30. številka. Ljubljana, v soboto 7. fehruvarja. XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan i«f^«r, izim i nedelje in praznike, 'er velja po poŠti prejemali za a v s t r i j s k t>-og e r s ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 »rld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 ^i,t. 40 kr. — Za Lj ubijan u brvi pošiljanja na 'lom z.i Vm I«tO 13 ^rld za četrt leta ." 30 kr., za jedeo m.-s.v 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr. za mesec, po O m\ z;« četrt leta. — Za t oje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatnpne pctir-\rst po 6 kr.. (v *r, o£na-< In jedenkrat tiska, po 5 Ur., će se dvakrat, iti po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na i se izvole frankovati. — R*»kof»ili |d ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni št v o je v Frana Keluiana hiši, .Gledališka stol ha". U p ra v u i A t v u naj se btlgOVoHju pošiljati naročil.ne, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dr. A. Fischhof pa jezikovno vprašanje. M. Čestokrat že smo imeli priliko seznavati in poudarjati, da je sivolasi dr. Adolf Fischhof ali — kakor ga časih tudi imenujejo — „modrijnn iz Emmersdorfa" bela vrana mej avstrijskimi Nemci, rekše pošten Nemec. On je, ki je izustil tudi to-le z ozirom na naše cesarstvo: ,,Država, ki ima V sebi več narodnostij, je kakor mozajik podoba. Da se jej ohrani lepa harmonija, ne sme se jej pačiti njen kolorit in posebno svojstvo njenih delov, marveč skrbno se mora vse to čuvati. A kdor z j okorno roko kazi in ruši najmanjši sestavni del, taisti spravi v nevarnost celo sestavo." Vse nje- j govo delovanje pa nam kaže, da je mož tudi res- j nično čutil, kar je s temi besedami izrekel. Resno ! si je vedno prizadeval, poučiti svoje rojake o pravem poklici avstrijske države, ki mora biti zavet-nica in previdna mati vsem svojim narodom in jezikom, in nikdar se častiti Avstrijan ni dal premakniti s svojoua objektivnega stališča, s katerega se vsi avstrijski narodi vidijo jednakopravni, zaslu-žujoči pravico do iridividuvalnega svojega razvijanja. Da bi se povrnil mir v Avstrijo, da bi se v to svrho uredile jezikovne lazmeic: to je dr. Fisch-hofov uzor. On sam išče, kaj bi se dalo nasvetovati v tem oziru. Obrnil je bil toraj svoj pogled črez avstrijske meje v druge kraje in druga ljudstva, vid. ti. kakšno je drugod razmerje mej raznimi jeziki in narodi v sferi jedne države. Iz tega opazovanja in napora navstala mu je knjiga,*) ki je te dni zagledala beli dan. Ni treba še posebe omenjati, da se jej pripisuje posebna veljava. Pisateljev namen ni bil, spisati popolno, sistematično urejeno de o o jezikovnem pravu Hotel je samo načeti, pota pokazati, a to je tudi storil tako spretno, da bode vsakemu, ki hoče natančniše proučiti to stvar, mogoče s pridom in brez težav dosezati svoj namen. Mnogo gradiva je nabranega v tej knjigi in jezikovne razmere vnanjega sveta so sedaj odprte za vsako oko Mi bodemo v naslednjem poudarili samo naj-važniše. Kjer koli se je kdaj razpravljalo vprašanje * „Dio Sprachen redit e in deti Staaten po mise liter Na ti on al i tii t Nach don vou Dr Adolf FiBchhnf ges.muieltcn Datin Ui d Andeutungeii dargcstellt, Wivn, 1885. Blanž." jezikovno, ali je to bilo po indiških, ameriških in afriških kolonijah velike Britanije ali pa v državah evropskih, od povsodi nam dr. Fischhof kaže, kako se je rešilo to vprašanje. Potrebni podatki iz statistike in zgodovine, nam vse pojasnujejo. Učimo se, da se je povsodi vsled jezikovnega boja še le tedaj mir povrnil mej narodnosti jedne in iste države, ce seje vprašanje jezikovno ureilo z jezikovnimi zakoni, če je bila naravna pravica narodova do rabe njegovega jezika v šoli in v uradu jasno uzakonjena in zagotovljena. V koloniji ob Capu kakor v Canadi, v Belgiji kakor tudi v Švici, so se le po tej poti potolažili budi prepiri, le tako je bilo mogoče rodove zjediniti za obče in vkuptiO delo. Pravi uzor jezikovne jednakoprav-.osti podaje nam že od prvih časov Švica. Pravo in svoboda je bila tukaj tako ukoreninjena, da se ni niti misliti dalo na prikrnjševanje jezikovne pravice; to se je zgodilo le v Graubiindtenu, a zato pa je kanton tudi izgubil Veltlin. Celo samooblastna Rusija zatira samo Poljake, drugim pridobljenim pokrajinam se ne jemlje jednakopravnost. Pri nas v Avstriji so bili do sedaj vsi poskusi brez uspeha, je/ikovno vprašanje se še ni moglo rešiti v zakonu, akopram je ćlan XIX. osnovnih državnih zakonov o občih pravicah državljanskih izrekel načelo jednakopravnosti. To lepo in dobro načelo se ne izvršuje, ker ni potrebnih specijalnih zakonov in tako je prišlo, da je član, ki bi moral pomiriti narode, postal vir večnim narodnostnim prepirom. Dr. Fiselihofova knjiga kritiku.je vse predloge in naredbe, vsa približevanja gledo tega vprašanja in je polna dobrih nasvetov, kako bi se izravnalo sedanje jezikovne diference. Po njegovih mislih bi so morale določiti te-le štiri točke: Jezik, v katerem morajo biti spisane uloge za urade in v katerem je dajati odloke; notranji uradni jezik državnih ob-lastev po kronovinab ; jezik samoupravnih ob astev, kadar imajo opravila z drugnjezičnimi oblastvi v svoji ali tuji deželi; slednjič jezik v zemljiški javni knjigi. Kako bi se to dalo določiti, tudi to pove sloveči pisatelj. Mi nasvete priobčujemo brez opo-menj, ki jih vsakakor imamo na srci. Zavoljo prve točke je največ boja. Pražako^a jezikovna naredba za ć'esko ga je še bolj podkurila, ker je poleg tega, da je od vsacega prebivalca po vsej deželi uloge spisane v njegovem jeziku vzprejemati in tudi mu v materinem njegovem jeziku odloke dajati, še določila, da mora vsak uradnik kjerkoli v češki deželi znati oba deželna jezika. Nemški Pemci so bili zlasti zavoljo poslednje določbe silno razburjeni. Dr. Fischhof pravi, da naj bi se opustil ta dodatek naj bi se rajše pomagalo si s prelagatelji; tako bi bil mir storjen. Če bi pa stranke tudi s tem ne bile zadovoljne, naj bi se potem tako ravnalo, kakor v Švici: državljani naj bi le ulagali v svojem jeziku, toda odloki naj bi smeli biti pisani v jeziku, ki je pri uradu v navadi. (Slovenci bi po taki reformi ne bili čisto nič na boljem, kakor znano.) Kar se tiče notranjega uradnega jezika pri državnih oblastvih po kronovinab, spominja nas pisatelj, da so sami ustavoveivi odstopili bili od jezikovnega jedinstva, ker so Poljakom dali take koncesije za svoje vlade in misli, da bi se naj odobrili dra. llussa jezikovni predlogi za Oesko, namreč za dva oddelka pri nainestništvu in višjem sodišči v Pragi itd. Glede jezika, ki bi ga morala rabiti samoupiavna oblastva do drugojczičnili oblastev priporoča se običaj in zakon ogciski, rabi naj se dižavno-uradni jezik ali pa jezik adresata Za zemljiške knjige pa naj bi veljalo pravilo §. 11 ogerskega zakona, jezik v zemljiški knjigi bodi isti, ki ga rabi dotično sodišče, stranke pa naj po svoji volji dobivajo odloke in posnetke v svojem jeziku, ako je ta jezik tudi uraden. Razsodni čitatelji sami uvidevajo, da dr. Fischhof zlasti pri jeziku za javno knjigo greši proti načelu jednakopravnoati in proti javni knjigi sami, da bi mu pa tudi v drugih nasvetih ne mogli do pičice pritrditi, dokler smo si svesti narodnosti svoje To bi tudi poudarjati morali v konferenciji, ki je pisatelj nasvetuje državno/borskini desničarjem in levičarjem izven parlamenta. Ta konferencija naj bi pomagala preko razločkov in prepirov in v prvi vrsti naj bi določila, kaj g!e.le jezikovnih zakonov pristoji državnemu zboru, kaj pa spada v zakonodavno področje de , elnih zborov. Drugo bi se v parlamentu lahko dognalo Poslavljajo si' od neprecenjenega gradiva, ki je naloženo v dr. Finehhofovi knjigi, gojimo tudi mi željo starega patrijota, da bi se dosegel mir mej nami, a prav tako tudi želimo, da bi si mir ne odkupili z izgubo preprostih pogojev narodnosti naše. LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Spodobilo bi se, da se Vam predstavljam s polno torbo dovtipov in smešnie, kajti S daj je predpust in starodavni, a vedno mladi in šegavi Kurent vihti čarobno svoje žezlo, kljubu temu, da so nui mej našimi kazinoti navstali jako nevarni tekmeci. Celo dobro in koristno bi bilo, ko bi so čitatelji prav iz srca krohotali, čitajoč ..kihanje mojih možjnnov", ko bi jim smeh pospeševal probavljanje raznih pečenk in baš sedaj običajnega ocvrtja. A že Johannes Scberr pravi v svoji knjigi „Dichterkbntge", da imajo Slovani prav malo humorja, Slovencev pa mož menda niti poznal ni, sicer bi bil rekel, da ga nemarno prav nič, ali pa, da nemarno niti najmanjšega razloga za humor in za veselost. Čuditi se torej ni, če prihajam s prazno „šako". Še to malo dobre volje, ki sem jo imel, spridil mi je poredni dr. Malinič v Gorici, oziroma v .,Slovenci", o katerem pač najbolj velja gore omenjeni Sckerr-ov izrek. Dr. Mahnič proučil je baje vse filozofiene sisteme od Spinoze do Kanta in do teorije ,,ubcr die transcedentalen Frbsche", a kaj nam vse to basni? Nič, prav nič! Da se jo pa usel za mizo in nam napisal nekoliko krasnih, navdušu-jočih pesmij, nekoliko novel in romanov, da nam je pokazal, kako si on misli poezijo, kako se mora peti, da nam je sploh obogatil naše slovstvo le za mrvico, da nam je pokazal tudi svojo pozitivno, no pa samo gole negativne strani, iz katere široko zija zavist in žarljivost — hvaležen bi mu bil ves naš rod in naših vnukov vnuki. Res, jezil bi se bil še dalje nad drom. Mahnitom, zamahnil bi bil še parkrat po njem, povedal bi bil morebiti, kako je bojeviti ta gospod pri nekem uredništvu povpraševal, kdaj se objavi slovstvenega zabavnega večera naznanjeni protest, — kar mi potolaži mojo jezo prijatelj — učenec Merkurjev, torej pristen p an te i s t. Nesva se pogovarjala o Mahničijadi, ampak o predpustnem življenji. Mož je dobrovoljček in dovtipov poln, da je kar sipal. Na vprašanje: Kaj jo novega? odgovoril je brzo: Kavno prihajam s plesa železničarjev pri Koslerji. Povem ti, krasno je bilo, in izredno elegantno. Samo jeden pripeljal se je v tijakerji, pa še tistega ni bil>».lt Kako izborna kritika v tako malo besedah! Vprašal sem ga dalje, naj pove še kaj družili novostij in norosti „Veš, novostij in norostij je na preostajanje. Zadnjič čitani Lajbaherico, ki v vsej resnobi zahteva, naj mesto Ljubljansko skrbi za red pri eselici na drsališči. Ali ni to presiuešuo? Pismouki v Kolodvorskih ulicah menda ne vedo, da spada drsali če pod Šiško, da Ljubljansko redarstvo tjakaj niti ne sme. To vse prihaja od tega, če ljudje niti toliko zemljeplsja ne znajo, da bi vedeli, kje je Ljubljane konec, kje pa Šiška začenja." „Drugi dan uberem pot pod noge in pohajko-vaje dospem do naše gimnazije. Tu sem pa čul take, da sem kar strmel. V nekem razredu predava profesor, rodom Nemec, v slovenskem jeziku. Pa v kakem? Poslušaj! Razlagal je dijakom zemljepisjo in rekel je mej drugim: Tržaška luknja je v Avstriji najlepša. Motel je reći: „Tržaška luka". Potem jim je pravil, da so v tej in tej deželi ljudje „različnih virov", kar naj bi pomenjalo „ver-schiedener Confessionen". Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik. Organ druge hrvatske, radikalne stranke, „.Slobodo" še mnogo hu e preganja cenzura ali nadzor državnega pravdništva in skoraj vedno izhaja z belimi kolonami, na katerih stoji z debelimi črkami tiskano „konfiskovauo". V tej „Slobodi", organu gospoda Starčevičii tiskajo se že nekaj let članki veliko bohj razumljivi in odkritosrčni o vseslovan-skem zoačenji ruskega slovstvenega jezika. To je nov dokaz, da avstro-ogerska načelstva nemajj ničesar proti tako imenovanemu slovstvenemu panslavizmu. To tudi ni nič čudnega, kajti za avstrijsko cesarstvo to ni nič nevarnega. Samo avstrijsko vojno oblastvo prisiljeno je bilo skrbeti, da se avstrijski častniki priuće ruščini, in mej Madjari je poslednjih dvajset let jako naraslo število mož, ki se uče ruskega jezika in slovstva. Tedaj ne more več biti prejšnjih zaprek razširjenju ruščine mej avstro-oger-skimi Slovani. Vsake umetne in vnanjc naredbe proti ruskemu slovstvenemu jeziku bi le pomogle k njegovemu razširjenju. Sedaj se v Avstriji vedno bolj pogostem delajo poskušnje, da bi se ustanovila pravilna trgovina z ruskimi knjigami; pa dokler se ta ne osnuje, ne more in ne sme Peterburško slovansko društvo biti ravnodušno k prošnjam, ki vedno mnogobrojno prihajajo iz raznih konc >v za-padnega slovanskega sveta na društvo in na zasebnike za dopošiljanje ruskih časnikov, celih zbirk ruskih pesnikov, ruskih romanov, povestij, učenih del in izdanij itd., ter jih ne sme odbijati. Jaz rečem, da ne vem mnogo nujnejših in važnejših dolžnostij za nas izobražene Ruse k našim soplemenikom, kakor je skrb, da se osnuje za nekaj časa pravilno in neprestano razpošiljanje ruskih knjig leposlovne i i znanstvene vsebine v različne zapadno-elovanske dežele, zlasti v take kraje in mesta, ka mor naša društva, pisatelji in učenjaki sami ne pošiljajo svojih del, kjer ni starih in novih dobrih biblijotek, kakeršne so v Zagrebu, Belem gradu, Sofiji in Plovdivu. Zlasti Plodivska biblijoteka ima jako velik ruski oddelek, ta vedno kupuje dosti ruskih knjig, katere naroča iz Odese in jih tudi ondu daje vezati. V Sofijskej javnej biblijoteki je tudi dosti ruskih del, toda žalibog, ta biblijoteka je do poslednjega časa bila v jako slabih prostorih in slabo urejena. V druzih bolgarskih mestih jo tudi dosti ruskih knjig, in težko se dobi kaka druga slovanska dežela, kjer bi ljudje toliko znali ruski in tako ljubili rusko slovstvo. Potem je znanje z našim jezikom in slovstvom najbolj razširjeno v Srbiji, Orni gori, na Češkem, v Galiciji in pri Slovakih, slabeje pa pri ogerskih Rtisinih, v Bukovini, na Slovenskem, Hrvatskem, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovim. Avstrijski in pruski Poljaki sami se res ne marajo učiti ruščine, pa vender je učenje ruskega jezika in poznanje ruske literature poslednje dve desetletji pri njih tudi vidno napredovalo. O ruskih Poljakih ni treba govoriti, kajti za-nje je ruščina obligatna in neizogibno potrebna. Tedaj je treba najprej skrbeti, da se preskrbe z ruskimi knjigami take slovanske dežele, kjer jih je še malo in kjer jih najbolj potrebujejo. Prve pošiljatve naj se odpravijo v taka središča, kjer imajo ,,Matice", tako imenovane ,,Narodne dome", dijaška društva in čital- nice. Nekaj se je že zgodilo v tem oziru, pa še premalo. Treba hi bilo tudi dajati kako nagrado ali plačo onim, ki bi prostovoljno poučevali ruski jezik v gla\iub centrih in v različnih kotih zapadno-slo-vanskega sveta. •'• (Konec prih.^ Politični razgled. Notranje dr/rlr. V Ljubljani 7 fehruvarja. V budgetnem odseku «lrž«VM«'ga ihitra je poslanec Neuvvirth sprožil misel, da bi se zmanjšala naša denarna jednota, da bi se uveli mesto goU. dinarjev marke ali franki, da hi tako imeli jednak denar z Nemčijo, ali pa s Švico, Italijo, Francijo in Belgijo. Po nnšem mnenji bi to napravilo le nove zmešitjave. Upeljavo mark bi oviralo to, da je v Nemčiji zlata, ne pa srebrna veljava. Morali bi jo tudi pri nas uvesti, če ne bi dosegli le jednakost v 1 imenu, ne pa v vred »osti. Uvedenje zlate veljave pa bi imelo velike finai cijelne težave. Ko bi pa uveli franke, bi pa bilo preračunenje iz starega denarja v novega težavno, ker frank ima 40l/a krajcarja vrednosti, ne pa samo 40 kr., kakor nekateri mislijo. Hi«i ministers'vo pridno pripravlja predloge za bodoče skupščino. Ministerstvo za narodno gospodarsvo izdeluje mej drugim agrarni zakon. Ta zakon bode prepovedoval preveliko razkosavanje posestev, kajti to je škodljivo živinoreji, ker se vsled tega pašniki vedno bolj spreminjajo v njive. Vsaka občina bode sedaj morala pustiti jeden del zemlje za pašnik, katerega velikost se pa bode ravnala po tem, koliko ima živine. Po druzih krajih, kakor po pašnikih, se pa ne bode dovoljevalo pasti, tla se tako prepreči, da kdo z živino tuja polja ne popase. Zaukazalo se bode, da morajo v vsakem kraji vsi h kratu spravljati poljske pridelke, s tem se misli omejiti poljsko tatvino. — Kmalu se začno volitve občinskili zborov novo osnovanih velikih občin. Kakor se sodi, bodo skoro povsod zmagali naprednjak!. Mej Francijo in Afrli&to) družbo se je že doseglo sporazumljenje zaradi mej bodoče kongiške države. Dotična pogodba je že podpisana. Sedaj so vse merodajne oblasti že priznale Afriško družbo, samo Portugalija še vedno zagovarja neke svoje pravice, katere bi utegnile ovirati ustanovo kongiške države. Dokler se Afriška družba in Portugalija ne sporazumeta se tudi sklepi afriške konference ne morejo izvesti. Iz poročil iz Sudana se ne da sklepati, kaj da je prav za prav z Gordonom. Neko poročilo javlja, da je Mahdi vzel mesto Kartum, tamošnjo citadelo pa še brani Gordon. Po družili poročilih se pa nič ne ve o Gordonu, in sodi se, da je pal v boji. Vse pote v sudansko glavno mesto zaseli so ustajniki. Ko je bil čas za molitev, velel je: Moli se! naposled pa je rekel: ,,Danes sem slabega volja!" „Jaz tudi!" rekel sem sam pri sebi fn odšel hitro, kar so me noge nesle, da se izognem nevarnosti, da čujem še kos Heinricbove nemško-ameri-čanske politike, ali pa še kaj jednacih dokazov jezikovne zmožnosti nemškega gospoda profesorja". „Zares, čudovito se skrbi za naše nadobudne mladine pouk in Vodnik imel je prav, ko je pel, da jajceveč,koputa ve, vsaj v navedenem slučaji". Sicer pa to prav nič ni na p>tu, da celo nežni spol, tacega moža proslavlja in našim ljudem stavi v vzgled, kajti gleda se le na nališpano z zlato peno prevlečeno lupino, ne pa na vsebino. To ti pa povem samo zaradi tega, da si prepričan, da jaz vse vem, celo to, kako se je znan goBpod odrezal na vprašanje: pride li k zabavnemu večeru? Lahko bi navajal njegova „ipsissima verba" o krojačih in čevljarjih, a vem, da hi te kaj tacega užalilo. Zatorej kaj veselega. Nekje imeli so ples. Plesalcev in plesalk bilo je nad sto, kotilijonskih redov pa jedva štirideset. Kaj početi, kako storiti, da vsak vsaj jednega dobi. To ti je bila računska naloga nalašč za maturo. A vrlo so se izrezali. Kaj meniš, kako? No, jako jednostavno: Nik om ur nič! Basta!" „Takih in jednakih je še veliko v mojej torbi, a vse še neso godne, pride čas, pride „Spas". Da se pa ne boš vedno čmerno držal, povem ti pesen, ki jo je nedavno zložil moj prijatelj. Nemška je sicer, robata, ne preveč uglajena, a brez soli ni. Zatorej dovoli, da ti jo čitam: Ja, Doktor Gali, dor hafa veratanden, Er EOg es Hiich hervor, Wo andro G'hirn fanden Ein eHcnlangcs Ohr. Nun lelit aber schon lan#e Herr Doktor Gall nicht melir, Drum wird es Niemand bange Zu wnekcln mit dem Oehr". Priznavam, da me je moj prijatelj s svojim pripovedovanjem nekoliko razvedril, še bolj pa z obljubo, da mi drugokrat prinese novih drobtin za nedeljsko pismo. Če bode prijatelj mož beseda, bodem tudi jaz. Dotlej pa sem v vsej udanosti Vaš Alfa- Da je izdaja kriva, da je pal Kartum, je skoraj gotovo Izdajica je Faraz paša, kateri je imel braniti nasipe, pa je nalašč sovražnika spustil v mesto l'u~ loža j angleške vojske v Sudanu je jako kiitičen. Steward je od vseh stranij obkoljen pri Gubata poleg Metammeha, prav kakor je bil Gordon v Kar-tumu, Ustajniki so zaseli Metammeh in pozdravili padec Kartuma s streljanjem iz topov. Mnogo Angležem prijaznih rodov so je pridružilo Mahdiju. Vsi angleški listi so jako potrti zaradi pada Kartuma. Mi^li se, da je poslednje poročilo na Wolseley-a z Gordonovim pefatom: „Chartum ali right" že odposlano bilo od Malaiija. Vsi pa odločno zahtevajo, da se pošlje nova močna ekspedicija, da bod«? vsaj pomogla vrniti se sedanjej,. katerej bodo povrat skušali zabraniti ustajniki. Angleška, pa tudi turška in egiptovska vlada so jako potrte, kajti ta Mnhdijev vspeh utegnil bi imeti še slabe nasledke za red v Egiptu. Dopisi. ■ « Ptuja 6. fehruvarja. [Izv. dop.] Tukajšnji župan g. F. Rodošek je svoje častno mesto odložil. Govorilo se je o tem že dlje časa, kajti mlajši elementi bili so mu vender preradi kal ni in se mnogokrat ž njimi ni ujemal Smrt njegovega sina Gustava — jednega najspretnejšega agitatorja nasprotne nam stranke — pripomogla je močno k tej odložitvi Zdaj bi g. Strafella čas imel županovati!? Omeniti mi je še zlobuost nekaterih ljudij. Že več ko leto dnij praskamo se /a poštne tiskovine v obeh jezicil). Toda zaman, ne d bitno jih. Preiskaval sem to stvar in zvedel, da naš fakcijozni poštar neče naročiti takih tiskovin, katere bi lahko dobil naravno t iz Gradca. Drugo pa sem izvedtd, da jih trafikantom vzlic prošnje iz Maribora nečejo pošiljati. Ali jih v Mariboru imajo ali ne, ni mi znano, to pa sem iz gotovega vira poizvedel, da se trafi-kantnim prošnjam nikakor neče ustreči. Zategadelj je bil prisiljen jeden trafikantov take tiskovine naročiti pri — Vrbanskem poštarji, katere mora potem prodajati brez vse provizije. Tako se Nemci in nemčurji branijo tiskovin v obeh jezicih. Kaj pa, ko bi mi Slovenci samo s slovcn-km tekstom zahtevali? Ali nemarno iste pravice zahtevati slovenske, kakor Nemec nemške ? Sicer pa vemo, kje tiči zajec. — Ako bode kateri naših poslancev zahteval Blovenske tiskovine, dokazal bode vladni zastopnik „statistično" (?), da so ..nepotrebne". Poznamo te tiče — Nemce in neinčurje ter njihovo zlohnost. Sicer pa smo na te nedostatnosti opozorili našega gosp. državnega poslanca. I* Ormož k 6. fehruvarja. [Izviren dopis.] Naša mlada Čitalnica priredila je v novejšem času zopet dve veselici. Dne 20. decembra m. I. bila je ne manj zanimiva veselica od svečanosti v spomin Preširnu dne 7. decembra. Prva točka bila je ,.La dam e b lanehe" od Bo r ie ld ie u - a, kojo je mojsterski igral na gosli g. Fran Vabič, ki je iz prijaznosti tudi fcitalničin pevovodja, na glasoviru pa ga je izborno spremljevala gospica Anka Pir-n a t o v a. Temu sledil je ženski čveterospev „Slovenka sem" od dr. Ipavca, in kasneje še čveterospev „Vitezovo slovo". Čuli smo že marši kak krasni čveterospev, ali tako izvrstnega, v srce segajočega, kakor sta omenjena, še nesmo slišali. Naša Čitalnica sme si čestitati, da ima take očarajoče pev-kinje, kakoršne so v prvej vrsti gospa Franja Jeršejeva in gospica Berta Flisova in isto tako gospici Milka in Anka Pirnatovi. Na to se je popeval hrvatski moški zbor ,,Na Velebitu" od Vilharja tako krepko, da je tudi njemu donela občna pohvala od strani občinstva. „Sarafan" — rusko narodno — traskripcija od Viktora Felix-a — igral je g. Fran Vabič tako ljubko na goslih ter ga je isto tako spremljevala na glasoviru gospica Anka Pirnatova , da je bilo občinstvo ginjeno v pravem pomenu besede. Dalje peval je mešan zbor Fleišma-novo „Prava ljuba" in Foersterjevega „Planinarja" z ono dovršenostjo, katera se sme pričakovati od pevcev pod vodstvom g. Vrbiča. Nazadnje pel je moški zbor isto tako precizno „Kitico slovenskih narodnih pesnij" od Kocijančiča. Potem igrala se je tombola. Dne G. januvarja t. 1. imeli smo drugo veselico. Moški zbor peval je najpreje Kocjančičevo „Da-nes tukaj, jutri tam" tako dovršeno, da se je morala opetovati. Na to sledila je igra: „Kie je meja?" Matija Križ - g. IvanVertnik — in Blaž Kraž — g. Mohor Pirnat — sta nas s svojimi hre-gušami ter ino narodno opravo duševno prestavila v ono starodavno dobo naših slovenskih knezov. Morda se pa neso tako radi mej seboj kavsali nagi praotci radi mej, kajti bila jim je stara Panonija dosti prostorno bivališče. Izvrstno sta igrala svojo nalogo Križ in Kraž; in da ni bilo Križeve žene Marijane gospe Ivanke Žižkove — in njene hčerke Polonice — Anke Pirnatove — gotovo prišlo bilo bi do praske mej njima. Gospi Ivanki Žižkovi in gospici Anki Pirnatovi moramo priznavati, da sta svoji nalogi izborno igrali, in občna je želja, da bi nas s svojo igro večkrat razveselili ter čitalničin napredek pospeševali. Kaj pa da rečemo o uradnem slugi Zverigi — g. Antonu Jesi h u ? — Jedna beseda zadostuje: on je narojen komik. Sedaj so, že pri prejšnjej veselici omenjene dame isti Čveterospev „Slovenka sem" zopet tako navdušeno pele, da slušatelju nehote srce v nedrih hitreje bje, ko posluša te čarobne glasove. Se se je peval mešan zbor ,,Kje so moje rožice" od dra. Ipavca, temu sledila je igra „Berite Novice'1. Kratki, nižji uradnik — g: Anton Jesih — opravičil je tudi v tej igri že zgoraj rabljen izraz, da je narojen komik; vse njegovo kretanje in vsaka beseda vzbuja ti smeh ter ti pretresa živce. Marijana, njegova sestra — gospica Berta Flisova — in Slanica, njegova hčer — g. Anka Pirnatova — pa sta igralki, kakeršnih bi se smelo iskati le v gledališčih večjih mest. Dasi videl, dragi čitatelj, kako elegantno se je kretala g. Berta Flisova ter dovršeno igrala svojo nalogo, čudil bi se njenej igri. Kaj pa bi rekli o Manici? Da! ona je umeteljnica, naj bode na glasoviru, naj bode na odru. Dr. Dragic, koncipijent — g. Ivan Vertnik — pokazal je v tej igri, da je popolnem kos tudi salonskoj igri ter sploh domač na deskah, ki pomenijo svet. — Po veselici pa je bil ples, in mladina rajala je, dok je kladvo bilo pozne, trudne ure že. Obeh veselic udeležila se je mnogobrojno domača inteligencija in veliko število našega zavednega naroda iz okolice in iz daljnih krajev. Tudi inteligencija narodnega Središča počastila je obe veselici v mnogobrojnem številu. Dne 18. januvarja pa je bil občni zbor čital ničarjev, v kojem se je volil predsednik in odbor za leto 1885. Predsednikom voljen je bil gosp. dr. Anton Žižek, v odbor pa gg.: dr. Ivan Geršak, dr. Ivan Omulec, Vekoslav Kranjc, Ivan Vertnik, Miha Jezovšek in Andrej Pirnat. Namestniki pa so gg.: Jakob Potočnik, Simon Kandrič in Matevž Horvat. Pozneje volil je odbor iz svojo sredine podpredsednikom g. dra. Ivana Geršaka, tajnikom gosp. Vekoslava Krajnca in blagajnikom gospoda Ivana Vertnika. Po dovršenem sporedu bila sta voljena častnima udoma Ormožke Čitalnice: prvi sin trojedne kraljevine in dika jugoslovanska vladika Josip Juraj Stros8mayer, in neustrašljivi hranitelj naših narodnih pravic, prečastiti g. Božidar Raič, deželni in državni poslanec. Občni zbor odobraval je volitvi z gromovitimi živo-klici. Pri drugej veselici in pri občnem zboru po-krepčal nas je g. Simon Kandrič z izvrstno pijačo in z ukusnimi jedili. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj g. Jakob Vilar, župan in posestnik v Pudobu pri Loži v najboljših letih svoje dobe. Pokojnik bil je vrl narodnjak in je dosti pripomogel k probujenji narodne zavesti v Ložki dolini. Bil je dlje časa tudi predsednik tamoš-njej Čitalnici in nikdar se ni ogibal ne truda ne gmotne podpore, kadar je šlo za narodno stvar. Udeleževal se je pri vseh shodih, bil merodajen pri volitvah in sploh obče priljubljen in upliven poštenjak. Vsa Ložka dolina ga bode težko pogrešala. Pogreb bode jutri. — Lahka mu zemljica! — (Slovensko predstavo) priredi dra-matsko društvo v ponedeljek 22. t. m. Igralo se bode: „Srečen oče", vesela igra v treh dejanjih. Da je društvo tudi sedaj srečno volilo, ko je seglo po to igro v svoj reportoir, priča nam uspeh, s katerim se je predstavljala pred leti na našem odru. •— (Osobne vesti.) Poročil se je v 4. dan t. m. g. Miroslav Tomec, posestnik „pri Kraljici" v Šent Vidu nad Ljubljano z gospico Franjo Ho-če var je vo iz Podloga pri Velikih Lašičah. — Naš rojak g. Petkovšek, ki se je doslej v Parizu slikarstva učil, preselil se je v Monakovo. — Umrla je včeraj v Ljubljani gospa Marija Robič, mati poštnega kontrolorja g. L. Robiča v 84. letu svoje dobe. — („Škrata") prva številka izšla je danes. Vsebina raznovrstna in izborna, oblika pa jako elegantna in solidna. „Škrat" stane vse leto 3 gld. polu leta 1 gld. 50 kr., a četrt leta 80 kr. Želimo mu, da bi se po vsem slovenskem svetu razširil. — (Vabila za Sokolovo maskarado) se že razpošiljajo. Odbor je ukrenil, da se letos povabi nad 1500 osob. Pri tolikem številu se lahko prigodi, da kdo po pomoti ne dobi povabila. Da se taka pomota popravi, naj se dotičnik blagovoljno oglasi pri ,,Sokolovem odboru". Vstopnice se začno prodajati na pustno nedeljo pri društvenem blagajniku g. Jos. Gebi, urarji v Slonovih ulicah. Cena je na vabihh označena. — Priprave za maskarado so jako obširne, dekoracijo prevzel je umeteljni mizar g. Matij an, sploh je vse v najspretnejših rokah, torej se je po vsej pravici nadejati, da bode maskarada tudi letos sijajna in najlepša veselica v vsej zimskej sezoni. — (Dosedanja firma bratje Koslerj i) se je po mejsobnem dogovoru včeraj razdružila in nastopila prostovoljna likvidacija Likvidatorjem izbrana je hranilnica kranjska. Sedanja oficijalna firma slove: „Gebrlider Kosler, Bier- und Spirituosenerzeugung in Laibach in Lhpiidation, Krainische Sparcasse in Laibach". Delo v pivovarni se zaradi tega ne ustavi, ampak nadaljevalo se bode kakor doslej. — (Veliko nevoljo) vzbujati po Ljubljani ,,Lex Šuklje" in obdačenje žganja. Vsled prve postave povišujejo hišni gospodarji strankam najemnino povprek za 15°/0. Znani 80 nam slučaji, da kdor je prej plačeval 260 gld. mora sedaj 300 gld., tak, ki je dosedaj plačeval 72 gld., bode sedaj pla čeval 80 gld. itd. V obče je za 1885 1. hišnega davka v Ljubljani za 26.000 gld. več, nego lani. — — Isto tako dela obdačenje žganja izredno veliko sitnosti, kajti zakon o pobiranji 3 kr. od litra se ne odlikuje po posebnej praktičnosti, zlasti ker se ni oziralo na zaprta mesta. Drugo leto se bode ta zakon moral vsekako popolnem predrugačiti. Za sedaj so se pa trgovci, krčmarji in drugi, ki tržijo z žganjem z gosp. zakupnikom užitnine z dobra pogodili, da se je dosegel nekak „modus vivendi" in se bode moči izogibati nepriličn j strogosti zakona. — (Matice Hrvatska.) Kakor Čč. člani razvidijo iz „Izvještaja", tajništvo prosi, naj se zbog redne uprave, kolikor prej mogoče, udnina pošlje potom poverjeništev, ker se imajo knjige razpošiljati že krog Velike noti, katerih pa absolutno noben član ne dobi, ako ni prej uplačal letnine. Če žele še kateri udje pristopiti, naj blagovole članovino 3 gld. vsaj do konca februvarija izročiti poverje-ništvu za Ljubljansko okrožje pri sv. Jakopu v Ljubljani. — — (Nezgoda.) Neprevidni voznik, ki se je z drugim voznikom skušal, kdo hitreje vozi, povozil je danes zjutraj Marijo Peterco, tovarniško delavko. Kazen „sportsmanu" ne bode odšla. — (Naše smodke) po 2 kr. so zadnje dni ne le jako slabe, ampak nahaja se v njih vsakovrstna tvarina. Tako smo bili nedavno prisotni, ko je nekdo iz smodke za 2 kr. izvlekel dolg žrebelj, pred kratkim pa drug kadivec celo množino ženskih las. Mi bi pač mislili, da naj vodstvo tabačne tovarne gleda na to, da občinstvu za pošten denar prodaja i pošteno blago. — (Zaplenili) so včeraj mestni užitninski služniki srno in srnjaka, ki sta bila baje prinesena iz g. Polajnarjevega lova na Gorenjskem, ker so srne ob tem času več streljati ne smejo. Mestni komisar g. Tomec je divjačino prodal na očitni dražbi, denar pa se je izroči! deželnemu kulturnemu zakladu. Prav tako! — (Mrtvega našli) so danes zjutraj v nekem hlevu v Karlovskem predmestji nekega žganje-pivca. „Jeruš", dasi za 3 kr. liter podraŽen, zatis-nil mu je na veke oči. — (Iz Kaplje poleg Vranskega) se nam piše, da sta se dne 5. t. m. mizarska pomagača Fran Završnik in Peter Turnšek v delavnici sprla ter je prvi slednjega tako hudo dvakrat s sekiro po glavi udaril, da bo nesrečni tovariš v kratkem dušo izdihnil. Zločinec prijavil se je sam sodniji na Vranskem. — (Vabilo k svečanosti,) katero priredi Ormoška Čitalnica v nedeljo dne 8. fehruvarja 1885 ob 7. uri zvečer v svojih prostorih v spomin Valentinu Vodniku. Vspored: A. 1. „La flute enchan-tee", za glasovir, flavto in cello — Mozart. 2. „Sokolska", moški zbor — A. Foerster. 3. Slavnostni govor. 4. Ouvertura iz opere „Prodana nevesta", čveteroročno na glasovirji — Smetana. 5. „Kuko-vicau, ženski zbor — dr. G. Ipavic. 6. „La chasse du jeune Henri". za glasovir, flavto in cello — Mehul. 7. „Darilo", alt samospev s spremljevanjem na glasovirji — Nedved. 8. „Varijacije na flavti" s spremljevanjem glas., gosli in cella — Trebijskv. 9. ,,Venec narodnih pesnij", moški zbor — Kocijančič. 10. ,,La Babier de Sevilla" za glasovir, flavto in cello — Donizetti. B. Ples. Vstopnina: za ude 20 kr., za neude 30 kr. Dalje se v*bi k prostej zabavi s petjem, igro na glasovirji in go-slih, jux-tombolo in plesom, ki bode v nedeljo 15. fehruvarja 1885 v čitalničnih prostorih. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — (Vabilo k besedi,) katero priredi Bolška narodna čitalnica v nedeljo, dne 8. februvarija v dvorani gostilne „Pri Pošti'1. Spored: 1. J. Vašak — ,,Slovan", poje moški zbor. 2. Govor. 3. A. Ned-včd — „Mili kraj", poje moški zbor. 4. M. Vilhar „Cilinder in klobuček", šaljiv dvogovor. 5. J. pl. Zaje — „Djačka pjesma", poje moški zbor. 6. „Krojač Fips", burka v jednem dejanji. 7. J pl. Zaje — ,,U boj!" poje moški zbor. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Po „Besedi" plesna zabava s petjem, pri katerej svira godba iz Kobarida. Vstopnina: udom prosta, neudje plačajo 20 kr.; k plesu plačajo udje 50 kr., neudje 80 kr. — (Diletantsko gledališče vSevnici.) V nedeljo 8. fehruvarja 1885 3 predstava. I. „Telegram", vesela igra v jednem dejanji. Češki spisal G. Pfleger-Moravskv, poslovenil Josip Stare. II. Petje. III. „Gluh mora biti", burka v jednem dejanji. Poleg francoskega „Le deux sourds", o 1 J. Moinaux-a, v nemškej C. F. Eirichovi prestavi: „Taub musa er sein", poslovenil Josip Nolli. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: sedež v 1. in 2. vrsti 35 kr., v 3., 4. in 5. vrsti 20 kr., drugi prostori po 10 kr. Vstopnice se dobivajo po dnevi v proda alnici g. L. Smole-ta v Sevnici in zvečer pri kasi. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole, se tudi nadplačila hvaležno vsprejemajo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Halle 7. fehruvarja. Danes zjutraj ob 8. uri bila sta v tukajšnjej ječi obglavljena Reinsdorf in Kuchler. (Glavna krivca v Nieder-\valdskem atentatu.) London 7. fehruvarja. Kabinetski sovet je sklenil, da se da Wolseley-u popolnem na prosto za nadaljno vojevanje in da se mu pošlje podkrepljenja, kolikor bi zahteval. O osodi Gordona se ne ve nič gotovega. Danes zopet kabinetski sovet. London 6. fehruvarja. Vest, da trdnjave Kartumske Mahdi še ni vzel, ampak, da jo ima še vedno Gordon v oblasti, se uradno še ni potrdila. Pariz 7. fehruvarja. General Briere brzo-javlja: Francozi vzeli so tri forte, ki so nad utrjenim ostrogom v Lang-Sonu ter potem polastili se celega utrjenega ostroga kitajske vojske. Francozi počivajo dva dni hoda od Lang-Sona. Briere hvali hrabrost obeh brigad. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanju barometra v m in. Temperatura trov, ! Neb0 1 Mokrimi V mm. ■~6 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-20 mm. 735 86 mm. 738 89 mm. 10"C 3 0" C l-8"0 orezv. 1 obl. al. vzh.; obl. si. vzh. obl. 1-60 mm. dežja. Srednja temperatura -+- P3°, za 180 pod normalom. ZD"CL3n.ajslssL "borza dne 7. fehruvarja t. 1. (livirno telegrafično poročilo.) Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... 5°/0 marčna renta . . Akciji- narodne banke Kreditne akcije . . Londun............ Napol .......... C kr cekini ......... Nemftke marke ......... 4°/0 državne Hrecke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 »vstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n * /o...... , papirna renta 5% ..... 5»/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke 5°/0 . . 10O gld Zemlj obč avstr 4l/to/0 »Mi zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdiuaudove sev. železnico Kreditne srečke.....10O gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-h"str banke . • 120 „ Tranimway-dmSt vel j. 170 gld a, v. . . 83 gld. 45 kr. 84 • — n 106 ti 75 n 99 ■ 05 866 — n 303 o 40 It 123 70 n 9 n 77 m 5 it 80 n 60 a 30 9 127 ■ 75 174 n 25 n 106 9 70 n 98 n 60 » 94 ii 30 m 104 it — n 115 n 75 » 122 s 75 m 112 m — n 105 9 60 * 177 m 75 n 19 i» 50 n 104 75 n 213 it 50 » Teželi in delavci pri tuji dob«* takoi dober 7Hs»bžek za ib'ltro č<«» pri urnil t«»n |l I>rninrm v Patrrnion l .>rn i»rlu na l~ nrt«|«-m Koro i Boct, cesarsko in eisprto pol j: v steklenicah (6—ti) priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v LJubljani. ^ Ur. ^praii|{er- «-«•» «■ kapljice za želodec«. •a ni m d .finski in dvorni sovefnik dr. Hiieking, ne dicinski sovernik dr Celin, dr. illiiiining in mnoge tiriiirt) zdravniške avtoritete ho je fircsk lisi le in je za izv »tno domar e iii«* t -jim sieilstvo priporočajii prttt vmii že 'od ■ n m in tiebušnini rnleziim. Pom»g«Jo takoj p roti migreni, k mi v žel .ilvi, nineilleiic . glavobol u. ti'fbiiholi Iju, /imli/.f mu, želodčne kUtini tZ'Hg vanju, i nint ci, Mdku škmfe j nuni itd., proti zlalej žil., /apretm. 11 Iro in brez biile-in mere in povri.ei« slast do jed i. Poskusne s mu z mal.iu In prt-priča j ti- se sami. J-iin« fttekl. 50 in 30 kr. Pri £«>s| !>■' lekarji Htoltotli, pri /.lutcm orlu, na 1* r«'-iriint «n» truit. T bi 14) Pate des Gnomes du dr. Thomion. Sredstvo, da brada hitro in nsprSno raste; gotovo jedino sredstvo, katf.-n se je res za d..br» skazalo. Zaitisn <• že- sti ri tedne rahiti Pate, da se dobi lepo in polno hrado. Cena lončku - uljil IIil llieiljiCC za 4 mesece .... 5% obresti, čez 4 do 6 mesecev. . 6'2 obresti. Prošnje za vsprejeni v kreditno društvo vsprejeinajo se vsak dan v prostorih kranjske hranilnice. sa 2 pustni krofi Ijlugove m lir.'. (16—6) § h Trsta, v Ifovi-Jork naravnost. Vel k 1 prvoiaziediii pamiki te linije vozijo redno v Novi Jurk in vsprejemsjo blago in potnike po najnižjih Cenah in z iiajbnlj flu pustrežho V NDVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik ,.E3aaa»t _A.m.g-lia.'\ okolu S. fVtiruvarja 1H85. Kajnta za potnike 20U k«.Iti. — Vmesni krov tto «oUI. Potniki naj se obrnejo na (20—18) J- TERKTJILE, generalnega pasaznega a^inta, Via tleli" Arstnale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se ' a Einllittiio «1* A nt. r«»u' »«j «mi, generalnega agenta v Trstu. za vrsacega irpeče^a na živcih. S:ini(i z elftktriko se ilatizeii), oine.ll^vico. lobobol in ruvnuitičii tfavo-'ol m sploh vRe holezni živcev ozdravjo se z indukcijskim aparat m. Cena aparim z obširnim na-k.zilom, kako rabiti, 8 gUi — Naročiti se iunr«j>> samo direktno pri nuni. (741 —2'1 Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Ponilares 2. 1'rvi, [> r i s) n i, i \lmali .s« raiinji jajnri lian HnlT-a bmibuni i' hI Mttgg \/.i\f |j <» prsi M t m JTjjj |Hp'iii. I asu ll«>ll-a anlravil- I Ivmi llofl-M k«»iiceu-ta o |»iv .. i r. Mia«lii<-gt* i trovtaial alađui Imale-i nlci Ki« rele I stekle ica kr. , 1 8t. gl 1.12, ml. st. 70 kr. Zdravilo za prsne in plučne "bolezni, katarne afekcijone, slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pumanjkanje krvi in onemoglost. Bvaai lloff-a l> .nl.oni I l<-< itia nit stia.liut čok<»ladia liraai 1 »/| Kdo 1. gl. 2.40, II. irl. poiio,3o, 15 m li) kr., pri- l.iio, «/t kilo gl. 1.30, stni lev modrih ;iv t Kili JI___ II. kr. Ohranitev zdravja je glivno prizftdevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Huff-a izdelkih iz sl;idm>ga izvleeka. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelja in izdelovalen preparatov iz sladm-^a izv.e.-ka, c. kr. -\ rneiiui zal žn ku skoro vseh s ii m-re n n v e ropskih itd. Dun j. i«i< ?slo. <-- alicn, ll.aiiner»trasse H. V. bi.! PrOatitU takoj poslati gost><)(lil bar.mu Leopoldu Ihu-teinis/. v Ktduil 28 steklenic Vašemu ltvr»tnoga Kan II il'a -/.draviliu-ga piva iz slad-iii-gii izvlečku po železniei. Dunaj, 5. iua|a 1884. Cirof Harol T.leUl. Ljubljana, 28 oklolira 1882. V. bi.! 1'ro^im. poSjit« mi t.koj Stri steklo-niče Vašega Is vratnega Ivan IIofT-a koncentrova-n ga slatinega >zvU-ek>< po poštnein povzetji. Z Vflespn tov iinjem M. Ilr.ancl. restavrater na jtlŽIiej že u/.nici v Ljubljani. Jaz Mfiii se na VaS o1 usno čokolado iz slul-neg« i/.v bćka za prsi 1. tako privattll da brez tu živeti ne lutinin, ted;ij prosim, pošljite mi jo l kil<> p«> poti ne ni po« z tji. lire/jo na Gorenjskem, 13. septembru 1881. Z vel« Ipoltov aiijoni A. PaftUliUl. '#(1 ri» ^ ■t,Mli4» /dnu im |»t»rt>črl«». Rladotfovo, Kr;injsko, 27. novemlira 1882. NiHinrnu Ivan IL 'ti-a »dravlloo pivo It sladkega izv lerka dobro ui-iitkuje, tedaj piosiiu, po-lljltu im je a pet l|J siikli-ine in 4 /Hvitk«- I an IL iT h l»< nbi.nov iz sl.-idn« ga izvlečka uu povzetji. Z v e i Hiin*f liv;' njeni lir. CaiiaiiaV I' s j'keui. Cillivtu* SBfllO|fOl l.jubl »im: Pit'T l.as-nik; Kram' Fran Dolenc: Rljtt: P.-tjma: l>«»xat & Di tri. h; Ko'fvje: EdvHrd U im,. n ; Idrija: Fran Kos; Rudolfom: 1>. n. It z«ili. lekarn«; RbuiiM; .1« e/. 1'ans. r; 'A&fltbi Ara/.itn Salvaiorjeva lekarna, nad- i.isknpska leknr;ia, lekarna iismilien h bratnv; Celj •: Kii|itVrHchiiiidr. Man-k, hkuriii; Ke a: G. ('»ti', lekarna, Fr, Jeohel N. PaV ftič, aro.u-riji; G.irft: Cl. Cr Btofoleift, dvnrtitl ekarna: Celovec: W Tliuini'vviibl lekarna; Maribor. VV Kiim.', le-k -na, F F. ll.ibtsik: Tl'Ž-e: J. UaiharU: Piilj: G. B. \ViiHHeiiiiiinn; Ptuj •) Kaamiiir! Trst: F. S. 1'in z S.-iii« ail«», Zanetil, lekann: Poljak: F. Scbolz, dr. Kunipi-<)\i tliiiiei, lokami; Zid-r. ChV. BCosdcoo, N. Anlrov |< kaini. 60) visooih odlikovanj. Uiti.....«ij..... lila lSli, na 1 »n nitji m liii ai'.vli "il M a l^il. Objava i> hranilnico in zastavlialnice. 1 Izvrševaje sklep ravnateljske seje, se naznanja, da se "bode za hranilnico odločil za zdpj se četrti uradni dan v tednu in se bodo tedaj uloge vsprejemale in izplačevale vsak ponedeljek, sredo, petek in sobot; od ■s. do 12. ure. Za uradnn dneva zastavljalnice odločila sta se torek in četrtek z dosedanjimi uradnimi urami. Ta sprememba stopi takoj v veljavo, zato je bil že pete'*, 5. t. m., za hranilničen uradni dan odločen. (70-3; Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljalnice. v Ljubljani, v I. dan fehruvarja 1885. Direktno d Obrva prek morja in razpošiljat po s'edei'ib j..ko t-lzkili tenali ! Kolonijalno blago, delikatese, ribe pn poŠti pošt i ne pronio 'i kilo v av »elj M ee," Jako lin, žl ht n tfured . gld. 5,00 BI nad' i u li debel, ruiav . „ 5.on Cevi n I*- 1*1 na liniji , m. fen „ » on lailtli liifl : : ; Jg Pli*ntll'■ *'eyl u lir antno l«p . „ 4 /■) Plaiiiai Oy on jakn lii, intimen „ L25 (uha mudro /. len, Umi in in 1 p ,, d Diatl'tiklqei : : i"! Zlati Java delie, jakn fin . . „ 4.00 dava rumen mil in u očeti . . „4 11(1 Caliu P rl m i-eii m i. p „ I. li IV rl "N I u i i i mil in m« ren ... „4 '"I .lava /.»I n debel, lep Iti močen , ,, \i 7a S nt s H' /d ti, (in m nioi'-eii . „ \i li" r.iiiipiiins n*. mil hi inueeii . . i> 3 4*1 Riti r»-el"0 niiii'oii. eist. .... „ i.j5 Airiski Morea drohen rujav . . „ B. 15 N.iiiiizua r.ža gld, 1.15, 1 ..'10 in ,, I 60 PerNSaJei) pra»'i imiiiski ... ,, 1.60 Siillan-lto/.ine hre« jedra ... ,, 2 .1(1 Hardeaii niiindelui sladki ... 4.•'lii ,, pr« i anei reeino) post elbi av. v«Ij. IToriap 1 ••- Elbski dub -rinitK. ^-ld. 2 nO IVdV L U L ) novi Ur Iski d.b I K. „ 3.00 I* lili si - ti i k i rovi b«da ud 25 ea. „ I .HO Tolsti i'aiilki novi veliki 80 Cft. „ 1.50 Tosti slin.ki noyl mali !K) ca. . „ LilO |>ei. i us. slan ki ff. m. 200 ca. . LttO Ki! s K i p f. v. sla ni k P;; !i» L sos s 1 mi i k i s d. "dni. v. 30 v z. „ 1.110 Kttiilll|it.la*?iq5S: ;: »iS S ii-ilelo prav« B rab nilske po K. „ 1.50 S ud ne a Plunle v °/, ali « /, škt. „ 4 BO Pr. l»»osi bi mor raki K. ak. „ 3 HO Fr. lupali ) !• amh. i tur. ji-zik) z-iboj 1.75 K dhiuski eaj eru jako fin Ko. gbl- 4.00 Hidliin k' raj 6r :i r,o .latnaikii-I'um pristni star 4 litru „ 6.00 Ar..c de tioe Diijb. in naif. 4 litre „ 4 00 <'i.{riui(', ile l!liamp:iiriio na f. 4 lit. „ 7.00 Vanille v 3 k. 30 kr., Ok. fil kr., 12 k. „ 1.00 .Stearin sveče IV. 4, 5 ali H v za v. „ 0.30 KLlobase, ok;ij. lueautillia, svinjske gnjat i, Buboovu&ie, zi-lenjavu in k« m. ovoi'je, bisquits iul. 1864. (H98—4J I"]. II. Sc*luiSx v AHoiii pri Hamliurgu, Obstoji že 1'ros 111 ne /.nilienjati imSe tvrdke s posnemalo! moje trgovine. Izdatelj in odgovorni urednik: Ithh Žele z ni k ar. Lastnina in tisk Narodne Tiskarne' 892843