PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVIII., št. 257 Ljubljana, četrtek 4« novembra 1937 Cena 2 Din Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 0 — Telefon št. S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nL št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-llana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—•» Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Politična trenja na Madžarskem Že nekaj časa spremlja evropska politična javnost z velikim zanimanjem notranjepolitična trenja na Madžarskem, ki so zadnje tedne zavzela že precej ostro obliko. Njihov pomen presega meje notranje politike. Sinmtoma-tično je zlasti, da se je silno okrepila desničarska propaganda prav v času, ko je vlada storila prve korake za zbliža-nje z državami Male antante. Ker stoje desničarske skupine na Madžarskem zelo pod vplivom nacistične propagande v vsej srednji Evropi, ima mnogo verjetnosti domneva, da je sedanje notranjepolitično vrenje sprožil Berlin, kateremu bi zbližanje Madžarske z državami Male antante ne bilo ljubo, posebno ne morebitno zbližanje s Češkoslovaško. Ako gledamo na nekatere najnovejše madžarske notranjepolitične pojave s tega vidika, nam postane marsikaj razumljivo, kar bi se nam sicer ne zdelo preveč jasno. Tako je na primer v poslednjem času obrnil pozornost madžarske politične javnosti nase znani vodja stranke malih poljedelcev, poslanec Ti-bor Eckhardt, ki je trenutno v zmerni opoziciji proti Daranyjevi vladi. Eckhardt je bil doslej znan po svojem Dro-tirestavracijskem stališču. Pred tednom pa se je na sestanku svojih pristašev v Kormendu blizu tromeje med Madžarsko, Avstrijo in Jugoslavijo izrekel naenkrat za legitimizem in za povratek Habsburžanov na madžarski prestol. Nekateri so v tej Eckhardtovi izjavi videli celo namerno ost proti Horthyju. madžarskemu regentu. Dva dni nato pa ie Eckhardt v svojem rojstnem kraju blizu rumunske meie v toliko sam popravil svoje izjave, da je bilo iz njegovih besed jasno razvidno, da je njegova opredelitev za legitimizem in restavracijo samo taktična poteza v borbi proti čedalje bolj onaž^nemu širjenju nacističnih idej na Madžarskem. Svoje stališče je Eckhardt natn še bolj pojasnil na nekem banketu v Budimpešti. kjer je ostro nastopil proti »modernemu poganstvu«, ki se zanaša v Madžarsko, ter je nasproti njemu postavil tezo o madžarski državni i^eji, ki »že od sv. Štefana dalie ne počiva na nasilju, temveč na ideji mednarodnega sodelovanja in liubpzni napram bližnjemu. Svetoštefanska ideia pomeni v današniih razmerah sodelovanie po-dunavskih držav. Ako na bi Marlžarcko zajela nacistična totalitarnost. bi Madžarska izgubila pravico, da zahteva pravice za svoje manjšine.« Šele po vseh teh dodatnih izjavah ie bilo vsakomur iasno. da se je Eckhardt trenutno odločil za legitimizem samo zato. da se s tem geslom postavi v boj 7. nacističnimi elementi na Madžarskem, ki niso le proti notranjemu redu in miru. temveč so obenem z vsemi propagandnimi sredstvi na delu. da nreriri-čajo madžarsko javnost tudi o škodljivosti kakršnihkoli madžarskih poga^ni z državami Male antante, zlasti s Češkoslovaško. ki ie hi+lerjevski Nemčiji najbolj antipatična. Zato ie zelo verjetno. da porast nacistične propagande na Madžarskem nainov^iša nemška kampanja proti Češkoslovaški in doloma tudi proti Avstriji nista brez medsebojne zveze. Da zaslpduie nacistična prooaganda na Madžarskem poleg notranjih tudi in najbrž nred-^em zunanjepolitične namene, ie nred kratkim dokazal nroces proti n^Vp+erim nacističnim vod i tel i em na Madžarskem. Hitlerjevski pritisk pa v poslednjem času ni nonehal. Na^-nrotno. prav v zadnjem času se ie sedem desničarsko radikalnih skupin, ki imaio sicer različne »vodje«, ki pa končno zastopajo enake programe, združilo v eno samo »nacionalno fronto«, ka+eri se ie postavni na ff^o znani desničarski Franc Rainiss. Za presoio nolitične borbe, ki jo ta skuoina vo^i.. ie razen stoodstotne hitlerjev«^« ideologije v pogledu preganjania 7,'dov. rasne čistosti, boia Tvroti narl-amentarizrn" in vsem polifčnim svoboščinam značilna zlasti izrazito antirestavro/MicVa in an-timonarhisfčna nronaganda. ki ni v teh krogih na Madžarskem nič manišn o'! ena Ve -nropaganrle. ki i" -no rl^V+^vab iz Berlina vodijo avs+riicki hitlerjevci proti avstrijskemu legitimizmu. Zdi se na. da so si odgovorni čimte-lji na Madžarskem že na iacnem. kakšno nevarnost pomeni ta podtalna r>ro-na-ganda. prikrita z vsemi mogočimi slepili. za madžarsko samostoinost in neodvisnost. zlasti na za madžarsko od-nošaje s sosedi. V tem ie namreč ierfro problema. Tako notranii mmist°r S^ell kakor ministrski nredse-^rnV Daranvi sta v svoiih govorih opozorila na nevarnosti tega maskiranega rovarienia. ki služi tujim intere«om To notranjepolitično oza.dnie pojasnjuje do neke mere +udi nedavna izia^a ma^žm-sVega znnaniega ministra, zakai ie prav v zadniem času prišlo do ^pctoia v dogajanjih z Malo antanto. dasi so odstranjene že skoro vse ovire za eVlpriitev sporazuma, ki bi impl za poclo^jpo nov veter v odnošajih podunavskih držav, in to v korist pomirjenja tega evrop- POMEMBNA POTOVANJA V Parizu zasledujejo z velikim zanimanjem voljstvom potovanja državnikov srednje in PARIZ, 3. novembra, b. V francoskih in diplomatskih krogih spremljajo v zadnjem času z naraščajočim zanimanjem nekatera pomembnejša potovanja srednjeevropskih in balkanskih državnikov in državnih poglavarjev. V to vrsto štejejo iz novejšega časa zlasti obisk avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Sehmidta v Varšavi, obisk poljskega maršala Rydz-Smiglyja v Bukarešti, Tatare-scov obisk v Ankari, obisk rumunskega kralja Karola pri prezidentu češkoslovaške republike dr. Benešu, potovanje bolgarskega kralja Borisa v Pariz in London, kateremu bo sledil obisk prškega kralja v prestolnicah zapadnih velesil. Ozadje diplomatske aktivnosti Spričo vseh teh in še drugih potovanj, ki pridejo na vrsto, prevladuje v diplomatskih krogih vtis, da je v vsem tem »občutljivem predelu Evrope« zaznamovati značilen porast diplomatske aktivnosti, ki ima svoje zanimivo ozadje. V Parizu so mnenja, da se skušajo male države v srednji in jugovzhodni Evropi zavarovati pred velikim vplivom obeh avtoritarnih velesil v bližini in se zaradi zavarovanja svoje neodvisnosti in samostojnosti kolikor bolj medsebojno sporazumeti na osnovi nekakšne po!it'ke nevtralnosti, vendar v skladu z načeli Društva narodov ter v soglasju z vsemi onimi velesilami, ki jim ie za ohranitev ravnotežja v tem predelu Evrope. Spričo neprestano se ponavljajoče kampanje proti Češkoslovaški smatraio danes srednieevropske države, da je njihova zaskrbljenost slede na bodoči razvoj dogodkov na njihovih mejah upravičena. OSiciozita tolmačenja V zvezi s temi splošnimi mislimi so zanimiva tudi tukajšnja oficiozna tolmačenja nekaterih potovanj ministrov in vladarjev. Tako sodijo o bolgarskem kralju, da bo navzlic privatnemu značaju njegovega londonskega obiska izkoristil svoje bivanie v angleški prestolnici za zanimive politične razgovore z odgovornimi angleškimi ministri. Angleško časopisje že sedaj namiguje na verjetno vsebrno teh razgovorov. ko piše. da bo kralj Boris ventiliral v Londonu vnrašanje spremembe vojaških klavzul neuillske mirovne pogodbe, ki omejujejo bolgarsko vojsko na 20 000 mož redne armade v mirnem času. Bolgarski krali se bo pri tem nedvomno skliceval na madžarski nrimer. Značilno je. da namigujejo angleški fn francoski listi v tej zvezi tudi na očitne težnje Bolgarije, da se pri- • bliža Angliji in Franciji, da se s tem reši prehudega nemškega in italijanskega vpliva. To je tudi pariško oficiozno mnenje, ki je še bolj podčrtano s tem, da se v enakem smislu tolmači tudi že napovedani obisk grškega vladarja v Parizu in Londonu. Oficiozni »Temps« vidi v tem celo »povsem naravno reakcijo proti nemški propagandi v teh predelih Evrope«, dasi se za sedaj omejuje samo na to ugotovitev. Avstrija in Poljska Glede nedavnega obiska avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Sehmidta v Varšavi sodijo v splošnem, da sta se dr. Schmidt in Beck na široko po-razgovorila ne le o kulturnih in ekonomskih vprašanjih, ki zanimajo trenutno obe državi, temveč da sta obenem izmenjala svoje misli tudi o sedanjem položaju v srednji Evropi, ki Poljsko iz več razlogov živo zanima. Ni brez pomena, tako poudarjajo v Parizu, da sta se Beck in Schmidt mogla porazgovoriti o tem prav v trenutku, ko se na vseh straneh čuti povečani nemški pritisk na vse srednjeevropsko ozemlje. Ako je po eni strani res, da odnošaji med Avstrijo in Nemčijo navzlic sporazumu z dne 11. julija lanskega leta še vedno niso povsem urejeni, je na drugi strani prav tako dov'olj simptomov, ki kažejo na neurejenost poljsko-nemških od-nošajev, kakor dokazuie med drugim zlasti časopisna polemika okoli vprašanja poljskih manjšin v Nemčiji in sklenitve novega manjšinskega dogovora, zaradi Gdanska itd. Skupna nevarnost zahteva sodelovanje Oficiozni »Temps po vsem tem sodi, da se v srednji Evropi pripravljajo novi dogodki, ki jih je treba zasledovati z vso pozornostjo, kajti »ne smemo se čuditi, da se v tem predelu Evrope približujejo narodi, ki so zaradi naraščajočega nemškega pritiska enako ogroženi, ter se skušajo medsebojno organizirati, da bi se tako čim uspešnejše uprli skupni nevarnosti. V tem smislu si je treba tolmačiti predvsem za-upljivejše odnošaje med Dunajem in Prago na gospodarskem področju, utrditev vezi med Avstrijo in Madžarsko CSchuschniggo-vo potovanje v Budimpešto! Op.' ur.) ter naraščajoči poljeki interes za srednjeevropske zadeve. Tako vzbuja nemška politika že po svoji naravi nopnlno nezaupanje celo tam. kjer bi bili utegnili misliti, da ima Berlin svoje najkoristnejše sodelavce.« ralj Karol na lovu v ČSR Odzval se je povabilu prezidenta dr. Beneša ter bo imel tudi politične razgovore Praga, 3. nov. br. Na povabilo preziden-ta republike je prispel danes v Zidlohovi-ce na Moravskem rumunski kralj Karol v spremstvu prestolonaslednika Mihaela in drugih odličnikov, da se udeleži velikega lova, ki ga priredi njemu na čast prezi-dent republike dr. Beneš. Na kolodvoru so rumunske goste pozdravili prezident dr. Beneš, ministrski predsednik dr. Hodža in vojni minister dr. Machnik. Po svečanem kosilu v letni rezidenci prezidenta dr. Beneša so se odpeljali v Brno, kjer si je rumunski kralj Karol ogledal tamošnjo tvor-nico orožja. Zanimal se je za vse podrobnosti, ki mu jih je obrazložil vojni minister dr. Machnik, ker ta tovarna izdeluje orožje tudi za rumunsko vojsiko. Jutri bo velik lov v moravskih loviščih, ki so glede raznovrstnosti in števila divjačine najodlič-nejša. Lov bo trajal dva dni, v petek zvečer pa se bo rumunski kralj s svojim spremstvom vrnil domov. Za časa svojega bivanja bo prišel v stike z vsemi vodilnimi češkoslovaškimi državniki, zaradi česar pripisujejo njegovemu obisku tudi politični pomen. Razgovori kralja Borisa v Londonu London, 3. novembra, b. Po informacijah iz diplomatskega vira se bodo razgovori bolgarskega kralja Borisa v Londonu nanašali na naslednje štiri točke: 1. Bolgarija zastopa v svoji zunanji politiki linijo nevtralnosti in se zato v sedanjih mednarodnih zmedah ne želi priključiti niti osi Rim — Berlin, niti Moskvi. 2. Bolgarija ostane zvesta Društvu narodov- 3. Bolgarija 06tane še nadalje v prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo in bo gledala, da to prijateljstvo le še bolj izpopolni. 4. Bolgarija želi doseči pristanek velesil na ukinitev vojaških klavzul neuillskega mirovnega dogovora. Kralj Boris bo izrabil to priliko, da pojasni angleškim državnikom tudi razloge, zaradi katerih Bolgarija doslej ni smatrala za potrebna. da se priključi Balkanski zvezi. Goringov obisk v Avstriji Dunaj, 3. novembra, b. Tu so ee pred dnevi razširile govorice, da 6e pruski ministrski predsednik general Goring mudi na lovu na Koroškem, kjer se je baje sestal z skega predela. Očividno pa takšno po-mirjenje nekaterim državam ni pogodu in se zato za dosego svojih posebnih namenov poslužujejo tudi maskiranega notranjepolitičnega boja. Dogodki na Madžarskem zaslužijo, da jim prav s te strani posvečamo nekoliko pozornosti. vodilnimi avstrijskimi državniki. Te govorice nikakor ne odgovarjajo resnici, kakor to odločno zatrjujejo oa pristojnih mestih. Ni pa izključeno, tako pravijo v uradnih krogih, da pride general Goering zares, in to v kratkem v Avstrijo. Namen tega njegovega obiska naj bi bila pogajanja z avstrijskimi oblastimi glede dobave življenjskih potrebščin in surovin iz Avstrije v okviru nemške gospolarske štiriletke. Pri tej priliki naj bi se sporazumno odstranile tudi dosedanje težkoče v nemškem plačevanju avstrijskega eksporta v Nemčijo. Vansittart pride v Budimpešto Budimpešta, 3. novembra, b. Tukajšnji list »A Reggel« sporoča, da je zaenkrat odloženo potovanje madžarskega, držav-naga upravitelja Hortyja, ministrskega predsednika Daraziyija in zunanjega ministra Kanye v Berlin. Razlog za nepričakovano odgodltev je napoved iz Londona, da bo dne 12. t. m. prišel na uradni obisk v Budimpešto državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Vansittart, ki se bo zadržal v madžarski prestolnici več dni. »Barliner TagebJatt« vidi v bližnjem Vansittartovean obisku v Budimpešti napoved novega posega Anglije v podunav-sko politiko, in sicer z ne imenom, da bi se izvedla nova politična gmpacija Podu-navja v smislu angleških načrtov. Angleži sami označujejo to svojo akcijo kot akcijo za »normalizacijo« podiunavskih razmer. Neposredni angleški namen je predvsem gospodarskega značaja. Anglija želi najprej odpraviti dosedanje devizne omejitve in ovire v srednji Evropi. V nemških političnih krogih pa so mnenja, da gre še za nekaj več, kajti značilno je, da je napovedan Vansittatorjev obisk v Budimpešti prav v trenutku, ko je angleška vlada povabila bolgarskega, rumunskega in grškega vladarja v London. Po tem bi se dalo eoditi, da pripravlja Anglija organizirano diplomatsko akcijo v vsem podiunaivskem prostoru, ki jo iz Pariza podpira tudi Francija. Baje bo pri tej skupni akciji igralo pomembno vlogo tudi vprašanje obnove madžarske monarhije. Iz pisanja angleškega časopisja se da prav te dni jasno razbrati, da vežejo Angleži bolj kot kdaj prej usodo in bodočnost srednje Evrope s sredozemsko politiko. V Londonu in Parizu se po neonskem tolmačenju začenjajo polagoma zavedati, da bo njih odpornost v Sredozemlju v veliki, če ne odločilni meri odvisna od tega, kakšne bodo angleške in francoske pozicije v Podumavju in v jugovzhodni in naraščajočim zado-jugovzhodne Evrope Evropi. Tako se utegne zgoditi, d!a bo usoda Avstrije, Češkoslovaške in Poljske močno odvisna od strateškega položaja v Sredozemlju. Ribbentropova misija v Rimu Berlin, 3. novembra, o. Po informacijah francoskih novinarjev v Nemčiji Rib-bentrop ne bo več dolgo nemški poslanik v Londonu. Nemška vlada ga bo pozvala nazaj v Berlin in imi poverila vodstvo akcije za ponovno • pridobitev kolonij, če mu bo akcija uspela, bo imenovan za prvega nemškega kolomijskega ministra. Pred tem bo izvršil še posebno diplomatsko misijo v Rimu. Dne 6. novembra bo po vesteh iz zanesljivega vira odpotoval v Rim, da podpiše z Mussolinijem proti-komumistični paikt, čegar besedilo bo enako besedilu nemško-japonske protiko-mninistične (pogodbe. Zatiranje mednarodnega terorizma Ženeva, 3. novambra AA. Na konferenci za mednarodno pobijanje terorizma je izjavil zastopnik Poljske, da je zakonodaja njegove države povsem zadostna za pobijanje notranjega terorizma, misli pa, da je treba storiti korak naprej v organizaciji mednarodne vzajemne pomoči v borbi proti splošnemu terorizmu. V tem pogledu bo treba postaviti primerne razlike in meje med pravico azila in ekstradicijo teroristov. S tega vidika js stavljeni predlog nezadosten in Poljska bo glasovala zanj le. ako se spremeni. Poljska ne želi pristopiti k ustanovitvi kakega mednarodnega kazenskega sodišča. Francoski zastopnik se je dotaknil vprašanja teritorialnega načela in izrazil mnenje, da bi se moral sleherni teroristični akt preganjati v državi, v kateri je bil izvršen- Češkoslovaški delegat je sprejel oba ta dva predloga kot osnovo za nadaljnje delo, medtem ko je eovjatski delegat pripomnil, da bo predložil nekatere spremembe tako k prvemu kakor k drugemu predlogu. Nasprotno se je tudi belgijski delegat zavzel za oba predloga z vso odločnostjo, kar je storil tudi rumunski delegat, ki je branil oba predloga kot poročevalec odbora. Kitajska konferenca v Bruslju otvorjena Odsotni sta Japonska in Nemčija — Brez sodelovanja Japonske uspeli izključen Bruselj, 3. nov. br. Dopoldne se je pričela konferenca devetih držav, podpisnic \vashingtonske pogodbe, s katero so se zavezale čuvati nedotakljivost kitajskih mej. Konferenci so se odzvale vse povabljene države razen Japonske, ki je povabilo odklonila, češ, da je mogoč sporazum samo z neposrednimi pogajanji med Japonsko in Kitajsko. Udeležbo na konferenci je odrekla tudi Nemčija, ki smatra, da konferenca ne more doseči svojega cilja, če ne sodeluje Japonska kot glavna prizadeta država. Spaak predsednik Konferenco je ob 9. dopoldne otvoril v imenu belgijske vlade zunanji minister dr. Spaak, ki je bil tudi soglasno izvoljen za predsednika konference. Spaak se je v svojem govoru podrobno baviJ z nalogami konference in izrazil obžalovanje, ker je Japonska odrekla sodelovanje, še vedno pa upa, da bo spremenila svoje stališče in se odločila za sodelovanje, če se izkaže, da konferenca nima drugega cilja, kakor vzpostavitev mdru in dobrih odnošajev na Daljnem vzhodu. Glavni cilj vseh udeležencev konference je, da se prepreči slična katastrofa, kakor je bila svetovna vojna. Svoj govor je zaključil s pozivom, naj vsi delegati po najboljših močeh pripomorejo, da se z miroljubnimi sredstvi odstrani vojna nevarnost in omogoči mirno sožitje dveh velikih narodov na Daljnem vzhodu. Debata Debato je nato otvoril ameriški delegat Norman Dawis, ki je izjavil, da nihče ni prišel v Bruselj za to, ker bi pričakoval, da bo konferenca rodila kake čudeže, toda vsi delegati so prišli z dobro voljo, da pripomorejo k ustavitvi sovražnosti in obnovi miru na Daljnem vzhodu, če konferenca doseže le to, da se ustavi bojevanje, bo s tem rešila življenje tisočem. Prepričan je, da bo konferenca pripomogla do tega. da bo prišlo do neposrednih stikov med obema nasprotnikoma ob posredovanju ostalih zainteresiranih držav. Angleški zunanji minister Eden je pritrdi! besedam ameriškega delegata in s svoje strani podčrtal iskreno željo angleške vlade, da pripomore k ustavitvi sovražnosti na Daljnem vzhodu in k rešitvi vseh problemov, ki ovirajo mirno sožitje japonskega in kitajskega naroda. Francoski zunanji minister Delbos je pozval Japonsko in Kitajsko, naj sledita miroljubnemu pozivu vse svetovne javnosti in dobrohotno sprejmeta predloge, ki jih bo morda sestavila bruseljska konferenca. V imenu Francije je zagotovil vso podporo prizadevanju za obnovo miru na Daljnem vzhodu, če se posreči tej konferenci doseči tudi le ustavitev sovražnosti, bo to dober zgled, ki utegne dobro služiti tudi na drugem polju. Italijanski delegat Aldrovandi-Marascot-ti je izrazil mnenje, da bo konferenca težko dosegla poravnavo, ker manjka na konferenci Japonska, ki je pri vsej stvari najbolj prizadeta. Trajen mir bo mogoče doseči le tedaj, če se Kitajska vrne k normalnemu socialnemu ravnotežju in se otrese vpliva, ki prihaja z gotovega mesta v inozemstvu. Po mojem mnenju ima spor na Daljnem vzhodu notranje in zunanje vzroke. Med notranje vzroke je treba šteti tudi one, ki ne izvirajo iz notranjosti same, in ki tudi ne odgovarjajo tisočletnim tradicijam države, kakor je Kitajska, ki je vedno v dveh ustanovah, v rodbini in v lastnini imela svoje trdne temelje. Fašistična vlada mora uveljaviti vse pridržke glede rezultatov konference, ki more doseči le platonične odločitve, brez ozira na to, kakšna so njena sredstva in ki bi s tem dala nov dokaz nemožnosti, ako ne bi vpoštevala dejstev. Edina koristna pot je torej, da se povabita obe stranki, naj direktno med seboj stopita v stike, nakar mi ne bi imeli več nobenega posla. Le po tej poti bi lahko prišlo do cilja in do trajnega sporazuma. Naloga na konferenci ! zastopanih držav je le. da v tem pogledu j posredujejo, ne da bi se vmešavale v sa-j mo jedro japonsko-kita.iskega spora. 1 Kitajski zastopnik Wellington Koo je da- nes izjavil na bruseljski konferenci, da »e bo Kitajsika branila vse dotlej, dokler bo Japonska agresivna. Kitajska ne more pristati na mir za vsako ceno. Otvoritvena seja je bila nato zaključena. Sklenjeno je še bilo, da bodo seje jav- Dve možnosti Bruselj, 3. nov. o. Snoči in danes po otvoritveni seji so se ponovno sestali francoski zunanji minister Delbos. angleški zunanji miniser Eden, belgijski zunanji minister Spaak ter angleški delegat Norman Daviš. Kakor se je zvedelo, so se sporazumeli o raznih organizacijskih zadevah konference. V svojih razgovorih so upoštevali dve možnosti: 1. da se ves kompleks kitajsko-japonskih vprašanj vrne svetu Društva narodov in morda izvaja čl. 16 pakta Društva narodov; 2. da se ob priliki postopanja, ki bi trajalo dalje č^sa, stremi za tem. da se v ugodnem trenutku posreduje med obema n?eproinikoma na Daljnem vzhodu. Zastopniki glavnih prizadetih držav eo soglasno naglašali potrefio. da na konferenci brezpogojno sodeluje tudi Japonska, zaradi česar so sklenili poslati japonski vladi novo povabilo. Schacht umaknil Newyork, 3. nov. o. Londonski dopisnik »New York Heralda« poroča iz merodaj-nega vira, da je nemški minister za gospodarstvo dr. Schacht umaknil svojo ostavko, ker se je sporazumel z generalom Go-ringom. Hitler prav zaradi tega ni hotel siprejeti Schachtove ostavke, ker je želel, da se sporazume z zastopniki narodne socialistične stranke ter ostane na svojem mestu. Goring je bil prisiljen sprejeti Schachtove zahteve in pristati v mnogih pogledih na njegovo stališče. Podrobnosti sporazuma še niso znane. Newyorški župan zopet izvoljen Newyork, 3. novembra. AA. Po celotnih volilnih rezultatih občinskih volitev v New-vorku je dobil dosedanji župan Laguirdia 1.340.016 glasov, njegov nasprotnik Mahonv pa 889.591 glasov. Lagmardia je torej izvoljen z večino 454.425 glasov. Prav tako je ponovno izvoljen za glavnega državnega tožilca za newyor?ko četrt Mahtman Dawey. Ker sta oba repuf likanca, smatrajo njuno zmago za nov poiaz demokratske stranke v Newyork. Značilno je, ds niso kandidati Zveze industrijskih delavcev izvojevali ni-kakega uspeha. Protižidovska propaganda na Dunaju Dunaj, 3. novembra, b. V tem tednu bo dunajska protiži-iovska zveza priredila več proti židovski h manifestacij v izvedbo programa o povečani piotižidovski propagandi v Avstriji. Značilno je. da se avstrijsko časopisje v ta boj ne spušča in prinaša o dosedanjih prireditvah protižidovske zveze le kratka poročila, dočim je za to propagando na široko odprl svoje predale Goringov osebni organ v Essenu. »Essener Nazi-onalzeitung«, ki objavlja med drug m daljše poročilo svojega dunajskega dopisnika o uspehih ipnotižidovsike propagande v Avstriji. Otvoritev mednarodne lovske razstave v Berlinu Berlin, 3. novembra. AA. Pruski ministrski predsednik general Goring je danes dopoldne otvoril lovsko razstavo. Otvoritvi so prisostvovale skoraj vse vodilne osebnosti državne uprave, vojaštva, stranke in nemške lovske zveze, več članov tujih vla-darskih hiš, ter zastopniki 30 držav, ki sodelujejo na razstavi. V svojem govoru je general Goring poudaril, da je bila poslednja razstava pred 27 leti na Dunaju. Od tedaj so nastale velikanske spremembe na področju lova v vseh državah. Naglasil je tudi potrebo po večjem varstvu divjačine in pomen lova kot sredstvo za bližaeje med narodu Lord Plymouth sprejel Grandijeve predloge Danes bo na plenarni seji londonskega odbora za nevme-šavanje v razpravi nova italijansko-angleška resolucija o prostovoljskem problemu London, 3. nov. k. Za snočnjo sejo londonskega nevtralnostnega odbora je bilo v vseh političnih krogih izredno veliko zanimanje, ker je bilo znano, da bodo na njej odločali o sporu, ki je nastal med Italijo, Nemčijo in Portugalsko na eni strani ter Rusijo na drugi strani, ker se je poslanik Majski na zadnji seji v petek vzdržal glasovanja o angleških kompromisnih načrtih glede umika tujih prostovoljcev iz Španije in priznanja vseh vojnih pravic generalu Francu v smislu mednarodnih pravnih običajev. Na seji so bili končno po zelo živahni debati sprejeti naslednji novi predlogi, ki jih je predložil italijanski poslanik in jih je takoj osvojil tudi predsednik odbora lord Plymouth: Novi predlogi 1. Predsednik odbora se pooblašča, da pc/skusi takoj pridobiti oba španska tabora 2a vse odredbe angleškega načrta z dne 14. julija in resolucije z dne 26. oktobra t. 1. Predsednik mora obema taboroma pojasniti, kakšno stališče so zavzele posamezne vlade in kakšne namene imajo glede poedinih točk. 2. Do odgovora obeh španskih strank bo ožji odbor (devetih) proučil konkretna vprašanja, kako naj se izvede angleški načrt. Odbor bo nemudoma proučil vse praktične ukrepe, ki so potrebni, da bi se obvladal položaj, kakršen je nastal, ker se ruska vlada ni izrekla o tem, ali pristaja na odredbe o priznanju vojnih pravic. 3. Sporazum o teh konkretnih ukrepih se mora doseči čim prej, da bi se lahko tako pričel izvajati angleški načrt, vsekakor pa še pred odhodom obeh določenih komisij v Španijo. Na seji je lord Plymouth takoj v po-četku podal kratek pregled o težavah, ki so nastale na zadnji seji odbora in po njej ter je vprašal ruskega poslanika Majskega, ali je morda ruska vlada med tem spremenila svoje dosedanje stališče, zaradi katerega se je zadnjič vzdržala glasovanja. Majski o pravih namenih Majski je v daljšem govoru naglašal, da je Rusija doslej še vselej zvesto izpolnjevala vse obveznosti v okviru nevtralnost-ne politike do Španije in da je tudi vselej predlagala konciliantne in konstruktivne predloge za ureditev španskega spora. Poudaril ie, da je londonski odbor krivičen napram Rusiji, in je apostrofiral poslanika Grandija, češ, da je skušal odvrniti Francijo in Anglijo od Rusije ter jo sploh izolirati od ostalih držav v odboru. Manevri fašističnega predstavnika, je dejal Majski, so imeli namen, da bi odbor sklenil nekakšne ukrepe proti nam, toda upam, da nanje druge države ne bodo pristale. Mi smo za Društvo narodov, v smislu določb Društva narodov pa dotičnik, ki se je V7dr/al takšnega glasovanja, še ni odklonil predlogov, o katerih se je glasovanje vršilo. Spričo takega položaja se bo zgodilo, da Rusija ne bo ve* plačala niti pare za stroške nevtraln.ostnega in kontrolnega odbora, ki po njegovem mnenju ne ukreneta nič drugega razen kar za htevajo Italijani. Ob zaključku je Majski še poudaril, da je popolnoma solidaren s poslanikom Corbinom, ki je že na zadnji seji definiral rusko postopanje za konci-liantno in vsega spoštovanja vredno. Nato je lord Plymouth opozoril Majskega, da po ženevskih pravilih država, ki se vzdrži glasovanja o kakšnem predlogu, ta predlog implicite sprejema odnosno se izreka za stališče večine. Majski je na to pripombo repliciral s ponovnim zagotovilom, da je Rusija zvesta Društvu narodov in da zaradi tega tudi priznava ženevska pravila, če se pokaže, da nima prav. Grandijev govor Nato je v razpravo ponovno posegel Grandi, ki je menil, da odbor prav za prav ni pristojen za razpravo o tem, kakšna so pravila Društva narodov, če bi se moral odbor ravnati po teh pravilih, Italije ne bi bilo v Londonu, pač pa je treba dognati, ali Rusija vztraja pri svoji abstinenci. Med italijanskim in ruskim poslanikom se je pri tem razvnela ostra debata, v katero so' posegli še drugi. VVormann je zagovarjal Grandijevo, Cor-bin pa stališče Majskega. Končno je Grandi pričel svoj govor, v katerem je poudaril, da bi se v odboru vendar že morale nehati sterilne razprave ter načeti vprašanje, kakršno je v resnici, 2e 20. julija je predlagal, naj predsednik odbora brez vsakega zavlačevanja posreduje med obema sprtima taboroma in naj se neposredno v imenu odbora pogodi s Francovo in republikansko vlado v Španiji o angleških načrtih. Tedaj je bil italijanski predlog odklonjen. Mnogo časa se je izgubilo, vendar pa fašistična vlada sedaj poslednjič ponavlja ta svoj predlog. Predsednik naj obema taboroma v Španiji sporoči mnenje posameznih vlad o angleškem načrtu, zlasti o ruski abstinenci glede priznanja vojnih pravic, ker je pač nujno potrebno, da oba tabora točno poznata položaj in stališče posameznih vlad, da bi se lahko po njih ravnala. Poleg tega naj odbor nemudoma prouči vsa konkretna vprašanja, kako bi bilo najbolje mogoče izvesti angleški načrt, ter sklene vse praktične ukrepe, da bi se obvladal položaj, ki je nastal po ruski abstinenci. O teh stvareh se bo moral odbor odločiti, še preden se bo angleški načrt pričel izvajati, torej, še preden bosta obe mednarodni komisiji odpotovali v Španijo. Vsa nadaljnja razprava se je sukala okrog teh italijanskih predlogov. Mon-teiro in VVormann sta se takoj izjavila zanje. Lord Plymouth, zastopniki Belgije, švedske in češkoslovaške, ki sodelujejo v ožjem odboru, so na italijanske predloge pristali. Le ruski poslanik Majski jih je odklonil. Francoski poslanik Corbin se o njih ni natančneje izrekel. Lord Plymouth je nato še reasumiral sejne rezultate in ugotovil, da je bila italijansko-angleška resolucija v ožjem odboru sprejeta. Jutri, ko se bo sestal plenum, bo na dnevnem redu poleg splošne razprave o angleških kompromisnih načrtih tudi najnovejša italijansko-angleška resolucija Slabo vreme ovira japonsko oSenzivo — Velike izgube na ©bsh straneh — Tisoči Kitajcev beže v mednarodne koncesije šanghaj, 3. nov. o. Danes tudi že Japonci sami priznavajo, da je njihova ofenziva nenadoma zastala in da nameravanega prodora vzdolž železniške proge proti Nankingu ne bodo mogli izvršiti že v teh dneh. Izgovarjajo se z izredno slabim vremenom in deževjem, ki je zlasti seve-rozapadna šanghajska predmestja, v katerih so se razvneli poslednji najhujši boji, spremenilo v pravo močvirje, skozi katero tanki, oklopni avtomobili in niti pehota ne morejo prodreti s potrebno naglico. Kljub vsemu so si Japonci priborili prehod tudi čez Sučovski kanal, preko katerega vodi pot v južnozapadno šanghaj-sko predmestje Nantav, po kitajskih zatrdilih pa Japoncem niti tega delnega uspeha ni mogoče v celoti priznati. V Nantavu, polmilijcnskem šanghaj-skem predmestju na jugozapadnem robu francoske koncesije, je zaradi japonskega prodiranja nastala huda panika in so velike množice imovitejših Kitajcev navalile včeraj popoldne in ponoči v francosko koncesijo, kjer so ojačene francoske straže le s težavo vzdržale njihov pritisk. Francosko poveljstvo noče pustiti vseh stotisočev na francosko področje, kjer bi zaradi tako nesorazmernega in nenadnega povečanja prebivalstva v francoslu koncesiji lahko nastala huda reakcija v pomanjkanju živeža. Doslej so pustili v koncesijo le okrog 20.000 kitajcev iz nantov-skega predmestja. Japonci so se na nekaterih krajih že približali Nantovu. kier se jim Kitajci na vso moč upirajo, čeprav vse kaže, da se bodo morali nazadnje umakniti, ker imajo proti sebi nasprotnika z znatno številčno in tehnično premočjo. Preko Sučovskega kanala so Japonci včera j prodrli z velikimi izgubami. Mednarodni opazovalci zatrjujejo, da je padlo okrog 10.000 Japoncev, 20.000 pa jih je bilo ranjenih. Japonci so prodrli preko kanala čez vseh sedem mostov, vendar so se morali na štirih krajih takoj zopet umakniti. Po kitajskih informacijah je Japoncem prodor čez kanal uspel le zaradi tega, ker so japonska letala malo prej povzročila paniko med Kitajci s strupenimi plini, zaradi katerih so se morali posamezni kitajski oddelki naglo umakniti. Plini pa so se nad Japonci samimi hudo maščevali. Atmosferske prilike so se nenadoma spremenile in na nekaterih krajih je veter plin zanesel nazaj, tako da so morali Japonci na dveh krajih sami opustiti nadaljnje napade in se "umakniti nazaj čez kanal. Pri tem je v njihovih vrstah nastala panika in zato je bilo število žrtev tudi tako veliko. Prava katastrofa je nastala zaradi plinov pri vasi Tiendu, kjer so Kitajci takoj spoznali nastali položaj in 3 vso silo napadli Japonce, ki so se v ne- redu umikali čez vodo. Vse obrežje ob su-čovskem kanalu je pokrito s trupli pobitih in zastrupljenih Japoncev in Kitajcev. Medtem so japonske vojne ladje davi znova pričele obstreljavati severna iii jugo-zapadna šanghajska predmestja, v katerih so danes nastali veliki požari. Tudi japonske letalske eskadrile uničujejo neprestano postojanke Kitajcev, ki so se utrdili na robu Nantova. Vse kaže, da bo Nantov doletela enaka usoda kakor Čapej. Japonci očividno nočejo opustiti svoje namere, da bi Kitajce popolnoma odrinili od šanghajske mednarodne koncesije, ker menijo, da prejemajo Kitajci s koncesijskih področij vedno nove dobave orožja, živeža in drugih potrebščin. Poieg tega nameravajo z obkolit-vijo šanghajskih mednarodnih koncesij onemogočiti Kitajcem tudi njihov izredno trdni položaj v Putungu, kjer bi radi kitajske baterije, ki so Japoncem še vedno huda nadlega. zajeli s treh strani in v ugodnem primeru celo obkolili. Kitajsko vrhovno poveljstvo se je, kakor vse kaže. že samo odločijo odreči se dosedanji materialno in taktično toliko koristni zvezi z mednarodno koncesijo. Glavni del kitajske vojske se je že umaknil na nove postojanke, ki so bile že pred tedni zgrajene severno od Čapeja, v daljavi kakšnih 5 km od Tašanga na eni in Nantova na drugi strani. Tudi te kitaieke utrdbe je japonsko topništvo pričelo že obdelovati in seve-rozapadno od Kiangvana so posamezni japonski oddelki skušali zavzeti nekatere kitajske sprednje postojanke, vendar pa brez vsakega uspeha- Tudi vsi letalski napadi na te postojanke so bili brez vsakega pomena. Kakor poročajo iz pokrajine Šansi, eo Japonci tam zavzeli Sučang, važno železniško postajo na progi Tajuang-Šanting. Japonci so tam nasproti Kitajcem v znatni premoči in potiskajo nasprotnika vedno hitreje nazaj proti Tajuanu, ki ga bodo bržkone zavzeli že v najbližjih dneh. Spopadi med Poljaki in Nemci Gdansk, 3. nov. o. V krajih okoli Gdan-ska je prišlo do spopadov med Poljaki in Nemci. Narodni socialisti so napadili vojake na ulicah, jih pretepli ter demolirali tudi poljske -trgovine. Rekordna žetev v Italiji Rim, 8. novembra. AA. Po poročilu, ki ga je poslal kmetijski minister Rossoni predsedniku vladi Musoliniju, bo letošnja žetev v Italiji mnogo presegala lansko- Tako bo cerealij za 24.800 kvintalov večč kakor lani, krompirja za 2700 kvintalov, olja za 800.000 hI itd. Beležke Nauk Škofa dr« Rožmana V svoji jubilejni številki ob podatolet-nici izhajanja prinaša »Domoljub« tudi čestitke raznih uglednih mož. Med njimi Je ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rož-man, ki je napisal, da »mora biti dober tednik predvsem glasnik resnice in bra-nitelj pravice. Zaradi tega mora stati trdno in zanesljivo na tleh krščanskih, verskih in nravnih resnic.« Basede g. škofa so tako globoke to pomembne, da bi jih morali dati v zlat okvar pri »Domoljubu« in vseh drugih listih istega podjetja. Koliko blamaž ta koliko grehov bi si ti listi prihranili, če bi ob vsaiki vesti, preden jo pošljejo v svet, pomislili na gornji nauk g. šfcofa, da mora biti dober list predvsem glasnik čiste in nepokvarjene resnice. Moralni nivo med Slovenci bi bil brez dvoma na mnogo višji stopnji, če bi se ^Slovenec«, »Domoljub« in njuni pobratim i res ravnali po tem lepem navodilu. Bojimo se le, da se tudi v bodoče ne bodo. Minister Behmen o sporazumu in jugoslovenstvu Te dni so zelo slovesno otvorili poslopje nove sreske izpostave v Kozarcu v Bosni. Navzoč je bil minister dr. šefkija Behmen. V svojem govoru so je seveda dotaknil tudi zagrebškega sporazuma, ki je po njegovem mnenju potrdil pesimistično sodbo, da je sporazum med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom nemogoč. »Objavljeni sporazum«, je g. minister med drugim rekel »ni rešil glavne naloge, to je hrvatskega vprašanja. Gospodje so se samo sporazumeli, da se bodo pozneje nekoč sporazumevali. Kako in na kak način mislijo rešiti hrvatsko vprašanje, je ostalo nerešeno. Sporazumeli so se samo o tem, kako bi prevzeli v svoje roke vlado. Zagrebški sporazum je nerealen in neiskren. Mi imamo odrejeno stališče napram vsem državnim vprašanjem: En narod in ena država. Jugoslovenstvo je temelj, na katerem zidamo vso državno politiko. Ono je temelj in osnovna misel programa in dela JRZ. Nobena kombinacija ne more vplivati na nas, da bi to svoje načelno stališče spremenili.« Seja beograjskih opozicijskih šefov V torek zvečer so se sestali v stanovanju Ljube Davidoviča šefi združene opozicije. Na sestanku so bili poleg Davidoviča še Joca Jovanovič, Ališa Trifunovič in nekateri njihovi intimni sodelavci. Glavni predmet razgovorov so bila poročila o poteku sestankov in konferenc, ki so jih imeli člani vodstva beograjske združene opozicije po številnih krajih Srbije, da so obveščali svoje politične prijatelje o političnem položaju in zagrebškem sporazumu. Velika politika v jeseniškem občinskem odboru V petek je imel sejo občinski odbor na Jesenicah. Opozicijska skupina dr. Sta-novnika je vložila na seji dva nujna predloga, od katerih zahteva prvi, naj občinski odbor pozdravi zagrebški sporazum, drugi pa, naj se 29. oktober proglasi za »slovenski narodni in državni praznik« ter se praznuje tudi v šolah. Prvi predlog pravi, da so zagrebški sporazum sklenili »voditelji v narodu zakoreninjenih demokratičnih hrvaških in srbskih strank« ter da sporazum ustreza tudi »nepopačeni politični volji slovenskega naroda«. Občinski odbor naj ga zato v imenu jeseniškega delavnega ljudstva pozdravi. Predlog je utemeljeval dr. Sta-novnik, ki je ob tej priliki obširno govoril tudi o tako zvanih novoletnih punktacijah iz 1. 1933. V imenu občinskih odbornikov JNS je g Zupan zavračal argumente dr. Stanovnika ter poudarjal, da je bilo zedi-njenje dokončno izvršeno že 1. decembra in da se to dejstvo ne da spraviti s sveta. Klub JRZ, ki ima v občinskem odboru večino, ni podal nikake izjave o predlogu, pač pa je glasoval proti njemu. Proti so glasovali tudi občinski odborniki JNS, tako da je bilo pri tajnem glasovanju z listki oddanih samo 5 glasov za, 20 pa proti predlogu, dočim sta bili dve glasovnici prazni. Pač pa so za drugi predlog, glede uradnega praznovanja 29. oktobra, glasovali tudi občinsU odborniki JRZ, kar priča o njihovi veliki »doslednosti«. Predlog bo sedaj dostavljen banski upravi s prošnjo. da ga izvede. Seja zboraškega vodstva Kakor poročajo iz Beograda, je predsednik Zbora g. Dimitrije Ljotič sklical sejo glavnega odbora svoje stranke za nedeljo 7. t. m. Seja bo v Beogradu in bo razpravljala o političnem položaju, ki je nastal po podpisu zagrebškega sporazuma. Pobožna laž »Hrvatske straže" »Hrvatska straža« ni srečna, če se vsak dan ne zlaže vsaj enkrat na račun JNS. Tako je gladko proglasila shod JRZ, ki ga je sklical nar. posilanec dr Stijič v Našicah, za shod JNS in je trdila, da so na shodu jasovci ostro napadali dr. Pernarja. To pot je bil celo »Obzor« tako pošten, da je lepo povedal, kdo je sklical in vodil protestni zbor v Našicah, kjer so res ostro napadali neki govor dr. Pernerja, a ne govorniki JNS, temveč govoniki JRZ. Kanonik dr. šimrak danes in pred leti V hrvatskem narodnem pokretu so danes najbolj ekstremno in šovinistično razpoloženi hrvatski klerikalci, ki bodo v tem ozira kmalu prekosili celo same frankovce. Njihov glasnik je »Hrvatska straža«, ki jo ureja kot glavni direktor kanonik dr. Šimrak. Ko pa čitamo sidaj skrajno šovinistične tirade »Hrvatske straže«, se spominjamo časov pred dvsma decenijema. Takrat je govoril kanonik Šimrak povsem drugače. Tako je zahteval 1. 1918. v Narodnem vije-du, da sa »zedinjenje čim preje izvede, ako ne želimo, da nam ogrozijo plodove naše revolucije sovražniki od zunaj in znotraj«. — Takrat je tudi ogorčeno kritiziral »sepa-ratizme gotovih Srbov, Hrvatov in Slovencev« ter dokazoval, da nam je >močna centralna vlada absolutno potrebna«. Te svoja zahteve je držal skozi deset let in še leta Popoln Htutfrft fcffiiiitnliit^v v Londonu Laadta, 8. novembra. AA. Davi je bS ob-jtvljen končni rezultat volitev v londonski občini. Konservativci eo pridobili 4, izgubili 56 mandatov; delavska stranka je pridobila 67 in izgubila 5; neodvisni izgubi 2. komunisti pridobili 1 mandat. V celoti eo konservativci dobili 598 mandatov, delavska stranka 778, komunisti pa 1 mandat. Terorizem v Palestini se nadaljuje Jerozalem, 3. novembra. AA. Po večdnevnem zatišju se je danes spet pripetilo več atentatov. Ob železniški progi pri Lidu ro atentatorji vrgli več bomb. V Betlebemu je prišlo do streljanja med Zidi in Arabci. Izveielo se je. da se bo visoki komisar Wauchope, ki se zdaj mudi v Londonu, 10. novembra vrnil v Palestino. podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trily-sinu, KER GRE TRILVSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Krasna manifestacija nacionalne mladine iz slovenjgraškega sreza Slovenjgradec, 1. novembra. V nedeljo je bila v kinodvorani hotela Goli v Slovenjgradcu ustanovna skupščina mladinske organizacije JNS za slovenj-graški srez. Za skupščino je vladalo med napredno mladino izredno zanimanje, tako da se je proti vsakemu pričakovanju zbralo 150 mladih nacionalistov iz vseh občin sreza in poleg njih še lepo število starejših prijateljev. Skupščina se je spremenila v prisrčno manifestacijo in je na novo utrdila nacionalno misel v našem sre-zu. Iz Ljubljane sta prišla na njo tudi nar. posl. Milan Mravlje in tajnik bano-vinskega odbora OJNS Andrej Uršič, ki sta bila od zborovalcev pozdravljena z velikimi ovacijami. Zborovanje je ob 14. otvorfl predsednik pripravljalnega odbora tov. Vinko Canjko s pozdravom zbrani mladini in gostom. Navdušeni vzkliki so zagrmeli po dvorani, ko je predsedujoči izrazil neomajno zvestobo in vdanost nacionalne mladine mlademu kralju Petru II. Z navdušenjem je bila sprejeta tudi pozdravna brzojavka predsedniku stranke Petru 2ivkoviču. V imenu slovenjgraške sreske in krajevne organizacije JNS je pozdravil skupščino g. Ivan Rojnik, ki je bodril mlade zborovalce k borbenosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti pri delu za veliko jugoslo-vensko misel. Tajnik pripravljanega odbora za sresko organizacijo OJNS tov. Bogdan Pušenjak je poročal o pokretu nacionalne mladine v Sloveniji in še posebej v slovenjgraškem srezu ter podčrtal potrebo podvojenega udejstvovanja nacionalne mladine. Ta mladina se zaveda, da je bodočnost Slovencev samo v Jugoslaviji, ki pa mora biti enako pravična napram vsem delom jugoslovenskega naro- da. Spomnil se je končno ogromnega delat, ki ga je za Jugoslavijo in naš narod izvršil pokojni kralj Aleksander Zedinitelj. V imenu banovinskega odbora OJNS je spregovoril o programatičnih smernicah, nacionalnega mlauinskega pokreta tov. Andrej Uršič. Podčrtal je zlasti one pojave v našem javnem, zlasti političnem, življenju, ki silijo mladino, da aktivno poseže v politično dogajanje. Vsi govori so bili sprejeti z viharnim odobravanjem mladih poslušalcev. Soglasno je bil nato izvoljen prvi odbor sreske mladinske organizacije JNS za slovenj -graški srez. Predsednik je Gustav Kac iz; šmartnega pri Slovenjgradcu, podpredsednika Karlo Kokolj iz Slovenjgradca in Joco Slomšek iz Šoštanja, tajnik Bogdan Pušenjak, blagajnik Hubert Kovač, oba iz Slovenjgradca, odborniki pa so Leopold Ocvirk iz Šmartnega pri Slovenjgradcu, Vilko Prevolnik iz Misurvja, Štefko Lužnic iz Zg. Doliča, Jaro Spičko iz Velenj ter Ignac Smeh, Avgust Marčič in Janez Grabeč iz Slovenjgradca. Revizorja sta Karel Rojnik in Franc Zavašnik iz Slovenjgradca. Novemu predsedniku je mladina priredila tople ovacije. že takoj ob svojem nastopu navdušeno pozdravljen je končno spregovoril nar. posl. Milan Mravlje. Mladi poslušalci so z napetostjo sledili njegovemu tempera^ mentnemu orisu političnega položaja v državi in Sloveniji. Vedno na novo so ga prekinjali z viharnim pritrjevanjem, ko pa je končal, ploskanja in vzklikanja kar ni bilo konec. Ko je končno predsednik tov. Kac zaključil skupščino, so vsi zborovalci še stoje zapeii »Hej Slovani!«, potem pa se zadovoljni in okrepljeni v svojih nazorih začeli polagoma razhajati. General Kostič inšpektor celokupne pešadije Zagreb, 3. novembra, o. Poveljnik savske divizije general VladisLav Kostič je bil ismrnovn za inšpektorja celokupne pešadije naše vojske. Za poveljnika savske divizijske oblasti je bil imenovan general Jovan Antič. Povratek nuncija Pelegrinettija iz Rima Zagreb, 3. novembra. O. Vatikanski nuncij v Beogradu Pelegrinetti se je vrnil iz Rima. Med potjo se je ustavil v Zagrebu in obiskal nadškofa dr. Bauerja, njegovega koadjuitorja dr. Stepinc in se sestal tudi s splitskim škofom dr. Bone-fačičem, djakovskim škofom Akšamovi-čem, senjskim škofom dr. Buričem 4n gr-ško-ikatoliškim škofom dr. Nyaradijem, ki so mu podrobno poročali o škofijski konferenci v Zagrebu in njenih sklepih. Gimnazija v Kolašinu pogorela Kolašfn, 3. nov. p. Davi je v Kolašinu izbruhnil velik požar v poslopju gimnazije. Kljub vsemu prizadevanju meščanov in vojaštva, da bi ogenj pogasili, je ?ajel V6e poslopje. ki je v kratkem pogorelo do tal. V Kollašinu žaJ nimajo gasilcev in je bila oskrba z vodo za !i po oktobrskih svečanostih razkropili na svoje domove v raznih evropskih državah. Skupno se bodo nato vrnili v Ameriko, svojo novo domovino... Aljehin~Euwe 7.5 s 4»5 Amsterdam, 3. nov. u. V ponedeljek je •bila tu odigrana 12. partija med Aljehinom in Eu\ve)em. Aljehin je kot beli otvoril igro z damskim kmetom. Euwe pa je odgovoril z Nknoovičevo obrambo. Euwe- ki je rieki-ral v osini Rpte/i je razvil kmalu nato zelo agresivno igro, vendar je Aljehin krepko odgovarjal in se je partija že po 26. potezah končala rem:s. Stanje po XII. kolu 7.5 : 4.5 za Aljehina. /remenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Depresija na Sredozemskem morju povzroča » lačno vreme z nekoliko dežja nad Sredozemljem in na Balkanskem polotoku. Visoki pritisk iz evropske Rusije se širi čez srednjo Evropo v zahodno in južnozaho.mo Evropo obiajajoč topli ziak nad Sredozemljem. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme z dežjem v zahodnih predelih in v južni polovici. Kosava v Podupav-ju. Toiplota bo nekoliko padla v severnih in zahodnih predelih, drugod se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Nestalno. off>!ačno vreme z nizkimi temperaturami. Dunajska: Po večini oblačno in megleno, v višjih legah jasno. »JUTRO« št. 257. 3 Četrtek, 2. XL 1937. Maši kraji in ljudje Apostol in dobrotnik Spominu nedavno umrlega župnika Antona Medveda V skromni vasici pod vznožjem turjaških gričkov v št. Jurju pri Grosupljem je jesen iztrgala iz srede mirnega prebivalstva _ Slovencem malo znanega in po zuuai joeti W znarnega moža, župnika Antona Medveda. Da pa ni bil ta mož med narodom nepoznan, je pričala ogromna množica, ki ga je spremljala v ponedeljek 25. oktobra na poti do groba, in solze ob pokopu. Govor šolskega upravitelja g. Trobiša je bil ganljiv obris pokojnikovega življenja, katero bi moglo opisat-i le najspretnejše pero. Skrita so ostala pokojnikova dobra dela, kakor jih je znal skriti 6amo on, če se je le dalo. A kar ■vemo njegovi prijatelji, je velika kopica dobrih del. Sam je stradal, da je dajal drugim. Živel je ob jetniški hrani, osobito na slabi župniji, postregel pa je slehernemu revežu. Pokojnik ni bil neznaten človek, kakršnega je kazala zunanjost, bil je velik osobito v spoznavanju človeške duše. Sleherno trohico dobrega je znal poiskati v njej. ji priliti življenjskega soka in pripraviti do mogočnega razcveta, kakor mu je to sijajno uspevalo pri njegovih ljubljenkah cvetlicah. Občevati je znal z vsakomur po njegovo, — pa bil to mogočnež ali berač ali pa tudi najneznatnejši otrok. številni listi, ki jih hranimo njegovi prijatelji, pričajo, da je bivala v njem pesniška duša. Voščil je napisal na stotine. Zemeljskih dobrin ni čislal razen v izjemah, ko je gostil svoje prijatelje. Banjalo-ška in šentjurska, župnija vesta, da je neumorno popravljal v varstvo mu izročena cerkvena in župnijska poslopja, za denar pa ni vpraševal župljanov. Odkod je jemal te ne male zneske, ne bomo zvedeli nikoli. Revežem je pošiljal eelo vrečo žita ^ od svoje bere. jim nakazoval denar po pošti in pokopaval brezplačno. Cez vse je ljubil mladino. ta vir življenja, in jo zbiral okrog sebe. Fantje iz daljnje banjaloške župnije so prihajali k njemu na obisk in če ni bilo za to denarja, jim je on poslal v pismih kar po cel s+otak. Marsikaterega je poročil na svojem domu, ali pa šel ž njim na Brezje. Znani so primeri, da je mladi par poročil, pogostil svate in ga prijazno napodil z besedami: »Pojdi, pojdi!«, če je ženin po svatbi vprašal za račun. Mladini je bil pravi svetovalec, dušni pastir in oče. Marsikateremu je omogočil obstanek in nemalo fantov je on suravil na pravi tii življenja ter napravil vzorne može iz njih. ki so že omahovali pod bremenom življenja. »Ti, pa Ti, ki si fant, da mu ga ni para, pa se ne upaš živetih je bodril fante in mlade može k volji do življenja. Pri takih prilikah ni štedil ne časa, ne denarja. Če ni bil trden, da bo ubogal varovanec njegov svet. ga ni izpustil od sefoe. ali pa ga je spremljal daleč, celo z železnico na njegov dom. dokler ni bil prepričan, da je zrnje padlo na prava tla. Taki primeri so bili številni: Ravnotako se je pogosto dodajalo, da je poglobil zrahljane vezi zakoncev, nad katerimi je obupal že sleherni sorodnik. Ne dež. ne sneg, ne dolga in strma pot ga niso ovirali, da ne bi obiskoval bolnikov, često vsak dan, če je trajala bolezen mesec ali več. Kolikim je svetoval, pomagal in jih sam zdravil, njega samega pa ni nihče tolažil, ne obiskal, niti povedal nam ni, da je bol.m. Postavil nas je pred gotovo dejstvo — smrt. Zato nas je ločitev od njega tembolj prizadela. Sovraštvo Ti je bilo tuj pojm. Razlike med ;iu "imi nisi ooznal. Ljubezen, ena sama ljubezen je bilo Tvoje življenje, ljubezen je dediče ina. ki s: nam jo zapustil. Ne slovenski narod, ne Tvoji župljani Ti ne bodo gradili marmornatega ali granitnega spomenika, da bi 6e oddolžili Tebi, ki si nas ljubil in učil samo dobro. Ostali pa bodo spomeniki, ki si nam jih vsaddl v naša srca. Spomin na Tvoje svečeniško in svetniško poslanstvo nam bodo bodrilo in porok, «ia bomo izpolnjevali Tvojo vzvišeno oporoko: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« Francosko odlikovanje L. M. škerfanca Ljubljana, 3. novembra. V soboto je francoski konzul g. Remž-rand vpričo 20 mož v Francoskem institutu (Narodni dom v Ljubljani) prečita! tale nagovor: Dragi gospod! V veliko veselje ml je, da vam morem danes izročiti od znake akademskega častnika, ki vam jih je podelil g. minister narodne vzgoje francoske republike. Ob tej priliki ml je v radost, da pozdravim v Vas ne samo nadarjenega pianista in zborovodjo, že 8 let profesorja na ljubljanskem konservatoriju, -temveč tudi skladatelja glasbenih del, esejista in umetnostnega kritika, jako čislanega doma kakor v tujini. Tako ste, dragi gospod, dosegli v svoji umetnosti smoter, kakršnega je sam Berlioz določil slednjemu umetniku, vrednemu tega imena: ustvarjanje lastnih umotvorov in pojmljivo tolmačenje tujih del. Pripomniti je namreč treba, da so bili najodličnejši umetniki hkrati izvajalci in izredni kritiki: da ne govorim v glasbi o VVagnerju in Saint-Saensu, naj bo dovolj, če omenim mojstra sodobne francoske muzike, Reynalda Hah-na, prvovrstnega pianista, čigar glasbena poročila v »Figaru« so mojstrovine duše-slovnega pronikania in muzikalne vede. Toda poleg svojih darov kot skladatelj, izvajalec in ocenjevalec imate za nas Francoze še zaslugo, ki se mora pridružiti dru- gim: po Sloveniji ste namreč širili poznavanje noše narodne godbe in veselje do nje. Vi ste med Slovenci eden tistih, ki so znali umeti in ljubiti kar najbolj včerajšnje in današnje francoske godbenike, od Debussyja do Paula Dukasa, od Vin-centa d' Indy do Ravela, Dariusa Milhauda in J. Iberta. Proučevanje njihovih del ste uvedli v ljubljanskem konservatoriju. S sodelovanjem domačih umetnikov ali s tem, da ste olajšali prihod francoskim glasbenikom, ki so dosegli tu tolikšen uspeh, ste prispevali za prireditev koncertov francoske godbe in njeno širitev ste si zagotovili pri radijski oddajni postaji v mestu. Te zasluge, izkazane naši glasbi s požrtvovalnostjo in hvale vredno nesebičnostjo, je tudi hotela vlada Republike do nekod nagraditi s tem, da Vam je podelila odlikovanje, ki ste ga zaslužili že iz toliko drugih razlogov. Delujoč za stvar francoske glasbe, ste obenem delali za stvar francosko-jugoslovenskega prijateljstva in sodelovanja. V Imenu tega prijateljstva in tega sodelovanja, ki naj bo kar se da prisrčno v vseh področjih, Vam iskreno časti tam in izročim palme Akademskega častnika, ki so Vam bile priznane. Nato so vsi navzočni častitall iz srca odr likovancu L. M. škerjancu. Ob čaši razgovora se je družba zadržala še dobro uro v topli dvorani, nakar so se razpršili pod zvezdnato nebo. A. D. Maribor zgradi nov most čez Dravo Maribor, 3. novembra. Naš list je že ponovno poročal o načrtih, ki jih je bila izdelala Splošna stavbna družba na Teznem pri Mariboru za zgraditev novega dravskega mostu, ki naj bi vezal Meljski okraj s Pobrežjem. Tedaj smo omenili, da je bila Splošna stavbna družba celo pripravljena na svoje tveganje graditi ta most, ki bi se do končnega sedanji občinski odbor nadaljeval z akcijo in se je naposled posrečilo sklicati anketo, ki je bila danes dopoldne na mariborskem mestnem magistratu. Izvolili so poseben gradbeni odbor z mestnim predsednikom dr. Juvanom in podpredsednikom velein-dustrijcem g. Hutterjem na čelu. Ta odbor bo skušal zainteresirati tudi banovino in državno upravo za načrt, saj bi bil se- obračuna lahko odplačeval iz zneskov, ki bi jih prinašala do gotovega roka uvedena mostnina. Prejšnji pobreški občinski odbor z zaslužnim županom g. Volkom na čelu je vzel stvar odločno v roke in je zainteresiral za ta načrt vse merodajne činite-Ije, med drugim tudi lastnike tekstilnih tvornic, katerih delavstvo stanuje v velikem številu ob dravskem bregu, je na tem vprašanju tudi zelo prizadeto. Na podlagi tega pripravljalnega dela je danji mariborski državni most, ki je itak prometno preobtežen, z novim mostom precej razbremenjen, obenem pa bi bila dosežena neposredna zveza z državno cesto Ptuj—Maribor V primeru uresničenja tega načrta odpade tudi drugi načrt postavitev novega mostu pri Mariboru, ki bi predstavljal neposredno zvezo z Tržaško cesto. Naloga danes izvoljenega odbora bo, da ta načrt čimprej izvede. Jugoslavija potrebuje svoj tip letala Rezervni letalci vabijo konstruktorje k teknil Zagreb, 2. novembra. Zagrebško združenje rezervnih letalcev je razpisalo s 1- novembrom, ob obletnici ustanovitve združenja, nagradni natečaj za načrt, proračun in za podrobne načrte športno turističnega šolskega letala. S tem natečajem želi združenje omogočiti konstrukterjem v naši državi, da pokažejo svoje sposobnosti, saj se jim tako redko nudi prilika za to, in da postopno pridemo do lastnih tipov letal. Pravico tekmovanja ima vsak konstruktor, ki je naše narodnosti in državljan Jugoslavije. Potrebujemo letalo normalne kategorije z motorjem 80 ali 100 ks. V razmerju s to močjo naj bo njegova največja hitrost nad 180, odnosno nad 225 km na uro, potovalna brzina 150 ali 170 km, hitrost poleta največ 70 ali 75 km, plafon ne izpod 3700 m. radius najmanj 600 km, nosilnost dve osebi. Letalo mora biti eno-krilno, svobodno nosače, krila morajo biti nizka, konstrukcija naj bo les s platnom ali brez njega, pač po zamisli konstruktorja, vsekakor pa najcenejša kon- strukcija. Vse ostale podrobnosti glede zamisli in konstrukcije naj rešijo konstruktorji po lastnih zamisleklh. Poleg podrobnih načrtov in proračuna morajo konstruktorji priložiti seznam in proračun potrebnega gradiva. Natečaj tr?rta do 1. februarja 1938. Vposlati je treba, v zapečateni kuverti pod šifro na naslov: »štab vaizduhoplovstva vojske, Zemun.« Istočasno mora tekmovalec poete ti svoje ime in točen naslov v drugi zapečateni kuverti pod Isto šifro na naslov: Udruže-nje rezervnih avijatičara, Zagreb, Star-čevičev trg 3/III. Določene so naslednje nagrade: 8000 din za naiuspelejlši m: črt, 10.000 din za. odkup načrta in 4000 din za izdelavo vseh podrobnih načrtov, po katerih naj bi se letalo zgradilo. Združenje postane po odkupu lastnik vseh načrtov in skic ter ima edino pravico do zgradbe letala. Združenje si pridiržuje prsrvico, da ne odkupi nobenega poslanega načrta in da odkupi načrt, ki ni bil nagrajen. S kolesom čez škarpo v smrt Mladi kolesar se je pobil in utonil Skofja Loka, 3. novembra Danes ob 9. so pokopali na Stražiškem pokopališču Janeza Porento, posestnikove-gia sina, ki je na tragičen način našel svojo smrt v nedeljo zvečer v Poljanski dolini-V družbi treh bratov Dolenčev iz Stražišča se je odpeljal v Poljansko dolino in se ustavil v Podpulferci pri hišarici Ani Homano-vi, ki ima svoje posestvece tik nad vasjo, ob vojaški cesti. Pri Homanovi so se zadržali fantje do večera, potem pa, ko se je pričela delati noč, so prigovarjali Dolenčevi, da bo treba domov. Dva Dolenčeva mladeniča, Gregor in Peter, sta se odpeljala s kolesi po cesti naprej, dočim se Porenti ni mudilo in ti bil najrajši se malce ostal pri Homanovih, kjer so že prej, popoldne, tudi zaplesali. Slednjič, ko je šla ura na 19., se je le odločil in s tretjim Dolencem sta zasedla kolesi in se odpeljala. Dolenc je vozil naprej, Porenta za njim. A vožnja Po-rente ni bila dolga. Ne da bi bil vozač spredaj opazil, kaj se dogaja zadaj v temi, je zdrknil Porenta s svojim kolesom preko škarpa in treščil dobre tri metre globoko navzdol in se kotalil potem naprej, dokler ni obležal v Brezniškem potoka. Naslednjega dne ob 14. se je vozil 6 kolesom po tamošnji cesti Stanislav Ferdin iz Starega dvora- Slučajno je pogledal v grapo in ostrmel... Že oddaleč je opazil razbito kolo in tujca, ki je ležal v vodi. Poklical je sosede in skupno so polem potegnili nesrečneža iz vode. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v škofjeloško mrtvašnico in odtod naprej v Stražišče na pokop. Domnevajo, da se je Porenta pri padcu onesvestil in potem v vodi utonil. Dobili so ga namreč z obrazom v vodo obrnjenega, preko kolesa je držal nogo. Njegovo nesrečo je zaslutila služkinja Anica Stanovniko-va, ki je v temi slišala padec in še rekla doma, da se je gotovo kak kolesar prekucnil. Janez Porenta je bil 30 let star in je njegova smrt zelo razžalostila vse, ki so ga poznali. Tatvine in prodaja koles na debelo Afera, odkrita na Vačah in v Ljubljani se pojasnjuje Brdo, 1. novembra. V sodne zapore na Brdu so privedli orožniki posestnika Dolinarja iz Gore pri Moravčah. Dolinar je tudi v zvezi z znano tatinsko kolesarsko družbo v Ljubljani in na Vačah. Oblastva so ugotovila, da imajo tatinski kolesarji na vesti več kakor 50 tatvin koles, ki so jih pokradli v raznih krajih Slovenije pa tudi Hrvaške. Dolinar, ki ima v Gori mlin in je izučen mehanik, je prevzemal od Vačanov kolesa. Doma jih je razdiral, posamezne dele je prelakiral in prebarval, nato je sestavljal iz posameznih delov nova vozila. Znan je kot sila spreten mehanik in podjeten človek; pred leti je bil zapleten tudi v znano afero ponarejevalcev denarja. On je že šesti član kolesarske družbe, ki je prišel za zapahe. Dva sta v Ljubljani, tri so spravili v zapore litijskega sodišča, a so jih po končani preiskavi spet izpustili. Iz Moravške doline hodijo ljudje na Vače, kjer imajo na orožniški postaji celo skladišče nakradenih koles. Nekaj so jih orožniki zaplenili, mnogo pa so jih pripeljali potem tudi ljudje sami, da se izognejo sitnostim z oblastvi. Vaški tatinski trgovci so jih dali prav poceni, za 200 do 300 Din si dobil že lepo kolo. Vso tatinsko družbo so odkrili prav slučajno. Pred neko ljubljansko gostilno je ukradel neznanec kolo, ki je bilo naslonjeno na zid. Tatvino so takoj opazili in udrli za tatom. Kolesar se je skušal rešiti, podil je z vso silo; ko je privozil mimo frančiškanske cerkve, je odvrgel kolo in zbežal v cerkev. Tam se je skušal skriti v spovednico, pa je bilo že prepozno. Fanta so aretirali in spoznali v njem Crtanca z Vač. Kmalu nato so aretirali pajdaša Doblekarja, njegovega rojaka. Pravijo pa, da je še več članov kolesarske družbe neizsledenih. Orožniki pridno preiskujejo zadevo dalje. Skladišče ukradenih koles in nato predelanih koles se kopiči, ljudje pa nestrpno pričakujejo, kako se bo cela zadeva pojasnila pred sodiščem. Ljubljana, 3. novembra. S pomočjo ljubljanske policije so orožniki na Vačah prišli na sled Sirokoraz-predeni družibi, ki se je na debelo ukvarjala s krajo in prodajo koles. Tatovi so organizirali četo specialno delavnico, v fa poeamecgrlh delov sestavljati nova, U zabrisali atedove asa seboj. Kakor je preiskava doslej ugotovila, so tatovi spravah na ta načfin pri.dbbljen$h koles nič manj ko 43 v deoair, a kupcev so oružui-ki izsledili 27. Nekateri izmed njih so se sami ukvarjali s to nečedno kupčijo in so kolesa, M so Jih dobivali z Vač, prodajali dalje. Najpodjetnejši v družbi Je bil 27-letni Jože Doblekar, ki je po rodu iz Ho-ste pri Vačah in ki se Je že od mladih nog ukvarjal s tatinskimi pos9L Lani Je Ml Doblekar na dedtu v Ljubljani ki je samo v enem letu nakradel 16 koles. 