V Ljubljani, sreda 30. oktobra 1940
V
Vojna
med Italijo in Grčijo - brez vojnih dogodkov
Poročila iz Aten govore samo o obmejnih praskah - Prvo dejanje angleške pomoči za Grčijo
Nekje v Italiji, 30. oktobra. Stefani. Včerajšnje poročilo Klavnega štaba italijanske vojske pravi: Zgodaj zjutraj so naše čete na albanski meji prestopile mejo in prodrle na več krajih v sovražnikovo ozemlje. Napredovanje se nadaljuje. Navali« neugodnim vremenskim razmeram je nase letalstvo neprestano bombardiralo vojaške objekte. Zadeta so bila nabrežja, železniške postaje in povzročeni so bili požari v pristanišču Patra-su. Ob Korintskem prekopu so bile zadete naprave in pomorska oporišča. Zadeto je bilo tudi letališče Tatoi v bližini Aten. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Atene, 30. oktobra. Atenska agencija objavlja: Uradno poročilo'glavnega štaba grške vojske S‘. 8 ae glasi;
. V noti mej 28. in 29. t. m. je bilo samo ne-aJ ,krajevnih premikanj in spopadov. Dne 29. t. !”• je sovražnik poslal naprej večje oddelke, ki J'o Je podpiralo težko in lahko topništvo. IVemi-nJe naših čet poteka po določenem načrtu. V *ahodni Makedoniji ni bilo nikakšnih sprememb. Cez dan je bilo nekaj slabših nastopov sovražnega letalstva.
Atenska agencija objavlja: Snoči ob 22. uri je bil dan znak za nevarnost. Trajal je 16 minut.
Atene, 30. okt o. U. P. Včerajšnji dan je na grškem bojišču potekel brez pomembnejših dogodkov. V političnih krogih razlagajo ta mir ta-
ko,^ da italijanska vojska čaka, da se bodo mogoče Grki premislili in ugodili italijanskim zahtevam. Po drugi strani pa tolmačijo ta mir s slabim vremenom in pa zaradi tega, ker je bilo italijansko vrhovno poveljstvo prepričano, da Grčija ne bo nudila odpora.
Prišlo je le do manjših prask ob meji. Sliši se tudi streljanje topov, ki obstreljujejo mesto Florina, kjer pelje železnica proti Jugoslaviji. Do večjega spopada doadaj sploh ni prišlo.
Atene, 30. okt. o. Associated Press poroča, da ob grško-albanski meji dozdaj ni nobenih sprememb, le na južnovzhodni strani je uspelo italijanskim četam prebiti na enem mestu črto grških prednjih straž. Dosedaj ni bil izvršen še
noben večji napad in ga še tudi ne pričakujejo v kratkem.
London, 30. okt. o. Angleški mornariški minister Alexander je snoči objavil, da je angleška vojna mornarica že pričela pomagati Grčiji. V uradnem poročilu, ki je bilo izdano snoči, pravijo, da so angleška letala z ladje letalonosilke včeraj stopila prvič v akcijo proti Italijanom na otoku Stampalia v dodekaneškem otočju, kjer so bombardirala italijansko letališče. Bombe so porušile nek letalski hangar, težko poškodovala vojašnico in povzročile več požarov. Letalci pripovedujejo, da je prišlo tudi do eksplozije, ker je neka bomba padla na municijsko skladišče. Vsa letala so se vrnila.
Italijanski tisk o odgovornosti za vojno z Grčijo
Rim, 30. oktobra. Stefani: Zadnje dogodke v Grčiji italijanski tisk živahno razlaga in o njih sklepa takole:
Že poprej je bilo ugotovljeno, da je Grčija v zadnjih mesecih zbirala ogromne količine pogonskih sredstev, da bi jih skrivaj dobavila angle-
Poročila z Jugosiovansko-grške meje
Od Florine je slišati streljanje, železniški promet z Grčijo je ustavljen, z Albanijo pa ne
Belgrad, 30. okt. o. Dopisniki prestolniških listov iz Djevdjelije in Bitolja poročajo, da so grške oblasti ustavile ves železniški promet z Jugoslavijo. Zadnji vlak je odpeljal v ponedeljek ob polnoči. Z njim so odpotovali grški železničarji in uradniki.
Grški kraji vzdolž naše meje so zatemnjeni. Včeraj je bilo ves dan slišati na naše ozemlje topovsko streljanje in sicer od Florine. proti kateri se zdi, da skušajo prodirati Italijani. Streljanje je bilo slišati tudi iz krajev ob grško-albanski meji. Včeraj je bilo videti tudi več letal, ki so letela nad grškim ozemljem, toda ni bilo mogoče ugotoviti, ali so grška ali italijanska.
Promet na jugoslovansko-albanski meji je običajen in ni opav.iti tudi drugače nobenih sprememb. Avtobusi med Korčo in Bitoljem še vedno vozijo in tudi poštni promet posluje.
Dopisnik »Vremena« poroča iz Aten, da v grških vodilnih krogih navzlic vojaškim operacijam ob albanski meji, računajo s tem, da bi se sedanji spor mogel poravnati z ustavitvijo vojaških akcij in s sporazumom.
škemu vojnemu brodovju. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so angleške ladje pogosto plule pod grško zastavo in je s tem bilo kršeno mednarodno pravo. Tudi je bilo ugotovljeno, da so grške ribiške ladje, jadrnice in grška letala bila popolnoma v službi Anglije in da so zlasti obveščala Anglijo o gibanju italijanskih letal in ladij. Italijanski tisk poudarja dalje, da je bila italijanska vlada dolgo neverjetno potrpežljiva, ker je vse tri mesece pritiskala samo po diplomatski poti in zahtevala običajna pojasnila, da bi protestirala in da bi grško vlado usmerila k spoštovanju nevtralnosti. Toda vseeno je grška vlada bila v stalnem stiku z angleško vlado in jo poslušala. Ko je italijanski poslanik grški vladi izročil spomenico italijanske vlade, so Atene tudi ob tej priliki hotele pokazati odpor, pri tem pa so padle v angleško zanko. Zato je popolnoma naravno, da se je Grčija zaradi vsega tega zapletla v vojno, za katero bo nosila vso odgovornost sama pred seboj ter pred vsem svetovnim javnim mnenjem
Angleška sodba o grški odporni sili
London. 30. okt. Reuter: V londonskih krogih priznavajo, da je Grčija sama slaba za odpor proti tako veliki sili, kakor je Italija. Medtem ko imajo Italijani dobro oboroženo armado, manjka Grkom tankov in oklepnih voz. Edino kar ima Grčija, je dobro izurjena pehota in pa gorske edinice. Do sedaj ima Grčija 15 divizij, lahko pa še mobilizira dve diviziji. Skupno šle-
Nemške ladjedelnice in letališča -včerajšnji cilj angleškega letalstva
Nemci zanikujejo poročila o bombardiranju Skodovlh tovarn
Berlin, 30. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči o napadih angleškega letalstva naslednje:
Akcija sovražnikovih letal preteklo noč nad Nemčijo je imela slab učinek. V posameznih krajih je sovražnik bombardiral mesta in poškodoval hiše, več meščanov pa je bilo ubitih in ranjenih. V nekem mestu severne Nemčije je bila poškodovana kurilnica neke tovarne, vendar pa ni bila povzročena večja Škoda in delo v tovarni ni resno ovirano. Sovražnik je včeraj izgubil 10 letal, od katerih je eno zbiio protiletalsko topništvo. Osem naših letal se ni vrnilo.
Berlin, 30. oktobra. DNB. Agencija Reuter je objavila, da so angleška letala v noči med 27. in 28. oktobrom uspešno bombardirala Skodove tovarne v češko-moravskem protektoratu. S tein v zvezi se uradno izjavlja, da v omenjeni noči ni padla nobena bomba na ozemlju češko-moravske-
ga protektorata.
London. 30. okt. o. Angleški letalski napadi nad Nemčijo v no6> od ponedeljka na torek so bili v glavnem na ladjedelnice v Hamburgu, Bremenu in Kielu'	imajo	Nemci v delu
vojne ladje. Letalci »o napadli tudi tovarne stro-
jev v Wilhelmshavenu, kjer je trajal napad nad eno uro. Drugi napadi so bili na Emden, v Hamburgu in Kolnu na čistilnice petroleja, kjer so povzročili več požarov. V Kuxhafenu in Hamburgu so bombardirali dok in pristaniške naprave ter v Kanalu skupino 50 do 60 nemških čolnov. Druga letala so bombardirala železniška križišča in postaje v Koblenzu, Kolnu in Krefeldu. Bombardiranih pa je bilo tudi 19 letališč
London, 30. okt. o. Snoči so angleška letala izvedla napade na Nemčijo in zasedeno ozemlje. Letala so bombardirala tudi okolico Berlina in pa luke v Nemčiji. Podrobnosti o snočnjem napadu niso znane.
vilo aktivnih vojakov je 300.000, vpoklicala pa bo še nadaljnjih 450.000 rezervistov. Grčija bi se mogla uspešneje boriti proti Italijanom, če ne bo morala držati več divizij ob grško-bol-garski meji. Glede letalstva pravijo, da ima Grčija le nekoliko letal, ki pa italijanskim niso kos. Grška mornarica sestoji iz 1 križarke, nekoliko rušilcev, podmornic in drugih pomožnih edinic. Skupno število edjnic je okoli 40.
Ker je pa ozemlje, na katerem je prišlo do spopadov med Italijani in Grki, zelo težavno in neprehodno, in ni grška vlada tam marala delati zaradi možnega italijanskega vdora nobenih cesta, je verjetno, da se bodo Grki lahko dalj časa upirali Italijanom, zlasti še, če bo obrambo proti Bolgarom prevzela Turčija, kakor zagotavlja. Potemtakem bi Grki morali držati samo gorsko fronto proti Albaniji, pomorsko obrambo bi prevzeli Angleži, ki bi tud/ zalagali Grke s potrebnim orožjem.
Šotor moskovskega poslaništva neke dižave, ki je pred kratkim začela redne odnošaje s Sovjetsko Rusijo, je dopotoval v Belgrad in tani izjavil časnikarjem, ki so ga spraševali o življenju v sovjetski prestolnici, da se za nobeno ceno ne mara več vrniti v Moskvo, kjer je kot uslužbenec poslaništva vendar užival veliko ugodnosti, pa mu je življenje bilo vseeno neznosno.
Običajni nemški napadi na London in Srednjo Anglijo
Berlin, 30. oktobra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Nemški letalski oddelki so tudi včeraj nadaljevali z napadi na britansko pre-Btolnioo ter industrijska podjetja v južni Angliji.
Za prodajo podjetij je na Hrvaškem potrebno dovoljenje banske oblasti
Zagreb, 30. oktobra. Banska oblast je izdala novo daljnosežno odredbo, ki omejuje pravico zasebnikov, da bi po prosti volji prodajali svoja podjetja. Banska uredba določa, da lastnik ne more več samovoljno prodati trgovskega podjetja, ki je vredno več kakor 100.000 din, in ne industrijskega in obrtnega podjetja, ki je vredno več kakor pol milijona din. Prodati ga ne more niti v celoti niti delno brez poprejšnjega dovoljenja banske oblasti. Kdor bi rad prodal svoje podjetje, mora vložiti prošnjo na bansko oblast in navesti med podatki tudi svojo narodnost, vero, poklie in podatke o svojih starših. Prav tako mora navesti enake podatke tudi za kupca. Važni so tudi razlogi za prodajo in podjetnik jih mora navesti. Banska oblast bo na temelju prošnje uvedla preiskovalni postopek in bo prekontrolirala vse po-iatke v prošnji. Podjetnik bo moral dati oblasti na razpolago tudi druge podatke, če bo potrebno, med drugim dovoliti tudi vpogled v poslovne *njige. Po končani preiskavi bo banska oblast ali dovolila ali pa odklonila dovoljenje za prodajo podjetja. Uredba banke oblasti jo stopila takoj v veliavo.
Določila uredbe bodo po vsej verjetnosti najbolj prizadela jude, ki bodo skušali prodati svoja podjetja skritim in tihim družabnikom. Hrvaški ban je razširil tudi na področje hrvaške banovine uredbo osrednje vlade, po kateri judje ne smejo biti lastniki, solastniki ali pa poslovodje podjetij, ki se bavijo s trgovino ali pa proizvodnjo živil. Po novih določilih bo oblast lahko nadzirala prenos imetja in bo lahko onemogočila razne kravje kupčije in navidezno arizacijo judovskih podjetij.
Druga odredba hrvaškega bana prepoveduje delniškim družbam sklicevanje občnih zborov ali drugih sestankov, na katerih se sprejemajo važnejši sklepi, in določil, da morajo vse delniške družbe v osmih dneh prijaviti število izdanih delnic in navesti osebe, ki imajo in koliko imajo teh delnic. Ce bi pa podjetja ne vedela, kdo je pravi lastnik delnic, pa morajo prijaviti tisto osebo, ki je na zadnjem občnem zboru podjetja s tistimi delnicami nastopila na občnem zboru družbe kot delničar.
Težki zadetki so poškodovali važne industrijske naprave pri Brocklandu, Stantonu, Clactonu in Aftonu. V Južni Angliji so bila uspešno bombardirana taborišča čet. Pri napadu na nek konvoj je bila zadeta ena pa trdna ladja v sredino, da ae se je takoj nagnila v stran in obtičala. Ponoči so naSi težki letalski oddelki v ojačeni meri napadali London in povzročili tam hude požare. Razen tega so bile uspešno bombardirane tovarne v Birminghamu, Coventryju in v Liverpoolu ter več letališč v Angliji. Nemške patrolne ladje so s točnim ognjem odbile napad sovražnih letal, ki so metala torpeda.
London, 30. okt. Reuter. Včeraj so bili izve-
Vesti 30. oktobra
Nemčija ni mislila, da se bo Grčija t orožjem uprla italijanskim zahtevam, temveč da se bo brez odpora vdala Italiji. Ker se je zgodilo drugače, je nastopil na Balkanu nov položaj, ki Nemčiji ni po volji, poroča švicarski list »Basler Nachrichten«.
Najnovejša ogibanja o nemških mirovnih pogojih Franciji pravijo, da bo morala Francija dati Nemčiji Alzacijo in Loreno ter svoje vojno brodovje, pomorska in letalska oporišča v zasedeni Franciji ostanejo Nemčiji do konca vojne; Italija naj dobi Tunis, del Alžira in del francoske obale do Nice, Japonska bi dobila Indokino, Španija severni Maroko, francoske kolonije pa bi prišle pod skupno upravo Nemčije, Italije in Francije.
Španski vojni minister je nenadno odpotoval na nadzorstveno potovanje v španski Maroko in na Kanarske otoke, ki bi jih Anglija nedvomno takoj zasedla, če bi se Španija odkrito pridružila Italiji in Nemčiji.
V Bukarešti se je včeraj začelo prvo zasedanje
nove podonavske komisje, v kateri si je izsilila sodelovanje tudi Sovjetska Rusija.
E vojno med Grčijo in Italijo je Anglija dobila za svojo uporabo spet milijon ton trgovskega brodovja, s čimer so daleč nadomeščene izgube v pomorski vojni.
Pretekli teden je prišlo v Romunijo nadaljnjih 6000 vojakov in 2000 konj, poročajo ameriške agencije
V nemških uradnih krogih še vedno računajo, da
bo spopad med Grčijo in Italijo naglo rešen in sicer s,sporazumom, nakar bodo sovražnosti ustavili. Posredovala za to naj bi Nemčija in je bilo o teh korakih govora tudi na nenadnem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem v Firenzi. Nemški in italijanski poslanik sta še vedno v Atenah in tudi niso Nemci poklicali svojih državljanov iz Grčije, poročajo iz Berlina. Te vesti so verjetne zaradi dejstva, da hoče Nemčija za vsako ceno na Balkanu mir, kar je pokazala že ob Številnih prilikah.
hiilijunski listi ped velikimi naslovi pozdravljajo vdor italijanske vojske v Grčijo in poudarjajo, da ta napad ni naperjen proti grškemu narodu in njegovim pravicam, temveč proti Angliji. Utemeljevanje je podobno, kakor pri italijanskem prodiranju v Egipt.
Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem v Fi-renci bo po poluradni italijanski izjavi prinesel' neusmiljeno nadaljevanje vojne proti Angliji, katerega prvi cilj je uničenje Londona, uvedbo novega političnega reda v Evropi, nadaljevanje soglasnega sodelovanja med Italijo in Nemčijo, vključitev Francije v novi red, ko bo plačala Italiji in Nemčiji sedanjo vojno ter razčiščenje grškega položaja. Predsednik grške vlade Metaxns je sporočil italijanskemu vrhovnemu poveljstvu, da so Atene razglašene za odprto mesto in naj italijanska vojska to upošteva. To sporočilo je bilo poslano zaradi tega, ker so Italijani prva dva dni spopada hudo bombardirali atenska predmestja. Grški listi pišejo v zvezi s tein, da je grška prestolnica ravno tako zgodovinski S|K>-inenik za ves svet, kakor je Rim. Če se bodo napadi na ta zgodovinski spomenik nadaljevali, grozi grški tisk, da bo Rim v kratkem deležen brezobzirnega bombardiranja.
Za ojačen e ameriške pomoči Angliji
Washtngton, 30. oktobra, o. Snoči je imel bivši ameriški poslanik v Londonu Kennedv P<> radiu govor, v katerem je dejal, da bo ameriška vlada še naprej podpirala Anglijo z vsemi sredstvi. Pojasnil je tudi, zakaj se ne strinja, da bi šla Amerika v vojno. Kennedv meni, da Amerika lahko da mnogo večjo pomoč Angliji s pošiljanjem orožja, kakor pa da se zaplete v vojno. V sedanji vojni ne potrebuje Anglija ljudi, pač pa stroje in vojni material.
Na včerajšnji dveurni konferenci v Wa-shingtomi, pri kateri »o bili ameriški minister financ, vojni minister in šef generalnega štaba, so razpravljali o nadaljnji pomoči za Anglijo. Tei razpravi so prisostvovali tudi angleški poslanik in angleški strokovnjaki.
deni štirje napadi na London in Portsmouth. Prvi napad so protiletalske baterije in lovska letala odbila in ni bilo vrženih nič bomb. Pri drugem napadu pa je uspelo nemškim letalom leteti visoko uud mestom, kamor so zmetala več bomb. Škoda ni velika in tudi žrtev ni mnogo. Druga skupina letal pa je poletela nad London, kjer 'je bombardirala c velike višine mesto in njegovo' okolico.. Porušenih je bilo več hii in povzročenih ve? požarov, katere pa so gasilci kmalu pogasili. Tudi tu ni bilo mnogo žrtev.
Med včerajšnjim dnevnim letalskim napadom je bilo sestreljenih 27 nemških letal. Angleži pa so izgubili 7 lovcev, od teh pogrešajo dva pilota.
Nocojšnji napad na Anglijo je bil v glavnem naperjen na London in nekatera mesta v srednji in južni Angliji. Poročajo o manjši škodi in majhnih žrtvah.
Obsežna politična posvetovanja v Moskvi
Vse države, ki so prizadete v vojni med Grčijo in Italijo, čaka.o na sov,etsko odločitev
Moskva, 30. oktobra, o. »DNB«: V Moskvi je .aradi vojne med Grčijo in Italijo začelo obsežno diplomatsko delo. Namestnik zunanjega ministra Višinski je včeraj sprejel grškega in turškega poslanika. Angleški poslanik je sprejel turškega in grškega, ravno tako je sprejel namestnik zunanjega ministrstva italijanskega in nemškega poslanika. Tem razgovorom pripisujejo velik pomen. Pravijo, da želi Nemčija odvrniti Sovjetsko Rusijo od vmešavanja na Balkanu, v zameno zato pa bi ji prepustile proste roke v Afganistanu, ker se Nemci zavedajo, da je od stališča Sovjetov v veliki meri odvisna tudi odločitev Turčije.
Carigrad, 30. oktobra, o. Turška vlada na svoji seji v ponedeljek v Ankari ni sprejela končnega stališča do spopada med Italijo in Grčijo, ker še ne ve za stališče Sovjetov. Prva.poluradna izjava je izšla včeraj v uvodnem članku uradnega lista »Ulus«. Izjava prepričuje Grčijo o turških simpatijah, v ostalem pa poudarja naslednja načela turške politike:
Ostati liven vojne in braniti iiključno samo lastne meje in varovati lastno neodvisnost do tedaj. dokler Turčija ne bo napadena.
Pustolovščina, ljubezen in čustvenost, vse je »druženo v velikem francoskem filmu
IflU AD MA A DADI7AM v g1*vnih vlogah: Erich von Strohnim,
®	1r l^nlnVl'1 Annie Ducaux, Andre Luguet in drugi!
 (Tempfetej^nrj^is)	Predstave ob 16., 19. la 21. uri	HlW BHon, tej Ž3-31
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 30. oktobra.
Živo srebro v toplomeru se počasi bliža ničli. Davi je bila najniSja temperatura —1.5*. Snoči in ponoči je še močno snežilo. Hladno je. Letošnji sneg povzroča povsod v Sloveniji veliko škodo na drevju in na raznih javnopro-metnih napravah. Telefonske proge na rimaj so pa tako poškodovane, da ni mogoča telefonska služba, ali pa se izvaja z največjimi težavami. Se danes so nekatere interurbanske proge pokvarjene in so zato telefonske zveze n. pr. z Zagrebom in Belgradom prekinjene.
Koliko znaša na sadnem drevju povzročena škoda v Sloveniji, še ni mogoče preceniti. Je ogromna, kajti po nekaterih sadonosnih krajih je bilo drevje strahovito polomljeno. Sneg je krhal do pesti debele veje tako, kakor da bi lomil suho dračje.
Preprečena nesreča
Na tromostju je oddala mestna občina prostor dvema kostaniarjema. Eden teh je postavil peč ob starem in novem mostu na Cankarjevem nabrežju. Postavil si je tam leseno streho. Ta streha pa jemlje avtomobilistom, motociklistom in kolesarjem pregled na stari most, ko vozijo po Cankarjevem nabrežju proti tromostju in dalje na Marijin trg. Včeraj bi se bil pa kmalu primeril karambol, pri katerem ne bi bila izključena hujša nesreča. Neki kolesar je vozil po Cankarjevem nabrežju na Marijin trg. Privozil je mimo kostanjarja. Ni imel pregleda na most in kmalu bi bil trčil v avto. ki je privozil z Marijinega trga. Le previdnosti šoferja in mirnosti kolesarja se je zahvaliti, da je bila huda nesreča o pravem času preprečena.
Glede postavitve peči za kostanj na tem prostoru so se čule že pritožbe in tudi pametni nasveti so bili podani. Na omenjenem prostoru res jii umestno postavljati peč s streho, ker je to iz javnoprometnih ozirom nepriporočljivo. Nekateri svetujejo magistratu, da'bi odredil, naj bi sc ta peč postavila nekoliko niže.
Velika izclljevalna afera
Po Ljubljani se med boljšimi ljudmi, petičnimi Ljubljančani, obrtniki, trgovci, podjetniki, odvetniki, pravniki, kakor tudi med raznimi odličniki mnogo šušlja o neki veliki izsi-Ijevalni aferi. Neka družha se je spravila, da je kar na debelo izsiljevala znatne vsote od raznih bogatih Ljubljančanov In to na izredno rafiniran način. Člani te dražbe so izrabljali sedanjo viharno konjunkturo v svoje špekulacije. Izrabljali so vsako priliko, da so si znali pridobiti znaten vir dohodkov. Od žrtev so dobivali po več jurjev za svoje posle. Nekdo je celo plačal iz strahu, da ga ne zadene neljuba mu zaposlitev, kar 5 jurjev. Doslej je pod ključem več oseb. med njimi tudi neke ženske. V interesu nadaljnje preiskave nam ni mogoče za enkrat objaviti raznih zanimivih podrobnosti.
V	tem mlahavomeglenem ozračju ljubljanskem je afera eksplodirala kakor 100 centov težka bomba, vržena iz zraka na Ljubljano.
Začopaten potegovavec
Bilo je včeraj ob 3.15 zjutraj na reševalni postaji. Vse mirno. Kar je začel brneti zvon telefona. Telefonist je hitro vstal in vzel slušalko. Votel moški glas: »Hitro pošljite reševalni avto v gostilno RaŽem na Žabjeku. Nesreča se je zgodila « Reševalec: »Prosim za vaše ime. Odkod telefonirate?« Neznanec: »Od dr. Tavčarja, Dolenjska cesta!« Telefonistu je bilo takoj očitno in jasno, da je neki brezvestnež skušal potegniti reševalno postajo, kajti na Dolenjski cesti ima res svojo pisarno stavbno podjetje inž. Tavčar Fran, ne pa dr. Tavčar. Cez kake pol ure je bila zopet klicana številka 4444. Telefon reševalne postaje. Moški glas: »Ali je tam policija?« Telefonist, ki je spoznal moški glas prejšnjega potegovalca. kratko: »Da. Dežurni uradnik!« Moški: »Hitro pošljite detektive in stražnike v Bajčevo gostilno na Zaloški cesti. Velik vlom in umor! Takoj naj gredo detektivi!« Res je treba takega nesramnega ponočnjaka. ki si dovoljuje take šale, prav pošteno kaznovati. Kakor nam zatrjujejo, je že prišlo na dan, kdo je bil ta »potegovalec«, ki bo v kratkem začopaten in oddan sodišču.
Zopet karambol
Snoči je prišlo v Šelenburgovi ulici do občutnega karambola med težkim tramvajem št. .11 in osebnim avtomobilom trgovskega zastopnika g. G. Avto je vozil v smeri od Kongresnega trga: nekako pred Seljakovo trgovino je hotel srečati nasproti prihajajoči tramvajski voz, ki pn je bil še na enotnem tiru ter prnv prehajal preko kretnic na desni tir dvojne proge. Ulica je tam ravno najožja, zato je šofer uvi-
del_ nesmisel prehitevanja ter po njegovem zatrdilu začel	zavirati	avtomobil. Tla so bila	zaradi	snežne	brozge	zelo spolzka, zato je začel
avto	nehote	drseti	proti tramvaju. Naglo	je
okrenil na levo, da bi smuknil, še preden pride tramvaj na svoj desni tir, mimo tramvaja. Čas je bil hitrejši, zato sta se avto in tramvaj že usodno srečala prav na kretnicah. Voznik tramvaja	je tudi	zavrl,	avtomatsko vsul pesek	na
tračnice, pa je medtem že udarilo skupaj.
Najhujšj je bil strah, šofer g. G. je zadel ob ščilno šipo in volao z glavo. Razen krvavečega nosu ter manjših prask je sicer zdrav zlezel iz avtomobila. Zato je pa avto močno poškodovan ter ves skrivljen spredaj obstal pred poškodovanim tramvajem. Morali so izvleči poškodovani avto v stran, da so zopet odprli prometu prosto pot. Končno besedo bo imelo sodišče, ker je škoda posebno na avtomobilu precej velika.
Trs v znamenju krizantem
Običajno velja med letom, da se na tržne dneve menjava količina sadja ali zelenjave. Pred Te-tovim in pred praznikom Vseh svetih pa postane tržni prostor en sam velik vrt, v katerem hodijo kupovalke ter izbirajo in kupujejo. Še več je pa najbrž takih, ki samo ogledujejo...
Na Cankarjevem nabrežju so kmečki stalni prodajlaci. Danes je bila zelo dolga vrsta prodajalk, ki so prodajale krizanteme in vence iz smrečja in mahovja,ki veljajo od 4 do 10 din. Vmes imajo vpletene lepe rdeče jagode brogo-vite, kar prijetno poveča ličnost venca. Še več krizantem so imele prodajalke na Vodnikovem trgu na svojih vozičkih. Lepe krizanteme so veljale od 3 do 4 din. Krizanteme v lončkih so bile po 10 din. Tudi okoli Vodnikovega spomenika so nameščeni prodajalci rož. Lepi lovorjevi venci so veljali po 25 do 35 din. Okusni so šopki, ki imajo vpleteno barvane rože iz papirja, prepojenega z voskom.
Tudi na perutninskem trgu je bilo zelo živahno. Piščanci imajo enako ceno kot prejšnje tržne dneve in veljajo po velikosti od 22 do 30 din. Jajca imajo različno ceno in veljajo pri branjevkah po 1.50 do 1.75 din. Lahko pa dobi gospodinja tt do 7 jajc za kovača. Dražje so bile danes Dolenjke, ki so prodajale jajca že po 2 din. Živi domači zajci so bili po 30 din.
Cene zelenjave se bistveno niso spremenile. Jabolka so prodajali kmetje danes v zelo slabi kvaliteti. Lepša in boljša jabolka so prodajali kmečki branjevci po isti ceni. S prvim novembrom se nam obeta baje povišanje cen mlečnim izdelkom.
Zaradi prepira - noi v srce
Murska Sobota, 29. oktobra
Preteklo soboto je na dvoriSču industrijalca g. Benka postal žrtev prepira mlad mesarski po-močnik, doma nekje v bližini Celja. Z nekim mesarskim pomočnikom, ki je doma nekje v Bosni, sta prišla v prepir. Med prepirom sta se tudi dejansko spoprijela in pri tem razbila neko ogledalo. Kot uslužbenca pri g. Benku sla bila klicana v pisarno, kjer jima je bilo sporočeno, da sta odpuščena iz službe in razbito ogledalo vračunano pri plači.
Ko sta prišla iz pisarne, je baje celjski tovariš drugemu očital, da je vsega le on kriv. Med tem je ta že iz žepa potegnil v papirju, zaviti nož In mu ga zarinil v srce. To se je tako hitro zgodilo, da niti v bližini stoječi vratar ni dobro opazil. Bosanec je nož shranil v žep in odšel skozi vrata, kakor da se ni nič zgodilo. Ranjeni je naredil še nekaj korakov in nato obležal, kar je opazil tudi vralar in takoj obvestil v bližini stoječe ljudi in orožni št vo. Orožniki so hladnokrvnega ubijalca kmalu izsledili in ga privedli na kraj, kjer je naredil grozno dejanja. Pri zasliševanju je bil zelo miren in ni hotel povedati, kam je odvrgel noi. Najprej je trdil, da ga je vrgel na vrt g. Benka v solato, toda iskanje noža v solati je bilo brezupešno. Ko so orožniki uvideli, da tu ne bodo našli noža, je moral z njimi po poti, kjer je hodil preden so ga orožuiki prijeli in tam ob poli so tudi našli noz še vedno zavit v papir. Dejanje je prav mesarsko in se bo moral zagovarjati pred sodiščem, kjer mu bo odmerjena zaslužena kazen.
Na dražbi prodane predmete so poskrili
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se danes dopoldne zagovar jala mati in sin zaradi zadeve, ki na našem podeželju ni ravno tako redka. Dne 29. julija 1936 je bila v Budini pri Ptuju prisilna dražba vsega imetja posestnika Valentina Žitnika starejšega. Prodano mu je bilo posestvo z vsem inventarjem vred ter je vse skupaj izdražbala posestnica Katarina Rogina za 56.000 din. Ko pa ie hotela prevzeti posest izdražbanih predmetov, se je ugotovilo, da manjkajo številne reči, ki so bile na dražbe-nem seznamu ter jih je nova lastnica tudi že plačala. Tako ni bilo več koleslja, težkega voza, več sodov, gospodarskega orodja, pluga, treh bran, veternice, čistilnega stola, slamoreznice, stiskalnice za sadje, mlina za grozdje, več se-salk, voza otave, več okenskih okvirov, okrog 3200 kg krompirja, fižola in sadja, 4 svinj, 2 konjev, krave itd. Ugotovilo se je potem, da je imel pri skrivanju teh reči svoje prste vmes prejšnji lastnik posestva 69-letni posestnik Valentin Žitnik. Orožniki so pozneje našli vse manjkajoče predmete -pri raznih sosedih, kjer jih je Žitnik skril. Zaradi tega je prišel Žitnik danes s svojo sestro 59-letno Magdaleno Žitnik pred sodišče. Obsojen je bil na dva meseca in
10	dni strogega zapora ler na 2 leti izgube častnih pravic, Magdalena Žitnik pa je bila I oproščena
I
Vazno za ljubljanske gospodinje
Ljubljana, 90. okt.
Ker pade na petek dne 1. novembra praznik, ta dan ne bo brezmesni dan. V smislu navodila kr. banske uprave v Ljubljani bo namesto tega na področju mestne občine ljubljanske brezmesni dan v torek, dne 5. novembra, na kar že danes opozarjamo vse prebivalstvo.
S pristojnega mesta smo dobili še obvestilo, da je banska uprava dala mesarjem dovoljenje,
prodajati meso v četrtek pred praznikom Vseh svetnikov in sicer samo popoldne, čeprav je drugače četrtek brezmesni dan.
Funtkova „Tekma" na odru Drame
Ljubljana, 30. okt
V Drami je bila snoči premiera Funtkove drame v treh dejanjih — »Tekma«. Med sedmimi letošnjimi premierami je to že tretje slovensko delo. Toda pri izbiri uprava tokrat ni imela srečne roke; postavila je na oder delo, ki je šibko in ki bo le malokoga prepričalo. Delo s tako snovjo v naših časih nikomur več ničesar povedati ne more. Ce ima ponovitev takega dela samo literamo-zgod©-vinski pomen, tedaj bi se tako delo lahko postavilo na oder proti koncu sezone, ko se preobremenjenost igralcev in uprave lahko sprosti v takih izumetničenih sestavkih. »Tekma« ima v sebi vse lastnosti povprečne novele, ki je tako rekoč slučajno napisana v dialogih z mučnimi in trpkimi dramatičnimi razpleti. Ce je v delu kaj zanimivosti, tedaj je v njem tista slika našega slovenskega »fin de sieclea« — gledana na svet ob koncu 19. stoletja na prehodu iz naturalizma v dekadenco. Motivi so pa tako okoreli in nenaravni, da niti ta slika ne more zadostno zrasti iz zrcala na odru.
Vprizoritev je bila tokrat v rokah režiserja Milana Skrbinška. Delo se je razvijalo v vernem okviru In brez pretiravanj, dasi bi delo lahko režiserja in igralce zapeljalo v to smer. Le posamezni premori med dejanjem samim so včasih predolgi, ker se nam ne morejo zdeti upravičeni, ustvariti pa tudi tie morejo kakega večjega vtisa tragičnosti ali pa napetosti.
V takem delu so tudi igralci le v omejenem obsegu lahko pokazali svoje stvaritve. Na odru se razvija bolj zgodba, ne pa drama, in igralci se često morajo siliti, da uidejo iz pripovedovanja vsaj malo v igralsko okolje. Seveda je pri tem nastala velika nevarnost, da se bodo posamezni igralci morali reševati v patetičnost, ki je zlasti v take vrste delu hitro spolzela celo — v smešnost. Kdor je mojster v patetiki, tej skušnjavi tokrat ni mogel uiti; če je pretiraval, pa se mu mora opravičiti s šibkostjo in neverjetnimi položaji, v katerih je jutiak glavne vloge (Lesovin - Gregorin). Niti g. Sever v vlogi kiparja Daneja ni mogel ustvariti ničesar po-
sebnega, dasi je bil njegov dvogovor v drugem dejanju s Stano (Vida Juvanova) lepa mojstrovina zase. Iz vse drame je tokrat zelo posrečeno zbral najlepše trenutke zase Potokar, ki je nad vse bleščeče podal vlogo profesorja Grušča. Ce ni bil tokrat samo izredno dobro razpoložen, tedaj se moramo zelo razveseliti njegovega napredka in mu čestitati. Postal je igralec, ki je po svoji lepi in umerjeni igri presenetil, in prav iskreno bi želeli, da bi ga videli še v kakšni večji in izrazitejši vlogi. Pri sedanji obremenjenosti nekaterih igralcev bi to ne bilo težko.
Funtkova »Tekma« bo najbrž komaj opravila svojo nalogo: obnoviti zvezo z našo dramsko književnostjo v preteklosti. Zaenkrat je tega gotovo dovolj.
Pavel Horvat |o Horvati...
Zagreb, 29. okt j. Voditelj nekega novega
gibanja v Sloveniji, neki Pavel Horvat, kateremu je doslej že v neštevilnih strankah spodletelo, se je ustanovil zdaj v Zagrebu, ker so edino tam s simpatijo sprejeli njegovo »kmečko delavsko stranko«. Zato je tudi tjakaj sklical svoje prijatelje in z njimi reševal svoje težave in reve. O, ti ubogi prerok, ki ga domovina ne mara ... Horvat je po drugi strani, čeprav sam dela »koncentracijo vseh slovenskih sil«, mnenja, da koncentracija ni potrebna, »ker je predsednik dr. Maček 2e sam po sebi koncentracija vseh pozitivnih sil jugoslovanskih narodov*. — Zraven strnjenih vrst obstoji »močni slovensko delavsko kmečki pokret, jedro slovenskega naroda«. Se več drugih podobnih 5al je drobil g. Pavle Horvat, ki je izrekel med drugim tudi tole lastno obsodbo: »Če je potrebna koncentracija, je treba zbrati vse pozitivne sile srbskega, hrvaškega in slovenskega ljudstva, ne pa koncentracija samozvanih «voditeljev« naroda in predstavnikov strank, ki predstavljajo samo žalostno preteklost«. Horvat je očitno mi-
Lftfja
Šolska kuhinja. Iz okrožnice upravitelja ljudske šole je razbrati, da se snuje šolska kuhinja. «Pri nas nimamo kruha,« se večkrat sliši iz mladih ust. Izmed 502 šoloobveznih otrok jih je izjavilo 138, da nimajo dovoljne hrane. To je četrtina vseh otrok na ljudski šoli. Ker javne oblasti ne zmorejo vsega, zato se okroi* nica obrača na posameznike, da bodo pomagali vzdrževati šolsko kuhinjo in lajšati gorje, otirati solze odprtih rok in dobrega srca. Naj ne bila okrožnica «glas vpijočega v puščavi«.
Gasilci. Gasilska četa v Litiji je pod novim predsednikom g. Mg. Darko Brillijem in novim tajnikom Stanko Ivančičem prav agilna. Izgledi so, da sl bo le zagotovila prepotrebni gasilski dom, katerega gradi že nad 50 let. V ta namen je kupljen prostor ob Savi od g. Slanca, ki je sicer malo bolj od rok, vendar sprejemljiv. Litija se mora razmakniti tja, kjer je prostor, ne pa kjer ga ni. Želeti je še nadalje požrtvovalnosti do dela in napredka.
Vpričo iene in hčerke je vojni prostovoljec pil lizol In umrl
Maribor, 29. oktobra.
V	Morju pri Framu se je pripetil samomor. pri katerem je na tragičen način končal 68-letni zidar in mali posestnik Ivan Flakus. Pokojnik je imel za seboj zanimivo in burno preteklost. Bil je jugoslovanski prostovoljec ler se je s srbsko vojsko boril na solunski fronti. Po vojni se je priženil v Morju ter je delal okrog zidarsko delo. Imel je dve hčerki. Mož pa je rad pil ter se za doin, ženo in otroke ni dosti menil. Včasih ga ni bilo po več tednov domov, ker je ves svoj zaslužek zapravil, potem pa je prišel spet vinjen, brez dinarja ter ga je morala žena oskrbovati. Naravno, da zaradi lega niso .vladali v družini lepi odnošaji. Družina se je bala očeta, ki je pijan ponavadi razgrajal, razbijal »n pretepal otroke, ko pa sta hčerki odrasli, je dobUa mati v njiju pomoč ter se je pijanemu možu večkrat uspešno postavila po robu. To Flakusu seveda ni ugajalo, pa se je zadnje čase bal hoditi domov. Delal je do nedavnega v Šmartnem na Pohorju. Ko pa je delo končal, je večino zaslužka zapravil. S težkim srcem se je odpravljal domov ter je že menda med potjo sklenil, da si bo vzel življenje, kajti v Slovenski Bistrici le kupil v lekarni tričetrtlitersko steklenico lizola. Podal se je potem v Fram, kjer se je ustavil najprej v neki gostilni, nato pa je odšel proti domu, vendar je že med potjo vstopil k posestniku Vrhovšku ter ga je prosil, če sme pri njem prenočiti na skednju. Vrhovšek pa mu je prigovarjal, naj gre le raje domov, da ga bo on spremil ter bo ženo pregovoril, da se ne bo preveč kregala. Odšla sta potem na domačijo ter našla tam ženo in mlajšo hčerko. Vrhovšek je šel prvi v hišo, potem pa je poklical še Flakusa, ki se je nekam preplašen usedel za mizo ter prosil ženo, naj mu prinese jabolčnika, ker je žejen. Ko je ta odgovorila, da jabolčnika nima, ie odvrnil, da hna sam steklenico ruma, naj mn da samo kozarec. Potegnil je nato steklenico lizola iz žepa ter jo nastavil k ustom ter napravil nekaj krepkih požirkov. Vrhovšek pa je zaduhal lizol ter mu iztrgal steklenico iz rok. Nato je dejal Flakusovi ženi, naj da možu kot protistrup mleko. Zena in hčerka sta odšli, da bi pomolzli kozo. Vrhovšek pa se je tudi odstranil. Ko »ta obe ženski prišli nazaj v sobo, sta našli Flakusa na postelji ter je smrčal, kakor da bi močno spal. Mislili sla si, da je zaspal in da mu nič ni ter sta ga pustili na miru, da se prespi, ker sta se bali, da bi se vinjen ne prebudil ter ju pretepel. Naslednjega jutra pa sta našli Flakusa mrtvega.
slU na svoje neuspele politične pustolovščine, ko je večkrat skušal postati »vodja« in se nazadnje prislinil »vodju« Dimitriju Ljotiču. Ko so se mu tu zmešale štrene, kakor že prej pri vseh drugih strankah, je pristavil lonček k Zagrebu in sedaj pridno horvati... Ni dvoma, da je v Zagrebu rokodelcev že dovolj za domač konzum.
Van Vyke Ma«on
alfe z Zlate ceste
»Hudiči stel To j« vaše delo.«
Dr. Lose »e je komaj premagoval.
»Vi ste znoreli, ker to trdite! Inšpektor, j*-* sem odločno proti takim neumnim in nesmiselnim trditvam.«
»Popolnoma v redul« je odgovoril Ca t le en in nadaljeval, obttlvii »e zopet k Greaberju.
»Povejte ml, Greaber, odkod tako gotovo veste, da je dr. Lose vmešan v to stvar, in odkod Vam ta pomislek?«
Greaber je postal takoj ves drugačen. Kakor hitro se ie pojavil na njegovem ohraiu izraz jeze, je prav tako hitro tudi izginil. Gteaber te je začel opravičevati:
»Oprostite mi, g. doktor, zdi se mi, da sem bil prej, ko sem to rekel, še v pol-
sou ...«	*	. u
»Zelo čudno, zelo čudno,« je zlobno pripomnila gdč. Dabrey.
»Poslušajte me Vi,... Vi...«
Greaber je očividno hotel vreči bolničarki v obraz neko psovko, toda v tem hipu ga je prekinil Calleen.
»Mir, prosim!« je zakričal z glasom, ki
oi trpel, da bi se mu kdo upiral. »Greaber, Vi pojdite v svojo sobo. Z Vami bom še poznej« govoril...«
Bolničar, ki je dozdaj nepremično gledal v truplo svojega gospodarja, se je samo zbegano priklonil in brez besede odšel k sobe. Catleen je zapazil, da gumijasti podplati na njegovih čevljih niso napravljali Bili najmanjšega ropota, čeprav je hodil po kamnitih tleh.
V	sobi je zopet zavladala popolna tišina.
»Kje neki je skrito orožje, s katerim je bil izvršen umor?« se je spraševal Catleen. »Skrito mora biti nekje v tem nadstropju. Prav nič se ne bi čudil, če bi
v pepelu v peči kaj našel.«
Nato se je obrnil k zdravniku in mu rekel:
»Kaj mislite, g. doktor, pred koliko minutami j« nastopila smrt?«
»Približno pred dvajsetimi, ali največ pred tridesetimi minutami. To lahko ugotovite tudi po tem, kakšna je kri.«
»Strel iz revolverja?«
»Brez dvoma, inšpektor. Strel naravnost v srce. Krogla je najbrž prišla »koti tek). Naravno, glejte jo, tamle oa tleh je.«
Catleen j« a robcem pobral »ploščeni naboj, ki j« letal na tleh.
»Videti je, da je morilec streljal od strani, ali ne?« Zdravnik je točno ianeril kot, pod katerim je bil naboj izstreljen. »Zdi se ni, da je morilec stal približno V sredi med vrati v spalnico in vrati, ki vodijo v knjižnico,
»Približno,« je potrdil Catleen. »Zal mi je, ali moram Vas pregledati, g. doktor. In tudi Vas, gdč Dabrey.«
Dr Lose ga je pogledal s hladnim, užaljenim pogledom.
»Dobro,« je rekel nato jezno. »Vi imate popolno pravico, da me preiščete. Povem Vam pa, da sem zelo jezen oa Vai, ker to delate.«
»Nimate pravice jeziti se, doktor. To je satno neka potrebna formalnost in še ta je v Vašem interesu. V redu,« je rekel in se obrnil k bolničarki. »Sedaj pridete še Vi na vrsto, gospodična ...«
Hitro je pregledal njeno bolničarsko uniformo in že se ji je hotel oprostiti, ko je naletel na neki trd predmet v uniformi.
»Rad bi vedel, kaj imate tu,« je rekel in 6e vljudno nasmehnil.
»Čemu?... to ni prav nič važno,« je ravnodušno odgovarjala gdč. Dabrey. »To je majhen amulet, ki mi prinaša srečo.«
Catleen se ie čudit, s kakšno laHcoto je ona to povedala. Bila je nedvomno Izkušena lažnivka. V 6rcu mu je bilo hudo,
da bo tudi ona vmešana v to afero. Catleen je vzdihnil.
»Zal mi je, gospodična, toda ju Vas prosim, da sni pokažete ta amuleti«
Njegov glas je bil vljuden, toda odločen. Se poslednjič j« poskusil* da bi g«
odvrnila od njegove namera.
»Se bo mar sloveli kapetan Catleen
mešal v osebne zadeve kakšne dame?« je rekla in stopila u korak naeaj.
»2al mi je, vendar moram. Predvsem zato, ker je amulet tako nenavaden. Bodite pametni ki mi ga pokažite!«
Ko je to govoril, je bil njagov glas blag in prepričevalen.
»Pojdite k vraguf« je naenkrat cavpi-la, oCi pa so ji gorele od jeze. »Vi nimat« pravice, da bi zahtevali to od mene in da se vmešavate v moje osebne zadevel Ne bom Vam pokazala! Ne batni«
»Gospodična Dabrey,« se je obrnil k njej zdravnik. »Vi s svojim protivljenjem ne boste dosegli nič, ampak boste še povečali sum, ki pada na Vas. Na nesrečo ima kapetan Catleen popolno pravico, da to zahteva od Vas.«
Bolničarka je segla v nedrje in potegnila od tam majhen, sijajen predmet, ki ga je takoj izročila policaju. Nato je zajokala in brez besede etekla v spalnico.
»To je zares čuden amuleti« je pripomnil kapetan Catleen. »Se Vam ne zdi čudno in nenavadno, da nosi gdč. Dabrey v svoji uniformi injekcijsko iglo in da je ta igla njen amulet, ki ji prinaša srečo.«
Dr. Lose je bil zelo vznemirjen. Njegov obraz je postal mrliško bled.
»Kaj, injekcijska igla ?„ Kaj t<j pom«n>?« »Oa, tabo m vprašam tudi ja« M pomenif
Osmo poglavje.
Kapetan Catleen ie začel »praševali stanovalce v hiši. Zvedel je, da je dr. Lo-ee postil Buntona v naslonjaču poleg kamina. Bolničarka je šla spat pred njim in tudi Greaber je tedaj že sjpal, ker ga tega dne sploh ni bilo v službi
Na oad&ljne vprašanje, kje je bila gdč. Dabrev, preden je šla spat, jeGreaber odgovoril, da je bila v kopalnici. Tam je pripravila neko pomirjevalno sredstvo, če bi ee Buntonn ponovila živčna kriza, ki jo je pričakoval dr. Lose.
Ur, Lose sam ni ničesar niti videl, niti •lUal. On je šel v spalnico in se kar v obleki vlegel oa posteljo svojega pacienta. Mislil je namreč, da bo moral nitro vstati, če se bo Rogerjevo stanje poslabšalo. Cim je legel, je takoj zaspal, ker je bil zelo zaspan. Prejšnjo noč je moral namreč pre-čutl pri nekem huda bolnem pacientu. Dokler ga ni poklical Mac Nally, oi ničesar slišal, V hiši sami pa ni videl nobenega revolverja.
Na vprašanje, kaj je delal John Bun-ton, je Zdravnik pojasnil, da je po njegovem mišljenju bral v knjižnici* To je bilo vise, kar je lahko povedal.
(Dalie sledi/
tu in tam
Odbor za zimsko pomoč v Belgradu je iinel na povabilo kneginje Olge svojo sejo na dvoru. Posamezni odborniki in odbornice so podali poročila o uspehih lanske zimske pomoči, ki je dala na razpolago toliko sredstev, da so skozi vso zimo prehranili na tisoče siromakov v prestolnici in je dnevno dobivalo po 6000 ljudi hrano. Letos ho delo že bolj obsežno, ker je belgrajska občina prevzela nase nalogo, da bo dajala brezplačno hrano za vse revne šolarje iz osnovnih in meščanskih šol. Obenem je bilo sklenjeno, da bo odbor zimske pomoči poklical na pomoč tudi vsa človekoljubna in druga društva, da bi letos akcija imela še večji uspeh in da bi siromaki mogli uživati še večjo podporo. Kneginja Olga se je za vsa vprašanja živo zanimala in obljubila, da se bo osebno udeležila blagoslovitve temeljnega kamna za nova delavska stanovanja, ki jih bo belgrajska občina začela graditi.
Banovinski odbor JRZ za zetsko banovino jo imel v ponedeljek svojo sejo, katere so se udeležili vsi odborniki stranke. Navzoči so soglasno izvolili predsednika vlade in predsednika stranke Dragiša Cvetkoviča za predsednika banovinskega odbora. Obenem so izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo, da popolnoma zaupajo predsedniku vlade in njegovemu stremljenju, kakor tudi stremljenju vse vlade, da se naša država obvarje vseh pustolovščin in da se na znotraj utrdi. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je tudi predsednik banovinskega odbora JRZ za moravsko banovino.
Hrvaški strokovnjaki za ceste so imeli zborovanje v Splitu in prikazali vso nujnost gradnje novih cesta in popravila starih. Rekli so, da so hrvaške ceste z redkimi izjemami silno zanemarjene in da so potrebne temeljitega popravila. Izračunali so tudi, da bi bilo treba cele tri milijarde dinarjev, če bi hoteli spraviti vse ceste na hrvaškem ozemlju v tak red, da bi bil res ceste in da bi se mogel promet na njih brez ovir in nevarnosti mirno razvijati.' Za ureditev najnujnej-Programa pa bi bilo potrebnih 700 milijonov dinarjev. Zastopnik banske oblasti iz Zagreba je sporočil, da s0 strokovnjaki v Zagrebu že izdelali vse načrte na izpopolnitev cestne mreže v hrvaški banovini in da je treba sedaj urediti le najslavnejše vprašanje, namreč dobiti denar.
Srbski patrijarh Gavrilo sc je is Skoplja, kjer Jo bil od pravoslavnega ljudstva navdušeno sprejet, odpeljal v Veles, kjer je doživel prav enako svečan sprejem. Pri sprejemu so bile zastopane prav vse oblasti. Patrijarh se bo udeležil slovesnosti 100 letnice posvetitve tamkajšnje pravoslavne cerkve.
V Splitu so se zastopniki ljubljanskega in zagrebškega Pokojninskega zavoda dogovorili, da
bodo dalmatinski zavarovanci prešli izpod ljubljanskega v zagrebški zavod. Ker pa ima ljubljanski zavod 65 milijonov izgub zaradi tega, ker mora danes v polni vrednosti izplačevati pokojnine tudi tistim zavarovancem, ki so še pod Avstrijo v kronah plačevali svoje premije, je bilo urejeno vprašanje na ta način, da bo država pokrila to izgubo, nakar bodo prenesli v Zagreb tudi okrog 90 milijonov premoženja, ki ga imajo dobili dalmatinski zavarovanci od ljubljanskega pokojninskega zavoda. Zaenkrat je bilo vse sklenjeno le načelno.
70 letnico rojstva banjaluškega škofa Ir. Joža Carica so slovesno proslavili v nedeljo bosanski katoličani. Svečane pontifikalne maše so se udeležili zastopniki vseh oblasti, med njimi tudi vršilec dolžnosti bana, poveljnik mesta in predstavniki vseh organizacij. Po sveti maši je škot Garič sprejemal v svojem dvorcu čestitke. Hrvaška društva pa so priredila še posebno proslavo za to priliko.
Sodišče v šabcu je kaznovalo za zaporom 6
mesecev in denarno kaznijo 50.000 din trgovca Ljubivoja Mitiča, ki je prodajal kavo in živila iz stare zaloge po višjih cenah, ne da bi bil prosil oblasti za dovoljenje, da sme prodajati dražje. Dva nova gosta sta iz Zagreba prišla v Udbino, kjer vedre grešniki, ki so odirali mili narod. Eden je bil trgovec Šoler, ki je nedopustno mani-puliral z moko, drugi pa trgovec Jovan čačkovič, ki je moko predrago prodajal. Oba sta dobila po tri mesece prisilnega bivanja in sta bila v Udbino že poslana. Znani zagrebški trgovec Ivan Prpič pa je dobil petnajst dni zapora in 2000 din denarne kazni, ker je hotel verižiti z nekaterimi pridelki. Dva meseca je zaradi navijanja cen dobil trgovec Pavlovič iz Srebrnice. 15 dni bo sedel v zaporu hišni posestnik Šarkič iz Podgorice, ker je povišal najemnino svojemu najemniku. Balgrajski mesrfr Stejskal pa je dobil 20 dni zapora in bo plačal 5000 din, ker ni hotel prodati masti odjemalcu, ki je prišel samo po mast. 20 dni bo sedel belgrajski hišni posestnik Danilovič, ker je povišal najemnino za stanovanja za 100 din. Moral pa se bo spomniti tudt revežev, ker so mu odredili, da bo moral plačati tudi dva ustanovna deleža po tisoč dinarjev za mestne reveže.
Katolišk0 cerkev v spomin bratov Radičev so postavili kmetje iz vasi Ludina na Hrvaškem. Kmetje te velike vasi so morali hoditi 7 km daleč v cerkev, ker svoje niso imeli. Zato so Bklehili, da si bodo sami postavili cerkev in zo zbrali ves potreben denar in material. Cerkev bo posvečena Kristusovemu trpljenju in bo stala v spomin na brata Stjepana in Antuna Radiča, ki sta bila voditelja hrvaškega naroda. Cerkev bo posvečena prihodnjo spomlad.
Zaradi sovraštva do soseda je kmetica Živka Antonijevičeva I* okolice Čačka zvabila v gozd 18 letnega sosedovega »Ing ia ga tam zaklala. Pridobila je *a to 9V<$5' Prijateljico, da je »vabila v gozd Milivoja Milivojtvifia. Ko sta prija-teljica Milja in Milivoje sedla je bližnjega drevesa od zadaj priskočila Živka in fanta zaklala. Truplo je nato zavlekla pod grm in ga pokrila z listjem. Ker se Milivoje ni vrnil domov, ga je mati začela iskati po okolici. Iskala je tudi po gozdu in res našla njegovo zmrcvarjeno truplo. Orožniki so potem kmalu prijeli Miljo, ki je 1»-dala Živko. Živka je žena in mati štirih otrok. Zločin je izvršila zgolj iz sovraštva do soseda in mu zato ubila sina edinca.
Hrvaška mesta bodo ustanovila posebno svežo mest kot nadomestek za dosedanjo Zvezo jugoslovanskih mest. Zagrebški župan StarČeviČ je dah to pobudo in so jo vsi župani v hrvaških mestih sprejeli in obenem poverili njemu nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev Zveze hrvaških mest. Ni pa znano, ali bo ta nova zveza hotela imeti kake stike a Zvezo jugoslovanskih mest ali ne.
Strahovit vihar j* besnel v ponedeljek na
Primorju, zlasti pa med Dubrovnikom in Kotorjem in je onemogočil vso plovbo. Potniške ladje, ki so bile .na odprtem morju, so se morale nemudoma vrniti v pristanišča. Vihar je trgal tudi brzojavne in telefonske Žice. Ponekod je raztrgal strehe hiš in odtrgal od obrežja več ribiških ladjic. Vihar je butal vodo čes obrežje in so bili poplavljeni vsi nižje ležeči deli.
Želela sem si otroka
DAVIS v mojsterski vlogi. Nepozabno — prekrasno!
BETTE
KINO MATICA, tel. 22-41
Predstave ob 16- 19. in 21. mi
]
Vzajemna zavarovalnica gradi novo palačo v Mariboru
Maribor, 29. okt.
Danes dojx>ldne so se pojavili na praznem prostoru med mariborskim glavnim mostom in Bergovo palačo na Glav. trgu delavci ter so začeli podirati gosto grmovje in drevje, ki prerašča to parcelo. S tem se je začela gradba ene najlepših palač, ki bodo v bodoče krasile Maribor — poslopja Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Ta naš največji domači zavaroval, zavod ima na Štajerskem, zlasti v Mariboru in njegovem zaledju najmočnejšo pozicijo med vsemi zavarovalnicami. Zaradi tega je zahteval že prestiž zavarovalnice, da ima tudi v Mariboru reprezentativno zgradbo, M bo na zunaj pričala o solidnosti in pomembnost^ zavoda. Bila je tudi davna želja vseh mariborskih Slovencev, da bi Vzajemna zavarovalnica tako palačo gradila v našem mestu. Zato ji je šla mestna občina tudi na roko, ko se je zavarovalnica odločila ter pred tremi leti iskala primerno stavbišče. Občina ji je prodala jh> zelo ugodni ceni najlepše stavbišče v Mariboru — veliko parcelo poleg mosta na Glavnem trgu. Ta prostor je danes najmanj trikrat toliko vreden, kakor ga je plačala Vzajemna zavarovalnica. Zavod pa je jako dolgo odlašal z zidanjem, kar se je nekoliko maščevalo. Palača, ki je bila prvotno preračunana na 6 milijonov din, bo zaradi podražitve materijala ln mezd stala 8 milijonov din.
Zgradba bo v fronti na glavni trg od Bergove hiše do transformatorja ob mostu dolga 25 m. Ob mostu proti Sv. Magdaleni pa bo fronta palače merila 50 m. Na glavni trg in ob mostu bo palača imela 4 nadstropja, ter še klet v dveh etažah. Dvoriščni trakt tik Bergove hiše do Dravske ulice bo imel dvoje nadstropij za stanovanja ter kletne, oz. skladiščne prostore, ki bodo tudi enonadstropni.
Pritličje na Glavni trg, kakor tudi ob mostu,
bo prirejeno samo za trgovske, poslovne in obrtne lokale. Ograja državnega mostu od prvega svetilnika do trafike na Glavnem trgu bo porušena ter se bo trotoar z Glavnega trga do palače razširil za 1 metrov, tako da bo širina trotoarja znašala od državnega mosta do palače nad 12 m. Pod tem trotoarjem bo veliko stopnjišče z dvema vhodoma proti Dravi. Sedanji električni transformator bo zgrajen v podzemskih prostorih palače. Prvo nadstropje glavnega trakta na Glavni trg in ob mostu bo prirejeno za pisarne Vzajemne zavarovalnice in Karitas ter za razne druge pisarne. Drugo in četrto nadstropje bo določeno za stanovanja kakor tudi trakt ob Bergovi hiši proti Dravi.
V pritličju na kraju trakta ob mostu v smeri proti Sv. Magdaleni bodo prirejeni modemi restavracijski prostori, z veliko jedilnico in veliko teraso na Dravo.
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Na 2 leti sta dobila zaradi tatvine - Sprevodnik Je zaščiten pred
nasilneži - Dva ribja tatova
Ljubljana, 30. oktobra.
Veliki in mali tatovi so včeraj nastopali pred malim kazenskim senatom, da so prejemali primerne nagrade v obliki »ričeta« s pripadki. Sodniki so bili včeraj prav hitri in so se razprave naglo razpletale. Končali so že opoldne.
Tonček Stefic je krepak fant, star 29 let. Stanuje na Cankarjevem nabrežju. Je sovražnik tuje lastnine in rado se ga kaj prime. Vlomil je v stanovanje svojega soimenjaka Stojana Štefica in mu pobral najrazličneješ stvari, tako obleko, perilo itd. v skupni vrednosti 1950 din. Stanovanje je odprl z vitrihom. Tonček je tatvino pred sodniki prostodušno priznal, izgovarjal pa se je, da je bilo stanovanje odklenjeno, da ni bilo zaprto in da je brez vsake ovire lahko smuknil notri. Vsi vlomilci, ki »o dobro podkovani v kazenskih paragrafih in ki vedo, da je odklenjeno stanovanje zelo važno pri presoji kvalifikacije tatinskega dejanja, kajti tatvina pri odprtem stanovanju se ne more označiti za vlom-no tatvino, ko človek rabi silo za vdor, se navadno tako izgovarjajo, ker skušajo na ta način zmanjšati višino zaporne kazni. Sodniki Tončku niso verjeli, marveč priči, ki je odločno potrdila, da je bilo stanovanje dobro zaklenjeno.
Tonček Štefic je bil zaradi te vlonuie tatvine obsojen na 1 leto robije. Malo ga je pretreslo, ko je čul o robiji, pa se je pozneje potolažit.
•
France Pirc je star 23 let. Krade pa že kakor sraka. Doma je iz prijaznih Tunjic pri Kam-
športne vesti
Juniorska reprezentanca hrvaške nogometne zveze. Za nedeljsko nogometno tekmo med ju-nirji Hrvaške nogometne zveze in Slovenske nogometne zveze je hrvaški zvezni kapetan določil naslednje Igralce: Maričič (Osijek) — Djubič (Zagreb), Lovrič (Split) — Rafaneli (Split), Čajkovski (Zagreb), Ljuštica (Split) — Rosandič (Zagreb), Batinič (Split), Reiss (Zagreb), PeŠtaj (Zagreb, Taftidžič (Osijek).
Tekma juniorske nogometne reprezentance med Hrvaško in Slovenijo bo predtekma glavni nogometni tekmi med Jugoslavijo in Nemčijo.
Zanimanje za nedeljsko mednarodno tekmo med Jugoslavijo in Nemčijo jo izredno veliko. Belgrajski »Putnik« organizira poseben vlak navijačev iz Belgrada. Posamezni hrvaški ligaški klubi bodo poslali v Zagreb na tekmo svoja kompletna ligaška moštva.
Najboljši strelci v slovenski in hrvaški ligaški ligi. Najboljši strelci v slovenski ligi: Lah (Ljubljana) 11 golov, Kos (Amater) 10, Žigon (Mars) 9, Ogrizek (Maribor) 7, po 6 golov: Turk, Pocajt (Železničar), Erber, Pepček (Ljubljana), Gosak (Amater), Stare (Maribor); 5 golov Božič (Kranj); po 4 gole: Pupo, Smole (Ljubljana), Grintal, Dju-kič (Kranj), Janežič (Bratstvo); po tri gole: Čater, Ključar, Raksany (Olimp), Kolbezen, Šuštar (Amater), Doberlet (Mars), Jež (Ljubljana), Vodeb (Maribor), Kokelj (Kranj). Tem sledi še cela vrsta strelcev, ki so dali po dva ali pa po en gol.
V hrvaški ligi je najboljši s 13 goli Lešnik (Gradjanski), 12 golov Muradorl (Concordia), po 7 golov Batinič (Hajduk), Beda (Concordia); po 6 golov Krnič (Železničar), Cimermančič (Gradjan-ski).
Štirje naši najheljšl plavati povabljeni v Budimpešto. Madžaiska plavalna zvoza ho priredila »a letošnji božič v Budimpešti velik mednarodni plavalni meetlng, na katerega bo jiovabila štiri najboljše Jugoslovanske plaveča in sicer: Branka Ži-žeka, Toneta Cererja, Luko Ciganoviča in Curti-nija. Za Novo leto naj bi najboljši madžarski pla-vači vrnili Belgradu gostovanje naših najboljših plavačev.
Položaj v hrvaški in srbski ligi
Hrvaška liga:
Concordia
Hajduk
Gradjanski
HASK
Split
Slavija (O) Zeljeaničar Slavija (V) SAŠK Bačka Srbska
BSK
Jugoslavija
Gradjanski
Bata
Vojvodina
Jugoslavija
Jedinstvo
ZAK
Slavija
BASK
liga:
(J)
5
7
6
8 8
7
8 8 8 8
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
6
6
4
3
4 2 1 2 1 1
7
5 4 4
3
3
3
3
2
1
0
2
3
0 2 3
1 2 1
1
1
2
1
3
2
2
2
3
3
0
1
0
2
4
8
4
5
5
6
1
3
3
4
3
4 4 4
4
5
27: 8 24: 6 29: 4 17:13 12:25 12:28 11:21 9:18 4:13 10:24
31: 9 19:13 17:20 16:13 18:18 17:21 12:17 15:25 24:22 10:21
14 12 10
9 8 6 5 5
4 2
15 11
10 9 9 8 8 8 7
5
niku. Lani od novembra do marca letos je napravil več tatinskih poslov. Najprej je kradel pri posestniku Janezu Sedušaku v Kosišah. Novembra lani pa je odnesel iz kleti 130 kg lepih jabolk v vrednosti 390 din, decembra na 8tefanji dan mu je odnesel iz kleti 23 debelih in lepih zeljnatih glav, vrednih 46 din in februarja letos 4 vozovne osi v vrednosti 640 din. Letos 22. marca pa se je_ France Pirc spravil v jedilno shrambo posestnice Jamškove v Tuhinjski Mlaki. Odnesel ji je 6 kg svežega svinjskega mesa v vrednosti 150 din. Pred sodniki je France kratko modroval da je bil v potrebi, da je rabil denar in da se kesa. Zaradi vseh teh tatvin je bil France Pirc obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega za-jx>ra. France je sodbo sprejel.
Samski ključavničar Pavle je dobil pred sodniki lep in dragocen nauk, da se ne sme zaletavati v uradne osebe, ko izpolnjujejo svoje dolžnosti. Uradna oseba je tudi železniški sprevodnik v vlaku, ko je v službi in ga zato ščiti poseben kazenski paragraf proti napadalcem in izzivačem. Pavle je 9. junija v vlaku, ki je vozil iz Ljubljane proti Kamniku, na trzinski postaji dejansko napadel sprevodnika Frana Koširja, ko mu je hotel preprečiti izstop skozi vagon II. razreda. Udaril ga je z dežnikom. Zaradi zločina javnega nasilja je bil Pavle obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 1 leto, ker Pavle drugače še ni bil kaznovan zaradi kakega kaznivega dejanja.
Divji lovci in tatovi rib so sedaj pred sodniki kaj redki. Poprej so sodišča smatrala prilastitev divjačine in rib na nedovoljen način, to je brez lovske pravice in pravice do ribolova, kot dejanje, ki je bilo označeno po kaizenskem zakonu za hudo tatvino. Za taka dejanja so bili divji lovci kaznovani po paragrafih 314 itd. k. z. Sedaj pa ne smatrajo več ta dejanja za pravo tatvino, marveč le za prisvojitev divjačine ln rib brez dovoljenja v smislu §a 322 k. z. Nedavno sta prišla pred kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču dva možakarja, ki sta skrivaj ribe lovila. Prvi je bil stari Lovrenc i» Hotavelj, ki je letos spomladi skušal loviti postrvi v Sori, pa ga je zasačil lovBki čuvaj. Zaradi poskusa ribolova je bil Lovrenc obsojen na 300 din denarne kazni, pogojno za 1 leto.
Mladi France iz Ladje pri Medvodah je skušal loviti ribe v revirju dr. Arka v potoku Mal-šici. Zasačen je bil. Kazen: 20 dni zapora.
Tramvajski promet • Vsah svatih
V dnevih od vključno 31. t. m. do vključno 3. novembra bo tekel tramvajski promet sledeče: v četrtek dne 31. t. ra. bodo vozili tramvaji proge 3 ves dan od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno. Istega one popoldan bo obratovala proga 4 od Viča do Sv. Križa in obratno. V petek 1. novembra bodo vozili ves dan vsi tramvaji a vseh prog k Sv. Križu, in sicer: proga 1 od št. Vida mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu in obratno; proga 2 od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu, t. j. krožno v eno smer; proga 3 od Rakovnika čez Poljane k Sv. Križu in obratno; proga 4 od Viča proko glavnega kolodvora k Sv. Krilu in obratno; proga 3 od Sv. Krila
trgu. v soboto 2. ln nedeljo 3. novembra bodo vozili tramvaji proge 1 ves dan od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno, popoldne pa bo obratovala tudi proga 4 od Viča od Sv. Križa in obratno. Postajališča »Vilharjeva
LjiUjun
Koledar
Danes, sreda, 30. oktobra: Alfonz.
Četrtek, 31. oktobra: Krištof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c, 31.
Za vsaavetsko akcijo je poveljstvo državne policijske straže v Ljubljani nabralo med poHcijekimi stražniki 402 din in ea ta znesek kupilo mestnih vencev in sveč, da bodo policijski stražniki na praznik umrlih e njimi okrasili grobove svojih rajnih tovarišev. Vrhovni socialni svet ee policijskim stražnikom za njihovo dobrodelno in fšeteino delo najlepše zahvaljuje in jih stavlja ca vzgled vsem Ljubljančanom e iskreno željo, da bi bilo med njimi čim več plemenitih poenemalesv. Počastimo rajne z dobrimi delil
Vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno, od časa do časa rahle padavine, dež in sneg.
Rezervni podoficirji se pozivajo, da se udeleže žalne svečanosti v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev na dan 1. novembra. V Ljubljani bo spominska svečanost pred drobnico na pokopališču pri Sv. Križu dne I. novembra ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil g. škof dr. Gregorij Rožman, ki bo Imel tudi govor v spomin pokojnih tovarišev. Dne 2. novembra ob 9 dopoldne bo v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Ratej.
Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert v mali Filharmonični dvorani. Znameniti nemški pianist Edvard Weiss, ki ima kot izvajajoči umetnik naštudiran naravnost ogromen klavir, repertoar in tudi najlepše kritike iz vseh mest, kjer je nastopal na koncertnem odru. Tako pravijo kritiki, da jo njegova izvedba Bachovih skladb razodetje za vsakega ljubitelja nesmrtnega mojstra. Drugi hvalijo njegovo virtuozno tehniko, ki obvlada najtežje pasaže z nej»ojmljivo eleganco. Njegov ton pa je vselej topel in globoko občuten. Spored nocojšnjega večera je velik, saj obsega dela Bacha, Beethovna, Chopina in Liszta, štirih največ-jih mojstrov klavirske literature. Zato opozarjamo na nocojšnji koncert v mali Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Opozorilo rezervnim oficirjem. Zveza bojevnikov priredi na pokopališču pri Sv. Kirtu dn* 1. novembra 1940 žalno svečanost za padlimi in umrlimi vojaki in »icer dogovorno-z vaemi ostalimi vojaškimi organizacijami. Uprava pododbora vabi vae v Ljubljani bivajoče rezervne oficirje, da ae eve-čanosti udeleže v čim večjem številu. Tiskarna Merkur v Ljubljani je izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo knjige »Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice«. Knjiga vsebuje vse spremembe in dopolnitve in je torej v vsakem oziru popolna. Uredil jo je major Slavko A. Farkaž, ki je že znan po svojih delih in vojaške stroke. Člani zdruienja rezervnih oficirjev morejo dobiti knjigo po znižanih cenah, če se naročijo na njo v pisarni pododbora ob poslovnih urah. Nakup se priporoča. V pisarni pododbora so za člane na razpolago še formularji za sestavo prošenj za napredovanje v čin rezervnega majorja po določilih čl, 381. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Interesenti jih morejo dobiti med poslovnimi urami.
Prosvetno društvo Trnovo, vabi vse članstvo in prijatelje na prvi prosvetni večer, ki ga priredi društvo drevi ob 8 v društvenem domu v spomin 75-letnice rojstva dr. Jan. Evangelista Kreka. Predavanje bo imel dr. Anton Brecelj, pod naslovom: Nekaj osebnih spominov na dr. J. E. Kreka.
Gledalu&e
Drama: Začetek ob M.
Sreda, 30. oktobra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Revizor«.)
Četrtek, 31. oktobra: »Tekma«. Red četrtek. Petek, 1. novembra: »Romeo in Julija« Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol.
Sobota, 2. novembra: »Kovarstvo in ljubezen«. Red A.
Opera: Začetek ob 80.
Sreda, 30. oktobra: »Grof Luksemburški« Red Sreda.
Četrtek, 31. oktobra: »Evgenij Oniegin«. Izven. Gostovanje tenorista Antona Dermote, člana dunajske Državne opere.
Petek, 1. novembra: »Fidelio«. Izven.
Sobota, 2. novembra: »Jenufa«. Red B. Gostovanje E. Knrlovčeve in J. Gostiča.
Mariborsko gledališč*
Na-
Srada, 30. oktobra, ob 30: »Konac poti«,
stop Skrbinškove dramske šole.
Četrtak, 3L oktobra, ob 30: »Nenavaden človek«. Red C.
Petek, 1. novembra, ob 20: Cyrano de Ber-gerac«.
cesta« v smeri Sv. Križa, »Savska cesta« v obe smeri, »Žale« in »Linhartova cesta« v petek dne f. novembra popoldne odpadejo iz. prometno tehničnih ozirov. Potniki ae naprošajo, da se pri povratku od Sv. Križa poslužujejo direktnih prog. Potniki se opozarjajo, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo »adaj, izstopanje pa aomo »predaj. Volu Ja na »topnioah Je prapovadann, Nadalje sa potniki naprošajo naj pripravijo drobiž, da bo sprevodnikom v velikem Bavoht delo vsaj nekoliko olajšano. Pripominjamo, da bodo te> dni na Vse svete tudi letos tramvajski vozovi opremljeni na zunanji strani spredaj in zadaj z obešalniki za vence, na kar opozarjamo potujoče občinstvo, dn ne bodo jemali vencev seboj v polne volove.
Še |e čas!
Kdor na novo naroči »Slovenski dom« -»SLOVENCEV KOLEDAR« za 10.
dobi din
Za nenaročntke stane »Slovenčev koledar« 28,— din.
Naročite holedar Čimprej! Naročite oglase v njem!
Prednaročila sprejemamo samo Sc 1., 2. in 8. novembra 1940.
vSžaiži
		
NISMO EDINI
Roman
podeželskega zdravnika 3
Dr. David Newcome je bil poseben človek. Bil je tih, skromen, dober zdravnik in čei vse dober človek. Ves Calderbur? je imel svojega »malega doktorjac rad. Da je s temnimi, blagimi očmi pod go* stiml obrvmi vlival bolnikom laupanje. Znal Jih je 1 mirnim, ivon-kim glasom tolaiiti in jim dajati pogum«. Pri štiridesetih letih j« imel dr. Neveome velik* prijateljev io j« delal veliko dobrega.
Ko je dr. Neweome voiil proti doma, ga je tam Xe nepotrpežljivo ?iikala njegova iena Jessiea. V prvi sobi je bilo že kdaj pogrnjeno za večerjo. Jessiea je sedela pri miziei in se ubadala 1 ročnim delom.
Bila je to visoka, hladna ženska, morda za katero leto starejša od moža. Bila je dobro vzgojena, zelo verna, stroga. Okoli ust je imela nekam neprijetne poteze. Malokdaj se je smejala. Vedno je pazila na dostojanstvenost in ugled.
Kako tudi ne: njen mol je bil prvi zdravnik v Calderburyjn. njen brat pa prvi pastor v mestu. Prizadevala si je, da bi bila vzgledna lena in mati. Hišo »malega doktorja« je držala v popolnem redu.
Odkar je bila pred dvanajstimi leti skrbno spravila v naltalin poročno obleko, je skrbno pazila na sleherno malenkost. Rodila je možu sina in je bila na to ponosna.
Ta sinko Oerald je bil slaboten, bolehen in zelo občutljiv otrok. Jessiea je vedela, kako je treba ravnati t otrokom, da bo šlo po pravi poti v življenje. Sama je bila iz dobre strogo verske rodbine in je vedela, kako je treba otroke vzgajati. Ne smeš jih razvajati in kvariti. Otrok mora poslušati in se pokoriti starejšim ter pametnejšim — pa je.	,
Kakor je znala strogo in brez nepotrebnega prerekanja voditi seje ▼ dobrodelnem društvu gospa, tako je strogo uravnavala tudi svoj dom. Moža in dete je obdajala s popolnostjo, toda z ledeno, hlad-
no in trdno popolnostjo. Brez odvečnega prerekanja, brez vedrega nasmeha, preračunano, hladno in točno, kakor ji je narekovala angleška protestautovska vzgoja.
Jessiea je bila vsa zaposlena z ročnim delom. Samo zdnj ,pa zdaj je pogledala na starinsko uro vrh kamina. Na obrazu ji je bilo komaj videti majhna znamenja nepotrpežljivosti.
Nenadno se je Jessira zdrznila, se zravnala in prisluhnila. Izpred hiše je prihajal šum. Zaslišala je žvižganje poznanega napeva. Mož je prišel. Zdaj postavlja kolo pod streho.
Jessira je vstala in šla ven. Postavila je svetilko na pogrnjeno mizo in odprla vrata. Dr. Newcome je vstopil med smehom, veselo pozdravil ženo, si slekel mokri plaši in snel kapo. Z Tn<^AI,iltf1^m gibom je vrgel zdravniško torbo na bližnji naslanjal. Lasje so mn bili imršeni, nepočesani. Na kratko porezanih brkih se mn je ujelo nekaj kapelj deija.
Jessiea ga je nekam strogo gledala, zlasti pa njegove mokre čevlje. Bala se je, da ji bo pustil z njimi madeže v preprogi. Dr. New-come si je m el premrle roke. Žena mu je z rahlim ukorom v glasu dejala:
»Večerja je ie kdaj pripravljena.«
»Draga, vlak se je malo zamudil. Dobro je, dobro, zdaj bomo...«
»Toda David, saj nisi vzel niti sponk s hlač. Vendar ne boš tak sedel k večerji.«
»Eh, sponke, da da,« je dejal mož, se v zadregi sklonil in snel kovinske sponke z mokrih hlač. Kakor da se je res kaj pregrešil, se je Jessiei plašno nasmehnil.
»Torej, zdaj bomo večerjali. Dolgo te že čakam.«
Prav ko sta hotela sesti za mizo k večerji, so se naglo odprla vrata v prvem nadstropju in po stopnicah je preplašeno pridrvel Bin-ček dr. Newcomeja. Gerald je bil ves preplašen in objokan ter je vpil:
»Oče, oče, očka!
Vrgel se je v naročje očelu, ki mn je skočil naproti.
»Kaj je Gerald?«
»Bojim se... strah me je...« je odgovoril fantič drhte in se pritisnil k očetu.
Jessiea se je razjezila. Strogo je stopila pred malčka in rekla: »Poslala sem te v posteljo. Kako si upaš spet priti dol?«
Fantek se je vse močneje stiskal k očetu in razburjeno govoril: »Nočem v posteljo, nočem. Bojim se teme!«
»Spet si hudoben Gerald, David, vedeti moraš, da iant ne posluša. Danes ni bil priden.«
Dr. Newcome je sedel na stopnice, vzel fantiča v naročje in mu ljiiheznjivo dejal:
»Torej kaj je dečko moj, povej očetu, kaj se je primerilo.«
Zdravnik je vzel Geralda na kolena in sačel pogovor 1 njim.
Sodobni grški topovi na starodavnem atenskem gradu Akropoli v pripravljenosti.
Prišli smo okrog Evrope že do Grčije...
Začela se je igra na balkanski šahovnici, kjer še ni čisto jasno, kdo vse bo kibiciral in kdo bo mat
/sc dežele v Evropi si bomo takole počasi kmalu ogledali in se seznanili z njihovimi poseb-»ortni. Mislimo namreč takole zaporedno pri vsaki priložnosti, ko se vojno področje razširi kam drugam m tudi tja prinese vse neprijetnosti, ki so v zvezi z neposrednjo vojno. Zdaj mo namreč že pnjli okrog in okrog Evrope, od Češkoslovaške Poljske, Finske, Norveške, Danske, Nizozemske, Anglije, Francije, Španije, pa preko Italije in Albanije zdaj na južni konec Balkana v Grčijo. Dosti več dežel ni, ki bi jih bila dozdaj srečne politična roka rešila krvavega vojnega vrtinca. Zdaj je torej n« vrsti Grčija, ta nekdanja klasična dežela, ki je bila v Evropi prinesla prvo kulturo, a ji je v dvajsetih stoletjih ta kultura in vse kar je z njo v zvezi, toliko CTasla čez glavo s svojo preveč iznajdljivo silo vojne tehnike, da ji oelo obeta pogin. Oglejmo si, kakšoa je danes v glavnih obrisih ta dežela, ki je zaradi razmer v Evropi tudi morala zgrabiti za orožje in braniti svojo svobodo in neodvisnost.
Dežela tisoč otokov
V	zemljepisnem oziru je Grčija brez dvoma ena najzanimivejših dežela v Evropi. Med vsemi državami na svetu ima najčlenovitejšo obalo, vso razjedeno v polotoke in razkosano v večje in manjše oleke, ki so nanizani okoli nje kot prednje straže, ali na vzhodu kot naravni most, ki drži v Malo Azijo. Na tisoče je teh njenih obalnih otokov in od teh razmeroma le majhno število tako velikih, da jih morejo prenesti tudi zemljevidi, če naj bodo vsaj kolikor toliko še pregledni. V Jonskem morju na zahodni strani so važnejši otoki Krf, Leukas, Kefalenia in Zakynthos, ki stražijo Grčijo podobno kot naši otoki Dalmacijo, in ki bodo v sedanjem spopadu med Grčijo in Italijo imeli brez dvoma veliko vlogo, kajti to so ključi, ki odpirajo vrata v posamezne dele Grčije na zahodu. Morda nič manj važni pa niso še dosti številnejši otoki na vzhodnji strani, ki jih lahko razdelimo v glavnem v dve skupini, v Kiklade in Sporade. Prvi so posejani precej na gosto in bližje grški obali, drugi pa so bolj r az-
il	eseni daleč proč proti Mali Aziji in Trakiji in so dosti večji. Posebno skupino pa tvori takoimenovano otočje Dodekanez, Dvanajstero otočje bi mu rekli po naše. Leže tik ob turški maloazijski obali in so v zemljepisnem oziru nekak ostanek razčlenjene maloazijske obale. Danes Dodekanez ni ne grški, ne turški, pač pa so to močna italijanska oporišča, zadnja italijanska predstraža v Sredozemskem morju. Zato imajo za Italijo posebno v sedanji vojni največji pomen, čeprav so obenem morda tudi v največji nevarnosti, kakor je pač vsaka prednja straža.
Pa pojdimo nazaj na Grško. Grčija ni samo v vodoravni legi izredno členovita, pač pa je tudi v goropisnem oziru precej raznolika. Do južnega konca se vlečejo podaljški visokih gorskih grebenov, ki se nato po otočju nadaljujejo proti Mali Aziji. Večjih nižin ie le malo, v glavnem le dve in sicer Tesalija ob prehodu iz 6rednje v južno Grčijo, in severu okoli Soluna. Vse drugo je po veliki večini gorata dežela, tudi za hitro vojaško prodiranje dokaj neprikladna, razen seveda tam, kjer so se zajedle reke ali kjer je človeška roka ustvarila umetne prometne zveze. Na grških tleh je tudi najvišja gora na Balkanu, to je Olimp (2918 m).
Ljudje in njihov opravek
Vsa Grčija meri po zadnjih podatkih 130.199 kvadratnih kilometrov in ima 6,600.000 ljudi. Dežela
ni preveč gosto naseljena, saj pride povprečno na ea kv. kilometer le 53 ljudi. Posebnost Grčije je tudi v tem, da je to edina evropska dežela, v kateri je povprečna gostota prebivalstva enaka povprečju v vsej Evropi.
še največ ljudi se bavi s poljedelstvom, najvažnejši pridelki pa so grozdje, oljke, limone, pomaranče, vino in tobak. Za ljudsko prehrano pa bi skoro rekli, da pridejo v prvi vrsti v poštev ribe. Grki v precejšnji meri rede tudi ovce in koze, v Makedoniji eviloprejko in v južni Grčiji čebele. Rudarstvo je slabo razvito, industrija pa se je začela prav razvijati šele v zadnjih letih v večji meri. Glavne panoge so vinarstvo, predelovanje olja, proizvodnja konjaka, smodnika in dinamita. Največ izvažajo tobaka, vina ter suhega in svežega grozdja.
Najvažnejša mesta
Kaj pripraven je grški svet za dobra pristanišča, kjer lahko pristajajo tudi največje ladje. Največje obmorsko grško naselje je Pirej, atensko pristanišče, ki ima približno štirikrat toliko ljudi kot naša Ljubljana. Da je tod velik promet, dokazuje dejstvo, da pride v Pirej na leto okoli 10.000 samo tujih ladij. Mesto je ustanovil že v starodavnih grških časih lemistoklej, ko pa so Grki izgubili svojo svobodo, pa je tudi Pirej brž propadel. Danes pa je to že moderno velemesto, kjer je 6vet čudovito pomešan. Tu stoji tudi največja grška tobačna tovarna »Papastratos«. Pristanišče ima kar najboljše prometne zveze z grško pristolnico Atenami, ki imajo danes z okolico približno milijon ljudi. Tujec lahko vidi v mestu vse polno starodavnih umetnin, ki vabijo ljudi iz vseh krajev, vabijo pa tudi denar. Dvojno mesto je to: starodavno s svojo slikovito Akropolo, in sodobne Atene, ki so mesto živahne trgovine in najsodobnejših palač. Mesto dobiva vodo s starodavnega slavnega Maratonskega
polja, kjer so zgradili eno največjih vodno električnih naprav v Evropi.
Po velikosti tretje grško mesto je Solun z 250 tisoč ljudmi. Tu ima tudi naša država svoj svoboden pas. Mesto, ki je v starinskem oziru tudi izredno znamenito, pa ima še to posebnost, da tvorijo petino nijegovega prebivalstva Judje. Tu živi tudi približno 50.000 Srbov, ki so ostali tam še v turški dobi. — Med drugimi večjimi in važnejšimi mesti so še Korint in Patras na Peloponezu, Larisa in Janjina v Srednji Grčiji ter Ksanti in Drama v Makedoniji. Poleg tega pa je še nekaj važnejših mest na otokih, kakor na primer Megalokastron na Kreti, Kri na istoimenskem otoku in Kalkida na Eubeji,
Mož, ki je morda le prišel še pravočasno
Grška zgodovina zadnjih dvajsetih let je bila dokaj vaharna. Neprestano smo brali v časopisih o velikih in nevarnih vstajah, ki so jih vprizarjali razni grški uporniški generali in politiki. Dosti teh je tudi izginilo kar čez noč za vselej tako, da še danes ni čisto povsem znano, kako. V Metaksasu pa so Grfu po dolgih letih le našli moža, ki je imel toliko moči in vpliva, da je zatrl hude notranje razprtije, počasi 6pet začel uvajati v deželo red in mirno življenje. Čeprav je Metaksas tudi v vojaškem oziru mnogo storil za svojo domovino, vendar danes raanerje sil na italijansko-grškem bojišču gotovo še daleč ni enako in se Grki tembolj zavedajo, kako potrebna jim je v tem boju za obstoj tuja pomoč, pri čemer prideta 6eveda v poštev le Anglija in Turčija — njeni zaveznici. Morda bi ustvarjali le malodušje, če bi navajali podrobne številke o grški vojni sili. Grčiji pa je bil tak mož, kakor je Metaksa tudi že skrajno potreben, kar se je pokazalo zlasti zadnje dni, ko se je dežela znašla v največji nevarnosti. Morda bodo že prihodnji dnevi pokazali, ali je ta mož prišel še pravočasno, ali pa tudi že prepozno.
Ne gre le za to > ubogo grško zemljo...
Da se je Grčija v ponedeljek zjutraj prebudila v vojnem stanju z Italijo, ni morda kitvo njeno bogastvo io vojaški plen, 6 katerim bi morda sovražnik računal — saj tega prav preveč tudi ne bi bilo —, pač pa v prvi vrsti njena nesrečna lega in njen, v vojaškem oziru tako važen položaj v vzhodnjem koncu Sredozemskega morja. Tu se križajo interesna področja še več drugih držav, ki imajo na račun dozdevne grške slabosti morda enake načrte kot Italija, ali z drugimi besedami, ne gre v sedanji vojni le za to ubogo grško zemljo, kjer bi bili ljudje prav tako radi svobodni in neodvisni kot ljudje drugod po svetu, pač pa za igro velesil na tej ju-govzhodnji šahovnici. Z velikim zanimanjem vsa Evropa pričakuje, kdo bo pri tej igri vse kibiciral, kdai bo končala in kdo bo mat...
Pismo, ki govori...
Nemškim vojakom, ki ležijo ranjeni v zahodni Nemčiji in čakajo na zdravje, so pripravili vsaj nekoliko veselja s tem, da lahko vsak piše domov ne samo s peresom, kakor je navada, ampak pošlje lahko domov žive besede. Vsak vojak, ko hoče sporočiti kaj domov, govori na plošče, ki jih potem pošiljajo domov. Doma ploščo dajo na gramofon in lepo poslušajo.
Pogled na grško prestolnico Atene z njenim starodavnim gradom Akropolo v ozadju. Mesto ima
danes s svojimi predmestji že milijon ljudi.
' Španske pomaranče - zrele
Nad polovico so jih že v naprej prodali v Nemčijo
V Španiji se zdaj, ko naše kraje več ali manj obiskuje že precej mrzla zima, pripravljajo na obiranje pomaranč. Pravijo, da bedo letos s pridelkom v vsakem oziru zadovoljni. Pomaranč ne bodo samo imeli več kot prejšnja leta, pač pa bodo tudi boljše, ker je bilo vreme ves čas še dokaj ugodno zanje. Če se v zadnjih dneh kaj hujšega ne pripeti, bodo Španci imeli letoe dovolj 6ladkih pomaranč in bodo zanje, kolikor jih bodo prodali drugam, gotovo precej dobili.
V zvezi s tem poročilom o letošnjem pridelku pomaranč, pa tudi pripominjajo, da bo letošnji glavni kupec španskih poramanč Nemčija Pra-viJO._ da so Spanci nad polovico letošnjega pridelka že vnaprej prodali v Nemčijo.
Solze ubijajo bakterije
Solze, posebno ženske solze imajo veliko moč. Ni treba posebej naglašati, kdaj in kje, ker je to že marsikdo skusil. Fiziki pa poznajo še dva druga zanimiva učinka 6olz.
Poskusi s solzno tekočino eo pokazali, da solze ubijajo bakterije. Solze razmočijo površino očesa in tako odplavijo vso umazanost. Dokazali so tudi, da ima solza še mnogo večji pomen. Ce damo na primer nekoliko solz v steklenico, v kateri gojimo bakterije, opazimo, da bakterije hirajo in končno poginejo. Nasprotno pa se bakterije, ki niso prišle v stik e solzno tekočino, razvijajo’ še naprej. Tega ne povzroča sol, ki jo solza vsebuje, marveč pred nedavnim odkriti lizocim. če je M-zocim pravi vzrok pogina bakterij, potem se je vprav temu sredstvu treba zahvaliti, da je tako malo primerov očesnega vnetja.
Papirnati ieblji
Pa recite, da ljudje v vojnem času niso še prav posebno iznajdljivi. Pomanjkanje tega ali onega jih sili k iznajdljivosti. Železo je že ena tistih stvari, ki jih v vojni ne sme manjkati. Ker pa tega ni povsod v izobilju in morda celo ne toliko, kolikor bi bilo nujno potrebno, si je pač treba na nek način pomagati. In tako nas je pred nedavnim presnetih _ novica, da se je nekemu iznajditelju posrečilo izdelovati nadomestke železa kar iz papirja. Naredil je na primer žebelj iz papirja. Papirno snov je izpostavil posebno močnemu hidrav-Ijičnemu pritisku in jo na ta način izoblikoval v žebelj. S takšnimi žeblji so tudi že naredili poskuse, ki so se baje izredno dobro obnesli. Izkazalo se je, da papirnati žeblji celo nis - po trpež-nosti prav nič slabši kakor pravi železni žeblji. Poleg tega pa imajo še to prednost, da ne zarjave.
Radio
Program radio Ljubljana
^ Četrtek, 31. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — /.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Drobne sladkarije — sladke drobnarije (plošče) — 12.30 Poročila, ob-j®ve — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 18 Orgelski koncert (g. prof. Pavel Ranfiigaj) — 18.40 Slovenščina jih Slovence (g dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.40 Od valčka do valčka (plošče) — 20 Naše morje. — Glasbeni, pevski in recitacijski večer. Sodelujejo: Radijski orkester, Akademski pevski kvintet (pl.) in člani Narodnega gledališča v Ljubljani — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert: historično flavto igra ga. Marija Tutta, na spinetu spremlja g. prof. M. Lipovšek.
Orugl programi
Sreda, 30. oktobra: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Plesna glasba — Bratislava: 21 ‘>0 Marxov kvartet — Brno: 19.25 Narodne — Praga: 18.05 Vojaška godba - 19.25 Zellerjeva opereta >Tičar< — Sofija: 20.30 Mascagnijeva opera >Ca-valleria rusticana< — Bcromiinster: 20 Orkestralni koncert - Stoekholm-Horb) : 21.40 Klavir - Rim I unn-Horenca: 19.30 Pizzettijeva opera »Orseolo* — Sottens: 20.55 Opereta.
Belgrajska kratkovalov. postaja; YUA, Yl'B (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUK, YUG (10.69111): 2.30 in 3.30 Poročila v slovonsč
Zahtevajte povsod nas list!
Za Jugoslovank« tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vrafamo.
»Slovenski doroi Izbsja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 29 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon it 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva nlica *.