki imajo svojo knj'ževnost. svojo umetnost in bogato poljsko trad:cijo. Zvestoba Poljakov do njihovega narodnega ideala tekom 150 letne poljske razdelitve je končno-veljaven dokaz za njihovo pravo do samostojnega državnega obstoja. In če bi njihova država vsled surove fizične premoči danes zopet izginila, bi vendar ne bilo nobenega nrru in pravega reda na vzhodu našega dela sveta, dokler ne bi znova vstala. Državno eksistenčno pravo Poljske spada v basie truths. v te-mrljne resnice evropske politike Za Jugoslavijo ima Poljska med vsemi po sve-I tovn1 vojni nastalimi državami najmočnejšo pravico do obstanka.« VLADNA KMETSKA STRANKA V ROMUNIJI. Bukarešt, 22. febr. (Izv.) O priliki osnutja ! nove kmetske stranke se je vršil banket na čast njenemu načelniku dr. Lupusu. Banketa , se je udeležilo šest poslancev in en bivši mi-I nister. Kralju so poslali vdanostno brzojavko. Sodi se, da bo nova stranka plula v vladnih vodah. KAROL POJDE - KAROL NE PO.TDE V BUKAREST? Pariz, 22. febr. (Izv.) Včerajšnji »Matin« je objavil pogovor z bivšim romunskim prestolonaslednikom Karlom. Karol je izjavil, da pojde v bližnjem času dejansko v Bukarešt toda zgolj zato, da obišče svojega bolnega očeta. Nima nikakih političnih namenov in ne namerava ovreči svoje odpovedi na prestol. Ob povratku iz Bukarešta bo Karol v Rapalln ob skal svojega sina. To bo storil na izrečno željo kraljice, ki mu je le pod tem pogojen, dala dovoljenje, da pride v Bukarešt. Pariz, 22. febr. (Izv.) Karol obišče svoje ' ga sina, prestolonaslednika Mihajla, v I!a-pallu, nato se pa vrne v Pariz. V Bukarešt ne potinX BEETHOVNOVA PROSLAVA. v Pariz 22. februarja. (Izv.) Ker je minister Barthou zadržan, je ministrski svet sk'> nil da bo zastopal fran-osko vlaćo pri Beethovnovi proslavi minister Herriot. ;>.>;!{i LITAVSK.EG.V 1>Ллл.л1КА. Kowno, 21. febr. V Vilni je umrl usta novitelj litavske svobode dr. Jonas Raschan vitzius, star 76 let. Pokojnik je dal leta 10. pobudo za sklicanje prve litavske skupšč n v Litvi, dočim se je prej že celo življenje trudil za prebujo in izobrazbo litavskega nn. da. 1 eta 1883 je ustanovil prvi litavski 1 »Ausrac Klub članov oblastne skupščine v Ljubljani, ki so izvoljeni na listah SLS, si je včeraj na svoji prvi seji izvolil sledeče predsedstvo: načelnik kluba dr. Anton Brecelj; podnačelnika Josip Gostinčar in Jakob Jan, tajnik dr. Anton Milavec. Eksekutivo kluba tvorijo načelnik in podnačelnika ter kot odbornika še dr. Marko Natlačen in prof. Evgen Jarc. V smislu pravilnika SLS pošlje klub v strankino načelstvo 3 zastopnike. V to zastopstvo je klub izvolil dr. Jurija AdleSiča, dekana Antona Skubica in Josipa Nemaniča. Klub je z navdušenjem sprejel za svojega gosta g. župnika Eppicha, ki je bil izvoljen na Kočevskem. Marilior. 22. februarja. Tekom današnjega dneva so prišli c Ma-ribor vsi člani oblastne skupščine kluba SLS. Med njimi so prišli tudi namestniki odstopiv. ših članov, in sicer g. Tomaž Ovčar namesto g. Pušenjaka, g. Martin Napast namesto g. dr Kovačeca in g. Šerbink namesto g. dr. Lesko, varja. Popoldne se je vršil v prostorih mestnega tajništva SLS sestanek, na katerem se je klub konstituiral tako-le: Predsednik g. dr. Andrej Veble. podpreti sednik g. Marko Kranje, tajnik g. Franc Uro stelj, blagajnik g. Tomaž Ovčar. Centralnem In samouprava " Silen hrup dviga zdaj »Jutro« z uredbo o obla tnih in okrajnih budžetih, ki mu je seveda spet samo za lase privlečen povod za demagoško hu skanje proti SLS in varanje jas nositi. »Jutro« se tudi tu producira v vlogi po/igavca, ki prvi vpije: Gori! Gori! Kaj pa je vendar ta finančna uredba, ki jo je vlada morala izdati, da bodo oblastne sairouprave sploh mogle delovati? Nič drugega ko izvršilo zakona o oblastni in okrajni samoupravk tistega zakona, ki ga je svoj čas pomagala skonstruirati vladna SDS in za katerega nosi p'ilno odgovornost dr. Gregor Žerjav. To je tisti centralistični zakon, ki pomeni zu ago centralizma nad idejo samouprave in ki je e'ekt vidovdanske ustave, za katero sta gla ovala s 1a4m n-ivdušenjem gg. Žerjav in Pucrlj s svoj mi tra1 anli. Tu je torej zdaj la zakon, na podlagi katerem so -e aktivirale oblastne skupščine, ki se dan^-s sestajajo, oziroma naše samouprave. Zakon je zakon, vlada sama 'a ne more .iz-preireniti. in zato je morala svojo linančno uredbo izdelati v popolnem soglasju z obstoječim zakniom, s:cer bi bila ta uredba nezakonita. Ali misli »Jutro«, da je ta naredba rani všeč? Ali misli, da so jo naši ministri radi podpis li? Ta uredb^ nikakor ne odgovarja načel m in ustroju svobodne samouprave, kakršno zastopa SLS v svojem programu in 1 akršn*' bi si dnnes želeli imeti, toda. kakor rečeno: tu je vidovdanska ustava in njene sankcije, tu je zakon o oblastni in okrajni samoupravi. in vsaka vlada se ga mora držati in ga izvajati. In tako je sedanja vlada s to svo'o naredbo samo striktno izvršila zakon. Če torej »Jutru« danes ta naredba ni všeč (aH seveda mu ,'e všeč, pa še kako všeč! Samo mu ni všeč, ker je SLS na vladi), pa se , naj pritrži pri gospedu bivšem ministru dr. GiegTju Žerjavu, ki je sozakrivil nevšečni centralistični zakon, čgar neizprosna posledica je, da zaenkrat ne bomo imeli svobodnih samouprav, ampak jih bo imel pod kuratelo centralizem. V ostalem pa ie ves »Jutrov« ropot proti vladni finančni naredbi sam humbug in sle parjenje. Da more napadati, pa laže in falzi. fioira po svoji navadi. Tako si je enostavno pri i tnostjo takoj v začetku delovanje oblast-uredbi takoj skleniti nove doklade na direktne davke, češ, da se inkamerirane bivše deželne doklade smatrajo kot državne in tako ostanejo. Klerikalci da jih niso zahtevali in da tudi niso zahtevali trošarin za žganje in vino in jim ni dovoljeno, sklepati o diokladah nanje, kakor tudi ne uvesti samostojne davšč ne, kar bi bilo važno za slučaj, da država trošarine zniža ali nekatere odpravi. — O vsem tem v tej finamni naredbi ni nikîer nobenega govora. Ravnotako ni res, da bosta morali slovenski oblasti odvajati svoj denar v držav, no H potekamo banko v Belgradu. Mi ne moremo za to. če »Jutro« naredbe ne zna prav brati. A asno je. da določba v členu 36 glede na odvajanje državni Hipotekami banki velja samo za tam, kjer obstoja podružnica ali centrala te banke. Tega pa ni ne v Ljubljani ne v Marib.iru. Naravn st smešno pa je »ogorčenje« Žer-javovega gl s la, češ, da je kleroradikalska vlada «uničila občinsko proračunsko samoupravo s tem, da jo je postavila pod kontrolo oblastne,a odbora. No, pod katern k-ontrolo je pa občina d slej stala? Pod državno vendar! Ali torej n prav, če preide ta kontrola na oblastno samoupravo? Očividno »Jutru« ni prav, da ta naredba varue pravice siunorpravnih ustanov, v ko. likor je po danes veljavnem zakonu sploh to mogo'e. In vpije po svojem notranjem razpoloženju proti tej uredbi samo zato, ker mu je premalo centralistična. Ko bi izvajala ta zakon danes kaka SDS-arska vlada, bi že našla sred lev in načnov, da samouprave sploh zadavi. SLS je pa vsaj reš la, kar se v danem položa;u rešiti in odgovoru Ljubi Davidoviču označeval -ako sodelovanje z Radičem kol veleizdajo i poudarjal, da je Ljuba Davidovič storil tjvečji greti tedaj, ko je začel govoriti z Ra-'em. Daleč je prišel ta žalostni voditelj Hr-:tov, da ga niti Pribičevič več ne mara. Zdi -, da uživa samo še simpatije ••-Jutra« — go-,o znamenje političnega konca. irifite za Ljubki sklad SLS! CâZ Д Radié odstavl'a Puclja. »Sc'aj bom vzel Sloven jo jaz sam v svoje roke in ne bo več Puclja. Delali bomo tako kakor smo delali na Hrvatskem, no in potem bo že videl Korošec...« Tako je rekel Zarathustra Radič v nedeljo Radič torej više rokave. Kar odkrito mu povemo, da bo nam napravil veliko uslugo, če Puclja odstavi in sani prevzame vodstvo. Kajti s Slipico, ki niti samega sebe ne zna vladati, bo v Sloveniji delo jako lahko. V Sloveniji Radič ne bo igral dolgo kolo-foklarja. Д Soljačka demokracija in general. Še ene debele se je znebil v nedeljo g. Štefan. Izrazil je svojo srčno željo, da pride za notranjega ministra dober general in pohvalil je sovjetsko diplomacijo. Seljačka demokracija, sovjetska demokracija in general za policijskega ministra, to je »golaš s salato«, kakr-šnjegia je zmožna samo Radičeva politična »ideologija«. A Univerza in kmetijska družba. »Jutru« se zanialo zdi, ker nismo demanlirali njegovih laži glede razpusta upravnega odbora Kmet isl-e družbe, kakor tudi glede redukcij na ljubljanskem vseučilišču. Če bi hoteli »Jutru« odgovarjati na vse njegove laži, bi morali enostavno vse njegove politične vesti demantirati, ker je sploh vsaka zlagana. Če pa smatra »Jutro«, cia je potrebno, da vsak dan zagotavljamo, da »Jutro« laže, pa naj mu bo. Vse vesli glede univerze in kmetijske družbe so laž, kakor rastejo na »Ju-trovem« zelniku v bujni množini vsak dan. -f- Slovensko delo prevedeno nn ukrajin-ščino. Znano Ušeničnikovo knjigo »Temelji sociologije« je M. Firak prevedel v ukrajin-ščino. Knjiga je te dni izšla v Lvovu. -f Hrvatsko-angleški slovar je izšel v Pitsburgiiu. Sestavil ga je Anton Bogadek. -j- Iznajdba na polju tiskarstva. Slušatelj tehnične fakultete v Moskvi Dobrotvorski je iznašel črkostavn stroj, ki dela zanesljivejše in hitrejše kot vsi dosedanji tipi. Njegovo iznajdbo preiskuje najvišji gosp- darski svet \ Moskvi. Stroj bo 40 odstotkov cenejši kot se d an. j i Linotype-stroji. -j- Radio v Nemčiji. V Nemč ji je bilo dm 1. fe! rua rja 1027 1,466.327 radio-peslušalcev Y teku noga meseca se je število rndio-spre jelenih postaj pomnožilo /a b0.76o. Viničarske šote zopet poživSjene. Pred vojno smo imeli nekoliko viničarskih gol, na katerih so sc naučili mladeniči v devetih mesecih praktično in teoretično, kar jc potrebno znati v.ničarju za obdelovanje vinogradov. Te za Slovenski Štajer tolikanj potrebne viničarske Sole so se žalibog po prevratu ukinile. Ponovno so sc že izražale od vinogradnikov želje, naj bi se te èole zopet poživile, ker sicer nc bo mogoče priti do kval.ficirancga viničarskega naraščaja. Sedaj je vlada tej želji in zahtevi vinogradnikov ustregla. _ Vlada je objavila, da se bodo uvedli s prvim marcem 1927 devetmesečni viničarski tečaji, na katerih se bodo šolali naši slovenski fantje v vinogradništvu in sadjarstvu. Ti viničarski tečaji se bodo vršili začasno na državnem trsnem in sadnem nasadu v Pekrali pri Mariboru in na trsnem nasadu na Kapeli pri Radencih. Na vsakega od teh tečajev se sprejme 10 gojencev. Poduk bo predvsem praktičen in lo v toliko teoretičen, kolikor bo potrebno za boljše razumevanje posameznega glede opravi! v vinogradu, sa-donosn.ku, kleti itd. Gojenci bodo imeli na zgoraj omenjenih nasadih prosto stanovanje in hr: no in povrh še dobi vsak mesečno na roko 100 Din za pranje perila in nabavo drugih manjših potrebščin. V li dve Soli se bodo sprejeli v.ničarski in kmetski fantje med 16. in 24. letom in morajo biti doma iz mariborske oblasti. Vsak prosilec mora biti tudi telesno dovolj močan za lastnoročno opravljanje vinogradniških in sadjarsk h poslov. Prošnje za sprejem morajo biti opremljene s: krstnim listom; zdravniškim spričevcbm; z dovoljenjem staršev, da sc prosilec res lahko udeleži tečaja. Prošnje morajo oddati prosilci osebno pri upravilcPstvu zgoraj omunjen.h nasadov in sicer takoj, da ne bo prepozno. Poboliševalnka kaznjence. Maribor, dne 21. februarja 1027. V Mariboru jo velika in moderno urejena moška kaznilnica, ki ima svojo posest tudi izven Maribora v Rogozi pri H očali. Sedaj se je začelo delati resno na tem, da bi se naj ustanovila na rogoški posesti nekaka poboljševalnica za na več let obsojene kaznjence. Kaznjenec, ki se je vedel v ječi skozi pav ict neoporočeno, bi naj prišel na to posest, kjer bi delal pod čisto lahkim nadzorstvom in bi prejemal od tega dela tudi posebne odstotke. Kaznjenci v Rogozi bi bil' bolj prosti kot v kaznilnici in bi bili navezani predvsem na to, da imajo skupno hrano in so zvečer vsi pod рпо streho Ako se ie vedel in delal kaznjenec na tej pojesti skozi par let brez graje, potem bi se ga predlagalo v pomilostitev. Ravnokar omenjeno uvedbo že ima znamenita kazniln ca v Lepoglavi. ki se, je dosedaj tudi sijajno obnesla Ako bo prišlo do enake uvedbe tudi pri mariborski moški kaznilnici, bo vsa javnost lo najtoplejše pozdravila Kakor izvemo iz verodostojnih virov, se vlada zelo zanima za omenjeno uvedbo in jo bo ludi flnansirala. Ako se bo državna posest v Rogozi obdelovala racioneltio, bo itak aktivna in bi bila dr-lavna denarna nemoč potrebna samo za začetek. Pfočra požar v Celju* V noči od ponedeljka do torka j : nekako ob 3. uri zjutraj nagloma izbruhu 1 požar v hiši gor-p. Kirbischa na Lavi, v prejšnji tovarni Cinal, ki leži v Benjamin Ipavčevi ulici v bližin' Lave. Prebivalce mesta je takoj nato zbudil sire! U Miklavževega hriba, ki jc povzroči! šo prccej razburjenja. Pričelo je goreli \ podstrešju omenjene H se, kjer se je ogenj silno naglo širil. V hiši, ki je dvonadstropna, stanujejo sedaj stranke; le so seveda pričele vse preplašene letati iz postelje in za silo ogrnjene bežati v mrzlo noč. Najhujše se jo zgodilo nekemu naredniku, ki ima male otroke in stanuje v drugem nadstropju le hiše. Ogenj je že precej razsajal, ko se je družina zbudila, tako da je bila skrajna sila du so r.