131 Številka.
V Trstu, v četrtek dne 1. novembra 1894.
Tečaj XIX.
»1DIK(—
lakaja p« trikrat nm teden v laitifa i«, danjik ob torkih, tetotklh Mtoffci Zjutranja iadanja ia-kaja ob 6. uri ajutnj, večamo pa ob 7. ari v*«ar. — Obojao Isdaaje atan«: M jadaa mm . f. -.K), iav«a Avitrtj« f. 1M aa tri mmm. ,, 110 , . . • .— aa pol lato . . . 5,- . . \ s.-aa vaa lato . . . 10.— ... IS.-Na urtikt krti »rllažaaa urtiiln m
esjsnljseilr. Poausiina številka m dobivajo a pro-dajalnieah tobaka v I ratu po ■ aa«., » Gfici po a avl. Sobotno vaiarna ladanja« Irttu m a«., f Ofici « a«.
EDINOST
01*eUe alovcnakatf« poiltldnetfa druitva
Offlan ■« rađane po tarifu t petitu; ta naflloT« i debelimi črkami »« plačuje prostor, kolikor ob*«*ga iiitradmh vratic. 1'n-lan* oamrtmcn in javnotahvale, d>-mači oglasi itd. ne računajo po pogodili.
Vai dopisi naj se poiiljajo uredništvu : alic« Časoma At. 13. Vsako pi-mo mora hiti frankovano, ker nefr»nkOY*na «c no aproj jmajo. Rokopisi te uo »ručaju.
Naročnino, reklamacije in oflaae »prejema upravnUtvo ulica Caaerma 13. Odprta reklamacijo ao prosta poštnine.
Kakov bode konec?
K}e ste vi vsi sodri filoaofi in nepoli-tilai politiki, ki bi hoteli, meni ni« tebi ni«, preiti na dnevni red preko nirodnega vpra-ianja f Kje ste vi vai, ki bi hoteli utajiti or-jeiko, nepremagljivo lilo, leetno narodnostni ideji* Kje ate vi vai, ki ate ae v novejen čaau oglasili a krivim naukom, de je nArodno čutstvoveoje v oeaprotjn t nadeli vere kato-Mik«, de je pegenake tradicije t Kje ate, ogle-eite ie pokeiite ae, d« vam bodeno mogli povedeti a lica v liee, de ate kratkovidneli, ker ai latiskate avoje oči pred dejatvi; da »« takličemo: tko je nirodnost pegenekege i tvora, tedej je denea pegenake — vaa Av-ttrija.
Z narodnostno idejo io ie iate isvlrajočim mišljenjem in čutstvovanjem je iatoteko, kakor i lončkom, v katerem vreje vode: eko bi ga hoteli sepreti hermetično, odleteti more pokrovček eli pe ae ruleti vee lonec ne tisoč koMekov.
O d i, vat ti čudaki, ki ne morejo, eli nočejo pojmiti velike moli in o p r e ? i 6 e-n o • t i nArodnostne ideje, dobili ao uprav te dni lekeijo, kojo mende no potebijo vae evoje iive dni.
Kej je nedoline teblioe ned vratni okraj« nege sodiičaf Ni6 drutega, nego etiketa na steklenici dobrega vina. In radi teke tablioa nsitali ao po Iatri te dni veliki iigredi, ne Duneju pe veliki zeknliani boji, is kojih ae utegne iseimiti perlementerne in morde tudi ministerska krita. Nedoline tabliee ao pro-v sroči le, de ae je sgradbe tedanjega siitema jela majeti na vaeh vogalih. Ia virokov, ne videt malenkostnih, utegnejo neatati velike poaledioe.
Od kodi ta velike tile malenkoatnih ta-blief Le od tod, ker ao neplei ne teblieeh odaev in pojav jetikovnega vpraianjs. Vpreienje o nepiaih na poalopjih okrajnih eodiii ratgrnilo nam je vae jetikovno vpreienje v deieli iatraki. In eko tiči toliko aila ie v jetikovnem vpraianju, ki je aopet le pojav in eestava! del nArodnoatne ideje, potem al moreno mialiti, koliko morilno mod predttavlja ta velika nArodnoatne ideje. In prftko tege vpraianja ho-dete lehkomiiljeno preatopiti na dnevni red I Pojte rekom Iviigat, vei vi ,misleoi" in filo-t <fi, ki polag vie avoje udenosti nimate smisla ta atvari, ki ae dogejejo okolo nea in tikome poleg vas, in ki ee eepirete v avoje aobe, da le ne bi videli, česar ne ftelite videti I
Tudi veliki molje in modri drievniki hoteli ao v noveji dobi deti ne vrv nArodno vpreienje, hoteli ao, de ee pokore njihovi volji ailni elementi: hoteli ao uketoveti ognju
PODLISTEK. Trije listi.
(Na grob t Rad. Dolenc«, položil Dobr&vec.)
Prev melo jaanih, veaelih dni je uvratile uaode v učiteljevo iivljeuje. Komaj da ae človek tavd veaelega trenotka, ni ga več, in življenje v vai avoji priprostosti topet trka neisproano na duri. Morda pride včasih, kakor ob oblačnih dneh, redke solnčna lisa ne gorako reber, teko redko pride poaev sreče v neie življenje. Vine den ta dnevom, leto te letom, Človek ae, rekel bi, viivi v te mele premembe, viivi v lastno uaodo io le prerano tečne aenjeti o mladostnih apominih. Poveet leatnege iivljenja nareiča sleherni den, vaak pogled ne vrsto minolih težav in britkosti množi neljube spomine; le kot redke aolnčne liie ae kažejo jasni dnevi. Slednjič se pretrga nejednako razdeljena vrste, nabiranje neha, spomini so ostali, življonje je minolo ...
Tu in tam pride ie blaga duie, ki pre-
in vodi, aolnou in deiju. Zamen jim vea trnd I Narava to vendar-le šiblje in retvije po onih večnih tekonib, katere jej je določil Stvarnik aam. Hoteli ao urediti vremene po avoji volji
—	ubogi pritlikavci t Doiel jim je vendar viher, ko ao ae ga nadejali najmenje, in ko ao ai ga leleli najmanje. Dobili ee lekeijo : ne dotikaj ae človek čutil, katere je aem večni Bo* poaedil v človeike arca.
Tako aveto čutilo je ljubesen do svojege rodu in do vaega, kar je v tveti t poalednjim. Ljubesen do lastuege rodu in dn lastnega jesike — tu imate nrev in postanek nArod-nega vpreienje I To ljubeien je posedi) Stvar* nik v neia srce in to čutstvo ae retvije med človeitvom po neravnih in boljih aakonih. In to aveto čutstvo bi hoteli satrti nespametneži in pr6ko take ideje, ki je boljega, ne pe pHganakega itvora, bi hoteli na dnevni red F t Ne ne, prijatelji, ni je eil« na avetn, ki bi mogle apreviti ras dnevni red nArodno vpra-ianjo — to vpraianje trebe reiitil
Neapametneži ae tgreiajo na aedanjih dogodkih po Istri in ne morejo ae prečuditi gospodu miniatru te pravoaodje, kako jo mo-gol radi takih „malenkosti* tbegati vso lepo druibo, tbrano v parlamentu Dunajskem ; kako je mogel radi par tiromainih napisov spre« viti v nevarnost vea sistem. Nepisi nad vratmi okrajnih aodilč so malenkost, pravijo I Gotovo : aami na aebi 1 Z osirom ne oni veliki kompleks, kateremu pripedejo, s osirom na obseg narodnega in temu podrejenege jetikovnega vpreienje, ao pa ti napiai velika atvar načelne vainoati. Ti napiai ao le prvi atrel pred bitko se iavedenje ne-rodne jednekoprevnoati po Iatri. Gospod grof SchSnborn ve to in to vedo tudi vti prijatelji pravioe. Vai rassodni ljudje vedo, da tege boja ne more preprečiti nobene koalieija ter da more in nore biti k o n e e temu boju le popolna image nArodno jednakopravnostl, one velike ideje, ki aluži v podlago naiim temelj-njim sekonom, naii avstrijski ustevi.
Gospod grof Scb5nborn je učen mol, pravičen človek in retsoden politik, je-U čudo potem, da se ni hotel sedaj, ko ao ae jele resvrlčati čete ae veliko bitko, postaviti na atran onih, ki ae bodo bojevali bres upe tmaga, ker jim je upitana na praporu —
—	krivica M
In mi menimo, da je narodna ideja po-katela vao tvojo ailo ravno a tem, da je stopila v Iatri na potoriiče bai tedej, v dobi nepolitične, torej tudi nenArodne politike, in ko jej hotd tspireti vrata na vseh straneh. Sevede previjo tudi naii nasprotniki, da se bore ta plemenito narodno ideje. Temu pa ai tako, kajti oni le prostituirajo to pleme-
rahlja prst na prijateljevem grobu, postavi nanj krii-spomin prebitih težav in snamenje vesele tmage, — druga prijateljska roka usadi na gomilo nežno ovetko, kateri korenine poženejo globoko, globoko doli v mrtvaško temo. In cvetke ne pobere eima, mrat je ne ta~ mori: živi, tasti, cveti, srečno pobratimstvo I A ljubii kot diieča ovetka so meni ti spomini ...
•
• a
Mrsel, timski večer je v malem primorskem mestu. Ostra burja slavi avoj ples po sanemarjenih ulicah, le redkega ietalca stopinje odmevejo po trdnem tlaku. Kdor more, stiska se v gorki kotiček, da se ubrani nestrpnemu timskemu gostu. Tam le doli pod mettnim tidom pa pluje morje ob breg, jednolično je njegovo iumenje, in vendar koliko f ootije hrani to neizmerno morje I
Teč dijakov je danes zbranih v Rudol-fovem stanovanju, tudi ie vedno prilittjajo uovi gosti. Nepričakovano hočejo namreč pri-raditi dotlej notnanemu pesniku tDolt<nčev večer*. Stopimo bližje! Predobro slutim, da
nito idejo. Bitstvo nerodne ideje ja jednakost vaeh, oni pa ae bore ss narodno nasilje in s tem onečeičajo le plemeniti pojem o narodnih težnjah.
Boj se je torej pričel aa vsej črti in tnj ukrenejo vladni možje o vpraianju dvo-j etičnih napisov teko ali tako, boj ae bode nadaljeval vendar-le. Kakov bode konec temu boju f Na to atran smemo biti mirni, k e j t i to je le vpreienje Čaaa, kedej bode načelo nArodno jednekoprevnoati slavilo svoj t r i u m f tudi v deieli istrski. Kviiku sroa torej, dragi rojaki 1
Politiške vesti.
Drlavni zbor. (Poslanska sbornica.) V včorajinji aeji so nadaljevali raspravo o kazenskem sakonu. Poslanec dr. Gregorčič je interpeloval predsednika sbornice, barona Cblumettkega, kako to, da vodi on (Chlu-tuetzkj) italijanske poslance istrske k mirni nistrom. To postopanje je napravilo najneugodnejši utis pri mnogih članih sbornice, poaebno pa med Jugoslovani. S tem ao je isneveril tisti objektivnosti in nepristranosti, katero je bil obljubil, ko je prevtel predsedstvo zbornioe. (Glasna pohvala med slo-vannkimi poslanci). To postopanje nas je sedelo tem hujie, ker je v tem slučaju v nevarnosti nafte pravo do jednakopravnosti s drugimi nsrodnostmi. Mi ne uprissrjamo revolucij ta svoje 'prava; mi ne uprizarjamo i s g r e d o v, ampak obsojamo protipatrijotiike in protiavstrij-ske demonstracije. Z ozirom na vse to povpraiuje interpelant: ali so vidi njeg. ekacelenci njegovo postopanje v soglasju s ono objektivnostjo in nepristrsnostjo, katero je bil ebetal, in kojo sme zbornics tudi pri-čskovsti od njega P
Ta interpelacija je grozno rasburila Italijane in Nemce, baron Ch)umetzky pa fe odgovoril josno, da jo sbornici odgovoren le ta to, ktr ukrene kot predsednik tbornice; tato p«, kar dula izven tbornioo, je odgovoren 1» Bogu in svoji vesti.
Poslsnee grof Alfred Coroniniin tovariti so interpelovali minietra ta notranje atvari o postopanju župana Goriikega proti Slovencem, potem pa ao poslanci Spinčič, grof Alfrod Coroniniin tovarili interpelovali ukupno miniateratvo, ali miali iato poitvedovati o zadevi napisov po Primorskem in potem ukreniti potrebno, da ae bode vriila poBtftvnostP (To poslednjo ',interpelacijo prinesemo po stenogrsfiAkem zapisniku. Ured.)
Bolezen ruskega carja. Carju je to-pet slabio. Včt-rajanji buletin se glasi : Te-
so tiikdo no nadeja bog ve kakino udobnosti v a'.anoratiju ubornega slovenskega dijaka vendar so družin pi-ljati čitatelja v skromno sobico, saj so vsakemu tako dragi dijaiki spomini I — Ros, nikjer nobene posebnosti, vse polno nedoatatkov in kričečih navskrižji v opravi; nitka sobica, tobačni dub, dijaiki tmeb, vesele šalu, na mizi mnogo alovenskib in spkh slovanskih listov in knjig; Šolskih zvezkov, zemljevidov, not, goslij in poleg tega tudi vrncc čebul«, vae tu je bilo sme-&aui>, da rečem nnravti09t — v nepopisen konglomerat. Slednjič dojdo ie iadatno število dijakov, pač zadnji, kolikor jih je mogla tesna sobica Bprejeti v svoje okrilje. Toliko hrbtov je ie slonelo ua durih, da premišljam, kedo bi se imel boriti z večjo težavo: oni, ki bi hotel notri ali oni, ki bi se odpravil ven. Tišina nastane, znktij vso jo zrlo naprej v leč in predsedniku.
Onduj se dvigno iztn predsedniške mite — „'edina jo bila v sobici — predsednik Orni ter pozdravi navzoče s toplimi bosedumi in razloži pomen nocojšnjega sestanka. Skromni
kom dneva je car povžil HfRv malo. Pri kasni na levem krilu pljuč ^Cfnetje pljuč na« daljujejo. Sopenje je težko! »r č n i udarci slabi, velika splošna slabost." — Vsled nepovoljnih vesti o stanju carjevem savladalo je v Peterburgu veliko razburjenj*. ,Journal de St. Peterabourg" piše: Nepretržno se mnoie dokati simpatije v inotemstvu povodom bolesni csrjeve, naloga preljubijenog a vladarja. Vse te dokase simpatije, kakor tudi molitve po cerkvah vseh veroispovedanj in nt vseh krajih, imatrati je kot pojave ta tega velikega knesa miru. Ako ae obračano do neba v bolestnih molitvah ta ozdravljenje carja sa nalo drago Rusijo, ali na ksžetuo s tem vtajemnosti vseh narodov v hroponenju po trdnem, dobrodejnem miru P t
Anarhisti ▼ Italiji. V noči med 30. in 31 m. m. raspočili ati so v Milanu dvo bombi in sicer v poslopju, kjer so namoščeni policijski uradi. Poslopja so poškodovana. Vsled tega dogodka so saprli 10 anarhi»tov. Zajedno to saprli tudi 5 anarhistov-sokrivoov na umoru časnikarja Bandija v Palormu. Preiskava je namreč dognale, da so Bttndija umorili po sklepu anarhiike zaroto.
Različne vesti.
Nallm naročnikom. Ker bodomo obhajali jutri god Sv. Justa, zaščitnika mesta Tržaškega, ne itide poju t raj.šj nem »jutranje izdanje „Edinosti". Prihodnja Itovilka izide v soboto zvečer v navadni obliki in ob navadni uri.
Imenovanj*. Davkaraki vežbenik g. Fran U k o v i č imenovan je davkarakim pristavom.
Nov vladin komisar. C. kr. nanostništve-nega tajnika g. A. L a s c i a c-a imenovalo jn ministerstvo notranjih poslov vladnim komisarjem pri „Dolalskom podpornem društvu" in pri tTrŽaikem podpornem in brnlnem društvu1 namesto namestniatvenega tajnika g. d orli j a, ki je odiel na novo avoje mesto kot voditelj okrajnega glavarstva v Pazin.
Na marajo avstrljaklh vojakov. „Rnichs-post1 piše o dogodkih po Istri: Pri vsem tem se glase vesti is Iatre — da se i trasi no na rahlo — jako čudno. Župan Piranski je brtojavil poslancu Bartoliju, proseč ga podpore v ta namen, da ee odpravi it Pirana vojaiki aparat, ki ni utemeljen v odnošajih in ki razburja prebivalstvo do skrajnosti.
Nam pa se sdi, da je ta vojaiki nparat po vsem opravičen v odnošajih, kakor dokazujejo dejstva, navedena v interpelaciji posl, Kluna, glasom katorih nista posebno varna oseba in inetje. Kar ae pa dostaje razbur« jenja prebivalstva o pogledu na vojaštvo, mislimo predobro o večini italijnnskega prebi-
pesnik, čegar prvi in menda tudi sadnji u-motvor je bil danes bajo zelo laskavo oconil v ioli prof. CiČikav, nudi zamišljen Da pohabljeni dijaški postelji. Umostnejšega prostora mu družba ni mogla dati. Urnebesno ploskanje in šivio-klicanje je odmevalo v glubo noč skosi okno na ulico lahonskega mesta, kamor jo previdna usoda postavila slovensko dijake, O drugi točki: „sluvljančcv pozdrnv1 jo izustil slavnostni govor tovariš Slavo tor hvalit pesnikovo „zasluge* sa narod in seveda tudi sa umetnost. Govor ni bil dolg, zato pn toliko daljše ploskanje. Godba — sami domači u-metniki, našo gore list<, morda se opomnim še imen : Bohar, Sivorad, Jezornik in Tončok s kitaro, — dd, prav ti so igrali: „Naproj !* Kdor je mogel, pomagal je poti, drugi so pa imeli posla v tem, da so dičnoga „slavca* dvignili na ramo ter ga nosili — ne, to ni bilo mogočo ob toliki gneči, podajali so si ga 2 rum na ramo, dokler ni tnrečnu* obkuha-cul svoj krog tor su zdehnil zopet mi pustolji.
(Daljo prib.)
valstva di bi isto — kakor j« to pri isveat-
nih voditeljih — ne moglo prenašati pogled* na avstrijske vojake. Onemu malemu številu lanimivih gospodov na ljubo vendar ne poiljejo v Istro kake — bersaglierje, da ■e jim ne bodo razvnomali živci, toli obratni nasproti Avstriji!
Kje je večina P Z omom na sedanjo tr-trditev primorskih Lihov, da je ministerska naredba, tičoča se dvojezičnih napisov itd. popolnoma nepotrebna, objavil je včerajšnji poluuradni „Triester Tagblatt* službeno statistiike podatke o ljudskem Štetju r. dnč 31. decembrn 1890. To itevilke govorijo tako jasno. da jim ne treba tolmačenja niti drugega odgovora našim Italijanissimom. Evo službenih podatkov o narodnostih v 16. sodnih okrajih Istre:
Rovinj 11.041 Italijanov in 3.081 Slovanov 14.195 , . 23.042
Koper
Buzet
Tiran
Čres
Lošinj
Krk
Labinj
Pazin
Buje
990 15.918 2.156 4.921 1.516 4.946 1.757 17.694
Motovun 10.385
15 690 2.585 5.990 6.559 18.212 9.771 24.392 545
7.591
4.592 9.354
11.321 3.050 16.257 25 049
Poreč 7.541 „ Vodnjan 5.558 „ Pulj 18.680 „ Rovinj 1.833 , Podgrad 24 „
Volosko 706 __
Skupaj 118.047 Italijanov in 185.131 Slovanov.
(Ako seštejemo gorenje številke, pokate hh sicer neznatna diferenca [zs 2.834 Italija« nov in aa 1.950 Slovanov »<?ČJ katere diference pa ne moremo pojasniti, ker nimamo pri roki avtentičnih Številk o razmerju prebivalstva v posamičnih sodnijskih okrajih. Opozarjamo pa na to, da je skupna ivoti istinita, namreč odgovarjajoča službenomu rezultatu ljudskega itetja. Ur.)
Da pa pokažemo večino slovanskega prebivalstva v Istri še jasnejšo, dodamo ie to-le opasko : ako bi bilo celokupno prebivalstvo v navedenih 16 sodnih okrajih (303.158 dui) v jednakem razmerju, Štela bi vsaka narodnost 151.579 dua, Slovani pa itejojo vendar se 33.552 duš nadpolovične večine! Vidite toroj gospoda Italijanissimi, da govorijo številke dovolj jasno ; sedaj pa vprašajte avojo vest, ako jo imate, da-li je naredba o dvojezičnih napisih itd. res „nepotrebna* PP V Kopru nI Slovencev I Tako vsaj trdi poluslužbeni naš „Bfattino*. Namuato da bi bil poHeno sporočil o poslednjih izgredih v Kopru, povedal je svojim lahkovernim čitateljem, da se interpelacija poslanca Kluna in tovarišev sklicuje na tako stvari, ki ae niti dogodile niso, kajti Lahi v Kopru niso mogli protepsti Slovencev, ker Slovencev v Kopru sploh — niti ni I To piramidalno budalost (ali zlobnost?) pobrali so slastno i dunajski židovski listi, pred vsemi seveda ,gosposka Židinja" „Neue Freie Presse*. Po teh catr-dilih zares skoraj ne vemo več, da-li smemo vtirojeti resničnim dogodkom in svojim lastnim očem, kajti videli smo na lastne oči več is Kopra semkaj pribeglih Slovoncuv v njih naravni velikosti. Tega si pa vendar ne moremo misliti, da bi bili pred lahonsko sodrgo zbežali kar do sadnjega vsi Slovenci iz Kopra, takd da dane« tam res ni več Slovencev!? Upamo, da ni tak6 hudo.
„II Popolo" se je razkoračil tudi nad nami, ker kida mu potaknili pred nos zrcalo, v kojem je seveda hitro zazrl — svojo lastno podobo. Ali za božjo voljo, smo-li mi krivi na tem, da ta podoba ni prikupljivaP „II P o po I o" so jo torej zgrozil nad svojo lastno sliko, dolžnost bi mu bila torej, brez odlašanja poskrbeti sa to, da dobi drugo obličje. Vidiš, dragi tovariš, kak6 človek pači samega sebe, ako na jedni strani propoveduje krščansko ljubezen, na drugi pa naiilstvo in — krivicu. V nokotn dopisu z Dunaja pa se roga onitu — pri tum misli seveda iih ilo-vinske liste —, ki lioČajo strmoglaviti na* mestnika Rinaldinija. Gospodom od „Popola" bodi povedano čisto na krotko, da naš boj ne velja osebam, ampak stvari. Nam ni do tega, da strmoglavimo to ali ono osebo, ampak — krivico, ki jo menda prirasla na nrce tudi „II Popolu", sicer no bi mogli razumeti opozicije tega lista proti glasoviti naredbi o dvojezičnih napisih. Sicer pa vedi, tivarii „Popolo", da se no umaknemo niti
pred njegovo „sveto" je«o, ko gre sa sala prava. Mi ne odstopimo od boj«, in sieer na le aato, ker nočemo, ampak tudi aato ne, ker ne s m e m o odstopiti. Ko gre sa n&rodno stvar, nima nikdo pravio« odjenjavati ali pi* puščati.
Kaj pa ti pontsnjs? Is verodostojnega
vira smo dosnali, da so bili do prodvčerajtujem v sgradbi e. Ur. okr. sodišča v Kopre nap'si v italijanskem io v slovenskem jetiku, sabra-njujoči kadenje po dotičnih krajih. Betičoo napise pa je potrgala prnd včerajSnjem ne-snana roka. Čudimo ae, kako se more dogoditi kaj takega v sodnijskem poslopja, kajti ne moremo si misliti, da ne bi bil kdor koli tega opazil. Zaačilno je vsakakor, da s« je v Kopru razširila strastna agitacija proti slo« venskim napisom cel6 v notranjost sodnijskega poslopja.
Kak6 eo modri 1 Občinski sastop v Tržiču na Goriškem je bil v svoji „spomenici* na ministersko predsedništvo med ostalim tudi prosil sa to, da bi se občini Devin in Doberdob ialočili is sodnega okreja Tržiškega. Modri Goričani p.\ so bržkone dosnali, da omenjeni občini ssmi prosite ločitve, aato na* svetujejo Tržičsnom v dopisu, objavljenem v sinočnem „P. d. S.u, da naj nastojajo pridobiti si občini Devin in Doberdob. Dopisnik modruje : „Mnogo velikodušnejše in pravičnejše (!!) bi bilo, ako Tržič brani svoje italijanstvo, ne da bi se ločil od omenjenih občin in da deluje s nami vred t obrano nale narodne dedščioe s tem, da snuje novih italijanskih šol, ki so najboljle i i med vseh propagand'(t I)
To je dovelj jasno povedano, da more vsakdo rasumeti pravi namen in „potrebo* Leginih Sol.
K polofa|u V letrl Tudi danainje s I u ž-beno poročilo trdi, da jo položaj nespremenjeni. Tudi v Piranu je vse mirno. Sodnljska preiskava o isgredih a dnć 21. oktobra napreduje. Preiskovalni sodnik g. Kramer je dal zapreti 5 novih irgredmkov. — Nameat-ništveni komisar v Piranu, okrajni glavar dr. Hochegger vrnil se je v Trat. Na njegovo me?to je prišel kot politiški komisar v Piran okrajni glavar is Poreča, vites S o h a f-fenhauor-Neys.
Za podruinloo druibe ev. Cirila In Metoda na Greti in sicer v namen, da postane Barkovljanika župnija pokrovitoljioa, darovali so „pri tehtanju zajca s prestreljeno nogo* v gostilni pri „rumeni bili" v Barkovljah: „Barkovljanski sajčji kanibal* 9 kroni, „ro-colski renegat* 40 stotink, pravi Italijan 60 stotink, „Nič" 50 stot., „Manjkotnič* 60 stot., „Ž»j" 16 stot. in „Mižerja" 20 lepta več 168 stotink. — V isti namen se je nabralo pri krstu „Sv. Gladkota" (Vladkota) v Lokvi dne 30. oktobra 8 kron.
Rezplean itipendlj Na došlo nam vpra* Sanje, do kedaj in kam je treba uložiti proi-nje sa Štipendij iz ustanove kanonika Ivana Cerneta, objavljamo, da sprejema proinje mestni magistrat tržaSki do 15. t. m. Pobliije pogoje razvideti je, kakor že rečeno, is službenega „Osservatore Trieatino".
Kmetljeka In vrtnarska družba za Trat In okolico priredi prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne shod v R o j a n u. Ker čujemo, da je mnogo udov, kojim je dožel list „Kmetovalec", vrnilo istega, oposarjamo posebno, d e dobivajo udje naie družbe omenjeni list breaplačno.
Vabilo k slavnostni veselici, katero priredi žonska podružnica družbe sv. Oirila in Metoda v Prvačini dne 4. novembra 1894. v proslavo našega dike, gospoda Simona Gregorčiča o priliki petdesetletnice njegovega rojstva. Vspored : 1. Pozdrav prvomestnice. 2. „Nazaj v planinski raj", — mešan zbor ugl. Hr. Volarič. 3. Slavnostni govor. 4. „Planinska rožau, — a bariton-solom, čve-torospov, uglasbil dr. G. Ipavio. 5. Deklamacija. 6. „Doktor in njegov sluga*, burka v 1 dejanji. 7. „Pobratimija", — moSki zbor z bariton-solom, ugla*bil Ant. Foerster. 8. 9. „Slovenska deklica", — mešan sbor. ugl. Avg. Leban. 10. Šaljivi dvogovor s petjem. 11. Srečkanje peterih dobitkov. Vstopnina k voaelici 20 nvč. Sedež 10 nvč. Radodarnosti ro ne stavijo meje, Začetek veselice ob 5>/s uri zvečer. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno	ODBOR.
Umor v Grahovem. »AJriji« pišejo iz Grahovega dne 29. m. m. : Predvčerajšnjem vračali so se iz Tolmina nadom, kjer so bili pri sodišču, mladi kmetje Peter Cnfer, Ivan
Mavrič in Ivan Debelak, vsi trije bivajoči v Oblakih, občina Grahov«. Peter Čufer je bil jesen na Debelaka, ker je poslednji pričal proti njemu, in, kakor trdi Čufer, krivo pričal. Vendar se mrd potjo nista sprla, ampak vsi trija vrnili ae ae mirao domov. Okolo 10. ura svečer je prilal Čafer k Debelaka na dom ia je tirjal od njega svoto SO gld., katere trdi, da ma je poy>dil pred 3 leti. Vsled toga j« nastal prepir ia v tem ja hotel Debeljak adariti Čufer j s s kolom po glavi, toda Čufer je pograbil a jedno roko kol, s drugo roko pa je labode! pripravljen nož nesrečnemu Debeljaku s tako silo v trebuh, damu ga je doslovno razparal in da ae je pokasal drob. Čas 4 ura j« ranjeni umrl. Morilea ae saprli.
Zabavna vofn|a v Miromar. Jutri in prihodnjo nedeljo bodo sa letoa poslednje zabavne vožnje po morju v Miramar. Parnika „Egle" in „NedaM odplujete ob 2 uri 30 min., odnoano ob 3. uri popol. od obrežja „Sanitk".
Statistike trielke. Od 21. do 27. oktobra rodilo se je v Trstu 99 otrok (50 moi-kega in 49 ženskega spola). Poleg teh bili so 4 mrtvorojeni. Umrlo je 63 oseb (36 mož-kih in 27 ženskih). V razmerju na Število prebivalstva (159.739 brns vojaštva) pride 20-60 mrličev na 1000 duS. Zdravniški iskas navaja med vsroki smrti: 6 slučajev škrla-tiee, 4 si. diviee, 1 si. vročinske bolesni, 12 al. Jetike, 8 al. vnetja idpnib orjanov, 1 si. nenadne smrti in 1 samomor.
8l»od zaupnih mdl v Ljubljeni. „Slov. Nar." javljajo, da je osnovalni odbor aa ta shod dovrtil svoje priprave. Sinoč so isročili njegove sklepe Širšemu shodu Ljubljanskih rodoljubov, kojega so sklicali gg. Svetce, dr. Blei-weis*-Trsteniiki, dr. Ferjančič in dr. Tavčar, Na to odpošljejo sklepe Se drugim asupnim možem po Slovenskem, da morejo staviti svoje nasvete glavnemu shodn, ki bode dne 27. prih, me«, v Ljubljani.
Državni tslefon v Gorici. Danea dopo-ludne so isročili v Gorici prometu novo dri. telefonilko sveso, ki je v poštni sgradbi. Po-leg te osrednje telefonske postaje more se občinstvo poslužiti tudi telefona, ki je v poŠt-nem in brsojavnen uradu na Goriškem kolodvoru.
8odnljeko. 22letni pekovski pomoćnik Karol Coter ia Gorjanskega je dobil 2 meseca ječe taradi javnega nasilstva. Coter se je spri dno 21. septembra pop. v pekariji •»ojega gospodarja Hillepranda a svojim tovarišem Josipom Vatovoom, Ker je vinjeni Ooter rasgrajal, posval je gospodar stražarje, da bi odpeljali Coterja v zapor, toda isti se je ustavljal stražarju kolikor je mogel. Ta-krat mn ni diialo iti v zapor, sato ae bode •edaj pokoril dve meseca.
Policijsko. Včeraj popoludne vrgel je 51 letni težak Jurij G. ia Trsta evojega tovariSa Nikola Andreatinijn ia slobnosti v morje. Andreatinija so iavlekli prisotni mornarji na kopno, alobnega G. pa so stražarji odvedli v lapor. — Neznani tatovi nlomili so minolo noč v klet poleg utrdbe „Krekič* iu ukradli 120 litrov vina in nekoliko steklenic žganja. Da se gospoda tatovi niso preveč trudili a ukradeno božjo kapljico, naložili so sodček in steklenioe jednostavno na vosiček, ki je bil v isti kleti ter sgiuili brea sledn. Vosiček in pijača so vredni okolo 70 gld. Po *nasorih dotičnih tatov je treba menda proslavljati prasnike s pijačo, sato so si jo preskrbeli jako po ceni.
Koleder. V soboto (3.): Hubert, Sk.; Ita, grofinjs. (V Trstu: spomin na verne duše). — V nedeljo (4.): 25. pobinkoStna nedelja, Karol Boromej. — V ponedeljek (5.): Cahs-rijs, oče Juneza Krst.; Emerik. — Prvi kra-joo. — Solnce izide ob 6. uri 44 min., zatoni ob 4. uri 42 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 14 stop., ob 2 pop. 20 stop.
Loterijske itevilke, izžrebane 31. m. m.
29, 40, 12, 62, 17.
6, 86, 74. 23, 32. Sibinj	81, 9, 20. 60, 42.
Na dan vseh vernih duš.
Napisal Vinko Rubešs.
Tožno je svenel svonček na pokopaliSču: kakor počena struna, kakor srce umirajočega. Njoga slabi glas je žalostno odmeval v hladnom sraku preko pustega hribovja. Vabil jo pobožni svet k črni grudi, pod katero spa-vajo tiho spanje mili pokojniki. Dozdevalo
se mi je, kakor de sveni is tožnih avakev mili vsklik: Usmilite aa me, namilit« ae voaj vi, prijatelji moji, kajti Gospodova roka dotaknila se je tudi mena I
Podal sem so na grobovje — zapuščeno vaško grobovje. Tožno so migljala luči aa zaraščenih holmeih nad grobovi, okraSenih priprostimi venci in suhimi poljskimi cvetlicami. Ljudje so tožno in nemo pohajali med grobovi: težka žalost preSinjala jim je sree, grenke solse salivale so njih obrane. Samo otroci so veselo skakali čes gomile: sanimalo jih je, kje najdejo lepiih vencev ia cvetlic. Blagor njim, ki oe poznajo Se bčda ia težav
tega sveta---1 Da pa bode žalost Se
veča, priSli ao tudi duhovniki v svetih haljah, da opravijo mrtvaSke molitve na grobovih vernih svojih evčie.
Mene pa je objel pobožan čnt, gledajočega od strani na to sveto polje, poanto križi in venci, in poslušajočega britki jok tngnjo-čih ostalih.---
PriSel sem do hriba, v katerem mi počiva sreča moja, vse moje. Srce se mi je krčilo ob pogledu na črno svežo gomilo, katera ml je sakrila aa vedno ljubeaen mojo. Po-kleknivli na sveto grudo molil sem dolgo — sa izveličanje nje duie. Nikdar v življenju ie nisem molil tak6. In bilo mi je logljo. Vroče molitev mi je utolažil« koprnečo dušo.
Po dovrSeni molitvi ari aem nemo v cvetlice in bele venoe ne grobu. Dosdevelo se mi je, da vidim njo, kakor je biln na mrt-vsškem odru, vsa v beli obleki In pomladanskimi rožicami. In tedoj se mi je sopot raz-jokalo sroe in grenke solsc so polile svsto grudo, ki skriva v svojem naročju ljubljeno dekle.
Le spavaj, mirno spavaj, srce moj«! Tu si našla mir, po katerem si hrepenela, katerega pa ti ni hotela dati ta solsna in trnjevn dolina! Spavaj mirno, eaj v to gomilo ne aesn hinavstvo tega svets, ki šaliva so svojim strupom iu pelinom nedolžne srce. Počivaj v mirn in dobri stvernik tvoj bodi ti milostljiv I
Poln tuge in potrtega srca zapustil sem mrtvih dom, kjer ni nikake raslike stanu, kjer so vsi prebivalci — jednaki.
Oj, vi mladoniji in va deklice — čvrsti jeleni in lahke košute —, ali res mislita preživeti ta svat P Mar mislito, da ne vsehnejo nikdar cvetlioe, sveteče na vaiih obrazih t Prvi mras — in jesenske roie ni več I Samo jeden poljub bele žene — in vi ste črni prah! Saj je bila tudi ona pred kratkim i« dubteča rožioa spomladna — in danes f. .'.,
Najnovejše vesti.
Petorburg 1. Poroke ceiarjevičeva se jo odložila, ker je tako želel umirajoči car. Ko so mu nasvetovali, de naj poiuri poroko, rekel je: Želim; da ae poroka vrli sijsjno in to se zgodi, ko mi bolesen nekoliko odleie.
Valta 1. Zdravniki so spoznnli, da se ja zdravje oarjevo obrnilo jako na slo. V is-mečkih nahaja se ne le kri, ampak oelo ko-Sčeki pljuč. Srčni udarci so oslabljeni. Krisa se mora reSiti najdalje v 3 dneh.
Tinct. chinae nervotica comp.
Prof. dra. Liebsra žlvcs okrspčnjućl blikiir.
Jedino pravi s varatveno mamico kril in siSrs. Pripravljen po predpisu v lakiral Mu fanta v Pragu. Ta priprava je ia veft let snana kakor izvmtno živ<-e okrepčujoče aredatvo. Steklenica po gld. 1, 9 in 8-.10. Dalje priporočajo «e žslodafat kapljice sv. Jakoba kot večkrat iikuisno domače »reiistvo. Siekleniaa 60 n£. in 1 gld. 20 ni. Dobiva ne v lekarnah. Glavna zaloga: Lrkarna 8s-ravsllo v Trstu; dalje; lekarna Zansttl v Trstu; stara o. kr. vojaška lekarna na Dunaju, Stef»ua-plati, kakor tudi v drugih lekarnah.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Sol i ta rio lil, (po domait pri „frvaekoveu*) priporoča modro /rankinjo po 40, domačo črnin* po >W, Mo vipavsko po 36 in ^Riešling' po 40 ni. liter.
—	Dobra kuhinja in po ceni jt vedno na razpolago. Za družinsko uporabo od b 1. naprej 4 nč. ceneje.
—	lhriei $e ge»ta: . Rojak k rojaku", priporoča se podpisani ta obil obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
pivovarne bratov
Relningbaus v Steinfeldu — Gradec
156
is
pri
Lastnik politično druStvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij AUkota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.
A. DEJAKD, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant.