AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 13
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 16, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Iz nepokorjene Jugoslavije
Še svojih mrtvih teles nočejo puščati sovražniku
. Neki tuji opazovalec, popisuje borbe četnikov, pripoveduje 0 sledečem žalostnem prizoru: Skupina četnikov je skrita v koči čakala sovražnika. Seem ur so se borili z nadmočnim ( paznikom za življenje in smrt. 0 so ubili mnogo vojakov in k0ncno izstrelili zadnjo svinčen. °> so zažgali hišo. Splezali so a streho in vrgli vsak svojo mbo med sovražnike,-nato pa . vsak sebi pognali v glavo kro-zadnjo, ki jo četnik vedno
ogenj*111* ZaSe' t6r popadali v
ralak° Umira četnik> tako umi" st; tr°fni borec> tako umira ti-vse , Ubi SV0J0 sv°bodo nad nai-o? v Je PriPravljen za svoj
mili rtvrati živi'enje-
Izved • m prisilnem delu
d Sm°' da so mim0 mno" niav gih intelektualcev. narod-
' VS6h P°klicev in strokovno 7, UJ6li in odPelJ'ali na priznane V solarno na otok Ston in e za&rebškega časnikarja alcev ga najm°čnejših intelektu-
'' Milana čurčina. Jrei °raj dvajset let je izdajal in
'nan /eVijo "Nova Evropa." JUg0s]e kot iskren in nespravljiv
Pe]ikih°Van' čvrsteSa značaja in
Pri s, . duhovnih sposobnosti.
šestdesetih letih
3l>ečnik- skuPa'i "z drugimi nehati ' 1)rezPravni suženj ikih b'P°d nadzorstvom italijan-ič izrai0netov, katerim je Pave-Jdei ,°Cl1 vsakogar, ki se mu je DviratleVaren ki bi ga mogel etliisnkPri izvrševanju njegovih
B«wln zločinskih del-
1 So ujeli jugoslovanske-I2 g 9a letalca ?arsk Je Poročajo, da so bol-Uj6]e e Zasedne oblasti v Pirotu letaie,, Qlanega -i ugoslovanskega je ud ,1t®Panoviča-Kostica, ki se steixjj]6 6Žl1 obstreljevanja ču-St
da JeePvanovič-Kostič je obtožen,
oh fCasu' ko ^ sam z dru£'-hnii0 reljevaJ čiustendil, izdi-
cevinmnogo civilnih prebivališče ]POstavili ga bodo pred so-cinstv0 „mu bo sodil° za to "zl°"
V''ZSke šole v iužni Srbiji
pedla nJužne Srbije' ki ea je «istrsi Ja bodo na ukaz mi-Jans](eV5 Pr°svete odprli itali-lijansk *°le' kjer bodo P°leS ita-<3i alK.eef J'ezika uoprabljali tu.
vriski.
I e,le&ic .
Itai, 1/1 ri'nska Dalmacija"
l^ejel Sld kralj 'imperator' je
18« j predsednika italijanske-
|"Dam dentističnega društva
l^^^lighieri,'' ki mu je iz-
ročil iredentističino propagand no knjižico z naslovom "Dalma zia veneta e romana."
V tej knjigi seveda ni slavne zgodovine narodne Dalmacije, temveč zlonamerni podatki, s katerimi se je društvo "Dante Alighieri" že tolikokrat 'proslavilo' z zavijanjem dejstev za propagando, ki za našo Dalmacijo še sedaj ni prenehalo v Italiji. Pa tudi ta propaganda ne bo pomagala, kakor tudi ne tista, ki jo vodijo italijanski "proti-fašisti," da bi svetu dokazali, da so kraji, ki so naši, jugoslovanski, po nekaki rimski morali italijanski. Dalmacija je bila, je in bo naša, jugoslovanska, pa najsi jo Pave-lic še tako "velikodušno" izroča italijanski vojski, da ropa po Dalmaciji in ubija naš narod. Angleški častniki in jugoslovanski "komunisti" Poročevalna družba T. O. iz Beograda poroča, da je beograj. :ki časopis "Obnova" priobčil, da so med mrtvimi po neki bitki našli tudi dva častnika angleške vojske. Njuno istovetnost so ugotovili po dokumentih, ki so jih našli pri njih. Po koncu vojnih operacij sta zaostala v Jugoslaviji in se pridružila vojski, ki je nadaljevala boj.
To nemško poročilo pri koncu ne pozaMja omeniti, da- sta ta angleška častnika vodila "ban-de komunistov," ki vrše po Jugoslaviji teror in se upirajo za-sednim oblastem.
Narodni poslanec na čelu narodnih borcev
Nemška poročevalna družba T. O. poroča, da so na čelu "komunistov" v Srbiji osebe, ki so ?mele v Jugoslaviji visoke položaje in da je med njimi tudi veliko število narodnih poslancev.
-o-
Nov odvetniški urad
Slovenski odvetnik William A. Vidmar je odprl v 704 Hippodrome Bldg. odvetniški urad. Telefon MAin 3542. Mr. Vidmar stanuje na 20850 Edgecliff Blvd., Euclid, O. tel. KE-7456-J. Mr. Vidmar je bil več let pomožni policijski prosekutor.
Seja kreditne unije
Newburgh Wire Credit Union, Inc., ki posluje v American Steel & Wire Co., bo obdržavala v soboto popoldne ob dveh svojo letno sejo v I. O. O. F. dvorani na 93. cesti in Miles Ave. Na programu je volitev odbora in predlog, da se plača 5% dividende. Družba ima 651 članov in $54,-542.00 premoženja.
žirija priredi v nedeljo koncert
[t)i'ire,|'j]e bil° ze omenjeno, boi
VeH( v nedelJ° zvečer v sloJ
haša S-d°mu na Holmes Ave. Pa&U ,rija" koncert. Na pro-»itij Si,- veliko prav lepih penijo !Sali bomo prelepo melo-Ko ,n.e Pesmi, ki smo jo neda-Pe8ar na Prvi strani naje "Na&a bol." Ta pesem tU(Ji j žalostna, pa žalosten je b0) as narod doma, katerega ^eSem opisuje.
^Pol Udi vesele pesmi bodo na ^Ogij df\0- Pevci Ilirije se niso I odločiti, ali bi v teh raz-^h priredili koncert S ^ lv°nčno so se odločili zanj, ^?Vecl0l'a imeti narod tudi nekaj j Itfj* a! da bo mogel vzdržati Ze in težave vojne.
Pevovodja Martin Rakar priporoča vsem posetnikom posebno to-le: Ne pustite svojega glasu doma! Prinesite ali pripeljite ga s seboj, kajti zelo ga boste potrebovali. Tako jo bomo rezali, da se bo vsa dvorana tresla, čeprav stoji na močni podlagi. Po koncertu bo pa zabava v zgornji dvorani, kakopak! Joseph Dem-shar, ki je predeloval Dom, je napravil take stopnice, da se človek prav nič ne utrudi, ki pleza v zgornjo dvorano. Nazaj gre pa še lažje. Torej farani in vsi drugi prijatelji Ilirije, v nedeljo večer se vidimo v Slovenskem domu. Začetek koncerta bo ob 7:30 zvečer.
Bernard Sawicki, star 19 let, bo v soboto plačal s smrtno kaznijo za štiri umore. Zdaj, par dni pred smrtjo, je sprejel sv. krst. Father Ernest, katoliški jetniški kaplan, ga krščuje.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
i i, —— t..
Latrobe, Pa. — Pred par tedni je v tukajšnji bolnišnici umrl Martin Kusel, star 56 let in doma iz št. Ruperta na Dolenjskem. Bil je samec in zadnja leta ni spadal k nobenemu društvu. Ako pokojni zapušča kake sorodnike, ni znano.
Duluth, Minn. •— Prve dni tega leta je na Elyju umrla žena rojaka Franka Tekavca, stara 38 let. V Evelethu je umrl 83-letni Štefan šprohar, ki je tamkaj bival 43 let. V bolnišnici v Buhlu je umrl Martin Mekič, star 53 let in bival je v Gilbertu. — Dne 4. januarja je bilo v Du-luthu 27 stopinj mraza pod ničlo, toda snega še ni.
Jacksonville, Kans. — Dne 1. januarja je naglo umrl Jakob Baloh, bivši gl. bolniški nadzornik SNPJ od leta 1926 do 1929. Star je bil 66 let in rojen v Gornjem Tuhinju pri Kamniku. Za njim žaluje žena Rozi Baloh, pet sinov in brat Frank.
Spfingfield, 111. — Dne 30. decembra je tukaj umrl Bartol Remšak, star 78 let in rojen v Zagorju ob Savi. Bil je star naseljenec in mnogo let gostilničar
v Springfieldu. Zapušča ženo.
Buenos Aires, Arg. — Dne 7. novembra 1941 se je smrtno ponesrečil pri delu Anton žugelj. star 45 let. in rojen v Dobravi-cah pri Metliki v Beli Krajini. Delal je v državnem predoru, v katerem se je zemlja zrušila nanj in ga podsula. Ko so ga od-kopali, je bil tako poškodovan, da je kmalu podlegel. Ponesrečenec zapušča tukaj brata Lojzeta, v starem kraju pa sina, brata in dve sestri.