-Si družina. Mali otroci so bili kar s posteljnino spravljeni u a mrzlo cesto, od tu pa takoj v bolnico Gasilno društvo je bilo !; sreči takoj na mestu ter je z velikim naporom doseglo, da se je ogenj omejil samo na podstrešje in streho, kar je vse pogorelo. Proti jut m je bil ogenj že po-gašen, čeravno je huda zima in led zelo ovirala gašenje. Gosp. Kirbischa ><.• tekom dveh zadnjih let že trikrat ob'skal plamen požara. Lani mu je pogorelo podstrešje in streha na hiši na Dečkovem trgu, nekaj preje pa njegova žaga pri Konjicah. Sedaj je pa izbruhnil požar v gori navedenem po-slonju, ki je povzročil šc precej škode. Kako je nastal ta ogenj, še ni pojasnjeno. Najbrže je nastal požar vsled stika pri električni napeljavi. Strašna nesreča na žagi. V soboto, dne 10. I. m., se je dogodila v So-dražici na žagi lesnega trgovca g. ,1. Oberstarja strašn» nesreča. Tamkajšnji uslužbenec Karel Pavlin jo bolel pognati cirkular žr.go Pri devanju jermena na kolo ga je vsled neprevidnosti ali po nesreči v bližini stoječi sosedni stroj — ki pa je b;l v polnem teku — prijel za obleko, tako da je revež prišel na slroj, ki ga ie pograbil s tako silo. da je bil na mestu mrtev. Stroj, ki'se vrti s silno brzino, je trup'o ovil okrog osi in je z nesrečno žrtvijo a tako silo butal in opletal ob bližnje tra-movje, da mu je popolnoma odtrgalo obe nogi — eno v stopalu drugo pod kolenom — in mu strgalo in sleklo vso obleko do golega. Razbito truplo je bilo ovito okrog osi in so ga le s težavo sneli ter ga rešili strašnega stanja. Nesrečni mladenič je bil star šele 21 let. Radi svojega prikupljivega m mirnega obnašanja je bil povsod zelo priljubljen in je zato žalostna vest še bolj pretresla vso okoiico. Spopad med Srnao in Orjuno Dne 19 februarja sta se spopadli na zemun-skem jxilju Srnao in Orjuna. Nastopiti je moralo orožn'štvo, kateremu se je šele po dolgem trudu posrečilo razgnati pretepače. Ranjena sla b la dva Srunovca in eden Orjunaš, Slovenec Franjo R. iz Ljubljane. Vrši se preiskava na obeh straneh. Po izpovedbah zaslišanih, so spopad povzročili Srna-ovci. ¥ Uubliano je odšla. Ju'tči K. je mlado, brhko dvajsetletno kmečko dekle, ki je služila za deklo pri posestn ku Martinu Uranu v Smartnem pod šmarno goro. Bila jo pridna in zvesta, leda na tihem se ji je srce vedno naslajalo ob misli, kako prijetno bi bilo, če bi odšla v Ljubljano in postala lam mestna gosvpo-d'čna. Spomnila se ie, da ima gospodar nekje skril čislo nov 1000 dinarski bankovec. Premagala jo je skušnjava in je ukradla bankovec ter pobegnila v Ljubljano Tu se je hitro pretvorila v jiravo mestno gospodično. Kupila si jc za ukradeni denar novo obleko, plašč in nogavice nato pa odšla kot že čisto nobel frajlica — m slite. da v gledališče. kaj še. Julka je bila bol,i moderna in je odšla poslušat porotno razpravo, ki se je vršila v ponedeljek proti Mandlju 1er proti Klausu. Tu pa jo je izsledilo bistro stražnikovo oko in Julči je bila b iro aretirana. Na policiji pa so ji na podlagi nekavalirskih paragrafov zaplenili za tuj' denar kupljena oblačila. Ni pa brhka Julči toliko plakala za obleko, kakor pa za pošlenje, ki ga je iako lahkomiselno izgubila. ljeniško društvo -Mundusc za 00.000 Din. — Pobegnil je in prijeli so ga v Zagrebu, kjer je bil zaprt več mesecev pod imenom dr Milan Gavrilo-vič, lastnik več manjših rudokopov Trdil je tudi, da je celo član avstrijske cesarske rodbine in po- j tuje incognito po svetu za zabavo in pa da je vnuk 1 bogate grofico Tranv- Lansko poletje se jo nastanil ta imeni ni gost v Celjskem domu v Celju, kjer se je izdajal za bogatega zdravnika, ki pa ne izvršuje nobene prakse, ker je zadosti bogat in mu nj treba delati. Tam je obljubil hišnici, da ji bo preskrbel imenitno službo v Vrujački banji. Na ta račun je iztisnil od njo za gotove izda'ke par sto dinarjev. — Nekemu brez,jx>selneinu gospodu je obljubil službo nadgozdarja \ Steinbeisovih |x>d-jetjih v Daruvurju in ,ie vzel za razne gotove izdatke na račun 800 Din. — V Kranju se je nastanil v hotelu Жо\-а )>oš'a ., kjer se je predstavil kot načelnik ministrstva zdravja in ie trdil, da je poslan od ministrstva, da pieskrbi slovensko direktorico za kopališči Vranja in llidže. Tudi to mu jo neslo jmr sto dinarjev Neki hotelirki, ki je bila silno ponosna na iako imenitnega gosta, je obljubil, da ji bo izposloval trafiko, njenemu sinu pa vsa kam- : noseška dela pri gradbi ministrske palače v Bel-gradu. Na Ia način je dobil 10C0 Din, ker je rekel, i da jih potrebuje za razne podkupnine. Napisal je | razne oferte, vzel za [Mit še 700 Din predujetna in se odpeljal v Belgrad, kamor pa seveda ni prišel ne on in ne njegovi skrbno izdelani oferli. Pravil j je mož. kako se mu je godilo med vožnjo in se je j bridko pri ožil čez naš železniški promet. Na vprašanje predsednika, zakaj so je vozil v tre'jem in ne y drugem ali prvem razredu, je odgovoril mož šaljivo, da se on vozi vedno v tretiem razredu in to radi tega, ker je v vseh vozovih drugega in pr- | r* .J".1 "^"«""'i' • 1 \ . ,,„,,., ......V. , „,„ v. . . K ^. licmki so aretirah grajskega oskrbnika in njego- vega razreda vse polno lisi lil druge golazni, re- > ■ . 7- • i i - , .i„_ . '. i , . ! vega sma. Pozneje so odnesti iz grada s aro zbirko ?o dramatični popisi jv> tržaških Ii- Slovenca v Italiji , «Atentat". ?Popolo di Trieste- ne neha z izbruhi orott Slovencem v Italiji. Po celi vr ,ti napadov pro.i slovenski duhovščini v ls'ri je pričel -Popoln? sistematično napadati slovenski in hrvaški tisk in zahteva oPopo-lo< izrabil v ta namen. V članku ^Tolovajstvo« ]>rido »Popolo" do lega zaključku: .Možna sta dva slučaja: Ali dežela okoli Postojne mrgoli cestnih tolovajev ali propaganda slovenskega tiska izvaja zločinski vpliv ua prebivalstvo in ga siti v tolovajsko.'.- Radi lega .-tavi Po pole. vladi dva predloga: Ali naj začne sistematski boj proti tolovajs'vu na Krasu kakor na Siciliji ali pa naj zutro slovensko časopisje Škoda časa in prostora, da bi so spuščali v polemiko s Popolom Ugotoviti hočemo samo, kako se je izvršil zadnji atentat- v ât. Petru. V noči med 9. in 10. februarjem s'a se miličnika Kovina Franc in Sluga Andrej, torej dva slovenska odpadnika, dodobra nalezla sladkega vinca. Šla slu po poli iz Stuihelu proti Kalu ter vpila in grozila med potjo. Prišla s'a v bližino grada na Ravni, ki je last grofice llohenvvartove. Razbojniško vpiije pijanih miličnikov je zbudilo grajskega oskrbnika. Ta je sklepal, da nameravajo razbojniki vdreti v grad in je dal iz lovske puške en strel v zrak, da bi tolovaje prestrašil. Miličnika sta jo od Kurila v št. Pe'er alarmirat svoje tovari-' še Komandant Fici je hi.ro zbral četo miličnikov in odšel v spremstvu karabinerskega mari;ala na lov za atentatorji . Preiskava je bila lahka. Mi- ¥eltv 4Ï0 •4 J-L pustolovec pred Ijub-ilanskimi sodniki. skrboval jo tudi ugledne ženine na visokih mestih in pa bogate neveste, kar mu je seveda (udi precej neslo. Kra ko, mož je sleparil na vse možne načine in v velikem zamahu. Segal je vedno visoko in je vedno rekel, da se on ne razgovarja s kovaškim pomočnikom, čo govori lahko z mojstrom, — Mož jo še pri obravnavi trdil, da ima res viacko zveze in da svojih žrtev ni nameraval ogoljufali. Seveda mu lega niso mogli verjeti posebno, ko so dobili z Dunaja obvestilo, da ie bil radi podobnih sleparij obsojen lam na ti let. v Belgra !u pa nn 1 leto ječe. — Po kra'kem posvetovanju je obsodili senat lega podjetnega gosjx>da, dobrega znanca v vseh visokih, plcmenitaških in celo v cb-sarskih krogih zaradi goljufije na 1 lelo ječe. Poslsrâke fantovskega preteka. Danes se je vršila pred kazenskim senatom dež. sodišča v Ljubljani pod predsedstvom dež. sod. svet. di. Gabra obravnava, ki je bila po svoji vsebini še bolj zanimiva kot mor.-lkska poro'na obravnava. — Predstavil se ram je star že osivel eleganten gospod, visoke jxislave, finih manir, precej izobražen, kratko mož, ki ,ie vajen občeva'i v boljših krogih. Obtoženec je Milan Bugarski, ki se je povsod na svojih potovanjih izdajal za dr. Bugarskega. Pravi, da je doma iz Kazana na Ruskem, študiral je v PelrogroJu, v Moskvi iu na Dunaju, govori perfekno več jezikov, piše tudi izredno lepo jvoložno pisavo Predno je nastopu svojo pustolovsko karijero, .ie bil državni uradnik v Pancevem, kjer pa ni imel obstanka in si je zaželel malo širši delokrog. Mož je jjiisel v Slovenije poleti le a 3926. in je sleparil v Celju, v Ljubljani in v Kranju. Vtihotapit se jo povsod v najboljšo družbo in je pravil ljudme, da je večkraten doktor, general, generalni konzul v Budimpešti, v diplomatski službi v Avs raliji, v južni Afriki, da- j lje delegat pri mirovnih pogajanjih v Haagu, načelnik v ministrstvu za narodno zdravje in 'ako dalje.. Ponašal sc je tudi, da ima izborne zveze na kraljevem dvoru v Belgradu, da se pozna z raznimi ministri in generali, da se tika s Pašičem in Ninčičem (seveda. Bog zna. s katerim) in da gredo vse zasebno prošnje v Belgradu .skozi njegove roke. Balnl se je tudi, da inva bogata posestva v Topolu. Dubrovirku, v Sinederovem in pa logat kon o pri Francosko-srbeki in pri Srbski banki v Belgradu. Bil je tudi dober znanec ua bivšem dunajskem dvoru in osebni prijatelj starega avstrijskega cesarja fiança Jožefa, s katerim sta bila jako dobia :n je prišel cesar večkrat ludi k njemu na obisk. — Tega moža so aretirali meseca sej>-tembra lani in sicer v Ljubljani in to vsled raznih ovadb, ki so prihajale iz Belgradu. Zagreba in drugih večjih mest. — Ta mož je bil že I 1919 radi raznih pustolovščin izgnan iz Nemške Avstrije. Sei je v Belgrad, kjer je dobil mesto dnevnlčaria pri ministrstu za železnice. Kot lak jc osleparil izse- Včeraj je porotno sodišče obravnavalo jirav žalosten slučaj. V Bohinjski Beli pri Bledu so se dne 31. oktobra 1926 stepli fanlje, pri čemer je padel kol žrlev devetnajsllctni mladenič Franc Šimenc. Pretep se jc vršil med fanti iz Mlincga, ki se prišli v Bohinjsko Belo in med Bclani in si-ccr v Slanovčcvi gostilni na Bohinjski Beli. Po raznih pikrih opazkah se je začelo pretepanje. Obtoženi Ivan Svetina, 201clni fant iz Mlinega sc je zagnal v Belana, Franca Šimenca ter mu zadal tri sunke z nožem, od katerih je eden prerezal odvodno žilo na vratu, nakar je Šimenc radi izkrvav-ljenja umrl. Državni pravilnik obtožuje Svetino hudodelstva uboja. Razpravi predseduje podpredsednik dežemc-g-i sodišča Keršič, votirata sodni svetnik Av-s e c in sodnik L e d e r h a s. Državni pravdnik ie dr. Ogoroutz, obloženčev branitelj pa dr. Š u b i c. Zaslišanih je bilo Osemnajst prič, med njinn gostilničar Slanovec, ki se jc zapletal v huda protislovja. Ob pol dveh sc razprava prekine in se nadaljuje oh pol štirih. Porotni senat stavi porotnikom eno glavno vprašanje o krivdi Svetine glede hudodelstva uboja. Sledi govor državnega pravdnika in obto-ženčevega hranitclja. Porotniki odidejo v posvetovalnico in ostanejo tam celo uro. Ko pridejo iz jiosvetovalnice, zahtevajo dodatno vprašanje o udeležbi Svetine pri iepožu. Senat sc posvetuje in ugodi prošnji, nakar sledi besedna bitka med državnim pravdnikom in braniteljem. Porotniki odgovore na glavno vprašanje o krivdi hudodelstva uboja s 7 glasovi z dal, s 5 gla- I sovi z ne!, torej ne! Dodatno vprašanje o udeležbi Svetine pri tepežu pa so soglcsno potrdili. Svetina je bil obsojen na dve leti težke ječe, poostrene s jTostoin ir. trdim ležiščem vsakega če-trl le la. Razprava se je končala zvečer ob tri četrt nn osem. Danes sc vrši razprava proti LebcnSku radi hudodelstva uboja. ega orožja. Sledili slih o novem aentatu v Št. Petin 1'oniilite, nov aten'at v f*t. Petru, ko je kri miličnika Krševanija še gorka! Tu gre gotov o za iste »sc:8ve<, ki so nastavili bombo na okno v milični vojašnici v St. Petru. ln gnezdo teh tolovajev je tudi razkrito; v ta-jins'venem gradu na Ravni se zbirajo razbojniki, v tem gradu imajo tudi zalogo orožja .. Nato vam ie šc Popolo napisal omenjani članek »Tolovaj-stvo'. Prav čedno je bil napisan tudi dopis >Po-polur iz SI. Petra; dopis govori o j>airuli< milifi-) nikov, ki je bila napadena od vojaško zabarikadi-renih tolovajev. Nesrečni grajski oskrbnik, nesrečni sin, ki sta morala po nedolžnem v ječo, nesrečno liudsvo na Primorskem, ki te razni to- poli« tako periidno predstavljajo v luči tolovajev! « » $ Zh Urbeeni. Kako je končni slovenski podestat v Tomaju g. Grbec, je znano. Za preganjanje nesrečnega slovenskega ljudstva, ki se temu slovenskemu lai i-iu, nekdanjemu stebru slovenskih liberalcev na Krasu, ni hotelo vda'i, je g. Grbec žel črno nehvaležnost pri fašistih. Ko so prišle na dan nekatere poneverbe pri občinski blagajni in so se fašisti zbali, da ne bi pri tem trpe! ugled fašizma pri Kraševeih, so Grbca vrgli: Grbec je bil par dni celo v zaporu. Pri pogrebu je sodeloval ludi te-nen'e Grazioli, komandant milicne legije Mente Re! Sklical je sam zborovanje proti Grbcu in kme-tun obljubil, da bo spravil Grbca na zatožno kloji, toda le ]>od pogojem, da se vpišejo v fasïs'ovski sindikat. Mnogo kmetov se je iz gnjeva do Grbca res vdalo. Grbec je bil med tem odstavljen, n« njegovo mes'o je prišel prefeklurni komisar. Fa-s'isti so torej spravili slovenskega odpadnika na podestatsld tron, fašisti so mu ga tudi vzeli. — lato se je sedaj zgodilo drugemu slovenskemu odjiadni-ku v Tomaju, . Vranu, zvestemu prijatelju g. Grbca. G Vran je bil. do zadnje nedelje predsednik tomajske posojilnice. Njegove obnašanje se je zdelo kmetom :ii:io čudno. Poznali st.. ga kot nek-dnnjegn zaupnika tržaškega političnega društva rEdinost-: na drugi strani pa je ta Mov^k pakiiral z Grbcetn in s fašisti. Bližal se je občni zbor posojilnice. Občni zbor se je vršil v nedeljo Kme'je s« hoteli Vrana na vsak način vreči, proti njemu s», se uprli posebno oni, ki so v|jisan: v fašistovski sindikat. Na občni zbor jo prišel tudi Grazioli in da se kmeto.n prikupi, ;e obrnil za njimi. Predsednik Vran je zahteval, naj se Grazioli in vsi oni, ki niso udje posojilnice, odstranijo iz dvorane; ti seveda niso hoteli ubogati in tudi luirabinerji niso hoteli posredovati na Vranovo prošnjo Nastalo je silno prerekanje; končno je Vran pobral knjige in naglo izginil iz dvorane. Š knjigami se je odpeljal v Trst v avtomobilu. Občni zbor se je nato nadaljeval in izvoljen je bil nov odoor, v katerem imajo premoč v sindikat vpisani kmetje. Vran se je naslednjega dne vrnil iz Trs'a in moral karabinjer-jem izročiti knjige. Tako .je žalostno končal karijero tudi ta slovenski fašist. Kje so slebri liberalnega narodnjaštva na Krasu? Za njimi ostaja samo groblje. — Iz popisa tega občnega zbora je razvidno kak;na nevarnost grozi vsem ljudskim jxisojil-nicam. Fašisti se hočejo polas'iti vseli, ali pa vsaj imeti kontrolo nad njimi. Na občnih zborih diktira njihova pesi. Fla^ovejia moda Poudre Mon Parfum Ilourjols - Pari» j -vAvrrarevraeviir > siaua -т-^^^^п^г^Си.'^ ^лм^гхпжтзи^гхалттсв нилгдтассх^т'mm Dr. L. Sušnik: ris fesska ћт sr sois. Tedaj: nemščina — eli francoščina? Pretehtai,.,o ju 7. vsemi njunimi dobrimi in slabimi stranmi, omenjajoč predvsem dosedaj manj poudarjane momente. Zrastli smo oh nemški tradiciji, in avstrijska šolska politika jc šla za tem, da nam nc daje prilike, da bi se seznanili z drugimi svetovnimi jeziki. Koliko ncpr.lik in škode nam je to prizadelo ob prevratu, še vsi vemo. Ker temelji še sedaj naša omika na nemški kulturi, ne gre da bi ta vir enostavno zamašili. Sleletna tradicija se ne da brez velike škode kar tako pretrgati. Tako razumem tudi stališče insp. Wcstra kot odpor proti nenadnemu prelomu s to tradicijo in proti enostranski ekskluzivnosti, ki se kaže v vpeljavi francoščine kot novega, edinega ali vsaj prvega kultunega jezika. S tem pa ni rečeno, da bi morali za zmeraj vztrajati pri doredanji kulturni orientaciji, ki je bila in je pravtako enostranska in kvarna. Po dovolj dolgi prehodni dobi si lahko m slim, da bi se naš narod brez večje škode bolj naslonil na francoščino. Spomnimo sc le, kako uspešno so naši predniki odpravili nemške tujke iz književnega jeziki.1 Mi nemško kulturo splošno — kol je naravno — zelo visoko cen'mo in se nam zdi nemogoče brez nje izhajati. V resnici se jc nemška kultura povzdignila šele tekom zadnjih slo let na višino, na kateri se uspešno kosa z drugimi in jih mogoče v tem ali onem celo prekaša [filozof ja, zgodovina itd.) Tudi književna produke ja presega danes ono drugih narod'iv. V marsika'crih stvareh pa zaortajajo Nemci z,i Francozi ali Angleži (narodopisje, trgovstvo itd.). Predvsem pa je franco'ka in tudi angleška kultura Maicjša ozir. originalnejša od nemške ш kdor sc zateka lm-to- diško k historičnemu principu, mora dati prednost francoščini, ki je prednjačila do 18. stoletja Angležem in do 19. stoletja Nemcem. Saj je vse nemško slovstvo srednjega veka kopiralo francoske vzglede, ob katerih je živelo še tudi v novem veku prav do klasične dobe ozir. cclo do romantike. Prav do najnovejšega časa (do pred 50 leti) imajo Nemci Francozom mnogo v.;č zahval.ti kot obratno, I.cvzemši reformacijo, demokratizem in romun-tiko so vsa večja idejna gibania prišla iz r.apađa, a šc te izjeme so dobile večjidel pravi odmev in zagon šele po francoskem posredništvu. Če hočemo tedaj zasledovati splošni kulturni razvoj prejšnjih dob, nam je zc njega umevanja francoščina prej potrebna kot nemščina. Res, da so te stvari dospele U nam šele preko Ncmcev. in vidimo v časovni in krajevni bližini največ nemških sledov, ali lo n-i stvari v principu nc more ničesar spremeniti. Med latinščino in nemščino zija v kulturnem razvoju široka vrzel, ki jo izpopolnjuje predvsem francoščina. In vidimo tudi, da jo veliko narodov do novejšega ču?a lahko izhajalo brez nemške kulture, ker so zajemali direktno iz francoskega vrela (predvsem vsi romanski pa tudi nekateri slovanski in drugi). * Znano je, da je življenje v nemškem kulturnem območju močno preobrazilo tudi nai narodni značaj, po katerem se danes tako — loi mislimo: blagodejno — razlikujemo n. pr. od Srbov in Hrvatov Postali smo bolj izebraženi. resni, pošteni, solidni, delavni, redoljubni itd. Ni oa dvoma, da nam j« nemški pritisk in varuštvo zamorilo dc-kaj lastnosti ki dičijo v večji kulturni svobodi zrastlc narode: neposrednost, odkrite t, ve-selost, impulzhnost, zaupanje v lastno moč. ponos. pogum. Nič nam torej ne bi škodovalo, če hi dobil zopet malo več j,rvoinc čudi nazaj. Če govorimo o narodnem značaju, jc treba vzeli to seveda le v širokih obrisih, zakaj v po-a-mczneni (o: cbe, pokrajine) je tu seveda ori istem narodu veliko razlik. To velja ludi N mce ai i Francoze, kavlai premišljamo, katerih lastnosti, ki jih potrebuje kulturno sožitje ž njimi, bi nam pri-; šle bolj prav. Nemce poznamo bolje. Ugaja nam na njih ; stvarnost, globokost, sistematičnost, energičnoat, red, disciplina, organizatorična sila itd., odbija nas pa večkrat njihova vladoželjnost, prepotcnca, predrznost, brezobzirnost, ali cclo nadutost. Zanimivo je, da so smatrali nasprotno Fpncozi do nedavnega Nemce za skromne mislece, nespretne čuvstvenozmedene fantasle in so šele po zadnj h vojnah zagledali v njih energične ideologe in zelo realno, aktivno nastopajoče, ter zelo opasne tek-j mece. Francozov do nedavnega časa nismo bližje j poznali iz lastnega opazovanja; šc sedaj imamo o ni h dostikrat kaj krive pojme. Predvsem so nam jih slikali kot razbrzdancc, brezverec, kot veseljake, ki vse le ironizirajo, kot neresne zanesenjake in bel-esprit-ie Pripomniti pa je treba, da gre ta sloves na račun manjšega števila izmed njih, največ v Parizu, pri čemer pa zelo pr hajajo v poštev — inozenci, Gros francoskega naroda pa je v svojem jedru zdravo ljudstvo, delavno, : varčno, resnostremečt, '.pretilo, vztrajno, bislro-I umno in požrtvovalno» zavedno in pogumno. Zlasti so Francozi družabni tjudic v dobrem smislu besede, živahni, odkrili, vedri zabavni, duhoviti, 'ljubeznivi, uljudni in viieški. I.cpa forma v govoru in nastopu jim ie prva stvar. Za nobeno ceno n«- marajo izgledati nerodni, nemoderni ali celo neumni. Pov od hočejo bili prvi in sc radi postavijo, kar sc da Pri t. in nn sc vedno trudijo, da si pridobe čim več simpai i in z ničemer jim nc m tcš bolj ustreči, kot čc )im jih vračaš. Ob vsaki priliki se vidi, d.i je lo narod ki jc navajen dajati ton, ki lia za !o pri vsej iaslihlepnosti osvaja пдј-lajše s prijamostjo. Nphovc vojaške, državniške in diplomatske vrline so itak znane, prav tako njihov izredni patrijolizem. Kar se tiče organiza-ci'sk h :.]'us. lOiiosli. r.e bi rek •! da zaostajajo .*» Nemci, Res je tudi. da so dostikrat nest dni. lahkomiselni, biiokraiitni ш se tu pa tam ue morejo olrcsti socialnih predsodkov. Ali to slednje je posledica posebnih zgodovinskih razmer. In ta birokratizem jc zelo omiljen po bolj široki naravi odnosno srčni dobroti. Torej nekaj sličnega kot pri Srbih, ki jih ludi centralizem še dolgo to-l.ko ne ženira kot nas prevestne Slovence. Sploh jc stvar taka, da čc hočemo Srba-inteligenta prav razumeti, moramo poznati francoskc razmere, k» so bile Srbom izor in dolgoletna šola. In zdaj pa vprašamo: Ali nc bi tudi nam prišlo prav, če bi sc navzeli nekaj teh lastnosti, recimo malo več taktnosti, ozirnosti, š rokogrudno-sti, zanosa in ponosa? Motile bi lahko koga verske razmere v Franciji. Mi smo sc namreč po nemškem vzgledu tozadevno ohranili n:i višku, na katerega smo po pravici ponosni, B.vši vodniki francoskih katoll« čanov v tem pogledu res niso bili čislo brez krivde, ker sc niso pravočasno znali prilagoditi social-ner-u toku časa in tako parirali razmaha svobodo-miselstva. Ali ludi to je treba prav razumeti iz zgodovinske podlage: tout comprendre c'est tout pardonner. Aris toki a t skomona rh is liOna tradicija je bila na Francoskem tako starodavna in močno zasidrana, da sc visoki kler ni mogel zlep? odr č! svoji nekdanji privilegirani vlogi. Poleg tegu n:s-iincli Francozi tiko nadmočnih verskih nasprotnikov kot Ncmci v protestant.h, proti katerim sc morali vedno stati na straži. \ tudi tu jir. opažamo pri Francozih zadnjih 20 let velikanski napredek, odkar so namreč po ločitvi cerkve od države navezani lc na svoje delo in moč — in ni n-ogoče lako daleč čas, ko bndo ra podlag1 svojih vsestransko razpredenih verskih, so ialnili in nazadnje političnih organizacij nrišli do svojih ivravic. — Čc bi bili mi na njihovem mestu, Bog ve, kako bi se bili obnesli... Na drugi strani pn nc smemo pozabiti, če. interno o francoskih bror etcih, da j? ' Fr .nciji katolicizem i.:rcdne globok > zasidran in požvtvo-val'.'ii, *«j .-držuie n. pr. ogromno mlstjoiisKo delo, ' verske šote, daje največ svetnikov iu inia tako k Vsem poverjenikom Mohorjeve družbe! Za t; j dnevi za obnovo naročnine potekajo. Ali bo ostalo število Mohorjaiiov pri vas na let Snji višini? Ali gte tudi knj storili v doseg« tega cilja, tla bi se letos število članov dv gnih o;l 16.189 na 50.000? Vsekako nant mora biti polovica stotisoča naš prvi cilj. Če ga no dosežemo že letos — kar ni izključeno — ga moramo vsaj v dveh letih. Manjka še 8811 čltnov dp 50.000. Od lanskega leta smo n aras tli za 800 (i članov. f"e napredujemo letos le za polovico tega števila, je število 50.000 ne samo doseženo, ampak prekoračeno. Porabimo torej zadnje dnove! :k Stanko Kovač. Pogreb umrlega akademika se vrši v čelrtek 24. februarja ob 3 popoldne v Skalah pri Velenju. •k G. Poslanec Klekl na delu. Le toliko je okreval, da od časa do časa zapusti p, steljo. Njrgova skrb za ljudstvo pa mu ne da miru, ko vidi, v ka! šnih nadlegah se nahaja. Njegova pozornost se obrača na vse strani. Na geren e je razposlal prošnjo, da popišejo škodo, ki jo je prizadela v občinah živinska bolezen. Istočasno se je obrn 1 na ministra za ipoljedc-l-tvo s pr šnjo, da nakaže podporo in brc plačno zdravilo. Na socinlno ministrstvo je vložil prošnjo za podporo brezposelnim družinam, katerih je v teh težkih razmerah precej in se ne morej i preživljati. Na presve nega ministra je vložil prošnjo, da se gimna ija v Murski Soboti izpopolni, na ministra javnih del pa prošnjo, da posveti čim večjo pozornost sla' emu s'.anju cest in poti in da nakaže vsaj 250.0 0 D n p dp, re. kr Razpis učiteljskega mesta. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani ra pisujem eno meslo str kovne a učitelja za strojno kovaštvo. Za to mesto se zahteva strokovna sposobnost dne 1. februarja 1927, št. 1750, zaprosila za vodt;opravno obravnavo za napravo ohrežn h zidov in je u v Gradaščici nad jz, livom v Ljubljanico, češ. da je nujno potreba obnoviti jez pri Z; lokarjevi tovarni, napraviti ! etons'j zid na močnem temelju ob desnem bregu truge in istolako zavarovati tudi levi Lreg Gradnš; ice. Ker zadevajo ti predlogi ob tule. pravom' čno odločbo z dne 16. septembra 1925, H. št. 477, in je po § 42 ■/. dne 23. avgu-.-ta 1817, dež. za k. bivše vojvod i ne Kranjske, št. 14, mestna občina ljubljanska prizadeta stranka se razpisuje v stvari po § 54 in 61. vcdopia nega zakona k ran skega vodepravno obravnavo na dan 24. februarja ob 10 dopol (ine s sestankom mi mostu pri izlivu Gradašči-ce v Ljubljanico. — K tej obravnavi so vab. 1 eni vsi udeleženci s pozivom, da mi eventu-elne ugovore, odnosno pomisleke proti izvedbi nameravanih del, za kalera načrti leže do dneva obravnave na vpogled strankam med uradnimi urami pri mestnem magistratu v Ljubljani in občinski pisarni na Viču, na dan obravnave pa prj vodji komisije, prijavijo ustno ali pismeno vsaj do dneva ogleda, najkasneje pa do zaključka obravnave vodji komisije, sicer se bo oziralo pri odločanju o izdaji vpornbljcnega dovoljenja za nameravana dela le na pou isleke iz javnih oz.irov. — K tej ob-ravnavi se vabijo poleg interesentov, ki jih je imenoval mesini mag strat, tudi vsi drugi in-teresiranci, ki menijo, da imajo priti vpo-šiev. Pri mostnem magistratu so načrti na vpogled v pisarni vedopravnega referenta g. dr. K(drela med uradnimi urami. © Čigava je suknja.? Dne 9. januarja je znani tal Josip Guzelj zaslavil v neki ljubljanski kavarni moško zimsko suknjo za 200 LLn. Sul-nja je modernega kroja, sive barve in ima zadaj dragi nar. Vredna je 700—800 dina jev in jo je policija zaplen la. Ukradena je bila v č ;su od 7. c'o 9. januarja in sicer naj r nt kaki veselici ali prireditvi, ker se na sukn i še po najo ostanki kon'etov. Last-n k naj se javi na pcl ciji. © Tatvine. Delavcu Ant-nu Anžurju je na glavnem kolodvoru nekdo ukradel v ponedeljek delavsko knjižico. Neznani zlikovec je najl rž mislil, da bo dobil v knjižici kak denar. — Neka delavska žena je zopet hodila svoj kri ev pot od oblasti do oblasti, ker je na-p avila »vel.k« zločin in ukradla na glavnem kolodvo: u za 9 Din premoga. — Jože Špan je na nanil, da ga je n:;kdo csleparil za 125 Din. © Pogrešana deklica. Trgovec Ferdinand Ferenc s Poljanske cesle 77, je na nanil policiji, da je odšla v nedeljo ne nanokam njegova dvaj etletna služkinja Anica Ahčinova. Anica je že prej tožila Ferenčevi vajenki Josi-p ni Spit 'er, da ji je hudo na svetu in da bodo že v por.ed 1 ek slišali nekaj žalostnega o njej. Upravičena je bojazen, da je šla Ahčinova v samoumor. © Policijske vesti. Policija ie aretirala eno o?ebo radi nevarne grožnje in eno radi razgrajanja. Dalje sta aretirani dve osebi radi poneverbe. Policija beleži nekaj manjših tatvin en sbičaj pijanosti, en slučaj nedostojnega vedenja, eno prekoračenje policijske ure in en prostopei. "oper ceslnopoljcijski red. © Bučno olje najcenejše pri Kolšeku, Dunajska ccsta št. 47. © Veliko izb'ro ra nega perila in bluz prip roča Ija. Ž:-rgi, Sv. Petre cesta. © Vrtnice, nizke, visokodebeinate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim obč nstvu v rana nv.'. л".-,'--j bogato nabožno literaturo kot mogočo noben drugi narod, o kateri se nam seveda komaj sanja. Slednjič je treba upoštevati, da so Francozi v drugačnih razmerah, n. pr. v Francoski Kanadi, v Belgiji in tudi v Švici, ustvarili za kato! kc bolj ali manj idealne razmere. Na drugi strani so tudi nekateri drugi narodi poleg in deloma brez N>m-cev ohran.li ugodno stališče, kot n. pr. Poljaki, Ogri, Italijani. — Nemški vzgled torej tudi tu ni nenadomestljiv in velik del zaslug pri sedanjim verskem stanju na Slovenskem je le izliv pravega j socialnega dela slovenske duhovščine med ljudstvom, ki ga je vršila največ iz lastne vneme in | razumevanja svojega poklica. Največ razlogov, ki govore pri nas za nem- j ščino, je praktične, gospodarske ali trgovske i narave. Ze od nekdaj se poslužujemo mi v takih stikih ž njimi le nj hovega jezika, oni pa našega tako rekoč nikoli. Težko je pričakovati od toliko večjega, močnejšega naroda, da bi občeval z nami kot enak z enakim. Sila razmer je prevelika. Vendar je jasno, da je bila ta sila pred prevratom neprimerno večja kot je danes. Tako bi v lastni državi lahko vsaj nekaj dosegli tudi v tem oziru, čc bi resno in zavedno hoteli in bi ne hodili kar naprej po navajeni poti. Dosegli bi lahko večjo pariteto kot jo imamo sedaj. Nemci in Avstrijci se uče v svojih šolah že od nekdaj francoščine in zanimivo je, da se jo v Avstriji šc sedaj obotavljajo čisto nadomestiti z angleščino radi tega, ker je francoščina na Balkanu tako razširjena. Čc hi «e torej tudi mi učili francoščine in bi se v njej obračali do njih, bi istotako shajali kakor shajajo Romun1, Bolgari, Grki, Srbi, Turki itd. Toda tudi slovenščini bi pridobili lahko naši pridobitni krogi več veljave in našim ljudem več kruha, če bi se vzeli skupaj in organizirano [po svojih zbornicah) napravili kak načrt, s katerimi kraji odn. firmami bodo dopisovali slovenski. Tr- i govec, pa bodisi nemški ali italiianski, bi se na ljubo svoji koriMi prilagodil tudi temu načinu, l-o bi videl, da ne *re drutfače. Pri velikih narodih ie narodno gospodarstvo največji pogon za uveljav-ljenje jezika v svetu, pri nas pa ne kaže dosti umevanja tozadevnih nalog, Primerna polit ka in večja požrtvovalnost bi uspešno odvračala tudi nemško penetracijo. O stvari se je že večkrat pisalo v časopisju, ali nič ne vemo, s kakšnim uspehom. Želeti bi bilo, da bi nam tozadevni strokovnjaki pojasnili, koliko delajo naši pridobitni krogi tudi v tem pravcu. V skrajnem slučaju bi se dalo mnogokaj nabaviti prav tako drugod, v Franciji, Belgiji, Češki itd., — mogoče še po nižji ceni. Saj sta n. pr. francoska tehnika in obrt tudi v vsakem oziru na višku. Svoj čas smo bili resda tako rekoč navezani na najbližje mejaše, danes pa so prometna sredstva tako razvita, da nam je tudi Francija čisto blizu — in bo še bližje, ko padejo razne takse za viza. Saj je danes tudi v Franciji lepo štev.lo naših izseljencev. Mi radi pozabljamo, da so sc mnogi še bolj oddaljeni narodi — učili predvsem francoščine, tako Poljaki, Rusi, severni in balkanski narodi, dasi bi jim nemščina bila bližja, pa so kljub temu lahko napredovali. Tudi z gospodarskega stališča nemščina za nas torej ni več tako absolutno potrebna. Jako tehtna se mi zdi slednjič politična stran tega vprašanja. Ta govori odločno v prilog francoščini. Nemci so nam bili in nam bodo ostali nevarni za naš narodni obstoj, že ker jim zapiramo pot do morja, Francozi nam nikjer ne križajo interesov in nam niso v nacionalnem pogledu prav nič nevarni. Z Nemci se da doseči v najboljšem slučaju modus vivendi, Francozi so nam danes edini veliki prijatelji in zavezniki. Gotovo pa je tole: Če pride naš problem — in vsi sc nadamo tega — zopet pred mednarodni forum, hodo Francozi sigurno zraven. In če jih s svojo polil.ko od-bijemo, se nam lahko zgodi, da sploh ne bomo imeli niti enega zagovornika več m drugo zlo bo hujše od prvega. Mi smo sed.Tj v svoji nciv'itič-nosti v tem oziru i-nogo grešili in smo v M. ra Quai d'Orsavu za tihe tfcrmanofile — v nasprotju s Srbi, ki so Francozom najboljši prijatelji. Mi se moramo danes v lastni državi zavedati, da tudi nekaj pomenimo in da inozemstvo pazno zasleduje naše razpoloženje. In francoska diplomacija je ena prvih na svetu. Obenem opozarjamo na tradicionalni pomen in važnost nacionalne propagande pri Francozih. Kot svetoven narod z obsežnimi kolonijami širom sveta — saj je skoraj ena tretj na Atrike v francoskih rokah _ goje stike in pozicije — četudi včasih le duševne — po vseh državah. Oni so v tem oziru silno agilni in občutljivi. In natančno imajo v evidenci, kako stal šče zavzemajo razni narodi do njih. Za svojo politično propagando pa tudi ogromno žrtvujejo — pri tem pa so vsi edini brez ozira na svetovni nazor — in vzdržujejo po mnogih deželah — misijonske ali lajiške — šole, institute itd. Ne bomo se zmotili, čc trdimo, da jim jc njihova kulturna propaganda zasigurala zmago v svetovni vojni. In Nemci so se po vojni precej zavedli svoje napake in jo skušajo porav.ti. Tudi n.nn Slovencem so pokazali Francozi svojo naklonjenost in pedporo ne le pri mirovnin "o. a il n jih, temveč tudi pozneje pri raznih prilikah, ki pospešujejo stike ž njimi. Žc iz tega edinega razloga se mi ne zdi oportuno, poganjati se preveč za prednostno stališče nemščine v saših šolah. Kolikor je res potrebna, se bo nemščina itak sama po sili razmer obdržala v našem življenju. Zr.dnji čas je končno ludi, da se i mi uveljavimo v svetu. To je brez znanja francoščine ali angleščine nemogoče, ker je danes nemščina precej potisnjena v stran. Na raznih kongresih, pri prekomofkih trgovskih zvezah, pri ra-nih vrstili propagande jc francoščina nujno potrebna. Čc se t-.-g.i ne zavemo v zadostni meri, ne bomo nikoli neposredno soodločevall o evnji usodi, Ako potegnemo sedaj črto in napravimo bilanco. menda lahko rečeiro, da je francoščina za nas i tako \ na kot r :"a. če nc bolj. Oporekal bo mogoče kdo, da si m navajal več razlogov za francoščino kot za nemščino. Gotovo, a razloge za nemščino so že drugi obširno našteli; ker pa se navadno trdi, da govore z» francoščino edinole sentimentalni razlogi, je bila moja naloga v svrho čim večje objektivnosti, prikazati tudi te v pravi luči, zlasti ker so v javnosti manj poznani. Res je tudi, da nam jc znanje nemščine boli ali manj potrebno že radi tega, ker se drugače ne moiemo uspešno obraniti njihove premoči. A če se hočemo res uspt šno in zavedno braniti, sc ne smemo učili največ le nemščine. Ker č n znamo v dovoljni ali večji meri še kakrgi drugega vplivnega jezika, podlegamo nehote ncmšk.mu vplivu, ki tako fascinira še sedaj pren nigo, zlasti le praktično računajočih ljudi iz vrst mnlomcščan-stva in jim ne da, da bi se razmahnili v večjo narodno samozavest. ТЛ Zakonsko ljubeznivosti. Mož se nn kolo- Jvoru poslavlja od žene. >Svoje drage ženi-čiee na potovanju pač ne boš pozabil!« — Mož: Ne, ne! Takoj si bom na robcu napravil vozel!« Videz vara. »Ne morem razumeti, kako moreš toliko jesti, pa si tako majcen?-, pravi mati sitni, ki je srebal že tretji krožnik jti- i he. — »Jaz mislim, mamica, da .noliaj nisem , lako majhen, kakor zunaj zgledaml" Ni bilo tako. Berač: Prosim malega da ; rila. Sem ubog slepec.« — : Kako io? V nc-i deljo sem vas pa videla, kako sle brali Slo-I vo.nea*. — Berač: »Ne, ne! Samo »Ilustrlra-! nega Slovenca« sem gledal.« mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrt nar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. t Maribor □ Poslanci SLS za oblastno skupščino so dospeli včeraj v Maribor in so imeli svojo klubovo sejo. □ Zanimanje za oblastno skupščino je po vsein mestu veliko. Razpravlja se le o tem in ug ba o vseh mogočih vprašanjih. Saj pa tudi ni čudno, ko pa Maribor do zdaj še ni imel svoje posebne, pokrajinske skupščine. Gotovo je, da je Maribor s tem dnevom postal novo središče gospodarskega in kulturnega napredka Slovenije. □ Za stanovanjsko posojilo se jih je že nekaj priglasilo. Večino pa straši splošna ne-stalnost današnjih razmer. Ker uredba pravi, dn imajo do tega posojila pravico le.uradniki in ne državni nastavljene!, se bo poi/.kusilo doseči še to izpremembo. □ Knj (lcia filmska cenzura? V uredništvu »Slovenca so se te dni ponovno /glasili 1a-ni Mariborčani, ki so želeli, da se naj vendar javno ožigosa reklamo nekega kinopodjet-ja, ki je razobesilo prav nedostojne slike, ki se seveda pozneje objavljajo v kinu. Na vse fe pritožbe je uredništvo moglo le pripomniti, da posluje tudi v Mariboru posebna cenzurna ko- ' misija, ki pa seveda tudi nosi odgovornost. Zato d nes poživljamo to komisijo, da naj se sama pred javnostjo zagovarja, zakaj ne le zdaj, ampak redno d( pušča filme in reklame, ki še slabše vplivajo kot film sam. Ako pa komisija togi ne bo storila, tedaj bomo pa mi povedali svoje mnenje. □ Trije požari v eni noči. V noči nn torek je bila mariborska požarna bramba trikrat alarmirana radi ognja, ki pa se k sreči nikjer ni razvil v večjem obsegu. Okrog 7 zvečer je opa/ila čuvajka v stolpu ogenj v Melju. Ogn e-gasci so takoj odhiteli na kraj požara, gorela pa je le suha trava na pobočju železniškega nasipa poleg mosta. Nevarnost' ni bilo nobene. Trava se ie najbrž vnela od ogorkov i/, lokomotive. — Ob tričetrt ua osem je bil jav-ljen drugi ogenj na Koroški ce-sti. Vnele so se snje v dimniku hiše št. 102, last g. Ivana Krušič. Ogenj je pogasil dimnikar. — Tretji alarm je bil v torej ob 5 zjutraj. Javljen je b 1 požar v Franki panovi ulici pri kadetnici. Ognjegasci so se odpeljali v označeni smeri z avtoturbino, toda ognja niso našli nikjer. £ele ka neje so izvedeli, da .ie gorelo v Spodnjem Redvanju pr; p sestniku Lobniku. Ogeiij pa so pot as'1 j r d a ''s' i ognjega-ci. □ Iapremem'o na okrajnem zrptopu v MnRorn Ker e dr. Pir' m." 1er predvsem iz po'il "nih motivov i premeni gerentstvo tudi pri ol ràjnein znstopu v Mariboru, ри ;e cd-vzel SLS vpliv v zastopir in ga dal SDS n r.idijevreni, ki so oboji sramotno propadi , bo dr. Pirkmajer te dni predložil novo izpremembo, ki bo odgovarjala objektivno dejanskemu stanu. □ Pripravljalni odbor za ustanovitev osrednjega strelskega društvu mariborsl e oblasti s sedežem v Mariboru nas obvefôa, da se 1m) vršil ustanovni občni zbor v petek, dne 25. februarja ob 20 v dvorani restavracije Pri Zamorcu v Gosposki ulici. Ljubitelji strelskega športa in prijatelji te palriotične organizacije dobrodošli! □ Ljudska univerza. Opozarjamo na ve-lezanimiv Beethovnov večer, ki ga priredi graška Uranija v petek 25. februarja v veliki kazinski dvorani. Ze po sestavi sporeda bo prireditev za Maribor nekaj povsem novega. П Tr'je enodnevni sadjarski tečaji se bodo vršili v marcu na državni srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru: V torek 1. marca tečaj o preeepljanju sadnega drevja;-v sredo 2. marca tečaj o sajenju, gnojenju in snaženju Vidnega drevja; v ponedeljek 7. marca ponovno tečaj o precepijanju sadnega drevja. Pouk bo teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 16. V interesu sadjarjev samih je, da se udeležijo omen.ie-n h te ajev v čim večjem številu. □ l)va smrtna slučaja. Umrl je komaj 28 let s'ari zasebni uradnik Rud lf Hofer, stanujoč v K'ščevi ulici 2. — V bolnici je umrl na pljučn ci gospa Josipina Stupan, žena zasebnega ur dnika, v starosti 56 let. Stanovala je v Cveti čni ulici 25. Ra na zapušča moža in dva preskrbljena otroka. Oba pogreba se bosta vršila danes popoldne. □ Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrla v mariborski bolnici soproga znanega mariborskega hotelirja g. Ilalbwiedla. Našo iskreno sožabe! П Nezgoda mostnega avtoomnibusa. V torek okrog 10 dopoldne je vozil mcslni avto-omnibus po ceeti iz Kamilice proti Selnici. V bližini Selnice je velik klanec in ravno tamkaj, kjer se odcepi od glavne ceste druga cesla proti dravskemu bredu je vse v ledu. Ko jo prišel avlo- obil .na led, mu je i/p odneslo kolesa in jc padel v jarek, V vozu je bilo poleg šo"P"ja pet potnikov in od teh stn bila dva la je poškodovana. Nn avtomobilu so sc razbile samo š po, sicer ie oslnl nepoškodovan in se je ludi sam pripel al ml kraja nesreče nazaj v Maribor. Na voz bo treba vstaviti nove šipe, nakar bo zopet sp «oben /n premet. Nesreče ni zakrivil šofer, pač pa jo jo povzročila slrnin in oledonela cesta. Po-ikoilovanen sla selmški župan g. Heinr ii Martin in s proga pekovskega mojstra iz Selnice Marija Pc nik. Mnriborski rešilni oddelek, ki je bil poklican nn mesto nesreče, je oba ranjenca obvezal. П Zdriiienje rozervn h častnikov, pododbor Maribor, si je na občnem zboru HO. januarja izvolil nov odbor, ki se je na 1. redni od-borovi seji 4. februarja sledeče konstituiral: predsednik Jakob Perhavec; podpredsednik I Jo e Rarle: blagajnik Bruno Parma; tajnik Joža Princ; odbornik Ljudevit Pueelj. Nadzorni odbor tvorijo: predsednik dr. Maks Ko-vačič in člana Fran Ska/a in Ivan Volavšek. — Sestanek članov, kateri je bil napovedan za danes, se preloži na četrtek 24. februarja v radiodvorani hotela Zamorec. Predava pol-j krvnik g. Dušan Božič o balkanski vojni 1012 do 1913. Za člane tega pododbora udeležba obvezna. □ Stavbena podjetnost v mariborski okolici. Stavbena podjetnost v mariborski okolici se je v zadnjem času zelo dvignila in reči I moramo, da je večja nego v mestu samem. V Novi vasi pri Mariboru se jo osnovala stavbena žele/.ničarska zadruga pod imenom Naš stan. Ta zadruga ћо pozidala to spomlad ob levi strani Radvanjske ceste 28 enodružinskih hiš z vrtovi okrog stavb. Temelji in kleti za 'e mi ne hišice so že izkopane. Hiše bodo pritlične, s tremi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo in s precej velikim vrtom. Ko bodo dograjene te stavbe, bo zvezan Maribor potom hiš z I advanjem. □ Kupčije trgovskega agenta. V Mariboru in okolici je prodajal neki Poliarc blago (tri- ■ kotažo in drugo) švicarske tvrdke Sonderegger iz Hern's:ne. Pob are je pri naročilu zahteval vedno predujem ter dobil od strank večje vsote, do '500 Din, za kar je izdal p trdilo. Stran ke pa so zastonj čakale na naročeno blago. ' ker ga Poharc sploh ni naročil v tovarni, ampak je porabil nabrani denar zase. Oškodoval je na ta način več slo strank, ki so ga prijavile pol iji in ta državnemu pravdništvu. Cel/e 0 Orlovsko akademijo priredi celjski or-1- vsi.i 'd «k na pramik sv. ,!• žofa 19. marca : v Narodnem domu v Celju ob I p< p- Iclne. Na tej akademiji na-topijo Oiïi ln Orlice mestnega odseka, odnosno krožka v raznih točkah telovadbe, in deklamacije. Nastopile bodo tudi gojenke v nemi igrici »Jezušček med cvetjem1. Na akademiji sodeluje ludi orkester žele ničarske godbe iz Celja. Vsa sosedna in sorodna društva v meslu kakor tudi o', lici so napro em, da na ta dan ne pr rede nikakega jiivnegi nast pa. Tn dan naj bo pridr an omenjeni u ani'estacijski prireditvi naše celjske orl vske mladine. Zato vabimo vse naše pri-jatel e iz me la in okolice, da se te akademije na ili Orlov in Orlic polnoštevilno udeleže. & G. Karlu Golobu ml., kateremu se je v nedrl o popoldne ob priliki prireditve v Na-rodnem d mu pripetila nesreča po strelu iz pus e so zdravniki potom hitre operacije rešili de no oko. Levo oko je pn najbrž i-gub-, l eno. \ eraj popoldne so ga ob skali njegovi ljubljanski tovariši. Bolečine so ponehale in je popoldne že mirno spal. Upamo, da se bo temu vnetemu čl.tnu naših mladinskih organizacij posrečilo kmalu vrniti se v krog svoje družine, kakor tudi med vrste naših mladinskih organi acij. 0 Pazite na orožje! Pod tem naslovom ; ugotavlja Nova doba . v svoji zadnji številki, da je nesrečo pri zadnjem nastopu pri igri »Granič 'rji zakrivil nespreten igralec, ki da ! je ravnal z orožjem tako nerodno, da je ustre-111 s slepo. patrono narav nost v oko svojega soigralca. Ta informacija ne odgovarja resnici, i Prv > imenovani igralec te nesreče ni zakrivil niti uajmenj. temveč se je zgodila radi golega ' slučaja, ki je izviral iz dejstva, da sta se puški pomotoma zamenjali. Ta igrrlcc bi namreč moral streljali s puško z že izstreljeno patro-! no. t"ko da sploh ne bi mogel ustreliti, po nesrečnem sluča u pa je dobil v roko puško s I slepo patrono. Ravno v tem jo obstojala ta usodepolua pomota, katero pa streljajoči igralec ni prav nič zakrivil. Toliko resnici na j ljubo. 0 Podiranje dreves in premestitev vremenske hišice v mestnem parku je po informacijah. ki smo jih dobili od strani Olepševalnega društva, odnosno od njega predsednika dobro premišljena zadeva. Do sedaj je zakrivala vremenska hišica vsem onim obiskovalcem, ki prihajajo iz brvi za poslopjem okrožnega sodišča pogled- v sredino pari a. kjer se nahaja najlepša točka, to je vodomet s cvetlic- j nimi gredami. Temu nedestatku pa hoče od-pomoči s tem, da se odstrani vremenska hišica bolj v ozadje parka in obenem na tem prostoru napravi lepa pot do središča parka, ki .bo ob straneh lepo okrašena z lepimi cvetličnimi nasadi. S to novo preureditvijo bo lepota in privlačnost parka še večja. Glede vesli, ' torje, da zastavijo svoj vpliv za pivovarno ter ji zagotovijo o1 s'oj. S'■ r-! •• vo V I aškeni so snuje sa • jursko društvo. V nc 1 !jo 27 t. m. ob pol t) se sklicuje u-'"0V4! s' od v prcF'ore tu'injšnioga glavnega Sol-s!.-( ga nosU" •• ••'. ni prodava о sadjarstvu znani strokovnjak gospod učitelj Miloš I.eustik. Г ■*. " vdilct a Zala r. Preteklo nedeljo je vprizoril dramritični ods- ' Knt izobr. društva znano igro Miki o va Zala . To jc ž • deveta predstava v loj /.oni. Ker nimamo svojih prostorov, smo prlsi-jeni igrati samo takrat, kadar dobimo prostor.* j lia razpolago. Za to igro igralci niso imeli več | :.cgo 10 dni časa. a so kljub temu srečno izvedli ; tež1 o nalogo. S) tem so dokazali, da se ne strašijo obenih ovir, ki prihajajo ml vseli strani, pa tudi i-olrna žrtev ni tako voiika, da bi je nc zmagali, ibč.instvo" je dalo z dobrim obiskom priznanje tem žrtvovalnfm délave in. Ko nasprotniki vidijo na-intenzivno delo, rovarijo na vseh straneh zoper aše pristaše. Zadnjo čase pa, ko vidijo, da njih oitrige nič ne z d ž"jo, so segli po skrajno grdem sredstvu. Nekaterim našim ljudem hočejo uničiti eksistenco na ta način, dn bujskajo : išne posost-ike, naj naš ljudi poni "če jo na esto. Po to se n bo obneslo. Že danes jim lahko povemo, da bodo s» velikokrat razočarani. Dekliški sestanek so vrši prihodnjo nedeljo h i ppoldne v drurdv nili prostorih. Na sestanek Uo skoro gotovo prišla tudi voditeljica »Orliške 0'izvc-zc iz I.-jublj ine. Tem polom se vabijo vse poštene krščanske deklice in njih matere, dn se ga udeleže. Pri >T i-olski posojilnici ' so zadnje časo vloge zelo narasle in se obeta vesel napredek. Tudi t<> lasprotnike, posebno demokrate, za'o bode. Predavanje. Prihodnjo nedeljo predava na Dolu po pivi sv. maši g. (ir. Ivo Pire iz Ljubljane. Trbovlfe Prijava reduoiranih vojnih invalidov. Ker je bilo v zadnjem i ; su roihulranih po novem invalidskem zakonu več vojnih invalidov, vdov ln sirot, bivajoči!-, na področju tukajšnjega Združenja vojnih invalidov, sc tem potom pozivajo vsi reduciran«, da se prijavijo najkasneje do G. marca t. 1. pri vodstvu organizacije, ki bo v smislu zakonu pod-v/.elo potrebne korake, da sc neub moljepe redukcije sistirajo. V to svrho bo posloval tajnik organizacijo v ..ko sredo in soboto od 4. do 7. ure zvet.-r do vključno G. marca t 1. v gostilni Pravdif, kjer l*i sprejemal prijave reduciranih vojnih žrtev, ter dajal potrebna pojasnila. Seja okrajnega ta.stop a v soboto, dne 10. fobr. 1027 je pokazala zopet politično zrelost in smisel v. \ gospodarsl ■ potrebe zastopnikov naši (lične SLS. Sklepali so o okraje m proračunu. Ko jo šlo 7.a I > 11 poro Palovî" ioni, !;i mislijo graditi novo cesto, k t so zdaj 14s s! oro popolnoma odrezani od sveta in se je od našo strani predlagala podpora, ker so ■ r. i - .i-ii .1 „ .nn,i;iM.; .i«. \ '..MIL i (lluvi.llll 141 >111111 MUIMUIIV liti uiijioi.i v,.. vek (nimajo niti eo.- obrti ne ene gostilne), se je stivcda moral obregnili vanje demokratski zastop-; ik dr f' rba. č( č ludi imajo stotisoče za zvo-n ve, ul : i, v ! r jim dajmo. Kaho milostno, iS. doktor 1 Cuduo še, da niale, ko so naši župani glasovali za 8000 Din podpore kamniški občini za most čez. Bistrico, te podpore odklonili sklicevaje so na vloge v Slavenski banki I To bi bilo bolj velikodušno. — In pa dosledni so naši demokratje! Glasovali so vsi skupaj soglasno za zaupnico prejšnjemu živinorejskemu odboru, ko pa je bil izvoljen isti odbor, so se zgražali demokratje, dn se vlači politika v živinorejstvo in naj bi se volili samo strokovnjaki, in naenkrat niso bili zadovoljni z možmi, ki so jim četrt ure prej izrazili svoje zaupanje. Seveda, za živinorejptvo more biti strokovnjak recimo vsak zidar nli lekarnnr, samo dn ima demokratski patent. Kmet, ki je pa pristnš SLS, pa seveda nima pojma o živinoreji. Sevedn, kmeta, zabitega kmeta, je treba vedno poučevati, kaj ne, če ne drugače, jih je treba dati v živinorejski ujt kakemu zidarskemu mojstru? — Okrajni z.aslop je dovolil za povzdlgo živinoreje in uredilev kriške planine za vzgojo mlnde živine 80.000 Din, v sled česar bo okrajna doklada znašala okroglo 100%. Je pa nujno potrebno in zadnji čas je, da se v kamniškem okolišu stori za povzdlgo živino-reje več kot sedaj. Zastop je zopet sprejel v službo okrajne dostavljavce, ker so župani morali celo ru-bežen vršiti med svojimi občani, kar nikakoi ni v ugled županske časti. Sevedn tudi to ni bilo demokratom po volji, saj v Kamniku imn g. župan itak policijo za tn Ive stvari. Poštni lokal v Kamniku je pod vsako kritiko. V tesnem in temnem prostoru uradujejo tri uradnice in dva uradnika, pa vedno je še par pismonoša notri. Ali ne bi moglo poštno ravnateljstvo najeti zdaj prostore kjer je podružnica Trgovske bnnkç, l;i se sedaj ukino lokali bi bili ravno dovolj veliki, udobni, nn Glavnem Irgu in uradovanje rndi pomanjkanja prostora ne bi trpelo kot dosedaj, ko mora prenehali vse proniotno uradovanje nn poŠti, kadar pride z vlakom pošta, dokler ni ista razdeljena. tako do 10. ali ol 11. ure. Stranke morajo pa pri zaprtih okenc' čakati. Opozarjamo poštno ravnateljstvo, naj se pobriga pravočasno zn novi lokal, ker menda že sili vanj neki štajerski trgovec. manufaklurlst. Trgovin pa imamo v Kamniku žo dovolj Gotovo bo vsa kamniška javnost, po-sobno pa pridobitni sloji, hvaležna ravnateljstvu, ako pridobi omenjene lokale za poštni urad. muf ф Smrtna kosa. Na Vičavi je unirln dne 14. fo-bruarjn gospa Linn Auer, roj. Mally, vdova tajnika brzojavnega ravnateljstva. Pogreli se je vršil dne 10. februarja. — Kmalu nato, dne 18. februarja pa je nenadoma umrla njena sestra gospa Terezija K o s i ć. soproga uradnika agrarne reforme. l'o-"Teb se je vršil dne 20. febr. nn pokopališče v Kogoznlci. — л'а ftliikili je umrla gospa Ana Sever. pokopali sn jo dne 18. februorja. — Istega ilne je umrl g. Martin R a j h , 58 letni krojaški mojster v Budini. Doma je bil v Drsteli pri Sv. Urbanu. Zapustil jo ženo in dva sinova, ki sla »e oba ]K)svetila očetovemu poklicu. Kajni g. Kajh jc bil dobrosrčen, družaben in vesel mož ter je slovel kot dober muziknilt na svatbah. Bil je zaveden Slovenec. Ob obilnem spremstvu obrtnikov in drugega občinstva so ga pokopali dne 19. februarja popoldne. Nnj v m. p.I ® Prememba pososti. G. Fr. Urban, mesarski mojster, je kupil od g. Tekhnerja hišo v Panonski ulici. © Mestno gledališče. Deseto prenilero je proslavilo Dramatično društvo s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini šentftorjanskic. Scenerijn lepa. č'u-dili srno se, da se s priproslimi sredstvi, ki so nn ptujskem odru na razpolago, dn doseči tnk scenični efekt. Zido lahko trdimo, da je v «ceneriji nase gledišče pod Bratinovim vodstvom jako napredovalo in doseglo lepo višino. Da je tudi umetnostna stran z njim, go. Gabrijelčičevo in g. Kauklerjem pridobila, je občo znano in ni potrebno posebej naglašati. Ga. Gabrijelčičeva in g. Kaukler sta nastopala tudi že pred Bratinoni. Napredovala pn sta tudi letos in si pridobila sigurnost in uglajeno igro. — Gledališče mora postali kulturna potreba Da je tudi v Ptuju, kaže obisk. Ni velika gledališka družina, ki se zbira v mestnem gledališču, kadar gre prava umetnina čez oder, a glavno je, da jo tudi v Ptuju imamo. Bnravnlle je zapisal v propagandni knjigi »Sildsteiermark< pikro obsodbo prejšnjega nemški ga gledališča. Ce so vprizorili delo ! ■'! ■ ga nemškega pesnika, so ga onečastili, tako slabo so ga predvajali. Cim hujši je bil nacionalni boj .tem manj ie nudilo spodnještajersko nemško gledališče. f'e vinograd ni obrodil, je bilo gledališče piazno, ker ni bilo duševne potrebe. Da, duševna ali kulturna polrebn je ono, kar vzdržuje gledišče. Vinogradi letos niso obrodili — pa saj vinogradnikov itak ni v gledališče — n vendar je naš Muzin hram reprezenfatnt kulturnega življenja, ki polje v panonski prestolici. V Ptuju imamo krog občinstva, ki mu je ta lirnm kulturna potreba, f'e bi navajali igralce v »Pohujšanju«, bi seveda morali pohvalno omeniti g. Bratino, gdč. Gabrljel-čičevo in g. Knuklerja, ki bi jim morali še jioštn-viti ob slran gg. Prekn, Sulerja ter gdč. Wngner-jevo —• Deseta premiera je bila dobra in lepa. — Janez Gaber. SlovGn&lrfn faTaflrnoi Dol. Lendava. Vsak je žu zelo težko pričakoval, da bi se pri Rediću dovolil prehod čez državno mejo, da bi nc bilo treba za vsako ma-lenkost narediti velikega ovinka preko Čakovca, Kotoribo proti Kaniži. Sedaj je v tem oziru storjen prvi korak. Od sedaj naprej se smejo izdajati potni listi, s katerimi se lahko prekorači meja pri Rediču. Upanje je, da za tem pride še drugo, kar si ludi ravnotako ali še celo bolj želimo; da se namreč otvori tudi železniška proga. To bi bilo za okolico velikega pomena. Bridka izguba. Pred dobrim tednom so v Krogu pri M. Soboti položili v grob zemeljske ostanke salezijanskega klerika Franca Titana. — Umrli je v začetku študiral na gimnaziji v M. Soboti in tam dovršil dva razreda. Potem je vstopil v salezijansko družbo in jc v Veržeju dovršil 3. in 4. razred. Lansko jesen je bil na Radni preoblečen. Odkar je dobil talar, jc mislil vedno le na srrčni trenotek prve sv. maše. Ni mu bilo določeno, da bi ga dočakal. Bog je hotel drugače in njegova volja se je izpolnila. V začetku kašelj, nazadnic smrt. Pogreb jc bil lep. Na stotine ljudi je prišlo iz domače in sosednih vasi. Dijaški pevski zbor iz Vcržcja mu je zapel zadnjo pesem. Udeležili so se pogreba tudi gojenci »Martinišča« z ravnateljstvom. Na grob so položili lep venec. — Gospodov služabnik jc bil v življenju, zato lahko upaino da sc z njim veseli. Dopisi Črtnošnjicc pri Semiču. Zadnji ča» v naSi far) razsaja španska bolezen. Dočim je veliko oseo obolelo, ni še nobenega smrtnega slučaja. — V ncdel'0 so lepo in ljubko igrali naši otroci »Sne-gulčico« in »Deklico s tamburico«. Kdor se želi še naužiti veselja, naj le pride pogledat naše malčke na pustno nedeljo ob pol 3 popoldne, ko se igri ponovita z bogatim sporedom. — Cas pred-pusta bo kmalu minul. V celi fari smo imeli »ajno Štiri poroke. — Na sv. Matije dan (24. febr.) fe pri nas sejem. Upamo, da bo dobro obiskan ako Matija — ki led razb.ja, čc ga ni, ga pa naredi — nc predrugači. Dolenji Logatec. Dne 15. t. m. je bil v Dol. Logatcu izvoljen za župana dosedanji župan gospod Gabrijel Oblak in vsi občinski svctovalci iz vrst SLS. Že pol ure pred zaključkom izvolitve se je zbralo pred občinsko h šo par sto volivcev in nešteto drugega ljudstva, ki jc nestrpno pričakovalo izida. Točno ob pol 8 se je razglasil irid, nakar je društvena godba zasvirala »Lepa naša domovina« in ljudstvo je z navdušenimi ovaci;ami pozdravljalo g. župana. Nato se je razvrstil sprevod i godbo na čelu .n z vsemi odborniki SLS ob lepo razsvetljeni bakljadi Množica je ob zvokih godbe in z nepopisnim navdušenjem vzklikalo na čast župana in Slovenski ljudski stranki. Po dokončanem obhodu st jc vršil v nabito polnem Društvenem domu prijateljski sestanek. Bilo jc splošno navdušeno razpoloženje po govoru g. župana in po bodrilnih besedah govora g. Hrena. Svetu se je doka/alo, da- Dolenji Logatec jc in ostane zvesta trdnjava SLS. Kulturni pregled Ge??rq Morris Cohen Grandes -njegovo delo in doba. (Nekaj misli ob njegovi smrti.) tO. februarja 1927. Literatura je vedno bila in bo ogledalo Časa, v katerem je nastala. In vse literarne struje v teku let so veren odsev gibanj in menjajočih se nazorov v življenju posameznih narodov. Isto tako je kr tika — mislim na on<' velike duhove, ki deloma določajo smer in kažejo nova pota — v povsem gotovem odnosu do svojega razdobja. Pri malih narodih, ki se literarno živahno j. bljejo,' je to še bolj opaziti in bi bil nad vse zanimiv študij. Eden takih narodov je gotovo tudi danski — saj šleje ta trimilijonski narod ioliko in toliko imen, ki so svetovno znana. Eno tali imen je v teh dneh Se bolj zaživelo — zakaj umrl je veliki sin male Danske, Georg Morris Cohen Erandes. Odkar je prvi moderni danski žurnalist (1819 do 1887) Meir Goldschmidt utrl Judom, ki so bili dotedaj na Danskem malone brezpravna kasta, pot v javnost, jc mnogo talentov prišlo do veljave, ki bi se sicer izgubili. Zlasli je mnogo storil v tem oziru Goldschmidtov roman »En Jode« (1845) s s jajninii scenami iz staro judovskega življenja. Tudi Georg Brandes je bil Jud rojen vprav v doti umirajoče romantike, na pragu naturalizma. (Rojen 4. februarja leta 1842 v Kôbenhavnu) Starši — judovski trgovci — so skrbeli z vso vnemo za skrbno vzgojo in izobrazbo Sedemnajstleten je maturiral in ieta 18G4. je postal magister estetike cum laude praec pua, kol šc posebej poudarja Jorgensen. Po zaslugi Goldschmidta, ki je predsodke proti Judom ubil. so bile dostopne mlademu nadarjenemu akademiku najodliČnejše meščanske rodbine. Brandes je v tej dobi občeval s Paludan-Miillerjem. Hauchom, H C. Andersenom in imel mnogo prijateljev, ki so ga seznanjali vsak s svoj m svetom Po vplivu filozofa Hôffdinga se je seznanil tedaj z velikim Kjerkegaardom ter bral njegova dela. Toda spričo rigoroznih zahtev in nazi-ranj tega protestanta, ki pozna samo neizprosni aut — aut, se je Brandes za vselej spri s krščanstvom. Brandes je bil prvi, ki je nastopil ostro proti dualizmu filozofa Rasma Nilsena (1S09 do 1884) s knjigo Dualismen i vor nyesle Filo-sofi (1836) 1888 je neumorno delavni Brandes izdal s t h e ' iske Studier« z izvrstnimi monografijami o Hertzu, Paludan-.Miillerju. Aare-slrupu in Ibsenu. 1869 je izšla druga serija »Krili-ker og Portrater . 1870 se je Brandes habilitiral na univerzi v Kôpenhavnu Od tega časa nekako se je začel zavedati svojega narodnega poslanstva. Uvidel je, da je sanjava romantika privedla Dan-sko pol tično v propad duhovno pa v nezdravo svetuodtujenost, zato je hotel postati sam veliki kliear k hladni in jasni resničnosti. Ta misel se je utrdila še bolj na evropskem potovanju v letih 1870—71, kjer je prišel v stik z vsemi velik mi duhovi svojega časa — v Londonu s Stuart Millom, č.igar tedaj znamenito knjigo »Subjugation of Wo-menc je bil pravkar prestavil. V Parizu je obiskal Hipolita Ta neja, brala Goncourt, Emila Zola in Ernesta Renanà V Italiji je doživel predvsem revolucionarja Byrona in Shelleya. Vse to ça je le še bolj utrdilo v misli, da zrevolucionira svojo domovino Dansko. Leta 1871. je pričel s predavanji Bil je s;-jajen govornik, blesteč teoretik in duhovit do pa-radoksnosti. ^Svobodno raziskavanje, svobodna misel,« je bilo njegovo geslo. Istočasno pa je visoko na severu pomagal razdirati romantiko Henrik Ibsen; malo pozneje pa na švedskem Strind-berg. Ker je bil Brandes v sodobni literaturi izredno verziran, ie med predavanji neprestano z blestečo kombinacijo delal paralele in izvajal. rVse kar ima danes v Evropi pomen in ceno, vse sloj.i pod zastavo svobode in napredka — v Angliji Mili in Darwin, Spencer in Swinburne. v Franciji Ta ne in Renan, Zola. Flaubert (Madame Bovary 1) in Goncourt, v Nemčiji Auerbach, Paul Heyee in Gottfr ed Keller, v Italiji — Orducci, v fîusiji Turgenjev, Dcstojevvski in Tolstoj Kot dosleden nasprotnik romantike je učil Brandes, da bo tudi poezija — koristna. Tudi lirika naj razpravlja o sodobnih vprašanjih (dobesedno: ïSaette Probleneer under Debat«) — to ie vedno poudarjal ln celo prometejske duhove kot Shelleya je cen 1 višje kot znanilce novih idej nego kot umetnike divnega jezika, polnega glasbe iz harmonije. V tem smislu tendenciozna so tudi predavanja Brandesova, ki so izšla v 6 zv pod naslovom: »Glavne struje v literaturi 19. stoletja.« JSrgensen pravi duhovito in korektno. »Slaba knjiga če jo smatramo za literarno zgodovino, lepa umetnina, če jo sprejmemo kot bojevito delo.t Posamezni zvezki njegovega dela- »Em'g » ntlite-returen« H872), »Den romantiske Skole i Tvsk-landr (1890) — so prav za prav posamezni oddelki duhovito pisanega literarnohistoričnegn romana. Todn njegove sodbe o nemški romantiki, o Cha-teaubriandu so danes nevzdržne temeljna misel pa je pr' vsem delu zgrešena. Velikega umetnika se kaze Brandes v svojih poznejših delih in esejih — zlasti omenjam: »Danske Diglere' (1877), »Lassalle« 0881) in njegovo grandlozno delo. pobio globokih domislekov, povsem novih perspektiv, »Will'am Shakespeare«-, 8 zvezki 1895. ter »Henrik Ibsen-:. 1898. Nas Slovane zanima še posebej delo o Rusiii in Poljski (1888) Da je zelo dobro poznaval tudi klasično literaturo in se ž njo reïal, dokazuje njegovo temeljito delo »Julij Cezarr. Profesure n! nikoli dobil, vlada ga namreč ni hotela prevzeti — pač pa so ga 'eta 1901 imenovali za titularnega profesorja z dosmrtno častno plačo 6000 danskih kron na lefo. Delal je do poslednjega, kolikor je mogel. Po kratki bolezni in pri operaciji, ki je sledila, je umrl 19. februarja 1927. Velik v hotenju n zasnovah, velik v dehi pre'èsfo zmoten v premisah in dedukcijah. Vendar je s svojo močno in pregnnntno osebnost ч> odkril Danski in svetu premnogo talentov, mladih umetnikov in pisateljev, za katere mu ie tako domovina. kakor vc* kulturni svet hvaležen Dr R. L. T. Soomîntefte se Podp^rneea 4?e«iht Ljubljana, Wolfova 121 Slovenska ymeSnost v Inozemstvu. Kot nam poročajo iz odbora Slovenskega umetniškega drušlva v Ljubljani se je koncem januarja zatvorila razstava v Berlinu Bila je projektirana za mèsec december toda radi trajno po-voljnega obiska se je društvo Sturm-., ki ie povabilo naše umetnike, odloči'o in podaljšalo razstavo za mesec januar. Prireditev je bila v nemški javnosti zelo simpatično sprejela. Razstavni material je bil te dni prepeljan na Dunaj, kamor je SUD povab'ta ugledna dunajska umetniška skupina vHagenbund Začetkom maja se otvori v razstavnem paviljonu Hagenbunda v I. okraju, Zed-litzgasse velika pomladanska razstava SUD so pri-puSčnni posebni prostori, kjer bo društvo samo uredilo svoje» znatno pomnoženo kolekcijo slik, kipov in grafike Med"arodne "rnfične razstave v Florenci, ki se otvori začetkom marca t 1. v galeriji Pnlazzo Pitti. «o udeleže na povabilo tudi društveni č'ani- Bož. Jakac. Tone Kralj in Fran Stip'ovšek. Jugoslovanske razslnve v Ameriki novembra v P h i 1 a d e 1 p bi i i decembra v New Vor k c januarja v Buffalo se udeležujeta od S'ovencev Fran in Tone Kra'i. s'edn.P ;e razstavil preteklo b-lo v Benetkah. SUD je tudi povabljeno na razstavo v Budimpešti, kjer se bo vršila tekom te-'a lela in io bo celotno aranžiral slavni hrvatski slikar Tomis'av Kriz,man. Dosedaj je SUD priredilo v inozemstvu razstave v Hodotrnu na Moravskpm leta 1923.. na Reki leta 1924.. v Pragi leta 1926, v Berlinu leta 1926-27., v naši državi pa razen v Ljubljani in Mariboru še v Belgradu, v Solit u in v Sarajevu Čim bo zaključena dunajska razstava, ki bo ?p '17 društvena prireditev bo SUT) skušalo realizirati načrt. k: ga goji ?.e dalie časa. da priredi svojo razstavo v Sofi i i UdejsU-itev te idei°. ki predstavlja vn*en korak 11a polju jugoslovanskega zbližania je odvisna od materialu b sredstev. Inozemske razstave stavijo na neimovilo mlado društvo, ki šele pet let obs'oja in ne dob'va od nobenih javnih ustanov podnor'ali pripomočkov velike zahteve. k; iii» r>ri požrtvovalnosti članov ni mogoče vselej ugoditi. v L'ublteni. V Ljubljani vlada izredno zanimanje za koncert, ki ga prired akademsko pevsko društvo »Obilič:: v petek, dne 25. I m , v Unionu. Zato prinašamo o tem najstarejšem akademskem pevskem društvu v naši državi nekaj podatkov v informacijo našega glasboljubečega občinstva. — »Obilićt je kil us'anovMen že lela 1841. in 'e postal tekom svoiega dolgoletnega obstoja eno izmed prvih pevskih društev naše presloMce; že pred svetovno vomo je umival vel k ugled v glasbenem svetu Bel-grada, pridobil pa si je glas tudi v inozemstvu, zlasti s koncertno turneio v Rusiii leta 1911 in 11a Poljsko leta 1924. Baš sedaj se vrše tudi priprave za turnejo v češkoslovaško ki se bo izvedla v apri'u t. 1. in k: jo organizira Češkoslovaško poslaništvo v Relgrrdu — Na čelu »ObiUćt« so bili kot predsedniki vedno najuglednejši univerzitetni profesorji. Predvsem je omeniti pokeinegn procesorja in č.kana Srb akademije znanosti g. Andono-viča, gg Bogdana Popoviča. bivšega rektorja bel-grajsl-e univerze, prof N. Vu'iča i. dr Dirigenti -»Obilica« so bili naiodli^nejši srbski gl-'sben'ki in še danes zavzemata bivša dirigenta »Oblliča« gg Binički ;n B Joksimovič častno mesto v vseh glasbenih kresih. Vse OHličeve- koncerte v BeWadu in izven njega pazliivo zasleduie ves belTaiski tisk či"ar kritiki pr soja jo sofi-'sno Obi,;ćiK- prvo mesto med pevskimi zbori RpiTrnda Celokupni mešani zbor »Obilica« štp;e sed-d 120 ?"^nov. a predsto-ječe turneie se udeleži okoli IfO Članov. Seda i nastopa j>Obil'čr pod spretnim vodstvom dir'genta g L MatačiSa. ki ie kot bivši dirigent ljub,!an«ke opere dobro znan ljubljanskemu občinstvu in kot s'danji dirigent belgraiske nnere ugodna osebnost tudi v belTi-aisk h "lasbenih krofih 7 zbo-om »Obilica' poseli T.jubliano tudi predsednik društva g. dr. A. I eko, docent univ in rd,:?en čian »Collegium Muséum« na belTrnisVj univerzi ter g. dr. Vladimir čorovč, redni prof. univ. Obilič-. prispe v Lhibljano v četrtek, dne 24. t. m., ob 13. uri 53 minut 7, nsebn'm vlakom iz Zagreba Na ko'edvoru p"zdraviio o-este zastopniki 'iublia"skih ak"demsl-ih in nevskih drns'ev. nakar se nodajo v Akademski kole^ii. Uipr iim ie pre-si-rbljenn nrehrana Zvečer po 18 n-i se vrši no-zdrav liubli.inske akad"niske omPdinp »ObiHču« pred univerzo, odkoder e d koraka io 7. iinhii^nsi-imi akadomik' v s^revedu s'-n-j m^sio d-j L'uhii;>n-sk^fa dvoru, lu se bo vršil prii-'eliolri po7dr-vnj večer na č-st drai'm crostom — Nas'M-ip,rn Hne. 1 i. v petek si r>oslie o<*ieda-'o mesto in p- č-sle Prešerna pred .spomenikom, /večer oh "O uri na jp koncertni nastop v Unionu — Vabimo narodno okfirstvo. d" so v č!m vpčipin SlevPu iidple* s«rp- iema na kolodvoru kni-or tuli kon-pr|n »Oh'Mča« ki zashiži tudi z umetniškega stališča vso našo pozornost. Pevski zbor .OH4čn' rod voi«-iei'a so voka'npir i гп<». čaia samo GotovČpva Koleda tnero'ni obred v pe'fh delili) ima >preinl.ipv.- nie fn sicer tusmo za fri klarinete, dva fa^ofa in lellala ^опсрг! Ohili-ča sp vrši v f'Plel, dne •>•" ' 111 20 uri /vpč r v Pnionski Iverani in so vslopnice v preclprodaji v Matični knjigarni. Knfige in revife »GEOGRAFSKI VESTNIKc 1926, ŠT. 2/3. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani kaže v svojem razvoju lepo sliko slovenskih kulturnih razmer. Čeprav je navezano na videz na nezadostna materialna sredstva, vendar so radi vel kega obzorja in intenzivnega truda svojih sodelavcev njegove edlkcije vedno važen in časteu kulturen dogodek. Pred seboj imamo št. 2/3 »Geografskega vest-nika za leto 1926 Vsebina je povsem nova in aktualna. Med razpravami prinaša na prvem mestu prvi ded študije prof. F Baša o Mariboru, ki obsega historično-geografski razvoj drugega največjega mesta v Sloveniji. Članek odlikuje bistro geografsko gledanje ozemlja, kulturnogeografskih vplivov, kakor tudi gospodarske iu etnografske podlage pri osnovanju in rasti mesta tekom zgodovine. Ker imamo o Mariboru razmeroma pičlo literaturo, je razprava vešče izpolnila občutno vrzel in bo nujno poirebno za vsakega kulturnega de- ! lavca. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanja, ki . bo gotovo nudilo odgovarjajočo vsebino kot solidno pisana razprava dr. V. Bohinca v Ljubljani (Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antro-jmgeografska meja, glej »Geogr. vestnik 1926, j 1, 22 ss.). Korak za korakom gremo tako k pni- j veniu geografskemu umevanju uaš'h mest. Drugi članek je zaključek metereološke razprave prof. dr. f. Rubiča o padavinah v Splitu, Id je zbral zanimive podatke novejših točnih opažanj in jih jasno in pregledno razvrstil, tako da dobimo lopo sliko splitsk h klimatskih razmer. —■ Nasproti temu prinaša elr. J. Rus v svojem sp-'su »Triglav zopet d vu prav tako zanimivi historično-geografski skici: Triglav pod Valvazorjem in Gora krma — Valvazorjev Triglav. P sani sta črtici izredno živahno in s svojo novostjo prijetno razočarata. Razmeroma malo znana dobra slika Triglava izpod Škarlatice spis še bolj poživlja. — Znani naš alpinist dr. H. Tuma nam v svojem naslednjem novem donosu k toponomasliki razlaga morfološki pomen imen krn'ca in polica (»Krnica in polica«). — Predvsem geologe bo zanimala razprava univ prof. dr. M Salopeka: o razvojd tri jasa na otoku Visu, ki podaja — z lepimi ilustracijami v prilogi — izsledke ekskurzije ljubljanskega univerz tetnega geološkega instituta 11a otok Vis. Ker je v večjih Člankih snov vzeta največ le iz stranskih panog geografije, zato nudi strokovnemu geografu temveč skrbno izdelani podrobni del, zlasti: »Geografske novice« ;n »Književnost«. Tu je pokazalo kakor že davno dos'ej, tudi sedaj uredništvo, da stoji na svetovni višini geografije in je tako slovensko znanstveno glasilo enakovredno najboljšim geografskim revijam. Radi pregledov 'n ocen, ki so na višku, ne more »Geografskega vestnika« pogrešati noben poklicni geograf in nobena znanstvena knjižnica. Rekli smo. da je Geografsko društvo s svojim glasilom slika naših kulturnih razmer. S svojo od'ično vsebino golovo »Geografski vestn kc dostojno reprezenlira slovensko znanstveno geografijo in zasluži vse priznanje Kako to globoko zasnovano delo umeva — naša javnost, naj ilustrira 7. druge strani statistika naročnikov »Geografskega vestnik-K v letu 1926, ki jo navajamo brez komentarja. V tuzemstvu je 400 naročnikov; od teh je nad Iiolovico državnih uradnikov. 112 profesorjev, 21 univ. profesorjev, 16 učiteljev. 10",; je zastopanih privatnih uradnikov. 8% odvetnikov in notarjev, 8^ zavodov iu knj žnic, po 5% duhovnikov, zdravnikov, trgovcev iti industrijcev, dijakov ozir. viso-košolcev (1). — Po pokrajinah iih imamo 82% v Sloveniji (156 v Ljubljani, 37 v Celju, 29 v Mariboru. 77 drugje!), v S-biji 37. Dalmaciji 27. Hrvatski in Slavoniji 14 itd. Primerjanje teh številk nam pove mars kaj! Z inozemstvom ima »Geografski vestnikc živahne stike potom zamenjave za tuje znanstvene publikacije kateri se še vedno mne>že Nekaj posameznih naročnikov je v ČSR, Egiptu. Italiji, Amer ki. Naroča se »Geografski vestnik« (stane 50 Din na leto) pri Geografskem društvu ua univerzi v Ljubljani. M. M. SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON, 2. SEšiTEK. Ko je pred dvemi leti izšel prvi snopič Slovenskega biografskega leksikona, smo bili vsi veseli tudi naznanila, da bo delo končano že 1. lr26. Toda pri računu so sc zmotili izdajatelji, kakor tudi odjemalci. Danes, ko pišemo že I. 1927., nimamo pred seboj še popolnega leksikona, temveč šele 2. snopič tega dela, ki je za nas Slovence nekaj posebnega. Drugi snopič obseg? življenjepise od Erberg Anton do HinterlecHner Kare! Torej sta popolnoma obseženi samo dve črki. Pred nami se vrsti zopet cela vrsta odličnih predstavnikov, ki so bili našega rodu ali so pa pri nas delovali. Za-tap-n« so v tem snopiču vse stroke: literati. gl^beniki, narodni gospodarji, ohl kujoči umetniki. Tu či-tamo poleg še delujočih mož življenjepise tak'h, na katere ie svet že pozabil in bi ostali gotovo prikrili našemu poznanju, da niso skrbne roke Glonarja, Kidriča. Slebingeria, zopet od''r 1" stvari, na katere že sploh ni nihče več mislil. Nekateri spisi v tem sešitku so prave razprave, predvsem oni iz Kidričevega peresa. Srečujemo pa v tem sešitku markantne osebnosti. Erberg Anton. Eria-vec Franc Cretforč č Anton. Gregorčič Simon, Gumplowicz, Gutsmann. Poleg znanih osebnosti vse polno dosedai пегпапШ, iz «tarejš' in n"veife zgodovine. Marsikdo bo strmel, ko bo Citai da ie Slovenec lastnik n->ivečjih hotelskih podj- tii v Londonu in to je naš Hrovat, doma iz Gor'škc (sedaj se piše Hwartb). 'Ги mamo poleg drufega pred seboj cele rodovnike nekaterih olemenit iških rodbin. ki so živele na naši zen lil in prav je da se take stvari otmejo porabi. Omeniti bi bilo še mars kaj, posebno bi povdaril to, da so nekatera biografije predolge, medtem, ko je pri drugih vne-šeno vse v par vrstic-h. Končno mislim, da govorim v imenu vseh naročnikov, čc izrazim žcPo da bi delo malo bol| bitro napredovalo, da dobimo celotii Slovenski biografski leksikon vsaj drugo leto, če žc nc 1 los. G. Socialna misel. Z nekoliko zamude je izšla to dni februarska številka te ed ne slovenske revije za politična, kulturna, socialna in gospodarska vprašanja Objavlja zanimivo S nt o d e j e v o rczpravico o borbi za norveško državno samostojnost: konec D u 1 i b i č e v e g a referata o fašističnem sind kalizmu, ki daje italijanski družbi čislo novo organiziitorično obliko: dalje globok dr. Je raje v članek o »Novi mladi. ii«, aktualno VoršiČevo razpravo o m rovnem problemu in nadaljevanje Erjavčevega pregleda zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem, ki govori to pot o ustanov Ivi »Delavskega izobraževalnega drušlva lela 1869 Tudi pregled ima mnogo aktualnega gradiva izmed katerega opozarjamo zlasti na bi'a'v-o katoliškega ornsve'nega dola v preteklem letu, na poročilo o sedanjem slani u našo Zarjam, mediciuec Stanko Kovač, ki je predkratkim umrl v Inomostu. Ppgreh bo jutri v Skalah pri Velenju. drž. socialne politike in na velepoučni nemški načrt gospodarskega parlamenta. — Revija zasluži vsekakor vse pr znanje in pogrešati hi je ne smeli v hiši nobenega slovenskega izobraženca, zlasti ker je cena minimalna (50 Din letno). Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Sreda, 23. februarja: Zaprto. Četrtek, 24 februarja: BOŽJf ČLOVEK. Premije« ra. Proslava 25 letnice književnega delovanja M. Begoviča. Red C. Petek, 25 februarja: PAHLJAČA LADY WINDE-MERE. Red D. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 23. februarja: SEVfLSKl BRIVEC. Gostuje g. Vescl-Polla. Red D Če'rtek, 24. februarja: Zaprto. Petek, 25. februarja Zaprto. K premieri r-BožicKa človeka« v ljubPanskt Hrumi. Kakor smo že javili, proslavi ljubljanska drama v četrtek elpp 24. 1. m 25 letnico literarne« ga delovanja hrvatskega pisatelja Milana Begoviča. Begovič spada med najmarkan'nejše pojave hrvatske moderne. Zadnjih 25 let srečujemo njegovo ime v hrvatskih in srbskih revijah, v podlistkih časopisov, na gledaliških lepakih itd. Piše pesmi, novele, drame, prevaja francoske, nemške, italijanske avtorje, urejuje književno revije, dopisuje o naši li eraturi in (patru inozemskim časopisom. Bcgovičeva glavna dramska dela so: Myrrha, drama v Ireh dejanjih; Venus Victrix, komedija v enem dejanju; Gospa NValevvska, drama v stihih v petih dejanjih; Stana, drama v treh dejanjih; Maje komedije (sedem enodejank). Svatbeni let, drama v treh dejan jih ; Božji človek, drama v treh dejanjih; Pusolov pred vratima, 'ragikomedija v devetih slikah. Begovič pravkar do vršit je svoje najnovejše dramsko delo z naslovom: »Amerikanska jahta v splitskoj luci . Velik del njegovih del je preveden na češko, poljsko, italijansko, angleško, nemško, rusko, ma-djarsko Njegove drame so bile vprizorjene na vseh odrih Jugoslavije, dalje v Petrogradu (Wa-lewska), Pragi, Brnu. »Božjega človeka- bodo igrali še to sezono v Newyorku. »Pustolova pred vratima« pa marca meseca t. 1. na Dunaju Avtor, ki dopo uje v torek popoldne, bo premieri svoje drame na našem odru osebno prisostvoval Članica lapreb^ke opere sa. Tinka Vesel- Polla gostuje danes v sredo zvečer v ljubljanski operi in sicer v vlogi Rosine v »Sevilskem brivcu«. V tej vlogi je gostovala odlična umelnica že par-krat nn našem odru in to z največjim usrehom. Poleg nje nas'opijo š(5 člani gg. Bnnovec Bete to, Janko, Potučkova in Zupan. Predstava sc vrši z* red D Maribor&lco gledišče Sreda. 23 februarja ob 20: TOVARIŠI Ab. C Kuponi Četrlek, 21 februarja ob 20: CIGAN BARON. A Kuponi. »Tovariši« samo šc dvakrat na mariborskem odru Opozarjamo na to krasno in od publike iakc simpatično sprejelo igro, da ie liobe., prijatelj gledališča ne zamudi. Cerlzveni vesinili ROMANJE V ASSISI IN RIM. Po dogo voru med odborom za proslavo 700-letnice smrti sv Frančiška Asiškega in odborom za proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila priredi hrvatska frančiškanska provincija s sedežem v Zagrebu romanje na grob sv. Frančiška iu sv Cirila. Romanje se bo vršilo v sredi nn seca maja pod pokroviteljstvom prevzv. g. nadškofa dr. Ante Bauer-ja. Kdor se želi romanju pridružiti in potovali v III. razredu, naj dopošlje 1200 Din, a kdor želi potovati v II razredu naj dopošlje 1650 Din na odbor romanja, Zagreb, Kaptol 9 najkasneje do 20. aprila. V gorenji vsoti so «računani stroški za železnico. samo v Italiji, hrano in prenočišče v Assisiju in Rimu, in vsi drugi prevozi in takse v Assisiju in Rimu. Denar se lahko pošlje po položnici Komisari-jata sv. zemlje ali Saveza III. reda. Da se zamorejo temu romanju pridružili tudi učitelji nižjih in srednjih šol, je zaprošen oel ministrstva prosvete dopust za 12 dni. Vsa pojasnila daje gornji odbor Romanje bo trajalo 9—10 dni Podrobnejši program bo objavljen pozneje. Za odbor romanja: o. Vendclin Vnšnjnk. dr. Knmilo Dočk&l, dr. ТеоШ Harapin. t tvo Občni zbor Centrale industrijskih korporacij. V ponedeljek, dne 21. t. m. se je vršil v Belgradu občni zbor Centrale industrijskih korporacij. Sejo je otvoril predsednik Ignjat tialloni ob navzočnosti številnih oelcgatov iz vse države, med' katerimi sta zastopala Slovenijo dr. Windisi-tier, podpredsednik Centrale in iriž. Šuklje, v imenu Zveze industrijcev. Različna ministrstva so poslala svojb delegate. Tudi sekretarijat državne odbrane je poslal svojega delegata gen. Nediča. Tajnik Centrale dr. Gregorič je uvodoma podal obširen reterat o reviziji predpisov za državne dobave, v katerem je povdarjal potreba revizije zakona o državnem računovodstvu Sledil je referat gen. tajnika Čur-ÎSina o stanju našega gospodarstva v zvezi z trgovinskimi pogodbami, o zakonu o industrijskih obligacijah in o vprašanju kredita. Po teli referatih se je razvita daljša debata, v kateri je podal svoj ekspoze podpredsednik dr. Windischer, ki je poudarjal, da se stanje naše industrije v nobeni smeri ni izboljšalo. Vprašanje kredita in obcestni'mere je življenske važnosti za našo industrijo, ki s.- mora rešiti na način, Iti bo tej naši Industriji omogočal nndaljnl obstoj. Predsednik zagrebške zveze industrijcev S. D. Aleksander se je v svojem govoru pečal s problemi državne administracije, predvsem pa davčne obremenitve, ki ovira tvorbo novega kapitaln, vsled česar je naša industrija navezana na inozemski denarni trg. Govornik poudarja, da so se nekatere države, ki so bile po vojni in inflaciji popolnoma uničene s-pomoîjjo tujega kapitala hitro opomogle (Ogrska!). Tudi pri nas se mora fi i vse potrebno, da se omogoči dotok inozeni • -;a kapitala. Predpogoj pa je, da uredimo naše državne dolgove v inozemstvu. Inž. M. šuklje je v svojem govoru razpravljal o stanju slovenske industrije, ki je zelo težko. — Sledilo je Se večje število govornikov, nakar je tajnik dr. Gregorič podal obširen referat o vzporednih carinskih dajatvah. Iz referata inž. M. šukljcta. Inž. M. Šuklje prikazuje položaj slovenske Industrije nn novejših izkušnjah. Naša železna industrija se pritožuje zaradi občutne konkurence državnih podjetij v Varešu in Zenici. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljublj so utrpele občutno škodo zaradi bojnih reii rno Vareš. Naše največje podjetje želen Kranjska industrijska družba nn jesenica, pod konkurenco priviligirane družbe Zenica. Ni dopustno, da našo industrijo pobijajo državna podjetja, katera uživajo davčno prostost. Mi smo ves čas zahtevali, rta so naj državna pridobitna podjetja obdavčijo enako kakor privatniki Lé na ta način ie n ogoČa stvarna kontrola državnih obratov. — Zaščita po carini na finalne produkte je v znatni meri parali-zirana no carinskih postavkah na sirovine in ostale potrebščine, ki se morajo uvažati V nobenem slučaju se ne sme znižati carina na finalne produkte, ne da ee istočasno ukine carina na sirovine in potrebščine. Naše usnjarne morejo zadostiti vsem domačim potrebam. Nujno je, da se jim s trgovskimi pogodbami omogoči izvoz zlasti v vzhodne države. Industrija obutve trpi pod uvozom manjvredne inozemske robe. V tej zvrzi ponavljamo našo zahtevo po odpravi davka nn poslovni promet. Bombažna tekstilna industrija se v Sloveniji naglo razvija, tako da bomo v kratkem neodvisni od Inozemstva. Vendar potrebuje tudi ta panoga \so naklonjenost državne uprave — Sedanja carinska tarita je v občutni meri zapostavila domačo industrijo papirja in lepenke. Nujno se morajo zaključiti trgovske pogodbe s sosednimi drŽavami in s Turčijo, da moremo z našimi produkti na svetovni trg. V tem pogledu so posebno važne direktne jadranske tarife, ker moramo na Trst in Reko, dokler nimamo kratke zveze na Srušak. Naša s 1 a ni n i k a r s k n industrija se težko bori za obstanek. Izgubila je svoje neposredne trgovske zveze na sever. Generalno ravnateljstvo carin naj uvede praktičen postopek carinjenja poštnih paketov. Položaj slovenskih mlinov, v kolikor snloh šb obratujejo, je v istini žalosten, pomagali bi mogla le pametna železniš'-o-tarifna politika. Izvoz lesa je otrž'fočen, ker už;va avstrijska in češka konkurenca no direktnih jadranskih tarifah znatne ugod-nos'i Tukai zopet moramo nngl-sHi nujnost za' leve po kakem direktnem tarifu. Industrija lesnih izdelkov (po' ištvo, parkete) je v eksportu ovirana po visoki uvozni carini sosednih držav. V trgovskih pogodbah se mora skrbeti za znižanje teti postavk. Nikakor pn ne gre, da država na račun repararij v inozems'vu naroča blago, ki se v dobri kakovosti izdeluje doma. Premogovniki v Sloveniji, zlasti ki kopljejo lignit (Velenje, fit. Janž), potrebujejo za prevoz premoga tarifne olajšave, da morejo oddajali na daljše distance. — Govornik ome- Sir H. Rider Haggard: Hči cesarja n.ja spor med Generalnim ravnateljstvom carin in ministrstvom trgovine in industrije zaradi seziiama strojev, kateri se v državi izdelujejo. Tak spor sine sme obravnavali na škodo Interesentov. Mnogo-kratne komisije za ugotovitev kapacitete naših tvornic niso polr< Ime in škodujejo ugledu državnih oblasti. Konečnp apeliramo na Državni svet in prosimo za hitrejše reševanje vloženih pritožb, '/lasti želimo, da ta najvišja upriivno-sodnn oblast svoje razsodbe obrazloži tudi tedaj, če so negativne. (Izvleček iz referata dr. Windischerja prina-semo jutri.) Ustsnovn: občni sbor ObrSns benice v V nedeljo se je vrši! v Belgradu v veliki dvorani bor/.e ustanovil ohčni zbor Državne obrtne banke. Zbora se ej udeležilo nad '. 0 0 delničarjev poleg zastopnikov vlade, važnejših stanovskih obrtniških korporacij in organiz : ; • : j. ki so intere-sirane na reš tvi tega eminentno važnega vprašanja. Predsednikom zbora je bit soglasno iz.-oljen Milan Stojanović, predsednik Obrtne zbornico v Belgradu. V svojem uvodnem govoru je poudarjal važnost novega zavoda, ki pomeni za-eiek nove periode v zgodovini obrtništva, periode razmaha in novega poleta. Po pozdravnih besedah je podal poročilo o rezultatih vpisa delnic. Vpisa se je udeležilo nad 9000 delničarjev i,« vp'sana jo eplokupna osnovna glavnica, določena po zakonu v z.aesku 75 milijonov dinarjev, od kat.-roga so vpisali zasebniki 21*6.000 delnic ali nekaj nad 15 milijonov dinarjev, medtem ko mora ostal ti 80,000.000 Din vplačati država V S'oveniji štejemo 418 delničarjev. ki so vpisali 7325 (letnic Od teh odpad" na ljubljansko oblast 209 d ničarjev s 002" delnicami, na mariborsko pa 144 delničarjev s 1690 delnicami. V srn slu bančnih pravil je bilo vpisati Samo polovii-o osnovne glavnice, '-'r-r se je pa vpisala cela glavnica in so delničarji sklenili, da se pre-vpis delnic ne reducira, je bilo potrebno temu primerno izpopoln'li banf ia pravila Zbor je predloženo snremembo sog'asno sprejel Vršile sc se nato volitve v upravni odi Slovenija je dobila, številu vpisanih akcij pri' no, samo eno mesto, medtem ko so v odboru • stopani Srbijanc! v veliki več ni, t. i. d 20 i -.njo 14 članov. Tudi v nadzorstvenem odboru ) dobili Srbijanci obe mesti (ostale tri člane imenuje vlada sama). Pri otvoritvi razprave o ustanovitvi podružnic je kot prvi v obširnih izvajanjih utemeljeval potrebo po takojnji otvoritvi p: druž.nice v Ljubljani g. dr. t. Pless. V svojem govoru je orisal težak gospodarski položaj slovenskega o'brtn'ka Po sklenitvi trgovsko-politKnih popedb z Italijo in Avstrijo se bo konkurenčni hoj še bolj po--'ril. Gospodarsko popolnoma iv/-ri»-i îeinu obrtniku je nujna kredit ; i poni', .'• ne;d ateo potrebna. Predlagal je resolucijo, katero je zbor soglasno sprejel in v kateri se centralnemu upravnemu odboru nalaga, da takoj pristopi k osnovanju podružnic, po re Iu, katerega predvideva zakon, ledaj najprej v l jub-Ijani. S tem je zajamčen.) otvoritev podruž. lice v Ljubljani v najkrajšem času in je to vsel ikor uspeh, od katerega bo'imelo naše malo obrtništvo vsekakor lepe koristi Al i;a za ukinitev ta -' a nn poslovni promet. Meseca januarja se je na poziv Zbornre za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani vrš b on-lerenca zastopnikov slovenskih gospod -r ;! ih krogov, ki je razpravljala o vprašanju davka na poslovni promet. Akcija slovenskih gospodarskih krogov so se kmalu pridružili gospodarsk i krogi ; v Zagrebu, Osjeku in Belgradu, ki so postali potom gospodarskih -t-ornic ;iri7adetim ministrstvom ^tozadevne predstavke. V zadnjem času-pa so tudi ; vse ostale gospodarske zbornice (Skopljc, Sara- ! jevo, Vel. Bečkerek, Novi Sad) izjav le nroti davku na poslovni promet Lahko torej trdimo da je j zahteva po ukinitvi davka na poslovni promet na-"la enoten odziv pri vseh gospodarskih iro. h naše države. Ugodno stanje i i eIranskih državnih financ. Olarom vect iz Rima kaže računski zaključek za- ! kladnegà urada na dan 31. jan. 1 °27 efektivni su-iicit v znesku 215 mil. lir. Tudi stanje državniii dolgov se ugodno razvija. Celokupna vsota notri-n*'ih državnih dolgov j.; znašala koncem ''na irja 84.485 nil. lir na. rani 91.309 mil. lir dn 30. junija 1926. Starje T^rodrkcije !n giberjî zunanje trgovine v Nemčiji, Oh- g pr dukclje v Nemčiji ta*n-> narašča. Produkcijski indeks se je tekom 1. 926. dvignil od 80 na 114% (1. 1913. := 100' ',). Produk- cija t - k stilne industrije se je v zadnjih devetih mesecih preteklega leta dvignila celo od 46 odstotkov na 121 od totkov, produkcija premoga je dosegla 120 odstotkov, produkcija jekla pa 133 odstotkov predvojne produkcije. V spložnem se more ugotoviti, da se je konjunktura v nemškem gospodarstvu znatno zboljšata. — Na drugi strani pa zopet opažamo, da se je stanje zunanje trgovine v zadnjih mesecih znatno poslabšalo. V prvem polletju preteklega leta ie bila zunanja trgovina Nemčije močno aktivna. Odkar pa se je gospodarsko stanje obrnilo na bolje, je pri enakem izvozu pr;čcl naraščati uvoz. Deficit zunanje trgovine je v dcccmbru znašal že 2?8 mil mark. v januarju pa se je dvignil kar na 295 mil. mark. Celo izvoz je nekoliko nazadoval. Vendar strokovnjaki v tem dejstvu ne vidijo nevarnosti, nasprotno izkušnja nas uči, da je bilo ravno v času, ko je gospodarska kriza dosegla vrhunec (marca 1C26), stanje nemške zunanje trgovine najugodn jše. W O Dne 23 februarja 1927. DI N \R ŽAgrelk Berlin 18.4895—18.5196 (18 49-1П Г II I a 249.74 251.74 (251.55.. 258.55), London «T(!.. 2-t;.K0 (275.970 270.770), Newvork 56.75 —56.95 (56.75—56.95), Pariz 223—225 (223—224), ''s'.'1 o 1119.10 (108.80-16910), Dunaj 8.01 (8.01-8.04), Curih 10.04—10.97 (10 94 Pran-;, —8.04 10.97) arih. Belgrad 9 125 (9 125). Budimpešta (l 90). Berlin 125 25 (123.20), tlaliia 22.90 ondon 25.22 (25.22 den.). Newvork 90 90 (23 bi.), L 519>'75 -51' .94 bi), Pariz 20.345 (20.80 b).), Praga I" 105 (15.40), Dunaj 73.20 (73 25) Bukarešt 8.125, \ n . e » I m 208.10, Bruselj 72.30 (72.30 den.), Ko-penhegen 138.00. Dimni. Devize: Relerad 12417, Kodanj 189.05, London 84H825, Milan 51.04. Newvork 708.75. Pariz 27.71. Varšava 78.81. Valute: dol i ii 705.90. an-éle'-ki font 5130 lira 31.12, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.97. i-aga. Devize: Lira 118.80. Zagreb 59.19. Pariz. 131.95, London 108.125, Newyork 33.01. VRI'DNOSTNI PAIMR.II Ljubljana. 7'" invest. posoj. 87 bi., vojna od-•ko Inina 351 330, zastavni listi 20—22, kom. zn-•dolžnice 20 22, Celjska 195—197. Ljublj. kre litin, 150-1 "O'. z.aklj. 150, Merkantilna 90-100, 1'rnšte-dii.na 9.5 den., Kred. zavod 170—180 Strojne 85 vije 410 bi. Vevče 120 den, Split 725 d., 65. S; Mr 10 1 den, Blago. Tendenc» 90 den., Tri S'avbna il, 1.11,4 • • W ., . -Il 1 VU. 11 , I • I <1 ци. 1 Cll' г 11V « s\ l '! - ea'"iej'a. z,a deželne pridelke neizpreme-jena Zaklpicki : les 5 vag, nov. ' invest. pošoj. 87 - 87.25. vojna 338. Hrv. esk. 104.50 105, Mipo-.Tngobanl-a 103 104. Prašteliona v-re-litna 150 153. ftečerana 490 >'2 82.50, Trbovlje 410—415, Vev- za nje Zagreb, odškodnina 3 hanka 04.Г0-982. 93 L ji — 498 Sl'avr če 135 140 Dunni '42.50, Gre i Trbovlje 52 banka 8.40 4.25. mja F 'en,-favska-iadran 90.60. Alpine .55, Kranj ka industrijska 51.50, Drv. esk. 14.50. Leykr.in 13.20, Hipo-Mundus 148.75, Slavex 17, Slavonija Nasznanila Zagorje ob Sari. Tukajšnja podružnica -lugo. slovanske Malice priredi danes ob 7 zvečer času prav primerno predavanje v občinski dvorani. Predava odposlanec pokrajinskega odbora Vsi, ki se zanimate za delovanje Jugoslovanske Matice, ste iskreno vabljeni, — Odbor. Merkurjev jour-Iix danes ob osmih zvečer v Kazini. Greiuij trgovcev v Ljubljani, sekcija trgo Naslov pove uprava lista. i Sodna dražba kolirske vode in parfumov konkurznega skl.ula E. MALHAPE se vrši dne 24. lebruar'a ob 2 oop. v lokalu v Šubičcvi nl'ci št. 3, poleg policije. Prodaja se na drobno in na debelo ter tudi v celoti. Naprodaj so tudi razne steklenice, omare, ste-lažc itd. 1259 Krojaško kredo belo, rdečo in modro — krtače vseh vrst m čevljarske potrebščine nudi tvrdka Osva'.d DOBEIC. Ljubljana, Pred Skofi'o 15 in Sv. Jakoba trg št. 9, Dražba kmetijskih sîrojav gospodar, orodja itd. Dne 23. febr. 1927 ob 2 popoldne se bo na Martinovi cesti 2 in z nadaljevanjem ua Ahacljevi cesti 10 na javni dražbi prodajalo večje število kmetijskih strojev in gospodarskega orodja, en pisalni stroj in druga oprava. Kapci se vabijo. (Kdo proda? mni Zlato SREBRNE KRONE kupuje F. ČUDEN. Ljubljana, Prešernova ulica 1. KUPUJEM vsakovrst. ZNAJVKE, tudi naipriprostejše jugoslovanske v večjih množinah. - Pirhan, Maribor, Gregorčičeva. 1112 Vsakovrstno po najvišjih cenah erne, luvetlr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i 2 kranjiča PLEMEN.JAKA, kupim. -Jos. Habat, župnik, Gio-bote, Dalmacija. Fiiarn, prostore dve večji SOBI, v sredini mesta, pritličje ali prvo nadstropje, iš-.emo za teko11. — Ponudbe pod: »Dober plačnik« št. 1313 na upravo »Slovenca«. Poslovni lokal LEP, v centru Ljubljane, zraven glavne pošte, v 1 nadstr na ulico, obstoječ iz 2 ali 3 sob, tudi posamezno, s central, kurjavo in elektr. lučjo, telefon, se takoj odda. • Naslov v upravi lista ali pa vprašati na AIek-аз-drovi cesti 2-1. nadstr. ♦♦♦«♦♦♦♦♦»»♦♦•♦««♦«♦»»M msenrajfe v „Slovencu "! Жака Globus CELJE — Prešernova 17, se bavi s posredovanjem v trgovskih poravnavah s sigurnim uspehom. 883 Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk. Ljubljana, Itesljeva c. 24. Popnilt-BoliomaS Telefon 106 Lep zaslužek dobe agilni in pošteni upokojenci in tudi druli, pri domači ljubljanski, špecialni banki za srečke s prodajo dobrih domačih srečk. - Ponudbe na upravo tega lista pod »Posebna sreča« št. 1289. ZNIŽANE CENE! NOGAVICE razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo ga'an-terijsko in kratko blago nudi tvrdka Osvald Dobeic Ljubljana, Pred Škciijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9. Na debelo I Znižane cenci "Majcen. žiMT za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinejše izdelave, r,e dobi pri tapetniku FRANC JAGCR Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) mostu štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav kolodvora ntrnlfS stare!!a nad 1 Ull Ul\d leto, vzamem v popol. oskrbo in vestno vzgojo. - Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod itev. 1314. IZGUBIL SlfjË bel dolgodlaki PES brak Istrijan z rujavimi lisami. Prosim, da dotični, h kateremu se je pes zatekel, blagovoli sporočiti na naslov: Miha Černe, Bed (Petran). 1205 Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtnlnica in tvornlca poslovnih kn 1д V LJUBLJANI. Kopiti r.eve nI cu 6'H. Г. Wcilliciif A Comp. Kiissen- rnid Anizugstàbrih A№i£e<|e dlsctiiJt IV 2., raommsengasse 6 jekleno-oklepne. za vzida vanje. varnostne kliuftivnVe, domače branilke za osebe, tovore, jedila in akte. dvigala za bolnike. paternoster-dvigala za opeko, preizkušanje in popravila dvigal tiiavno zas opîtvo za ssoverro »n llrvattho: Direktor Ing R. Roesser, Ljubljana Gledališka ul. 4/I1I. Za sniltio monie/o i» rolzîîe: Nadmonter Vlim Trager. Zagreb, Gund.iličeva ul. 23. Gen' rulito ?as*