263. sitvilKa.
Ljubljana, v petek 18. novembra.
XX. leto, 1887
trn iaja vi.ak dan necer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-o^ernke dežele za vse leto 16 |*ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za icden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leLa 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš franki rat. i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, nQledaliSka stolba". U p r a v n i S t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bismarck ovaja in pere sam sebe.
Kavno zdaj je izšla knjiga z naslovom: »Bismarck u n (i U u s s I a n d", Enthtlllungen Uber die Beziehungen Deutschlands und Russslands von 1859 bis heute." (Berlin, Rich. Eckstein Nachfolger, Ham-mer und Kunze.) Torej zopet razkritja, in sicer .Razkritja o odnošajih Nemčije in Rusije od 1859 do danes."
»Magdeb. 2tg.tt ima o tej knjigi daljše poročilo, ki je je ponatisnila tudi Monakovska „Allg. Ztg.u od 12. t. 1. Nam se zde nekatera mesta tega poročila silno važna zaradi tega, ker Bismark ovaja Rusijo nasproti Avstriji, in v tem tiči m n o-goteri namen! Poročilo pravi, da povod in tudi mnogo snovij tej knjigi je dal Bismarck sam. V razkrivanji je Bismarck mojster, on porabi in s b ra n i vse, kar bi mu utegnilo kdaj koristiti. On ima cele arsenale takega orožja, ki ga porabi, kakor mu je kdo zaveznik ali nasprotnik , in kakor nanese čas, in kakor se premika konstelacija velevlasti proti velevlasti.
Prevažno je za nas tretje poglavje knjige z naslovom „ Skrivna ruska spomenica" (Eine gebeime russische Denkschrift). Ta spomenica ni bila neki še nikjer objavljena, in izvira menda od strani, ki je v obližji (ruskega) prestola. Nič se ni slišalo, kako so jo vsprejeli tam, kamor je bila namenjena. „Da se objavlja ravno zdaj, se ne godi brez uzroka", pristavlja poročilo. „Jedro te spomenice obseza dvoje mislij (idej): prvič, da Rusija, hit™ ko bi se čutila dovolj krepko vsled razvitka notranjih močij, za kateri deluje marljivo že od 1856, bo morala prizadevati si, »da vzame v svoje varstvo svoje sople-menike in sovernike, ki so razširjeni po vsej Evropi in raztreseni noter do sred Nemčije in Turčije"; drugič, da Avstrija „se bo vedno upirala ruskemu razvoju, torej da je Rusiji do tega, da razpade (J) Avstrija, ne da bi Rusija pospeševala ta razpad; kajti razpad bi se izvršil sam po sebi." „Nedostatnost volje ni bila nikdar, ki bi bila zavirala, da oprosti Rusija sorodne narode (!). Tako je doslovno v spomenici, in nemško poročilo dostavlja z veseljem naslednje besede: Ja in jednaki stavki »skrivne ru-
ske spomenice" bodo dali pomisliti na Dunaj i."
Karakterističen je naslednji odstavek: „Potrjuje se, da so se vršila pogajanja mej prusko in rusko vlado pred francosko vojsko od 1. 1870 Cesar Aleksander II. in kralj Viljelm sta se Bešla 2. junija 1870 v Emsu. Poslednjega je spremljal zavezni kancelar, tedaj še grof Bismarck prvega pa ruski poslanik v Berolinu, pl. Oubril. Knjiga pravi o tem: »Avtentičnega o pogovoru, ki se jo ondi vršil, ni. Ni torej možno za gotovo trditi, da bi si bfl Bismarck izprosil rusko pomoć za hrbtom za slučaj vojne, da bi s tem ohladil ruske vojne domišljije, in da bi bil Bismarck a slučaj vojne kot odškodnino ponudil pregled (revizijo) Pariške mirovne pogodbe od 1. 1856."
Poročilo prideva k temu: „To je dovolj rečeno!"
Poročilo meni dalje, da izid francosko-pruske vojne ni bil samo ugoden Nemčiji, ampak tudi evropskemu ravnotežju, ki tiči v tem, da je prešlo težišče moči od Francije na Nemčijo — za vso Evropo je bil interes takega »zaščita za hrbtom" neoporečno večji kot revizija pogodbe leta 1856." To je vsekako klasična sodba — o lastnih nemških interesih — pristavljamo pa mi.
Pa pojdimo dalje, da razvidimo, kako hinavski se upa opirati pruska diplomacija nasproti neprevidnim slovanskim državnikom, ki o priliki pogovorov še sanjajo ne, da bodo kedaj njih pogovore porabljali, tajili ali pa potrjevali, kakor se zvitosti zdi primerno.
Poročilo pravi: »Tudi »pruska spomenica" (kolikor vemo prvikrat) se tu objavlja. Po Sedanski bitvi jo je izdelal g. pl. Thiele in se je razposlala na tuje dvore, da bi te prepričala, da osnova zvezne države, ki bi obsezala celo Nemčijo , bi v ničemer ne bila nevarna ravnotežju evropskemu. Sporočilo te spomenice je takorekoč dopolnitev zgorej omenjenega poročila »skrivne ruske spomenice." Ako se je v poslednji brezplašljivo zabeležil kot bistveni cilj ruske politike »razpad Avstrije", se pruska spomenica izjavlja ravno tako odločno zato, da pripoznava pruska vlada »neoslabljeni nadaljtii obstanek Avstrije kot evropsko politično neobhodnost." Obširno se
dokazuje iz vsega položaja stvarij, da Prusija v svojem najlastnišem interesu ne more ravnati drugače; kaže se, kako je ista misel narekala vso prusko politiko leta 18G6 in potem; sumnja, ki se pogostoma očita Prusiji, kakor da bi težila po nemških pokrajinah Avstrije, se za\rača do cela. Kar se pa dostaje razmerja Prusije do Rusije, razklada spomenica, da obeh interesi se niso križali nikjer, marveč so bile zaradi skupne posesti poljskih dežel v mnogih obzirih skupni. Spomenica je pisana čez vse spretno (fino) in razodeva ročno pero. »Rusko-francoska komedija" — tako imenuje naša knjiga ono intrigo, ki sta jo skupno pletla leta 1875 ruski državni kancelar knez Gorčakov in pa francoski zunanji minister, Gontaut de Biron — s katero bi se bil označil Bismarck kot ruši tel j miru, Gorčakov pa kot »rešitelj evropskega miru." Francoski listi in diplomati so bili napravili velik šum, v bojazni, kakor ga bi žugala Nemčija napasti Francijo; potem pa se je reklo: »Cesar Aleksander je v svoji navzočnosti v Berolinu sam delal na to, da so se popustili Bismarck ovi načrti."
S tem je izgubil Gorčakov pri knezu Bismarcku vse simpatije.
Naslednji dve poglavji kažeta glavno namero vse knjige, pristavlja poročilo. Ti dve poglavji sta: »Bcrolinski kongres" in „ rus ko-francoska zveza." Dogodki, s temi naslovi zaznamovani bo drug proti drugemu kot uzrok in posledica, češ, ker se je morala Rusija umakniti na Berolinskem kongresu 1878. 1., je bilo treba ščuvati proti Nemčiji in agitovati za rusko francosko zvezo. Stvar se opisuje tako, kakor da bi se bila Rusija z Anglijo že pred kongresom dogovorila o dotičnih mejah v Bolgariji, in da Nemčija ni temu nasprotovala, Nemčija da ni mogla biti torej bolj iuska od ruskih di plomatov samih. Še Katkov daje bil istega mnenja; kljubu temu da se je ščuvalo proti Nemčiji v Rusiji.
Ob jednem so se začeli bližati Rusi Francozom. To pa je napotilo Bismarcka do pogodbe mej Nemčijo in Avstrijo 15. oktobra 1879. Viljemu ni bilo to prav; ali Bismarck je žugal, da drugače odstopi. Potem se je ustanovila še tripelalijanca, in ta daje poroštvo miru tudi proti rusko-francoski zvezi. Vod-
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal J. S. Turgenfiv, preložil Ivan Gornik.
II.
(Dalje.)
— Nadejem se ljubeznjivi Evgenij VasiljiČ, da se ne bodete dolgočasili pri nas, nadaljeval je Nikolaj Petrovič.
Tenki ustnici Ba? aro vi j i jedva da sta se premaknili, a on ni odgovoril ničesar ter le privzdignil čepico. Njegovi temnoplavi, dolgi in gosti lasje neso skrivali velikih poviškov prostorne lobanje.
— Kaj bo torej Arkadij, progovori! je zopet Nikolaj Petrovič obrnivši se k sinu — ali naj ga zapreže? Ai si hm-eča morda oddahniti?
— Doma si bova oddahnila, očka; ukazi zapreci.
— Koj, koj, dejal je otec— Hej, Peter, slišiš? Pripravi se, bratec, brzo.
Peter, ki kot popoln sluga ni prišel gospođicu roke poljubit, temveč se mu je le iz dalja priklonil, izginil je iznova mej dvermi.
— Jaz imam tu koleselj, a tudi za tvoj ta-rantas je trojka (3 konji) pripravljena, govoril je Nikolaj Petrovič boječe, mej tem ko je Arkadij pil vodo iz železnega vrčka, kojega mu je prinesla krčmarica, Bazara pa si je zapalit pipo ter pristopil h kočijažu odpregajočemu konje: — v mojem kolesij i je le za dve osobi prostora, in jaz ne vem, kako bo tvoj prijatelj . . .
— Vozil se bo v tarantasu segel mu je po luglasno Arkadij v besedo. — Sploh ne skrbij zanj. Diven dečko je, tako priprost, uvidel boš. Kočijaž Nikolaja Petroviča pripeljal je konje.
— No, požuri se, tolstobradec! obrnil se je Bazarov h kočijažu.
— Slišiš, Mitjuha, dejal je drug ondi stoječ kočijaž, z rokama v zadnjih žepih tulupa (ovčji kožuh) — kako te je imenoval gospod? Tolstobradec si res!
Mitjuha zamajal je le z glavo vzemši vajeti s potnega konja.
— Živeje, živeje, fantje, požurite se, vskliknil je Nikolaj Petrovič, — dobili boste na žganje.
V nekolikih minutah upreženi so bili konji; otec s6\ je s sinom v koleselj; Peter spravil se je na kozla; Bazarov skočil je v tarantas, stisnil glavo v usnjeno blazino, — in oba voza sta zdrdrala.
III.
— No glej, konečno si kandidat in domov si prišel, govoril je Nikolaj Petrovič, dotikajo se sedaj pleč sedaj kolen Arkndijevih — konečno!
— A kaj je s stricem? Je-li zdrav? vprašal je Arkadij, ki bi, ne glede na iskreno skoro otročjo radost, ki mu je polnila dušo, razgovor hitro rad preobrnil iz vznemirjenosti na vsakdanjosti.
— Zdrav. Hotel se je peljati z manoj tebi nasproti, a ne vem čemu se je premislil.
— In ti si me dolgo čakal? vprašal je Arkadij.
— Meroma pet ur.
— Dobri očka!
Arkadij se je bistro obrnil k otcu ter ga glasno poljubil v lice. Nikolaj Petrovič nasmehnil se je tiho.
— Kako krasnega konja sem ti pripravil! jel je: — boš videl. In tvoja soba je prevlečena 8 preprogami.
— Ali je tudi za Bazarova kaka soba?
— Upajva, da bo tudi zanj kaj.
— Prosim te, očka, ljubi ga. Jaz ti ne morem dopovedati; kako visoko cenim njegovo družbo.
— Ti si se pred kratkim ž njim seznanil?
— Pred kratkim.
der pa se je Bismarck ogibal, dabi Rusije ne dražil in tako ni prišlo do obče evropske vojne. To je pokazal, ko se je 1. 1886 upiral novinstvu , ki je hotelo, da naj Bism<rck podpira Battenberžana, in ko je bil proti izvolitvi princa Koburškfga.
Bismarck hoče pred vsem ohraniti mir; on ni bil nasprotnik Rusije, pa samo toliko, kolikor ni bilo v nasprotji z interesi skupne Nemčije. (Istina !' Pis.) Tudi zdaj ne stopi on proti Rusiji, dokler ne bo ta ofenzivna. »Rusko-francoska zveza" oprosčuje Nemčijo vsakega ozira proti Rusiji in Bismarckova politika utegne še nepriležna postati grabljivi in pod-jarmljivi ruski politiki na vzhodu. Rusija pa se ne bo mogla pritoževati; kajti ona je hotela tako."
S tem je konec poročila. Y p ore j.
Politični razgled.
Kotraitje dežele.
V Ljubljani 18 novembra.
K predvčerajšnjemu dvornemu banketu bilo je povabljenih polovica delegatov. Cesar je govoril z ministroma Kalnoky-jem in ByIandtom, z delegati grofom Andrassv-jem, vitezom Chlumeckira, dr. Falkom, dr. Matušem, grofom Falkenheimom, dr. pl. Demelom in dr. Poklukarjem.
Opozicijonalci hrvatskega sabora se posvetujejo, ali bi se udeležili budgetne debate ali ne. Večina opozicijonalcev hoče, da bi se je nič ne udeležili, ker itak ne pomagajo nobeni ugovori.