Marquette, Mich. — V tukajšnji bolnišnici se nahaja Frank Kotnik iz Loža na Notranjskem, kateremu je pred dnevi avto-
postavnem lovu je ustrelil svojega prijatelja Tonyja Renta, starega 28 let. Zakrajšek se izgovarja, da je zamenjal Renta v grmovju za srno. Sodišče mu je postavilo $1000 kavcije, toda mladenič je ni mogel dobiti in ostati je moral v zaporu do obravnave.
Sharon, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Ana Lumbert iz Ledečje vasi pri št. Jernueju na Dolenjskem. V Ameriki je bila 32 let in "zapušča moža in druge sorodnike.
AMPAK KAM SO HODILE V ŠOLO?
Kenton, O. — Farmar Sherman Wolf ve, da smo v vojnih časih in da mora vsak kolikor mogoče producirati. Pa je šel in pribil na hlev lepak, na katerem je napisal poziv kravam, naj tudi store svojo patriotsko dolžnost in dajo več mleka. Tri dni pozneje je bil že uspeh. Ena izmed čad je vrgla dvojčka, en pozneje teden pa njena soseda pri jaslih tudi dvojčka. Ko je tretja krava vrgla samo eno tele, jo je farmar izgovoril z bese. dami: "Ta je še mlada in najbr-že ne zna citati."
še je prilika
žene in dekleta imajo še vedno priliko, da kupijo fino zimsko suknjo po zmerni ceni pri Anžlo-varju, na St. Clair in Norwood Rd. Ravnokar so dobili veliko izbero.
Novi uradniki
Društvo sv. Janeza Krst. št. 71 ABZ je izvolilo za 1942 sledeči odbor: Preds. Anton Baraga, podpredsednik Stanley Zagorc, tajnica Elsie Desmond, 19711 Arrowhead Ave., blagajnik Jo-
truk zdrobil nogo v členku, tako da so mu morali nogo odrezati pod kolenom. Njegov dom je v Birchu, Mich.
Duluth, Minn. — Anton Zakrajšek, star 25 let, se mora zagovarjati pred sodiščem na obtožbo uboja prve vrste. Na ne-
Drugo torpediranje blizu New Yorka
Čemu smučke?
Nemške oblasti nabirajo po vsem rajhu, in v zasedenih deželah smučke za vojake na ruski fronti. Hitler pravi, da vojaki silno potrebujejo smučke. Ni pa ravno povedal zakaj. Zato jo je ongav Jože pogruntal tako, da bi dal Hitler rad vojakom ■ pod noge smučke,, da bodo hitreje bežali pred Rusi.
seph, Yerich.
Delniška seja SND II.
V nedeljo popoldne se bo vršila delniška seja SND na 80. cesti. Vsi delničarji in delničarke ter zastopniki društev-delni-čarjev so vabljeni, da se polno-številno udeleže.
Jugoslavija več ne izvaža
Berlin, 11. januarja (AP) — Po zadnjih poročilih nemških gospodarskih ustanov je po vsej Evropi in zlasti na Balkanu gos. podarsko stanje kritično. Ome. njeni nemški viri poudarjajo, da je Jugoslavija danes pasivna pokrajina in da svojih pridelkov več ne more izvažati, ker njeni pridelki celo za njeno prebivalstvo niso zadostni.
(V šestih mesecih je Jugoslavija iz najbolj produktivne države postala pasivna pokrajina, kjer je prebivalstvo brez hrane in brez kurjave in kjer se že kažejo nalezljive bolezni, kakor tifus).
Nihče ne sme potovati v Nemčiji po železnici
S t o ckholm. (ONA). — P0 vsej Nemčiji je prepovedano vsako zasebno potovanje, najsi bo po železnici ali z avti. železnice so prenapolnjene z vojaštvom in za potniške avte primanjkuje gazolina. Zato je vlada prepovedala vsako potovanje civilistov.
Včeraj je bil torpediran že drugi tanker, nekako 50 milj vstran od prvega. Vsled viharnega morja je bila rešitev posadke nemogoča. Napad se je izvršil samo 75 milj od New Yorka.
New York, 15. jan. — V teku 32 ur je sovražna podmornica že drugič napadla ob ameriški obali in torpedirala zopet en oljni tanker. Ta, drugi napad se je izvršil že bližje ameriške obale in sicer samo 75 milj vzhodno od New Yorka. Glavni stan 3. obrežnega distrikta noče dati glede tega napada nobene izjave. Poveljnik Andrews je ukazal posadki, da ne sme dati nobenih pojasnil, ker vse te naj pridejo iz Washingtona. Včeraj zjutraj ob 1:30 se je---
Smrtna kosa
Umrl je Anthony Kubilius, ki je bil zaposlen pri Dominiku Lušinu na St. Clair Ave. in 60. St. Stanoval je na 879 Her rick Rd. in je bil star 32 let. Tukaj zapušča mater Veronico, 4 sestre in 2 brata. Pogreb bo v ponde-ljek ob devetih dopoldne iz cer-; k ve Marije Pomočnice na Neff Rd.
Rev. Trampuš pozdravlja
Rev. Bogumil Trampuš, ki mi-sijonari med Kivarci v Ekvadorju, pošilja vsem rojakom pozdrave ter se zahvaljuje za poslane darove in božična voščila. Piše tudi, da je okreval od mala. rije. Slučajne darove zanj skupno odpošilja Rev. Julij Slapšak, kaplan pri sv. Lovrencu.
Zaroka
Mr. in Mrs. Joseph Lunder, 9308 Parmelee Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Josephine z Mr. Elmer J. Jan-char, sinom Mr. in Mrs. Frank Janchar iz 620 E. 94. St. Zaročenec je pohajal v John Carroll univerzo.
Letna seja Slovenskega doma
V nedeljo točno ob eni popoldne se bo pričela letna delniška seja Slovenskega doma na Holmes Ave. Podani bodo točni računi o zgradbi in prenovljenju. Dolžnost delničarjev je, da se vsak udeleži. Ančke se pa res postavijo!
Društvo sv. Ana št. 4 SDZ je kupilo za $650.00 obrambnih bondov, a $25.00 je društvo darovalo za ameriški Rdeči križ Vsa čast zavednemu društvu! Na operaciji
Ivan Sraj, 1109 E. 63. St. je bil včeraj operiran v Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
izvršil napad na panamski tanker Norness. Napad na ta drugi tanker se je pa izvršil danes (v četrtek) zjutraj ob 9:30.
Kot se poroča, se je izvršil napad samo 19 milj od obrežja, nekako 50 milj zahodno, kjer je bil torpediran tanker Norness.
Obrežna straža je opazila bro-dolomce s tega drugega tankerja. Kakih 14 mož posadke je bil na splavih in v rešilnih čolnih Letalo obrežne straže jim je vrglo nekaj živil in pa žganje. Megla in pa viharno morje je kmalu zakrilo brodolomce in ne ve se, kaj se je zgodilo ž njimi. Ne ve se tudi, kaj se je zgodilo s tor-pedirano ladjo.
Obrežna straža je poslala motorne čolne proti kraju nesreče, toda radi viharnega morja so se vrnili prazni nazaj.
Kapitan tankerja Nornessa, ki je bil torpediran včeraj, je povedal, da je bil njegov tankar oborožen, toda podmornica je napadla tako naglo, da posadka na tankarju ni imela časa streljati.
-o-
Slovenski radio program Na postaji WGAR bo v nedeljo od 1:00 do 1:30 slovenski radio program. Pel bo kvartet John Samsa, Ed in Frank Bra-dach ter John Lube. Na klavir bo spremljala Miss Eleanore Karlinger. Peli bodo: Nekoč v starih časih; Hišica očetova; Dve let in pol.
Prireditev v Maple Hts.
Jutri večer bodo praznovale članice Gospodinjskega kluba S. N. D. 10 letnico obstanka. Proslava bo v SND v Maple Heights, O. Za 10 letnico bodo pripravile okusno kokošjo pečenko ter vse, kar je potreba za namakati Igrala bo izvrstna godba. Vsi Maplehajčani in njih prijatelji bodo navzoči!
Zadušnica
V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Antonom Brinovec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Na dopustu
Pvt. Victor Melle je prišel na 10 dnevni dopust iz Fort Meade, Md. Nahaja se pri starših na 6806 Bonna Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Nemci jemljejo samostane v Franciji, da nastanijo ranjene vojake
Geneva, Švica. (ONA). — V okupirani in neokupirani Franciji se polaščajo naciji samostanov, da v njih nastanijo vojake iz ruske fronte. Nemci so vzeli samostane sestram ubožnicam, karmeličankam in uršulinkam. Redovnicam so dali samo dve uri časa, da so odšle iz samostana. Ubožne redovnice v Bayonne so morale postaviti na cesto 200 starčkov, za katere so skrbele. Ti in redovnice so morali iskati zavetja, kakor so vedeli in znali. Na stotine redovnic je zdaj brez strehe.
Vzrok, da pošilja Hitler ranjence v Francijo je ta, da kolikor mogoče zakrije nemški publiki izgube na ruski fronti. Tudi v druge okupirane dežele vozi Hitler svoje ranjence.
Španija kliče zdravnike iz Nemčije
London. (ONA). — Iz Španije prihajajo poročila, da je vlada odpoklicala svoje zdravnike in bolničarke iz kakih ducat nemških bolnišnic, kamor jih je bila Španija "posodila." Obenem je vlada prepovedala izvažati vsa nadaljna zdravila in zdravniške potrebščine v Nemčijo. Vzrok tej odredbi je, ker se po Španiji vedno bolj širi influenca in tifus.
-o--—
Kampanja za nabiranje v sklad proti otroški paralizi
Poštni mojster Michael F. O'-Donnell, ki je vrhovni načelnik v ekraju Cuyahoga za sklad v pobijanje otroške paralize, je imenoval Richarda L. Kroesen za načelnika kampanje, ki se bo vršila od 20. do 30. januarja. V tej kampanji se bodo pobirali prostovoljni prispevki za ta humanitarni sklad. Ob zaključku kampanje bodo pa prirejeni plesi v počast Rooseveltovi 60 letnici rojstva.
V bolnišnici
Joseph Perko iz 9405 Grand Division je bil prepeljan v St. Alexis bolnišnico, ker si je pri padcu na ledeni cesti zlomil nogo. Nahaja se v sobi št. 107, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
nemci zahtevajo od goeringove žene, naj da kožuhe za vojake
Zurich, Švica. (ONA). — Kot se poroča, je ukazal Hitler lepi ženi feldmaršala Goeringa, naj odide iz Berlina, da ne bo zopet tarča javnih demonstracij, ker ni hotela žrtvovati enega svojih dragocenih kožuhov za vojake.
Odslovljena služkinja je povedala ljudem, da ima gospa Goer-ing 18 krasnih kožuhastih su-kenj, ki jih je dobila iz Pariza, pa da ni hotela dati niti ene, ko so pobirali zimsko obleko za vojake. Ljudje so se zbrali pred
njeno hišo in začeli z demonstracijami. Več oseb je bilo ranjenih, ko je hotela posredovati policija. Hitler ji je dal nato močno stražo in odšla Je iz Berlina.
Ljudem, ki pobirajo zimsko obleko za vojake od hiše do hiše, pravijo ženske: "Karkge. Goer. ing pojdite! Njeni kožuhi bodo gotovo dobro greli naše vojake!"
Ga. Goering je bivša glediška igralka Emma Sonnemann, ena najbolj slavnih lepotic v Nemčiji.

AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 16, 1942

Hitler se pripravlja za udar na Sredozemlje
Pred par dnevi smo čitali v časopisih vest, da zbira Hitler v Siciliji in južni Italiji vojaštvo in da bo vi 10 dneh ali najkasneje v treh tednih udrail na angleški otok Malto v Sredozemskem morju. Oglejmo si nekoliko to možnost Hitlerjeve strategije.
Brez dvoma je Hitler za zaveznike še vedno glavna nevarnost. Uspehi Japoncev na Daljnem vzhodu, čeprav trenutno dokaj veliki, nimajo pomena. Kadar se bodo zavezniki nekoliko organizirali v Orientu, bo Japonska oplela. Nasprotno pa ima Hitler v Evropi še vedno močno silo, predvsem zračno silo. Vojna proti Rusiji se je razblinila v velik fiasko, napad na Anglijo se mu je ponesrečil, napadi njegovih podmornic v Atlantiku niso pokazali posebnega uspeha. Zato mora Hitler podvzeti kaj novega, da bo odtehtal poraz v Rusiji in če hoče doseči enega ali oba cilja: zasesti Anglijo in dobiti oblast v Sredozemlju.
Od teh dveh ciljev je oblast v Sredozemlju bolj gotova, to se pravi: poskus izviti Angležem iz r©k kontrolo na Sredozemljem. Napad na Anglijo je danes skoro nemogoč, ker Anglija je danes močnejša kot je bila v 1940 in če se Hitlerju takrat ni posrečilo zasesti otočje, se mu bo to toliko manj danes.
Nobenega dvoma ni, da je nameraval dobiti Hitler oporišče v severni Afriki, da bi od tam prodiral vzhodno proti Egiptu. Toda njegove kolone tankov, ki jih je bil poslal tje, niso izvedle programa. Zato je Hitler ponovno poskušal poslati ojačenja v Afriko, toda Angleži so bili na straži, kot se vidi na velikem številu transportnih in tovornih ladij, ki jih je poslalo angleško brodovje in zračna sila na dno morja. Od meseca avgusta so Angleži potopili ali poškodovali 137 osiških ladij, ki so poskušale priti do afriškega obrežja z materialom in vojaštvom.
Zato je Hitler prisiljen storiti drastične in morda brezupne korake. Ali bo udaril skozi Španijo, ali preko Turčije, ali doli iz Italije? V Sredozemskem morju leži močno utrjeni angleški otok Malta, ki leži med Sicilijo in Tripoli. Dokler imajo Angleži ta otok v rokah, imajo v rokah tudi Sredozemlje. Malta leži samo 60 milj od Sicilije in samo 198 milj od Tripoli. Kaj bi bilo torej bolj logično, kot če bo Hitler napravil zimski blitzkrieg na Malto? Morda na tak način, kot je izvedel napad na otok Kreto, s parašutarji? Zato so morda zdaj dnevni zračni napadi na Malto, zato morda zdaj zbirajo bojno silo na Siciliji.
Ako Hitler namerava udariti na Sredozemlje, ne bo čakal do spomladi, ampak še ta mesec. Morda se bo prav v Sredozemlju odločila zmaga te vojne. Tako vsaj so vedno napovedali vojaški izvedenci. In morda prav zdaj stojimo pred odločitvijo.
Naj povemo, kako se je končala zadeva dr. Gabrščka, ki je zahteval, da se registrira ime njegovega sina na Boris Aleksander, dočim ga je registrar zapisal za Vittorio.
Dr. Gabršček se je pritožil na sodišče v Gorici in to je odločilo v njegov prilog. Registrar je dobil ukaz, da vpiše dr. Gabrščkovega sina na ime Boris Aleksander, ker bi to ne bilo, je izjavila sodnija, proti, narodnemu sentimentu.
Tedaj je pa posegel vmes državni pravdnik, ki se je pritožil na prizivno sodišče v Trst. Proti koncu avgusta je pri-živno sodišče odločilo proti goriški sodniji češ, da ni vzelo v poštev ta izjemni slučaj in zlasti osebo prizadetega, ki je izbral ime za svojega sina očividno z edinim namenom, da demonstrira slovensko narodno čuvstvo.
Ta odlok je prinesel dr. Gabrščku zelo težke posledice. Ne samo, da je bil prisiljen dovoliti vpisati za svojega sina ime Vittorio, ampak je bil v septembru 1933 tudi klican pred politično komisijo v Gorici radi svojih političnih aktivnosti v Julijski Krajini pred okupacijo. Dalje so ga obdolžili, da je vodil politično kampanjo za slovenske poslance v parlament leta 1921.
Komisija ga je postavila za dve leti pod strogo policijsko nadzorstvo tako, da faktično ni mogel opravljati svojega posla kot odvetnik, ker ni smel iz svojega stanovanja od sončnega zahoda pa do sončnega vzhoda, ni smel spremeniti svojega stanovanja in ni smel obiskati nobene gostilne, kavarne ali restavracije.
Goriška odvetniška zbornica, katere predsednik je bil tedaj Signor Marchini, (ki je bil še nedavno prej Smerči-nig), ga je dne 4. novembra 1933 zbrisala z liste odvetnikov, kot nesposobnega izvrševati odvetniško prakso.
To vse samo zato, ker je hotel dati dr. Gabršček svojemu sinu slovansko ime Boris.
Oblasti so začele z vso slio pritiskati na slovansko prebivalstvo v Julijski Krajini, naj bi tudi svoja družinska imena poitalijančilo. Oblasti so hotele, da bi ljudje to storili prostovoljno. Toda odziva ni bilo skoro nič.
Zato je izšla 7. aprila 1927 postava, ki je bila originalno namenjena zlasti za Južni Tirol, toda se je raztegnila na vso Julijsko Krajino in na Zader. Postava je govorila, da se morajo poitalijančiti vsa imena, ki so bila originalno italijanska ali latinska.
človek je podoba božja, kakor je kapljica vode podoba morja. Le razlika med človekom in Bogom je neizmerno večja, kakor med kaplico in morjem. Rog je stvarnik človekov in njegov hra-nitelj, njegov začetek in njegovo večno plačilo — ali pa večna kazen, če si tako izbere, dokler na svetu živi.
* * *
Imel sem nečakinjo — pa, saj jo imam še sedaj. To dekletce je bilo živo, kakor riba v vodi. Ni bila sicer poredna, kot mi je pravila sestra, njena mati, le gibčna je bila kakor veverica. Ko je bila še majhna, je hotela mami pomagati pri vsakem delu, pa se ga ni dolgo držala. V hišo in iz hiše, sedaj tu, sedaj tam, med kokoši, pri živini, na vrtu — sama gibčnost jo je bilo, kakor strešnega vrabiča. V šolo je morala dobre dve milji daleč, zjutraj tja, zvečer nazaj, in vendar nikdar utrujena. Ko je dodelala osmi razred, učila se je rada, so jo poslali v višjo šolo k sestram frančiškankam, ker so se vsi nadejali, da bo njen poklic najbrže za kako uradno delo; stenografi-nja bo najbrže, so si mislili domači. Višjo šolo je že izdelovala in domači so začeli misliti na trgovsko šolo, ko jim brez ovinkov sporoči pismeno; "Namenila sem se ostati tukaj in vstopiti v samostan."
* * *
Kdo bi si bil mislil kaj takega o Uršiki, tako ji bilo ime. Ona, katere je bilo samo življenje . . . Govorila je vedno, v družbi je bila zelo rada, plesala je rajši kot jedla, zanimala se za vse kar je bilo okrog farme . . . kdo bi se bil mislil! Domači bi bili zelo veseli takega poklica, toda bali so se, da se je Uršika prenaglila. "Piši ji ti," me je prosila sestra . . ." Pisal sem jI in skušal narisati kloštrsko življenje tako, kot je, polno zatajevanja in drugih težkoč. Odgovorila je: "Stric, jaz sem vse to premislila . . ." Pr:'šla je domov po dokončani šoli za par dni, zbrala je potrebno skupaj in zopet odšla — s solzami v tfčeh pa ven dar smehljajoča, kakor po nava di je odšla v samostan. To je bilo
pred -nekako dvema leti. f * * *
Pred kratkem sem prejel pismo od nje. Iz vsakega stavka odseva nedolžno veselje in sreča. V pismu mi. pove vse njene preiskušnje — je namreč še v ncvicijatu, tam kjer jih posebno preiskusijo, že drugo leto — Delati mora vse, pometati sobe, ma-jiti krompir, pomivati posodo, ribati pode, streči drugim tudi starim čmernim ženskam, katere imajo sestre v oskrbi tam. In vendar jo je samo veselje, nobenega hlinjena o kaki prepo-božnosti, ampak po vsem prava hčerka sv. Frančiška, ki smatra vse za dobro in ve, da z vsakim delom in opravilom služi Bogu in Nebeški Materi. Stara je šele osemnajst ali devetnajst let. Ali ni to čudno? Da, čudno, če gledamo iz strani, iz katere svet navadno gleda, če pa vzamemo 'v poštev klic božji, pa ni nič čudnega. Bog še ni nikdar zaostal v velikodušnosti. Bog je že tukaj na zemlji naše "največje plačilo," kakor bo tudi v nebesih, če se Njemu darujemo v kateremkoli poklicu. Mladenič ali pa mladenka, ki se popolnoma žrtuje Begu in za božjo čast, ne bo nikdar nesrečen, če ravno mora iti skozi marsikatero težko preisku-šnjo.
* * *
To me pa spomni tudi naših šolskih sester. Tudi one so šl£ za božjim klicem, ne radi tega, da bodo imele udobno življenje, ampak radi tega, ker so se čutile'klicane v to smer. Zapustile so tudi vse, kar mladega človeka mika: zabave, družinsko veselje in družinsko'srečo. Vzele so nase prostovoljno pokorščino, za-
pustile prostost in še marsikaj, in se posvetile težkemu življen-skemu poklicu, učiteljstvu. Ta stan bi ne bil še dolgo ne tako težak, če bi imeli učitelji pametno sodelovanje staršev onih otrok, za katere se žrtujejo. Ker pa tega ni dandanes, ker danes otroci lahko delajo kar hočejo doma in skušajo to tudi v šoli, je ta stan tak, da bi se prav nič ne čudili, ako bi čez nekaj let katoličani v Ameriki ne imeli več zadosti sester učiteljic. Vsaj zadnja leta nimamo poklicev, ne za duhovniški, ne za sesterski stan pri nas in med Slovenci sploh.
* * *
Ne bom trdil, da so vsi starši taki. Imamo še nekaj očetov in mater, ki vedo, da mora povsod biti disciplina, zlasti v šoli, ako hočemo, da bo pri učenju uspeh. Toda prav veliko je takih, kateri nimajo o tem prav nobenega smisla. Naj se zgodi, kar se ho-:e, njih otroci niso nikdar krizi. Doma ne pridejo nikamor znjimi, toda v šoli bo sami angelčki njih otroci. Naj sestra pridrži katerega po šoli, o joj! To je strašno! Treba se je takoj znositi nad sestro, ki njih angelčka tako kruto kaznuje, tega otroka, ki ga je sama pridnost, svetost in ponižnost in ubogljivost? ? ?
* * *
Pametni starši otroških čenč ae poslušajo. Oni vedo, da so trcci vedno le otroci, pa naj bo-lo njihovi ali pa kateri drugi. S takimi otroci ni nobenih križev, ker vedo, da morajo biti pokorni udi v šoli, ali pa bo doma šiba )ela. Iz takih otrok se zamore ickaj narediti. Iz onih "angelčkov," angeli so dvojne vrste, bo pa kakor se zasučejo. Morda bo kaj, več možnosti pa je, da bo-!o enkrafr staršem v žalost in
;erkvi in šoli pa v sramoto.
* * *
še eno in to zadnjo besedo. V ioli sv. Lovrenca nimamo kakih ;ovražnikov otrok. Vsi brez izjeme imamo radi otroke. Zato pa, ker jih imamo radi in bi jih radi dovedli do poštene izobrazbe, jih moramo učiti, ne samo branja in pisanja, ampak tudi krščanske morale, v katero spadajo vse krščanske čednosti, tudi ubogljivost. Zato pa, dokler bo sedaj ne farno vodstvo pri sv Lovrencu, bodo VSI otroci, ne-oziraje se na nekatere bresmisel-ne starše, storili to, kar in kakor jim bo ukazano. Starši, ki bi tega ne marali, si lahko pomagajo, saj je še veliko drugih šol.
Ali sedaj^razumete?
* ♦ *
Frank Snyder, Jr. piše iz Floride, da je že dobil svojo službo. France je namreč marinar in pravi, da so ga dejali k diviziji, katera rma tako zvane amphibian Xanke, to so tanki kateri gredo, kakor race, po vodi in po suhem. Frank pravi, da mu ni hudega sedaj še. Šola je bila sicer zelo natančna in poveljniki ostri, toda, če vojak uboga in stori, kar mu je ukazanega, lahko pride skozi. To nas veseli. Mi smo vedeli, da bo France lahko izhajal, kjerkoli bo. Lets hear from you again, Frank, and when you get a chance duck a few Japs for us also.
* * ♦ i
Frank železnikar, doli iz Jennings Rd., "pod mostom," kakor pravijo naši, se je umaknil hudi zimi in se sedaj sonči doli v Floridi. Frank je imel izredno veliko dela pretečeno leto, ko je zi-4 dal nove prostore za njegovo močno obiskovano gostilno, želimo mu potrebnega počitka in zdravega povratka. Če bi vedeli ke-daj prihaja, bi mu poslali par zabojev, da bi prinesel oranž nazaj.
* # *
Teden za tednom delamo rojstne liste že par mesecev sem. To bi ne bilo težko, če bi ljudje po-
vedali pravo ime. "Moje ime je Richard Smith." Rojstni list bi rad." Dobro. Začnemo gledati po knjigi, nikjer nobenga Rich-arda. "Krščen sem bil za Ignacija," No, -ja. čemu si sedaj Richard, če si bil krščen za Ignacija?" Malo zmaje z rameni, to vse.
"Krstni list bi rad, se bom
poročil v cerkvi sv.---"
"Dobro. Kako ti je ime?" "Matt, Brown." Gledamo in gledamo, pa nikjer Matt Browna. "Mislim, da se po slovensko pravi Miha."
Prišel je človek, ki bi bil rad poročni list. "Dobro. Takoj ga dobite." Poročne knjige brskam sem in tja. Nobenega "Taddeu-sa." "Morda me imate zapisanega za Theodora." Res je bil pisan pod tem imenom. Zakaj vse to pride? Zato, ker ljudje ne povedo pravega imena. Matt ni nikdar Mike in tudi obratno ne. Rose ni nikdar Reza ali Terezija, pa magari če vas cel svet kliče za Rose. Ignac je Ignatius in nikdar Richard. Kadar dajete imena pri krstu, dajte prava imena in tista imena potem držite skozi življenje. Eno ime je tako lepo kot drhgo. Ako boste tako delali, ne boste imeli sitnosti pozneje, ne pri iskanju krstnega lista in ne kadar imate kaj
opraviti z vlado.
* * *
Farno poročilo lanskega leta nam kaže, da je bilo v preteče-nem letu krščenih 91 otrok in 5 odraslih. Vsi odrasli so bile ženske, kar menda kaže, da se ženske bolj zanimajo za dušni blagor kakor moški — v splošnem. Med krščenimi otroci je bilo 41 ženskega spola 50 pa moškega. Ali ni tu očividno božja roka zra-/en? Če bi bil pri vsem tem samo slučaj, potem bi se prav lahko zgodilo, da bi bili vsi, ali sko-laj vsi, enega spola. Kam bi pa svet potem prišel? človeški rod bi izginil iz površja zemlje. Tako pa Bog skrbi, da je precej 'nako razdeljeno med novorojenčki povsod, po celem svetu, tako, da pozneje vsaka Micka lahko dobi svojega Jankota, in vsak Janko, če hoče, lahko dobi svojo
Micko. Ali ni res tako?
* * *
Cerkveni zapisniki kažejo, da je bilo v letu 1941 49 pravih katoliških porok. 8 jih je bilo 'second hand," to se pravi popravljenih, 5 pa mešanih. Mešanih porok nas varuj, o Gospod. Vsekako pa boljši mešane, kot pa tako zvane "kort" poroke, ki za katoličana sploh poroke niso. Mešane poroke so one, ki obsto-j jo iz enega katolika in enega nekatolika. Zakaj se cerkev boji mešanih porok? Zato, ker zgodovina dva tisoč let cerkvenega Dbstoja pove, da je 90 takih družin izmed sto, pozneje nesrečnih in za pravo vero izgubljenih, če
pa za vero, tudi za zveličanje.
♦ * *
'Kaj pa nam pove mrliška knjiga? Pravi, da je odšlo izmed naše srede proti večnosti 31 )seb; 26 odraslih in pet otrok. •3 izmed tih je umrlo naglo, ne-prevideno. Posebno zanimivo pa je to, da je bilo izmed tih 26 odraslih 18. moških in samo 8 žensk. Kaj pravite, kaj bi bilo temu vzrok? Ali se moški vojske bojijo? Ali so morda bolj izčrpani in izmučeni, da se ne morejo toliko bolezni ustavljati, ali kali? Bog jim daj tam boljše čase, kot so jih imeli tukaj na
tem zmedenem svetu.
* ♦ ♦
"Ali vidiš, kako se sosedova Jennie oblači lepo in dostojno," je svaril oče hčerko, ki je hotela na cesto s popolnoma golim hrbtom.
"O da! Vidim jo. Ta ženska je pripravljena storiti vse, samo, da pozornost nase obrne." He, he, he. . .
Prav za prav se pa dandanes povprečno more ženskam priznati, da se še nekam pametno in dostojno oblačijo, razen, seveda, po kopališčih, kjer po leti hodijo okoli kakor s prosom nabasane vreče,
šolsko vodstvo iz škofije zahteva, da se takoj začne šolarje vaditi na "Air Raid Precautions." To se pravi, vaditi moramo otroke zatekati se na varno v slučaju zračnih napadov. Sicer za enkrat še ni nevarnosti za mesto Cleveland. Ne ve se pa kaj še vse lahko pride. Mi nismo tako daleč od morskega obrežja, da bi aeroplan (kak bombnik) ne mogel priti nad nas, če bi se Hitlerju posrečilo pripeljati ga na ladji nekoliko preko sredine merja. Upajmo, da se kaj takega ne zgodi.
Neko mesto na Zapadu (Beverly Hills) ima 19 bolnišnic za mačke in dve za ljudi, če pride do kaj hujšega na Filipinskih otokih, bodo morali bolnike sprejemati, najbrže, v mačje bolnice. Kaj ne, kako smo Amerikanci mehkega srca -— napram mačkam.
Nov rekrUt se je; prijavil v družini Jerney Papež, ml. katerega so krstili za Frank Štefan. Stric Anton Papež in teta Rezi-ka Papež sta ga prinesla h krstu. Čez dvajset let bo že lahko poklican k vojakom, ko se bo vršila tretja svetovna vojna, razen če se svet spametuje in obrne k Bogu'.
* * *
Clevelandski otroški biro naznanja, da ima več otrok, katere bi radi dali komu na rejo. Biro plača zato in matere, katere bi mogle vzeti kakega otroka v oskrbo, bi obenem nekaj zaslutile, pa tudi storile dobro delo. Saj veste, kaj pravi Zveličar: 'Kdor sprejme enega tih . . mene sprejme." Kdor bi bil pripravljen sprejeti takega otroka, iaj se zglasi na Cleveland Children's Bereau, 1001 Huron Rd.
* * *
še ko sem bil pri sv. Vidu kot kaplan, sem opazil, da nekateri ljudje najraje prihajajo v žup-nišče ravno med obedom, o poldne ali zvečer ob 6, med večerjo. 3nkrat smo že priporočali, naj farani prihajajo izven tega časa po opravkih v župnišče, razen če je sila iti k bolniku. Slovenski ;regovor pravi: "med jedjo ima se pes rad gmah." Tudi mi prosimo, če ni sila, pustite nas po vžiti južino ali pa večerjo v miru. če bi pa kedo rad vedel, kaj jemo, in zato pride; ravno ob 12, pa naj le pride in mu bomo pokazali, na obed pa ga ne bomo povabili razen, če naprej naznani svoj prihod, da bo Nežika dejala še za njega en krompir v 'one. Drugače pa prihajajte po obedu od pol ene naprej in zvečer od pol sedmih naprej.
Na obisk v Rusijo!
P. Bernard Ambrožič OF M
Zares, nič manjšega ko to Tudi vi ste povaljeni. Ali vas ne veseli?
Rusija je sedaj na dnevnem redu. Čudne in velike reči se gode tam. Kdo se dandanes ne zanima za Rusijo?
Tudi jaz sem med tistimi. Kar vzdržati nisem mogel, odločil sem se za obisk in sem bil tam pred nekaj tednj precej dni. Vsak dan sem obiskal kak košček ruske zemlje in vse me je zelo zanimalo. Že prej enkrat — pred leti — sem bil v Rusiji na ta način, pa takrat me ni tako zanimalo ko letos, oziroma lansko leto. Saj sem šel tja okoli Božiča in sem se vrnil po novem letu. Sedaj me je vse boij zanimalo, ker dan za dnem slišimo in beremo toliko o Rusiji.
Pojdite še vi. Vse potovanje, ki ga lahko raztegnete na več dni, kakor sem ga raztegnil jaz, vas bo stalo — en dolar!
In vodnika potrebujete, ki ne bo posebej prav nič koštal. Tudi jaz sem ga imel in lahko povem, kdo je bil — Clevelandčan Jože Grdina!
Med obiskom v Rusiji sem namreč bral Jožetovo knjigo: "Štiri leta v ruskem ujetni-
štvu." Saj pravim, že poP" enkrat sem jo bral, pa tab. ni imela tolike privlačnosti tj0 sedaj. Stavim, da boste tudij^ to občutili, če jo še enkrat % mete v roko. Zares boste OTj^ li, da sami rajžate po Rusiji,]a jo odprete in začnete čitijj Marsikaj vam bo jasno til( glede današnje Rusije, akopf ljivo čitate to knjigo. ka Ko boste pri kraju, se vaffl^i, zdelo, da ste prišli iz Rusije \ zaj v Cleveland, kakor se?e zdelo tudi meni.	pc
Ko sem zagledal v izložbe nem oknu v trgovini Jožeta dine tisto knjigo, se mi je zd|c škoda, da se tam samo k%r ljudje pa ne pomislijo, 1% fletno in poučno branje Jfda nji. Pa sem se vsedel in nap%r teh par besed.
Brez zamere, če sem kog'tii] naznanilom o obisku v Ruiisli — potegnil. Ne, to ni potejda ščina, samo dober svet je. Nfc vam žal, če ga sprejmete. Znj del sem, da tudi po pošti ^»o naročite' te bukve. Naslov 1 s 6113 St. Clair Ave., C levels k: Ohio.
-o-
Iz Maple Heights ;;;
- .a:
Članice Gospodinjskega » y ba v Maple Heights obhajC desetletnico obstoja našega^ ba. Ker se pa ne spodobi, ® [e to obletnico kar tako Poza ;s smo se odločile, da bomo <a pravile fino kokošjo večer] katero bomo postregle ll8' posetnikom v soboto, 17. Js0 ar j a.
Vabimo vse Maplehajč?"1 L tudi druge, tako tudi G<>; g dinjske klube iz Newburg^ e iz Prince Ave., da pridete njeni večer v posete k hajčankam. Postregle va^L bomo samo s kokošjo Pe^eI fo ampak deležni boste tudi še; gih dobrot, ki spadajo k t^ 0 čerji. Da se boste pa lahko (,0 naplesali, bodo skrbeli Pa»n bukovcevi' fantje.	;a
Zatorej v soboto naj vsa f ^ v Maple Heights vodijo P Slovenskem narodnem do^ a,
članicam Gospodinjskega • 2v ba in zagotavljamo vas, d« j ne bo žal. Pozdrav in na jt nje,	el
Članica Gospodinjskega v ir
-o- Be
Naša godba [e
__ei
V soboto, 17. januarja, f j? di Frankie Novak in godba ples v Slovenskem 114 1 nem domu na 80. cesti. ■ , že jdolgo časa se ti fanwe pravljajo in učijo za ta v >e da bodo kar najboljše p°s. )o starim in mladim. Tem pot(% prav vljudno vabljeni br®z ie me vsi, da pridete na ta P 2t Slovenski narodni dom na8 to sto.	.
Nikar ne mislite, da bodoča li samo za ta mlade, kajti fl* j gramu imajo prav lepe vajc j polke tudi za starejše ljudi ; Vh di čardaš bodo zaigrali, če^fclc kdo zahteval. Pričetek p'ej zabave je ob pol osmih z\j Priporočam vam, da bi ne,j bili teh fantov in se odzval' j likem številu. Na sviden.1e> I Prijateljuj
MANHATTAN, SHIRTS & PAJAM'
POSEBNA
RAZPRODAJ
DO SOBOTE 17. JANUARJA
prej	$2.00—sedaj
prej	2.25—sedaj	,
prej	2.50—sedaj	1
prej	2.95—sedaj	f
prej	3.00—sedaj	t
prej	3.50—sedaj
prej	3.95—sedaj	'l
FRANK BELA«!
6205 St. Clair Av^l
2
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor CI 17 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays__
NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti. celo leto S7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 _Posamezna številka 3c_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year.
Single copies, 3c_
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___
. " .83	No. 13	Fri., Jan. 16, 1942
Da se ne pozabi. . •
Newburske novice
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 16, lb '2
Ples Glasbene matice
dvojno delo in sicer kulturno in dobrodelno, kar do sedaj ni še noben drugi zbor storil tega.
člani Glasbene matice vas vabijo k veliki udeležbi v soboto večer, da bomo lahko s ponosom še naprej vršili započeto delo. Zato pa vabimo na ples vse — staro in mlado ter vse naše ustanovne in podporne člane ter sploh vse občinstvo.
Na veselo svidenje v soboto večer v Slovenskem narodnem domu vam kličejo
člani in članice Glasbene matice.
Zbor Glasbene matice ima prihodnjo soboto svoj običajni ples. Obeta se nam obilo zabave. Naš godec bo poznani Louis Trebar. Za suha in lačna grla bo pa tudi v polni meri poskrbljeno. Torej ni nobenega vzroka, zakaj bi ne bilo velike udeležbe, kajti zabave bo dovolj za vse.
Zbor Glasbene matice se prav pridno pripravlja za prihodnji koncert pod vodstvom g. Ivan Zormana. Program bo zelo pester. Da naš zbor v resnici vrši kulturno delo, so nam najboljši dokazi zadnje prireditve, posebno pa še zadnja predstava "Cigan baron," od katere je šel ves čisti preostanek v pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini in to je bila lepa vsota, nad $900.00 čistega.
Pa tudi naša nova domovina ni pozabljena od strani članov Glasbene matice. Na letni seji se je sklenilo, da se pomaga tudi novi domovini in sicer, da se kupi za $100 obrambnih obveznic. To je dokaz, da naš zbor vrši
Tekom zadnje vojne v Franciji je bilo v vojnem okrožju Francije porušenih nad 1,500 mostov.
MALI OGLASI
Dve sobi v najem
V Euclidu se dasta v najem 2 sobi za pečlarje. Stanovanje samo zase, zadej. Dobi se v najem tudi lepa soba. Pokličite za podrobnosti KEnmore 2625-J.
(15)
Japonski napad na Zedinjene države je trenotno spremenil smer naših misli v tej deželi
Pred napadom smo mislili le nase — nekaterim je bil važen le današnja čustva več ne odgovarjajo ne enemu ne drugemu.
'Jaz" pomeni le eno osebo
"Mi" utegne pomeniti le dve ali več oseb
Naše geslo sedaj je MI-VSI, kar pomeni slehernega lojalnega posameznika v Zedinjenih državah.
Pred nami stoji dolga in trda naloga, ampak kadar se Zedinjene države odločijo za nekaj, se odločijo kot MI-VSI, in ni je stvari, ki nas more ali bo ustavila.
Predsednik Roosevelt, naš vrhovni poveljnik, je lahko gotovo da stojimo MI-VSI za njim odločeni varovati našo deželo, našo vladno obliko, in svobodščine, ki so nam pri srcu
Predsednik, International Business Machines Corporation
ženska dobi stalno delo
pri slovenski družini brez otrok. Lahko ostane čez noč. Odpravljala bi splošno hišno in gospodinjsko delo. Plača po dogovoru. Zglasi se naj na naslov 434 E. 157. St.	(14)
Trgovina naprodaj
Proda se konfekcijska trgovina z stanovanjem; jako zmerna cena. Nahaja se blizu cerkve in šole. Pokličite Liberty 9370. _(14)
Fina jabolka!
Fina jabolka Delicious, Baldwin, Staimen in Wagner se še dobijo pri
Jerney Mavko Middle Ridge Road Madison, O.
(Jan.16,23,30)
Dekle se sprejme
Sprejme se slovensko dekle, da bi delala v trgovini. Vprašajte na 6030 St. Clair Ave. (15)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje'5 sob, fur-nez sam zase in kopališče. Vpraša se na 1235 Addison Rd. (15)
S
SPECIALS
Friday — Saturday
Gold Cross Milk,
6 Tall Cans........48c
Fresh Roll Butter,
lb...............37^c
Good Cooking Potatoes,
15 lbs.............29c
Golden Bantam Corn,
3 No. 2 Cans........29c
Climalene, 2 Big Boxes 37c Kirkman Soap Chips Deal, 2 Big Boxes.. .33c Silver Dust (with Dish Towel) 2 Big Boxes.. 45c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-Q674___
Službo dobi
izkušena knjigovodkinja, ki ima dobra priporočila. Ponudbe je poslati pismeno pod Box No. "185," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(15)
Prodajalca se išče
Prodajalec za premog se takoj sprejme. Dober zaslužek za pravega človeka. Oglasite se pri Nottingham Coal Co., 18320 Lanken Ave., zadej za Nottingham šolo.	(18)
Še je prilika!
Žene in dekleta, sedaj imate še priliko, da si kupite lepo zimsko suknjo po zelo nizki ceni. Ravnokar smo jih dobili veliko izbero vsakovrstnih cen. Lepo suknjo že dobite za $10.95, $16.95, $18.95 in do $49.95.
Pridite sedaj, dokler je velika izbera. Ne čakajte za drugo leto. Kupite sedaj, ko je cena tako nizka kot še nikdar poprej. Pridite, se vam priporočam.
Anzlovar's
62. St. & St. Clair
(jan.16,21)
Dvorana se odda
Odda se Knausova dvorana za seje, partije, bankete in svatbe. Zmerna cena. Vprašajte American Legion, 6131 St, Clair Ave., Suite 3, ali pokličite HE-6071. ______(15)
Pri nas dobite
najboljšo domačo mast
dva funta za ........................35c
leg-o-lamb, ft......................._,34c
sveže vampe, ft.....................14c
Pork chops, ft.....................27c
Male suhe šunke, ft. ............28c
Domače sveže klobase, ft.....33c
Posebno lepa in velika zaloga mlade prasetine, izvrstne jeter-ne in krvave klobase, lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa.
Se uljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Beauty parlor naprodaj
Proda se Beauty parlor, v dobri okolici, moderna oprema, jako zmerna cena. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. ______(15)_
p' Srnjak na Jutrovem
. Gotovo bodo zlasti strastni Jovci postali pozorni na to in si /odo gotovo mislili, kako je to . »ogoče, da bi se ta urna živalca Kar tako prostovoljno približala našemu mestu. Pa človek bi jj1 tudi nič ne zameril, če bi se, Nebno v tej hudi zimi. : Toda temu ni tako, le počakajte, da vam povem. Vsaka I'ovenska naselbina se ponaša eno ali drugo stvarjo in tako " Se tudi jutrovska in je še celo Ponosna na svoje izvrstne lov-F' Eden izmed teh je gotovo Z - Hočevar, kateri se je podal v Pennsylvanijo, v tiste Tlbe> in kakor drugih lovcev, jle Je tudi njega polastila želja, k,a bi kakšnemu srnjaku prikrajšal življenje.
l-i te* ŽeIja se mu ie izPo1" 1. Prvega, ki je opazil (migi srnJaka) je pomeril in ka-J?ar Lojze pomeri, ne "fali." Ift na ta način je prišel sr-JJak na Jutrovo in iz tega pa Pnrejena srnjakova večerja f soboto, 17. januarja v Sloven-T de]avski dvorani na Prince ; ^ E. 109 St.
a to večerjo so vabljeni ne I cenjeni lovci, ampak tu-' njlh Prijatelji in znanci. Sli-4 1 Pa sem, da bo za ta večer s> orana še posebno okinčana,
! Se boste počutili kot bi bili v zelenega gozdička. Samo ' aJ bi pa ie priporočal vsem ' lm> ki bodo skrbeli za to kin-Jve> da ne bi nataknili tudi ef)8nega robid°vja in trnja grmčje, kajti potem bi bili Kres kot v gozdu in to pa
"idr Precej" nevarno za naše s e Jse Polovice in dekleta, da bi
' e 1 v!S ne zaPletle- Posebno bi , ahko škodovalo nežnim žen-2m n°gavicam. ' ehP! ta Večer J'e tudi izbran P°"
kega ktab kuharic iz Kuhin-j" o, d a' katere vam jamči->0jjna boste popolnoma zado-(oljv1, Možje, nagradite svoje
n Veg P°l0vice s tem> da bodo :ar v 61 proste domače peči, za
ežneam 130(10 brez dvoma hva" Po
avrt Iecerji Pa se bomo lahko 1 P° mili volji ob zvokih
icew g°dbe- Vabljen je tu"
ijjg T11 štab Ameriške Domo-elu i James Debevcem na irjjj1 obenem ste vabljeni vsi ie Ji lovskega športa in to lelbjv.10 na®e judovske na-ednj■?' amPak tudi iz vseh so-,as p slovenskih naselbin, da
irekt V6Čer P°setite- v imenu
videilj^tJa SDD vam kličem na
_____Frank Pugelj.
ie VSE KARKOLI
3°diSj -'e od zobozdravnika, !ob jn lzvlečenje zob, puljenje ie p , enako lahko dobite v va-zadovoljstvo pri dr. | lostj -..U' ne da bi zgubili pri tem ^cIh^11^^1' delo je narejeno, iaslov^ čas dopušča. Uradni
J. V. ŽUPNIK . Si ; 31 St- Clair Ave.
5loPje a 62' Cesti' Knaus°vo po-
^	(Jan. 16,' 19, 23.)
l£n't take this ^INg down ...
mea w« flatting and 8> you must do your part. w!fe you enlist your DOLr-
for DEFENSE. Back our r°rces—and protect your
with every single dol-dime you can. ^Jierica must have a steady d4j, »aoney pouring in every ty^ ^elR beat back our ene-
IW	V
tMmes into Defense fio^f8, Ao«1 P«1 Dollars Into tn,<7' Suy now. Buy every c^ ay- Buy as olten as you
S^ttake this lying down.
MI-VSI
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY IG, 1942
MMMWW«—WW—I
★ ★ ★ ^
Za las je manjkalo
ROMAN
"Poslušal bom." Magloire se ni vsedel na stol kot običajno, i pač pa preko stola in se našlo-! nil z rokami na ozadje stola.
Jacques Boiscoran je postal ves rdeč od jeze. Iz oči mu je divjala jeza. Ali bo na ta način postopal z njim?t Vsa ošabna napetost sodnika Galpina ga ni nikdar tako razkačila kot to hladnokrvno početje od strani gospoda Magloire. Že je mislil zapovedati odvetniku, da se pobere iz celice. Toda kaj potem? Obsojen je bil, da izpraz-ne grenko kupo pelina do dna: kajti rešiti se mora, potegniti se mora iz močvirja, v katerega je zašel.
"Kruti ste, Magloire," reče z glasom, katerega je komaj zadrževal radi jeze. "Dali ste mi občutiti vse strahote mojega položaja do zadnjega. Ah, nikar se ne skušajte opravičiti! Meni je vseeno! Govorimo!"
Jacques je parkrat s koraki
v blag spomin
FETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Victor Opaskar
ki nas je moral za vedno zapustiti dne 16. januarja. 1937.
Prenaglo Tvoje blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene. Dragi soprog in preljubljeni oče, nikoli ne boš pozabljen od nas. Pri Bogu prosi Ti za nas in spavaj v grobu zda.1 sladko.
Žalujoči ostali:
AGNES OPASKAR. soproga. ALBINA RICHTER, hči; VICTOR, sin.
Cleveland, O., 16. januarja, 1942.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAMICE
Mary Merhar
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 10. januarja, 1941.
Mamica tam v grobu spava, nam se pa oko solzi; misel nas samo tolaži: vidimo se v večnosti!
Žalujoča sinova
JOSEPH in FREDDIE.
Cleveland, O., 16. januarja. 1942.
premeril celico, se zaporedoma brisal po obrvih, kot bi skušal nekaj priklicati v spomin. Potem je pa začel s precej mirnim glasom:
"Bilo je tekom prvih dni meseca avgusta, leta 1866, ko sem videl v Boiscoranu, kjer sem se nahajal na obisku pri mojem stricu, grofinjo Claudieuse. Grof Claudieuse in moj stric sta si bila tedaj močno v laseh radi malega potoka, ki teče ob meji njunih posestev. Neki gospod Besson, ki je bil prijatelj obeh, je skušal ju pomiriti in spraviti skupaj ter je priredil dobro večerjo, h kateri je povabil mojega strica in grofa Claudieuse. Moj stric me je peljal s seboj. Grofinja je prišla s svojim soprogom. Tedaj sem bil pravkar dvajset let star, dočim jih je imela ona šestindvajset. Ko sem jo prvič zagledal, sem bil ves iz sebe. Zdelo se mi je, da še nikdar v življenju nisem videl tako nežne in tako krasne ženske. Ta ljubez-njivi obraz, te krasne oči in oni sladki smeh.
"Zdelo se mi je, da me ona ni opazila. Tudi govoril nisem z njo, toda že sem pričel misliti, da bo ta ženska igrala ogromno ulogo v mojem življenju.
"Ta misel me je tako prevzela, da ko smo zapustili hišo, se nisem mogel premagati in sem jo moral omeniti stricu. On se je pa le smejal in mi rekel, da sem neumen. Povedal mi je tudi, da če bo moje življenje kdaj vznemirjeno rad i ženske, ga grofinja Claudieuse gotovo ne bo vznemirjala.
"Mož je imel skoro prav. Že misliti je bilo težko, da bi sploh še kdaj prišel v dotiko z grofinjo. Poskus gospoda Bessona glede sprave med stricem in grofom, se nikakor ni obrieseH Grofinja je živela v Valpinso nu, dočim sem se jaz vrnil v Pariz.
"Kljub vsemu temu pa se nisem mogel otresti vpliva, ki ga je grofinja naredila na mene, Spomini na dotični večer v hiši gospoda Bessona so še vedno živeli v moji glavi, ko sem nekega večera pri prireditvi, ki se je vršila v hiši brata moje matere, ponovno zagledal grofinjo Claudieuse. Da, bila je ona! Priklonil sem se, in ko sem videl, da me je spoznala, sem stopil k njej, ves tresoč se. Dovolila mi je, da sem se vsedel poleg nje.
"Povedala mi je, da je prišla v Pariz, kjer namerava ostati en mesec, kot je bila to njena navada vsako leto. Stanovala je pri svojem očetu, markizu Tassarju. Na to prireditev je prišla, dasi jo ni prav nič mikala. Prav za prav ni hodila rada okoli. Tudi plesala ni. Tako sem govoril z njo, dokler ni zapustila hiše.
"Ko sva se ločila sem bil že strastno zaljubljen, toda kljub temu nisem poskušal, da bi jo zopet srečal. Le slučaj naju je zopet približal.
"Nekega dne sem imel opravke v Melunu, in ker sem prišel na postajo precej pozno, sem imel samo časa dovolj še, da sem planil v prvi železniški voz pred seboj. In v onem oddelku je bila grofinja. Povedala mi je — in to pripovedovanje je vse, česar se še spominjam •*— da je na potu v Fontainebleu, kjer se ima sestati s prijateljico, katero je navadno obiskovala vsak torek in soboto. Navadno se je pri tem vselej posluževala vlaka, ki odpelje ob devetih.
"Dotični dan je bil torek. Te-
kom prihodnjih treh dni se je vršila ogromna borba v mbji notranjosti. Bil sem blazno zaljubljen v grofinjo, toda kljub temu sem se jo bal. Končno je pa zmagala moja usodepolna zvezda. Prihodnjo soboto sem bil ob deveti uri že na kolodvoru.
"Grofinja mi je tedaj priznala, da me je pričakovala. Ko me je zagledala, mi je dala znamenje. Ko so odprli vrata voza, sem se naenkrat znašel poleg nje na sedežu."
Gospod Magloire je bil videti že dalj časa nepotrpežljiv. Sedaj pa je naenkrat izbruhnil:
"To je nemogoče."
Najjprvo Jacques Boiscoran ničesar ni odgovoril. Gotovo ni bila lahka naloga za njega, ki je moral toliko pretrpeti, da je začel grebsti po pepelu preteklosti. Skoro se je tresel. Čudil se je samemu sebi, ko je čutil, da prihaja iz njegovih ustnic skrivnost, katero je svoječasno zakopal v največje globine svojega srca. Sicer je pa ljubil, ljubil z vso resnostjo in ljubezen mu je bila tudi vračana. In so tudi gotovi občutki, ki se pojavijo samo enkrat v življenju, in katerih sledov ni mogoče nikdar izbrisati. Bil je gi-njen do solz. Toda ko je odlični odvetnik ponovil svoje besede in celo pristavil: "To je neverjetno!" je Boiscoran odgovoril: "Jaz vas ne prosim, da mi verujete. Prosil sem vas samo, da me poslušate."
Jacques je zbral vse svoje sile in je nadaljeval s svojo pri-povestjo:
"Vožnja v Fontainebleau je odločila najino usodo. Sledili so nadaljni sestanki in izleti. Grofinja se je mudila tekom dneva pri svoji prijateljici, jaz pa sem preživel dolge ure s tem, da sem taval po gozdu. Toda zvečer sva se vselej srečala na postaji. Vsedla sva se v poseben oddelek, katerega sem vselej že naprej naročil in spremljal sem jo vselej do hiše njenega očeta.
"Končno, bilo je nekega večera, ko je zapustila hišo svoje prijateljice ob običajnenl času, toda k svojemu očetu se je vrnila šele drugi dan."
"Jacques!" ga prekine gospod Magloire ves iz sebe, kot bi zaslišal kako kletev, — Jacques!"
Toda gospod Boiscoran se ni ganil.
"Oh!" reče, "vem, da mislite, da je to nekaj izrednega. Vi mislite, da moški, ki je izdal zaupanje ženske, ki se mu je podala, nima nobenega opravičila. Toda, prosim, poslušajte, pre-dno me sodite!"
In Jacques nadaljuje še z bolj odločnim glasom:
"Mislil sem tedaj, da sem najbolj srečni človek na svetu; v mojem srcu se je kopičila pre-šernost, zlasti pri misli, da je ona moja, ta krasna žena, katere čistost je bila nekaj vzvišenega. Privezal sem si okoli vratu en« onih usodepolnih vrvi, katere more samo smrt presekati, in norec kot sem bil, sem mislil, da sem najsrečnejši človek na svetu."
"Mogoče me je tedaj v resnici ljubila, vsaj obotavljala se ni, in prevzeta od prve večje strasti v svojem življenju, mi je razodela vse, kar se je skrivalo v njenem srcu. Povedala mi je svojo zakonsko skrivnost, ki je svoječasno vzbudila toliko senzaeije, da je o njej govorila vsa dežela.
"Ko je njen oče, markiz Bris-sac, prenehal z javnim delovanjem, je kmalu začutil, kako ga mori nedelavnost, in ob istem času je postal zelo nepotrpežljiv, ker je imel na razpolago samo »omejena sredstva. Začel je torej z vsakovrstnimi špekulacijami. Zgubil je vse, kar je posedoval, da celo njegova čast je prišla v nevarnost. V svojem obupu je začel misliti na samomor, ko je slučajno prišel v njegovo hišo bivši njegov to-
variš, grof Claudieuse. Napeljal je z njim zaupni pogovor in markiz je grofu razkril vse. Grof je obljubil, da ga reši in mu tako prihrani sramoto. To je bilo v resnici plemenito delo. Grofa je moralo veljati silne svote denarja. Prijatelji naše mladosti, katerim je mogoče kaj enakega izvršiti, so danes zelo redki. K nesreči pa grof Claudieuse ni mogel neprestano igrati vlogo junaka, katero je tako dobro začel. Grof se je zagledal v Genovefo de Tassar. Bil je ves iz sebe radi njene lepote. Strast ga je tako prevzela, da je pozabil, da je bila ona stara dvajset let, on se je pa bližal petdesetemu letu—skratka, povedal je svojemu prijatelju, da mu bo še zanaprej pomagal, toda v zameno mora dobiti roko Genovefe.
"In istega večera je uničeni plemenitaš prišel v sobo svoje hčere, in s solzami v očeh ji je razodel položaj, v katerem se nahaja. Ona se ni niti trenutek obotavljala.
"Pred vsem," je rekla svojemu očetu, "morava rešiti najino čast, katero vam niti smrt ne more rešiti. Grof Claudieuse je sicer okrutnež, ker je pozabil, da je trideset let starejši od mene. Od tega trenutka naprej ga sovražim iz vse duše, toda pojdite in mu povejte, da postanem njegova žena."
(Dalje prihodnjič)
ZAKRAJSEK FUNERAL nOME. Inc. d016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
rsxxxiixxxxiixxxxxixragl
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE, imamo v polni zalogi. Pošiljaš1 tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
_ 15702 Waterloo Rd., Clevelai [IIITIIITTTTI1!»IIH1X
GAY INN 6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek j-soboto . . . Najboljša pij8' ENdicott 8811
(Fri.
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
Pozor, hišni posestiP
Kadar potrebujete pri hiši deto; popravljanju streh, žlebov ali P11' nezu, se zanesljivo obrnite name, :1! garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE j
16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J J
Oblak Furniture Co. j
J t TRGOVINA 8 POHIŠTVOM! * P Pohištvo in vse potrebščin« | bg	za dom
6612 ST. CLAIR AVI. _HEnderao« 287»
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu^; šajte za naš budget načrt. furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL &>■
3858 SUPERIOR AVE. I HEnderson 6177 I
' DAJEMO EAGLE ZNAMg*,
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidita, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik, st
CVETIJČAR
ifJOZ SI. CU1H
i a?"3
W»
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
DELNIŠKA SEJA
V smislu pravil in sklepa direktorske seje, se sklicu.'1 nedeljo, 18. januarja, 1942
LETNA DELNIŠKA SEJA
korporacije Slovenskega doma na Holmes Ave. točno ob eni popoldnd
DIREKTORIJ, sklicatelj..
N
I
Od 18. do 23. januarja bodo nastopili v Cleveland Areni Roller Follies 1942. Pri teh predstavah bo nastopilo 85 najboljših drsalcev v deželi. Skup-nina 36 krasotic bo nastopila pod posebnim vodstvom.
Ta skupina drsalcev na koleščkih je pod istim vodstvom, ki nam ^je v zadnjih šestih letih prikazalo znane in uspešne predstave drsalcev na ledu.
Vstopnice za "Roller Follies 1942" se dobi pri raznih drsal-skih skupinah, pod katerih pokroviteljstvom se bodo vršile te predstave. Nastopili bodo poznani drsalci na koleščkih (roller skates) kakor: Miss Gloria Nord, filmska zvezda; Miss Dolly Durkin, čampjonka v plesu na drsalkah; Walter Hughes in Gordon Finegan; komična skupina z Broadwaya; Buster West j in Lucille Page; Miss Eleanor Emanuel iz Clevelanda in še J večje število drugih odličnih j osebnosti v tem športu.
V petek, l6. januarja
Senzacionalna, vso trgovino obsegajoča
NA
THE MAY CO. •
Nekaj vzorcev raznih vrednosti v	gornjih nadstropjih na razprodaji sl
3.69 nepopleskane, grčave Pine Chest of Drawers 2.49	1.79 do $2 koteninasti in rayon pralni "frocks" ljjj! J
1.50 do 1.95 trikrat prevlečena enamel posoda 1.00	6.95-24.95 negližeji po polovični ceni 3.48 do 12^
Famozni Make Washers, na izbero 39.95 do 119.95	Sample Formfit Foundations, 7.50 do 12.50 vred. 4-gg [
Prenovljeni Hoover čistilniki, jamčenj 1 leto 11.95	Formfit in H&W sample brazieri _„
129.50 White Star peči na plin, 1941 D14____79.98	Boxed Stationery, velika izbira vzorcev, 3 škatlje ljjj? p
12.98 14.98 Kaplan šesterosmerne Reflector luči 9.98	Eaton papir za pisalni stroj, S'/jxll, 8'/2xl3, rm. 1.0£ d
Storm-Master Wardrobe Closets 3.45 vrednost, ,2.89	Reg. 39c Hersey's Milk-Chocolate Kisses funt 29$ a
35c T- M. C. Pin-To-Dress Shields, par_________27c	Reg. 70c Chocolate-covered Pecan Cluster, funt 45$ z
1 lb. ikatlja George Washington tobaka________53c	Epicure-Shop Coffee, reg. 29c funt, zdaj 3 funti 75$
5c Whitlock Perfecto cigare,____25, 1.11; 50, 2.45	Regularne 89c Glorio preserve, 4-funtne posode 69$ i
Roadking & Roadmaster biciklji_____Z___znižani	$119 Moderna skupina za spalnico iz treh kosov *
Tubular Ice Skate Outfits, za dečke in deklice 2.89	29.95 — 39 Few-of-Kind stoli, fina prevleka ..19^ t
Razne drobnarije za moške 3.50-$5 sweatri 2.89	15.95 Innerspring modroci, polna mera, posebno $*£ J
Moški in ženski čevlji za kegljanje, 3.95 zdaj 2.89	44.95 Luksusne sofa postelje, bedding comp. 29jg J
Snow Suits za dečke, dva kosa, $10 vredna 7.95 12'/2c robci za ženske in moške _____----10 za 97$
Sweatri za deklice, $2 do $3, mere 7 do 16_____1.59	Ženski robci z začetnimi črkami _ _._^10 za 69$ ^
2.50 "Dude Ranch" srajce, mere 10 do 16______97c Regularne $1 Fabric ženske rokavice---------54* i
$3 volnena in rayon krila za deklice, 10 do 16, 1.55	2.35-$3 rokavice, Kidskins, Suedes, Capeskins ljg? ^
Kaynee in Tom Sawyer srajce za dečke _______59c	"Blue Willow" Dinnerware '/2 popusta regularne cene ,
3.95 do $5 čevlji za deklice, razni vzorci, 4 do 9, 1.98	Dinner Sets, semi-porcelain ware 1-3 do '/2 popu^ t
25c Anklets za otroke, mere 7 do 11 —_______18c	Zapestne ure za moške in ženske, 17 kamnov 19 jg |
2.25 in $3 pralqi "Frocks for Tots," 1 do 6 — 1.59 2.95 do 3.95 ure; električne in za navijanje___l.lj
2.25 Corduroy Overalls za male dečke, 2 do 6, 1.59	1(M) zrcal z modernimi okviri, vrednih 1.98 zdaj |
1.49 "Pepperell" rjuhe iz muslina, 81x99, 72x99 1.29 69.50 White živaIni »troji> na elektriko______$4g f
9.98 "North Star" Fenwick ocjeje, 72x84 _______7.79	--t-—--^
198^50 Irish Linen Damask Cloths ____3.98-44.50 1.75 besednjaki, mnogo izdaj -----------------gg >
1.59 blazine te puha (perja)mere 21x27 palcev, 1.09 2.95 Adjustable Reading Racks ----,
Fin Quality Chenille Spreads % popusta pri reg. ceni Regularne 25c knjige za otroke----------------l°c