2 njimi se je vozil potem na Vače, kjer Je kolesa razdiral in prepleskavaJl Preiskava se nadaljuje tudi od strani ljubljanske poiicije. Mladina časti žrtve vojne Ptuj, 3. novembra. Slovenskim vojakom, ki so se udeležili svetovne vojne, so pač še v spominu velika taborišča v Strnišču na. Dravskem polju Tam Je ležalo na tisoče vojakov. Hirali so po bolnišnicah v barakah in mnogi izmed njih so tudi izdihnili. Pokopališče je bilo v gozdu blizu železniške postaje Sv. Lovrenca. Po vojni je taborišče izginilo In tudi pokopališče je bolj in bolj propadalo. Poznavalci sodijo, da leži taim pokopanih okrog tisoč vojgčakov, M so Jih svojci gotovo že pozabili, saj mnogi izmed njih najbrž sploh niso vedeli, da jim j© sin, brat ali oče izdihnil v stmtšld baraki in da počiva tam sredi gozda. Po prevratu Je pokopališče bolj in bo?J propadalo in Je danes zanemarjeno. Nikogar ni, ki bi se brigal za vzdrževanje. Vendar smo ramo na praznik Vseh svetih doživeli lep dokaz, da ima današnja mladina srce za žrtve velike vojne. Množica mladine se je na praznik podala z baklami iz Ptuja na zapuščeno pokopališče. V počaščenje neznanih vojakov Je mladina položila vence na grobove, kolikor se še poznajo. In prižgali so okoli 800 svečk. Pokopališče je na mah dobilo drugačno lice, slika je bila presenetljivo lepa. Prebivalstvo Ptuja in okolice Je z zadoščenjem vzelo na znanje to lepo ravnanje mladine. Pričakujemo zdaj, da bodo oblastva storila svoje. Najbolje bo pač, ako se ostanki pokojnih preneso iz zapuščenega pokopališča na mestno pokopališče, kjer naj bi se po zgledu Maribora in drugih mest uredila skupna grobnica, na veliki ka-meniti plošči pa naj bi stala imena mrtvih voj altov, v kolikor so ugotovljena. Žalostna usoda dveh otrok Maribor, 3. novembra, V Zgornji Sv. iui »c ua domačem skednju 6-letni Stanko Nedog in njegov 9-mesečni bratec Joako. Otroka sta se valila po senu, a nenadno sta padla skozi odprtino na kamenita tla, ter oba obležala v mlaki krvi. Ker ju dolgo ni bilo, so ju domači iskali in ju naposled našli negibna in nezavestna. Na pomoč poklicani zdravnik Jašku ni mogel več pomagati, kajti dete je bilo že mrtvo, a Stanka so morali hudo poškodovanega v brezupnem stanju prepeljati v mariborsko bolnišnico. Spet rešitev v zadnjem trenutka Celje, 3. novembra. V ponedeljski izdaji srno poročali o srečni rešitvi avtobusa na železniškem prelazu na Mariborski cesti, kjer je manjkalo v nedeljo ob 16.25 za las, da se ni zgodila katastrofa. Na prelazu niso spustili zapornice, ko je privozila iz Celja lokomotiva. Ko je privozil avtobus iz mesta do prelaza, je švignila tik pred njim lokomotiva čez prelaz. Ta brazvestnost pa ni ostala osamljena, kajti v torek ob 15.30 je bdi omenjeni železniški prelaz pezorišče sličnega dogodka. V omenjenem času je vozil po Mariborski cesti iz Celja v Gaberje tovorni avtomobil, tik za njim pa dvovprežni voz. Ko je vozil avtomobil čez prelaz, so se začele zapornice spuščati, v tem pa se je že bližal osebni vlak, ki prihaja v Celje ob 15.35. šofer je hitro pognal avtomobil proti zapornici. Avtomobil je zapornico k sreči dvignil in zdrknil čez progo. Tudi voznik, ki je vozil tik za avtomobilom, je pognal konja in ušel z vozom čez prelaz. V tem hipu pa je že zdrdral osebni vlak čez prelaz. Strojevodja je bil sicer opazil nevarnost in začel za virati, a bi ne bil več mogel preprečiti katastrofe, če bi avtomobil po srečnem naključju ne bil dvignil zapornice, tako da sta se mogli obe vozili v zadnjem hipu rešiti. Seveda so očividci v tem primeru dajali duška svojemu ogorčenju nad dejstvom, da se s tako nezaslišano prakso pri spuščanju zapornic ogražajo ljudije in vozila. V nasprotju s to prakso pa se često dogaja, da spuščajo zapornice celo 10 do 15 minut pred prihodom vlaka, s čemer se po nepotrebnem ovira promet pešcev in vozil, železniška uprava bo gotovo ukrenila vse potrebno, d«; se uvede na izredno prometnem železniškem prelazu na Mariborski cesti red . žrtev razmer Pišejo nam: V uradnih prostorih nekega ljubljanskega denarnega zavoda se je včeraj pripetil vsega obžalovanja vreden dogodek. Kakor običajno je prišla v službo zgodaj zjutraj ena izmed marljivih uradnic in se z vso vnemo zatopila v svoje težko in odgovorno delo. Proti deveti uri pa je naenkrat dvignila glavo od dela. začela govoriti reči brez vsake zveze, se smejati na vse grlo in kazati druge znake duševne bolezni. To-varišice so se zavzele za nesrečnico in ko je po triurnem čakanju le prišel uradni zdravnik, je bila sirota prepeljana v državno bolnico na oddelek za duševno bolne. Uradnike, zaposlene v istem zavodu ta pretre-sujoči dogodek nikakor ni iznenadil, saj je spričo nezdravih in neznosnih razmer na tem zavodu sploh izreden čudež, da se »lični primeri češče ne dogajajo. Dan pred tem dogodkom je del uradništva delal nepretrgoma od 6. zjutraj do pol 3. popoldne. Delo tega zavoda je skrajno naporno, saj se uradništvo ukvarja s samimi št©- NEM0C0CU (oda z BorvBom prepirali K'V>V-) M0C0CUE/ vilicami in je zflasti prvi teden v mesecu z delom preobloženo. Toda vsa preobremenjenost bi se z lahkoto prenesla, ako bi bile razmere v uradu nekoliko znosnejše. Neprestano priga-njanje, grožnje in neznosni pritisk mora spraviti najjačjega človeka ob živce. Šefi oddelkov imajo dolžnost zapisovati si vsako najmanjšo napako v internem poslovanju in pri izvestnem številu »pik« se dotič-niku zmanjša vsakoletna bilančna nagrada, ki je odvisna od službene ocene. Za kolikor se komu tako zmanjša nagrada, za toliko več je pripade na ravnatelja in šefe oddelkov... Kako ogromne svote dosegajo nagrade vrhovnega šefa tega zavoda, je splošno znano. Razmere na tem zavodu kri-če po temeljiti remeduril Praznik Jožeta K@kla Na dan Vseh svetnikov, kadar na grobovih blestijo križan teme, obhaja svoj jubilej stara prleška korenina in zvest nacionalen borec izpod Boča, gospod Joža Kold, šolski upravitelj v pokoju iz Stude-nie pri Poljčanah. Slavljenec obhaja 70- letnico. Se zdrav in mladostno čil uživa svoj zasluženi pokoj, zmeraj razpoložen za zdravo šalo in lepo pesem. Daleč je znan Koklov humor in njegov krepki stisk roke. Vedno dovzeten za vse, kar je lepo, dobro razumevajoč svojo okolico in poln takta nasproti bližnjemu, nima sovražnika v svetu. V spominu so nam še težki časi svetovne vojne in še od prej, kadar ni bilo lahko ostati zvest idealom in biti krepek značaj. On je zmeraj neustrašljivo branil interese svojih rojakov, kjer je le mogel. Je redko dober človek in rojen vzgojitelj. Pozna in ljubi ga več generacij in vsi mu želijo, da ostane tako zdrav in čil še mnogo, mnogo let. K 70-letnici srčno čestitamo! Gregorčič po radiu v esperantis Danes zvečer od 22.15 do 2315. ure, bo oddajal Radio Ljubljana >Simon Gregorčičevo uro< v esperantskem jeziku, ki jo je pripravil Klub esperantistov v Ljubljani skupno z pevskim odsekom godtenega društva »Sloge«. Spored je sledeči: 1) Naša zvezda, 2) Simon Gregorčič, predavanje, 3) Pogled v nedolžno oko, 4) Življenje ni praznik, 5) Nazaj v planinski raj. 6) Človeka nikar, 7) Izgubljeni cvet, 8) Domovini, 9) Njega ni! Cela ura je v esperantskem jeziku s sodelovanjem članov Kluba esperantistov v Ljubljani. Pesmi se bodo pele po prevodu prof. Modrijana. Pojasnila k posameznim točkam bo podajal g. Mizerit Deziderij. Vse esperantske oddaje, pripravljene do sedaj od Kluba ečperantistov Ljubljani, so vzbudile v tu- in inozemstvu izredno zanimanje za našo literaturo, pesnike' in pisatelje in za naše tujsko-prometne kraje. Zato bo Klub esperantistov nadaljeval z espe-rantskimi oddajami tudi v bodoče, da s tem še bolj poglobi zanimanje za naš narod Opozarjamo javnost na zgornjo odda.io, ker se nudi s tem prilika poslušati naše pesmi v lapem meiodioznem esperantskem jeziku. Kdor v Ljubljani nima prilike poslušati to oddajo doma, se lahko udeleži družabnega sestanka v Klubu esperantistov, Cankarjevo nabrežje 7, kjer bo na razpolago radio aparat. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za mednarodni jezik esperanto, posebno pa samouki in drugi esperantisti- Obsojena zaradi umora posestnika Eojsa M?ribor. 3. novembra. Kakor smo že v nedeljo poročali, se je pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila velika kazenska razprava proti 28-letnemu posestniku Antonu Horvatu iz Podvinca, 25-lctne-mu posestnikovemu sinu Simonu Bezjaku iz Kicarja, 38-letni posestnici in gostilni-čarki Tereziji Kovačec ter 21-letni posestniški hčeri Rozaliji Kovačec.Obtoženi so bili, da so 15. m-arca v vasi Spodnjem Ve-lovlaku pri Dornavi na Dravskem polju zaklali posestnika Jožeta Rojsa. Razprava se je pričela že v soboto, a je bila v svrho zaslišanja drugih prič preložena na danes ob 10 Tudi današnja razprava je bila tajna, a ob 12.30 je predsednik senata dr. Tura-to razglasil sodbo. Anton Horvat je obsojen na 10 let robije, Simon Bezjak na li) let m 5 mesecev robije, oba tudi na plačilo 2268 din. Posestnica Terezija Kovačec in Rozalija Kovačec sta bili oproščeni vsake krivde ia kazni. JUTRO« If. 157 4 Ccfrtefe i XI. 1937. Domače vesti • Svečana promocija Nikole Tesle na Sorboni v Parizu. Naš slavni rojak Nikola Tesla bo 6. t. m. deležen najvišje časti, ki jo more Francija podeliti kakemu znanstveniku. Tega dne bo na svečan način prornoviran za častnega doktorja pariške univerze. Slavnostni seji bo predsedoval sam predsednik francoske republike, o delu in zaslugah, slavij enca pa bo predaval dekan filozofske fakultete pariške univerze. Diplomo bo izročil predsednik francoske republike našemu poslaniku v Parizu, ker se Nikola Tesla sam ne more udeležiti proslave, častni doktorat Sorbone se podeli na leto samo enkrat in to samo znanstvenikom največjega imena in največjih zaslug. Od naših znanstvenikov je bil deležen te redke časti doslej samo pokojni veliki učenjak dr. Jovan Cvijič. Samo še danes ELISE BOCK konzultacije o pravilni negi kože. Prijave v PAEFUMEK1JI »VENUS«. Cene Bock preparatov globoko znižane! * Obisk • ustanovitelja ameriško-jugoslo venske legije. V Zagreb je prispel Tomo Blažina, ki je doma iz Hrvatskega Zagorja. Blažina se je pred 33 leti izselil iz Zlatarja v Severno Ameriko in med svetovno vojno je ustanovil ameriško-jugo-slovensko legijo, ki se je udejstvovaJa med vojno na raznih frontah. Tudi ustanovitelj sam je bil hraber legionar. Sedež legije je zdaj v Chicagu. Ustanovitelj legije Blažina je že obiskal Beograd, iz Zagreba pa bo odpotoval v svoje domače kraje. * Proslave Vuka Karadžiča. Slovesne proslave 150-letnice rojstva Vuka Karadžiča bodo 6., 7. in 8. t. m. v Beogradu. Loz-nici in v Vukovem rojstnem kraju Tršiču. Glavni odbor za proslave dovršuje zdaj zadnje priprave. Začetek slavnosti bo v soboto zvečer v Beogradu v narodnem gledališču. V nedeljo dopoldne bo bogoslužje v cerkvi Aleksandra Nevskega, popoldne pa bo slovesna izročitev Vukovega spomenika beograjski občini. Po izročitvi spomenika bo v Kolarčevi univerzi slavnostna akademija. Tretji dan proslave bodo najprej v Loznici posvetili Vukov dom kulture, popoldne pa bo slavnostna prireditev v Tršiču. Pri proslavah sodeluje tudi Sokolska zveza, ki je že razposlala vsem svojim organizacijam potrebna navodila. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. reg. tw. 1503 1936 * Z banske upra^. V petek, dne 5. t. m. ban dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, kar je službeno odsoten. * Službeni list dravske banovine od 3. t- m. ima naslednjo vsebino: Uredba o razporeditvi krajev ali šol, na katere se nanašaj© pogoji, predpisani v prvem odstavku § 1GL zakona e ljudskih šolah. Uredba o tr-goviaskih obratih velikega obsega. Pravilnik o strokovnem odboru za gozdne proizvode pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Preosnova banskega sanitetnega svata dravske banovine. Spremembe v sta-ležu državnih in tanovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. * Razpust akademskega agrar. kluba >Nji-ve«. Banska uprava je razpustila klub zaradi prekoračenja delokroga in ravnanja zoper državni red in zapečatila klubove prostora. * Smrt blage žene. V visoki starosti 81 let je umrla v Vipavi popularna Sevro-va, mama, ki je bila čislana po vsej Vipavski dolini. * Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DAR-JIOL. Ogl. reg. S. Br. 15244/13.' VII. 1936. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mdhko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Znanilce za Balkansko zvem Ljubljana, 3. novembra. Naša poštna uprava je izdala te dni že dalje časa napovedane znamke v spomin na ustanovitev balkanske zveze. Izšli sta dve vrednoti po tri in štiri dinarje, pr%'a v zeleni, druga pa v sinji barvi. Črtež znamk je zelo preprost. V podol-gastem polju, ki ima zgoraj napis Jugoslavija, pri* nižji vrednoti v cirilici, pri višji pa v latinici, spodaj napis »Entente Bal-Jcanique«, v desnem spodnjem kotu pa nominalno vrednost, so drug za drugim grbi vseh štirih članic Balkansike zveze, in sicer po vrsti Jugoslavije, Grčije Rumuni-je in Turčije. Naklada znaša ori nižji vrednoti 300.000, pri vi^ji pa 250.000. Znamke se prodajajo brez pribifka in bodo ostale v veljavi dokler ne bodo porabljene. Glede izdelave lahko rečemo, da ni prav slaba, vsaj tiskarsko tehnično ne. Spet se nam potrjuje naša ugotovitev, da stroji naše markarnice niso bili slabi, pač pa se niso razumeli na izdelovanje znamk tisti, ki so jim bili ti stroji pove^eni. Kakšna je na primer razlika med znamkami za Teslov jubilej ali za prvi dve seriji naše zimske pomoči in to serijo, pa so bile vendar vse te znamke izdelane na istih strodh. Glede risarske razporeditve naj ugotovimo, da so tudi črke na naših novih znamkah postne boljše kakor simo jih bili vajeni prej (na primer pri seriji za obletnico marsejskega atentata!). Rešiti vprašanje razporeditve vseh štirih grbov na takšni majhni rdoskvi ni bilo lahko, vendar pa ga je slikar še precej posrečeno rešil. Format znamk je 35X25 mm, slike same pa 30X20 mm. Zobčanje ni prvovrstno, pač pa sta zelo dobra papir in gumiran;e. Enake znamke bodo izdale tudi druge članice Balkanske zveze. Znamke so prav za prav samo ponovitev serije za Malo an-tanto, kjer sta enaki seriji izdali tudi Češkoslovaška in Rumuniia. Drugače moramo pa ponoviti staro pritožbo. V Beogradu so se znamke prodajale že pred tednom dni, k nam pa so prišle šele danes. Čemu ta dvojna mera, ki je v škodo našim filatelistom in finančnemu efektu prodaje. Ali imo morda mi narod druge vrste? * Razburljiv dogodek v jetnišnici sodi-| Sfca v PečL Iz zaporov okrožnega sodišča v Peči je skušalo uteči 13 nevarnih zločincev, a so beg preprečili jetniki, ki so bili obsojeni na male kazni ali pa so v preiskovalnem zaporu. V zaporih okrožnega sodišča v Peči je bilo 45 jetnikov. Med njimi je precej takih, ki go bili obsojeni zaradi razbojatev na 10 do 20 let in čakajo, da jih odvedejo v kako kaznilnico. Vse te jetnike pa stražita samo dva paznika in je eden povrh še po ves dan zaposlen na sodišču. Ko je paznik Pajič odprl vrata velike sobe, da bi nekega jetnika odvedel ven, je planilo nanj vseh 13 jetnikov. Skušali so ga potegniti v celico, paznik pa še je obupno branil in klical na pomoč. Njegove klice so slišali jetniki, sami mirni Črnogorci, ki so bili zaprti v drugi veliki celici. Radi bi pazniku pomagali, a niso mogli ven. Ko so vlomili vrata, so razbojniki že plezali na visoko obzidje okrog dvorišča, paznik pa je ležal na tleh. Trije begunci so obzidje preskočili, ostale pa so še na dvorišču polovili Črnogorci ter jih spravili na varno. Beg preko albanske meje so beguncem preprečili orožniki; enega ubežnika so ustrelili, drugega ranili, tretji pa se je sam predal. * Velik požar v Kolašinu. Malo črnogorsko mesto Kolašin je doživelo v kratki dobi dva velika požara. Spomladi je ponoči zgorelo nekaj hiš v sredini mesta, zdaj pa je ponoči izbruhnil ogenj v poslopju osnovne šole, kjer je začasno nameščena gimnazija. Veliko trinadstropno poslopje je zgorelo do tal, velika nevarnost pa je pretila tudi okolici. Požrtvovalno delo prebivalstva in vojaštva je ogenj lokaliziralo ter rešilo mesto katastrofe. Povzročena škoda presega milijon dinarjev. * Nova atrakcija za turiste v Italiji. V San Remu, v biseru italijanske riviere, bodo 23. t. m. otvorili ob morju moderno streli?če, ki spada med najmodernejše take ustanove v vsej Evropi. Po otvoritvi bodo več dni strelske tekme, za katere so razpisane nagrade v skupnem iznosu 350 tisoč lir. Svojo udeležbo pri teh tekmah so že prijavili strelci iz raznih držav. V dneh strelskih tekem bodo turisti deležni raznih ugodnosti, obiskovalcem strelišča na čast pa se bodo vršile razne prireditve. * Polovična voznina v Beograd je dovoljena obiskovalcem prve razstave strokovnega in periodičnega tiska, ki bo od 1. do 5. decembra. Popust bo veljal za odhod od 29. novembra do 5. decembra in za vrnitev od 1. do 7. decembra. Iz L;nM;ai?e u— Desetletnica smrti ge. Milene Žerja-vove. Včeraj je mimik) 10 let, odkar je za-tisnila svoje blage oči ga. Milena Zerjavova, soproga nacionalnega voditelja dr. Gregorja Žerjava. Žalostna novica je odjeknila po vsej naši domovini. Izgubili smo vzorno Slovenko in Jugoclovenko, ljubečo družico možu, najboljšo mater svojim otrokom. Čeprav je bila vsa vdana le sreči svoje rodbine, js veniar z visokim umevanjem poklica žene in matere posvečala svoje moči tudi javnemu delu ter si je pridobila tako lepe zasluge v naših narodnih socia;n:h in prosvetnih organizacijah, da njeio ime ue bo nikoii pozabljeno v zgodovini našega nacionalnega pokreta novejše dobe. Gospa Milena, ki ji je ibilo usojeno komaj 38 "let življenja, je bila iz ugledne postojnske družine Lavren-oičevih, v katero je že nekajkrat usodno posegla Rmrt. Svoji zvesti družici je že po poldrugem letu sledil v večnost naš nepozabni voditelj dr. Gregor Žerjav. Zdaj počivata pri Sv. Križu v skupni grobnici, ki .jo krasi mogočen, lep spomenik. DR. ŠAVNIK zopet redno ord infra u— Inšpektor orožniškega Poveljstva v Ljubljani. Zaradi inšpekcije dravskaga žan-darmerijskega polka je prispel v Ljubljano inšpektor komande žandarmerije, g- brigad-ni general Milutin Stefanovič. u— Z univerze. Novoimenovani privatni docent za zgodovino novega veka, g. dr. Franc Z\vitter bo imel v petek 5. t. m. ob 12. v univerzitetni zbornici nastopno predavanje o tčmi »Sociologija in zgodovina«. u— Kulturni javnosti! Društvo glasbene akademije opozarja vse prijatelje resnične glasbene umetnosti na koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, ki bo jutri zvečer v frančiškanski dvorani. Naši domači umetniki, priznani virtuozi gg. procesorji L. Pieifer (I. violina), F- Stanič (II. violina), V. šuišteršič (viola) in G. MiiJler (čelo), bodo predvajali skladbe Ravela, Haydna iD DvoFaka, ki predstavljajo bisere svetovne kvartetne literature, odlični izvajalci pa so nam zanesljiv garant za dovr.šeno izvedbo bogatega sporeda. Vstopnice so v prodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pasaži. Ietotam sa sprejemajo tudi abonenti in člani za »Društvo glasbena akademijo«. u— Glasbena razstava. ki nam bo prikazala delo Antona Foersterja in njegovo dobo, otvori proslavo lOOletnice rojstva pre-zaslužnega slovenskega skladatelja Antona Foarsterja. Razstava bo otvorjena v nedeljo 7. t. m. ob 11. v mali filharmonični dvorani. Na tej razstavi bomo videli polno obrazov fotografij bolj ali mani znanih ljudi, ki so se takrat udejstvovali v pevskem in glasbenem življenju, Foereterjeva dela, njegove vrstnike itd. Kako j a bil Foerster plo-dovit na polju cerkvene glasbe, pa se bomo lahko prepričali tudi iz skladb, ki se izvajajo zvečer ob pol 18. prav tako v nedeljo na cerkvenem koncartn ▼ ljubljanski stojnici. Spored tega koncerta Je naslednji: naj-prvo zaigra skladatelj Preanrl evoj »Prelu-dij« in »Fugo« v ee—duru, nato za«pojo 3 ljubljanski zbori pod vodstvom prof. Tom-ca 3 stavke Foersterjev3 »Slovenske maše v čast sv. Ceciliji«. Nastopi zbor cerkve sv. Jožefa ter zapoje: »Zaupno glej prihajamo«, >Slava nebes kraljici« in »Prisrčno nam bodi pozdravljena«. Vodi Anton Lavrič. Zbor cerkve sv- Cirila in Matoda pod vodstvom g. Puša zapoje Foersterjeva očitanja. Regina coeli in himno »v. Cirilu in Metodu. Znani naš orglavec, skladatelj Tome zaigra uvod in fugo na temo* Ita missa est«, nato nastopi zbor ljubljanske stolnice pod vodstvom dr. Kimovca tar zapoje ofertorij in graduaL, nato pa čredo iz maše »Quilisma«. Zopet sede k orglam mons. Stanko Premi in zaigra Hladnikove »Meditacije«. Sklepno točko koncerta izvedejo zopet vsi trije zbori skupaj ter zapojo »Ava Marija« iz »Gorenjskega slavčka«, zbor »V zakramentu« in »Hvalnico«, skupni zbor vodi prof. Matija Tome. Vstopnice: sedeži po 8 din. stojišča po 4 in 2 din se dobe v knjigarni Glasben" Matice. Hkrati pa opozarjamo tudi na koncert Pevske zveze, ki bo v ponadeliek o. t. m- ob 20 v unionski dvoran. Pod sodstvom proi. Baiuka bo nastopilo 50 članov moškega in 300 članov mešanega ziora. Tudi za ta koncert ?e vstopnice že debo v knjigarn' Glasben? Matice. u— Ljubljanska radijska postaja bo posvetila veeei drevi od 20. do 21. proslavi 70 letnice skladatelja Petra Jereba. Sekstet »Mladost« bo pel njegove izbrane pesmi, o življenju in glajabenem delu jubilanta bo pa uvodoma govoril skladatelj Zorko Prelovec. u— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani ima drevi ob 20. članski sestanek v društvenem prostoru pri »Sokolu«, Ljubljana, Pred škofijo 18/1. Na sporedu je aktualno predavanje g. V. Iskre o Koroški in važna sporočila. u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V soboto 6. t. m. ob 20. bo predaval g. dr. Fran Skabeme o temi »Črtice s kongresa medmajrodne zvaze odvetnikov v Parizu«. Predavanje bo v salonu restavracije Slamič. u— Akademski klub viteškega kralja Ze-diuitelja — Edinstvo: Drevi ob 20. v klu-bovih prostorih plenum izvršnega članstva. Dnevni red z ozirom na predstoječi občni zbor zelo važen. — Odbor. u— Predavanje Jadranske straže, ki je bilo javljeno za danes ob 20. uri v prostorih »Sloge«, je iz nepredvidenih tehničnih ovir preloženo na dan 25. t. m. ob istain času is to ta m. Odbor. u— Slovensko zdravniško društvo priredi 54. znanstveni sestanek 5. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani- Pradaval bo asistent dr. Henrik Heferle o kliničnem pomenu in osnovnih pojmih elektrokardiosrraf:je. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! DANES ZVEČER OB 20. URI PLESNA VAJA SLUSATELJEV ABITUR. TEČAJA Trgovski dom Buffet Jenko u— JNAD »Jadran« poziva vse svoje čša-ne, predvsem pa novince, da se udeleže članskega sestanka in pa predavanja, ki bo jutri 5. t. m- v društveni čitalnici v areni { Narodnega doma ob 20. Pred sestankom to predavanje univ. prof. dr. Vebra o temi: Filozofski temelji nacionalizma. Sestanek in predavanje je za vsa člane strogo obvezno. — Odbor. u— JNAD »Jadran«, ženska sekcija ima danes ob 14. strogo obvezan članski sestanek. — Načelnica. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo v kemični predavalnici realke važen Članski sestanek. Na dnevnem redu društvene zadeve, poročilo o zveznem kongresu. Člani in prijatelji, udeležite se gotovo sestanka. Primorski akademiki vabijo na VIL družabni večer v Trgovskem domu 6. nov. 1937* o— Izroptma baraka. V barak! v Bezeo-škovi ulici, kn je tot Ive na Romiha, so vdrli drzni zlikovci ter odnesli vse, kar se jim je zdelo količkaj vrednega: posteljnino, jestvine, cigarete in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1000 dinarjev. Na kraju vloma so zlikovci pustili sekiro, s pomočjo katere so prišli v notranjost barake. Iz Celja u— Letošnji »Slovanski večer« JNAD Jadrana bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II v soboto, 15. januarja na Taboru. Jadran prosi vsa društva, naj upoštevajo ta datum pri ev. svojih prireditvah. u— Iz pisarne sekcije ugostiteljskih nameščencev smo prejeli daljši dopis, iz katerega posnemamo: V Ljubljani imamo podjetje, katero leto za letom povečuje svoj obrat. Pozdravljamo vsak napredek podjetja, ki je posledica umnaga gospodarstva in podjetnosti. Ne moremo pa p^d-avljati pod jetnosti, da se uslužbencem, ki v interesu podjetja delajo noč in dan, odvzema ono, kar so po človeških pravicah zaslužili. Primer, ki se je dogodil pred dnevi, ne sme ostati prikrit javnosti. Odpuščen uslužbenec je vložil proti podjetju tožbo zaradi izplačila zaslužka za svoje delo- Podjetje se brani izplačati borno plačo, a istočasno je pred ložilo vsem uslužbencem v podpis pogodbo, s katero se uslužbenci odpovedujejo dosedanji neprejeti plači, kakor tudi plači v bodočnosti. Kdor se protivi podpisati, mora v 14 dneh zapustiti službo. Zima je tu, družinski očetje s strahom gledajo, od česar bo živela družina. Ali naj se borba za zaščito slovenskega delavstva vleče v neskončnost in naj na svoji poti pobira žrtve neusmiljenosti* O tem obveščamo javnost, da je to v 20. stoletju še mogoče in to v kulturnem središču Slovenija. Prepričani smo. da se bodo te razmere popravile, da nam ne bo treba še posebej označiti podjetja. u— JNAD Jadran. Drevi točno ob 20. redna seja centralnega odbora. Tajnik I. u— Tečaj, ki ga naibolj potrebujemo. Prejeli smo: Dandanes je vse polno tečajev za diijake ter o rstde iz angJešl-ega, francoskega, ruškega, italijanskega ter nemškega jezika, a na eden jezik se nikdo ne spomni: to je na srbohrvaščii-o. D:ievno čitamo v »Malih oglrsih«, da iščejo ko-respondenti. ki perfektno obvladajo srbščino, a res izvežbanih. jezika zmožnih moči je bore malo. Umestno bi bilo, da hi knko društvo, ali kak zasebnik proti 7merni mesečnim otvoril za na« najbolj potrebi.j tečaj srfohrvaščine. — Več učenja željnih uradoic. u— Nesreče na kolodvoru brez konca in kraja. Včeraj so pripeljali na kirurški od-delak zavirača državnih železnic Ix>.jzeta Dolinarja. Na gorenjskem kolodvoru je skušal sklopiti dva voza. pa sta tako nenadoma trčila drug ob drugega, da sta mu odbijača zajela i a poškodovala levo roko. e— Upokojeno nčiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 6. t. m. ob 16. v posebni sobi uradniške zadruge v Celju. e— O Holandiji in letošnjem skavtskem jamboreeju bo predaval holandski novinar g. Bagehus iz Rotterdama danes ob 14. v risalnici deške meščanske šole v Celju. Zanimivo predavanje bo spremljalo 110 lepih skioptičnih slik. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 9. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlago vi ulici. e— Železniški upokojenci, stanujoči v celjskem okolišu, se opozarjajo, da se bodo po 10. novembru vpošiljale legitimacije v podaljšanje za leto 1938. Natančna navodila so razglašena pri postajni blagajni na celjskem kolodvoru. e— Umrla je v torek ob 13. po kratkem trpljenju v starosti 62 let gdč. Fani Lebi-čeva dolgoletna restavraterka v hotelu »Belem volu« na Kralja Petra cesti. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. V torek je umrl v celjski bolnišnici v starosti 65 let poštni poduradnik v p. in bivši član mestnega sveta g. Franc Kuret iz Celja, oče prof Nika Kureta v Ljubljani. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Nasilen vasovalec. Ko je 21-letni kovaški pomočnik Franc Marko iz Vitanja vasoval v ponedeljek zvečer pri nekem dekletu, je stopil k njemu orožnik. Marko je postal nasilen in je hotel orožnika napasti. Orožnik je bil prisiljen rabiti orožje ter je udaril Marka s puškinim kopitom po glavi in mu z bajonetom prebodel desno nogo. Težko ranjenega Marka so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Srečke za TI. razred državne loterije so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Rok za obnovitev srečk poteče 13. t. m. h Marifjora a— Prva operetna predsta\'a v tekoči cjle-dalinki sezoni bo v soboto 6. t. m. Po desetletnem prestanku se vprizori krasna Ber-te:eva opereta »Pri treh mladenkah«, ki jo prepaja divna Schubertova glasba. Muzi-kalno vodstvo je v Hcrzogovih, režisersiko pa v Rasbertjerievih rokah. Glavno vlogo Hannerl igra in poie Igličeva, Schuberta pa Sancin. Nastopa sikoro ves ansambl. Insce-nacija je nova, delnma tudi kostumi. a—Podružnica SPD v Mariboru je po odloku finančnega ministra oproščena plačevanja pridobnine za hotelske posle, ki j'h vrši v svojih planinskih domovih, dokler bo podružnica delovala v duhu svojih današnjih pravil. a— Protiplinska razstava. Včeraj ob 20.25 je prispela iz Pesnice v Maribor mobilna protiplinska razstava, ki je zbudila v Mariboru precej zanimanja. Ogledali so si jo predvsem absolventi samarijanskih tečajev, gasilci, re:evalci, pa tudi ostalo prebivalstvo v velikem .številu. Razstava, ki prikazuje na nazoren način uspešno obrambo pred zračnimi napadi, ostane v Mariboru do 9. t. m. a— Ne ve. kaj ga je zmotilo. Poročali smo o požaru pri gostilničarju Grašiču v Bohovi in aretaciji Franca Lubanjska, ki so ga v sredo po zaključnem zasliševanju izročili v zapore okrožnega sodišča. Pri zasliševanju je Lubanjšok, ki je ves čas jokal ' in ihtel, priznal, da je zažgal gospodarska poslopja pri posestnikih Ivanu Baržiču v Razvanju, pri Jožefu Hajdinu v Razvanju, pri Mirku Kmetiču v Razvanju, pri Štefanu Drageliču v Razvanju, pri gostilničarju Konradu Puklu v Razvanju in končno pri svoji babici Ani Lubanjškovi, stanujoči v Razvanju štev. 2, pri kateri je Lubanjšek stanoval, tako da je zažgal celo lastno hišo in siccr je bilo to že leta 1934. Seveda je priznal tudi požig v Bohovi. Ko so ga včeraj vprašali, zakaj je zažigal, je dejal, da je bi! vinjen, da ga je potem naenkrat pričela boleti glava in da prav za prav ne ve, kaj ga je premotilo, da je zažgal navedenih sedem gospodarskih poslopij. Značilno pa je tudi, da je Lubanjšek pri vseh požarih, ki so bili pretežno v noči od sobote na ne-Ijo, tudi sam pomagal gasiti. V teku zasliševanja se je pokazalo, da je Lubanjšek velik plašljivec in da je ravnal v vinjenem stanju. a— Obsojena vlomilca. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 23-let-nega .mlinarsikega pomočnika Rudolfa Stajnka na 2 leti strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 55-letnega delavca Tomaža Zorjana pa na 4 leta robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let, ker sta letos v februarju v okolici Ljutomera izvršila 5 vlomov v vinske kleti ter odnesla skupno za 4000 dinarjev vina, žganja in sadjevca. a— Na delovnem trgu. Borza dela išče kuharja, dve restavracijski kuharici, 1 natakarico in 1 frizerko. a— Za 4 litre petroleja 3600 dinarjev! Marija R. je vtihotapila preko avstrijske meje pri Sv. Treh kraljih štiri litre petroleja. Imela pa je pri tem smolo in so jo obmejni organi zasačili. Sedaj je bila kaznovana na 3600 din globe ali 30 dni zapora. Nastopila je zaporno kazen, ker ni zmog!a globe. Doma pa joče šest otroči-čev... a— Elektrifikacija Rošpoha. Urbana in Vnlfcetla. Te dni se je vršil v Osetovi gostilni na Griču sestanek zainteresiranih posestnikov, na katerem so sklenili, da se v svrho elektrifikacije Rojpoha. Urbana in Volfcetha odpošlje primerno vlogo na ban-sko upravo, občino Kamnico, mestno elek-triono podjetje in elektrarno Falo, v kateri zahtevajo, da se elektrifikqacija čimprej izvede. Iz Trbovelf t— Živilski trg v Trbovljah. Dva praznika in dober plačilni dan rudarjev so dali sobotnemu tržnemu dnevu izredno živo sliko. Trg je bil odlično založen z vsemi potrebščinami. Predvsem je bi'o mnogo domačega in hrvaškeca zelja, ki se je pocenilo na 0.80 do 1 din kg. Savinjčani so pripeljali več vozov krompirja in g* prodpjali po 24 din mernik (28 do 30 kg). Tudi okoliška in savinjska reoa (mernik 10 din") je J šla vsa v d^nar. čeprav je bPo na vo- i zove. Zelenjave in sadja je bjlo v izobilju po neizpremenjenih cenah. Jajca so se po- i iN D - MBMSJi V il»f3i Veliki pustolovski film po romanu Jack Londona UPOR NA LADJI ELSLNORE Jean Murat Winna Winfried Samo še danes, nepreklicno zadnjikrat MKUSHPS EE&tSH E a [itfM Premiera! Velefilm pretresljive vsebine in romantična ljubezni PARADA SMRTI V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warnet Baxter, Lionel Barrymore in lepa June Langova. Film je v nemškem jeziku! Preskrbite si vstopnice v predprodajl! nl^T Premiera v Benetkah odlikovanega filma MLADOST Film obravnava življenje mladega pariškega dekleta, ki ga predstavlja Lisette Lan vin« Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri dražila na 10 din 9 komadov. Slanina (brez kože) j« padla na 15 din kg. Istotako se je pocenilo svinjsko meso zaradi večje konkurence, in to: svinjski kare od špeharjev 12 do 14 din za kg. od domačih prašičev od 14 do 16 din. Teletina je za naše razmere še vedno predraga 12 din kg s kostjo, čisto meso pa kar 18 din. Govedina j« po> 10 do 12 din. Petelinčki so po 12 do 15 din po velikosti, kakošd po 22 do 24 din po teži. Občinska klavnica je pred prazniki bi'la v polnem obratu. Zaklali so 56 prašičev to 43 glav živine. Mesarji in gostilničarji so bili s prometom prav zadovoljni-Glavni razlog izf oljšanim prilikam so pač obilnejši plačilni dnevi, ki so vir boljšim dohodkom v mansikateri pridobitni panogi. t— Jadranski dan je trboveljska podružnica JS proslavila na prav dostojen način. Dvorano Sokolskega doma je napolnijo •i"1-kaj tukajšnjih jndranašev in prijateljev našega morja, med drugimi podpredsednik občine g. Plavšah in Številno učite Is* vo. Predsednik podružnice JS g. Mirko Saišnik je v izbranih besedah pordravil navzoče poudarjajoč pomen obletnice za našo nacionalno moč in pomonsko gospodarsko osamosvojitev. ter izrekel dobrodošlico gre tu predavatelju g. Albert« Siroku. publicistu h L.ii#>-Ijane. G. Širok nr*s je po-tem v res lepo zasnovanem predavanju volil z redkim strokovnim znanjem po pol ?u na5e pesniška li-te-ature ter nas pooenši od Valentina Vodnika in Prešerna seznanil s pesniškimi biseri vseh naših noetov. ki opevajo krnsote Jadranskega morja. Proslavo so zaključile recitacije mladine. It Ptmia J— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. film »Sedem zaušnic«, za dodatek pa kulturni film o naši državi in zvočni tednik. SOKOL ProsSava desetletnice otvoritve SokoSskega doma v Polju V soboto je priredilo Sokolsko društvo v Polju proslavo desetletnice otvoritve So-kolskega doma, združeno s koncertom. Nastopila sta pevski zbor in orkester, slednji izpopolnjen z nekaterimi godbeniki vojaške muzike. z violinskim solom in due-tom. Proslavo je otvoril starosta inž. Ko-kalj s kratkim pozdravnim nagovorom, nakar je sokolski orkester odigral Smetanovo slavnostno predigro, ki je napravila mogočen vtis na poslušalce. Sledila je dekla-macija s. Pirševe, ki je prednašala z zvon-kim glasom, z vso prožnostjo duha, z res samo mlademu dekletu pristno prirojeno čuvstvenostjo. Kmalu se zopet odpre zastor in na odru se pojavi brat J. Kuhar, ki je starostoval, ko se je polagal temeljni kamen domu. V globoko zasnovanem govoru je najprvo seznani! navzoče z diuštvenim razvojem in njegovim prizadevanjem, nato je orisal marljivost in vsestransko požrtvovalnost, ki je omogočila zgradbo ponosnega doma, ter je vzpodbujal in bodril mladino k na- Vremenska poročila Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. C. 4. Dragotin Karol B. P. 5. Emerik S. 6. Lenko Ratislav N. 7. Zdenka Engelbert P. 8. Bogomir T. 9. Božidar Teodor S. 10. Andrej A. C. 11. Davorin Martin šk. P. 12. Martin p. S. 13. Stanislav N. 14. Borislava P. 15. Levko Leopold T. 16. Otmar S. 17. Gregor čud. večinoma lepo, topleje deževno Prvi krajec ob 10.33 vetrovno ponekod dež rahel dež skoro vsak dan nekaj dežja C. 18. Hilda 6čip ob 9.30 I Poročilo Meteorološkega zavoda na oni verzi 3. novembra-Ljubljana 7. 759.2, 12 0. 91. El. 10, dež, 0.3; Maribor 7. 759.7, 10.0, 95, 0. 10, —, —; Zagreb 7. 760.0. 11.0. 95. SEl. 10. dež, 5 0; Beograd 7. 759.4, 12.0, SO. ESE3. 6, —, —; Sarajevo 7. 759.2, 10.0. 95. 0, 10. dež, 2.0; Skopi je 7. 763 2. 12.0. 90. 0. 10, —, —; Kumbor 7. 756:1. 18.0. 70. NEG, 10, —, —; SH r i n vnn O n V« n iro io-V^U ^ _____I I HrnvKa m/>l*a \TCoKa,T7 of i ima irooi onmro /V2qK_ I K< in m<>a4«1 — nnnl Ano n nAnnoT modrih vodah havajskih«. Bravurozno od-sviranje teh točk me je nemalo iznenadi-lo. Vse tri skladbe so bile izpiljene do mi-mici ozn osti m zelo dostojno izvedene. Z nepričakovanim uspehom je br. Ažman primerno odškodovan za trud, ki ga je imel kot dirigent, da je mogel v razmeroma tako kratkem času spraviti korpus na tako višino. Zelo se je odlikoval br, S Mihelič s svojim violinskim solom. Odigral je ob d skretnem spremljevanju inž. Kokalja Bragovo serenado. Končno je pevski zbor ob spremljavi orkestra zapel Schwabovo »Se ena«. Živahni pesmi, kateri je sprem-l.iava orkestra še podčrtala razgibanost je občinstvo sledilo z vidnim zanimanjem ter jo nagradilo s toplim odobravanjem. Proslava se je zaključila s himno sokolskih legij. Z večerom moremo biti zadovoljni. Dokazal je, da se da mnogo napraviti, kjer je volja, vztrajnost in požrtvovalnost. E. S. DRAM \ Začetek ob 20. url Četrtek. 4. novembra: Firma. Premierski abonma. Petek 5. aovembra: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Dr.) Proslava Baletnega pisateljskega udej-stroranja g. Peeije Petroviča. V soboto 6. t- m. se igra Petrovičeva vaška burka »Vozel«. ki je delo izredno zabavne vsebine, prvič kot predstava izven abonmana. Ob tej priliki to proslavila drama jubilej popularnega jugoslo venskega Disatelia. Pred družbe mora vsebovati ime vsaj enega osebno odgovornega kompanjona z dodatkom, iz katerega se vidi, da obstoja komanditna družba (ime komanditorja ne sme biti v firmi). Ako ja trgovska družba kompanjon druge javne trgovske ali komanditne družbe, tedaj sme biti firma te udeležene trgovske družbe sestavni del firme druga trgovske ali komanditne družbe, toda samo tedaj, če je prva trgovska družta že vpisana v trgovinski register. Delniška družba daje ime svoji firmi po predmetu podjetja; v firmi pa mora biti naznačeno, da je delniška družba. Tudi družba z omejeno zavezo si določi svojo firmo po predmetu podjetja ali pa je sestavljena iz rodbinskih imen vseh kompanjonov ali vsaj enega od njih. V firmi pa mora biti naznačeno, da je družba z o. z. Dopuščeni dodatki. Dopuščeni so dodatki, ki imajo namen označiti podjetje ali njegovega imetnika, toda v firmo se ne smejo vnašati dodatki, ki bi lahko ustvarili zmoto glede vrsta ali obsega podjetja ali razmer njegovega imetnika V firmi trgovca, ki trguje brez kompanjona ali^ s tajnim kompanjonom, se ne smejo vnašati dodatki, ki bi napovedovali kak družbeni odnosa j. Firma podružnice mora vsebovati dodatek, ki označuje zvezo z glavnim podjetjem. Dodatki, za katere je potrebna odobritev. Izrazi, ki označujejo vladarja ali člane kraljevskega doma, zgodovinske osebe ali zgodovinska mesta, narodnost, državo, banovino, pokrajino, oblast ali kak kraj v naši državi, se lahko kot dodatki stavijo v firmo samo tedaj, ako je bila za to dana odobritev po obstoječih predpisih; če pa takih ki je nastal v prejšnjem poslovanju, poravna tudi prevzemniku, če ni bil od ene ali druge strani obveščen, da terjatev ni bila odstopljena. Glede odgovornosti prevzemnika za obveznosti iz prejšnjega poslovanja veljajo predpisi državljanskega zakonika. Kadar kdo stopi kot javni kompanjon ▼ podjetje trgovca poedina, tedaj nastala družba odgovarja za vse obveznosti, ki so nastale v prejšnjem poslovanju podjetja, četudi se podjetje ne vodi naprej pod staro firmo. Drugačen sporazum velja nasproti tretjim t>sebam samo tedaj, ako je vpisan v trgovinski register in objavljen, ali če je eden od kompanjonov o tem obvestil tretjo osebo. Terjatev, ki je nastala v prejšnjem rx>slovanju, lahko dolžnik poravna družbi, če ni dobil od družbe ali od prejšnjega imetnika podjetja obvestila, da terjatev ni prenesena na družbo. Dolžnost registracije. Vsak. kdor je trgovec v smislu § 1. in 2. trgovinskega zakona, je dolžan prijaviti vpis v trgovinski register (določbe o firmi, kakor že omenjeno, ne veljajo no § B za oeebe, ki so sicer trgovci, pa se tavijo s trgovino v manjšem Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Gospodarske vesti = Gibanje hranilnih vlog. Od 1. avgu-sta do 1. septembra t. 1. se je skupna vsota hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji povečala le za 11 na 11.701 milijon Din. Vloge pri obeh državnih denarnih zavodih so narasle za 7 na 3168 milijonov, vloge pri samoupravnih hranilnicah so nazadovale za 3 na 2150 milijonov, vloge pri bankah pa so narasle za 7 na 6383 milijonov. — V primeri s stanjem pred enim letom vidimo povečanje skupne vsote hranilnih vlog za 1122 milijonov. Vloge pri državnih zavodih so v tem letu narasle za 629 milijonov ali za 25%, vloge pri hranilnicah za 209 milijonov ali za 11%, vloge pri privatnih bankah pa za 284 milijonov ali za 5%. —• Uradni tečaji za oktober. Finančni minister je za oktober določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 Din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.10, 1 kanadski dolar 42.80, 1 nemška marka 14, 1 poljski zlot 8.15, 1 avstrijski šiling 8.70, 1 belga Beseda »krema« ne pove ničesar, beseda „NIVEA"! j J je premierska. OPEKA Začetek ob 20. uri Četrtek, 4. novembra: Amaconke. Red Četrtek. Petek, 5. novembra: Ob 15 uri: La Bo-heme. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 18 din navzdol. Prva dijaška predstava v operi bo v petek popoldne, na kar dijaštvo posebno opozarjamo. Izvajala se bo Puccinijeva znana in priljubljena opera »La Bohčme« v že znani odlični zasedbi. Muzikalno vodstvo ima Niko štritof. ŠENTJAKOBSKO GEDALISCE Sobota, 6. t- m.: »Lincoln« v korist gradbenega fonda Sokola II. Začetek ob 20.15 uri. Nedjlja, 7. t. m.: >Lincoln«. Pojioldanska predstava. Začetek ob 15. uri. Uprava Šentjakobskega gledališča opo-rarja vse one, ki bi si radi ogledali uspelo Al rakovo dramo »Lincoln«, da bosta nepre-k.icno zadnji uprizoritvi te igre v soboto ob 2015 uri in v nedeljo ob 15. uri. Cisti dobiček sobotne predstave je namenjen gradbenemu fondu Sokola II. MARIPORSKO (5 LED A LISCE Četrtek. 4.: Sodnik Zalamejski. A-Petek, 5.: Zaprto. Sobota, fi.: Pri treh mladenkah. Premiera. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Četrtek 4. novembra Ljubljana 12: V modernem ritmu (plošče)- — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vladimir Golob igra na harmoniko. — 14: Vreme, borza - 18: Pester spored (koncert radij, orkestra). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R Kolarič). — 19: Ca,?, vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura. — 19.50: abavni kotiček. — 20: Ob 701etnici Petra Jereba: Uvodno predavanje g. Zor-ka Prelovca in koncert pevskega seksteta »Mladost«. — 21: Koncert radij, orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Esperantska oddaja: Gregorčičeva ura. Petek 5. novembra Ljubljana ll: šolska ura: Denar sveta vladar — bistvo in vloga denarja (g. B. Rihteršič). — 12: Iz domačih gredic (plo-§če). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: ženska ura: Mati v družini (gdč. Iva Slaparjeva). — 18.20; Bala lajke igrajo (plošče). — 18.40: Francoščina, (dr. Stanko Leben). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura. 19.50: Zanimivosti. — 20: Simfonična glasba iz XVIII. stoletja (prenos iz Zagreba). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.35: Pesmi, violinske skladbe in plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Glasba 18. stoletja. — 22.20: Lahka godna. in ples. — Praga 19.15: Slovaške in moravske pesmi. —20.20: Zvočna igra.— 20.50: Plesi iz oper in simfonij. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.49: Zborovsko pst-je. — 20.10: Simf. koncert. — 22.40: Lahka glasba. — Dunaj 10.50: Koncertna ura. — 15.15: Pesmi. — 15.05: Plošče. — 17.30: Grieg: Sonata za čelo in klavir. — 19.25: šlagerji včasih. — 20.05: Veeelo-igra »Malomeščani«. — 22.20; Plesna muzika. — Berlin 19.10; Plesi in koračnice. — 20: Melodije iz zvočnih filmov.— 20.40: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. — Mtinchen 19.15: Glasbene dragotine. — 21: Valčkova ura. — 22.30: I^ahka glasba. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba za delopust,—20.15: Skladbo po željah. — 21; Iz življenja knjige. državljanom je prepovedano uporabljati v firmi Jugoslavijo ali jugoslovansko narodnost. Jezik v nazivu firme. Naziv firme mora biti v uradnem jeziku, lahko pa se firma vrhu tega glasi tudi v kakem drugem živem jeziku, vendar mora biti vsebina ista. Podpisovanje firme. Ako tvori firmo samo rodbinsko in osebno ime ene osebe, se podpisuje firma lastnoročno; v drugih primerih lahko besedilo firme izpiše kdo drugi ali se odtisne, pod besedilom firme pa mora biti lastnoročni podpi6 06ebe, ki je upravičena podpisovati firmo. V korespondenci mora trgovec, čigar firma je označena y trgovinskem registru, označiti sodišče, pri katerem je firma vpisana, kakor tudi številko in datum sodne odločbe o vpisu. Omejitve glede besedila firme. Vsaka nova firma se more jasno razlikovati od vseh drugih firm, ki obstojajo v isti občini in so že vpisane ali redno prijavljene za vpis v trgovinski register. Nove firme delniških družb in družb z omejeno zavezo se morajo jasno razlikovati od vseh firm iste družbene oblike na področju, za katero vodi trgovinski register — sodišče, v čigar registru je vpisan glavni sedež. Ako ima trgovec isto rodbinsko in osebno ime, pod katerim je že drug trgovec vpisan v trgovinski register, mora staviti poleg svojega imena dodatek, po katerem se njegova firma jasno razlikuje od že vpisanih ali prijavljenih firm. Jasna .pa je razlika tedaj, ako se lahko opazi z običajno pažnjo v poslovnem prometu. Tak dodatek je tudi potreben, ako je v občini, kjer se ustanavlja podružnica, enaka vpisana firma. Ministrstvo pravde lahko z uredbo razširi zaščitno področie glede sosednih krajev ali občin ali zaščitno področje glede firm trgovinskih družb. Zaradi takega razširjenja področja obstoječim firmam ni treba spreminjati nazivov. Ce se po sili zakona spremeni rodbinsko ali osebno ime imetnika podjetja ali v firmi vsebovano rodbinsko ime ali osebno ime kompanjona, lahko ostane v veljavi stara firma. Prenos firme. Firma lahko preide na drugo osebo samo skuhaj s podietjem, ki se pod to firmo vodi. Kdor si pridobi trgovinsko podjetje, lahko vodi to podjetje pod staro firmo, fe je prejšnji imetnik podjetja na to izrecno pristal, toda samo z dodatkom, i? katerega se vidi, kdo je sedanji imetnik firme, v primeru pridobitve trgovskega \w//////mm/////m///////mm/M Z NTVEO je v resnici nerazdruž-Ijivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega — ker NIVEA vsebuje »Encerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. — Zato ne zahtevajte samo »kreme« — ampak vedno ie »NIVEO«! obsegu; katera trgovina se smatra kot manjša, bo z uredbo določil minister pravde). Prav tako je treba prijaviti vsako spremembo firme ali lastnika odnosno lastnikovega državljanstva, predimeta podjetja, spremembo sedeža v drug kraj, kakor tudi spremembo naziva obrata. Prijavo zaradi vpisa pravne osebe ▼ tr-govinski register morajo izvršiti zakoniti zastopniki, ki morajo predložiti pravila in listine o postavljeni upravi podjetja. Prav tako se morajo prijaviti vse sprememba. Člani uprave morajo predložiti sodišču svoje podpise. Državna in banovinska podjetja. V trgovinski register ni treba vpisati trgovskih podjetij države, banovine ali ustanov, ki jih upravljata država ali banovina. Ce se tako podjetje ne vpiše, tedaj za to podjetje ne veljajo določbe o firmi, trgovskih knjigah in o prokuri Glede izvajanja predpisov o trgovinskem registru, o firmi, trgovskih knjigah in o prokuri veljajo glede vpisanih državnih in tanovinskih podjetij iposebn" predpisi. Zaščita firme. Onega, ki uporablja firmo, do katere nima pravice, ali uporablja firmo drugače, kakor je vpisana, ali drugače, kakor je za njo predložen podpis, prisili registrsko sodišče e kaznimi, da firmo več ne uporablja ali da jo pravilno uporablja. Oni. ki je v svoji pravici prizadet s tem, da kdo drugi njegovo firmo uporablja brez pravice, lahko s tožbo zahteva, da dotiSni opusti uporabo njegove firme in da mu povrne škodo. Ce kdo v poslovnem prometu uporablja tako firmo, ki lahko izzove zmoto, da gre za firmo, ki jo kdo drug s pravico upo-podjetja z dedovanjem je potreben izrecen ! rablja ima prav tako pravico tožbe v gor-pri»tanek dedičev. Ce pa dosedanja firma i njem smislu- V obeh poslednjih primerih glede novega imetnika docela ustreza do- j objavi sodišče sodbo na predlog in na stro-loobam glede besedila firme, tak dodatek i Ske onega, ki pravdo izgubi, in sicer v li-za firmo ni potreben. I stu, ki ga označi predlagatelj. Tudi banke odklanjajo ukrepe za mobilizacijo kmečkih dolgov Že včeraj smo poročali, da zadružne zveze niso zadovoljne z ukrepi Poštne hranilnice za mobilizacijo kmečkih dolgov odnosno s sklepom o dajanju 3% specialnih kreditov za izplačilo vlog do 10.000 din. Zato je Glavna zadružna zveza sklicala sejo, na kateri bo zavzela svoje stališče o tem vprašanju. Sedaj pojoča »Jugoslovenski kurir< iz Beograda, da so tudi bančne organizacije v zvezi s sklepom Narodne banke o dajanju 3% specialnih kreditov za likvidacijo malih vlog sklicale seje, na katerih razpravljajo o tem vprašanju. Banke niso zadovoljne s sklepom Narodne banke in nekatere celo zahtevajo od svojih organizacij sprejetje sklepa, da nobena banka ne sme uporabljati teb specialnih kreditov. Po beograjskih informacijah bo v teku novembra sklicana skupna konferenca predstavnikov vseh bank v naši državi, ki naj postavi enotno stališče o tem vprašanju. Nadalje poroča »Jugoslovanski kurir«, da so v bančnih krogih sprejeli komunike Narodne banke z velikim razočaranjem. Sklep, da se bankam dado 3% krediti, za katere bo Narodna tanka rezervirala 250 ali največ 300 milijonov din, se sploh ne more ZZ f" -j—.- smatrati kot resna pomoč denarnim zavo- 82.30; Ka*or Berlin. - 24: Nočna koncert 1 dom. Eejstvo, da se bodo ti 3% krediti da- jali na podlagi menic e supergarancijo terjatev nasproti Privilegirani agrarni banki, predstavlja akt nezaupanja Narodne banke nasproti privatnim bankam in tudi akt nezaupanja glede obveznosti Privilegirane agrarne banke nasproti bankam. Ti 3% krediti bi se morali dajati ali samo na menični akcept, ali pa samo na jx>dlagi terjatev nasproti Privilegirani agrarni banki-Nadalje so banke mnenja, da kredit od 250 milijonov din ne bi zadostoval niti za izplačilo ene tretjine vlog do 10.000 din. Ce hoče Narodna banka nekaj napraviti v korist denarnim zavodom, potem naj najde rešitev na ta način, da izplača bankam terjatve ali del terjatev nasnroti Privilegirani agTar-ni banki, ki so nastale zaradi prenosa kmečkih dolgov. Način, s katerim želi Narodna banka pomagati denarnim zavodom, je tak, da je dvomljivo, ali se ho kak denarni zavod hotel poslužiti takega kredita. Narodna banka bi morala, preden se je odločila za tako rešitev, sklicati konferenco denarnih zavodov, na kateri bi se skupaj proučila vsa ta vtpra-anja. Vsekakor pa ni dovolj, če je Narodna banka napravila anketo, ki je samo deloma uspela. Za tako važen sklep tudi ne zadostuje mnenje posameznih članov uprave Narodne banke o tem vprašanju. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! 7.25, 1 madžarski pengtt 8.60, 1 brazilski milrajs 2.65, 1 egiptski funt 240, 1 urug-vajski pezos 23, 1 argentinski pezos 12.85, 1 čilski pezos 1.40, 1 turška papirnata lira 34.75, 100 albanskih frankov 1410, 100 franc. frankov 162, 100 švic. frankov 1000, 100 itaJ. lir 225, 100 nizoz. goldinarjev 2384, 100 bolg. levov 45, 100 rum. lejev 32, 100 danskih kron 953, 100 švedskih kron 1100, 100 norv. kron 1073, 100 španskih pezet 230, 100 grških drahem 39.50, 100 češkoel. kron 151, 100 finskih mark 94.40, 100 letonakih latov 811. = Dobave: Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo 190 parov cokelj z lesenimi podplati, gradbeni oddelek pa do 9. t. m. za dobavo kotnega železa, jeklenih pasic in zakovic. = Licitacije. Dne 5. t. m. Ibo pri štabu V. anmjjske oblasti v Nišu licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Dne 5. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizrske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za popravilo kuhinje v vojašnici »Kralja Petra L« v Mariboru. Dne 8. t. m. bo pri upravi smoln;šnire v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg parafina. Borze 3. novembra Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi v privatnem kliringu danes nekoliko popustili in so se trgovali po 8.69- V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingov po 8.65, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Zagrebu nespremenjeno 14.00, v Beogradu pa 13.9940; za konec novembra v Zagrebu 13.9250, za konec decembra 13.75 in za konec januarja 13.70. Na ljubljanski efektni borzi je bilo danes eksekutivno prodanih 1140 delnic Ljubljanske kreditne banke po 85 din ca komad. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 418 denar (v Beogradu je bil promet le za december po 41850). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2387.65—2402.25 Berlin 1734.53 — 1748.40, Bmreelj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.96 — 216.02, New Yon-k 4286 01 — 4322.32, Pariz 145.47 — 146.91, Praga 151.03 — 152.14, Trst 226.44 — 229.52. Curih. Beograd 10. Pariz 14.59, London 21.4950, New York 433.1250, Bruselj 73.30, Milan 22.80, Amsterdam 239 45. Berlin 174.10, Dunaj 80.20. Stockholm 110.85, Oslo 108, Kobenhavn 95.95, Pragr. 15.16, Varšava 81.90. Budimpešta 86.25, Aten? 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 418 den., 4°/» agrarne 53.50 — 54.50, 4°/o severne agrarne 53.50 den., 6% be-gluške 78 den., 6«/o dalm. agrarne 76, 7«/» invest. 94, 7/» dalm. agrarne 76.25 — 76.75, 7«/, invest. 95 den., 7«/» Drž. hip. banka 100.25 — 101, 7»/« Blair 85.75 — 86-25, 8«/, Blair 94.50 — 95, PAB 213.50 —215 (214). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 8. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 92-875, za maj 93.25, za julij 88.375; koruza za dec. 58.375, za maj 59.25, za julij 59.875. + Winnipeg, 3. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.50, za maj 113.125. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 172 — 173. banatska 167 — 176, ba-ška ladja Tisa 177 — 179. ladja Begej 175 — 177, sremska 77/78 kg 170 — 172, gla-vonsska 77/78 kg 172 — 174. Koruza: ba-&ka in sremska 106 — 108; banatska 102 — 104, baška nova, mešana 96 — 97. Oves: Ihaški, sremski in slavonski 124 — 126. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Osr« in *0eg« 265 — 285; >2« 245 — 255; »5« 225 — 235: »6« 205 _ 215: »7« 165 — 175; »8« 127.50 — 132.50. Otrobi: haSki. sremski in banaiskl v vrečah 98 — 100. Fižol: baški beli, brez vreč 20"> _ 207. + Budimpeštanska terminska borza (3. t. m.) Tendenca stalna. Koruza: za maj 12.86 — 12.87. BOMBAŽ + Liverpool. 2. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za nov. 4.49 (prejšnji dan 4.52), za dec. 4.54 (4.57), za maj 4.62 (4.64). _ Urbane v kočevskih gozdovih ? Novo mesto, 3. novembra. Po dospelih vesteh se Je pojavU v gozdu pri Podsfcrnicah zloglasni Urbanč, ki se skrbno skriva pred orožniki. Počival je v gozdu, kjer ga je opazila žena gozdnega čuvaja. Vprašal jo je, kod je pot v Kočevje in jo je prosil pitne vode. Miodtem ko mu je žena, povedala, katera pot vodi v Kočevje, je odgovoril, da po poti On ne more hoditi Nato ga je žena vprašala, če je srečal v gozdiu kje moža gozdarja. Po tem vprašanju se je prestrašil in zbežal, ne da bi pil karj vode. Po begu je žena takoj sumila, da utegne biti to Urbanč ter so to telkoj sporočili orožnikom v Toplice, kt so naglo odšli za sledom. Predavanje prof. Pieearda v Zagrebu in Beogradu Beograd, 3. novembra. Slavni profesor Piocard, kise je proslavil s poleti v stratosfero, bo imel 20. t. m. v Beogradu na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje o uspehih svojih poletov. Pred prihodom v Beograd bo predaval na zagrebški ljudski univerzi. ROŽE S KOLPE so moderne kreacije, Id cveto vse leto. V našem katalogu boste našli več sto vrst za vsak okus. Sedaj je najugodnejši čas za saditev. — Zahtevajte takoj brezplačen katalog od DOBBO KAUFER, Farkašič 3 pri Sisku. MODELNEGA MIZARJA Popolnoma samostojnega in veščega Izdelave modelov po načrtih in vzorčili Išče VOJVODJANSKA LIVNICA d. d., Novi Sad, Veliki Liman. AVTOMATI Prodam po zelo nizkih cenah j>Belfruits«, biljarde z vmetkom za denar, igralne žerjavčke in druge igralne aparate za kavarne, žegnanja in kazine. Katalog pri: Negoce Automatic 24, Rue des Petites Ecuries, Pariš. ZAHVALA Podpisanemu ANDRENŠEK FRANCU iz Šmarja pri Jelšah št. 64 je pogorela hiša. Zavarovan sem bil pri zavarovalni družbi »JUGOSLAVIJA" v Ljubljani, ki mi je odškodnino kulantno in v moje popolno zadovoljstvo izplačala. Imenovani zavarovalnici se najlepše zahvaljujem in jo vsakomur toplo priporočam. Šmarje pri Jelšah, dne 26. oktobra 1937. FRANC in MARIJA ANDRENŠEK. Kralj Boris je odpotoval v inozemstvo Bolgarski kralj Boris se nahaja ta čas na potovanju v Rim, Pariz in JLondon. Potovanje ima politično ozadje. Na sliki: Kralj Bolgarije v razgovoru z vojnim ministrom Lukovom na sofijskem kolodvoru številka 999 Strah londonskega podzemlja — Ekspeditivno poslovanje londonske policije V Londonu imenujejo peseben oddelek policije, ki se bavi s primeri umorov in ropov, enostavno »999«, kajti to je številka, s katero ga lahko ob vsakem času telefonično prikličeš. Ta oddelek se odlikuje zlasti s svojo brzino. Te dni so na neki londonski ulici ukradli ob 11.30 avtomobil, tri minute pozneje so stvar sporočili posebnemu oddelku in poteklo je potem komaj pet minut, pa je imela policija avto in roparje v svojih rokah. Policija je v tem primeru delovala hitreje, nego je mogel okradenec razumeti. On sam pripoveduje: »Ob 11.30 sem ugotovil, da je moj avto, ki je stal poleg Shoredityhenske cerkve, izginil. Stekel sem takoj k najbližjemu telefonskemu avtomatu in sporočil stvar »999«. Službujoči uradnik mi je dejal, naj stopim »do policijske Staniče v Commercial Streetu. Med tem bodo iskali ukradeni avto. Najel sem taksi in ko sem se z njim pripeljal pred kocnisarijat, je pred njim že stal moj avto. Naitančno pet minut pozneje ga je bil neki policist ustavil in je ljudi v njem aretiral«. Tehnično pa se je stvar izvršila takole: Pogovor okradenčev z »999« je istočasno poslušala stanica Commercial Street in od tu so g-a takoj oddali naprej na sobo za sporočila v Scotland Yardu. Scot-land Yard je poslal natančni opis voza na vse patruljske vozove policije, ki so opremljeni z brezžičnimi sprejemniki. Osem minut potem, ko se je tatvina zgodila, je neki policist že ustavil sivto. Londončani uporabijo »999« povprečno 2000-krat na teden in so to uredbo nad vse zadovoljni, v nekem drugem primeru so nekega vlomilca aretirali lahko pet minut potem, ko se je žrtev oglasila, v tretjem primeru so neko žensko rešili iz ognja dve minuti po telefonskem klicu na pomoč in v istem času so policisti rešili nekega svojega tovariša, ki so ga ogra-žali zločinci. Ni čudno, da ima podzemlje pred številko »999« silen strah. Londonski detektivski urad ima vzorno urejeno poročevalsko službo, ki mu pomaga pri iskanju in zasledovanju zločincev Poplava okrog Damaska Uničene vasi, tisoč človeških žrtev, deset tisoč stanovalcev brez strehe O nalivih kakor o vesoljnem potopu poročajo iz Sirije. Poplave so napravile ogromno škodo posebno na ozemlju seve-rozapadno od Damsska, v Kalimunu, kjer so zahtevale nad tisoč človeških življenj. Deset tisoč oseb je ostal obrez strehe, tii vasi je popolnoma ugonobilo, šest pa skoraj popolnoma uničilo. Po poplavi je Fine tkanine ne preneso pranja z jedkimi sredstvi. — Zato uporabljajte PERION, ki pere blago, izdatno in snežnobelo. — Prav poceni je ta naš domači, slovenski izdelek. prizadeto ozemlje kakšnih 50 km okrog Damaska v smeri proti Alepu, Patoniri in Bagdadu. V kraju Dair Aatijo na cesti proti Alepu ni ostala poikoncl niti ena hiša. Tam je izginilo 500 oseb. V kraju Ne-keku je neurje razdejalo sto hiš in doslej so našli 70 trupel. Popolnoma uničen je kraj Maudamiye, kjer je utonilo 200 oseb. V kalanunskem okrožju je poplava prizadela kakšnih 20 vasi. Gmotna škoda in izguba človeških življenj bi bila še večja, da niso francoske čete še sredi nalivov prihitele požrtvovalno na pomoč. Točno plaču) »Jutrua naročnino Varuj svofcem zavarovalnino Japonski pritisk na Kitajce pri šanghaju Ameriško usnje za ruske Škornje Usnjarski trust Sovjetske Rusije J« po poročilih ameriških listov sklenil z usnjarsko industrijo v Newyoricu, Chioagu, Bostonu in Filadelfiji največje naročilo, kar jih je Rusija od L 1914. dalje sklenila c Zedinjetnimi državami. Gre za 15 milijonov etirjtaških pedi usnja v vrednosti kakšnih 8 milijonov dolarjem. To usnje mora Amerika dobaviti Rusi)! ▼ štirih mesecih in to brez kredita Ameriški bančniki niso hoteli namreč ničesar slišati o tem, da bi ustregli ruski želji po kreditu in so zahtevali plačilo v gotovini. Usnje je namenjeno za vojaške škornje, ki jih bodo izdelali prav tako v ameriških tovarnah. žuželke zatemnjujejo nebo V argentinski provinci Cordobi so ogrom ni roji kobilic uničili vso letino lana. Listi poročajo, da so roji teh škodljivih žuželk tako veliki in gosti, da zatemnjujejo tu pa tam sonce. Kobilice se sedaj, ko so uničile letino v Cordobi, pomikajo proti jugu. V sosedni provinci je postalo že nekaj zaščitnih parkov njih žrtev. Prebivalstvo se je obrnilo na vlado, da bi nujna poslala metalce ognja in vse drugo orožje, ki rabi za uničevanje škodljivih žuželk. »Carjevi maščevalci« Po neki vesti londonskega »Daily Te-legrajpha« so sovjetske oblasti v Kavkazu aretiraile 18 članov nekega tajnega kluba, ki se je imenoval »Carjevi maščevalci«. Aretirance so obtožili, da so pripravljali atentat na neko vodilno komunistično osebnost v Kavkazu. Po enourni razpravi so jih obsodili na smrt in takoj ms to postavili pred okni sodne dvorane pred strojnice ter jih postrelili. Vsi člani tajnega kluba so bivši ruski plemenitaši. Pančen-lama ne sme v Kakor poročajo iz šanghaja, je novo povelje iz tibetske prestolnice Lhase pan-čen-lami, ki se imenuje tudi taši-lama in je duhovni glavar Tibeta, prepovedalo po-vratek v to deželo. Lama je še od časa, preden je umrl zadnji tale-lama, v prostovoljnem izgnanstvu na Kitajskem. Menil je, da se sedaj lahko vrne v svojo domovino in se je odpravil že pred meseci z velikim spremstvom na pot. Tibetska vlada pa meni, da je spremstvo pančen-leime vojaškega značaja in da sestoji v resnici iz 500 vojakov. Zato mu je povra-tek zabranila. Tihoanorska konferenca v Bruslju V belgijski prestolnica se je začela konferenca pacifiških držav. Na dnevnem reda so vprašanja Daljnega vzhoda in japonsko-kitajska vojna. Sestanek se vrši v prostorih bruseljske Akademije Nobelova naw m vitamina C in P Laureat je madžarski Kcesjak jsrct, Szent-Gydrgyi Nobelovo nagrado za medicino je prejel letos sloviti madžarski učenjak, prof. Szent-Gyorgyi 7,a svoja raziskavanja o vitaminih C in P. Že prej smo poročali, da bodo pri podelitvi letošnje nagrade za medicino in kemijo upoštevali v prvi vrsti raziskovalce, ki so se odlikovali v področju vitaminov. Tu pa je prof. Szent-Gyorgyi kapaciteta prvega reda. Ta čas je predstojnik stolice za medicinsko kemijo na vseučilišču v Szegcdinu. Učenjak še ne šteje 50 let, a delal je mnogo na Angleškem. Holandstkem in v Ameriki. Odkritje vitamina C nima samo ogro- Panika med »San Franciscom« Pet žrtev kinematografske zmede — Sugestiven vpliv filma na občinstvo Kako soigeetivno more film vplivati na množice, nam kaže dogodek, o katerem poročajo iz Napolija. V prenapolnjenem kinematografu so tam predvajali film »San Francisco«, ki teče ta čas tudi v Ljiibljani in .prikazuje strašno |j>otnesno katastrofo velemesta ob Pacifiku 1. 1906. v nad vse realistični obliki. Med enim najbolj razburljivih prizorov je padel neki aparat za gašenje požarov, ki je bil pritrjen na steno, z glasnim treskom na tla. Tekočina je brizgnila na ljudi, ki bo sedeli v bližini. Nastala je zmešnjava, ne- koliko žensk je zakričalo in to je zadostovalo, da ee je občinstva, ki je bilo razburjeno zavoljo dohodkov na filmskem platnu, polastil občutek, da se dogaja nekaj strašnega. Nekdo je zavpil, da v predvajaini kabini gori, v nekoliko sekundah je nastal v dvorani kaos kričečih ljudi, ki so se gnetli proti izhodom. Vsak je poskušal priti preko drugih na prosto in preden je osebju ter policiji uspelo, da so zbegane ljudi pomirili, je bilo že pet oseb zavoljo popolnoma neutemeljene panike težko poškodovanih. Katastrofalne poplave v južni Franciji Zaradi deževja so francoske reke na jugu Francije silno narasle. V naselju Salami bliža Ariegea je Garonna porušila trinajst hi& Položaj na Balearih Vsakdanji bombardement Minorke — Francozi kontrolirajo topniške naprave trusčice kažejo smer, kamor so Japonci potisnili jedro svoje vojaške sile proti kitajski obrambi Posebni poročevalec londonskega »Daily Telegrapha«, ki je odpotoval na Baleare poroča iz Porta Mahona na Minorki, da je otok Majorka formalno v rokah španskih nacionalistov, v resnici pa je pod italijanskim nadzorstvom. Italijanska letala bombardirajo od tu vsak dan drugi največji balearski otok, ki je v rokah valencijske vlade. Navzlic temu. da je ta otok v neprestani nevarnosti zavoljo napadov z Ma-.jorke, pa ni računati s tem. da bi se Mi-norka kmalu vdala frankovcem. Razpoloženje med 22.000 Minorčani, ki jih nacional sti vsak dan z letaki iz letal pozivajo k predaji, je dobro. Živila so sicer skopa, toda nič bolj kakor v ostali republikanski Španiji. Živil v ostalem ne do-važajo iz Barcelone, temveč iz Francije, in prav tako tu ti material za obrambo. Utrdbe razpolagajo s tremi obalnimi baterijami francoskega izvora, ki so jih postavili tudi francoski častniki in jih ti redno pregledujejo. Te baterije po mnenju avtoritativnega kroga popolnoma zadostujejo, da obranijo Minorko pred nacionalisti. Francoske vojne ladje križarijo pred obalo zunaj trimiljske-ga pasu. Dobile so ukaz, nai to trimilisko — -1 — —— — ukdrJ—' Trenutno potniški promet po morju in po zraku do Balearov ni mogoč jM francoska vlada je iliila prisiljena, da začasno ukine na Minorki vmesno pristajanje letal, ki vzdržujejo vsakodnevni zračni promet med Marseillom in Al žirom. za mraifc l Liktorska palača v Rimu Mussolini je položil prvi temeljni kamen novi dom fašistične stranke, tako zva-no liktorsko palačo, ki se bo dvignila na Mussolinijevem foru v Rimu. Ta zgradba bo zavzemala površino 16.000 štirjašikih metrov in bo imela 600.000 kubičnih metrov prostornine. Njena višina bo znašala z desetimi nadstropji 65 m. širina 200 m in globina 70 m. Sredi palače bodo na velikem prostoru, kjer se bo zbralo lahko 600.000 ljudi, zgradili tribuno in 70 m visok »lik-torski stolp«. Gradnja bo trajala trideset mesecev. Pol stoletja že deluje CMD, datrnim lM za sol stoletial rnnega praktičnega pomena. To je tudi eden izmed redkih vitaminov, ki so jili mogli doslej pridobiti sintetično. Neobhodno je potreben za zdravljenje krvavite1* najrazličnejše vrste, posebno za krvavitev zavoljo trombogenije. Učinkujoča sestavina tega vitamina je askorbinska kislina. Proučevanje oksidacijskega dogajanja t! rastlinski Staniči je pokazalo, da reagirajo razne rastline, posebno njih plodovi, na rane s tem, da na ranjenih mestih porja-vijo. To vidimo n. pr. na jabolkih in bananah, med tem ko drugi plodovi, n. pr. citrone, tega pojava ne kažejo. Izkazalo se je, da jc v tkivu teh zadnjih plodov reducirajoča snov, baš askorbinska kislina, in ta snov se je izkazala za vitamin C. Naključje je pojasnilo vprašanje, da-Ii gre pri tem vitaminu za nov vitamin, ki ga zauživamo s hrano, ali pa se tvori v živalskih stanicah. Pri neki pacientki, ki je trpela za kožno krvavitvijo, so hoteli v Sze-gedinu preizkusiti vitamin C. Ker tega vitamina tedaj niso imeli v zadostnih količinah. so ji dali mnogo paprike in to ji je ustavilo krvavljenje. S tem so dokazali, da se nahaja ta vitamin v papriki. Da bi ugotovili, ali je imel flavon, ki ga je bil prof. Szent-Gvorgvi odkril že prej, kakšno vlogo pri tem zdravljenju, so to snov dali tudi kuncem, ki so bili oboleli zavoljo pomanjkanja vitamina C. Poskusi s to snovjo, ki so jo imenovali P, so pokazali, da je ta vitamin sposoben ozdrav-ljati spremembe, ki nastajajo pri težkih infekcijah v tenkih žilicah. Časnikarji so prof. Szent-Gyorgyija obiskali, čim so zvedeli o njegovem velikem uspehu. Izjavil je sledeče: »Kolikor vem, sitockholmska nagrada ne velja toliko mojemu raziskavanju vitaminov, kolikor mojemu desetletnemu znanstvenemu delu v področju oksidacijskih do« gajanj v organizmu. Vitamini so tu le del* no področje. L. 1931.-32. sem iz paprik* pridelail večje količine vitamina C. Moja znanstvene ugotovitve so posledica mnogoletnega raziskovalnega dela. V prvi vrsti mi je mednarodna podpora omogočila uspešno delo. To velja zlasti o ameriških usta« novah.« Prof. Szent-Gyorgvi je proučeval spočetka dihanje stanic malih obisti in je iskal snov, ki je za to življenjsko dogajanje važna Ko je to snov odkril in raziskal, še ni vedel, da je istovetna z vitaminom C. Sedaj proučuje eno najbolj skrivnostnih življenjskih dogajanj, dihanje stanic na kemični podlagi ANEKDOTA Ko se je pruski kralj Viljem L 1866. vrnil z bojišča, so mu v Gorlicah priredili svečan sprejem. Mlade dame so njemu in njegovemu spremstvu izročile lovorje-ve vence. Tudi Bismark bi moral prejeti takšen venec, pa je dejal lepi darovalki: »Ne, gospodična, te časti ne zaslužim. Nisem bil bojevnik in nisem se udeležil amajg.« Prvi trenutek je bilo dekle zavoljo ta nepričakovane odklonitve malo zmedeno, potem pa je dejale; »Toda vaša ekscelenca je vojno vendar zaičela!« Bismatrk se je zasmejal in venec sprejel. VSAK DAN ENA »Stara mati moje žene je že dopolnila sto let, pa še vedno kaže toliko volje do življenja, kakor da bi hotela doživeti vsaj ^ J&EtftoBa T&gzua »JUTRO« št. 257 četrtefc 1 XL T937. Mi oltarni pregled Nova knjiga dr. Ivana Prijatelja Slavistično društvo v Ljubljani je počastilo spomin našega nenadomestljivega slovenskega zgouovinarja in esejista ur. Ivana Prijatelja s knjižno izdajo njegove 1 1924—1926 v CTKZ izišle razprave »lior-ba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848—185 i.« Knjiga, ki obsega 134 strani 4U formata, je vzorno natisnjena in opremljena z reprodukcijo posmrtne maske, ki jo je izdelal akad. kipar Ivan Sajovic. Resume v francoščini omogoča tudi inozemskim znanstvenikom pregied izsledkov, do katerih je prišel Ivan Prijatelj v svoji razpravi. Izdaja je vse-kako tudi na zunaj pietetna in se dostojno uvršča k ponatisu »Profilov«, ki so izšli ob avtorjevi 60 letnici. Naslov označuje dovolj jasno predmet Prijateljevega raziskavanja. Pod vplivom ilirizma in vseslovanskih programov se je nadaljevala pri Slovencih okrog L1848 diskusija o vprašanju, ki sta ga pretresala •ustmeno in v korespondenci predstavitelj slovenske obmejne mentalitete Stanko Vraz in predstavitelj osrednjega slovenstva, obenem največji tedanji umetnik našega jezika France Prešeren. Medtem ko je Vraz, sledeč logiki zakona kvantitete in potrebam jačjega narodnega odpora, postavil in osebno tudi, sam izvedel tezo o srbohrvaščini kot književnem jeziku ju-žn ©slovanskih, torej tudi slovenskih dežel, je Prešeren trdno vztrajal na kvalitetnem načelu in poudaril potrebo slovenskega književnega jezika. Prešeren je potemtakem prevzel pri nas vlogo Vuka Karadži-ča, ki je tudi uvajal v književnost ljudski jezik; seveda je bila razlika med slovenščino in srbohrvaščino še večja kakor med hercegovskim narečjem in okostenelim avoserbskim« književnim jezikom. Ta diskusija se je nadaljevala 1.1848 v širši javnosti in nje odmevi se pojavljajo večkrat v petdesetih in šestdevsetih letih. Borbo za individualnost slovenskega jezika je vodil bolj s praktičnim delom kakor s teoretičnimi razmišljanji dr. Janez Blei-\veis, pozneje pa je posegel v spor tudi svobodoumni in napredni Fran Levstik, zlasti v svoji znani polemiki s prof. Jankom Pajkom. Tudi pozneje ni zadeva docela zaspala, o čemer priča znana anketa goriške »Vede« 1.1912. Po državnem in narodnem zedinjeniu prihaja to vprašanje večkrat v javno razpravo in dobiva včasi demagoško strastnost, ki ne dopušča mirnega, stvarnega in poštenega pretresanja problema, o katerem lahko trdimo vsaj to, da ima v našem kulturnem življenju svojo tradicijo, čeprav je jasno, da je v jedru že dolgo resen in da ostaja individualnost slovenskega književnega jezika trdna in rneizpremenjena podlaga sleherne jugoslov. ziacionalno-politične sinteze. Dr. Ivan Prijatelj je v svoji razpravi >Borba za individualnost slovenskega književnega jezika« segel v dobo, ko se je zdelo, da so odprta in nerešena skoraj še vsa osnovna vprašanja slovenstva od problema književnega jezika do vprašanja na-rodno-politične usode našega naroda. Z bistro analizo je zagrabil vse gradivo, ga proučil in pokazal njegovo sovisnost s širšimi in ožjimi časovnimi pojavi, ozadje pojavov in dogodkov, »zakulisje« celotne borbe, ki je pa zajela le majhno plast naše inteligence. (Kakor vedno, so se tudi tedaj taka vprašanja reševala v kompe-tentnem krogu narodove elite, ne pa v najširših slojih, ki nimajo niti dandanes zadostnega kulturnega obzorja za odločeva-nje v vprašanjih jezika in kulturne individualnosti). Dr. Prijatelj je prikazal borbo za jezikovno individualnost v njeni najzanimivejši fazi, ko jo vodi dr. Janez Bleiweis. Ta. oportunistični politik brez širokih kulturnih razgledov je v svoji težnji po uve-lja.vljenju slovenščine kot književnega jezika užival večje simpatije avstrijskih krogov, kakor so jih bili deležni panslavi-sti in pristaši ilirizma. Avstrijski krogi so se nedvomno zavedali, da bo kvašenje na slovanskem jugu privedlo prej ali slej do tesnega zbližanja vseh rodov in da je stara teza Stanka Vraza zanje nevarnejša od Prešernovega provincializma. Nečesa pa niso razumeli: da pomeni zmaga ljudskega jezika mnogo tesnejšo strnitev Slovencev kakor bi bila mogoča ob zmagi enotnega književnega jezika s Hrvati in Srbi, kajti ljudski jezik prinaša kulturi notranje ojačenje, večjo rast in uspešnejši kvalitetni razvoj. Ce je kultura postala Slovencem prav kakor Čehom sredstvo vitalne obrambe, torej nacionalno-politično orodje in orožje, ki s kakovostjo premaguje količino, tedaj zmaga ljudskega jezika v literaturi ni bila pomembna samo v ožjem kulturnem smislu, marveč je pomenila tudi velik političen napredek. Ta napredek je obstajal v vedno večji emancipaciji Slovencev od nemštva in v njihovem čedalje jačjem odporu. Tako napredujoče slovenstvo je kmalu razočaralo av-strijsko-nemške simpatizerje. V nasprotju s teorijami in prakso pristašev ilirizma in zlasti še panslavistov je gibanje za dokončno zmago individualnosti slovenskega jezika pokazalo večjo realistično vsebino in več demokratičnega duha; tako je um-ljivo, da mu je bila zagotovljena zmaga. Čeprav je v tej borbi za individualnost slovenščine — kakor vedno v odločilnih sporih — trčilo dvoje osnovnih tipov človeškega značaja: realisti in romantiki in čeprav je bilo v idealizmu slavjanofilskih romantikov mnogo zanesenjaštva, ne smemo pozabiti, da je tem kakor onim šlo za to, da se Slovenci zavarujemo pred narodno smrtjo pod tujim jarmom. Najsi smo imeli ljudi, ki so sanjali o vseslovanskem jeziku že v času, ko so imele slovanske literature Puškina, Gogolja, Mickiewicza, Macho in druge; najsi so nekateri hoteli z umetelnim spajanjem rešiti naš odnos do najbližjih bratov Hrvatov in Srbov, je vendar bil tudi v njihovem sanjarstvu in v njihovem idealizmu kvas, ki je dvigal zavest prebujajočega se naroda. Naše »slavjanofilstvo« je kljub svojemu zdra-vičarstvu in nerealnemu vseslovanstvu odpiralo ljudem razglede v širši slovanski svet in je vplivalo pozitivno na manjvrednostni kompleks malega naroda. Tako je treba razumeti tudi poznejše poizkuse, da bi se obnovila borba za individualnost slovenskega književnega jezika, v kolikor so stali za njimi resnični kulturni in nacionalni interesi. Te literarne in lingvistične borbe, ki pa odpirajo tudi široke nacionalno-politične perspektive, je torej prikazal dr. Ivan Prijatelj v svoji znanstveno in esejistično tehtni razpravi. S temeljitostjo, ki ga je vedno odlikovala in ki jo zlasti potrjuje skrbno delo pri virih, z učenostjo zgodovinarja in s stilom pisatelja obravnava dr. Prijatelj vse podrobnosti borbe, ki se je pred 80. leti razmahnila za bodoči obraz slovenstva. Kakršnokoli stališče zastopa čitatelj — naj bo realist ali romantik, pristaš. »večne individualnosti« ali »naravnega razvoja« — vsak bo našel v razpravi probleme, ki še niso in ne bodo mrtvi. Lepe besede, ki jih je zapisal dr. Prijatelj v uvodu svoje razprave o značaju jezika, o njegovi vrednosti za duševno življenje naroda, so in ostanejo veljavne še nadalje. To tembolj, ker dandanes velja v kulturnih vprašanjih odločitev duhovnih ved, ki na tem področju odpravljajo zadnje ostanke materialistično - mehanističnega, izrazito kvantitavnega stališča, kakor se je pojavljalo v svobodoumnih ideologijah 19. stoletja. Tudi v tem pogledu je imel dr. Prijatelj bister duševni vid in se ni dal zapeljati od cenenih čarov utilitarističnega nazora o jeziku in o kulturi sploh. —o. Zapiski Ravnatelj Mirko Polič povabljen na gostovanje v Prago. Kakor izvemo, je vodstvo praškega Narodnega divadla povabilo rav- , natelja ljubljanske opere g. Mirka Poliča, da dirigira predstavi »Evgenij Onjegin« in >JJudič na vasi«. Dan gostovanja še ni do-loc en. Revijo »Umetnički pregled«, ki naj bi bila reprezentativno glasilo celotne jugoslov. likovne umetnosti, je pričel izdajati muzej kneza Pavla v Beogradu v redakciji Milana Kašanina. Prva številka prinaša v fak-sirnilni obliki uvodno besedo N]. kr. vis. kneza namestnika Pavla, ki pravi: »Pozdravljam prvo številko »Umetničkega pregleda« s posebnim veseljem. Tako visoko kulturen časopis je doslej nedostajal naši javnosti in to praznino smo čutili. Naš narod je imel vedno globok čut za umetnost, kar dokazujejo številni spomeniki, ki že izza najzgodnejših zgodovinskih dob krase našo domovino. Srečen sem, da se ta duh manifestira tudi danes močno in očitno«. Na posebni prilogi je reproduciran iz zbirk nj. kr. vis. kneza Pavla El Grecoov »Laoko-on«. Uvodnik Milana Košanina »Pro arte« ne vsebuje samo programatskih misli o novi reviji, marveč tudi načelna poglede na današnje umetnostno življenje in njegova poglavitna vprašanja. Todor Manojlovič razpravlja v posebnem eseju o E1 Grecco-vem »Laokoonu«, Miodrag Grbič piše o grški terakoti, Giorgje Mano-Zisi o mozaikih iz Stobija. Milan Kašanin o srednjeveški srbski skulpturi, Jožo Petrovič o najstarejšem srbskem denarju, Bor. M. Drobnjako-vič pa o domačem preprogarstvu. Zanimiv ie nadalje članek Todora Manojloviča o slikarju Ignjatu Jobu, medtem ko inž. A. Kr-stjč obdeluje hortikulturni problem (Ured-jenje vrta u savremenoj vili). Zvezek, ki je krasno natisnjen in obilno ilustriran, zaključujejo poročila o reprezentanci naše umetnosti v Rimu in Parizu, poročilo o Muzeju kneza Pavla, vesti ter pregled kiiiig in časopisov. , Zbrani spis T. G. Masarjka- Smrt češkoslovaškega prezidenta Osvoboditelja je še bolj povzdignila njegov kult in pospešila tudi izdajo njegovih zbranih spisov, ki bodo obsegali okrog 30 knjig. Zbrani bodo tudi Masarykovi članki, referati in politični govori, ki eo izšli v že zdavnaj pozabljenih revijah in listih. Boljša izdaja to stala 2300 Kč. ' , x , Dr. Bohuš Vjrbira! pades&tnfk«m«. Pod tem naslovom je izdalo Domoljubno muzejsko društvo v Olomoucu poseten odtisk člankov, ki eo izšli v njegovem Časopisu ob priliki aOletnice uglednega prijatelja in no-znavalca slovenske literature dr. BohuSa Vybirala. Brošura obsega biografski članek iz peresa Rostislava Bartocha, članek dr. Bed?icha Vaclavka »Dr. Bohuš Vybi'ral kot knjižničar«, pregledni sestavek dr. Otona Berkopca »Dr. Bohuš Vybjral in slovensko slovstvo« in članek doc. dr. J. Heidenreicha »Živa beseda Boh. Vybirala«. Izmed navedenih prispevkov sta zlasti zadnja dva za- radi gradiva o dr. VybJralovih stikih c našo literaturo in zaradi vrednotenja njegovega zaslužnega prevajalskega dela vredna pozornosti sloventkih literarnih zgodovinarjev in hronistov. Kdo dobi letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo? Kakor vsako leto, se tudi letoe pojavljajo v kulturnih rubrikah listov ugibanja o letošnjem Nobelovem lavreatu za književnost Švedski akademiki se sestane-jo k odločilni seji 11. t. m. Med kandidati navajajo zopet številna imena, med njimi finskega pisatelja Sillanpaa, francoskega pesnika Pavla Valeryja in pisatelja Roge-ra Martina du Garda, angleškega pisatelja Roberta Gravesa, češkega dramatika in romanopisca Karla Capka, danskega pripovednika Joh. Jensena in dr. Triurni češke glasbe t Londonu. V Londonu se mudi že nekaj dni Češka filharmonija iz Prage, ki je priredila doslej dva koncerta češke glasbe pod vodstvom svojega dirigenta R. Kubelika. Oba prva koncerta sta imela prodoren uspeh, drugi se je celo spremenil v pravi triumf češke glasbe. Program tega koncerta je obsegal med drugim Janačkovega »Tarasa Bulbo« in pa Smetanovo skladbo >Z českych luhsega sledeče novosti: Razprave in eseje Dinka Tomašiča »Poli-tički razvitak Hrvata«, neizdan roman ze 1. 1910 v Barceloni umrlega pesnika Janka Poliča-Kamova »Isušena kaljuža«, Tina Uje-viča »Eseje«. Vjekoedava Majera humoristi-čni roman iz sodobnosti »Dnevnik Očenaše-ka«, Slavka Kolarja povesti in feljtone »Pe-rom in drljačom«, Novaka Simiča socialni roman iz bosenskega življenja »Vočnjak« in »Hrvatski književni zbornik« za L 1938. Kot izredna izdaja izidejo »Izabrane novele« Isaka Samokavliie. Redakcija in uprava nove založbe je v Zagra&u, Masarykova ul. 19. »Ženski svet« prinaša v novembrskem zvezku nadaljevanje romana Ljube Pren-nerjeve »Mejniki«, ciklus pesmi Vide Tau-ferjeve »Znani obrazic, prozo M. Ostrovske in Katje Špurove, E. Muserjeve sonet »Življenja!«, sestavek »Vojne filike« in Pavla Plesničarja prispevek »Ob spominu na pozabljeno pesnico« (Katinko Stani čevo). Jugoslavica v novem zvezku »Slavische Runilschau«. V pravkar izišlem 6- zvezku praške »Slavische Rundschau t je izšlo na uvodnem mestu več prispevkov in mamo-ria.m T. G. \lasaryk, med njimi uvodnik iz peresa zastopnika Nemcev v SeL vladi, ministra Fr. Spine in J. L. Fischerja članek »Masaryk als Denker«. Izmed ostale ne navajamo predvsem jugoslavica: Alek-sandar Belič piše o kr. srbski akademiji znanosti, Božo Lovrič poroča obširno o knjigi Cira Cičina-Šajna »Po ejevernoj Dalmaciji«, v bibliografiji so zaznamovane mnoge naše revialne in knjižne novosti m med nekrologi najdeš vrstice o Mariji Ruzickovi-Strozzi. Izmed ostalih člankov je vreden pozornosti prispevek poljskega slavista Jožefa Golabka »Slavistika na Poljskem«- O R T Zadnja jesenska tekma na domačih tleh Pomlajeno moštvo Ljubljane bo. v nedeljo nastopilo proti državnemu prvaku Gradjanskemu boljše klubove igralce in ki niso več vred- V nedeljo ob 14.15 bo inozemski sodnik dal znak za pričetek velike borbe, v kateri bosta nastopila Gradjanski in naša Ljubljana. Gradjanski se vneto pripravlja na to borbo, zbira svoje simpatizerje, ki ga naj s posebnim vlakom spremljajo v Ljubljano, da ga bodo bodrili na igrišču ob Tyrševi cesti z že znanimi klici: plavi, plavi... Oni v Zagrebu se zavedajo, da je Ljubljana za njih trd oreh. Zmaga, ki so jo odnesli v Zagreb v letošnji pomladni sezoni, jim še ni dala, da bi pozabili tudi na poraze, ki so jih utrpeli v zadnjih li-ginih tekmah ravno na istem igrišču, ki jih bo v nedeljo sprejelo. Že nastop zagrebških kibicev nam torej daje jamstvo, da bo v nedeljo na igrišču Ljubljane poldrugo uro veselega razpoloženja. Jasno je, da si vsi želimo zmage našega reprezentanta v velikih borbah, ki se vršijo med najboljšimi našimi klubi, toda veseliti bi nas moralo tudi dovršeno igranje, ki ga v teh tekmah pokažejo tudi njegovi nasprotniki. Mnogo jih je odšlo preteklo nedeljo razočaranih z igrišča zaradi slabe igre slovenske enajstorice, toda veliko jih je bilo, ki so z zadovoljstvom zasledovali odlično Baskovo igro. In danes smo si lahko vsi na jasnem, da je Bask zasluženo zmagal, saj je igral za razred boljše od naših. Morda je pa le bilo v moštvu Ljubljane preveč sigurnosti, saj Bask še ni pokazal v Ljubljani take igre, kot smo jo gledali preteklo nedeljo, in tako so domači presenečeni postali nezmožni, da bi se upirali tehnični premoči nasprotnika. In kar so že vse ponedeljeke kritike priznale doživeli so za svojo domišljavost, da nekaj znajo, tudi zasluženo plačilo. Mnogi izmed njih bodo v nedeljo proti Gradjanskemu gledali svoje mlajše kolege, od katerih se bodo naučili vsaj, kaj se pravi boriti se z voljo in elanom in igrati do poslednje minute na odrejenem mestu. Vodstvo Ljubljane je v nedeljski tekmi lahko uvidelo, na katerih mestih so postavljeni ljudje, ki ne spadajo med naj- ni, da bi zastopali barve slovenskega nogometa ter pričakujemo, da bodo na tekmi proti Gradjanskemu nastopili mladi igralci, brez zvenečih imen, zato pa z veliko voljo do zmage. Sigurni smo, da se bodo mladi borci daleko bolj zavedali, kako odgovornost jim nalaga klub in kaj so dolžni vsej slovenski športni javnosti, ki z velikim zanimanjem zasleduje potek borb, ki jih vodi njegov predstavnik SK Ljubljana. Po informacijah, ki smo jih prejeli na razna vprašanja, kako bo sestavljena nedeljska enajstorica Ljubljane proti Gradjanskemu, nam je zagotovljeno, da bodo odgovorna mesta zasedli res novi igralci. Pričakujemo torej, da si bo vsa športna javnost ogledala to »novo« enajstorico Ljubljane, ki naj nudi zagrebškim »pur-gerjem« zadosten odpor in ki bo svojim simpatizerjem pokazala, da se je z elanom in voljo borila do poslednjega sodnikovega žvižga. Moštvo, ki bo nastopilo v nedeljski tekmi, bomo še objavili. SO let svetovnih rekordov na skakalnicah Carl J. Luther, ki bo predaval v soboto 6. t. m. v. frančiškanski dvorani, bo obravnaval tudi vprašanje naše članice. To zimo poteče 50 let, odkar vodi Norveška listo oficielnih svetovnih rekordov v smuških skokih. Ta lista se seveda ne more voditi kot uradna listina FISE, ker od visi daljava skoka tudi od skakalnice same, toda Norvežani vodijo to listo že 50 let, kajti odkar so skoki postali šport, obstoja tudi stremljenje, doseči vedno boljši rezultat, vedno večje daljave. Te dni so objavili norveški listi to listo, ki je taka: 1888 Edvard Lillehagen, Norveška. Hu-seby, 23 m; 1900 Olaf Tandberg, Norveška, Solberg, 35.5 m; 1910 H. Hansen, Nor- ... dokler ni obrisala otrokov obraz pri prijateljici, ki pere z Radionom. Čeprav imate morda dovolj izkušenj v gospodinjstvu - Vaše perilo bi moglo biti vseeno še lepše: s pomočjo Radiona! V primeri z bleščečo belino z Radionom opranega perila, se zdi vsako drugo perilo sivkasto. In zakaj? Ker navadna mila in pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, R a d i o n pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbornega Schichto-vega mila prodira skozi tkanino in opere vsako perilo temeljito in snežnobelo. Zato je z Radionom oprano perilo bolj belo nega drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion, ki Vam bo pomagal, da boste do« bili snežnobelo perilo. Schichfov RADION pere sam RADIO pere sam veška, Gustaa, 45 m; 1912 Gunnar Ander-sen, Norveška, Gustad, 47 m; 1914 A. Omundsen, Norveška, Vik, 54 m; 1924 Th. Stromstad, Norveška, Chamonix, 57.5 m; 1926 Dagfin Carlsen, Norveška, Pontresi-na 63 m; 1926 J. Snersrud, Norveška, Flu-berg, 66 m; 1927 Sigmund Ruud, Norveška, Bluberg, 72 m; 1930 Badrutt Adolf, Švica, Cortina d' Ampezzo, 75 m; 1931 Birger Ruud, Norveška, Fluberg, 76.5 m; 1931 Sigmund Ruud, Norveška, Da vos, 81.5 m; 1933 Ruchet, Švica, Villars, 87 m; 1933 Robert Lymbourne, Kanada, Kanada, 87.5; 1934 Birger Ruud, Norveška, Planica, 92 m; 1935 Radmond Sorensen, Norveška, Planica, 95 pravilno 94 m; 1935 Stanislav Maruszarz, Poljska, Planica, 97 pravilno 95 m; 1935 Reidar Andersen, Norveška, Planica, 99 pravilno 98 m op. ur.; 1936 Josef Bradi, Avstrija, Planica, 101 m. Lista je zelo poučna, ker kaže, da so rabili smučarji za 50 meterski rezultat cd 23 m 26 let, za 80 m pa 43 let, dočim so od 80 do 101 m dosegli v petih letih in to skoro vse v PlanicL Ako upoštevamo še, s kakšno lahkoto so tudi nenorveški ska-kači skakali v Planici, govori to dovolj zgovorno za njeno vrednost. K tej norveški li3ti bi bila za nas zanimiva lista, kako so se razvijali naši ska-kači. Poglejmo v kratkem: 1922 Joža Pogačar, SK Ilirija, Bohinj, 9 m; 1926 Joža Pogačar, SK Ilirija, Mojstrana, 30 m; 1932 Bogo šramel Sm. KI. Ljubljana, Bled, 50 m; 1933 Bogo šramel, Sm. KI. Ljubljana, Bled, 57 m; 1934 Fr. Palme, Sm. KI. Ljubljana, Planica 62 m; 1934 Albin Novšak, Sm. KI. Bohinj, Planica, 66 m; 1935 Bogo Šramel Sm. KI. Ljubljana, Planica, 72 m; 1936 Albin Novšak, Sm. KI. Bohinj, Planica, 89.5 m. Ako primerjamo rezultate naših z rezultati istih let zunaj v svetu, vidimo, kako se tudi mi vedno bolj približujemo vrhunskim rezultatom in da se razdalja zmanjšuje v zadnjih letih vedno bolj, tako da zaostaja Novškov rezultat leta 1936 samo za 12% za najboljšim svetovnim rezultatom — zopet po zaslugi odlične naše naprave v Planici. V primerjavo naj služi, da smo bili leta 1926 za polnih 52% za svetovnim rezultatom in še leta 1934 za 35%! Končno vzbuja posebno pozornosrt dejstvo, da je baš Norveška tista, ki tako vestno vodi evidenco svetovnih rekordov v skokih, za katere smo čuli večkrat, da so bili v Planici deplasirani. J. G. • »Eine Reise Im Lande der smučI« je naslov članka, ki ga je priobčil Carl J. Luther v švedskem smuškem zborniku Pa skidor za leto 1937. Članek, ki ima tudi prav posrečene slike, opisuje današnje Bloke in njihovo smuško zgodovino obenem pa smuške zanimivosti naše države. Članek je pisan zelo zanimivo na podlagi opazovanj in zbranih podatkov, ki jih je Luther napravil lani o priliki svojega obiska Blok. Pa skidor je razširjen po vsem smuškem svetu in je izmed vse smuške literature tisti zbornik, ki je zbral doslej največ gradiva o smuški zgodovini. Pred leti je izdalo založništvo Pa skidorja knjigo J>Pa Jugoslavia skidorc, ki opisuje bloško smuško zgodovino in posebnosti naših in bosanskih krpelj. Avtor tega članka bo predaval v soboto 6. t. m. v frančiškanski dvorani v Ljubljani o smučarstvu: Vseprek po smučarstvu, s slikami in filmi. Opisal bo tudi najnovejši pojav v smučanju: smučanje s krili, o katerem je predaval pred dnevi univ. prof. Thirring na dunajski Urania. Luther nam bo pokazal to smučanje tudi v slikah. — Prodaja vstopnic pri tt. Goreč poleg nebotičnika. V nekaj vrstah Prošlo nedeljo ee je vršil v kioskih prostorih Jugoslavije v Cel.>u IL laropagandni table teniški turnir. Kljub zgojnemu terminu je bil odziv igračev zadovoljiv. Poleg dtemačega Olimpa in prireditelja so se ga udeležili državni prvak Hermes (druga garnitura) in Planina iz Ljubljane ter _ Ma-kabi in Uranija iz Zagreba. Slabo 60 bili zastopani vodilni slovenski igrači, katere jo zastopal edino Hermežam Kosmina. Za Zagreb po nastopili državni reprezentant Her-škovič (Ma-kabi), večkratni bivši juniorski državni prvak Ratkovič in drugi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Moštva: 1. MakaM (Herškovič, Merksa-mer, Goldstein), 2. Hermes (Kosmina, Kovač. Didek). Single gospodov: 1. Kosmina TT), Her-škovič (M), 3. Ratkovič (Uramja), 4. Br-šič (M> Double gospodov: 1. RatkoviA - Blaži. 2. Herškovid - Merksamer, 3. Kosmina - Didek. Kosmina je z zmago v sin?lu' gospodov zopet pokazal, da spada v državno reprezentanco in da znajo Slovenci tudi brez državnega prvaka Marinka, ki eli*-i pri vojakih. čuvati prvo uesto. SK Ljubljana. Zaradi pogret« našega g. ravnatelja Wolfa, ki bo danes ob 15. uri is Komenskega uL, odpade trening- Trening tekma liginega in rezervnega moštva v petek ob 1& Postave na običajnem mesta. SK Ilirija. Seja smučarske sekcije dane« ob 18. v kilubovem lokallu. SK Svoboda. Zaradi dogodkov v Kranj« se pozivajo na zaslišanje v petek ob 20. v Delavsko zbornico Habiht I. in II-, Sinkule in Baggia. Iz kluba se izklučuje Jakša Anton. Ob 19. seja odbora. Danes izjemoma obvezen trening, zato jutri odpade. SK Slovan. Redna odborova seja dane« ob 20. v gostilni Mencinger, Šmartinska c Prosimo vse odbornike sigurne udeležbe. Razpis medklubskih kolesarskih dirk, k! jih priredi SK Vrhnika na Vrhniki 7. t. m-ob vsakem vremenu na progi Vrhnika — Log — Vrhnika — Planina — Vrhnika 0 startom in ciljem na Vrhniki, Cankarjev trg. Začetek dirke ob 9. dopoldne. Glavna skupina: 64 km, junioreka skupina: 50 km. Za obe skupini 60 pripravljena lepa praktična darila. Prijave dirkačev se sprejemajo najkasneje pol ure pred startom pri vodstvu dirka. Pellce Natale: 3 7 smrtnih grehov Povest Iz Casanovovih dni Zato sem prijel za kozarec in ga na dušek izpraznil, med tem ko je Emilio nadaljeval svojo povest: »Tiste bukve so se mi v vrvežu vsakdanjega življenja, kakršno mora živeti gostilničar, na žalost izgubile, a moj spomin je zvesto ohranil vse, kar so poročale o ustanovitvi kapelice in samostana. Če vas torej zanima, giovanotto ...« Iznova sem si nalil kozarec in vprašujoče pogledal Emilia. »Takole pravi legenda«, je Fekel ta: »Nekega jutra sredi poletja je Benedetto Balfi kakor po navadi pasel pod maslinovci svoje koze. V tem ga je menda nenadoma napadla bolezen. Vsekako sta ga neki fant in neko dekle, ki ju je pot privedla mimo, našla v krčih — in tu nadaljuje menih, ki je spisal bukve, in pravi takole: ,Ko sta torej Giuseppe in Orselina... tako jima je bilo ime... položila nezavestnega Benedetta Balfia v senco maslinovca ter mu izkušala vliti požirek hladne vodite med krčevito stisnjene zobe, sta mahoma začula glas iz višave, ki je rekel: — Ne, Giuseppe in Orselina, vidva ne bosta rešila ubogega Benedetta njegove bolezni. To morem samo jaz, sveta Devica! Prestrašena sta se prekrižala hi padla na ma- hovito skalo, in tedaj so njune oči zagledale nekaj nezaslišanega, nerazumljivega!' »Nekaj nezaslišanega, nerazumljivega«, sem za- jecljal. Emilio Carpani je prikimal. »Benedetto Balfi se je bil visoko vzravnal. S presveto Devico, ki ga je držala za roko, je krenil proti Giuseppu in Orselini. Ta dva sta planila v beg. Od tistega dne je bil kozji pastir ozdravljen svoje bolezni, in takrat so položili temeljni kamen kapelici. Santa Maria del Sasso, kakor so imenovali hišico božjo, ki je najprej zrasla na tem kraju, je kmalu postala božja pot za božjastnike iz vse dežele, in tu, kjer vidite zdaj gostilno, so menihi ustanovili samostan, ki je bil združen z bolnišnico. Takšen je izvir Alberga del Sasso.« »In kako je bilo dalje?« sem vprašal. »Čudodelna moč Marijine podobe se je menda pozabila, mladi signore. Menihi so se pozneje umaknili v lombardsko ravnino. Ako se hudo ne motim, jih je nekega dne, ko jih je bilo samo še šest, sprejela Certosa pri Pavii. Samostan je bil prazen. Kapelica na skali je razpadla. Njene ostanke je videti še danes ta dan, a čudno so podobni zidovju porušene trdnjave, in čudodelna podoba je romala z zadnjimi menihi na jug. Samo nekaj je ostalo.« »Spomin?« sem vprašal. »Da, spomin, a vendar še nekaj več.« Emilio Carpani je stisnil oči, kakor da bi hotel vreči aduta na mizo, nato pa mahoma vprašal: »Povejte mi, giovanotto, aH se Imate za pogumnega?« »Zakaj vprašujete?« sem za jecljal. »Tako sem mislil. Med zadnjimi šestimi menihi, pravijo, da je bil posebnež. Tega nimam iz bukev, ampak iz ust svojega prapradeda, ki je tega moža še poznal. Ta menih, fra Vito po imenu, ni šel z ostalimi v Pavio. Ostal je do svoje smrti tu v albergu in bral vsako jutro ob petih ondukajle pri Brezmadežni sveto mašo. Šele ko je umrl, je prešel zadnji kos samostana v roke mojega prapradeda in se tako združil z albergom. Okoli življenja in smrti tega čudnega človeka se plete cel roman.« »Pripovedujte, padrone!« »Moj prapraded, ki je učakal 97 let, je hranil dogodke tistih davnih dni svoje mladosti do konca v zvestem spominu. Ko sem bil še majhen paglavec, sem tu, prav na tem mestu, kjer zdaj vi sedite, ob zimskih večerih pri prasketanju kamina poslušal njegove zgodbe. In reči, ki mi jih je pripovedoval, so se največkrat nanašale na fra Vita, ki ga je imel stari Carpani za Ahasverja in svetnika v eni osebi. Spomin mojega prapradeda je segal tja v dni velike francoske revolucije. Takole v devetdesetih letih osemnajstega stoletja so se morale goditi stvari, ki mi jih je pravil o fra Vitu, in izmed katerih se mi je posebno ena vtisnila v spomin.« »Katera neki, padrone, če smem vprašati?« »Fra Vito ni bil navaden menih. Po pričevanju mojega prapradeda, ki je vedel to iz njegovih last- nih ust, ni bil ne bolniški strežnik ne delovni brat — zakaj iz teh dveh stopenj je bila sestavljena večina prebivalcev samostana pri Sv. Mariji del Sasso — ampak monsignore in potomec ene izmed najplemenitejših rodbin v srednji Italiji.« »Ali veste njegovo ime, padrone?« »Ne; tudi prapraded ni nikoli zvedel tega imena; fra Vito je moral imeti pač nujne razloge, da ga je skrival. Toda slika, ki so mi jo ustvarili pra-pradedovi opisi njegove vnanjosti, se mi je globoko vtisnila v dušo, in pogosto, kadar splezam v najstarejši del alberga in se tako približam kapelici Sv. Marije del Sasso, se mi zazdi, kakor da bi častiti brat, tak, kakršnega je stari Carpani še videl, korakal vštric mene ter mi pripovedoval o grehih, ki so ga privedli s sijajnih dvorov in iz hlastanja in vrveža velikih mest v skalno divjino ob Cassa-ratu. Tedaj ga vidim živega kakor pred seboj.« »In kako ga vidite?« »Takšnega, kakršen je živel v Domenicovi stari glavi in kakršnega poznam iz njegovih lastnih ust. Visoko, aristokratsko prikazen s prečudnimi belimi rokami, ki so baje nalikovale marmornatim rokam Michelangelove ,Piet,e' ob vhodu v rimsko cerkev Sv. Petra. Z velikimi, rjavimi, oduhovljenimi očmi, kakor jih videvamo na Raffaelovih slikah, in s tistim vseumevajočim in vseodpuščajočim smehljajem na ustnicah, s katerim se je nekdaj Nazarenec nagnil k veliki nečistnici, rekoč ,Kdor izmed vas je brez greha, naj vrže vanjo prvi kamen___'« U OGLASI SlUibodpbi Beeeda 1 Din. davek « Dlo. e* šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanj® znesek 17 Din. Praktikanta 8 končamo kmetijsko ?krk>, poštenega in delavnega — »prejme Sever & Komp., Ljubljana na svoje gospodarstvo Sela. pošta St. Vid pri Stični. — Posestvo je vzorno urejeno, goji razne panoge kmetijstva in vrtnarstva tf>T nudi pridnemu odlično praktično izobrazbo. 28679-1 Kovinolivarja samostojnega, sprejme takoj industrijsko podjetje. Samo pismene ponudbe z navedbo prakse in zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Trajno mesto*. 287:10-1 Več čevljarskih šteparic sprejmem. Potočnik, Kranj, Blejska cesta št. 17. 28686-1 Vajenci(ke) Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dn. NaiT3*njš' toesek 17 Di n. Iščem vajenca za špecerijsko trgovino. Na slov v vseii poslovalnicah Jutra. 28642-44 K otrokom iščem gospodščno s perfekt- nim znanjem nemščine. — prednost imajo učiteljice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 2871S-.1 Kleparskega pomočnika sprejmem. Galanterijsko kle-parstvo, Ljubljena, Za gradom 9. 3S703-d Samo perfektno nemško stenotipistinjo, i inanjem hrvaščine, iščem. Predstaviti: četrtek 8—9 h. Hotel Metropol, soba 414. 287:3-1 Frizerko dobro delavko, po možnosti praktično tudi v brivski stroki, išče Gostiša' Vinko frizer Mengeš. 28722-fl Hotelsko kuharico in natakarico z znanjem nemščine, iščem zn takoj. Hotel »Novak«. Jesenice. 28680-1 Čevljarskega pomočnika sprej-Zgoša 286i90-l z« raznovrstna dela. mem takoj. Pernuš, 43, Lesce. Krojaškega pomočnika za vsa dela, sprejme takoj Ko-smač Prane, Slov. Javor-nik. 28388-1 Stenotipista(-ko) z znanjem hrvaške in nemške stenografije ,išče za takojšnji nastop večja industrija izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slavonija«. 28738-1 Iščem gospodično ž maturo klasične ali realne gimnazije. Prednost imajo z zna-njem nemščine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Značaj«. 28049-1 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, snha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po konkuren čni ceni vsako množi no dobavlja Homan. Sv, Petra c. 81. Ljubljana. Telefon 35 39. 263-33 MED nudi ugodno DOLENC, — Ljubljana VVolfova ul. 10. 28647-33 Namočeno polenovko za Miklavževo pecivo, kuhinjsko čokolado, oblate mleti kokos, mleti mak, je-derca, rozine Ceres oskrbijo vse gospodinje pri Kovačiču Miklošičeva c. 32. 28711-33 A vto, motd Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo znamke Aried ali Zundapp 500 c cm, ne veliko rabljeno, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na Oigl. odd. Jutra pod »Kolo«, 38716h10 Avto Saurer tovorni za 3 tone z generatorjem na plin, dobro ohranjen, prodam. Ogledati pri Ed. Suppanz, Pristava. 28631-10 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač 36 Frk! je zletel po zraku, hkratu pa tudi zaboja s kunci, ki sta se utrgala od nenadnega sunka. Najhujše je bilo pa to, da je prav tedaj, ko je belec plaval nad lopo, na oni strani brzel mimo velik iovorni avtomobil... Filatelija Beseda l Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Filatelisti! »Winter-Hiilfe« oompl. stavek, vnaprej Din 40. Milan Prijatelj, Maribor. Koroška 26/1. 28642-37 Beseda 1 Din. davek 3 Din za 5"ro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slava Gril breme in knjige o kozmetika. Pot na Rožnik št, nad Čadom. 28723-30 Glavno skladiišče za Jugoslavijo: Hunko Mayex i drug, pajf. oddelek, Zagreb. ragocenosti % Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najminiša znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ul. 12-38 ene Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Hranilnice kmečkih občin — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar na roke«. 28733-16 Hranilne vloge kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore LjuMinna, Gledališka ulica 12. telefon 38-10 28705-116 Lokalih Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal primeren za delavnico ali skladišče, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28714-19 Pisarniške prostore večje yiš6e v centru mesta za ili. jan. 19£>8 večja firma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. januar«. 28665-19 »;.• «v» ■ .'.V&JvtsS U& eric NEW Y0RK mm iSa&raš Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši inesek 17 D,n. Večje število parcel kompleksov posestev, ejo zdov, trgovskih in stano vanjskib biš t-^r vil ima naprodaj gradben strokov no izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Hišo prodam sredi mesta. Polovico plačati takoj, drugo hipoteka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 287112-30 Ovonadstronno hišo z obrtjo, brez hipoteke — prodam za gotov denar. Interesenti naj spono-č-e svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Ustmen dogovor«. 28701-20 Dvodružinska hiša v magdalenskem okraju, poceni naprodaj. Vprašati popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28041-20 Dvosob. stanovanje solnčno, 6isto, parketira.no, — oddam decembra mirni stranki. Kodeljevo. za Pov-šetovo 29, Cankarjevo 3. K. 28657 21 Solnčno stanovanje 3 sob, kopalnice in priti-klin, oddam februar. — Tavčarjeva 3. 3S704-3! Enosob. stanovanje oddam 1. decembra. Vodni-kis-va c. 117, Ljubljana VII. 28736-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje kopalnice in pritiklin, oddam. — Ogled med lil. in 1.4. uro v Ko-rytkovi ul. 34. 28735-21 Stanovanje male sobe in kuhinje, takoj oddam. Florjanska 34. 28731^21 Podpritlično stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, oddam miirm, snažni stranki br-ea otrok. Najemnina Din 460 mesečno. — Verstovškjova 16/1. 28720-211 St€trioynnj? Beseda 1 Dn, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova S Dim. Najminjšl u>*«ek 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo, s kopalnnoo, oddam 1. decembra. Pleteršnikova 24. 28647-31 Enosob. stanovanje visoko pritlično, oddam 1. decembra — boljši solidni stranki. Cesta v Rožno dolino 50. 28736-21 Dvosob. stanovanje v sredini mesta, oddam L decembra za 450 Din. Prodam nekaj pohištva. Naslov v vseh pooslvalnicah Jutra. 28719-21 Trisobno stanovanje lepo, solnčno, vse pritikli-ne ter velika opremljena soba za dva gospoda (gospodični). lasten izhod, takoj oddam. — Poizvedbe Mestni trg 16. 28696-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Prečna ulica št. 6. 28731-31 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam za december pri novi cerkvi v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28733-21 Enosob. stanovanje takoj oddam, soba 6X7, Novi trg 5, primerno za pisarno ali obrt za 360 Din. Informacije Sv. Petra c. 4 Obrtniško društvo. 28700-21 Enosob. stanovanje oddam 1. decembra. Istotam oddam sobo s štedilnikom. Jenkova ul. 13. 38608-31 Enosob. stanovanje oddam za december za Din 320. Zg Šiška 356 pri novi šoli. 38735-31 Komfortno stanovanie dvosobno, kabinet, kopalnica dva balkona, I. nadstr. poleg »Produkte« na Tyr-ševi cestii, oddam 1. decembra. Pojasnila: Figar, Vožnja kova ul. 6. 38727-31 Stanovanja Za 1. december iščem lepo, dvosobno stanovanje v centru ali blizu. S kopalnico prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad par«. 28693-21» Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din. Dijaike sobe Stanovanje s prvovrstno hrano in nad zorstvom Jščem za svojega sina srednješolca Ponudbe z opisom stanovanja, oskrbe in okolice na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra oskrba«. 28633-22 rm m f T' Beseda 1 Dai davek : 4a šilro ali lajanje naslov« 5 DUL Najmoikl tnesek 17 Din. Lepo veliko sobo s tremi posteljami in manjšo sobo, oddam s hrano ali brez. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 287.38-33 Prazno sobo parketirano. solnčno, t souporabo kopalnice, oddam najraje dvema zakoncema. Železnikarjeva 16/1., levo. 26734-33 Opremljeno sobo čisto, separirano, oddam s zajtrkom bolj&i osebi za Lr u u!4j me.-ecno. Naslyv v vseh poslovalnicah Jutra. 28607-33 Dve prazni sobi paritetirani z elektriko in telefonom, primerni tud.i za pisarno, oddam takoj. Metelkova 4. 28699-33 Prazno sobo se par Sv. Petra c. 20. ■■■■■nBnBBtnHnHB Sobe išče Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Do. Najmanjši znesek 17 Din. Mlajši gospod išče lepo opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom, z uporabo kopalnice v sredini mesta pri boljši družini. Mogoče cela oskrba. Ponudbe pod »Stalen 222« na ogl. odd. Jutra. 28717-dBa Prazno sobico s hrano išče gospodična. Ponudbe z navedbo oene na ogl. odd. Jutra pod »d, december«. 287.16-33a m L VtaJta Oescia Ž Din; Javek 5 Din za dajanje lavek 3 Dn. za dajanje znesek 20 Din. »27. X.« Hvala! Bili nemogoče. Pridem kmalu. 39693-34 Pridem ▼ MM četrtek! 38691-34 Bančno kom« zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237 16 črno in mMno blago ZA PLAŠČE ima nad 100 kom različnih NAJNOVEJŠIH DESENOV na zalogi v cenah od 50.— do 280.— din F. I. Gorica?, Ljubljana, sv. Petra cesta 29. lllillilMIIPifOfiiiiiiiiiiiiiiiiilillillilinillllllllllllilllllillllll' EB NH0OCEVA .10 . Najlepše mmniiiiiiiiiiiiii* samo v trgovini mmm samo v uguviui V6SC SEVER- MARIJIN TRG Z ttlVtC PLE 5AV05TI [tlORAtl^JtfltnKtKRILUVM TISOČI mTISOCl 5t>13tl ZAHWUU3EjTXT0 DOKAZU JHOMHOGE ZAHVALE ;PtflTE M IMEJMO RAM 1>ojaZaV^L - lasfe ^za&ejo •KCLide»ai>r«w mestk tobtetaite ^ POŠILJAMO PO PBVžFHU,5UME111 CATOOPOSflllllKllJ MOOtRMK KOZMETIKA * SPLIT- & or. 17874/8} Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.