V m a n je <lrža*e.
Danes pride ruski car v Berolin, da se snide z nemškim cesarjem. Pri Berolinskem dvoru se nadejajo, da bode ta shod imel dobre posledice za nemško-ruske odnošaje. Knez Bismarck pa ni teh mislij in ne pričakuje od tega shoda nikacih političnih sprememb.
Bolgarski ministerski sovet je končal posvetovanje o tributu, ki ga ima plačati Vzhodna Rumelija Turčiji Plačevati se je začel od Novega leta. Zaostanki se bodo poravnali v letnih obrokih. — V zbornici je interpeloval nek poslanec vlado, če misli prouzročitelje državnega prevrata z 9. dne avgusta lanskega leta izročiti sodišču?
ftrhskl ministerski predsednik, Ristič, je predvčeraj povabil vse v Belemgradu bivajoče ministre in poslance, da se je ž njimi pogovoril o nekaterih zadevah, ki se tičejo zborovanja bodoče skupščine.
Princ Mingrelski, bivši kandidat za bolgarski prestol, je izstopil iz ruske vojske. Neko izvestje hoče vedeti, da je izstopil le zategadel, ker ne more več biti krilni pobočnik carjev, ko je postal generalni major. Neko drugo izvestje pa trdi, da je knez Mingrelski delal na svojo roko politiko. Ko je videl, da mu Rusija ne more pomagati na bolgarski prestol, obrnil se je v tej zadevi do neke druge vlasti. Dotična vlast mu je bila pripravljena pomagati na prestol, a mu je stavila neke pogoje, ki nasprotujejo ruskim interesom. Princ je bil z vsem zadovoljen in kmalu bi ga bile morda evropske vlasti predlagale za bolgarskega kneza. Mingrelec bi pa bil vsled pogojev, ki so se mu stavili, prisiljen, tako vladati, kakor je Battenberžau, to je delati proti Rusiji. Vsled neke diplomatične iudiskretnosti je pa Rusija to zvedela in knez je moral izstopiti iz ruske vojske.
Italijanski zbornici sta se otvorili s pre-stolnim govorom, ki poudarja, da Italija, močna s svojim orožjem in zvezami, v prijateljstvu z vsemi državami, z drugimi velevlastmi jednako napreduje. Potem našteva več reform, s katerimi se bode baviti parlamentu. Pretečeuo leto so se stroški neko ■
liko povišali, vender pa se ni rušilo finančno ravno težje. Vlada bode gledala, da jej ne bode treba delati dolgov. Kralj se nadeja, da se bode ohranil mir in torej ne bode treba nikacib izrednih stroškov za vojsko. Vlada si bode vedno prizadevala ohraniti mir ter hode skrbela za narodovo blagostanje Tudi druge evropske države žete* in potrebujejo miru. Pa tudi zunaj Evrope, kjer je italijan -ski vojak na bojišči: prepričal sovražnika o italijanski hrabrosti, kjer je sedaj začela pravično akcijo, želi miru, ki bi- se ujemal z njenimi pravicami. Potem pravi prettolni govor, da je Pijemont bil majhen po ozemlji, a velik po idejah. Sedanja Italija pa ni nič manj vzvišen ideal. Ostati mora Italija verna načelom, katerim se ima zahvaliti narod ža Življenje, kraljeva hiša pa za slavo. Če bode Italija hodila po poti svobode, bode si zagotovila simpatije narodov in plačilo sreče.
Angleško ministerstvo se bode nekoliko premenilo. Sir Mihael Hicks-Beach, bivši minister za Irsko, ki je zaradi bolezni očij moral odstopiti, bode zopet ustopil v ministerstvo. Prevzel bode ministerstvo notranjih zadev. Sedanji vodja minister-stva notranjih zadev, mr. Mathews, bode pa dobil kako visoko sodnijsko mesto. Trgovski minister, lord Stanley of Preston, bode pa postal generalni guverner v Kanadi in trgovskim ministrom bode imenovan sedanji tajnik trgovskega urada, baron Henrik Worms.
Dopisi.
Iz Ormoža dne 10. novembra. [Izv. dop.j Od več strani) se je žalibog poudarjalo, da nam je takih uradnikov treba, kateri naš jezik umejo, kajti naravno je, da so le oni v stanji kot uradniki uspešno mej Slovenci delovati, kateri so našega jezika popolnoma zmožni.
V novejšem času drži se gospod pravosodni minister tega načela, toda pri vsej tej pravi volji, ne more doseči za urad sam in pa za ljudstvo za-željenega uspeha, ker se mu njegovi podložniki v uradništvu sami mogočno zoperstavljajo.
Pri namestovanji sodnijskih uradnikov na Slovenskem Štajerskem terja se zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi    To je vodilo justičnega ministra in zoper to ne moreta nadsodnije predsednik vitez Waser in Celjski Heinricher po pravnem potu mnogo ugovarjati; a ona dva znata druga pota, po kojih se ravno nasprotno doseže, kakor je postavno. Od nadsodnije v Gradci in od okrožnega sodišča v Celji pošiljajo se namreč na Slovensko avskultantje, ki neso slovenščine zmožni.   Ti gospodje mej nami uradujejo — se ve da nemški — in za kake štiri leta po slovenskem kaj  zažagajo  in  dobro je po mnenji gospoda Waserja.
Ko pride čas za kompetenco, izprosi si tak avskultant od svojega svetovalca ali sodnika, ki pa sam slovenski ne zna, spričevalo, da je zmožen slo venskega uradovanja.
S takimi spričevali pridejo torej tujci do službe. Hitro, ko je tak gospod c. kr. pristavom imenovan, se ne šopiri več s spričevalom, temveč v uradu in drugod poudarja, da ni zmožen slovenski uradovati. Taki gospodje tudi drugim zapreke delajo, kadar gre za slovensko uradovanje; da to ilustrujem, omenim sledeči slučaj: Meseca novembra t. 1. uložil je notar dr. Geršak v Ormuži prošnjo za uknjižbo lastninske pravice z opombo, da se ima to v zemljišnih knjigah v slovenskem jeziku izvršiti. Sodnij-
— Zato ga nesena videl prošlo zimo. S Čim pa se bavi?
— Glavni predmet mu je — estetika. A on ve vse. Bodoče leto bode doktor.
— A! na medicinski fakulteti je, opomnil je Nikolaj Petrovič ter umolknil. — Peter, pribavil je ter stegnil roko — to pač ni, ali ne gredo naši mužiki ?
Peter ozrl se je na ono stran, kamor je kazal gospod. Nekaj teleg zapreženih z nazbrzdanimi konji, podilo se je po ozki stranski cesti. V vsakej sedel je po jeden, večkrat po dva kmeta z odpetimi tulupi. — Res, tako je, dejal je Peter?
— Kani ueki gredo, v mesto, ka-lir
— Najbrže v mesto. V krčmo, opomnil je prezirajo ter se iz lahka pripognil k kočijažu, kakor da bi se nanj skliceval. A ta se ni niti premaknil: bil je človek starega kroja, ne misleč z novejšim svetom.
— Velike sitnosti imam letos s kmeti, nadaljeval je Nikolaj Petrovič obračaje se k sinu. Obroka mi ne plačajo. Kaj bi storil?
— As svojimi najetimi delavci si zadovoljen?
— Da, zamrmral je skozi zobe Nikolaj Petrovič. — Zapeljujejo jih in to je škoda; no, in
potrebne skrbnosti ni. Orodje kvarijo. Sejali so sicer ničesar. Ko se bo premlelo — postala bo moka. Ali te morda gospodarstvo sedaj zanima?
— Sence nimate, to je beda, opomnil je Ar kadij ne odgovori vši na poslednje vprašanje.
Napravil sem na severni strani nad balkonom veliko markizo, rekel je Nikolaj Petrovič; — sedaj možno nam bo na zraku obedovati.
— To bo vse bolj letovišču podobno, a sicer so to vse malenkosti. Kak vzduh je tu! kako krasno dišil Res, sumni se mi, da nikjer na svetu ne diši tako, kakor v tukajšnjih krajih! In to nebo. . .
Arkadij ustavil se je najedenkrat, plaho se ozrl ter umolknil.
— Konečno, dejal je Nikolaj Petrovič, ti si se tukaj porodil, tebi se mora tu vse kazati v neki posebni . . .
— No, očka, to je vse jedno, kje se je človek porodil.
— Vender . . .
— Ne to je popolnoma vsejedno. Nikolaj Petrovič pogledal je po strani svojega
sinii, in koleselj protekel je polu vrste, prodno seje obnovil razgovor mej njima.
(Dalje prih.)
skemu pristavu Nedwedu to ni ljubo bilo in dal ja stranko samo poklicati, da naj pred sod n rjo »na protokol da", če ona res želi slovensko uknjižbo in če je ta stvar istina, da želi svoje ime pisano imeti s slovenskim „š" mesto s ,schl. Kar je stranka t tej zadevi izrekla ne morem sedaj priobčiti, a vsakdo si lahko misli položaj in potem sebi samemu odgovor na jezik položi.
Kdaj bode se nam želja izpolnila, da bodo mej nami našinci uradovali? Zakaj se v merodajnih krogih takim gospodom malo na prste ne potrka?
S . . . č.
Iz Nmarija pri Jelšah 16, nov. (Naša šolagermanizovana). Kakor druge, tako je letos tudi našo šolo zadela kruta palica Graških paš. Ko je bil spomladi prišel ukaz od deželnega šolskega sveta, da se mora nemšina začeti učiti kot obligatni predmet še v drugem polletji drugega šolskega leta ter potem v „geometrični progresiji" čim dalje več, tako, da se ima v 5. razredu Še po vrhu geografija in računstvo učiti učnim jezikom nemškim (do-zdaj je bil pri nas učni jezik skoz in skoz samo slovenski!) uložili smo bili takoj rekurz proti temu očitnemu nasilju.   Kakor  ste zvedeli iz ust našega neustrašenega poslanca dr. Gregorca v državnem zboru, tisti rekurzi še do danes niso rešeni! Čemu tudi?   Saj so jih uložili le — Slovenci, ti pa že lahko čakajo!   To je jedna. Druga pa je še zanimejša  za bodočega kronista štajerske parije. Deželni Šolski svet ni čakal, da bi. in kako bo ministerstvo rešilo naše rekurze, nego njegov ukaz je stopil že z novim šolskim letom počenši s 1. nov. Kaj si moremo pomagati ? Nič! Mi smo popolnoma vogelfrei!  Rekurzov naših ministerstvo Gaučevo ne „utegne" rešiti, druge instance so nam bržčas zaprte, dokler ne dobimo odgovora od ministerstva. — Tako je torej naša doslej popolnoma slovenska narodna šola s 1. novembrom počela se polagoma germani-zovati. Šolsko vodstvo je bilo v veliki zadregi, odkod vzeti ure za razširjeni pouk v nemščini.   Moglo si ni drugače pomagati, kakor da se je popoldanji pouk ob nekaterih dneh v tednu podaljšal do pete ure zvečer! In — horet und staunet! — deželni šolski svet je ta učni načrt potrdil! Kaj briga Gradčane, če bodo naši otroci po zimi po noči domov hodili; kaj jim mar, ako kak slovenski šolarček obtiči kje v kakem zametu! Da se le nemški učimo in pripravljamo za „Allmutter"  Germanijo, ki ima čim prej raztegniti  svoje meje bis zur Adria. Našim „voditeljem" bi zaklicali v uho banalno frazo: „Vi-deant consules!" pa — saj se še ne mudi! —
S Primorskega  16. novembra. Italijanska kultura v Rimu.   Kakor vedo bralci „Slov. Naroda", so Italijani in Nemci iskreni prijatelji. Ponašajo se^s svojo zgodovino, ki jim je rodila jednako kulturo.   To kulturo hočejo po vsej sili tudi Slovaaom podariti. Nemški in italijanski liberalci opisujejo vse, kakor da bi bila Italija zares blažena dežela v gmotnem družbenem in nravstvenem pogledu.   Zadnjič je pa poročala največja zagovornica italijanske kulture „N. fr. P.", kako cvete ta kultura ravno v prestolnici italijanski v Rimu. Od tod jo poročevalec „N. B£r, P.M, opisal, kako da noben Rimljan  ne more biti brez noža. jNosijo nož vedno v Žepu in   za malenkost se koljejo Prislovice o noži so tako gnjusne, da jih ni možno niti prevesti, in mi bi se v resnici obotavljali opisati jih.  Poročevalec je sam Italijan, a ima vender še tolika čuta, da imenuje take prislovice neeste-tične, ampak tudi take,eda se samemu gabi, ko se jih spominja.   Naposled pripovedujo grozovit umor, ki seje v g o s ti 1 n i sredi Ri ma izvršil zar a di malenkostne stvari, in pristavlja, da se vedenje Rimljanov v tem pogledu ni zboljšalo, odkar je postal Rim glavno mesto in sedež novemu kraljestvu.
To je torej sad italijanske kulture; nož rabi Italijanom pa tudi drugod, in nikjer ni toliko umorov, kakor na Italijanskem in v obče mej Italijani. In s to kulturo nas hočejo osrečevati Italijani ua Primorskem.   Facta loquuntur!
Domače stvari.
— (Zabavni večer „ Pisatelj skega društva") v četrtek je bil zopet mnogobrojno obiskan. Posvečen pa je bil spominu Levstikovemu. Gosp. predsednik Klun je povabil navzočne, da v spomin pokojnemu učenjaku in narodnjaku ustanejo s sedežev. Potem je poročal g. dr. V oš n jak o pripravah za dostojni pogreb, katerega prireja „Pisa« teljsko društvo".   Na poziv predsednikov so pripo-
vcdovali razni gospodje zanimive podatke iz Levstikovega Življenja: g. J. Tomšič, kako mu je Lev* stik pomagal nekoliko časa pri u red o van j i „ Vrtca" ; g. dr. V oš n jak iz svojih spominov; g. Dreni k iz dObe, ko je bil Levstik prvi predsednik Dramatičnemu društvu itd. Gosp. prof. Leveč je pravil več zanimivih dogodkov in kazal oljnato sliko, na katero je slikala Levstikovo rojstno hišo umetna roka gospodičine Koslerjeve. Gosp. prof. Leveč je obljubil, da bode tekom adventa predaval v čitalnici o Levstiku, da se iz dohodkov predavanja in drugih prostovoljnih doneskov postavi spomenik na Levstikovem grobu. Prihodnji zabavni večer bode v četrtek 24. novembra pod predsedstvom g. dr. Gregor i ča.   Ćital bode g. Trstenjak.
— (Sežanska čitalnica) je naročila za Frana Levstika venec z napisom : „ Sežanska čitalnica — učenjaku velikanu.
— (Obravnava proti dr. Ivanu Tavčarju. V nemški listih čitalo se je pred dnevi, da je g. dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, zatožen goljufije in „Agramer Zeitung", ki pri takih prilikah kaže največ židovske nesramnosti, pisala je že, da jej razlogi „der Verhaftung des dr. Tavčar" neso znani. Mi o tej stvari nesmo javili niti črke, to pa za to ne, ker nam je bilo znano, d a je zatožba neosnovana, ker nesmo hoteli vznemirjati po nepotrebnem svojih sorojakov in somišljenikov, marveč smo hoteli s sodnijsko razsodbo stopiti na dan, dobro vedoč, da je še sodnikov v Avstriji, ki bodo razsodili,da je dr. Tavčar popolnem nekriv, ker je popolnem pravilno ravnal. K današnji obravnavi, ki je trajala od 9. ure dopoludne do 8/43. uro popoludne, bil je ustop dovoljen le proti ustopnicam. Dasi je „ Laibacher Zeitung" razobesila na svoje drogove neko malotaktna notico, vender občinstva ni bilo veliko, mej njim pa največ juristov. Sodišču predsedoval je nadsodnije svetnik g. Grdešič, votantje so bili deželne sod-dnije svetnika Pessiak, Tomšič in pristav Hauffen, zapisnikar gospod Kobler. Zatožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik gosp P a j k , zatoženca branil je gosp. dr. V. N e u m a y e r iz Gradca. Za danes ni možno omeuiti niti glavnih momentov obravnave (priče so bile: dr. Vok, dr. PetriČ, dr. Dolenc, dr. Hudnik), v naglici le to, da je po drž. pravdništva govoru zagovarjal se dr. Tavčar sam jako dobro, da ga pa je dr. N e u m a y e r izvrstno branil in popolnem opravičil svoje slavno ime kot najboljši zagovornik in jeden prvih juristov vse Štajerske. Sodišče je po kratkem posvetovanji izreklo, da Je dr. Tavčar nekriv. Razsodba ta vzbudila je po vsem mestu izredno veliko veselje in z veseljem konstatujemo, da so pri tej pravdi tudi simpatije vsega nemškega prebivalstva, izimši par tacih, ki ne štejejo, bile na dr. Tavčarja strani. Iz srca čestitamo dr. Tavčarju na tej razsodbi, kakor tudi na .velečastnem spričevalu, katero je danes dobil od strani državnega pravdništva, da je kot nesebičen in vseskozi pošten značaj dobro poznat. Obširne izvestje o tej obravnavi pričnemo jutri.
— (Slavnostni banket na čast učiteljskim jubilantom gg. vodji Belarju in učitelju Raktelju) v lepo okrašenem salonu gostilnice pri Zvezdi izvršil se je povsem res izredno lepo. Zbralo se je to 70 gostov, mej njimi gg. župan Gr as se 11 i, cesarski svetnik M urnik, deželnega šolskega sveta člani dr. V o š n j a k , prof. Toma Zupan, vodja Andrej Praprotnik, deželni poslanec S t e g n a r, slovenski slikar Š u b i c iz Pariza, mnogo profesorjev in pa učiteljev z dežele in skoro vsi iz Ljubljane. Prvo napitnico napil je presvetlemu cesarju c. kr. okrajni šolski nadzornik Ž u m e r, na kar je vskliknilo vso društvo „Živio" in „Slava" in stoje zapelo cesarsko pesen. Gospod mestni žnpnik Rozman, poznat kot izvrstni govornik, napil je v lepem govoru obema jubilantoma. Slikal je njih dosedanjo življenje in delovanje na šolskem polji in njima želel, da bi težavni njijini posel mogla opravljati še mnogo let v veliko korist Ljubljanske mladine in slovenskega naroda. Gospod mestni katehet Smerekar nazdravil gosp. župunu G r a s s e 1 1 i-ju, vrlemu prijatelju ljndskega ši^stva, gosp. prof. Toma Zupan napil je vzajemnemu delovanju slovenskega učitelj-stva z učiteljem vn'onauka posebno v Ljubljani, kakor sploh na Kranjskem, kar je le na prospeh ljudskega šolstva, gosp. župan G r a s s e 11 i pa je odzdravil njemu posvečeni napitnici se nazdravom Ljubljanskemu ljudskošolskemu učiteljstvu. Slednjič
napil je še gosp. vodja B e I a r Šolskim oblastvom, katero na vso moč pospešujejo ljudsko Šolstvo na Kranjskem. S tem je bila vrsta „otićijalnih" oapit-nic končana, sledilo jih je še mnogo, mej katerim se je vršilo petje. Dohajali so telegrami, bilo jih je vseh z dopisi mnogo nad 300. Vsa veselica izvršila se je res lepo v narodnem sloveuskem duhu in res veseli smo bili da imamo toli narodno navdušeno ljudsko učiteljstvo. če še, ne da bi hoteli delati reklamo, povemo, da je bila postrežba gosp. F e r 1 i n c-a, kakor vsikdar res izborna in cena mislimo, da smo povedali vse in voščiti nam je še jubilantom: „Na mnogaje leta.
— (Vabilo k LXXVIII. odborovi seji „Matice Slovenske") v četrtek 24. novembra 1887 leta ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXVII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajni-kovo. 6. Posameznosti. V Ljubljani, 12. nov. 1887.
Josip Marn, predsednik.
— (Z Jasen i c na Savi) se nam piše: V Obrežji v kraji Mokriškem umrla je dne 14. t m 42 let stara jkmetska hči Mica Zaver kratko izza poroda nezakonskega deteta. Starec, oče koraka drugi dan do gospoda župnika, da mu pogreb umrle odredi. Župnik — čitateljem Vašega lista preznani Brulc — odvrne možu, da mu hčere pokopal ne bo, ker ni bila previđena s svetstvi za umirajoče. „Pokopajte si jo" — mu reče — „kakor si jo hočete, mene poleg ne bo, kakeršno je bilo življenje, takšen naj bo njen pogreb". Vse prošnje neso hasnile, zabranit njej je cerkveni sprevod. Občinski urad, do katerega so se tužni sorodniki obrnili, odredil je danes pokopanje umrle, in položili so jo brez kadila in škropila tja, kjer vsak razloček mine. Jokajoča obitelj pripovedala je pisatelju teh vrstic, da si je pokojna malo ur pred smrtjo želela biti Bprevidena, ker je to bilo po noči, in se nikdo ni upal gospoda župnika vznemirjati, ker je v cerkvi oklical, da mu naj nihče po noči zaradi obhajila ne pride, kjer bodo po noči za slehernega „farovška vrata" zaprta. Tako je sirota umrla brez obhajila in pokopana bila brez — župnika. Netolerantni čin znanega „dušnega pastirja" pa je ljudstvo, ki se je k mrtvaškemu sprevodu zbralo strašno razburil.   Kako dolgo nas bo še mora tlačiia?
— (Okrajni zastop Šoštanj ski) sklenil za železnico Celje-Šoštanj-Velenje (podjetje pl. Lapp in Klemensiewicz) dovoliti 10.000 gld.
— (Mesto Maribor) dobilo je svoj „omni-bus", ki prevaža ljudi iz drevoreda v Koroškem predmestji Čez veliki trg na kolodvor za 20 kr.
— (Kamnagorica na Gorenskem) je posebno zdrav kraj. V župniji Kamenogoriški, katera šteje okolu 1200 duš, od meseca julija do 17. t. m. nihče ni umrl.
— (Bralno društvo v Žužemberku) priredilo bo letos dve veselici in to 20. novembra s petjem in loterijo, 31. decembra pa Silvestrovo veselico s petjem, igro in plesom. Predpustom boste 15. jan. in 5. februvarija plesni veselici.
— (Izžrebani porotniki) za IV. zasedanje meseca decembra pri deželnem sodišči Ljubljanskem, so sledeči gg.: Glavni porotniki: Babic Jarnej, trgovec in posestnik v Kranj i; Burger Fer-dinand, posestnik v Koški Poljani pri Litiji; Burgar Matija, posestnik v Postoj ini ; Caotoni Viktor, trgovec v Ljubljani; Čeme Josip, hišni posestnik in mesar v Ljubljani; Czernv Karol, hišni posestnik v Ljubljani; Činkole Ivan, hišni posestnik in krčmar v Ljubljani; Dolenec Oroslav, hišni posestnik in svečar v Ljubljani; Druškovic Andrej, hišni posestnik v Ljubljani; Gaber Anton, hišni posestnik v Škofji Loki; Goršič Fran, orglarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Hirschmann Tilh, gostilničar v Ljubljani; Hribar Fran, trgovec z usnjem v Ljubljani: Hudabiunigg Dragotin, hišni posestnik in zavarovalni uradnik v Ljubljani; Hudo vernik Anton, krčmar na Bledu; Juvan Ivan, mlinar v Gorenjih Domžalah; Kapsch Ivan, zlatar v Ljubljani; Kočevar Alojzij, posestnik v Želimljah ; Kopač Ivan, zemljiški posestnik v Mednem: Korzika Alojzij, vrtar v Ljubljani; Kotnik Dragotin, posestnik in trgovee z lesom v Mirkah pri Vrhniki; Lenarčič Josip, posestnik na Vrhniki; Lugek Albert, hranilnični uradnik v Ljubljani; Mehle Anton, kramar v Ljubljani; Petrič Ivan, posestnik v Blagovicah; d . Pirnat Jakob, odvetnik v Kamniku; Pok Josip, hišnik v Ljubljani,  Polak Dragotin,  trgovec   v T;"v!jani;
Puppo Dragotin, trgovec in posestnik v Kranji; Recher Viktor, hišni posestnik v Ljubljani; Reiss-mUller Fran, upravitelj graščine v Hausbergu ; pl. Schrev Viktor, kancelist kranjske hranilnice v Ljubljani; Schwingshackel Henrik, hišni posestnik in kotlar v Ljubljani; Šuštaršič Fran, posestnik v Zeničiči; Tomšič Mihael, posestnik in usnjar na Vrhniki, in Urbane Srečko, trgovec v Ljubljani. Na-mestni porotniki gospodje: Dolar Gašper, branjevec; Hinterlechner Dragotin, čevljar; Jamšek Ivan, hišni posestnik; Kajzel Peregrin, trgovec; Kellner Anton, trgovski pomočnik; Košir Anton, sedlar; Kunčič Jurij, hišni posestnik; Zupančič Filip, hišni posestnik in Žitnik Jarnej, hišni posestnik, vsi v Ljubljani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Praga 18. novembra. Globoko ginjeni spremljamo v duhu telesne ostanke vašega pa našega Levstika k večnemu miru in pokoju. Lenka mu zemljica.
Cesko-slovinsky spolek v Praze.
Dunaj 17. novembra. O preveliki izgubi vrlega domorodca in odličnega učenjaka Frana Levstika, priobčujem žalujoči domovini v svoje in slovenskega kluba ime presrčno sožalje.
Ivan Navratil.
Dunaj 18. novembra. Akademično društvo Slovenija žaluje s celim narodom Slovenskem pri grobu svojega častnega člana Levstika.
Bleivveis, predsednik.
Gorica 18. novembra. O priliki prevelike izgube slovenskega naroda po smrti pisatelja Frana Levstika izraža svoje najglobočje sožalje „Slovensko bralno in podporno društvo v gorici." Na grobu, ki bo kril zemeljske ostanke duševnega velikana Frana Levstika žaluje v duhu z mnogimi tovariši.
Dr. A. Gregorčič.
Trst 18. novembra. Obžalujemo prerano smrt iskrenega rodoljuba in ueutrudljivega pi-satelia.
Peto in šestošolci drž. gimnazije v Trstu.
Zagreb 18. novembra. Globoko žalujem, da je zapustil ljubljeni narod sin naroda trpina, sam genijalen trpin, vseslovanski rodoljub, naš ponos — Levstik. Celestin.
Metlika 18. novembra. VeČnaja pamjat veleumu Levstiku! Čitalnica.
Berolin 18. novembra ob 11. uri 10 min dopoludne. Car in carica ravnokar semkaj dospela. Car se je vozil s princem Viljemom Jv odprtem, ruska carica s princesi njo Viljem v zaprti kočiji.
Berolin 18. novembra. K denašnjemu obedu v cesarski palači carju in carici na čast povabljene vse tukaj navzočne knežje osobe. Razen teh vsi člani ruskega veleposlaništva, državni kancelar, državni ministri, dvorski dostojanstveniki in generalstvo.
Pariz 18. novembra. V včerajšni konferenci z ministri ni Grevy nikakor izražal svojega namena, da bi odstopil.
Novi York 18. novembra. Mosta zaradi puntarskega govora zaprli.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gospodarji uepropalih trgovin primorani so bili namreč radi slabih trgovinskih odnošajev in radi občnega narodnogospodarskega pešanja,'znatno zmanjšati svoje osobje, in ta brezposelna četa vrela je h kardelu trgovinskih potovalcev, kjer si je najbrž obetala zaslužka.
Ni čuda, ako se je v takih okolnostih v svojem časi zaupljiva korporacija trgovinskih potovalcev pomnožila s takimi elementi, kateri ni najmanj ne zaslužijo obsežnih pooblastil, ki jim jih dajejo oboji trgovinski zakoni v zgoraj navedenih paragrafih.
Temu se je pridružila še druga teškoča.
Neprestano pešajoča trgovina, rapidno rastoči propad posrednje trgovine ter neprizanesljiva in nenasitna konkurencija omogočujejo namreč dandanes malokateri naših trgovinskih hiš, pošiljati na vsa trgovišča svoje izkušene trgovinske potovalce. Radi tega so prisiljene, ali na teh krajih stalnim ali pa tja potujočim trgovskim potovalcem poveriti svoje zastopstvo. Ti zastopniki pa so načelnikom trgovin malokdaj osobno znani, še manj pa izkušeni v zaupnosti. Vender pa imajo tudi oni pravico, pobirati kupno ceno od skleuenih prodaj, dovoljevanj plačilne roke, celo po ogerskem trgovinskem zakonu tudi izterjevati vnanje terjatve svojega gospodarja.
Nasledki vBeh teh slabih odnošajev pojavljajo se v vsak dan ponavljajočih se malverzacijah in poneverjenji, katero ne mine nobenega trgovca, ki ima opraviti z trgovinskimi potovalci.
Po takem je čas, da se omeji to vedno bolj šireče se zlo in da se mu upremo s prenovljenjem te naredbe ali določila od 1. 1852.
Podpisana zbornica je tudi volje potegniti se za to na višjem mestu.
Ker pa taka na prenaredbo obojih trgovinskih zakonov naperjena želja mora samo takrat biti uspešna, ako jo podpirajo trgovinske in obrtne zbornice obeh državnih polovic, dovoljujemo si prositi slavno zbornico: Naj se posvetuje o zgoraj navedenih stvareh in naj nam po končanem posvetovanji naznani, ali se smemo pri zgoraj omenjenem koraku zanašati na častno podporo?a
Površno prečitan je ta dopis slavne Šopronske trgovinske zbornice zelo prikupljiv, in človek misli v prvem trenotku, da so navedena dokazila prava ter da jih je zmatrati za merodavna, kar se tiče omejitve pravice prejemanja denarjev trgovinskih potnikov. Toda ako pobliže uvažimo razloge, ki jih ima ta predlog za podstavo, uverimo se brzo, da se, posebno glede na cislitavske trgovinske koristi, razlogi, ki jih je navela translitavska slavna Šopronska trgovinska zbornica, dado ovreči. Načelo, ki ga ona zastopa, ne bi zadovoljilo niti tvrdek, ki imajo take potnike, niti njih manjših kupcev v mestih in na kmetih. Ako te razloge natančneje preudarimo, to govore bolj proti predlogu nego za predlog slavne Šopronske trgovinske zbornice. (Dalje prih.)
Ljađsko sredstvo. Moli-ovo „Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranab, oteklinah in uleBih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (19—8)
				
		V-leS1 W-	—m1 W---	—-m
„LJUBLJANSKI ZVON"
m toj i (192—179)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tulci t
18. Dovembra:
P i *E»nas Prunbauer, Mayer, VVeltmann, Semen, Komaweder, Paintner, Brand z Dunaja. — Viram iz Buda-pešte. — GObel iz Fulde. — Herrenschvvand, Toth, Neu-mayer iz Gradca. — Wunderlich iz Sevnice. — VVfttheim, Spitzuagel, Guesutta iz Trsta. — Dejak iz Sežane.
Pri *s«r!j*i j Kort iz Amsterdama. — Jussen, VVunš, Quapil, Schubert, Pollak, K«lbl, Fischer, Deutscher, Sezan-sky, Siiss, Blut, MOhlingshaus z Dunaja. — Schulz iz Lip-nice. — Jermann s Krškega. — Rossi Iz Trsta
Pri južnem kolodvora t Bauch z Dunaja. — Buchinaver iz Zadra. — Tome iz Starega trga.
UsBirll SO V IiJUOljAllI :
V deželnej bolnici: 16. novembra: Jcnej  Prepeluh, delavec,  68 let, je bil umirajoč pripeljan, vsled zmerzline. — Franja  Kupni k, delavčeva hči, 10 dnij, za slabostjo.
Meteorologično poročilo.
1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
17. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745 26 mm. 744 f)4 mm. 74484 mm.	—5 0° C —1 0aC —4-4" C	z. vzh. z. vzh. si. svz.	jaa. jas. jas.	0-00 um. 1
Srednja temperatura —3-5°, za 7-10 pod normalom.
dne 18. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 8120 — gld.
Srebrna renta.....„    89*85 — „
Zlata renta......„   11185 — „
6°/0 marčna renta ....     „    9K-20 — „
Akcije narodne banke   .   .     „  887-— — „
Kreditne akcije......27520 — „
Srebro........„    —'— — ■
London.........                                       125 80 — „
Napol..........                                          9-9« — „
C. kr. cekini......„      5-93      — „
Nemške marke.....»    61*79'/! — «
4°/0 državne Brečke iz I. 1854   250 gld. 131 gld
Državne srečke iz I. 1864          100   „ 170 ,
Ogerska zlata renta 4%...... 98 B
OgerBka papirna renta 5°/0..... 85 „
5" 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 119 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/,' „ zlati zast. listi . 126 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice    — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne Brečke.....100 gld. 179 „
Rudolfov t; srečke.....10   r      19 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   . 108 „
Trammway-dru8t. vel j. 170 gld. a. v.    . 228 „
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan
daneB 8110
82-30 111-70
^6-20 886 — 275-70
125-80 9 95 5-93 61-727,
50 50 55 60
50 50
25 25
kr.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem izrekamno za mnoge dokaze srčnega Bočntja ob dolgi in mučni bolezni naše preljubljene, nepoiabljive sestre, svakinje, tete in stare tete, gospodičine
kakor tudi častitim dariteljeru mnogih lepih vencev in vsem, ki so ranjko danes spremili k večnemu pokoju našo presrčno zahvalo.
Ljubljana, dne 1h. novembra 1887.
(853)
Žalujoči sorodniki.
Izurjen pisar
želi svojo službo premeniti in išče takoj drugod takošnje službe. — Naslov naznani upravniitvo „Slovenskega Naroda". — (850—1)
Izvoženi vozovi, koleslji, faetoni
prodajo se po ceni (85i—i)
v Igriških ulicah št. S
(847—3)
MUSEE PLASTIQUE.
V nedeljo SO. t. m.
Vsak   odraftdeni   oblskaleo Ima pravico, brezplačno soboj vzeti Je dne g«, otroka pod 10 let.
blizu postaj I.nze ali Zalog, proda se s poslopjem iz proste roke ali da v na|em. Mlin je v dobrem stanu, ima 6 tečajev, zraven je 40 oral njiv, travnikov in gozda.  Tudi je pripraven za kako tovarno.
Nadalje »e proda njiva za l.ful»ljitiiNkiiii kolodvorom, ki meri 9 oral, Kraj je pripraven za vsako podjetje, zlasti za kako tovarno. (792- 2)
V IdiiiHlii je pa na prodaj prostor poleg ceste.
Več se izvć v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Kisla voda, kopališče Radence i
52/*.' JS
Vsled obilnega ogljenokisli natrona, lithioua je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: ~^^®/„ protinu, kam nji v želodci, me burji, ledvicah, zlati žili, »ramo rici, brahoiu, zlatenici, želodčnih boleznih, kataru. Kopelji, stanovanja, rostavrncija centi
svojo jako obilo ,,n«tro-lilhion-kislino". dlarodovi poskusi so dokazali, dajo ugljeno kisli rMt.hion" pri proti mi najboljše in najgotoTojSe zdravi-
lo.
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
(849-17)
^EB3a— ■■■ iii.....MMssMsMsMMslsMai
.Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk i u damo visoko provizijo, o/.irouia stalno plačo. (778—1«>.
Hauptstadtische VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
je izšla knjiga:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni Lefebvre.   Poslovenil 0 * # Stat nominis umbrc   Ml S\ 686 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
KMETOVALEC. 8 2)
0-ospođ.a.rslci list s podobami.
9t. XXI. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša  sledečo vsebino:
Zimsko  cepljenje v  roki. — Sladne  kali t.Malzheime). _
Kako ravnati z noviiT.i  sodi. — Sadjar em! — Kazne reči. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesli c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
„KMETOVA LEC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine.
ins1kv 11. priobčeni v »KMETOVALCU«, imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je K METO VALEČ" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
j ~ Kri čistilne kreoljice
M so se vselej sijajno osvedočilo pri zanašanji «lo-' veAkega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpnenik u Ih, skaženem i I«m1«I, pomanjkanji slasti do Jedli, Jetrnih In obl-stnlh bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—8)
»LEKARNA TRNKO OZY
SftT zraven rotovža v LJubljani.
■H Razpošilja se vsak dan po pošti.
d—o) m
CACAO
ČOKOLADA V
ICTOR ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, Če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—12)
I>Ol»lva HC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih do-lilcates, v J., j ubijani pri g. Petru Lasaiiik-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in oentr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora).
Ženske srajce
iz sifona z vezanjem,  3 komadi gld. 2.50.
Ženske srajce
iz močnega  platna,  z robci, 6 komadov gld. Sl.25.
Ponoćni korzeti
bogato okrašeni, 3 komadi, Ia. gld. <*. —, Ha. gld. 1.8».
Spodnjice iz klobučine,
bogato vezane, rudeče, rujave, temnorujave, 3 kom. gl. 3.—.
Angora-ogrinjalo
za  zlxxxoT  l' , veliko, gld. -.Ne.
Ženski jopič iz ovčje volne
(Jersey), v vseh barvah, lepo priležen, gld. 2.—.
Ženske nogovice
za  zimo,   bele  ali barvaste, 6 parov gld. l.so.
Naglavni robci iz flanele
za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. Kld.     — * Ha. 7« kr.
Ženski predpasniki
iz oxforda, crettoua, sur. platna in sifona, 6 kom. eld. 1.60.
Zimski Nigger-loden
za ženske obleke, najboljše oaze, 10 metrov gld. 5.50.
CACHEMIK,
črn ali barvait,  tudi v barvali ploso, dvojne Sirokoati,
10 metrov gld. 4.50.
Volneni atlas
v modnih in plesnih barvah, dvoj. šir., 10 met. gld. 6.50.
Valerie-flanela,
najnovejši uzorec,  10 metrov gld. 4.—
:EZa,lrra--u.c:is,
najnovejši uzorec, 10 metrov
gid. a.—
Barhant za obleko,
najnovejši uzorec, prist. barve, 10 metrov gld. 3.60.
Triniliiik,
težke baze, — 10 metrov Ia. gld. 3.56, Ha.  gld. 2.80.
Blago za ponočne suknje,
najnovejši uzorec, križaste, 10 metrov gld. 2.50.
Blago za moško obleko,
modno, za /.uno, 9*10 metra, Ia. gld. r»-5«, I hi. gld. a.75.
Blago za zimske suknje,
fine baze, modne barve, 2-10 metra gld. IO.—.
Blago za ogrtače,
fine baze, modne barve, 2'10 metra gld. 6.—.
Ncriualito perilo
po Jilgcrjovi Hliterni, iz čuto volne,
za gOBpode in dnino, 1 «r»jca Kt. a.50, 1 hlačo ((1. :t.—.
Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne",