Murska Sobota, 24. novembra 1988 • Leto XL Št. 45, 46 Cena 1100 din

Konec tedna bo suho, mraz bo popustil in otoplilo se bo.
Padavin ne bo.
ZA BOGATEJŠI SOCIALIZEM
Praznujemo svoj največji državni praznik — dan Republike. !z boja, žrtev in trpljenja vseh naših narodov, iz hotenj vsakega naroda posebej in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti skupaj, iz želja po miru in varnosti, po gospodarskem družbenem in kulturnem napredku je nastala nova Jugoslavija. Zato pojmujemo zasedanje A VNOJA kot našo samozavest in ponos, nepremagljivost ljudstva na eni strani, na drugi pa kot zanikanje vsega nedemokratičnega, neenakopravne
ga in nehumanega med ljudmi in narodi, kot odpor proti vsemu he-gemonističnemu, birokratskemu ali dogmatskemu, proti vsem oblikam oblasti nad ljudmi ali v imenu ljudi.
Kljub mnogim nespornim dosežkom in napredku v letih po osvoboditvi pa nas tudi praznični dnevi opozarjajo na težke, prelomne čase, ki jih živimo. Poleg ekonomske krize, nezadovoljstva delavcev nad rastočo inflacijo, draginjo in njihovim socialnim položajem, nezaupanja v inštitucije političnega sistema in upravičenih zahtev za več demokracije se je med nami zaostrilo tudi vprašanje mednacionalnih odnosov in medsebojnega zaupanja. Tako naši delovni ljudje z zaskrbljenostjo in upravičeno kličejo k razumu, da prenehamo z neracionalnimi medsebojnimi obtoževa
nji, nacionalizmi in nezaupanjem
NAGRAJUJEMO!
JELOVICA
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA
Predstavljamo vam drugo fotografijo okna JELOVICA.
Eno okno bo dobil izžrebani naročnik VESTNIKA.
To je okno JELOBOR SU. To so zastekljena vezana okna in balkonska vrata z dvojno zasteklitvijo. Dobro toplotno izolativnost oken in balkonskih vrat izboljšamo s senčili — POLKNI, ki jih izdelujemo z nepremičnimi ali gibljivimi lamelami. ZA NAKUP SE PRIPOROČA JELOVICA, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921. Priporočamo vam, da si pogledate propagandno sporočilo JELOVICE na str. 19 te številke VESTNIKA.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA!
vseh vrst in se namesto tega lotimo nujnih reform, boljšega gospodarjenja in odpremo prostor za več demokracije in ustvarjalnost ljudi, za socializem, ki bo ekonomsko, kulturno in človeško bogatejši. Pri tem je prispevala k okrepitvi zaupanja v avnojsko Jugoslavijo, v njen federativni in demokratični značaj nedavna 17. seja CK ZKJ s svojo odločno usmeritvijo v uresničevanje nujnih reform — gospodarske, politične in prenove delovanja družbenopolitičnih organizacij — in
opredelitvijo, da bomo jutrišnjo prihodnost naše skupne domovine Jugoslavije urejali po demokratični poti; na drugi strani pa je Zvezni zbor Skupščine SFRJ dosegel soglasje o predlogu amandmajev k Ustavi SFRJ — te najpomembnejše temeljne listine o našem skupnem življenju.
Tako vse kaže, da dopolnjevanje in dograjevanje zvezne ustave prihaja v sklepno etapo. Četudi sedanji težki časi ne dovoljujejo velikih besed, saj bo šele prihodnost potrdita ali morda zavrnita amandmaje, je uskladitev amandmajev pomemben dogodek za našo skupnost. Predvsem je to dokaz demokratično opravljene javne razprave, ki jo je vodita Socialistična zveza, javnega, demokratičnega in odgovornega deta ustavne komisije in Skupščine SRS in SFRJ. Potrjeno je spozna
nje, da je Jugoslavija večnacio-


naina demokratična skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki spoštujejo konsenz kot način urejanja odnosov med njimi, da je naša možnost demokratičnega sporazumevanja in zaupanja le odprta, strpna in argumentirana razprava. Uresničila se je pravica in odgovornost vseh, ki v jugoslovanski federaciji skupaj živimo, da si svojo prihodnost in temelje skupnega življenja ustvarjamo po meri vseh njenih narodov in narodnosti. Tudi po zaslugi argumentov, vztrajnosti in
odtočnosti SR Slovenije in njenih predstavnikov, predvsem zahtev ljudi v ustavni razpravi, zagotavljajo predloženi amandmaji dovolj prostora za ekonomsko reformo, za tržno gospodarjenje na konkurenci, večji odprtosti in samostojnosti gospodarskih organizacij z manj vmešavanja države, omogočajo pa tudi večjo racionalnost in učinkovitost političnega sistema ob zavarovanju sedaj veljavnih ustavnih temeljev federacije in suverenosti narodov. Dopolnjena Ustava odpira tudi nekaj več prostora kot doslej za več demokracije, za večjo ustvarjalnost in znanje ljudi, za to, da Slovenci svojo obvezo za socializem po meri človeka lažje začnemo uresničevati — pa tudi da prepogosto jamranje nad svojo usodo preusmerimo v praktična prizade-
Zakaj tako slab pretok blaga?
PREDSTAVNIKA GRAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE SE ZAVZEMATA ZA TRGOVANJE BREZ SEJEMSKIH SPORAZUMOV
Nenavadno skromno gospodarsko sodelovanje Pomurja s sosednjimi avstrijskimi deželami — Gradiščansko, Štajersko in Koroško — je bilo povod medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti za vzpostavitev stikov z ustreznimi gospodarskimi združenji na drugi strani, pa tudi v delitvi dela med regijskimi zbornicami Slovenije jim te naloge preostajajo. V okviru tega so povabili na pogovor z našimi predstavniki združenega dela odposlance štajerske trgovinske zbornice. Odzvala sta se predsednik graške zbornice, inž. Hans Stoisser, in vodja oddelka za sodelovanje s tujino in odličen poznavalec jugoslovanskih razmer, dr. Karlheinz Angerer, pogovora pa se je udeležil tudi
Privilegiji rdeče buržoazije
Politika je bila (in je še?) privilegij — Aferi s počitniškimi hišicami se ne pravi samo Neum — Herojem so sledili tudi drugačni »heroji«, ti pa so pomagali oglodati skelet, ki se mu danes pravi Jugoslavija (NA STRANI 2)
vanja za boljše gospodarske rezultate in lepše življenje.
Če bodo ustavni amandmaji potrjeni v vseh skupščinah socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, nam to omogoča realizacijo tako nujno potrebnih reform, prispevalo pa bo tudi k večjemu medsebojnemu zaupanju v Jugoslaviji. Če bo torej naša Republika za rojstni dan dobila za darilo dopolnitve Ustave SFRJ, bomo v Sloveniji spodbujeni, da strnemo vse človeške ustvarjalne si le za izpeljavo reform, za dograditev Ustave SR Slovenije in sistemskih zakonov — pa tudi za boljše delo, gospodarjenje in vse druge aktivnosti za hitrejši izhod iz težav!
V teh usodnih časih ne smemo pozabiti niti na opozorila velikih mož slovenskega naroda od Trubarja, Prešerna in Cankarja do Kardelja in mnogih drugih vključno s temeljnimi točkami OF slovenskega naroda, ki so vsi videli ob odločni skrbi za nacionalni obstoj svojega naroda prihodnost slovenskega naroda v enakopravni bratski povezanosti z drugimi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Prav v dneh, ko proslavljamo našo državnost, rojstvo nove Jugoslavije — Republike dela in sa-
V pomurskem združenem delu po devetih mesecih
Izgube manjše, brez njih pa ni šlo
Nezasedenost proizvodnih zmogljivosti, povečanje zalog, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev in visoke obresti, ki jih morajo organizacije združenega dela plačevati za najeta posojila, so osnovni razlogi za izgube, ki jih pomursko gospodarstvo beleži v letošnjih devetih mesecih. V tem obdobju je z izgubo poslovalo šest organizacij združenega dela, spodbudnejši pa je podatek, da je bila izguba za dobrih 34 odstotkov manjša kot v enakem lanskem obdobju. V teh organizacijah, ki zaposlujejo 1.821 delavcev, so v letošnjih devetih mesecih ustvarili nekaj več kot 5 milijard 711 milijonov dinarjev izgub, v najtežjem položaju pa je Primatov tozd Skladiščna oprema, na katerega odpade skoraj polovica vseh pomurskih izgub in vsa izguba v lendavski občini.
Glavni vzrok za nastalo izgubo v Primatovi Skladiščni opremi je premajhna proizvodnja, saj se je ta v primerjavi z enakim
naš generalni konzul v Gradcu, Vladimir Rajh.
. Naša stran je avstrijski Štajerski ponudila v sodelovanje kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo — obrt, lesarstvo in kovinsko predelavo. Po mnenju obeh avstrijskih gostov je območje na naši strani meje industrijsko razvitejše kot na njihovi, zato je upravičeno vprašanje, čemu so tokovi blagovne menjave tako šibki.
V izmenjavi mišljenj in izkušenj na obeh straneh so kmalu ugotovili, da je sicer toliko hvaljena odprta meja v resnici in za gospodarstvi obeh dežel zelo zaprta z množico carinskih barier in birokratske prevlade v trgovanju. Posamezni uspehi, kot deni
moupravtjanja, ne smemo pozabiti na ta opozorila, avnojska izročila in Titova opozorila o bratstvu in enakopravnosti naših narodov in narodnosti. Toliko bolj to velja za naše obmejno Pomurje, kjer delajo in ustvarjajo Kranjčevi dobri
lanskim obdobjem zmanjšala za 26 odstotkov, že tako slab finančni položaj pa še poslabšuje pomanjkanje obratnih sredstev. Za tekoče poslovanje so morali v devetih mesecih najeti več kot 4 milijarde dinarjev kratkoročnih posojil in zanje plačati skoraj 3,4 milijarde dinarjev obresti, prav tako pa so imeli v tem tozdu ob koncu devetmesečja tudi več kot milijardo dinarjev neplačanih prihodkov. Med večjimi pomurskimi izgubarji omenimo še tozda Proizvodnja in Transport Av-toradgone, kjer znaša skupna izguba skoraj 2,6 milijarde dinarjev in seje od polletja podvojila. Tudi tu so osnovni razlogi za izgubo manjša proizvodnja, ki je padla za 30 odstotkov (produktivnost je manjša za četrtino), povečanje zalog in slab likvidnostni položaj tozda Proizvodnja. V slednjem so morali v devetih mesecih za obresti plačati več kot 6,7 milijarde dinarjev, medtem ko so zaradi neplačanih prihodkov od kupcev iztržili nekaj več
mo ABC Pomurke, ki je letos sklenila kupčij za 50 milijonov šilingov, so prej bele vrane kot plodno gospodarsko povezovanje. V pogovoru se je pokazalo, da si trgovanje tudi nekoliko različno razlagamo; po naše naj bi izvoz vključeval blago različnega izvora, med tem pa se Avstrijci upirajo naši želji, da bi v okviru sporazumov nam prodajali blago iz Zahodne Nemčije (»Zakaj le, saj tudi mi pri vas ne želimo kupovati izraelskih pomaranč?«).
Predvsem pa je dr. Angerer oporekal sejemskim sporazumom, ki po njegovem pomenijo pritiske, in bi partnerja lažje shajala brez njih, zlasti, če se bodo devizne razmere v Jugoslaviji normalizirale, tudi naši strani ne bodo potrebni, je bil kategoričen Karlheinz Angerer.
Med tem ko je ljutomerski Tehnostroj, ki deloma že koope-rira s partnerji na avstrijskem Koroškem, želel predvsem stik tudi s štajerskim poslovnim svetom, so se Radenčani pritožili nad nerazumnim carinjenjem radenske. Nikjer v svetu, kamor iz
ljudje, torej naj nas strpnost, spoštovanje in toleranca Slovencev, Madžarov in pripadnikov vseh drugih narodov in narodnosti stalno spodbuja k človeški toleranci in sožitju tudi v prihodnje.
Geza BAČIČ
kot 3 milijarde dinarjev obresti. Ukrep družbenega varstva v Av-toradgoni naj bi sicer prispeval k odpravi številnih pomanjkljivosti, vendar ni pričakovati, da bi poslovno leto sklenili brez rdečih številk.
Medtem ko sta oba ljutomerska izgubarja — Lesninin tozd Mizarstvo in Ljutomerčanov tozd Prevozništvo — v enakem lanskem obdobju poslovala brez izgube, pa to ne velja za soboško Platano. Tu se s problemom izgub srečujejo že več let, vendar kaže, da se razmere le nekoliko izboljšujejo. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izguba manjša za skoraj 61 odstotkov, za dobro četrtino pa je manjša tudi kot v letošnjem polletju. Majhen obseg in slaba organiziranost proizvodnje, nedoslednost pri dobavi surovin in slab likvidnostni položaj pa so težave, s katerimi se bodo morali v tej delovni organizaciji še veliko ukvarjati.
L. Kovač
važajo mineralno vodo, ni carine, kot je to v Avstriji. Sicer kakovostna mineralna voda je potem na avstrijskem trgu sorazmerno draga.
Poslovno uspešna Mura doslej ni prodrla na avstrijski trg v omembe vrednem obsegu, zato bodo v začetku prihodnjega leta na Dunaju pripravili predstavitev, ki bi lahko pomenila začetke boljših poslovnih stikov.
Na koncu dodajmo ugotovitev, da je sistem Ljubljanske banke s svojim družinskim članom na Dunaju — banko Adria — pripravljen in sposoben spremljati poslovne podvige naših delovnih organizacij, pa kljub temu nam ne gre. Ali so res vsega krivi le predpisi, ki jih z lahkoto sprejemajo v Beogradu in na Dunaju? Za primerjavo omenimo Avstrijo in Madžarsko. Kljub temu, da gre za državi, ločeni z »železno zaveso«, imata že 90 mešanih podjetij, Slovenija in Madžarska pa z muko rojevata prvo in edino v Zalaegerszegu.
Jože Šabjan
aktualno doma in po svetu
Nihče ni mogel zaustaviti okoli dva tisoč rudarjev in drugih delavcev rudarsko metalurškega kombinata Trepča pri Titovi Mitroviči na Kosovu, ko so se v petek odpravili peš na 55 kilometrov dolgi pohod v Prištino, da bi tako izrazili podporo sedanjemu vodstvu v pokrajini. Naključje je naneslo, da je ta pohod sovpadel s 44-obletnico osvoboditve Prištine.
z—Pravila igre—\
Pritrjevanja, ugovori in nevarna gesla
Pretekli dnevi so minili v znamenju ocenjevanja Stanovnikovega nastopanja v ZDA in protestnih zborovanj v Beogradu in Prištini. Predsedstvo SR Srbije je na predsedstvo SFRJ naslovilo posebno pismo, ki ga je zvezno predsedstvo sprejelo s presenečenjem zaradi dejstva, da je bilo objavljeno pred obravnavo na seji predsedstva SFRJ. V pismu srbskega predsedstva je med drugim rečeno, da so razmere v Jugoslaviji (po Stanovnikovo), v nekaterih republikah in pokrajinah, predvsem v SR Srbiji takšne, kot jih ni opisal še noben organ. Jugoslavije. Škodljivost takšne izjave velja predvsem za tezo o nevarnosti »izbruha državljanske vojne v decentralizirani Jugoslaviji,« je med drugim rečeno v pismu predsedstva SR Srbije predsedstvu SFRJ.
Do tega, kar je Stanovnik izjavil v ZDA, je zavzelo stališče tudi predsedstvo SR Slovenije. V svojem sporočilu slovensko predsedstvo zavrača poenostavljena in zlonamerna tolmačenja nastopa Janeza Stanovnika v ZDA in meni, daje prišel čas, ko se ne bodo mogle in tudi ne smele razlikovati ocene za notranjo
rabo od ocen za zunanjo uporabo.
Predsedstvo SFRJ v svojem sporočilu med drugim pravi, da ni sprejemljivo, da bi najodgovornejši državni funkcionarji države dajali v tujini, uradno ali zasebno, take izjave o notranjih sporih in razlikah v političnem vodstvu. Odstopanje od tega načela ima negativne posledice tudi na razmere in odnose v državi in Janez Stanovnik seje po mnenju predsedstva SFRJ v posameznih izjavah pregrešil zoper ta načela.
V Beogradu je bil v soboto že dolgo napovedani miting bratstva in enotnosti, ki se ga je udeležilo — po oceni — med 800 tisoč in milijon in pol ljudi iz vse Srbije. Na mitingu, ki se je končal mirno, ni bilo slišati pravza-
Država da
prav nič novega, razen morda precej bojevito obarvanih trditev o »nadaljevanju boja«. Nekaj bolj nevarnih gesel pa je bilo slišati v Prištini, kjer se je po glavnih mestnih ulicah in na stadionu zbralo okoli 100 tisoč ljudi z vsega Kosova, da bi protestirali proti sklepu pokrajinskega komiteja ZK Kosovo o ponujenem odstopu predsednice PK ZK Kosovo Kaqushe Jashari in člana predsedstva Azema Vllasija. Enote milice so le s težavo zadrževale preveč ogrete demonstrante, med katerimi je bilo največ srednješolske mladine in študentov. Demonstracije, v katerih so v pretežni večini sodelovali Albanci, so se nadaljevale tudi v nedeljo in to ne samo v Prištini, temveč tudi v Uroševcu in še nekaterih drugih krajih na Kosovu.
Javno zmerjanje najvidnejših osebnosti naše družbe, ki smo ga • čezmerno doživljali v času tako imenovanih »solidarnostnih mitingov« do znane 17. seje CK ZKJ. se je te dni usmerilo na Stanovnika in njegove izjave ob tako imenovanem zasebnem obisku v Ameriki, in sicer pred vpogledom v celotno vsebino njegovih besed, predavanj in pogovorov.
Obnovljeno geslo: »Stanovnik — čiji si Stanovnik?'.« spominja na tisto značilno igranje s pojmi, ki ga je doživel Kučan po razpravi na skupni seji predsedstva PK ZK Kosova in predsedstva CK ZKJ. ko so mu očitali, da je iz NINA in Beograjskega nedeljnika prevzel, kar mu ugaja, in napadel, kar mu ni všeč, ko je ugotovil, da je v kritiziranem tekstu res. da je r Sloveniji najbolj zastarela tehnologija pro-izvodje.
Resnica je, da Slovencem nasploh, ne samo Kučanu, sploh ni všeč, da imamo najbolj zastarelo tehnologijo, niti nismo zadovoljni s tem. da kljub zastarelosti tehnologije dosegamo velike delovne rezultate, če je jasno, da bi lahko bili delovni rezultati mnogo večji ob boljši tehnologiji.
Kaže pa, da resnica ni temeljni moto razmišljanja mnogih glav, kakor da smo v igri, kjer je vse dovoljeno, kakor v vaterpolu na primer. kajpak pod vodo, tam kjer se nizki udarci ne vidijo, a namen je, da se prizadevni igralec za vsako ceni dokoplje do žoge, ki mu je potrebna za doseganje zadetka.
Če je v bližini še kak »nasprotnikov« plavalec, ni prizaneseno niti njemu, in tako se je tokrat zgodilo, da so v tukajšnji javnosti okrcali tudi Vrhovca zaradi poti v Ameriko, češ da je sumljivo, kaj je v Ameriki iskal — nemara nekakšno tajno podporo nekomu v nekem neznanem interesu, kar je potem zanikala informativna služba predsedstva SFRJ z izjavo, da je bita Vrhovčeva pot v Ameriko državniška. kar ne dovoljuje nikakršnih ne osebnih ne kakršnih drugačnih sumničenj.
Zakaj se dogajajo takšni napadi na osebnosti, ki so bile Titovi sodelavci, kot je. verjetno ne nazadnje. Stanovnik, ne nameravam ugibati, ker me zanima pojav: politični boj s pomočjo medsebojnega potapljanja. Ko je na primer dr. Vladimir Bakarič pred koncem svojega življenja komentiral samoupravljanje, je omenil plavanje kot ilustracijo uvajanja čedalje večjega kroga delovnih ljudi v ustvarjanje novih vrednosti: da bi se naučili plavanja, pač moramo skočiti v vodo in gledati, da ne utonemo!
Še bolj ilustrativen je bil svojčas, v začetku samoupravljanja, moj kolega Janez Voljč, znan po mnogih kozerijah in Tomšičevih nagradah za reportaže in drugo pisanje. V neki svoji kozeriji je zapisal, kako je starejši brat puščal mlajše brate vedno na obali, češ, če se boste kdaj davili, vas bom že jaz rešil. Zgodilo pa se je. da se je starejši brat utopil, mlajši mu namreč niso mogli pomagati, saj niso znali plavati.
Včasih se mi dozdeva, da se v dandanašnjih časih dogaja nekaj podobnega, vendar nasprotnega — kot da mlajši bratje nočejo pomagati potapljajočim se. ali še hujše: da ga najraje potapljajo.
Neki medsebojni odnosi so se spremenili. Zakaj pravzaprav in kako ?
Težko je soditi o tem brez zadostne seznanjenosti z vsemi dejstvi, vendar me vse skupaj spominja na Cankarjev mit o hlapcu Jerneju. Jernej je namreč složno živel z gospodarjem Sitarjem v vsakda-' njem garanju na poljih, ki jih je dojemal kot svoja, skupno osnovo de-q lu; ko pa je po gospodarjevi smrti pobaral njegovega naslednika, si-
globus
— toda kje?
Palestinski nacionalni svet je na izrednem zasedan ju v Alžiru razglasil samostojnost Palestine. Upravni sedež nove države bo zaenkrat v Tunisu, potem pa naj bi se preselil v Jeruzalem.
Če bo palestinska država postala resničnost, bo nastala na ozemlju desnega brega Jordana in Gaze, kar je 5770 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki pa ga imajo okupiranega Izraelci. Takšne so meje po resoluciji varnostnega sveta OZN iz novembra 1967, ki določa meje Izraela iz leta 1948, po prvi arabsko-izraelski vojni. Med obema deloma nove palestinske države bi bil Izrael. Na tem ozemlju živi danes 2,2 milijona Palestincev. Izven Palestine bi živelo še vedno preko 2,8 milijona Palestincev.
Novo državo je priznalo že veliko držav sveta, med njimi tudi naša, Izraelci pa se nameri o Palestini odločno upirajo.
na. da greva obdelovat naše njive, je dobil rezek odgovor: moje njive — ti hlapec!
To se ujema z mnenjem delovnega ljudstva, saj vsepovsod sliši-------- ... ... ... . . ...
N)
O
mo: če bi Tito živel, se kaj takšnega ne bi dogajalo, ne pokrajini ne republike niso nikakršna lastnina (novih) vodstev, pa tudi ne rezultati dela delavcev, če smo zvesti ideji samoupravljanja kot načina vključevanja čim širšega kroga občanov v upravljanje z vsem, kar imamo.
Dogajanja. Hi smo jim priča, vsekakor še niso dovolj pojasnjena, kakor smo slišali že na 17. seji CK ZKJ, ko je bilo med drugim rečeno. da o tem. kar se je pravzaprav dogajalo v Novem Sadu in Titogradu, še vedno ne vemo dovolj. Vemo pa. da se je tamkaj in še marsikje igralo po pravilih potapljanja — ne glede na pravila igre. Ali ne?	Viktor Širec
MOSKVA — Vrhovni sovjeti Estonije, Latvije in Litve se ne strinjajo z psnutkom ustavnih sprememb, o katerih bo 29. novembra sklepal vrhovni sovjet ZSSR. Po mnenju omenjenih vrhovnih sovjetov sedanji osnutki sprememb omejujejo možnosti, da bi republika zares dobila samostojnost in suverenost znotraj ZSSR.
BUDIMPEŠTA — Madžarski Romi bodo po novem zakonu o narodnostih lahko uradno zahtevali status narodnosti. To bo veljalo tudi za 90 tisoč Judov, ki so pripadnost matičnemu narodu doslej lahko izražali samo na verskem področju.
PRAGA — Tuji turisti iz ČSSR ne smejo več nositi razne prehrambene proizvode in predmete za široko porabo. Je pa država za polovico zmanjšala carine za uvožene avtomobile.
BAGDAD — Iraško ministrstvo za kmetijstvo se je z zagrebškim podjetjem Rade Končar dogovorilo za gradnjo dveh velikih vodnih črpališč, vrednih 25 milijonov dolarjev. Pri projektu bo sodeloval tudi ljubljanski Litostroj. Na bagdadskem sejmu pa so pred nedavnim jugoslovanska podjetja prodala za 50 milijonov strojne in industrijske opreme.
BUDIMPEŠTA - V madžarskem glavnem mestu naj bi ustanovili evropski mirovni center, v katerem bi bil sedež predstavnikov uradnih in neuradnih mirovnih gibanj iz vse Evrope. Pobudo je dala Madžarska.
NEW YORK — OZN še naprej grozi nevarnost, da bo zaradi pomanjkanja denarja njena dejavnost ohromljena, čeprav so nekatere od velikih dolžnic poravnale svoje obveznosti. ZDA še vedno dolgujejo 337 milijonov dolarjev.
BUDIMPEŠTA — Po podatkih Centralne statistične uprave Madžarske so bile maloprodajne cene na Madžarskem v obdobju januar—september 1988 za 15,9 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. Najbolj so se podražile obleke, hrana in usluge.
BOLOGNA — Tukajšnja univerza je nekdanjemu voditelju Češkoslovaške Dubčku, 67-letne-mu upokojencu, ki živi v Bratislavi, podelila častni doktorat političnih znanosti. V Pragi so ob tem-dejanju Dubčka ocenili kot »političnega brodolomca.«
PRI FRITZU CSOKLICHU SMO SI SPOSODILI POROČILO
Znak solidarnosti našim sosedom
Vodilni osebnosti Štajerske, Josef Krainer in Hans Gross, sta na svojem uradnem obisku v sosednji Sloveniji pokazala, kako se morajo državljani naše dežele obnašati v teh težkih in nevarnih dneh naše sosede. Nastopala sta soglasno in pokazala svojim slovenskim partnerjem znak solidarnosti. Takim znamenjem moramo slediti tudi v prihodnjih dneh in tednih, tako pri vsakdanjih, poslovnih in družinskih srečanjih, saj nihče ne ve, kaj vse še bo.
V pogovoru s slovenskim vodstvom je deželni glavar Josef Krainer ponazoril sedanji položaj s temi besedami: »Na pot v Slovenijo smo krenili skupaj, tako vodilni socialistične partije in sindikalnega gibanja naše dežele, pa tudi jaz kot deželni glavar in vodja ljudske stranke na Štajerskem, da vam ravno sedaj pokažemo svojo solidarnost. Iz zgodovine smo se naučili, iz njenih napak in stranpoti, in vemo, da živimo v sedanjosti, ampak ne pozabljamo na to, da imamo skupno preteklost in da smo si zelo podobni. In mi vemo, da so prijatelji ravno v težkih časih še posebno dragoceni.«
V podobnem sozvočju z glavarjem je govoril njegov namestnik Hans Gross. Dejal je, da se mu zdi ravno v času, ki je za sosedno Jugoslavijo najtežji po letu 1948, kot obveza, »da stojimo ob strani našim prijateljem.« In prav v teh dneh je te besede potrebno dvakrat podrčrtati.
Odgovor slovenskih politikov ni prišel v javnih pogovorih, saj trenutno v Jugoslaviji ni priporočljivo preveč odkrito govoriti in predstavljati nekaterih točk. Pred kratkim odprta kampanija srbskih množičnih medijev proti predsedniku SR Slovenije Jane
zu Stanovniku, ki je ob svojem obisku v ZDA prikazal položaj v domovini jasno in neprikrito in pri tem omenil, da je bila Jugoslavija na robu državljanske vojne, je že zgled za to. Slovenski odgovor na štajerski obisk pa se je dalo prebrati že z obrazov vodilnih slovenskih politikov, ki so v tem težkem položaju svoje dežele, ko ji grozi izolacija, sprejeli obisk prijateljev s hvaležnostjo.
Trenutni mir v Jugoslaviji iz-gleda kot premor. V soboto, 19. novembra, je srbsko partijsko vodstvo pod Slobodanom Miloševičem napovedalo miting množic, privržencev partijskega šefa, ki prisegajo na nacionalne parole, in pričakovati je, da bo njegovemu klicu sledilo čez milijon ljudi. Na konferenci cekaja v Beogradu so tako lahko le za kratek čas zaustavili prodiranje partijskega voditelja Miloševiča. Jugoslovanska zvezna vlada ima očitno premalo avtoritete, da bi za dalj časa zaustavila razmejevanje posameznih narodov.
V Sloveniji se bojijo, da se bo poleg nacionalnega vprašanja, ki ima v sebi že tako ali tako veliko razstrelilno moč, vmešalo v razprave tudi socialno vprašanje. V državi, kjer je inflacija že zdaj večja od 250 odstotkov, kjer delavci dobijo v povprečju le 1300 šilingov plače, in ko celo v Sloveniji, ki je gospodarski zgled za vso državo, osebni dohodek ne presega 2200 šilingov, lahko pomenijo ti podatki življenjsko nevarnost. Tako se v Ljubljani sprašujejo: Kaj se bo zgodilo, če pride do generalnega štrajka v Srbiji? Kako bodo na to reagirali slovenski delavci?
Slovenci, ki se kot nikoli do zdaj zbirajo v teh dneh ob svojem političnem vodstvu, so znotraj Jugoslavije relativno osam
ljeni. Hkrati so namreč ohromljeni zaradi travm v času vojne in zaradi spominov na »hrvaško pomlad« leta 1971, ki jo je Tito s trdo roko razbil. Ob vsem tem pa na Hrvaškem živi še pomembna manjšina Srbov in na vodstvenih funkcijah v partiji in v vladi so tudi mnogi Srbi, tako da ni pričakovati jasnih odločitev pristojnih organov. •
Vsa ta dejstva so za Slovenijo zelo neugodna. Ker je Slovencev manj kot 8 odstotkov celotnega prebivalstva v Jugoslaviji, je njihova kvantitativna teža v večnacionalni državi relativno majhna. V predstoječem preskusu moči grejo Slovenci s parolo: »Več demokracije, več človekovih pravic in stik z Evropo, kar pomeni, da hočejo združiti narod v enotni politični fronti. »Pri nas v Sloveniji je že bila ena perestrojka, že takrat, ko te besede še sploh ni bilo. Ne damo, da bi nas Rusi prehiteli,« je dejal v Ljubljani visoki funcionar.
Štajerski »državni obisk« pri naših sosedih je prav zaradi tega težkega položaja dosegel poseben psihološki in atmosferski pomen. Obisk v- tovarni dušika v Rušah pri Mariboru, kjer je zaposlenih 2400 delavcev in ki preko kooperacije z znanim podjetjem Konsul iz Fiirstenfelda, ki ga vodi Herbert Depisch, dosega pomemben delež pri izvozu v vse dele sveta, je pokazal pomen gospodarskega sodelovanja med Štajersko in Slovenijo. »Želimo vam veliko moči,« sta ob slovesu dejala Krainer in Gross. Kar sta povedala, niso bile le besede.
(Prevod: Silva Ebry)
ZEITUNG
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Privilegiji rdeče buržoazije
Na tistem majhnem koščku bosansko-hercegovske jadranske obale je nastal Neum — naselje, ki že nekaj časa polni časopisje in je v BiH predmet ostrih razprav v republiških skupščinskih in političnih telesih. Cela vrsta republiških in tudi zveznih (za nekatere že velja oznaka »bivših«) funkcionarjev je od sredine prejšnjega in še prva leta tega desetletja kupovala v Neumu parcele, in to po smešni ceni od nekaj dinarjev do 300 dinarjev za kvadratni meter, ter si na njih s protipravno pridobljenimi posojili za stanovanjsko gradnjo, na dolgi rok in z minimalnimi obrestmi, gradila — počitniške hiše. Na seznamu je nekaj sto takšnih investitorjev. Nekateri trdijo, da bi podobne Neume lahko našli ob vsej jadranski obali in še kje...
V zagrebškem Danasu je Milan Jajčinovič pod zgornjim naslovom zelo nazorno analiziral sprego »morale in oblasti«. Povzemamo izvleček iz tega pisanja.
Prvi povojni privilegiji so se začeli z delitvijo vil na beograjskem Dedinju. O tem je pred nedavnim govoril eden uživalcev dedinjskega komunizma — Svetozar Vukmanovič-Tempo. Ni bilo nobenega zakona, ampak se je delilo kar tako, se spominja Tempo. Tudi on je dobil vilo s 470 kvadratnimi metri stanovanjske površine.
Privilegije povojnega političnega vrha naše partizanske elite je možno razumeti (ali tudi upravičiti?) kot popolnoma normalno nadomestilo načrta za srečnejšo prihodnost, ki so jo (mnogi zelo iskreno) hoteli uresničiti. Zaradi takšne »legitimacije« in zaradi izboljševanja standarda ljudi na splošno, nihče ni videl v teh privilegijih ničesar nemoralnega (čeprav je tudi mnogim »nepoklicanim« uspelo pritakniti svojo žlico). Ko pa se je s standardom prelomilo, se je začela javna kritika hitro krepiti. Dr. D. Žarko-vič trdi, da so nas do tega pripeljali »monopol oblasti«, »odsotnost odgovornosti« in »možnost skoraj neomejenega izkoriščanja družbene lastnine v zasebne namene«.
Brez dvoma prinašajo politične funkcije privilegije. Če ne bi bilo tako, zakaj bi se potem pulili zanje. Z uvedbo omejenega trajanja mandata in ob vedno večji kritičnosti predvsem tistega dela prebivalstva, ki mu je začelo siromaštvo lezti za nohte, se
je takšno »grabljenje« še bolj intenziviralo.
Bilo bi, seveda neumno trditi, da je pošten politik samo siromašen politik, čeprav takšnih trditev ne manjka. Kriza namreč obnavlja staro nagnjenje k enakosti pač kot nekakšen kult siromaštva. Ljudem zato tudi ugajajo zgodbe o vzornih in poštenih, ki jih ni pokvarilo obilje. Ena takšnih zgodb je tista, ki so jo radi pripovedovali ribiči v Tivtu o znanem revolucionarju in intelektualcu Veljku Vlahoviču: pritlična hišica, enokapnica, Veljkova soba 3x3, v njej lesena postelja, prekrita z odejo, in knjige. Zraven soba Veljkove sestre in potem še bratova sobica. K temu še majhna kuhinja in kopalnica s tušem. Okrog hišice zelo enostavna ograja. Preden je Vlahovič zgradil to svojo »vikendico«, je spal kar v neki ribiški shrambi na tivtski plaži.
Veljko Vlahovič je bil resnično skromen in tudi velik človek, zato je leta 1968, ob znanih študentskih nemirih, upal med nemirneže in tam javno prvič po vojni kritizirati nekatere naše visoke funkcionarje, ki se jih je potem prijel študentski vzdevek »rdeča buržoazija«. Študentski nemiri takrat so bili priložnost za moralno prenovo naše družbe. Bilo pa je drugače: »pravica do neodgovornosti« je začela postajati najvišji privilegij.
Pred nedavnim je general Dušan Pekič, eden naših znanih nasprotnikov privilegijev, povedal primer nekega mladinca, ki je za nepokriti ček s svojega žiroračuna v znesku 100 tisoč dinarjev štiri leta sedel v sremskomi-troviškem zaporu. Kaj pa Feni, kjer je vrženih šest milijonov dolarjev? Mar ni to svojevrsten privilegij politikov, in drugih ljudi, ki lahko sprejemajo pomembne odločitve in zanje ne odgovarjajo. Ni pa to edino, kar uživajo ljudje z vrhov oblasti. Tu so še ekskluzivna letna in zimska letovišča in lovišča in tako naprej.
Brez nadaljnje demokratizacije družbe in vgrajevanja odgovornosti v sistem, ne bomo tudi tukaj storili koraka naprej.
Naj k tej Jajčinovičevi analizi dodamo še nekaj: namreč, kako lepo bi bilo pod tem jugoslovanskim nebom, pod katerim naj bi se razcvetela »najboljša družba v zgodovini tega sveta«, če se tudi v tem primeru ne bi potrdilo pravilo zgodovinske vsakršne družbe, da se na heroja naplodi na tisoče »herojčičev« in siceršnjih sopotnikov, ki kot muha zavohajo med. Ti razjejo substanco družbe do njenega skeleta, ki se mu potem lahko reče samo še vsesplošna kriza, materialna in moralna.
Ce bi hoteli, bi to morali vedeti že pred desetletji, ko je bila Jugoslavija v vsesplošnem vzponu in v marsičem tudi zgled.
Gorje zmagovalcem, bi lahko obrnili stari rimski vek, ali, da po Jajči-noviču citiramo zgodovinarja Vladimirja Dedijerja, ki je nekoč zabeležil pogovor modrega starca Mila s pokojnim črnogorskim voditeljem Bla-žom Jovanovičem, o katerem se je takrat šušljalo, da si je v Titogradu zgradil dvorec. Milo je ob neki priložnosti pričakal Blaža (naj ostane zapisano neprevedeno):
— Bogati, Blažo, dodoste li vi na vlast puškom?
— Dodosmo, striko Milo — odgo-vara Blažo ne sluteči kuda to vodi.
— A reci mi, molim te, kako čete odlaziti s vlasti?
— Pa, striko Milo, ako nas narod ne bude htjeo, mi čemo se povuči.
Na to če striko Milo:
— Ajde jadan, ne pričaj svašta! Za moga vijeka ko je s puškom na vlast dolazio, bez puške sa nje nije odlazio.
Danes bi Blažo Jovanovič (če bi še živel) moral priznati, daje striček Milo bolj od njega slutil čase, ki so prišli.
2
VESTNIK^ 24/NOVEMBRA 1988
•——LENDAVA'
Zakaj nezanimanje za nadarjene učence?
Kakšno je stanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v lendavski občini? Delegati občinske skupščine so o tem dobili dokaj obsežno in vsebinsko poročilo, ki so ga obravnavali na ponedeljkovem skupščinskem zasedanju. K vsemu napisanemu in povedanemu v uvodnih obrazložitvah pa so dodali še precej svojih pogledov, pripomb in predlogov.
Ob navzočnosti zveznega delegata Petra Hedžeta so zbori občinske skupščine Lendava soglasno podprli predlog ustavnih sprememb, saj je bila sprejeta ocena, da so bile v dosedanjem usklajevalnem postopku upoštevane vse bistvene pripombe in zahteve Slovenije, tako da ne moremo govoriti, da bi spremenjena ustava prinesla krčenje suverenosti naše republike v skupni jugoslovanski federaciji.
Samo 2 glasova od 60 delegatov pa sta bila proti izvolitvi dr. Ivana Ribnikarja za novega člana predsedstva SR Slovenije.
Tako je o tej temi tekla dokaj živahna razprava v zboru združenega dela. Poleg splošne ugotovitve, da so vrtci in šole v glavnem uresničili programe, ki so si jih postavili za delo v minulem šolskem letu, da so v vzgoji in izobraževanju kakovostni premiki, pa so razkrili tudi nekatere slabe strani te dejavnost. Gre za pomanjkanje sredstev za nakup sodobne učne tehnologije, s katero bi lahko bolje razvijali učno-vzgojni. proces, še posebej pa raziskovalno in inovativno dejavnost pri učencih; še bolj pa zbuja skrb dejstvo, da združeno delo v občini doslej ni pokazalo
---LJUTOMER
ZELENA LUC PREDLOGOM DOPOLNIL
Prva naloga delegatov vseh treh zborov občinske skupščine so bile volitve člana predsedstva SR Slovenije. Dr. Ivan Ribnikar je dobil potrebno število glasov, saj mu je izreklo zaupanje 54 delegatov in le 6 jih je bilo proti.
Na skupnem zasedanju so spregovorili tudi o predlogu dopolnil k zvezni ustavi. V uvodu je Vika Potočnik, delegatka v zveznem zboru skupščine SFRJ, orisala dogajanja v Beogradu ob postopkih usklajevanja različnih interesov posameznih republik in pokrajin. Povedala je, da je Sama ves čas gledala na spremembe ustave z vidikov: koliko in v kakšnem smislu pomenijo decentralizacijo in debirokratizacijo naše družbe ter koliko večjo svobodo in kreativnost posameznika dopuščajo. Nekatere stvari so po njenem mnenju še vedno sporne, saj omogočajo različno razlago. »Jaz še zdaleč ne govorim, da gre za zmago, gre pa najverjetneje za določen kompromis. Ne bom govorila, da je bilo pri amandmaju, ki je bil najbolj sporen, se pravi o financiranju JLA, vse dokončno. Mi smo samo preložili diskusijo o spornem viru financiranja,« je menila Vika Potočnik. Podobno je še pri nekaterih drugih amandmajih, ki le začasno rešujejo probleme.
»Menim, da ta ustava ni po moji meri, in mislim, da tu delim mišljenje z večino delegatov ter vsemi, ki so sodelovali v teh razpravah, kljub temu pa še zdaleč ne moremo pristati na teze, in tudi jaz ne, čeprav sem zelo kritična, da smo s temi ustavnimi spremembami izdali slovenski narod,« je končala Vika Potočnik.
Po teh besedah in krajši razpravi, v kateri so prevladovala mnenja, pa je potrebno dopolnila podpreti, obenem pa že razmišljati o novi ustavi, so delegati skoraj soglasno (le dva sta se vzdržala), potrdili predlog amandmajev k zvezni ustavi.
Na ločenih sejah pa je tekla beseda še o nekaterih drugih vprašanjih. V zboru združenega dela so se najdalj časa zdražali pri analizi izvajanja družbenega plana občine v letih 1986—1988. Ugotovili so, da zaradi napovedanih sprememb v zakonodaji zdaj nima smisla spreminjati plana. Zaradi nove kategorizacije kmetijskih zemljišč bodo dopolnili le tisti del, ki se ukvarja s prostorsko problematiko. Ob vsem tem pa so opozorili, da po dveh nekoliko boljših letih gospodarstvu letos spet kaže slabše. Velik poudarek bo potrebno nameniti kadrom, šaj je le-to eden od pogojev za hitrejši razvoj občine. Tudi ekološki problematiki, predvsem varstvu okolja, bo v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti.
S. E6ry
V torek dopoldne so se v Domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni že drugič ta mesec sestali delegati zborov Skupščine občine Gornja Radgona. Vzrok je seveda ukrep družbenega varstva in problematika v Avtoradgoni, čemur je bila namenjena skoraj celotna seja 8. novembra.
Tudi tokrat, 22. novembra, ni šlo brez Avtoradgone. Z nekaj pripombami so namreč delegati sprejeli sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Integral Avtoradgo-na, da bo tozd Avtotrgovina servisi vodil Rado Vindiš.
Glede pomembnosti, pa tudi časa, ki so jim ga-namenili, bi lahko izpostavili tri zadeve: informacijo o poslovanju OZD in skupnosti od I. do 9. v letu 1988, poročilo o stanovanjskem gospodarstvu v občini Gornja Radgona ter analizo varstva odraslih oseb, starih nad 65 let. Po dolgem času smo spet slišali delegatsko pobudo, prebral pa jo je delegat Krajevne skupnosti Gornja Radgona Oto Škofič. Občani v tem obmejnem mestu, v katerem je vsak dan veliko tujih gostov, sosed pa so Radenci, ki so tudi letos prejeli priznanje za najlepše urejeni kraj v Sloveniji, niso zadovoljni z urejanjem mesta in izkoriščanjem prostih prostorov, ki jih je še precej.
O poslovanju je govoril Jože Farič, od 14. novembra nepoklicni član izvršnega sveta. Dejal je, da omogoča spremenjeni obračunski sistem ugodnejše prikazovanje rezultatov, zato so v radgonski občini dali večji poudarek fizičnim kazalcem poslovanja. Kljub naravnim nesrečam so presenetljivo dobri rezultati v kmetijstvu, akomulacija je naraščala hitreje kot izguba in razen v Avtoradgoni nobena OZD ni zaključila devetmesečja z izgubo. Tudi podatki o izvozu so vspodbudni, na prvem mestu pa sta Elrad in Tovarna polnilne opreme. Izguba v Avtoradgoni se je v primerjavi s polletnimi rezultati podvojila, vzrok pa so, tako kot v številnih drugih organizacijah, nenormalno visoke obresti. Vsota denarja, ki ga morajo plačati za obresti, že sedaj presega najeto posojilo. Do konca leta bodo morali samo za plačevanje obresti odšteti okrog 60 milijard dinarjev. Jože Farič je zaključil zelo slikovito in pesimistično: ».. . večina OZD je priklopljena na aparat, ki se mu pravi banka. Ta daje transfuzijo bolniku, ki nima lastnih sredstev za preživetje. In temu bolniku se je zdravje v oktobru in novembru poslabšalo.«
Obrazložitev k poročilu o stanovanjskem gospodarstvu je povedal v. d. vodje DS SSS SIS materialnih dejavnosti Jože Ščavni-čar, delegati pa so zaploskali dobro pripravljeni razpravi Irene Pe-tek-Ferenc. Obdolžila je stanovanjsko skupnost monopolnega obnašanja, češ da ne morejo govoriti samo o grehih stanovalcev in delegatov, temveč predvsem o grehih stanovanjske skupnosti, spregovorila z drugačnimi besedami o problemih Stanovanjske zadruge Vrelec ter ponovnem razpisu natečaja za posojila, še najbolj pa je nasprotovala enostranskim zahtevam ekonomskih stanarin. Najprej bodo morali vsi dobivati tudi čkonomske osebne dohodke, za plačano stanarino pa bodo morali potem dobiti vse, kot stanovalci na zahodu. Da ne bi samo kritizirala, je še dodala, bo tudi predlagala. Tako so nekateri od njenih predlogov: da bi sredstva za stanovanjski fond zbirali iz dohodkov in ne iz osebnih dohodkov, da pripravijo natančen načrt obnove obstoječih stanovanj ter načrt novogradenj v naslednjem srednjeročnem obdobju ter še prej poiskati vse možne vire financiranja, sproti ugotavljati vse vzroke za neizvajanje načrtov, ogrevanje plačevati po velikosti radiatorja in ne po površini stanovanj...
Anica Miholič je delegate spomnila na nevzdržne stanovanjske razmere štirih družin v stavbi stare posojilnice v Vidmu ob Ščavnici. Verjetno pa bo o stanovanjski problematiki spregovorjenih veliko besed tudi na naslednji skupščini.
Bernarda Peček
ZDRAVSTVO'
od tedna do tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so obravnavali predlog za izdajo zakona 6 proračunu SR Slovenije v letu 1989 in pobudo za sklenitev družbenega dogovora o zmanjšanju deleža sredstev za splošne družbene potrebe v narodnem dohodku. V bistvu gre za osnutka zakona in dogovora, o katerih bo še veliko govora v prihodnjih mesecih. Zlasti o slednjem, saj je ob določbah zveznega zakona osnovno vprašanje, kako sploh zagotoviti denar za skupne potrebe. Na seji pa so sprejeli tudi stališča in pripombe k načrtovanim spremembam zdravstvenega varstva v SRS. Tudi tu je poglaviten problem financiranje.
MURSKA SOBOTA —. Krajevne organizacije SZDL so sklicale javno razpravo o urejanju prostora v soboški občini s posebnim poudarkom na problematiki, s katero se srečujejo v mestu. Ravno urejanje prostora pa je pogosta tema raznih pogovorov na različnih sestankih v posameznih krajevnih skupnostih. Kot so ugotovili v obširni razpravi, je na tem področju še vrsta odprtih vprašanj. Zato je treba konkretno opredeliti roke in izvajalce, saj različno reševanje zadev v upravnih organih povzroča nezadovoljstvo občanov. Kaže, da so v urejanje teh vprašanj še premalo vključene krajevne skupnosti in občani.
LJUTOMER — V decembru bodo potekale programske seje krajevnih konferenc in občinske konference SZDL Ljutomer. Ker je pred to frontno organizacijo v prihodnjem letu veliko nalog, bodo vse izredno zanimive. Na osrednji programski seji, to je seji OK SZDL, bo po vsej verjetnosti gost dr. Ljubo Bavcon, saj ga bodo glede na aktualen trenutek na področju varstva človekovih pravic tudi povabili v Ljutomer.
LENDAVA — Na predsedstvu občinske organizacije SZDL Lendava so sklenili, da bo letna konferenca 16. decembra. Na njej bodo obravnavali najnovejše predpise o podjetjih in kadrovski ter štipendijski politiki v lendavski občini, za katero je še vedno značilno, da ji hudo primanjkuje določenih strokovnih sodelavcev, na primer strojnih inženirjev in ekonomistov. Zadeva se lahko še zaostri, če bodo v tozdih, ki jih je v občini precej, poskušali kreniti po samostojni poti, kar pa brez sposobnih tehničnih in vodstvenih delavcev ne bo šlo.
skoraj nobenega zanimanja za nadarjene učence, med katerimi so tudi bodoči strokovnjaki. Od kod jih dobiti, če ne bomo sami poskrbeli zanje, so se spraševali delegati. Na OŠ v Črenšovcih smo, kot je bilo povedano, v lanskem šolskem letu povabili medse 'predstavnike vseh delovnih organizacij v občini na poseben dogovor, kako bi lahko s skupni
mi močmi izboljšali vzgojno-izo-braževalno delo, pa je bil odziv dokaj pičel. Vendar s temi prizadevanji ne kaže odnehati. Zato so delegati sprejeli sklep, da mora Vzgojno-izobraževalni zavod Lendava (vanj so kot temeljne organizacije združenega dela povezane vse šole in vrtci v občini) čim prej sklicati poseben skupen sestanek s predstavniki delovnih organizacij, na katerem bi se o vsem tem odkrito in temeljito pogovorili.
Več pripomb na omenjeno poročilo je posredovala tudi delegacija OS Drago Lugarič Lendava. Med drugim, da učitelji dobi
jo premalo strokovne pomoči za izbiranje temeljne snovi, zato predlagajo, da bi to vključili v učne načrte, učbenike in delovne zvezke. Aktivi ravnateljev se morajo bolj kot doslej posvečati pedagoškim vsebinam. Tudi nagrajevanje pedagoških delavcev ni ustrezno.
Delegacija iz DO Gradbenik pa je predlagala, naj bi bile šolske prireditve in aktivnosti, na katere so vabljeni tudi starši, popoldne, da delavcem ne bi bilo potrebno koristiti dopustov.
Otroci bodo prepuščeni cesti, če bo podaljšano bivanje predrago za starše, pri ukinjanju celo
dnevne osnovne šole se je treba ravnati zelo strokovno, nakup učne tehnologije pa ne bi smel biti odvisen od >revnih< in >boga-tejšiht šol, smo slišali mnenje delegacije genterovske osemletke. Pa še vprašanje, kaj se bo zgodilo čez štiri leta, ko bo število učencev na tej šoli padlo od 101 na okrog 70.
In še marsikaj je bilo rečeno. Končna stališča o celotni problematiki pa bodo sprejeli na eni prihodnjih skupščinskih zasedanj, ko jih bo strnila posebna usklajevalna komisija.
Jože Graj
PROBLEMATIČNE OBRESTI
Predlog za cenejše zdravstvo za ostarele
Pred torkovo sejo republiške skupščine so se sestali tudi delegati soboške zdravstvene skupščine, na obeh sejah pa so se odločali o hitrem sprejemanju predlaganega Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu. Le-ta naj bi na novo uredil organizacijo republiškega zdravstva. Bolnišnično, specialistično in zdraviliško dejavnost naj bi po novem plačevali iz sredstev, ki bi se zbi-rala v skupni republiški blagajni, osnovno in lekarniško zdravstvo pa naj bi plačevali z občinskim denarjem.
Po predlogu strokovne službe, občinskega izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij so delegati glasovali proti hitremu sprejetju predlaganih sprememb. Ce bi s tem predlo-
Beseda direktorja Mure, Boža Kuhariča
»Razbremenjevanje postaja farsa!«
Kaj je z Muro, sinonimom pomurske uspešne poslovnosti (ki je žal sicer ni veliko) novembra 1988? So splošne kaotične razmere v jugo-gospodarstvu vplivale na poslabšanje razmer tudi pri tej firmi? Nekaj odgovorov daje BOŽO KUHARIC:
»Čeprav je to leto težav, vendarle izpolnjujemo planske naloge. Glede na dejstvo, da v zadnjih dveh mesecih teče v glavnem proizvodnja za izvoz, bo načrtovano verjetno preseženo. Domača realizacija je (18. I L, ko je tekel pogovor) 133 milijard dinarjev, konvertibilni izvoz 40 milijonov dolarjev. Do konca leta bo slednjega za okrog 55 milijonov dolarjev, kar je nad načrtovanim. To ni naključje, pač pa posledica naše zavestne odločitve in pričakovanja, da bo na domačem trgu veliko težav. Tako letos dela za izvoz že 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti.«
Je torej leto 1988 minilo v Muri brez težav?
»Seveda ne morem trditi, da ni bilo problemov— toda delavci so jih z izrednimi napori premagali. Predvsem po dopustih
gom ostali sami, pa so na strokovnih službah pripravili dopolnila k novim predlogom zakona. Predlagajo, da naj se zdravstvo za ostarele kmete, Rome in osebe, katerih svojci so zaposleni v tujini, plačuje z republiškim denarjem in ne, kot je zapisano v predlogu, iz občinskega kupa, namenjenega za osnovno zdravstvo in lekarništvo. Menjjo tudi, da novosti vsebujejo še toliko nejasnosti, tudi glede standardov in normativov, da jih je treba razjasnisti, preden bo zakon sprejet. Za pomurske občine pa je nesprejemljiv tudi predlog, da naj bi pred spremembami občinske zdravstvene skupnosti same poravnale ves dolg, ki ga imajo do izvajalskih organizacij.
Izgube pa tudi letos pošteno pestijo

— avgusta in septembra — je bilo vloženih ogromno naporov in truda, da smo poravnali vse naše izvozne, pa tudi domače obveze. To nam je uspelo praktično do 1. novembra, kar v kasnejši fazi pomeni večjo možnost plasmaja našega blaga v trgovski mreži.«
Prav pred dopusti ste se zavoljo majskih ukrepov bali jesenskih nemirov zaradi plač?
»Res smo drugo polletje pričakovali nemirni, ker Mura deli osebne dohodke kot motivacijo za boljše delo. Sistemski zakoni na tem področju so prava demagogija. Toda ker so bili rezultati na ravni načrtovanih (tako kar zadeva proizvodnjo kot akumulacijo) in ker so medtem spet spremenili zakon, smo lahko povečali osebne dohodke in šo se v zadnjih mesecih gibali od 800 do 900 tisočakov — to pa je po mo
 v **
je že neka stimulacija za dobro delo.«
Čeprav je indeksiranje v določenem trenutku lahko tudi pomiritev razmer, ste v Muri verjetno proti takšnemu določanju plač?
»Težko je v razmerah, ko nekdo drug reže kruh in iz meseca v mesec ne veš, kakšni so lahko osebni dohodki. Vodstveni ‘delavci so tako med nakovalom formalnih predpisov in kladivom objektivnih rezultatov in potreb delavcev za normalnim standardom. Tak sistem je nevzdržen in omogočiti je treba primerno nagrajevanje.«
Zadnja leta si v Muri vse bolj prizadevate za disperzijo izvoza. Pred kratkim ste bili v ZDA prav v zvezi s tem?
»Izvoz v druge dežele razvite-
soboško zdravstvo, saj k lanskem dolgu (563 milijonov) lahko pripišejo že letošnje neplačane račune, ki jih je za čez 1,274 milijarde dinarjev.
Kot je povedala strokovna sodelavka, sprejeti varčevalni ukrepi, tako v republiki kot v občini, finančnih zagat zdravstva niso rešili, čeprav so prinesli nekatere pozitivne, verjetno pa tudi neželjene učinke. Na republiški ravni se namreč že pogovarjajo, da bi kazalo nekatere ukrepe, predvsem visoko soudeležbo bolnikov, nekoliko spremeniti. Tako predlagajo, da naj bi starostniki in invalidi plačali manj za zdravstvene storitve, pocenili naj bi tudi zdravila na zdravniški recept in zobozdravstvene storitve.
Majda Horvat
ga sveta, ne le v ZRN, je naša temeljna naloga. V zadnjem času smo opravili pomembne posle v Franciji in Angliji, začeli pa smo s pogovori za ZDA. To je zelo velik, odprt in težek trg z močno konkurenco. Ne prenese nobenih improvizacij, zato želimo tam ustanoviti podobno firmo kot v Nemčiji. Po izkušnjah mojih zadnjih dogovorov v ZDA tamkaj ni nobenih ideoloških omejitev. Odločajo izključno kakovost, cena in poslovnost.«
- Uvoz sodobne tehnologije je -prav tako pomemben element nadaljnjega uspešnega poslovanja Mure. Kje ste trenutno na tem področju?
»V naslednjih treh do štirih mesecih bomo uvozili za 5 milijonov mark opreme, od tega za 1,8 milijona mark moderne, kompjuterske. Gre za možnost kreiranja, modeliranja, izdelave krojnih slik. Po eni strani zamenjujemo zastarelo, po drugi pa uvajamo povsem novo tehnologijo.«
Sprva se sicer zdi naložba velika — a dolgoročno je to za Muro racionalizacija, zaslužek?
»Gotovo. In s tem ne bomo nehali, saj že načrtujemo nadaljnjo posodobitev. Plačujemo davek restrikcijam pri uvozu, ko smo morali kupovati tudi zastarelo domačo strojno opremo, ki jo zdaj zamenjujemo. Namesto da bi večino od teh 5 milijonov mark vložili v najsodobnejšo opremo.«
Veliko se govori o novih gospodarskih zakonih, o razbremenje-
vanju gospodarstva. Kaj od vsega tega pričakujete?
»Verjetno vas bom razočaral — v Muri se ta čas ne ukvarjamo s temi zadevami. Naša prednostna naloga je izvoz, pa seveda prodaja, produktivnost in priprave na naslednje leto. V taki inflaciji je težko načrtovati, zato je morda tudi pozitivno, da smo spomladi in poleti razprodani tako doma kot v izvozu. Ne bojimo se naših notranjih razmer, kot se jih nismo nikoli. Problemi so izven nas in največjega vidim v zaostrovanju obrestnih mer. Te niso realne in ne racionalne, združeno delo pa peljejo v katastrofo, iz katere bo le težko izplavati. Ne moremo si zamisliti, kako lahko posluje naše gospodarstvo, če drži podatek, da razpolaga le z 10 do 15 odstotki lastnih sredstev. Za razbremenitev gospodarstva naj povem, da bi po občinskem programu morali prihraniti 1,4 milijarde — če pa veš, da so obresti tega istega soboškega gospodarstva po 9 mesecih znašale 95,6 milijarde dinarjev, potem vse skupaj postaja farsa.«
Torej Muri še naprej ostaja že večkrat uporabljeno, pa zato za zdajšnje razmere primerno reklo: opiranje na lastne sile?
»Naša parola, ki jo večkrat poudarjamo in smo z njo morda kdaj pa kdaj tudi že dolgočasni, je ekonomija; delo in znanje ter prodaja na zunanji trg.«
Bojan Peček
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 3
Namesto v Nemčijo — v Radence
Slovenski obrtniki niso zadovoljni s tistim delom zakona o davkih občanov, ki se nanaša na uveljavljanje določenih olajšav zaradi »izgube časa«, ko se posvečajo raznim novostim.
Najčešče gre za razne tehnične izboljšave na strojih proizvodne dejavnosti, so pa tudi obrtniki, ki jih lahko uvrstimo med novatorje, saj se domislijo kakega novega izdelka ali pa tistega, ki je že v prodaji oziroma uporabi, »dodelajo« tako, da ni primerljiv s prejšnjim. Tega jim ne gre oporekati,.saj je znano, da tudi Japonci vseh novosti, ki jih dajo na trg kot svoje, ne izumijo sami, ampak jih nemalo »prekopirajo«, dodelajo, izpilijo.
Ali je električna stiskalnica za lepljenje robne folije in fur
Na videz je električna stiskalnica za lepljenje robne folije in trakov iz furnirja preprosta naprava, pa ni, saj smo jo doslej uvažali. Na sliki sta dva grelnika, ki ju je treba pritrditi v kovinski okvir, vanj pa se da lepljenec, na primer iverna plošča.
Foto: Š. S.
nirja, ki je prišla iz obratovalnice Branka Tratnika iz Radenec, povsem nov izdelek? Čeprav so obiskovalci sejma obrti v Celju najbrž mislili, da česa takega še ni na svetovnem tržišču, tudi podpisani sem bil zaradi neobveščenosti takega prepričanja, pa je nekoliko drugače.
»15 let sem delal.v Avtorad-goni. Najprej kot elektrikar, nato vodja vzdrževanja, vodja proizvodnje, nazadnje pa še v investicijski službi. Zadnjih 7 let pa sem imel še dovoljenje za popoldansko obrt: elektro-mehaniko, inštalacije in servisiranje električnega orodja. Včasih je bilo dela preveč, občasno manj, zato pa tedaj čas za razmišljanje o tehničnih izboljšavah. V delavnici so se oglašali obrtniki najrazličnejših strok in prinašali v popravilo stroje in priprave. Med njimi tudi nekaj mizarjev, ki so si kupili pred časom v Nemčiji električne stiskalnice za lepljenje robne folije in furnirja. Te na videz preproste pripomočke so prinašali v popravilo, ker so pregoreli grelniki. Seveda sem jih popravil. Ko pa so potožili, da so nove naprave v tujini drage, se mi je porodila misel: le zakaj električne stiskalnice ne bi naredil v svoji delavnici! Preskusil sem se namreč že z marsičim, med drugim tudi z inštaliranjem električne napeljave na jahtah, ki jih izdelujejo v obratovalnici Payo,« mi je povedal Branko Tratnik iz Radenec, ki stanuje v Gregorčičevi ulici (v bloku), manjšo delavnico pa ima v kletnih prostorih.
Električna stiskalnica za trakove folije in furnirja je sestavljena iz kovinskega ogrodja, neke vrste okvirja, na katerega je pritrjen aluminijski profil, v katerem je električni grelnik, navit s specialnimi grelnimi izoliranimi žicami, ob priključku električnega kabla pa je še termostat, s katerim se da nastaviti temperatura do 150 stopinj Celzija. To pa je dovolj, da se predmeta, ki ju lepimo.
inovacije
sprimeta veliko prej, kot pa če bi se lepilo sušilo brez prisile.
Seveda je zato produktivnost večja, kar najbolj pride do izraza v obratovalnicah in pohištveni industriji,-kjer je veliko lepljenj. Najkrajši grelnik oziroma stiskalnica je dolga 50 centimetrov, najdaljši pa 200 in po potrebi še več. Ker izdelek ni za prosto prodajo, ampak ga mojster Branko izdeluje le po naročilu, dolžino pač prilagodi potrebi stranke.
»Stiskalnica, s katero nadomeščam uvoz podobnih iz tujine, je bila na celjskem sejmu deležna veliko pozornosti predstavnikov pohištvene industrije in mizarjev. Kar precej se jih je oglasilo zaradi dogovora o izdelavi. Naročila bom uresničil po novem letu, ko se
bom oskrbel z dovolj aluminijskih profilov in, kot vse kaže, tudi z domačim materialom za sestavo grelnikov. Tako bom z izdelkom v celoti nadomestil uvoz gotove naprave in posameznih delov,« je bil prepričljiv sogovornik. Pa ne samo, ko je pripovedoval o svojem novem izdelku, ampak tudi, ko se je, verjetno nehote, dotaknil vzroka, zakaj je pustil »varno« službo v delovni organizaciji in se zapisal med obrtnike. Dejal je, da so bili odnosi z vodstvom podjetja nemogoči. Od letošnjega maja je sam svoj gospodar, seveda pa mora toliko več delati.
»Uspelo mi je kupiti veliko delovnih pripomočkov, z ženo sva sezidala hišo, delavnico in še letos se bova preselila v sosednjo vas Boračeva. Ohranil bom vso dejavnost, kot jo imam sedaj, zaposliti pa nameravam tudi nekaj delavcev, saj vsega sam več ne zmorem. Bom pa skušal v vse dosedanje samostojne izdelke in tiste, ki se jih bom še domislil, vložiti kar največ znanja.«
Znanja! Brez tega tudi v obrti ne gre več, posebej pa ne v elektromehaniki in elektroniki, v katero se čedalje bolj usmerja. Znanja mu očitno ne primanjkuje, saj je tik pred diplomo na višji šoli, čeprav pa se po drugi strani boji, da je še tako kmalu ne bo dal v okvir, saj se kot obrtnik ne more povsem predati študiju. Spodbujal sem ga, naj nikakor ne odneha, kajti znanje je treba nenehno obnavljati, ga dopolnjevati ..., le tako rezultat prizadevanj ne bo izostal. Ob obisku v obratovalnici Branka Tratnika nisem prezrl tudi nekaterih njegovih »starih« novosti, izboljšav: lastni varilni aparat, precizni merilni instrument, polnilnik akumulatorjev", baterijski pastir za preprečevanje prihajanja divjadi do posevkov, stikalni moduli (niz stikal) in instrumenti za delovanje posameznih naprav na ladjah in tako naprej.
S. Sobočan
Pomurski sindikati v širšo
akcijo
Oblikovanje stališč k načrtovanim spremembam v republiškem zdravstvenem varstvu je bilo v .ospredju seje predsedstva medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje. Ker gre za dokaj občutljivo področje, o katerem so razpravljali tudi slovenski sindikati, so medse povabili tudi predstavnike občinskih zdravstvenih skupnosti, PZC in druge, odgovorne za ta vprašanja. Pred seboj so imeli tudi analizo organiziranosti in delovanja samoupravnih skupnosti zdravstvenega varstva v SR Sloveniji s predlogi za njegove spremembe.
Pomurski sindikati so v razpravi zavrnili predvidene spre
membe z zakonom po hitrem postopku, ker bi to močno prizadelo tukajšnje prebivalstvo. Zlasti bi bili prizadeti kmečki zavaro
vanci, Romi in družinski člani začasno zaposleni v tujini, ker bi ukinili nekatere ugodnosti zanje. Doslej so se ti stroški pokrivali iz solidarnostnih sredstev, zato predlagajo, da bi kmete uvrstili v republiško rizično skupnost. Če ne bi uspeli s tem predlogom, pa naj bi tudi v prihodnje obveljala solidarnost za osnovno zdravstvo. V Pomurju, kjer je dokaj neugodna sestava prebivalstva, se ob 30 do 40 odstotkih nižjih osebnih dohodkih od razvitih občin čutijo še posebno prizadete. Glede participacije pa pomurski sindikati vztrajajo, da se le-ta ukine za zagotovljeni program. Po novem letu pa se bodo tvorno vključili v spremembo zdravstvenega varstva.
Na seji predsedstva MS ZSS za Pomurje v Murski Soboti pa so ocenili tudi razmere na področju osebnih dohodkov v regiji po sprejetju sprememb interventne zakonodaje ter pred opredelitvijo nove višine najnižjega osebnega dohodka. Ker so razmere v gospodarstvu bolj ali
Alkoholizem je velik problem
Predsedstvo OK SZDL Ljutomer je na zadnji seji spregovorilo o alkoholizmu. Kot je povedal dr. Predrag Kaurin, član koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, je anketa, ki so jo razposlali v začetku letošnjega leta okoli 40 ozdom, pokazala, da je alkoholizem v občini Ljutomer, predvsem pa v združenem delu, velik problem. Čeprav so prejeli odgovore le iz 8 ozdov in 9 skupnosti (šole, sisi . . .), pa se da iz anketnih listov razbrati marsikaj, še več pa, če podatke povežemo z znanjem, ki ga ima dr. Kaurin v svoji zdravstveni praksi. V okoli 40 odstotkih ozdov se srečujejo s
problemom alkoholizma na delovnem mestu. Delavci prihajajo na delo vinjeni ali pa si alkohol prinesejo na delovno mesto. Ugotavljanje alkoholiziranosti in sankcioniranje je še vedno premalo opredeljeno v samoupravnih aktih, tako da je proti vinjenim delavcem (sem sodijo tudi vodilni) težko ukrepati. Bolniških dopustov, ki so posledica alkohola, je čedalje več, še posebej tam, kjer je alkohol sekundarna posledica. Razveseljivo pa je, da zaradi vinjenosti ni več nezgod na delovnem mestu.
Če ob povedanem dodamo še to, da je za-zdravljenje alkoholika potrebnih 5 milijonov dinarjev (v tem ni všteta, vsota, ki jo naredi vinjenost na delovnem mestu — zmanjšana storilnost, izostanek z dela ...), potem je škodljivost alkohola na delov-
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
30.	sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
30.	sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
30.	sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 8. decembra 1988, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij
2.	Poročilo o uresničevanju programov sisov družbenih dejavnosti v letu 1988
3.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanju in razvoju osnovnega šolstva v občini M. Sobota
4.	Poročilo o stanju in problematiki teritorialne obrambe in drugih struktur SLO in družbene samozaščite v občini M. Sobota
5.	Osnutek odloka o lestvicah katastrskega dohodka v občini M. Sobota
6.	Osnutek proračuna občine M. Sobota za leto 1989
7.	Aneks k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 (osnutek)
8.	Osnutek odloka o davkih občanov občine M. Sobota
9.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
10.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
7. in 8. točko predlaganega dnevnega reda obravnavata samo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Gradivo za obravnavo navedenih točk dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki imajo funkcijo delegacije ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
manj znane, so tokrat več pozornosti namenili negospodarstvu.
TABUJI PADAJO KOT DOMINE
Čeprav je bilo v zvezi z ustavnimi spremembami in zakonskimi predpisi, ki bodo sprejeti potem, ko bomo sprejeli ustavo, prelito že mnogo črnila, je še veliko neznank, tudi zaskrbljenosti. Na podlagi tega, kar smo slišali na pogovoru z izvršnim sekretarjem predsedstva CK ZKS, Živkom Preglom, odgovornim za ekonomska vprašanja, sklepamo, da dneva iks ne bo; ampak bodo korenite spremembe, zlasti kar zadeva gospodarjenje in delitev, uveljavljene postopoma —- po prehodnem obdobju.
Izjava je pomirila gospodarstvenike in politike lendavske občine (pogovor je bil v Lendavi), kajti vladal je nemir, zlasti v tozdih, ki imajo sedež na območju zunaj občine. Obstajala je bojazen, da bodo matične organizacije združenega dela po sprejetju zakona o podjetjih pač same odločile, kakšen bo status teh organizacijskih enot. Glede na to, da so tozdi samostojni upravljal-ci, bodo o svoji usodi odločali
nem mestu vsekakor očitna.
Prav zaradi tega bi morali vsi odgovorni, tudi družbenopolitične organizacije in vodilni v ozdih, storiti vse, da bi se vinjenost oz. prihajanje vinjenih delavcev na delo zmanjšalo. Predsedstvo GK SZDL Ljutomer je sprejelo program aktivnosti v boju proti alkoholizmu, ki je skorajda enak tistemu, ki ga ima koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Gre za sklop prosvetljevalnih akcij, ki so usmerjene v šole, delovne .organizacije in številne druge ustanove, pač tja, kjer alkohol povzroča zlo;	Dušan Loparnik
»Razbremenjevanje gospodarstva s pridihom kampanje«
Tokratno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti se je začelo slovesno. Delegati so namreč s tajnim glasovanjem potrdili kandidaturo dr. Ivana Ribnikarja za člana predsedstva SR Slovenije. Od 116 navzočih delegatov seje zanj odločilo kar IH. Nato pa je predsednik SO Andrej Gerenčer podrobno obrazložil predlog ustavnih dopolnil k zvezni ustavi in izrekel posebno priznanje članom slovenske ustavne komisije, ki so dosledno izpolnili svoje naloge. Z njegovim predlogom, da spričo usklajenih stališč v Jugoslaviji ni nikakršne potrebe po
Ker tu še vedno ni spremenjen indeks za skupno porabo, ostaja vrsta odprtih vprašanj pri izplačilu osebnih dohodkov. Dogovorili so se, da bodo občinski sindikalni sveti v Pomurju skupaj z iz
pač sami. Nekaj pa je jasno že zdaj: žiro računov po novih predpisih ne bodo imeli več, in če se ne bodo osamosvojili, bodo imeli manj možnosti b odločanju, na primer o proizvodnem programu, kajti v obdobju, ko bo na trgu huda konkurenca, pač posledica določene liberalizacije uvoza, bodo preživeli le tisti, ki bodo kar najbolje izkoristili tehnične in človeške (z)možnosti.
Naše gospodarstvo, gledano kot celota, pa bo učinkovito le tedaj, ko bodo povsem zavladale tržne zakonitosti. To med drugim pomeni, da ne bo več možnosti za ujčkanje posameznih organizacij — večletnih izgubarjev. Neozdravljivi bolniki bodo pač šli na boben, iz njih pa naj bi nastale nove organizacije združenega dela oziroma podjetja. Tudi delovno mesto poslej ne bo zajamčeno, ampak si ga bo treba nenehno ohranjati, se potrjevati ... z delom ali pa bo delavec izgubil delo zaradi posodobitve proizvodnega procesa (tako imenovani tehnološki presežek), se bo delavec moral prilagoditi novonastalim razmeram, in sicer, da se prekvalificira, v najslabšem primeru pa, da si sam najde delo. To pa ne bo splošno pravilo, kajti upoštevati bo treba posebne razmere, na primer: delavca, ki mu do upokojitve manjka leto ali dve, bo smotrno predčasno upokojiti.
Nova ustava prinaša veliko sprememb, možnosti. Tako družbena lastnina proizvajalnih sredstev dobiva konkurenco (da, konkurenco), saj bodo na ozemlju SFRJ lahko ustanovljena zasebna podjetja, ki jih bodo vodili domači ali tuji zasebniki, v pravem potnenu naj bi zaživelo kmetijsko in drugo zadružništvo, mešana lastnina, tudi družinska. Seveda se ob tem marsikdo vprašuje, ali morda vse to ni hud preobrat, celo vprašanje se postavlja: ali ne gremo v kapitalizem?
razpisu referenduma, so soglašali tudi delegati. V razpravi se je oglasil tudi član republiške ustavne komisije Ferenc Hajoš, ki je med drugim poudaril, da so povsem zgrešena mnenja tistih, ki še vedno trdijo, da je z ustavnimi dopolnili ogrožena slovenska suverenost. Oglasil se je tudi zvezni delegat Peter Hedžet, ki je menil, daje v tem trenutku najpomembnejše, da je zmagala zavest o spremembah. Pridružil se mu je tudi delegat družbenopolitičnega zbora Štefan Šabjan, ki ga moti, da se v javnosti še vedno pojavljajo skupine, ki kljub usklajenosti stališč zahtevajo nemogoče. Predsednik OK SZDL Geza Farkaš pa je imel pomislek o postavljenih rokih za uresničitev ustavnega zakona. Po njegovem mnenju ne potrebujemo znanega rituala dvigovanja rok, ampak vsestranski strokovni in politični premislek, ki bi omogočil dovolj časa za kritično presojo.
Nato so obravnavali predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega načrta soboške občine do leta 2000 in družbeni načrt za to srednjeročno obdobje. Čeprav so o tem govorili že pred mesecem dni, pa se zdi skoraj neverjetno, da se v razpravo ni vključil nobeden izmed delegatov. Zato pa je bilo več razprave o poročilu o aktivnostih za razbremenjevanje občinskega gospodarstva. K temu je verjetno prispeval predsednik izvršnega sveta Janez Štotl, ki je brez dlake na jeziku povedal naslednje: »Razbremenjevanje gospodarstva je težka in v tem trenutku tudi zelo popularna zadeva, ki ima rahel ali pa kar pridih kampanje.
To trdim zato, ker — ne da bi omalovaževal pomen in problem prevelikega zajemanja iz dohodka — kampanja lahko nosi samo neke posledice posplošene uravnilovke in linearne ukrepe, ki ne rešujejo bistva stvari, ampak po
vršnimi sveti ugotovili možnosti za uskladitev osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu.
Milan Jerše
Idejnih zavor ni, saj smo spoznali, da nas ideološka teoretiziranja nikamor ne vodijo, o čemer prihaja signal tudi iz Zveze komunistov, zato pomislekov ne more biti. Drastične spremembe so nujne, sicer pa smo jim priča tudi v vzhodnih državah, kjer morda še bolj pogumno razbijajo tabuje. Naše in tuje (vzhodne) spremembe so pač posledica svetovnih gibanj, zlasti na ekonomskem področju, in v tej zvezi spoznanja, da nas avtarkično gospodarstvo nikamor ne vodi. Treba se’je torej spopasti s tujo konkurenco ne le na tujem, ampak tudi na domačem tržišču.
Od tovariša Živka Pregla so gospodarstveniki lendavske občine dobili še niz drugih, lahko rečemo spodbudnih odgovorov. Tako tudi o bančnem poslovanju po novih predpisih in v tej zvezi tudi o usodi internih bank in hranilno-kreditnih služb. Te institucije ne bodo ukinjene, saj je dobrodošla tudi konkurenca v finančnem poslovanju, čeprav jih bodo delno izenačili z bančnim sistemom.
Po spremembi ustave in sprejetju novih predpisov se obeta veliko sprememb, katerih posledic se ta čas niti ne zavedamo. Zdi se, da je najpomembnejše, da bodo podjetja poslej veliko samostojnejša,, pa ne le pri določanju predmeta poslovanja, ampak v notranji organizaciji. To pa med drugim pomeni, da bodo imela veliko lastnih norm (predpisov, internih ureditev), pri čemer se jim ne bo treba sklicevati (kot doslej) na številne predpise države. To pa seveda rte pomeni, da bodo njihove sedanje pravne ureditve čez noč postale protiustavne, nezakonite. Kvečjemu ne bodo imele zakonske podlage, kar pa za marsikatero normativno urejanje ne bo več nujnost, saj ga bodo poslej lahko še bolj utemeljili v samoupravnem odločanju.
Š. Sobočan
določenem času, ko kampanja poneha, izbijejo problemi še z večjo ostrino.« Dodal je, da so sisi družbenih dejavnosti v občini znižali prispevne stopnje za l ,87 indeksne točke. Problem organiziranja strokovnih služb teh sisov je že dolgo, za združevanje le-teh pa ni več dosti manevrskega prostora. Po njegovem mnenju je racionalizacija možna le tako, da ti sisi preidejo v upravni organ občine, vendar z bistveno drugačno sestavo dela. Le avtomatični prenos ljudi v upravne organe pa ne pomeni nobenega razbremenjevanja, ampak samo prenos porabe.
V razpravi so sodelovali delegat Pomurskega tiska Jože Pušenjak, ki je opozoril na preveliko družbeno režijo in premajhne učinke razbremenjevanja gospodarstva, Stanko Vitez iz Mure, ki se je zavzel za konkreten program in odpravo prevelikih dajatev, in Štefan Puhan v imenu OS ZSS, ki se je zavzel za jasnost sprejetih stališč izvršnega sveta. Delegati so spregovorili tudi o usmeritvah za urejanje razmer na soboškem Srednješolskem centru, kjer so že nekateri očitni premiki, toda besede vršilca dolžnosti ravnatelja Vlada Sagadina o internem odločanju za novega ravnatelja, ne glede na razpis v Vestniku, so Andreja Gerenčerja spodbudile k razpravi. »Da se ne bo zgodilo, da bi ves postopek znotraj opravili mimo zakonskih določil in bi že izbrali kandidata, predno ga bo izbrala komisija. Zato predlagam, da te postopke opravimo s širšimi dogovarjanji; tako s svetom šole kot.z družbenopolitično skupnostjo. Upam, da bomo skupno našli ustreznega kandidata. To pa je cilj, da enkrat končno zapremo ta dosje problemov na tej šoli. V tem smislu ponujam roko sodelovanja pri vseh teh postopkih od samega začetka.«
Milan JERŠE
STRAN 4
VESTNiK, 24. NOVEJWBRA 1988 ,
AKTUALNA TEMA A A
(USTAVNA DOPOLNILA)
Kot je znano, borno ob letošnjem dnevu republike sprejeli ustavna dopolnila, s katerimi naj bi dosegli pomembne premike v gospodarskem in političnem sistemu. Sprejemanje ustavnih dopolnil k zvezni ustavi namreč ustvarja možnosti za premagovanje vseh tistih ovir, ki so na poti hitrejšega uresničevanja nujnih reform in preseganja sedanje krize. Najpomembnejši napredek je gotovo dosežen v gospodarskih odnosih, ker so sprejete pobude, po katerih bo temelj delovanja organizacij združenega dela njihovo samostojno razpolaganje z družbenimi sredstvi, zmanjšana možnost neposrednega poseganja države v gospodarjenje, bolj pa je izražena tudi lastna odgovornost gospodarskih subjektov za načrtovanje. Poleg tega je poudarjena sprostitev vlaganja sredstev občanov v družbeno organizirano in osebno delo, na široko se odpirajo vrata tujemu kapitalu in skupnemu ustvarjanju mešanih firm.
Posebne spremembe v političnem sistemu pa so: uvedba obveznih kandidatnih list pri vseh volitvah delegatov, neposredne, splošne in tajne volitve, nasprotje med republiškim in zveznim zakonom, pristojnost zbora republik in pokrajin, izvrševanje zveznih zakonov, redna sodišča ter družbene organizacije in društva. Ce bomo s spremembo ustave v vsakodnevnem življenju dosegli, da bodo tržni subjekti samostojni, bomo naredili velik korak k suverenosti; tudi slovenskega naroda. To dejanje samo po sebi pomeni določen prispevek k stabilizaciji političnih razmer k prevladi razuma.
Za oceno zdajšnjih ustavnih dopolnil, njihovega pomena in nadaljnje usode ustavnosti in zakonitosti smo povprašali dr. CIRILA RIBIČIČA, člana zvezne in republiške ustavne komisije, sicer člana predsedstva CK ZKS in profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti.
FERENC HAJOŠ, član republiške ustavne komisije, predsednik enote soboškega Temeljnega sodišča v Lendavi
FRANC FAŠALEK, član republiške ustavne komisije, kmetovalec iz Lastomerec
Pokazal se je večji vpliv demokratične javnosti
Kot član zvezne in republiške ustavne komisije ste od vsega začetka sodelovali pri spremembah zvezne “?!ave’ ^er ,kot Je jnano, usklajevanje nekaterih spornih vprašanj dolgotrajno, bi bilo, tovariš Ribičič, zanimivo slisati za vase mnenje. Predvsem to, ali so v končnem predlogu ustavnih dopolnil, ki jih je sprejel zvezni zbor, smiselno upoštevana vsa stališča slovenske skupščine?
Gre za jasnost izražanja
Iz lastnega globokega prepričanja bi o postopku sprejemanja ustavnih dopolnil zatrdil, da je bil korekten in da je bilo sprotno seznanjanje javnosti v zelo veliki meri zagotovljeno. Glede na vsebino, dolžino in kompliciranost naše ustave pa je popolnoma ne-
mogoče, da bi bila javnost podrobno seznanjena z vsemi problemi in spremembami, ki so se zgodile.
Za sprostitev zemljiškega maksimuma
Pa čeprav bi bili seznanjeni, bi pravno in ekonomsko neizobražen občan težko sledil vsem spremembam, ki so predvidene. Mislim, da je to tudi pomanjkljivost naše ustave, iz česar izvira veliko težav pri sprejemanju ustavnih dopolnil. Predvsem pa je težko uresničiti stari rek, po katerem mora zakonodajalec razmišljati kot filozof, izražati pa se mora kot kmet.
Spričo posebnega položaja Pomurja, kjer živijo narodnosti, so določene spremembe tudi na tem področju, čeprav trdijo, da so zgolj redakcijskega značaja. Zame kot pravnika pa so določene zadeve vendarle nesprejemljive, vendar gre v za kompromise, ki so v njihovi skrajnosti še sprejemljivi. Gre za znani 171. člen dosedanje zvezne ustave, ki je določal, da imajo pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije v skladu z zakonom v vsaki republiki in avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku. V novem ustavnem dopolnilu pa je bilo izpuščeno besedilo: »v vsaki republiki in pokrajini.« Mislim, da je to posledica določene krize zaupanja. Želimo namreč čimveč zadev urejevati v republiki, kar je popolnoma logično.
Tudi kot pripadnik madžarske narodnosti v SR Sloveniji sem vztrajal, da naj bi bilo v ustavi izrecno določeno, da se v prihodnje to vprašanje ureja v republiki. V bistvu gre za zagotavljanje pravic in svoboščin človeka. Mislim, da to področje gotovo sodi v zvezno ustavo. Vendar pa izvedba te zagotovljene pravice vsekakor sodi v republiško pristojnost. V republiški ustavni komisiji je bilo o tem veliko zanimivih razprav in v zvezni ustavni komisiji je končno sprejet predlog, da se razen z zakonom doda tudi besedilo: z ustavo in zakonom. Izpuščeno pa je še vedno: v vsaki republiki in avtonomni pokrajini. Čim pa se zakon sklicuje na ustavo, je logično, da se pri tem misli na republiško ustavo in zakon.
Minilo je poldrugo leto, odkar potekajo javne razprave o spremembah zvezne ustave. To je precej dolgo obdobje. Ker je v Jugoslaviji različna stopnja razvoja, s tem pa tudi miselnosti, je bilo gotovo težko uskladiti mnenja. Predvsem pa izdelati temeljni
akt države, to je ustavo, ki mora biti za vse narode in narodnosti pri nas sprejemljiva. Tudi v republiški ustavni komisiji je bila razprava včasih daljša o nekaterih zadevah, o katerih bi se lahko po moji kmečki logiki hitreje sporazumeli. Zato si laže predstavljam, kako težko je bilo delo v zvezni ustavni komisiji, kjer so morali uskladiti osem ali več različnih interesov.
Razumljivo je, da sem se v svojih razpravah največkrat dotaknil vprašanj, zanimivih za slovenskega kmeta in zadružništvo. V prvi vrsti pa je bilo zanimivo vprašanje zemljiškega maksimuma. Doslej je bil v zvezni ustavi opredeljen 10-hektarski minimum obdelovalnega zemljišča na kmetijo. Že na drugi od 13 sej republiške ustavne komisije sem se zavzel, da se mora to določilo v bistvu spremeniti. Če je namreč v Evropi ekonomsko upravičeno obdelovati 30 do 50 hektarjev veliko kmetijo, bi v naši državi razumel, če bi v ustavo zapisali 30 hektarjev kot zemljiški minimum, ne pa, da imamo zapisano 10 hektarjev kot zemljiški maksimum. Slovenski predlog zveznemu zboru je bil 20 hektarjev, s čimer se je strinjala tudi slovenska ustavna komisija. Predlog zvezne ustavne komisije pa je bil 15 hektarjev. Javna razprava v Sloveniji pa je pokazala, da smo za sprostitev zemljiškega maksimuma. Ob upoštevanju različnih interesov v Jugoslaviji smo morali te zadeve seveda uskladiti.
In ko smo to področje obravnavali na republiški ustavni komisiji, sem povedal, da ne morem mimo slovenskega javnega mnenja. Zato sem bil za sprostitev zemljiškega maksimuma. Posebno zato, ker v ustavi niso več omejene tudi stanovanjske površine. To pomeni, da ima občan lahko neomejeno last oziroma pravico lastnine na stanovanjskih površinah. Ob tem sem imel tudi alternativni predlog za uskladitev različnih interesov in sicer najmanj 30 hektarjev v SFRJ za ravninski svei. In zdaj je predlog zvezne ustavne komisije, da je zemljiški maksimum v ravnini 30 hektarjev, kar je dvakrat več kot doslej. Gre torej za bisveno povečanje kmetijskih zemljišč. Mislim pa, da je vprašanje časa in še ene generacije, ko bodo doseženi bistveni premiki na tem področju.
Spoštovanje ustavnih načel ni prazna beseda!
Že dolgo ni bilo v javnosti toliko razprav in različnih pogledov o novih ustavnih dopolnilih. Le-ta so po dolgotrajnih prizadevanjih vendarle sprejeta, kar bo nedvomno odprlo pot k hitrejšemu reševanju gospodarskih in političnih težav. Pri tem je opravila pomembno vlogo tudi slovenska delegacija v zvezni ustavni komisiji in v zveznem zboru, kjer so sprejeli dokončno besedilo tega pomembnega dokumenta. Spričo njegove aktualnosti za' naš nadaljnji razvoj, nas je zanimalo, kakšni so pogledi občanov.
VILJEM VIDIC: Mislim, da je v tem trenutku najpomembnejše, da smo se izborili za sprejamanje-ustavnih dopolnil. Ob številnih razpravah na raznih ravneh in ob različnih mnenjih v drugih republikah, zlasti glede financiranja JLA, lahko štejemo za dosežek že to, da je sploh prišlo do soglasja v mnenjih. Seveda pa bo treba najprej postaviti na noge gospodar-
stvo, saj iz tega izhaja vse drugo: tudi politika. Nevzdržno pa se mi zdi’, da so nekateri t. i. razumniki že vnaprej proti takim ustavnim dopolnilom. Odklanjam njihovo, za družbo neplodno politiko, ki ne vodi nikamor, sami pa ničesar ne prispevajo k razvoju celotne družbe. Trdno pa sem prepričan, da bo ,z novimi ustavnimi dopolnili možno marsikaj spremeniti v praksi, zato jih povsem podpiram.«
IVAN RENGEO: Glede ustavnih sprememb sem mnenja, da so bile potrebne in da bomo s tako sprejetimi ustavnimi dopolnili laže in hitreje uresničili vse tri reforme. Moti me le to, da se bo naš najpomembnejši dokument-ustava sprejemala v skupščini, ne pa na referendumu. Ker je bila po mojem mnenju javna razprava dobra in obveščenost prek medi-
jev ustrezna, vseeno mislim, da bi le na referendumu vsak
MARJAN HAJDINJAK: Predlog o uvedbi termina podjetje ne pomeni toliko, kot sama anjena« vsebina. Če želimo doseči, da bodo podjetja v večji meri samostojna, tako v odločanju kot odgovornosti, bo to privedlo do večje diferenciacije med organizacijami v okviru branže in med njimi. Če bi bila taka diferenciacija že doslej, se nam ne bi dogajalo, da bi imeli
prevelike zmogljivosti. Za primer povejmo, da imamo v Jugoslaviji skoraj 40 odstotkov preveč živilskopredeloval-ne industrije, da je preveč tovarn predelavo sladkorja in da železarne niso dovolj izkoriščene. S samostojnostjo, kot predvideva ustava, bi že v samem procesu odločanja lahko prekinili s tako prakso.
državljan izrazil svoje prepričanje o tem, pri čemer ne dvomim o uspehu referenduma. S tem bi tudi celotno slovensko vodstvo imelo še večje zaupanje naroda in to bi ji bil adut za še boljše in uspešnejše nadaljnje delo. Prav tako dajem priznanje naši delegaciji, ki je delala v zvezni ustavni komisiji.
DANICA FLISAR: Ustavna razprava je pokazala, da smo lahko zadovoljni ali celo optimistični vsi tisti, ki jim socializem, demokracija in spoštovanje ustavnih načel ne pomenijo le prazne besede. Dogodki zadnjih dni dajejo upanje, da lahko — hudi krizi navkljub — z vztrajnim, aktivnim in razumnim delom ter argu-
menti odstranimo razlike, ki so bile še včeraj videti nepremostljive. Mislim, da imamo sedaj možnosti za reševanje vseh drugih perečih vprašanj v družbi. Zato je treba vsem slovenskim delegatom, ki so.se vztrajno zavzemali za slovenska stališča v zezi z ustavnimi dopolnili, izreči vse priznanje.
Niso bila upoštevana vsa stališča, izražena v javni razpravi in povzeta v mnenju Skupščine SR Slovenije, pač pa so bila v celoti ali vsaj smiselno uveljavljena vsa bistvena stališča Skupščine SR Slovenije. To velja zlasti za stališča glede tistih rešitev, o katerih je skupščina zagrozila, da k njim ne bo dala soglasja. Pomembneje tudi, na kakšen način je bil sprejet predlog ustavnih dopolnil. Mislim na to, da so bile v predlog vključene le rešitve, glede katerih je bilo doseženo soglasje vseh republiških in pokrajinskih skupščin. To velja tudi za tista vprašanja (npr. vzgoja in izobraževanje, volitve Predsedstva SFRJ), glede katerih je večina v zveznem zboru menila, da morajo postati sestavni del predloga ustavnih amandmajev; od njih pa je odstopila zaradi tega, ker' ni bilo podano soglasje republiških in pokrajinskih skupščin. Pomembno je tudi, da soglasja v Beogradu nismo dajali predstavniki republiške ustavne komisije, ampak ta komisija sama na javnih sejah ob sprotnem poročanju in potrditvi njenih stališč v republiški skupščini. Končno je pomembno tudi to, da so bila ustavna dopolnila sprejeta brez nesistemskega vmešavanja in arbitriranja organov zveze komunistov, tako na republiški kot na zvezni ravni.
* Ob neki priložnosti ste izjavili, da ne gre zanikati obstoja posameznih kompromisnih rešitev in da obstaja nevarnost, da se bodo posamezne rešitve različno tolmačile in uporabljale v zakonodajni praksi. Kako bi to komentirali?
Če primerjamo sprejemanja ustavnih dopolnil z nekaterimi drugimi spornimi vprašanji tega trenutka ali iz preteklosti, lahko ugotovimo, da smo bili pri ustavnih spremembah učinkovitejši kot npr. pri reševanju vprašanj, povezanih s procesom pred vojaškim sodiščem, da smo pri ustavnih razpravah uspeli delovati bolj demokratično in javno, kot to očitajo npr. kandidacijskemu postopku za člana Predsedstva SR Slovenije, da je pri ustavnih spremembah zveza komunistov v Sloveniji in v Jugoslaviji odigrala bolj ustvarjalno in manj pokroviteljsko oziroma arbitrarno vlogo kot v preteklosti, čeprav ne gre podcenjevati pomembnega deleža 17. seje CK ZKJ neposredno pred sklepno fazo usklajevanja o ustavnih spremembah. Ker takšnega razpleta objektivno ni bilo mogoče pričakovati, je razumljivo, da je po uskladitvi ustavnih amandmajev prišlo tudi do pretirane evforije in do nerealnih iluzij, kot da je zmaga demokratičnih sil in federativne usmeritve dobljena enkrat za vedno. V takšnih razmerah se mi zdi smiselno opozoriti na obstoj posameznih kompromisnih rešitev in zlasti na nevarnost njihovega različnega tolmačenja. Šlo je zi opozorilo, ki naj bi preprečilo pretirano obnavljanje notranjih, domačih sporov, ki lahko slabijo udarnost in učinkovitost uveljavljanja naših stališč v federaciji. Lahko ste sami opazili, da to opozorilo sploh ni bilo upoštevano. Prav nasprotno . ..
* Nesporno so razprave in delo pri ustavnih spremembah pomenile bistveno demokratizacijo družbenega delovanja in posebej uveljavile vlogo javnosti kot usmerjevalnega in nadzornega dejavnika dela legitimnih duržbenih institucij. Hkrati so utrdile tudi položaj suverenih republik v SFRJ. Kot uglednega strokovnjaka za pravna vprašanja bi vas vprašal, kakšni so vaši pogledi na razvoj jugoslovanske ustavnosti?
Glede utrjevanja suverenosti republik z ustavnimi dopolnili moramo biti na moč previdni; to so pokazale že dosedanje polemike po sprejemu predloga amandmajev v zveznem zboru. Gotovo se je ustavni položaj suverenih republik pa tudi avtonomnih pokrajin potrdil
z načinom sprejemanja ustavnih dopolnil na podlagi soglasja in brez vsiljevanja večinske volje. Vsebinsko pa niso vse rešitve takšne, da bi resnično utrjevale položaj suverenih republik v SFRJ. Res pa je, da radikalno spreminjanje družbenoekonomske ureditve in demokratizacije političnega sistema omogočata oziroma odpirata možnosti za krepitev samostojnosti in svobode posameznikov, zlasti pa gospodarskih subjektov, posredno pa tudi narodov oziroma republik. Konkretneje: krepitev samostojnosti gospodarstva in omejitve državne intervencije bi morale pomeniti pomembnejše zoževanje pristojnosti državnih organov na vseh ravneh, tudi v federaciji, kot pa to velja za posamezne razširitve zveznih pristojnosti, ki jih prinašajo ustavna dopolnila.
Mislim, da tokrat ne moremo govoriti, vsaj kar zadeva
dum. Vsekakor bo to bolj smiselno, kot če bi predlog usklajenih ustavnih dopolnil dali na formalno referendumsko potrditev.
Osebno mislim, da je srečna okoliščina, ker se v zadnjem letu centralistične težnje povezujejo z izrazito dogmatično nazadnjaškimi in s preživelimi gledanji na vlogo zveze komunistov. Zaradi tega ima namreč centralistična zamisel nadaljnjega ustavno-pravnega razvoja Jugoslavije manjše možnosti, da bi dobila potrebno večinsko podporo znotraj Jugoslavije in podporo demokratične javnosti v tujini. Pomembno pa je, da v borbi s takšnimi težnjami ne delamo preveč napak. Spodkopavanje in zanikanje doseženega pri ustavnih dopolnilih je ena od takšnih . napak, ker omogoča, da se Slovenija proglasi za krivca, da se ne moremo lotiti potrebnih sprememb gospodarskega sistema.
Osebno bi bil rad v bodoče manj zavezan pri ustavnih spremembah kot politični predstavnik in bolj prisoten kot profesor ustavnega prava; rad bi poglobil svoje poznavanje teorije, razvoja in primerjalnih ustavnopravnih vidikov, raje Iji sodeloval in pomagal s svojim znanjem in ne s pogajalsko žilico. Zavidam namreč tistim svojim kolegom, ki lahko svobodno povedo svoja strokovna stališča neodvisno od političnih razmer in posledic. Ne strinjam pa se s tistimi, ki v imenu stroke slabo prikrivajo svoje politične ambicije.
* Ali po vašem poznavanju ustavnega razvoja Jugoslavije, dosedanje prakse in trenutnih ' gospodarskih in političnih razmer, naša država potrebuje novo ustavno besedilo?
Razvojno gledano vsekakor potrebujemo sodobnejše ustavno besedilo. Med drugim tudi zato, ker delovni ljudje v Sloveniji in širom po Jugoslaviji z uničujočo prepričljivostjo dokazujejo zapletenost in nerazumljivost obstoječega ustavnega besedila. Po drugi strani menim, da so trenutne gospodarske in politične razmere vse prej kot naklonjene doseganju • splošnega družbenega konsenza o vsebini takšne sodobnejše jugoslovanske ustave. Ne glede na to, je potrebno takoj začeti s poglobljenimi strokovnimi pripravami sodobnejših izhodišč republiške in zvezne ustave. S formalnim začetkom postopka pa po mojem mnenju ne bi veljalo hiteti. Poprej je treba izkoristiti nove možnosti, ki jih dajejo ustavna dopolnila, zagotoviti je treba temeljit preobrat v smeri večje gospodarske učinkovitosti in demokratizacije političnega sistema, odpraviti je treba zlasti tista žarišča, ki spodbujajo medsebojno nezaupanje med narodi in narodnostmi Jugoslavije, predhodno bo potrebno razčistiti tudi takšna sporna vprašanja, kot so vprašanje, ali najprej sprejemati republiško ali zvezno ustavo, ali ponavljati enake določbe v republiški in zvezni ustavi, ali in v kateri fazi razpisati referendum pri sprejemanju republiške in zvezne ustave, kako se zavarovati pred enostranskimi tolmačenji nove ustave, ki bo krajša in s tem seveda nujno tudi splošnejša itd. Preden pa se bomo lotili teh nalog, nas čaka še javna razprava o osnutku in sprejemanje dopolnil k Ustavi SR Slovenije, s katerimi precej kasnimo.
Osebno mislim, da je srečna okoliščina, ker se v zadnjem letu centralistične težnje povezujejo z izrazito dogmatično nazadnjaškimi in s preživelimi gledanji na vlogo zveze komunistov. Zaradi tega ima namreč centralistična zamisel nadaljnjega ustavnopravnega razvoja Jugoslavije manjše možnosti, da bi dobila podporo demokratične javnosti v tujini in potrebno večinsko podporo znotraj Jugoslavije.
Pogovor pripravil: MILAN
JERŠE
Slovenijo, le o široki demokratični razpravi, temveč tudi o večjem dejanskem vplivu kritične javnosti na vsebino javne razprave in dograditev osnutka ustavnih amandmajev. Pomembno je bilo, da smo tudi iz najbolj skrajnih zahtev črpali tisto, kar je lahko koristno prispevalo k dograditvi tega osnutka. Sicer pa menim, da so izboljšave ustavnih dopolnil resnično predvsem posledica pritiska demokratične javnosti in v veliko manjši meri posledica spretnosti »pogajalcev«, kot nas zadnje čase radi imenujejo.
Kakšno zgodovinsko mesto bodo dobila ustavna dopolnila v našem ustavno pravnem razvoju, je odvisno predvsem od njihovega uresničevanja v praksi. Lahko bi bila, in morala bi biti, preobrat pri reševanju ekonomske in širše družbene krize. Ta kriza namreč ogroža vse ljudi, gospodarske organizacije ter narode in narodnosti. Nevarna je zlasti zaradi tega, ker ustvarja lažne predstave o možnosti izhoda iz nje samo s trdo roko, krepitvijo birokratskega odločanja ali uvajanja izrednih razmer. Zato je toliko bolj pomembno, da ustavna dopolnila vsebujejo pomembne zasnove bolj racionalne in bolj učinkovite ekonomske in politične ureditve, ne da bi pri tem odstopala od samoupravne, federativne in delegatske narave sistema.
* Dejali bi: predlog ustavnih dopolnil imamo, začenjajo se nove bitke. Pri tem imam v mislih predvsem razlaganje ustavnega besedila, sprejemanje izvedbenih aktov in pisanje nove ustave. To terja nedvomno tudi vaše nadaljnje angažiranje na tem pomembnem področju. V čem vidite bistven pomen novih ustavnih dopolnil?
Že v tem trenutku poteka bitka s težnjami, ki lahko temeljito razvrednotijo doseženo pri ustavnih spremembah. Lahko pride namreč do tega, da se bodo ozko tolmačile možnosti, ki jih dajejo ustavna dopolnila pri spreminjanju ekonomskega sistema, široko pa druge možnosti, ki jih odpirajo glede širjenja pristojnosti federacije. Oboje bi bilo v temeljnem neskladju s prizadevanji in interesi SR Slovenije, Takšnim težnjam se bo potrebno upreti z vsemi sredstvi. Ni izključeno, da bi bilo v teh bitkah smiselno razpisati tudi vseljudski referen-
VIKTOR CAR: Po mojem
mnenju se bo šele z razlago ustavnih dopolnil pokazalo, ali dopolnila res predstavljajo napredek. Vsekakor pa je pri predlogu ustavnih dopolnil prevladalo strpno delo in spoštovanje različnosti. Zato menim, da so razmišljanja o referendumu nepotrebna, saj z njim ni mogoče nadomestiti doseženega. O tem je bilo izreče-
no že veliko besed na različnih ravneh, zato je treba zdaj vso ustvarjalnost, energijo in pripravljenost usmeriti v iz-
vedbo treh reform in drugih pomembnih nalog, ki nas čakajo. Tako čutijo delovni ljudje in ne kaže se jim.izneveriti.	Milan JERŠE
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 5
VEČJA PRODAJA PENEČEGA SE VINA
Radgonska vinska klet tozda Radgonske gorice KK Gornja Radgona je edina v Jugoslaviji, ki polni in neguje peneče se vino po originalni šampanjski metodi. Cena zlate radgonske penine je to jesen kar visoka, kljub temu pa se njena prodaja nenehno povečuje. Zato v tozdu Radgonske gorice z veseljem ugotavljajo, da se tudi Slovenci vse bolj držijo reka: pij malo, pij dobro.
Direktor tozda Franc Plaveč je dejal, da je poudarjanje kakovosti njihovih pijač, najsi bo penečih se ali mirnih vin, tudi eden od dolgoročnih ciljev. Količin ne morejo povečevati v nedogled, saj so omejeni s sedanjimi površinami vinogradov in številom posajenih trsov.
Zdaj je že november, zato verjetno lahko podate splošno oceno letošnje trgatve in napoved kakovosti vin?
»Trgatev smo resda končali. Prehitro, ker je bilo manj grozdja kot prejšnja leta, zato bo tudi v naših kleteh manj vina. Izpad smo imeli predvsem pri kakovostnih sortah burgundca in šipona, na določenih območjih pa tudi pri laškem rizlingu. Izpad je bil velik predvsem pri kakovostnih sortah na višjih legah — Police, Zbigovci, Aženski Vrh, medtem ko je bil na površinah bližje Muri, ki jih imamo za manj kakovostna, pridelek zadovoljiv. Ker je bilo dovolj sončnih dni, je bila kakovost grozdja boljša kot prejšnja leta.«
Kakšna je bila sladkorna stopnja?
»Pri ranih sortah, rizvancu in radgonski ranini, je bila od 13 do 15, pri srednje poznih sortah — kar je pač ostalo belega burgundca in ostalih, rulandcu in tramincu — pa je bila sladkorna stopnja od 16 do 18, tramincu pa smo izmerili celo 19 in več. Te sorte smo pustili tudi za pozno trgatev in so tako dosegle od 20 do 22, šipon in laški rizlingi pa stopnjo od 14 do 16.
Kaj pa skupna količina?
»Kot že rečeno, so količine precej manjše. Normalno pridelamo v naših vinogradih okrog 200 vagonov oziroma dva milijona kilogramov grozdja. Letos ga je bilo le 145 vagonov. To je seveda posledica spomladanske pozebe, ki je bila posebno močna v višjih legah, in suše, pa tudi lanske toče.«
Kakšni so vaši vinogradi, so potrebni obnove?
»Sposobnost naših vinogradov, njihova kondicija, je dobra. Tudi glede starostne sestave smo močno napredovali, saj smo v zadnjih petnajstih letih obnovili 80 odstotkov vinogradov! Zdaj imamo le še 60 hektarjev starejših nasadov, vendar tudi ti niso starejši nad 20 let. Tako je kondicija vinogradov primerna in lahko pričakujemo vse boljše rezultate.«

Iniate pa tudi nasade sadja?
»Poleg vinogradov se ukvarjamo tudi s sadnimi nasadi, ki smo jih prav tako precej obnovili. Glede površin smo omejeni in jih ne moremo povečati prek 70 hektarjev, kajti primernih površin več ni, ali pa so tako drage, da jih ne moremo kupiti. Sedaj obnavljamo zadnje hektarje po modernem sistemu gostega sajenja.«
Kakšni so ti nasadi?
‘ »Dejansko se ukvarjamo samo z jabolki, jagodičevja nimamo, hruško pa smo izločili. Od jabolk imamo moderne vrste gloster, jo-nagold, idared, dobre pa so tudi zlati in rdeči delišes. Spomladanska pozeba je sicer v nekaterih sadovnjakih zmanjšala pridelek, vendar smo z njim kar zadovolj-
Bojim se, da težav s prodajo tudi prihodnje leto ne bo. Bojim pa se zato, kar zalog lanskih vin praktično ni, prav tako pa ni novega pridelka.
ni, saj so druge sorte dale toliko več. Nabrali smo okrog 70 vagonov jabolk.«
Kako prodajate?
»Pri prodaji nastajajo določeni problemi, ker nimamo lastne hladilnice oziroma lastnih pro-
Zavedamo se, da lahko naša draga vina prodaja samo kakovost.
štorov za shranjevanje sadja. Pomaga nam Emona Ljubljana, ostale količine pa smo poskušali prodati direktno na tržišče. Ostalo nam je še nekaj jabolk druge kakovosti po ceni od 80 do 110 dinarjev.«
Kdo dela v sadovnjakih in vinogradih, imate med sezono dovolj delavcev?
»V vinogradih dela 125 ljudi. To zadošča za normalno delo čez vse leto. Pri obnovi in pospravilu pridelkov pa iščemo dodatno pomoč, če je mogoče, kje v bližini. Vendar nam to ni uspelo. Morda bi kdo še prišel delat za kak dan, toda ponoči, v rosi, od jutra do večera... že takoj drugi dan nam pobegne.«
In kje ste dobili delavce?
»Precej družin smo dobili iz republike Srbije. Tu smo jih namestili, med delom imajo vse pogoje za življenje izpolnjene, nagrajeni pa so po obsegu, učinku dela, torej od kilograma pobranega grozdja ali sadja. Ti ljudje so pripravljeni delati od jutra do večera, naša želja in potreba pa je, da opravimo delo v čim krajšem času. V 32 dnevih so zaslužili okrog 130, 140 starih milijonov. To je seveda bruto, hrano si plačajo sami.«
Cene vina so kar visoka, ste imeli kaj dobička tudi vi?
»To vprašanje me spravlja nekoliko v zadrego. Verjamem, da so za navadni potrošniški žep, pa tudi moj, cene že kar visoke. Seveda, če pa jih primerjamo s ce
no kruha ... Vendar so naši realni osebni dohodki vsak dan manjši. Pridelava vina v naših krajih je izredno draga, saj imamo vinograde v takih legah, kjer potrebujemo posebno mehanizacijo. Stroške pa povečuje tudi sama zakonodaja. Zadnje čase smo res povečali cene vina, vendar z njimi ne pokrivamo revalorizacije in je vprašanje, kako dolgo bodo zdržale, če bo taka inflacija še naprej. Glede cene grozdja, po kakršni smo plačevali našim kooperantom. Bile so povprečno okrog 1300 dinarjev za sorto šipon in laški rizling. To je seveda akontacijska cena, ki jo bomo povečali. Vseeno bo moral del stroškov prevzeti tudi zasebni pridelovalec.«
Se je prodaja vina kaj zmanjšala, ali se bojite, da se še bo?
»Moram reči, da se trenutno prodaja slovenskih in s tem naših vin ni zmanjšala. Zakaj tako, ne vem. Bojim pa se, da težav s prodajo tudi prihodnje leto ne bo. Bojim se zato, ker zalog lanskih vin praktično ni, prav tako pa ni novega pridelka.«
Kakšna je torej založenost vaše kleti, koliko vina imate v sodih? Ali pa je to poslovna skrivnost?
»Mislim, da to ni prava skrivnost, vendar pa noben prav rad ne pove, koliko viha ima še v zalogi. Rekel sem že, da zalog praktično ni, torej so kleti prazne.«
Razmišljate kaj v tozdu Radgonske gorice o arhivskih vinih in večji količin vin pozne trgatve?
»Vidite, z arhivskimi vini ni ravno enostavno, vendar je tudi res, da si nobena boljša klet ne more privoščiti, da ne bi imela vsaj nekaj arhivskih vin. Bolj zaradi imidža kot zaradi dobička. V Radgonskih goricah in kleti v preteklosti te arhive nismo pripravljali. Zakaj, bi jaz težko odgovoril. Pripravljati smo jo začeli nekje z 80. letom in od takrat naprej določeno količino vsakega boljšega letnika ustekleničimo. Za arhiviranje ni dober vsak letnik, prav tako ne vsako vino. To se pravi, da moramo arhivirati le kakovostno vino in kakovostni letnik.«
Cena šampanjca ali penečega se vina je že kar nenormalno visoka — kakšne količine imate na trgu in ali jih boste kljub temu prodali?
»S penečimi se vini je pri nas tako. Pripravljamo zlato radgonsko penino po originalni šampanjski metodi, potem srebrno po tankovski metodi in polpene-če se ali biser vino. Kakor so različni stroški, tako so različne tudi cene. Priprava šampanjca traja dve leti. Povpraševanje po biserih je v primerjavi s prejšnjimi leti precej padlo. Začuda pa se je močno povečalo povpraševanje
IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEV III.
TRETJINA CIGARET IZ MAKEDONIJE
Makedonija je znana po pridelovanju tobaka, saj v njej rastejo priznane in kakovostne sorte tobaka, po katerih je veliko povpraševanja ne le na jugoslovanskem, pač pa tudi na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. V zadnjem času se v Makedoniji preusmerjajo predvsem v pridelovanje kakovostnih orientalskih sort tobaka, z najrazličnejšimi spodbudami pridelovalcem pa želijo doseči pridelek 30 tisoč ton tega tobaka, ki ga kar 50 odstotkov izvozijo. Z letno proizvodnjo 18 tisoč ton cigaret izdelajo makedonske tobačne tovarne 30 odstotkov vseh jugoslovanskih cigaret, ta delež pa se bo z novimi vlaganji, ki jih načrtujejo za posodobitev in razširitev proizvodnje, kmalu še povečal.
Tobak je kultura, ki dobro prenaša sušo, zato se je uveljavil tudi na območjih, kjer je manj padavin, ker je to intenzivna kultura, ki zahteva veliko ročnega dela, pa daje zaposlitev in zagotavlja socialno varnost velikemu številu prebivalcev te naše republike. V organizacijah združenega dela, ki so tako ali drugače povezane s pridelavo in predelavo tobaka, je zaposlenih 11 tisoč delavcev, prek temeljnih organizacij kooperantov pa je v pridelavo tobaka vključenih še 60 tisoč gospodinjstev z več kot 300 tisoč družinskimi člani.
Celotno tobačno gospodarstvo Makedonije je povezano v sestavljeno organizacijo združenega dela Jugotutun, ki predstavlja zaokrožen sistem proizvodnje, od pridelave tobaka, odkupa, obdelave in fermentacije do izdelave cigaret, v tej sestavljeni organizaciji pa sta tudi dve tobačni tovarni iz SAP Vojvodina. Da predstavlja Jugotutun pomemben dejavnik v makedonskem gospodarstvu in zagotavlja socialno varnost velikemu številu prebivalstva, potrjuje podatek, daje po doseženem celotnem prihodku v lanskem letu na 63. mestu v državi, med makedonskimi organizacijami združenega dela pa sta le dve ustvarili več celotnega prihodka. V sozdu Jugotutun je danes združenih 26 proizvodnih delovnih organizacij, ena za znanstveno raziskovalno delo in ena. za trgovino, ki se ukvarja s prodajo tobačnih izdelkov ter z nakupom potrebnih reprodukcijskih materia-
• V zadnjih letih tudi v Jugoslaviji upada zanimanje za pridelavo tobaka. V Makedoniji se je število pridelovalcev v dveh letih zmanjšalo za 28 odstotkov. V Jugoslaviji smo letos pridelali 49.500 ton tobaka, od tega v Makedoniji 20.800 ton. Pridelava tobaka v tej republiki je bila letos za 50 odstotkov manjša kot v letu 1983 in kaj lahko se zgodi, da bomo namesto države izvoznice morali tobak uvažati.
po zlati penini, kljub temu, da je zelo draga. Torej so pivci, ki znajo ceniti to zares visoko kakovost pijače, ki je nekaj posebnega in se ne pije le ob novem letu, ampak ob vsakem slavnostnem trenutku.«
Ste razmišljali kaj tudi o izvozu, ali pa so to tako majhne količine, da jih lahko prodate doma?
»Prvič so to tako majhne količine, da se lahko prodajo doma, kljub temu, da se je prodaja povečala za 100 odstotkov. Prodamo od 130 do 150 tisoč steklenic šampanjca, podobne količine pa so pri srebrni penini ter pri biseru. Nekaj količin dajemo na zunanji trg, tako penečih se kakor tudi mirnih vin, vendar so to bolj simbolične količine — 40 do 50 tisoč steklenic — predvsem v Nemčijo, Kanado in Belgijo. Problem je predvsem v tem, da so naše količine premajhne. Drugo: če smo si uspeli pridobiti ime doma, pa ga na zunanjem trgu še nismo uspeli.
Bi lahko izvedeli kakšne dolgoročne cilje imate?
»Tu ni nobenih skrivnosti. Naš namen je, da ohranimo najmanj sedanjo kakovost, oziroma da jo izboljšamo tako pri penečih se kot pri mirnih vinih. Zavedamo se, da lahko naša draga vina prodaja samo kakovost.«
Bernarda Peček
lov, finančna dejavnost pa poteka prek interne banke sozda.
Tako kot večina kmetijstva, se tudi tobačno gospodarstvo srečuje s številnimi težavami, med katerimi so v zadnjem času prihajala najbolj do izraza neurejena cenovna razmerja, ki
Ste prepoznali aparat, ki je na fotografiji? Imajo ga v inštitutu za tobak v Prilepu in ga uporabljajo za testiranje cigaret. Aparat naenkrat »kadi« deset cigaret, z njim pa ugotavljajo količino nikotina v cigaretah.
so še bolj izrazita kot pri drugih kmetijskih kulturah. Za primerjavo navajajo podatek, da se je v obdobju 1975 — 1983 odkupna cena pšenice povečala z indeksom 594, sladkorne pese z indeksom 500, sončnic z indeksom 474, medtem ko so se pri tobaku cene povečale le z indeksom 332. Povprečna odkupna cena tobaka lanske letine je znašala le 2.012 dinarjev za kilogram, kar je le za 17,6 odstotka več, kot je bila zaščitna cena. Višja odkupna cena od zaščitne je rezultat spodbud, ki jih tovarne dajejo pri-
V Radgonskih goricah in kleti v preteklosti te arhive nismo pripravljali... začeli smo nekje z 80. letom in od takrat določeno količino vsakega boljšega vina ustekleničimo.
STAR PISARNIŠKI
PAPIR
POMEMBNA SEKUN-
DARNA SUROVINA!
AH ste že kdaj razmišljali, kako bi se v vaši delovni organizaciji znebili starega papirja? V dolgih letih so se vam nabrali v omarah, predalih, skladiščih in drugod ter vam zasedajo zelo potreben prostor: star neuporaben arhiv, kartoni, lepenke, ovojni papir, papirnate vrečke, časopisi, revije. Morda ne veste kam s tem, ali pa vam čas ne dopušča, da bi papir zbrali in ga odpeljali v najbližjo zbiralnico organizacije, ki se ukvarja z zbiranjem koristnih odpadkov.
Prav zato so se v delovni organizaciji za pripravo sekundarnih surovin v DINOSU — iz Ljubljane odločili za akcijo zbiranja starega pisarniškega papirja v delovnih organizacijah in drugih ustanovah v okviru pomurske regije, ki bo trajala od 1. 12. do 30. 12. 1988. Želja DINOSA pa je, da bi postalo zbiranje starega papirja tudi po končani akciji stalna praksa.
Z vključevanjem v to akcijo boste pomagali naši papirni industriji, svojemu sindikatu boste primaknili kakšen dinar in očuvali boste okolje pred onesnaženjem.
Vse informacije o akciji (odvozi, cene in podobno) lahko dobite vsak dan, razen nedelje, v delovni enoti DINOS v Murski Soboti po telefonu 21 153 in 21 569 ali osebno na Markišavski cesti v Murski Soboti od 7. do 14. ure, v skladišču Lendava, Trimlini 1, tel.: 75 027 ter v zbiralnici v Gornji Radgoni, Trate 8, tel.: 74 023.
Ali veste, da tona odpadnega papirja nadomesti 3,5 kubičnega metra lesa!
delovalcem za spodbujanje pridelave.
Eden največjih problemov, s katerimi se srečuje predelovalna industrija, pa. so zaloge in pomanjkanje lastnih sredstev za tekoče poslovanje. V tobačni tovarni v Prilepu, ki je največja med makedonskimi izdelovalci cigaret, so morali samo v letošnjih devetih mesecih za obresti plačati več kot 18 milijard dinarjev. Velik problem, kot že rečeno, pa predstavljajo tudi zaloge, predvsem fermentiranega tobaka, katerega postopek obdelave traja skoraj leto dni, preden je primeren za izdelavo cigaret.
Kljub vsem težavam pa ta tobačna tovarna zelo dobro sodeluje s pridelovalci tobaka in jih na različne načine spodbuja k še večji pridelavi. Ob lastni pridelavi tobaka v eni od štirih temeljnih organizacij v okviru
Od drobnoprodajne cene cigaret ostane tobačnim tovarnam le slabih 36 odstotkov. 51 odstotkov poberejo prometni davki, 11 odstotkov trgovina, 2 odstotka pa delovna organizacija Ma-kedonijatabak. to je grosistična trgovska organizacija.
linum
delovne organizacije imajo pridelavo organizirano še pri 12 tisoč kooperantih, ki na 5 tisoč hektarjih pridelajo letno od 7 do 8 tisoč ton surovega tobaka.
Zanje dela posebna pospeševalna služba, ki sodeluje s kooperanti pri zaščiti tobaka, delovna enota za nakup strojev in reprodukcijskega materiala pa skrbi, da so pridelovalci ustrezno opremljeni za pridelavo. Z opremljanjem z mehanizacijo pod ugodnimi kreditnimi pogoji želijo predvsem mehanizirati delo in poceniti pridelavo, radi pa se pohvalijo, da s sedanjo opremljenostjo lahko pravočasno in uspešno opravijo vse delo. Prek lastne službe tovarna organizira jesensko globoko oranje na 1.500 hektarjih, oranje na drugih površinah pa je pod nadzorom strokovnih služb. Sadilni material pridelujejo na 120 hektarjih, vso zaščito na teh površinah pa opravijo brezplačno, saj je njihov cilj, da bi pridelali čim kakovostnejši in zdrav sadilni material.
Zaščito drugih posevkov opravljajo pridelovalci sami, zaščitna sredstva jim preskrbi pospe, sevalna služba, plačajo pa jih ob prodaji tobaka, vendar brez obresti. Poleg tega tobačna tovarna avansira pridelovalcem 30 odstotkov načrtovane proizvodnje, od tega 5 odstotkov brez obresti, ostalo pa po bančni obrestni meri. Tako omogočijo pridelovalcem, da lahko med letom sproti in normalno opravijo vsa potrebna dela.
Kljub vsem težavam pa makedonski izdelovalci cigaret ne . zanemarjajo posodabljanja proizvodnje, saj se zavedajo, da se lahko le z najsodobnejšo tehnologijo ohranijo na zahtevnem svetovnem in tudi domačem tržišču. Prav zdaj potekajo obnove in posodobitve v tobačnih tovarnah v Kumanovu in Skopju, najbolj pa so ponosni na načrtovano novo naložbo v tobačni tovarni, v Prilepu. Ta bo rezultat skupnih vlaganj s firmo Martin Briickman iz Zvezne republike Nemčije, ki izdeluje licenčno cigareto lord in po kateri je tačas tudi na jugoslovanskem tržišču največje povpraševanje. Vrednost te naložbe znaša nekaj več kot 36 milijonov nemških mark, zanjo bo tobačna tovarna v Prilepu zagotovila 7 odstotkov lastnih sredstev, 40 odstotkov nerazvitih, 53 odstotkov pa bo delež nemškega partnerja.
Ludvik Kovač
STRAN 6
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1888
kmetijska panorama
Se ne tako dolgo nazaj smo ga pogosteje srečevali. Videvali smo ga povsod tam, kjer se je kaj dogajalo. V krajevni skupnosti, ko so načrtovali nove akcije, na sejah samoupravnih organov v zadrugi, na občini in celo na republiškem cekaju. Preudarno je zna! vsako besedo postaviti na pravo mesto, zato je bi! v družbi spoštovan in cenjen. Nikoli in pred nikomer se ni sramoval, da je kmet, vedno pa se je jezil, da kmetijstvo ni dobilo tiste veljave, ki bi jo moralo. V zadnjem času ga manj srečujemo in slišimo. Ko človek pride v leta, je bolje, da se umakne in prepusti mesto mlajšim, pa tudi zdravje zdaj ni več tako trdno, pravi sam. Se naprej pa spremlja in sledi dogodkom, saj mu ni vseeno, kako se bodo stvari razvijale. Še je voljan tu in tam priskočiti na pomoč in svetovati. Takšen je pač Martin Kuzma, kmet iz Skakovec, ki ga nismo naključno izbrali za našega sogovornika. Prijetno je kramljati s človekom, ki pove tako, kot misli, ki pred nikomer ničesar ne skriva. In morda ga prav zaradi tega nekateri gledajo tudi postrani. Najbolj pa ga boli in prizadene, ko človeka obsojajo za dejanja, na kakršna nikoli ne bi niti pomislil. Vendar ljudje smo različne sorte, včasih tudi škodoželjni in nevoščljivi.
Sedimo v prijetno zakurjeni sobi, na steni in v knjižni omari pa so številna priznanja, ki jih je dobil Martin za proizvodne uspehe, dosežene v kmetijstvu. Družbo nam dela in nas od časa do časa zvedavo opazuje tudi enajstletni vnukec, ki se je že skorajda zatrdno odločil, da ho nadaljeval po dedovih stopinjah. Kuzmova kmetija je ena najbolj trdnih na tem koncu, kjer se že začenjajo obronki Goričkega, zato hi bilo zdaj škoda opustiti to, kar so gradili dobra tri desetletja. In če so vztrajali v najtežjih časih, zakaj bi obupavali zdaj, ko se tudi v kmetijstvu kažejo obrisi lepše prihodnosti.
»Kaže, da smo v naši družbi končno vendarle uvideli, da brez razvoja kmetijstva ni tudi skupnega razvoja,« pravi Martin. »Kmetijstvu smo napravili največjo škodo v tistih časih, ko smo vse upe polagali v razvoj industrije, kmetijstvo pa smo zanemarili. Domača hrana takrat ni imela nobene cene, če je kaj zmanjkalo, pa smo hitro uvozili. Tudi na kmeta smo gledali z nekakšno bojaznijo, kot da bi v njem videti razrednega so
kritični časi za kmetijstvo in vec-
Ko privezuješ kravo, vežeš tudi sebe, pravi Martin Kuzma iz Skakovec. Živina zahteva red, če tega ni, izgubljaš.
vražnika. Kmečki stan ni bil cenjen in spoštovan, kmetovega dela nismo znali prav vrednotiti, zato se je naše podeželje praznilo. Mladi so rinili v mesta, v tovarne, saj je bilo tam življenje lepše in delo veliko lažje. Dnevno so opravili osem ur. vsak mesec dobili plačo, na kmetiji pa je bilo treba delati dvanajst ali šestnajst ur. tudi oh nedeljah in praznikih, dopusta si kmet ni mogel privoščiti, ostalo pa mu je le toliko, da je lahko preživel in včasih še to težko.«
Martin, vi pa ste kljub temu vztrajali in pozna se. da vas je kalilo delo. Vas lahko vprašam po letih?
»Letnik 1927 sem in enainšest-deset sem si jih že naprtil na hrbet. Delo me je vedno veselilo, nikoli se ga nisem ustrašil in še zdaj vztrajam. Vedno sem bil pri močeh in v dobri kondiciji, zdravje mi je služilo, saj trideset let nisem bil pri zdravniku, zadnji dve leti pa že čutim, da zdravje peša, nagaja mi srce, pa tudi s pritiskom imam težave.«
Ko privezuješ kravo, vežeš tudi sebe
Ste takrat, po vojni, pomislili, da boste vse življenje ostali kmet?
»Veste, vse to je prišlo nekako po naključju. V osemnajstem letu sem bil. ko se je končala vojna in takrat še nisem bil pravi kmet. Odraščal sem v revni kmečki družini v Melincih, in ker zemlja ni dajala dovolj, je bilo potrebno s trebuhom za kruhom. Tako me je pot zanesla na Kočevsko, kjer sem delal na ekonomiji in tam spoznal svojo bodočo ženo. Tudi ona je bila iz Prekmurja in je prišla tja s starši. Tu v Skakovcih so imeli hišo. v dvestometrskem pasu ob meji, in vse takšne družine so po vojni, ne vem iz kakšnih razlogov, odselili od tu. Po štirih letih se je ponudita priložnost, da se vrnejo, in leta 1951 so ženini starši odpotovali v Prekmurje. Z ženo sva ostala še do leta 1956, takrat pa sva se na njeno željo tudi midva vrnila. Nekaj več kot tri hektarje zemlje je bilo tu, začeli pa je bilo treba tako rekoč iz nič. Nekaj let sem še hodil na sezonsko delo na Kočevsko, nato pa sem se povsem posveti! domači kmetiji. Bili so to najbolj
krat se zdaj sprašujem, kako nam je sploh uspelo vzdržati. Vendar smo bili navajeni na siromaštvo, le je bilo nekoliko bolje kot pred vojno in med njo. in tako smo vztrajali.«
Pravite, da ste začeli tako rekoč iz nič?
»Ko smo se vrnili sem. v Skaka vce. je bilo le nekaj zemlje, majhen hlev in hišica, kjer smo spali. Nato smo začeli počasi dograjevati. kupovati zemljo in vse. kar zdajle vidite, je bilo narejeno od leta 1952 naprej. V sedemdesetih letih se je odnos do kmetijstva nekoliko izboljšal, tudi pa kmete se je začelo gledati drugače, in takrat smo se odločili za gradnjo hlevov. Leta 1970 sem začel pripravljati les. čez dve leti pa smo v novem hlevu že privezali 35 glav govedi. Moram priznati, da so bili po letu 1970 dobri časi za kmetijstvo. Vmes je prišlo le leto 1974, ko je bila krajša kriza v živinoreji, vendar se je proti koncu leta stanje popravilo in vse tja do leta ‘ 1983 je šlo dobro. Bita so ugodna
posojila, gradilo se je pod ugodnimi pogoji, material je bil poceni in kdor tega ni izkoristil, je veliko zamudi!.«
Kljub temu pa so tudi v teh letih kmetije propadale?!
»Da, na tistih kmetijah, kjer so ostali le starejši, kjer ni bilo delovne sile, tudi v teh letih ni bilo lahko. Te so le životarile, nekaj se jih ie še ohranilo, veliko pa jih je propadlo. Pa mnogi za to niso sami krivi, naša politika takrat ni bila pravilna. Na kmetijah, ki so bile količkaj močne, ki so imele več zemlje, ne hi smeli dovoliti, da odidejo vsi mladi. Vsaj eden hi moral ostati in nadaljevati s kmetovanjem. Zdaj je prepozno, saj jih ni več mogoče zvabiti na zemljo. Tudi mnogim delavcem se zdaj ne godi najbolje, na kmetijo pa kljub temu nočejo. Tisti, ki so odšli s kmetije, dobro vedo, kakšno je to delo. Napačno razmišljajo tisti, ki pravijo, da imamo kmetje nekoliko več dela le v sezoni, ob konicah. Sezona se pri nas začenja zgodaj spomladi in traja do pozne jeseni, pa tudi pozimi nismo brez dela. Še posebej drži to,z a tiste, ki smo se usmerili v živinorejo. Živina zahteva svoje, vse je potrebno opraviti ob času. Če ne delaš tako, izgubljaš. Jaz pravim, da s tem, ko privezuješ v hlev kravo, vežeš tudi samega sebe.«
Vi pa ste se kljub temu odločiti za živinorejo in stalež ste še povečali.
»Za kar se enkrat odločiš, pri tistem moraš vztrajati. Izkušnje kažejo, da za slabim pride tudi dobro, zato se ne splača nenehno menjati proizvodnje. Mi smo se usmerili v tržno blagovno proizvodnjo in pri tem vztrajamo že dvajset let. Zadnja leta »držimo« od 60 do 70 glav govedi, med njimi je tudi vedno do deset krav. Čeprav mleko nima vedno prave cene, se tu denar najhitreje obrne, dobimo ga vsak mesec. Pri pitancih je ciklus daljši, na kmetiji pa so izdatki vsak dan. Če ne bo krav, ne bo mleka, ne bo telet in tudi ne mesa. Zato hi morali rejo krav še bolj spodbujati, predvsem s cenami mleka. Saj vem. da delavec težko kupi drago mleko in mlečne izdelke, vendar kmet mora dobiti plačane svoje stroške, država bi morala posredovati z intervencijskimi sredstvi.«
Dejali ste. da se za prihodnost vaše kmetije ni bati?
»Vsaj upam tako. Sin je končal šolo za kmetovalce, ostal je doma, na kmetiji dela tudi snaha, čez nekaj let pa bo že priskočil na pomoč tudi vnukec. Veste, na kmetiji pa ni dovolj, da le delaš, na kmetiji je potrebno tudi znanje. Znanje in vlaganje, pa seveda veliko dela. Če v zemljo ne vlagaš, od nje ne moreš tudi pričakovati. Res. da sc obresti v kmetijstvu visoke, vendar pri nas ne zmanjšujemo porabe mineralnih gnojil. Letos smo jih dali toliko, kot še nobeno leto doslej, in splačalo se je, saj smo kljub suši dosegli odlične pridelke.«
V kmetijstvu ves čas govorimo o neurejenih cenovnih razmerjih. So ta res tako neurejena ?
»Povedal vam bom zgled. Vsa leta sejemo tudi sladkorno peso in dosegamo odlične pridelke. Predlani smo je imeli hektar in pol. dala pa je toliko bruto dohodka, da smo lahko kupili traktor 42 konjskih moči. Lani smo je imeli nekaj več kot 2 hektarja in za to hi lahko kupili stoenko. Letos smo je imeli hektar in pol. pa ni zneslo niti toliko, da bi kupili Tehnostrojevo prikolico. Podobno je bilo v živinoreji. kjer je bilo v zadnjem času največ težav in kjer so se razmere zelo hitro spreminjale. Ko si za pitanca dobil štiri ali pet telet, je bilo do
bro. Letos poleti pa sem za dobrega bika dobil le dva »dvestokila-ša«. Takšnih nihanj v živinoreji ne bi smelo hiti. Poleti smo prodali štiri bike, nato pa so cene tako poskočile. da sem pri štirih enega bika izgubil. To ni dobra politika.« nam ne bi nič ostalo. Od 15. oktobra so. obresti za kmetijstvo nekoliko nižje, menda so 190-odstotne. vendar mislim, da več kot 150-od-stotne ne bi smele biti. Ko kaj prodamo in dobimo plačilo, dolgove sproti poravnavamo. Obračamo velika sredstva, vendar so tudi stroški visoki. To je tako kot v naravi. voziš z njive, pa spet na njivo in to se ponavlja.«
Nekaj pa vsa m vseeno ostane? »Slabo bi bilo, če na kmetiji.
Vedno sem bil krepak in pri močeh, zato se nobenega dela nisem ustrašil. Zdaj se mi že poznajo leta, srce mi nagaja, pa tudi s pritiskom so težave.
kjer se veliko dela, ne bi nič ostalo. Od naše hiše nihče ni zaposlen, vse, kar ustvarimo, ustvarimo na kmetiji, vendar pa je ostanek glede na vloženo delo še vedno premajhen. Danes najbolje shajajo na takšnih kmetijah, kjer sta eden ali dva še v službi.«
Koristite tudi posojila ?
»Ob takšnem obsegu proizvodnje brez posojil ne gre. Ne moremo pa si privoščiti, da bi. denimo, vzeli tele na posojilo in ga plačali šele takrat, ko prodamo bika. Podobno velja za gnojila. Če hi delali tako.
Dobivate pa pokojnino.
»To. kar zdaj dobivamo kmetje, je še daleč od tistega, kar smo si zaslužili. Nekateri so štirideset in več let delali in za to zdaj dobivajo 160 tisočakov, pa so vedno delali za to našo družbo, saj kmetijski pridelki nikoli niso bili prav plačani. Sam sem se upokojil po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in imel sem precej težav s priznavanjem pokojninske dobe. Celo v Ljubljano sem hodil iskal pravico. Bojim se, da bo tudi sin imel težave s priznava
Foto: Š. S.
Pogled na pitališče goveda na ekonomski enoti Ginjevec pri Nedelici, kjer bodo živalim ves čas pitanja nasti-Ijali s slamo, gnoj pa bodo odstranili, ko bodo izpraznili hlev.
njem tistih 12 let. Mislim, da bi morali biti pri tem bolj življenjski.«
Čeprav ste kmet, vam tudi politika ni tuja?
»Včasih sem veliko deloval na raznih področjih, tudi v družbenopolitičnem življenju, zdaj pa je čas. da mi starejši prepustimo delo mlajšim. S tem se zdaj več ukvarja sin. sicer pa kmetija zahteva človeka in oba ne moreva oditi od doma.«
V razpravah o ustavnih spremembah se je veliko govorilo tudi o zemljiškem maksimumu. Kakšno je vaše mnenje o tem ?
»Mislim, da je bila pri tem že v preteklosti napravljena napaka. Tam. kjer je družina in kjer nihče ni zaposlen, je deset hektarjev bilo premalo. Po mojem lastnine sploh ne hi bilo potrebno omejevati. Kdor želi delati, kdor ima voljo, naj dela, saj ne ho vsega sam pojedel. Več bo pridelal, več bo prodal in koristi od tega bo imela tudi družba. Ena družina danes z lahkoto obdela 30 hektarjev zemlje.«
Bi kupili zemljo?
»Tu pri nas zemlja tako rekoč ni naprodaj, vendar, če bi bila in če bi imel denar, bi ga vloži! v zemljo. Zdaj imamo dobrih deset hektarjev zemlje in dva hektarja gozda, ker vidim, da je zaposlitev vedno težje dobiti in ker imam naslednike, bi kupil zemljo. Tudi na zemlji se da živeti in tistemu, ki odrašča na kmetiji, ki se že od malih nog navaja na delo, ni težko.«
Kako gledate na sedanja dogajanja v državi?
»Nisem politik, sem kmet, vendar me nekatere stvari, ki se dogajajo. motijo. Resnično smo v težavah. vendar z mitingi in zborovanji problemov ne bomo rešili. Na desettisoče ljudi se zbira na teh mitingih, vse to veljko stane, prekinjen pa je tudi delovni proces.
Zdaj bi morali vsi složno zagrabiti za delo, saj nas le to lahko reši. Ni še vse izgubljeno, le znanje je potrebno uporabiti. Mi pa ljudi izšolamo. pa nam potem odidejo. Tudi te mednacionalne napetosti in medsebojna obtoževanja ne vodijo nikamor. AH pa tole, kar se dogaja v armadi. Armada je naša, zrasla je iz delavskega in kmečkega razreda, mi pa smo njeni. Mislim, da danes na svetu ni nič skritega, saj tudi velesile vedo druga za drugo. Tole, kar se je dogajalo na sodnem procesu v Ljubljani, niso povsem čisti posli. Prav je. da Slovenci vztrajamo, da se bojujemo za svoje pravice, tudi okrog ustavnih sprememb. Kar'pa zadeva gospodarsko reformo, se moramo nanjo dobro pripraviti in jo izpeljati. Kar sprejmemo, moramo tudi izvajati, saj sicer ni pričakovati uspehov.«
Ludvik Kovač
TOZD POLJEDELSTVO IN GOVEDOREJA LENDAVA
Neoporečna reja na
Ginjevcu
Nekje proti koncu maja smo poročali o začetku gradnje treh hlevov za pitanje goveda na ekonomski enoti tozda poljedelstvo in govedoreja Lendava. Zapisali smo tudi rok, do katerega naj bi bili objekti nared. Čeprav je bil zelo napet, so delavci lendavskega Gradbenika in njegovi kooperanti izpolnili obljubo. Tako so lahko prejšnji teden vhlevili 600 telet (bikcev), težkih po 200 kilogramov. Predvidoma v sedmih mesecih bodo dosegli težo 500 kilogramov, najboljše pa bodo prodali na tuje.
Hlevi na ekonomski enoti Gi-njevec pri Lendavi so nekoliko nenavadni, v neki meri vzorčni. Namreč nimajo »naprav« za od-plakovanje, ampak živalim nasti-Ijajo (vsak drug dan) s slamo. Gnoja ne kidajo vsak dan, kot bi to marsikdo pričakoval, ali pa tako počne v svojem starem hlevu, ampak nanj nanašajo le slamo, odstranili pa ga bodo potem, ko bodo odgnali pitance. Ti so sicer v prosti reji (niso privezani), po več jih je v boksih (pregrajenem pitališču); prostor ob jaslih je v višini hodnika, druga polovica, kjer je gnoj, na katerega nastilja-jo slamo, pa je za nekaj več kot 50 centimetrov nižji. V času reje (7 tednov) in nastiljanja se bosta površine najbrž izravnali. Dodamo naj, da takega pitališča doslej v družbenem sektorju kmetijstva v Sloveniji nismo imeli in da si ga zato marsikdo pride ogledat. Imajo pa s tako ureditvijo hleva dobre izkušnje v Vojvodini.
Iz hlevov na Ginjevcu pri Ne-delici torej ne bodo vozili na njive gnojnice oziroma gnojevke, za kateri vemo, da »dišita«, ampak pravi hlevski gnoj, ki mu ni za oporekati. Seveda nimajo čez to govedorejsko farmo pripomb niti še tako zagrizeni varstveniki okolja, prej nasprotno: dajejo jo za zgled.
Morda še tole: na ekonomski enoti Ginjevec pri Nedelici obdelujejo 400 hektarjev zemlje in pridelujejo koruzo, pšenico, peso in oves, nekaj pa imajo tudi travnikov. Zaposlenih je le 13 delavcev, od teh samo trije pri reji 600 pitancev. Živalim natrosijo hrano (silažo) le zjutraj, in to toliko, da je je dovolj za ves dan. Jejo tedaj, ko same hočejo, in torej pri krmljenju ni nobene prisile.
Ne le hlevi, ampak tudi drugi objekti na tej enoti so novi, lepo je urejena tudi okolica, zato smo se ob obisku prepričali, da ima tod družbena lastnina dobrega gospodarja.
Š. Sobočan
Turnišče: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je že nekaj tednov pičla. Minuli četrtek, 17. novembra, so jih rejci ponujali le 26, čeprav je bilo povpraševanje veliko, pa vseh živali niso prodali. Za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov je bilo treba odšteti od 180.000 do 220.000 dinarjev, eden od rejcev pa je za par želel dobiti 320.000 dinarjev, vendar se kupec ni našel.
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 7

Kljub trditvi v gradivu, ki so ga o občini Peč pripravili za slovenske novinarje, čes da gre za eno sedmih razvitih središč Kosova, sem ob izstopu iz spalnika, s katerim smo se pripeljali iz Beograda, zaznal vse kaj drugega: na tako imenovani železniški postaji prava puščoba, tu in tam kakšen naveličan taksist ob dotrajanem avtu. Ulice polne smeti, zgradbe pa na obeh polih skrajnosti: popolnoma no-vet velike in razkošne ali umirajoče podrtije. Slednjih neprimerno vec. Peč kjerkoli drugod ne bi mogla veljati za razvito okolje — v občini je 12 tisoč iskalcev zaposlitve, še enkrat več pa je dejansko brezposelnih. Prava prebivalstvena eksplozija prav tako ni značilna zgolj za Peč, kije imela po štetju iz leta 1979 okrog 42 tisoč, danes pa šteje 70 tisoč prebivalcev. Največ Albancev (72 %), Srbov in Črnogorcev pa ni niti po desetino.
Pohištvo iz plemenitega lesa — za vsak okus, za vsak dom, za vsak prostor, za vsak žep — ob posebno ugodnih prodajnih pogojih: brezobrestno posojilo na 6 mesecev in posebej dogovorjeno preloženo plačilo.
Delovni čas: ob delavnikih od 7.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30., ob sredah od 7.00 do 14.00 in ob sobotah od 7.00 do 12.00.
SRBSKA JESEN -1988 IV
Čudo jugoslovanskih čudes:
Pazite,še smo v tej isti Peči: povprečna septembrska plača 870 tisočakov, najboljši delavci dobijo barvni televizor oziroma brezplačno letovanje za družino, sindikat daje skoraj zastonj živila, kupuje otrokom delavcev šolske knjige, celo plačuje morebitne pogrebe članov kolektiva. Čudno vseh čudes v Jugoslaviji se imenuje Brača Karič. Čudo ne le zato, ker je firma zrasla sredi zaostale in nacionalno razklane Peči, pač pa tudi, ker so edini zasebni sozd v deželi in poslujejo mimo večine (za zdaj} veljavnih predpisov. Koncesije jim je dala celo zvezna vlada in jim nadela etiketo »eksperimentalni«, da bi se tako izognili številnim polenom občinske pa še kakšne birokracije. Začetna dejavnost (nekoč so bili bratje muzikantje, nato pa so se Zoran, Sreten, Bogoljub, Dragomir in sestra Olivera 20. I. 1979' odločili, da bodo začeli s tovarno v neki 32 kvadratov veliki zapuščeni garaži} je bila predelava kovin, zdaj pa je Brača Karič sinonim za mnogo več. Naj nekaj tega »več« opišem: lastna zasebna banka, predstavništvo v Moskvi, 16 delavnic s 320 zaposlenimi, 29 predstavništev po Jugoslaviji, 400
Kariče mnogi — predvsem to radi počno novinarji — primerjajo s Ca-ringtoni, znanimi naftnimi mogotci z malih ekranov, ki so mnoge očarali v nadaljevanki Dinastija. Primerjava niti ni posebej pretirana. Kariči so vsaj po izkušnjah enodnevnega obiska v Peči pravi mali bogovi. To ponazarjam z drobno zanimivostjo, ki pa je lahko tudi delček potrditve posebnega položaja bratov Karič. Med drugim smo namreč prav v njihovem spremstvu (točneje: bi! je to Sreten Karič) občudovali lepote znane peške patriarhije, ki jo je že leta 1346 da! zgraditi Dušan Silni. Po ogledu nas je igumanka Fevronija povabila na značilno Šilce žganja in med nevezanim pogovorom sramežljivo omenila tudi, da so jim vrli bratje Karič pred kratkim kupili avtomobil jugo, da bi se starajoče nune laže odpravljale v mesto in nazaj...
61386 STARI TRG PRI LOŽU
kooperantov z dodatnimi 2.500 zaposlenimi, 60 odstotkov izvoza, ki naj bi prihodnje leto znašal že 14 milijonov dolarjev, le sedem odstotkov režije in 6 ur in 47 minut efektivnega dela (maksimum je po njihovem 7 ur, česar pa na Kosovu objektivno ni mogoče doseči, saj izgubijo večino delovnih minut zaradi banalnosti: pogostega izpada elektrike . ..).
Uglajeno in očitno vajen protokola nas ie sprejel sam predsednik K PO, najmlajši brat Bogoljub. Ko nam je v to; varniški menzi zavrtel reklamni film o Karičih, je odkrito odgovarjal novinarski radovednosti. Na primer tole: »Ni težko razumeti, zakaj družbenemu sektorju ne gre: zato, ker je vse od
STREŠNO OKNO SO 320
Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59 W/m2K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski videz • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-
INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180° ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla • enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju. STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana.
U drevnom gradu Peč koji leži u podnožju gorostasnih planina nikada nije nedo-stajalo velikih neimara koji su gradili i koji če graditi. Ta tradicija je utkana u bit mnogih porodica koje svoju moč za stvaranjem prenose s kolena na koleno, a uvek onako kako to treba da bude u duhu svog vremena. Tako je i stara i ponosita porodica Kariča svoje decenijama negovano graditeljstvo pretočila u SOUR BRAČA KARIČ - rezultat preduzimljivosti, samopregornog rada i poslovnog po stenja. Steči poverenje u onoj meri u kojoj gaje stekla ova organizacija širom Jugoslavije i u inostranstvu, značilo je predhodnu višestranu. neprekidnu i rigroznu proveru kvaliteta svakog proizvoda, svake pružene usluge i svakog obečanog termina.'
SLOŽNA BRAČA - ZA BRŽI RAZVOJ MALE PRIVREDE
Del reklamnega gradiva, ki so ga bratje (in sestra) Karič pripravili za tiste, ki jih zanima samosvoj sozd sredi kosovskega mesta Peč.
LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel. (061) 707-422.
Bojan Peček
vseh in od nikogar. In na žalost je taka tudi odgovornost.« Rajko Rinčič je svojega direktorja zgolj podprl: »Sem visokokvalificirani kovinostrugar in sem v 30 letih zamenjal nekaj družbenih firm. Nazadnje sem bil šef strojne delavnice v Tovarni sladkorja s plačo 30 milijonov. Kb je tovarna prišla na minimalne plače, sem si poiskal zaposlitev pri Karičih'. Razlika je ogromna: prej so delavci na delovnih mestih spali, prihajali in odhajali, kadar se jim je zljubilo. Zdaj pa se točno ve: od 6.20 moraš biti v delavnici in ob 6.30 začeti delati.«
Je tudi vam znana nikoli izpeta elegija o pomanjkanju domače pameti, ki jo.posebej radi pojemo v Pomurju? Če da, bo vsaj zanimivo naslednje Karičevo razmišljanje: »Zaposlenih je 34 inženirjev, imamo razvojno službo v Beogradu, ker v Peči ni dovolj kadrov za naše potrebe. Približno 80 % naših strokovnjakov je bilo včasih direktorjev različnih tovarn. Nekoč so se nekako bali zaposlitve pri nas, zdaj pa vseh ne moremo sprejeti — tudi Slovencev ne. V Ljubljani in Mariboru smo samo za eno delovno mesto prejeli 179 prošenj — med njimi je bila tudi tista delegata
skupščine Jugoslavije iz Maribora, ki mu je potekel drugi mandat. Imamo veliko pameti, delavni smo in zato nas v tujini cenijo. Torej je to dokaz, da Jugoslovanom v poslovnem svetu nič ne manjka. A imamo tak sistem, ki ruši ustvarjalno motivacijo. Kot bi bili vsi enaki. Te; ga nočem. Že med štirimi brati ni enakih — jaz sem na primer njihov direktor, čeprav sem najmlajši. To sem si uzurpiral. Dokler bodo rezultati, bom komandiral in vodil. Le koliko težav smo imeli, da bi plasirali ime firme Brača Karič! Pa saj niste narodni heroji, so nam rekli. Jaz pa sem odvrnil, da bomo Brača Karič in pika. In zdaj je naziv tak, sodisče ga je moralo registrirati. Mnogi nas sprašujejo, kako lahko poslujemo ob veljavnih zakonih. Tr-
BRAČA KARIČ
dim, da imamo pravilnike za vse, kar zahteva samoupravljanje. Toda, na primer pravilnik o plačah, udejanjamo na svoj način. Strokovnjake plačamo po dogovoru. Odvisno od tega, Koliko je kateri vreden. Če vam rečem, da imam v Beogradu inženirja, ki zasluži 450 milijonov, da pa so tudi taki, ki prejemajo 105 milijonov, boste to laže razumeli, imeli pa smo tu
Prvi mož firme, Bogoljub Karič: »To je Jugoslavija in ne Amerika. Kariči smo otroci delavcev, ki smo občutili vso bedo tega sveta. Zdaj imamo plače, ki jih v enem mesecu ne moremo porabiti — vseeno živim skromno, nosim jugoslovansko obleko in obutev. Lahko pa bi živel v tujini od obresti in v brezdelju.«
di inženirja, za katerega smo pisno zahtevali potrditev strojne fakultete v Prištini, če je res kdaj hodil na njihovo fakulteto — ker na primer ni znal narisati trikotnika, nič ni znal. Na žalost je res končal strojno fakulteto m danes je taksist, ker smo ga takoj odpustili. Plačamo izključno strokovnost in znanje, drugo nas ne zanima.«
Kljub tej neverjetni druščini sredi Peči pa je to še vseeno v mestu, kjer tačas vre, kjer so mednacionalni spori na dnevnem redu. Kako jih čuti Bogoljub Karič? »Naša tovarna je v središču mesta. Kako srečen bi bil, če bi imeli 40-centimetrski zid in živo ograjo brez posebnih dodatkov. Tako pa imamo dvainpolmetrski zid, ograjo, visoko dva metra in še pol metra žične ograje — zdaj je to pravo taborišče. Kupili smo tudi orožje in ukazali, naj streljajo na vsakega, ki pride v območje tovarne po delovnem času. Zato, ker se nam ne sme zgoditi, kar se nam je že enkrat (požar pred leti — op. p.), to bi bila za nas katastrofa. Vi ne morete občutiti, v kakšnih razmerah živimo — lahko vam pripovedujem, kolikor hočem, pa tega ne boste mogli dojeti. Ker ste tu le mimogrede in ker je na ulicah v mestu vse mirno in tiho. Obstajajo pa perfidni pritiski, ki jih ne moreš kar tako opisati. Mojo hišo so na primer napadli pred mesecem, okrog desetih zvečer. Otynetavali so nas s kamenjem. Štirje otroci od šest do devet let se prebudijo; jočejo in kričijo. Sam pa kot neumen divjam s puško okrog hiše .. . To so stvari, ki jih niti moj brat ne pozna, ker jih ni doživel. Mislim, da nas napadajo iz nacionalističnih razlo-fON, ker smo Kariči v Peči že 00 let. Naši predniki so bili popi, mi pa še zdaj spoštujemo svoio zgodovino in hodimo v cerkev. Smo patriarhalna družina. Naredil pa bi greh, če bi rekel, da so za to krivi Albanci tukaj. Zato, ker je po kamenjanju prišlo solidarnostno v mojo hiši 300 ljudi in največ je bilo Albancev ...«
In takole se v življenju Karičev, Peči, morda tudi Kosova, izmenjujejo sonce in sence. Čedalje več je temačnih oblakov, ki soncu ne pustijo sijati. Kariči zato že nekaj časa napovedujejo odhod na zahod — v Avstrijo ali Nemčijo. Do zdaj ga niso uresničili, ker je navezanost na rodni kos zemlje prevelika. Bo čustvo še dolgo močnejše od pritiskov politične narave? Bati se je, da ne, ker dandanašnji v deželi skrajnosti, ki so postale večinoma negativne, ni več enostavno gojiti niti osnovnih človeških čustev — ljubiti, prijateljevati, celo sovražiti . . .
STRAN 8
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1888
kulturna obzorja
ZA SVETLIMI OBZORJI
Milan Vincetič in Feri Lainšček sta se literarnemu občinstvu skupaj predstavila že večkrat (pesniška zbirka Kot slutnja radovedno, literarni plakat itd.), zadnji skupni nastop pa se imenuje Za svetlimi obzorji, ima knjižno obliko, podnaslov pa pojasnjuje, da gre za novelistično zbirko. Izšla je pred dobrimi štirinajstimi dnevi pri Založbi obzorja Maribor.
Pravzaprav bi to obvestilce z morebitnim posnetkom naslovnice za večino obmurskega občinstva, ki knjige ne bo vzelo v roke in tako še enkrat ponovilo usodno napako — kajti »s knjigami se ne da šaliti. To niso splavljene ženske niti redovnice, priležnice so, z njini pa se ne da kar na slepo« (Vincetič, str. 1 I); kajti »v moji deželi so otroke povijali čez oči« eČ&inšček, str. 113) — zadostovalo. Vendar je nekaj ključnih točk, ki tolikšne mimobežnosti ne dopuščajo in narekujejo v okviru danega medija vsaj površinsko približanje delu vsaj v eni od teh točk.
Dejstvu, da sta se po daljšem samohodstvu in njegovih postajah (Vincetičevi pesnjški zbirki, Lainščkova poezija, proza, dramatika) poti obeh ustvarjalcev spet združili in da se je Vincetič, doslej predvsem pesnik, odločil izorati tudi prozne brazde, je treba pripisati globlji pomen, predvsem v kontekstu dogajanj v t. i. mladi slovenski prozi in imen, kot so Frančič, Žabot, Blatnik, Zabel idr. ter v kontekstu vključevanja panonskega literarnega sveta v različne pretekle literarne struje in tokove. Že z nekaterimi prejšnjimi deli sta oba ustvarjalca vstopila v sočasno slovensko literarno dogajanje, svoje mesto v njem pa si utrjujeta tudi s to knjigo. V novelah Odjuga, Biciklist na snegu, Bultan, Vodnjak, Kapitulacija Kreča (Vincetič) in Glissando, Larinks (Lainšček) izrisujeta v jedru isti duhovni svet kot drugi predstavniki najmlajše slovenske pripovedne generacije. Vendar se ob branju omenjenih nove! izkaže še nekaj: kljub gibanju znotraj istih duhovnih koordinat pa oba izkazujeta tudi svojo individualnost. Le-to določa dvoje: njuna specifična življenjska in literarna izkušnja ter njun obmu.rski izvor. Čeprav bi bilo treba natančnejše analize razlik nasproti osrednjemu modelu šele izdelati (to bi bilo potrebno tudi za vse prejšnje povojne pomurske generacije), pa je že po prvem branju mogoče ugotoviti, da sta Vincetič in Lainšček sodobno slovensko prozo obogatila z novimi literarnimi liki (Vincetič predvsem z Lukom, Lainšček z Viktorjem), v katerih pozvanja usoda današnjega človeka, deloma pa tudi z novimi formalnimi rešitvami. Njuni junaki so vsi po vrsti izobčenci, posebneži, čudaki, ki eksistirajo na družbeni margini, s katero so vse vezi skorajda ali v celoti potrgane. Luku npr., ta panonski Tan-tadruj s konca 20. stoletja, je izobčen zato, ker je v danem razčlovečenem svetu še sposoben osmisliti svoje bivanje. Toda osmišljeno bivanje je že davnina, zato se lahko sedaj odvija le še na način čudaštva in svojevrstne ekstaze (Luku neprestano praznuje rojstni dan), uresničiti pa ga je mogoče le s strašansko žrtvijo, z odpovedjo pomembni eksi-stencialiji. Toda tudi takšni kot je, čudaški, obrobni, naivni, tej eksistenci ni dopuščeno obstati ob brezobličnem, razosmišljenem kolektivu. Le-ta jo pahne v-neobstoj, da bi si dokazal, kako je mogoča le njegova eksistenca.
Tudi v kontekstu prispevka, ki ga je dal obmurski prostor v skrinjo slovenske literarne zaveze, in v le-tem povojnega primanjkljaja, predvsem kar zadeva odzive na različne izme t. i. modernistične književnosti, dobiva Vincetičeva in Lainščkova knjiga posebno težo, saj je plod ustvarjalcev, ki se po daljšem času neposredno umeščata v osrednje literarno dogajanje. Tudi zato se mi naslov Za svetlimi obzorji ne zdi neumesten, saj neposredno nagovarja pisca, ki je tudi sam pred vojno in po njej bistveno sooblikoval eno od poglavij slovenske književnosti. Pomembnejše kot to pa je gotovo literarna komunikacija, ki sta jo s Kranjcem želela vzpostaviti avtorja. Sicer ni nova (Vincetič, Kolovrat), je pa toliko očitnejša in literarnostilno plodnejša. In kar je najpomembnejše: na spoznavni ravni da povsem drugačne rezultate. Kranjec je izpisal prva dva dela epopeje o zmagoviti vojni, Lainšček izpisuje človekov poraz: »Črni obraz črnega vojaka torej. ( . ..) Tudi bi mu lahko bilo že prav mar, kajti vojne, ki jih je dobival, smo mi že zdavnaj izgubili.« (str. 99) Poraženost, izvrženost, nemočnost so določnice, ki opredeljujejo like v noveli Glissando. Njen literarni prostor stž okolica kavarne Jelša in Spomenika revolucije leta 1984. Ta literarni prostor Lainšček skorajda z nadrealistično kombinatoriko napolnjuje z bolečimi spomini in travmatičnimi mladostnimi doživetji grumovsko-gogovske četverice, zlijejo pa se v lik Viktorja, ki je v povsem mirujočem, otrplem, čakajočem svetu edini sposoben akcije. Toda ta akcija je lahko zgolj ena in zgolj ironična: spomenik družbenozgodovinske akcije in svobode postane literarni spomenik druge vrste svobode, h kateri pelje pot skozi razpočnico smrti. Edina točka, ki človeka izmika »samovzetju« (problem samomora in človekovega zmerajšnjega gibanja na njegovem robu tematizira Lainšček v Larinksu), je pisanje.
Pisanje krute resnice o našem svetu, kakor jo vidi pisatelj, pisanje o potemnelih svetlih obzorjih. Spoznanje te zadnje možnosti pa avtorja že navezuje na sodobno evropsko pripovedno izročilo.
Studijevi obeti
»Pomurski gledališki studio je po petih letih uspešnega strokovnega dela izjemno razgibal gledališko ustvarjalnost v Pomurju,« beremo v programu dela te prve slovenske samoupravno organizirane gledališke združbe za sezono 1988/89. V njej naj bi povezal več samostojnih kulturnih delavcev, poleg tega pa zaposlil dva poklicna gledališka ustvarjalca s polovičnim delovnim časom; k posameznim projektom pa pritegnil nekatere študente AGRFT (Akademije za gledališče, radio, film in televizijo), ki so izšli iz vrst studia.
»Programski svet studia, v katerem so delegati vseh štirih pomurskih občin, je ugotovil,« beremo dalje, »da je delo Pomurskega gledališkega studia za ta del Slovenije nepogrešljivo. Treba ga bo razširiti na vso Slovenijo. Oddaljenost od kulturnih središč in visoki stroški povzročajo, da so profesionalne gledališke predstave dosedanjih institucij domala nedostopne. Če bi jih fi
Mura in grafični listi 88
Izšli so Grafični listi 88. Uvod v mapo grafik malega formata osmih pomurskih likovnih umetnikov je napisal Janez Balažič, grafične liste je natisnil Dragoljub Jakovljevič-Jakob, izid pa je Trajni delovni skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Guliver v Murski Soboti omogočila Tovarna oblačil in perila Mura.
Pred izidom je tudi grafična mapa velikega formata, ki bo v prosti prodaji. V njej bodo grafični listi Lojzeta Logarja, Jožeta Horvata-Jakija, Štefana Galiča, Franca Mesariča. Sandija Cerve-ka, Ignaca Medena in Marjana Gumilarja.	bb
nančno vendarle zmogli, pa ugotovimo, da so tehnično prezahtevne in prevelike za gostovanja na srednjih in manjših odrih. Tako ostajata Prekmurje in Prlekija z delom Štajerske bela lisa, ki pa jo bo skušal zapolniti prav Pomurski gledališki studio.«
V letošnji gledališki sezoni ponuja štiri projekte. Prvi je Zalezujoč Godota avtorja Draga Jančarja, drugi Ferija Laiščka Opica Ošpica, tretji gledališki laboratorij in četrti obnovitev predstave prejšnje sezone — Rogerja Vitra-ca Victor ali otroci na oblasti. Prvo gledališko predstavo bo režirala Duša Škof, drugo Milivoj-Miki Roš, ki se bo v prvi pojavil kot igralec, tretja bo v okviru gledališkega laboratorija A/4 programa izobraževalno ustvarjalna delavnica in Oddaja v živo Rajka Stuparja, predsednika Pomurskega gledališkega studia s sodelavci, in zadnja omenjena bo obnovitvena predstava, ljubiteljev gledališča med ljutomerskimi gimnazijci.
B. Bavčar
Mož, ki dela zvok ter ostri oči in ušesa
kulturni koledar'
Estet, svetovljan, človek, poln ustvarjalne energije, združuje svet glasbe, zvoka, tišine, slike skozi objektiv svojega fotoaparata. Na ta način nastajajo produkti sintez, ki v nekaterih primerih postajajo kritika stanja človekove okolice in njegovega načina življenja. Večina ga pozna kot izvrstnega komponista, glasbenika, zanj pa lahko mirno trdimo, da je tudi raziskovalec fotografskega medija. LADO JAKŠA.
Sam zvok tišine, sinteza zvoka in slike je izhodiščna točka, iz katere izhaja prenašanje izkušenj, izobraževanje, animacija h kreativnosti v gledališčih, šolah in ne nazadnje na glasbenih delavnicah kot nekonvencionalni obliki izobraženja. Sam namen takih delavnic in šolskih koncertov je spodbujanje lastnih ustvarjalnih moči, spoznavanje različnih virov od enostavnih otroških zvočil, konkretnih zvokov, tišin, tudi magnetofonskih posnetkov do zvoka klavirja, flavte, klarineta, saksofona ter razlage in demonstracije elektronskega sintetizatorja — muzikalna enakovrednost tonov, šumov ropo-tov, elektronskega zvoka.
Pot do takšnega duhovnega in ustvarjalnega izžarevanja se je začela že zgodaj, nadaljevala pa na ladji v ladijskih ansamblih na križarjenjih po Sredozemlju in Karibih. Nabiranje vsakovrstnih izkušenj ga je vodilo v skupine, ki so igrale rock, jazz, improvizirano glasbo: Druga stran, JutrQ, Delia!, Sedmina, Predmestje, Buldožer, Sončna pot, Lačni Franz, Laibach . . . Vsako spoznavanje novih okolij je pomenilo izziv, ki ga je sprejel in s tem bogatil lastno teoretično in praktično izkušnjo, pridobljeno s študijem in diplomsko nalogo: Sinteza zvoka in slike. Po dobrem letu poučevanja celotne estetske
Mihaela Šalamun v glasbeni delavnici.
VIDETI - RAZUMETI
Ob pisanju prispevka Veš urbanist svoj dolg? niti nisem pričakoval, da ga bodo vsi razumeli, sem pa upal, da ga bodo vsaj vedeli prebrati. Tako pa je diskurz med videti in vedeti v članku’Metke Hari nakazal še eno dimenzijo štiridesetletne socialistične ideološke vprege. Drugače si ne znam raztolmačiti dejstva, da v članku, ki govori predvsem o odnosu URBANIZMA IN IDEOLOGIJE, Metka ne razume konteksta, v katerega je bilo postavljeno delo arhitekta Novaka.
Po Metkinem tolmačenju sem neodpustljivo napako naredil, ko sem Novaka označil kot režimskega človeka. Metka, a res ne razumeš, da je čisto vseeno, če se je družil s komunisti, intelektualci ali kapitalisti, pomembno je, da ni bil obremenjen s politično-ideološkim pritiskom. Dokaz tega je tudi njegovo takratno delo (kopališče, park, promenado . .. omenjava obadva), š katerim je pripomogel, da je Murska Sobota postala MESTO. In če je »so-drug komunistov« postal iz prepričanja, je to toliko boljše za njega samega, saj je bila to edina možna pot, da je lahko ustvarjal naprej.
V nadaljevanju omenjam Novaka v povezavi s singagogo, a ne kot krivca Za njeno rušenje (tega poznaš ti, Metka), čeprav je bil po mojem prepričanju eden izmed redkih, ki bi to lahko preprečil. Prav razveseljiva pa so tvoja analitična razmišljanja o si-
večmedijske vzgoje v Pionirskem domu Ljubljana je postal svobodni kulturni delavec II. stopnje za fotografijo in glasbo.
Sedaj posveča ves svoj čas avtorski glasbi, njenemu posredovanju in sliki, muziciranju na likovno predlogo — tematsko in strukturno. Nedvomno prispeva k temu tudi izkušnja iz ZDA iz Dallasa, kjer so nastale serije nadrealnih in metafizičnih fotografij, pa sodelovanje z jazzovskimi glasbeniki Dennisom Gonzalesom, Johnom Blakom in Robom Blakesleejem v glasbenih delavnicah, snemanju plošče in nastopanje po ameriških šolah.
Ce človek s tako širokim obzorjem postane tudi naš gost in vodja glasbene delavnice, je to vredno toliko več.
Glasbena mladina Murska Sobota, ki izvaja svoj obsežen program — kljub okrnjenim materialnim sredstvom — uspešno in vsem v veselje, je bila tudi organizator štiridnevne glasbene delavnice v soboškem Klubu mladih, vrste šolskih koncertov, samostojnega koncerta in sklepnega koncerta delavnice.
V delavnici je sodelovalo 10 mladih, večinoma učencev glas
nagogi. Praviš namreč, da »ko so po vojni podrli sinagogo, to najbrž ni bila antisemitistična težnja, temveč le preveč dosledno uveljavljanje ortodoksnega komunizma, kar se v tako destruktivni obliki lahko pokaže samo v provinci«. HA, HA, HA, bi se nasmejal Stalin in ti zažugal,: »Mi komunisti smo ljudje posebnega kova, narejeni smo iz posebnega materiala.«
Novaka sem omenil še enkrat, in to ob izgradnji ulice Štefana Kovača. Pri tem sem zapisal, da le-ta »lepo nakazuje njegov prehod k socrealizmu, kjer pa si vseeno ni upal podreti panonske harmonije prostora«, ne pa, da »so Novakovi bloki socrealistični«. Uniformiranost in pravilnost teh blokov me toliko spominja na prehod k socrealizmu, kot tebe na »pozitivne izkušnje funk-cionalistične estetike«. Tvoja razlaga funkcionalstičnih cia-movskih načel in lecorbusierov-ske doktrine o človeku kot subjektu in nosilcu modernega urbanizma, »ki je nasledek racionalizma v arhitekturi in novega humanega pojmovanja človeka«, pa je zastarela, še preden sva se midva vpisala na univerzo (če tega na umetnostni zgodovini še niste vzeli, pa so nas predavatelji na sociologiji kulture dodobra poučili o tem). Humanizem, na katerega se ti sklicuješ, je zreduciran na socialno tehnologijo (74. tč. Atenske listine: »Principi modernega urbanizma so izšli iz prizadevanja številnih tehnikov:
bene šole, ki so si že prvi dan zadali nalogo, kako kombinirati skupinsko igro, improvizacijo s sliko. Štiri dni so si ostrili ušesa, delali zvoke in improvizirali na glasbenih inštrumentih. Skratka, utrjevali so veselje do igranja, pripravljenost do lastne kreativnosti zunaj uokvirjenosti teoretično pridobljenih znanj, ki jih ponujajo glasbene šole. Že drugi dan, ko so nekateri sodelujoči prinesli s seboj tudi lastne notne zapise, kompozicije, ki so jih z dodatnimi improvizacijami obogatili, je bil namen spodbujanja lastne kreativnosti dosežen.
Fotografija (Lado Jakša) 1984.
Na sklepnem koncertu so to tudi dokazali, saj so ob nenavadni zasedbi (dve flavti, dve kitari, dve violini, dva klavirja in dve tolkali) vse zaigrane skladbe, tudi priredba prekmurske narodne, zvenele simpatično in spodbujajoče. Vsi sodelujoči, Boštjan Bo-rovšak, Jernej in Matej Šavel, Maša Šiftar, Andreja in Edith Žižek, Polonca Kuhar, Maša Marič, Barbara Magdič in Mihaela Šalamun, so si zaželeli še več takšnih delavnic.
Vojči Celec
- VEDETI
tehnikov umetnosti gradnje, tehnikov zdravja in tehnikov družbene organizacije.«), ki zbira in pripravlja podatke za tehnokratsko planiranje. Ločitev stanovanja, dela in prostega časa je tako reduciranje mesta na »sistem funkcij«, s katerimi se lahko re-gulira-nadzira »organizacija življenja«.
Da se razumemo, nisem imel namena kvalitativno ovrednotiti Novakovega dela, temveč samo sociološko razložiti ideološko platformo urbanističnega razvoja mesta ter izzvati Zavod za ekonomiko in urbanizem, kot si storila tudi ti v drugem delu svojega prispevka.
Zelo pa podpiram tvoje delo, da se dokončno razstavi in predstavi Novakov ustvarjalni opus, ki je vsekakor eden zadnjih, na katerega smo Sobočanci lahko ponosni. Metka, samo počasi in z znanjem do vedenja, da se ti ne-bi ponovila napaka, ko madžarski spomenik z zastavo preimenuješ v spomenik prekmurskim piscem in bi slučajno predstavila Novaka kot Madžara.
Borut Brumen
POPRAVEK
V prejšnji številki Vestnika (44) je prišlo na Kulturnih obzorjih do pomote pri podpisu* pod dokumentarno razglednico, na kateri je značilen madžarski spomenik iz okupacijskega obdobja z zastavo. Za pomoto se bralcem opravičujemo!
PETEK, 25. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA — Ob 16.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec RADIJSKA URA — proslava 30-letnice Radia Murska Sobota. Slavnostna govornika bosta Ciril Zlobec in Ferenc Hajos, zapel bo Ljutomerski oktet, zaigrali bodo Genterovski citrarji in nastopila glasbena skupina Doroja. Sodobno pomursko ustvarjalnost bo predstavila lendavska skupina recitatork pod vodstvom La-joša Benceja, program, ki ga bomo tudi prenašali po soboškem radiu, pa bosta povezovala Marjan Maučec in Helena Feher.
Ob 18.00 bo v soboški galeriji literarni večer s Cirilom Zlobcem; vodil ga bo Ludvik-Sočič.
V dvorani kina Park bo ob 20.00 PANOPTIKUM. Plesni teater Ljubljana, ki predstavlja vodilno smer v sodobnem plesu na slovenskem (dobitnik treh Zlatih ptic, nagrade Grand Prix, priznanja Ples 88,) se predstavlja s svojo osmo predstavo. Njen avtor je Brane Završan, ki prihaja iz pariške šole za gib, igro in mimiko Jacquesa Lecoqa. »Avtorju in plesalcem je uspelo doseči, da ostaja predstava kljub resnobni temi zabavna in sproščena in ne nazadnje resnično fascinantna,« piše o Panoptikumu v junijski številki mladine, v Naših razgledih v maju 1988 pa: »Predstava plesnega teatra Ljubljana je ... tako rekoč polna ... Poslati bi jo bilo treba na gostovanja po Jugoslaviji in jo ponuditi v-kultur-no zamenjavo s tujino.« Predstavo izvajajo: Marko Mlačnik, Branko Potočan, Andreja Obreza, Sinja Ožbolt, Petra Pogačnik, Sabina Potočki in Tanja Zgonc.
LENDAVA — Ob 17.00 bo v galeriji Lendava otvoritev razstave 16. mednarodne likovne kolonije.
Ob 19.00 bo v dvorani Nafte dobrodelni koncert, ki ga organizira društvo za pomoč duševno prizadetim v lendavski občini. Nastopil bo Rajko Stupar, zaigrale pa Finese ter druge glasbene skupine.
SOBOTA, 26. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA - Ob 19.00 bo v domu kulture gostoval Plesni teater iz Ljubljane s predstavo PANOPTICUM.
PONEDELJEK, 28. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA - Ob 18.00 bodo v počastitev dneva republike nastopili oktet Gorenja Elrad, skupina harmonikarjev iz glasbene šole, mladinski pevski zbor osnovne šole Jože Kerenčič in pihalni orkester delavskega kulturnoumetniškega društva svoboda.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so Anne-Marie Del-mais — 366 ... in več zgodbic o NARAVI (Pomurska založba), IvarrGerlič — PRVI KORAKI V LOGO (Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije) in Al-mut Bree — ABC ŠIVANJA (Mladinska knjiga).
Peli bodo
Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota je nedavno uspešno končal z nekajdnevnimi intenzivnimi vajami. Z novim programom bo nastopil v soboto, 26. novembra, ob 18.00 pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja na Cankovi, koncert bo posvečen praznovanju dneva republike.
Decembra bodo peli soboški pevci bolnikom raki-čanske bolnišnice. Ta nastop bo imel human pomen in na takih koncertih namerava zbor pogosteje nastopati.	F. Š.
VESTNIK* 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 9
Radijski delavci slavimo. 29. novembra 1958 se je namreč prvič oglasila relejna radijska postaja Murska Sobota, in sicer v dveh jezikih: slovenskem in madžarskem. To slovensko posebnost ohranjamo še dandanes, ko smo v tridesetem letu — upamo da ustvarjalnega — dela. V tokratni številki Vestnika, ki ga pripravljamo z istimi močmi, naj bo v besedi in fotografiji nekaj več pričevanj iz deloma že porumenele preteklosti Radia Murska Sobota. Brez obveze, da bi vam predavali o najpomembnejših majnikih razvoja in vam dajali zgodovinske poduke. Zgolj zato, da jubilej (ki ga sicer doživljamo v želji, oddajati program, ki bo kar najbolj pisan na kožo poslušalcem) nekako zaznamujemo. Se vsaj za trenutek vsi skupaj predamo spominom, skupaj načrtujemo. Kajti le s skupnimi močmi, pri čemer smo radijci le zadnji člen v verigi ustvarjanja programa, bo Radio Murska Sobota lahko to, kar si vsi želimo: vsakodnevni koristni spremljevalec slehernega Pomurca.
DARINKA SKALAR-ZOREC
»Res, spomini na tedanje začetke napovedovanja so še vedno živi. Začelo se je zelo diletantsko, razmere so bile težke. Na proš
njo tovariša Šebjaniča sem se odzvala in tako postala prva napovedovalka Radia Murska Sobota. Takrat sem delovala v Kudu Štefan Kovač, kar je verjetno pretehtalo. Pozneje smo pripravljali oddaje Pokaži, kaj znaš tudi v vaseh. Tako je radio res služil večjemu številu namenov; ne samo obveščanju, ampak tudi popestritvi življenja občanov. Z nadaljnjim razvojem radia teh oddaj ni bilo več. Doživljajev je nedvomno dosti. Ko se v mislih vračaš, ne veš, kateri dogodek bi najbolj omenil. Skratka — bilo, je težko oz. bolj naporno, vendar prijetno; celo danes, ko se spomnimo teh dogodkov po dolgih letih. Enostavno povedano: na začetku teh oddaj je bilo lepo in nepozabno. Danes je že prevladal profesionalizem, prišli so mladi ljudje, sposobnejši od nas, in bi bila danes prenerodna za mikrofon. Raje sem dober, zvest poslušalec našega radia in se veselim uspehov; tako radijske hiše kot naših mladih naslednikov.
NONSTOP
Učenje novinarske teorije je mestoma račun brez krčmarja, saj je prepogosto ne moreš udejanjiti v vsakodnevnem javnomedijskem utripu. Ena osnovnih tez, kar zadeva radijsko novinarstvo, je na primer, da je to množično občilo v prednosti pred drugimi zaradi svoje hipne aktualnosti, možnosti javlja-
nja v trenutku dogajanja, kar pri poslušalstvu ustvarja fikcijo neposredne navzočnosti. To z drugimi besedami pomeni, da radio za poslušalca dežura dan in noč — ali kot so pred približno dvajsetimi leti vzhičeno in polni delovne vneme pisali na nove samopostrežnice: non stop. Non stop si stranke lahko vzamejo, kar želijo. Ideal in eden temeljnih profesionalnih pogojev radijskega oddajanja je torej 24 ur.
Realnost Radia Murska Sobota je daleč od idealov. Zato ni vzroka, da bi idealizirali danes, ko nam je čas navrgel spet eno okroglih obletnic delovanja — 30 let. Jubileji so dandanes pač zato, da se zgolj za hipec ustaviš in se prejkone površno spomniš minulega. Da bi doumel, kaj, kako in koliko je bilo ustvarjenega. In še bolj: da se dokoplješ do spoznanja, kaj vse te še čaka.
Veliko. Ker je v letu 1988 ob delavnikih le tri ure sporeda v slovenščini, nekoliko več pa ob nedeljah. Verjemite, da je v tesnih časovnih okviri — mizeme tehnične opremljenosti tokrat posebej ne omenjam — težko zadovoljiti kriterije sodobnega, servisnega radia in s tem vaše želje, potrebe. Kaj bi pisaril o raznoraznih omejitvah, ki nam ne dovoljujejo krepkejšega koraka naprej, ko pa se z njimi iz dneva v dan srečujete v svojih delovnih okoljih ali ob pregledu družinskega proračuna!
V naslednjem letu vendarle prilagamo drobcen kamenček k mozaiku, ki bo morda nekoč, sestavljen in celovit, pomenil Radio Murska Sobota v idealnih razmerah neprestanega oddajanja. Ta drobec se imenuje jutranji program, ki vam ga nudimo za pokušino in v presojo že januarja — vsak dan, razen sobote in nedelje. Pomislite: ali ne bo prijetno, če se boste prebujali in odpravljali na delovna mesta, na njive, v šole (pa tudi če boste ostali v topli postelji!) ob besedi in zvokih iz domačega radijskega studia ? Obljubljamo, da zjutraj ne bomo te-žačili — prebujanje naj pomeni primerno glasbo in vrsto kratkih, za začetek dneva primernih in potrebnih informacij. Ker je dotlej še nekaj časa, si vas drznemo povabiti k predlogom, pa tudi kritikam našega dosedanjega dela — tako negativnim kot pozitivnim. Naša vra-ta so venomer odprta, tudi telefon 21-232. Prva večja priložnost pa bo Že naša jubilejna oddaja v torek, ko boste program Radia Murska Sobota lahko poslušali celo popoldne.
i Se nekaj za vse nas pomembnega uči novinarska teorija: daje prihodnost razvoja informacijskih sistemov v lokalni, ciljni informaciji. Velja tudi za radio. V prvem trenutku nas v uredništvu to navdaja z veseljem in ponosom, obenem pa se poglablja zavedanje, da je naša temeljna zaveza učinkovit razvoj v zadovoljstvo razsodnikov, to pa ste poslušalci.
Niso časi, ko bi lahko obljubljali karkoli megalomanskega. Toliko pa bo že možno: vsi, ki ustvarjamo program Radia Murska Sobota, se bomo še naprej trudili. Non stop in za vas.
Bojan Peček, odgovorni urednik Radia Murska Sobota — slovenski program
DRAGO BELOGLAVEC
Med začetniki radijskega sporeda je bil tudi Drago Belogla-vec, ki je že veliko prej, kot je bila uradna otvoritev Radia Murska Sobota,
pomagal pri njegovem nastanku. Zdaj je že štiri leta v pokoju, toda zveze z nekdanjimi kolegi so še vedno trdne. »Spomnim se, da je bilo zelo težko, saj nismo imeli ničesar razen veliko dobre volje. Slišnost Radia Ljubljana je bila takrat izredno slaba, zato so bile zahteve Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota utemeljene, ko so terjali, da se tudi postavi radijska postaja. Pred 30 leti smo v gasilskem domu dobili svoje prostore za radijski oddajnik, hkrati pa smo uredili tudi studio in druge prostore. Iz nadstropja smo se selili v kletne prostore, kjer je bila slišnost nekoliko boljša. Stari radijski oddajnik je delal nemoteno samo zaradi izredno požrtvovalnega radijskega tehnika Toneta Grčarja. Ta je največkrat po ves dan delal, popravljal in vzdrževal zastarele aparature, da smo lahko sploh oddajali.
Radio Ljubljana nam je v začetku dal na razpolago le en studijski magnetofon, drugega pa smo si sposodili na Okrajnem ljudskem odboru Murska
Sobota. Prvo leto sem bil direktor, sekretar, novinar — skratka vse. Zelo hitro smo dobili številne zunanje sodelavce in začeli oddajati kar trikrat tedensko; in to kar dvojezično.
Ob 30-letnici delovanja Radia Murska Sobota moram omeniti pokojnega Franca Šebjaniča, takratnega podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora, ki je bil tudi prvi predsednik radijskega sveta. Brez njega namreč ne bi danes slavili tega jubileja.«
EDVARD PERHAVEC
prvi moški na- ' povedovalec:
»Radiu Murska > Sobota sem še vedno zvest, čeprav sem aktivno sodeloval le dve leti. Po študiju so me še
vedno tu in tam kdaj poklicali za rezervo. V začetku sem se vzporedno ukvarjal tudi s publicistiko. Prinašal sem najbolj sveže novice takratnega gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Včasih sem jih napisal tudi sam in jih prebral. To me je spodbudilo, da sem se poskusil tudi v reportaži in tako je nastala moja prva radijska reportaža. Trajala je okrog pol ure, v njej pa sem se lotil naložbene dejavnosti v Murski Soboti. V tistem času so ravno gradili težko konfekcijo tovarne Mura, paviljone pri zdravstvenem domu itd., kar me je posebej pritegnilo. Z dokaj težkim in okornim magnetofonom sem obiskal več gradbišč in delavcev. In to je bila hkrati prva reportaža na Radiu Murska Sobota.
Dogodivščin je bilo dosti, še posebno takrat, ko smo prešli z magnetofona v t. i. živo oddajo. Morda tega ne veste, toda na Radiu Murska Sobota
Slavnostna otvoritev relejne radijske postaje v Murski Soboti
V nedeljo dopoldne je bila v soboški kinodvorani slavnostna otvoritev relejne radijske postaje v Murski Soboti. Svečanosti so prisostvovali številni predstavniki političnih organizacij, ljudske oblasti, RTV Ljubljana, številna mladina in ostalo občinstvo. V imenu RTV Ljubljana je relejno radijsko postajo predal svojemu namenu direktor tov. France Perovšek, ki je v svojem govoru omenil napore RTV Ljubljana za razširitev radijske oddajne mreže v Sloveniji in naših krajih. V imenu OO SZDL ie govoril ljuski poslanec Franc Sebjanič, madžarskim poslušalcem pa je spregovoril ljudski poslanec Štefan Gybfi. V prvem delu oddaje so nastopili pevski zbor in orkester DPD Svoboda iz Murske Sobote ter pevski zbor iz Bogojine, v drugem delu oddaje, namenjenem poslušalcem iz vrst madžarske nacionalne manjšine pa pionirski pevski zbor iz Lendave.
Novico je na naslovnici 48. številke 4. decembra 1958 priobčil tedanji Pomurski Vestnik v okviru poročil ob dnevu republike pod skupnim naslovom Svečane proslave po vsej domovini. Morda ni odveč spomniti, predvsem zavoljo še vedno, milo povedano, neurejenega položaja pomurske radijske postaje v Murski Soboti v sistemu RTV Ljubljana, na izvorni pomen besede relejna radijska postaja. Po Verbinčevem Slovarju tujk pomeni, da gre za »pomožno radijsko postajo, ki sprejema oddaje matične postaje in jih vključuje v močnejši lokalni tok«. Tistim, ki smo nasledili tedanjo postavo programskih delavcev, se pač zdi ta relejnost še kar naprej relevantna.
smo tudi peli. Na prvi pogled morda čudno, toda res! V Murski Soboti je bila takrat odlična pevka Anica Ribičeva. Ob spremljavi ansambla Grlec so pripravili pesem o slovesu ob odhodu k vojakom. V duetu s tovarišico Ribičevo sem zapel tudi jaz. To pesmico so še dolgo vrteli na soboškem radiu. Škoda, da je ni več v radijskem arhivu. Po 30. letih bi jo bilo gotovo zanimivo slišati. Danes vem, da mikrofon okuži ali pa pritegne za vse življenje. To so gotovo nepozabni trenutki.«
JANI HANČ
Težko je v nekaj stavkih napisati, kaj je naredil Jani Hanč za razvoj radia, kakšno veliko prelomnico pomeni nova mešalna miza, ki jo je delal štiri leta in montiral v studio konec leta 1983.
Pa tudi če odmislimo vse to — njegova skrb za opremo, kakovost posnetkov in volja do dela, do izboljševanja vsega sta v trinajstih letih ogromno prispevali h kakovostni rasti Radia Murska Sobota.
Še sam v začetku ni vedel, v kako težko in dolgotrajno delo se je spustil, ko se je odločil, da bo naredil novo mešalno mizo. »Priznam, da sem sekiro pregloboko zasadil, vendar odnehati nisem mogel. V mislih sem imel napravo, s katero bi olajšal delo tehnikom, glede na to, da je bil v studiu vedno le en tehnik, ki je moral skakati od naprave do naprave. Kdor se spozna na tehniko, ve, koliko problemov se pojavlja pri uresničitvi zamisli. Izdelava mize zahteva ne le poznavanje elektronike, ampak tudi vseh drugih tehnologij — konstrukcije, mehanskega dela, vezij, meritev, barvanja, sitotiska. Kasneje smo naredili še razne izboljšave, uvedli vključevanje telefonskega pogovora, popolno avtomatizacijo pogona magnetofonov z mešalne mize, posodobitev zveze med napovedovalnico in studiem. Tudi montaža je zahtevala težko delo, kajti poslušalci tega niso smeli čutiti, »je pripovedoval Jani Hanč. Mešalna miza, ki jo je naredil po svoji zamisli in povsem sam, 'je edinstven primerek, unikat. Še danes imajo v drugih studiih dve mešalni mizi, s te pa lahko teče program in se hkrati montirajo posnetki.
DRAGICA JUTERŠNIK
»Bila sem član kulturniške skupine in veliko smo igrali. Zdi se mi, da sem imela primeren glas in sem tako prišla na radio, kjer
smo začeli s prvimi javnimi oddajami. Ker poročila niso bila popolnoma popravljena, smo vedno prebirali s strahom. Potem je prišla med nas napovedovalka Mlakarjeva iz Ljubljane, ki je imela z nami jezikovne in govorilne vaje. Spomnim se tudi, da smo pripravljali že tudi prvo javno oddajo Pokaži, kaj znaš v Murski Soboti. Potekala je v živo, in sicer iz kinodvorane Park. Tu je bilo veliko dela in živžava, zato smo z ogromnim nemirom pričakovali pevko Jelko Cvetežar, ki je ob tej priložnosti nastopila. Če se prav spomnim, je dobil takrat prvo nagrado Evald Flisar s Cankove za svoje literarno delo. No, jaz sem nato prenehala sodelovati na radiu, ker mi je to vzelo preveč časa, kajti s svojim osnovnim poklicem sem bila precej angažirana. Kljub nenehni nervozi pa je bilo delo napovedovalca zelo prijetno.«
FRANC
nekdanji tonski tehnik: »Nekje leta 1965 sem prišel na radijsko postajo. Predano sta delala tehnika Tone Grčar in pokojni Zdenko Radič.
Takrat sem se v studiu našel dva sprejemnika; eden je bil za sprejem ljubljanskega sporeda, drugi za kontrolo naše radijske postaje. V studiu so bili trije magnetofoni in en gramofon. Delo je bilo zelo težko, ker se je ves program snemal, maksimalna dolžina traku na studijskem magnetofonu je bila 18 minut, trakovi so bili stari, razrezani, med reprodukcijo so se pogosto razlepili in še delali smo v kletnih prostorih.
Ob ustanovitvi Zavoda smo se morali preseliti iz doma JLA v stare kavarniške prostore sedanjega hotela Diana in začelo se je urejevanje studijskih prostorov. Le-ta smo z muko preuredili. Spomnim se še, ko smo v nedeljo iz gasilskega doma vselili opremo po reprodukciji radijskega programa, v torek pa je že potekal program iz tega studia. Tako poslušalci niso niti zaslutili, kaj se je medtem dogajalo s tehniko. Potem smo kupili 2 magnetofona ampex. Ker je bilo ohišje zelo drago, smo ga naredili sami v takratni Ločilki. Tako je bila omogočena boljša slišnost, hkrati pa iskanje nove lokacije v Nemčav-cih. Do takrat smo obratovali na oddajniku z močjo 2 kW, z novogradnjo pa smo prešli na 10kW in ukv. Pozneje sem se zaposlil pri sedanjem tozdu Oddajniki in zveze RTV Ljubljana.«
GRAH
Usodno leto 1965
Od pomladi 1964 dalje se je slovenski spored vrstil ob torkih in petkih ter nedeljah. Z izločitvijo madžarskih oddaj, odkar so le-te dnevno v zgodnjem popoldanskem času, so oddaje v slovenščini zaokrožene v celoto, tako ob delavnikih kakor ob nedeljah.
Radijski svet je imel med letom štiri seje. Žal se je zaradi nerešenih finančnih problemov moral pretežno ukvarjati z osnovnimi vprašanji obstoja radijske postaje. Zadnja, decembrska seja sveta je obširneje načela vsebinsko usmerjenost in oblikovanje radijskega sporeda po predhodnih razgovorih s predstavniki političnega vodstva v Murski Soboti.
Radio Murska Sobota v letu 1964 ni dobil zagotovil glede financiranja. Delovanje radijske postaje je bilo, vsaj v material-no-finančnem pogledu, v celoti prepuščeno prizadevnosti in pogumu radijskega kolektiva oz. ČZP Pomurski tisk. Razumevanje za te probleme so kazali le v občini Murska Sobota, kjer je občinska skupščina koncem decembra tudi odvedla znesek 900.000 din kot subvencijo radijski postaji...
Dejstvo je, da si je Radio Murskd Sobota pridobil najširši krog poslušalcev, kar bi vsekakor zahtevalo zelo skrbno vsebinsko oblikovanje radijskega sporeda. To pa bo ob pogojih dela v samem uredništvu, podobnim lanskoletnim, zelo težko. V uredništvu radijske postaje dela samo en novinar, ob odgovornem uredniku v osebi vodje delovne enote. Tudi v tehničnem pogledu so vse naprave lokalne radijske postaje v Murski Soboti že iztrošene in v neprimernih prostorih, kar še posebej otežkoča delovanje radia Murska Sobota. Postavlja se vprašanje, če bo kolektiv radijske postaje v prihodnje še toliko pogumen, da bo pripravljal in izvajal radijske oddaje, ne da bi pri tem imel zagotovila za kritje stroškov, kajti ob najboljši organizaciji in delovanju gospodarsko-propagandne službe in ob razmeroma skromnih kadrovskih zasedbah, kolektiv sam ne zmore ustvariti toliko dohodkov, da bi se krili stroški oddaje v sedanjem obsegu.
MILAN PETAUER
Vsa ta tri desetletja obstoja Radia Murska Sobota mu je ostal zvest Milan Petauer, upokojeni načelnik sekretariata za notranje zadeve v Murski Soboti. »Moram reči, da sem na soboški radio vedno rad prihajal, če mi je le čas dopuščal. Predvsem zato, ker sem se z vsemi sodelavci zelo dobro razumel. Tako je tudi danes. Prihod med radijske kolege mi venomer pomeni nekakšno sprostitev.«
In potem je razkril tudi svojo dose danjo radijsko pot. »Kot dedek Mraz sem se leta 1958 srečal s pokojnim Bojanom Šinkom, tedanjim novinarjem Vestnika in Radia Murska Sobota, ki me je vprašal, če bi bil pripravljen sodelovati kot napovedovalec soboškega radia. Po pogovoru sem pristal in bil že naslednji dan povabljen na preskus glasu. Ugotovili so, da imam primeren glas za mikrofon in že naslednji dan sem moral v živo prebrati poročila. In to seveda z zvrhano mero treme. No, tudi naslednje
oddaje so potem minevale brez večjih spodrsljajev, vendar smo bili takrat vsi napovedovalci brez potrebnih izkušenj. Nihče nas ni poučil, kako naj pravzaprav beremo in se obnašamo pred mikrofonom.
Pozneje je upravnica Radia Murska Sobota Boža Škobemetova povabila takratno ljubljansko napovedovalko Ano Mlakarjevo, ki je bila pozneje mentor ljubljanskim napovedovalcem. In ta nas je pravzaprav naučila, kako naj beremo in se obnašamo pred mikrofonom. Napovedovalci smo dobivali poročila ponavadi nekaj minut pred oddajo. Seveda so bila ne. popravljena in smo skušali med branjem kaj popraviti, vendar je bilo to še slabše. V začetku smo imeli le en magnetofon v kovčku, snemali pa smo le želje poslušalcev in pozneje nedeljske oddaje. Tako so snemanja trajala zelo dolgo. Spomnim se, da smo — mislim, daje bilo leta I960 — za novo leto snemali celo do 4.00 zjutraj.«
ANICA KOLOSA
»Ne, ni mi žal,« je dejala radijska teta, »če bi se osebe, s katerimi sem delala dolga leta, spet vrnile, bi se vrnila na radio tudi jaz in se še bolj potrudila.«
Anica Kološa ali teta, kakor ji pravijo po domače vsi sodelavci, zdaj pa tudi že s sosedje z ulice, je povezana s soboškim radiom skoraj od začetka. Sredi leta 1959 se je prijavila na avdicijo in bila sprejeta. Skoraj trideset let so poslušalci lahko poslušali prijeten glas, pravilno izgovorjavo, lepo melodijo stavkov... Zasluge za to gredo njeni učiteljici slovenščine, ki jo je navdušila za lepo slovensko besedo, tako da je velikokrat recitirala, igrala in pela. Res pa je tudi, da je bil oče Dolenjec, mati pa Gorenjka. Da se je prijavila za radijsko delo, jo je nagovoril mož. Spominja se, da v začetku ni nikomur povedala, da je glas, ki ga poslušajo po radiu, njen. Samo mož je vedel, vsem drugim pa je zamolčala. Šele ko je slišala veliko pohvalnih besed, se je opogumila. Treme ni imela nikoli, tudi takrat ne, ko so jo na hitro poklicali in je morala
MED ZAČETNIKI SOBOŠKE RADIJSKE POSTAJE - Napovedovalca Anica Kološa in Milan Petauer sta že od ustanovitve Radia Murska Sobota zvesta številnim poslušalcem v Pomurju in zunaj njega. Zato se veselita vsakega uspeha svojih dolgoletnih sodelavcev, ki so jima stali ob strani.
čestitke prebrati kar v živo (prej so namreč vse snemali v Mariboru), vedno pa jo je zelo pretreslo, če je naredila ka ko napako. Poleg napovedovanja pa je dolga leta opravljala še druge administrativne posle. Tako je večkrat dopoldne sprejemala stranke, popoldne pa napovedovala. Večkrat kar v plašču, kajti napovedovalnica je bila po navadi najslabši in najmanj ogrevan prostor.
In kakšna je skrivnost njenega lepega branja ? »Pomembno je seveda dihanje, kajti v zaprtem prostoru pred mikrofonom se to sliši drugače kot zunaj na cesti,« pripoveduje. »Ko sem brala posamezno čestitko, sem si vedno zamišljala družino, ki praznuje in ji je bila čestitka namenjena. Zamišljala sem si, da sem tudi jaz med njimi in praznujem. Najraje sem prebirala čestitke, pa tudi lepe reportaže. Vsaka zvrst se mora prebrati drugače. Prav tako mora napovedovalec dobro poznati vsakega novinarja, da ve, kaj je hotel povedati s tem stavkom, s to besedo, da potem to na pravilen način prebere.«
TRI DESETLETJA POMURSKEGA RADIA
STRAN 10
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1980
TRI DESETLETJA POMURSKEGA RADIA
... in studio v Murski Soboti danes. Ura bo kmalu 16.00, začetek oddaje pa je tik pred zdajci. Še zadnje priprave tonskega tehnika Ferija Horvata in napovedovalca Marjana Maučeca.
JOŽE ŠABJAN
1963. leta je prišel na lokalno radijsko postajo plavolas mladenič. Nekoliko se je že seznanil z novinarstvom na tedniku Vest
nik, vendar pa je bil izziv — radijsko novinarstvo — preveč mikaven, da ga ne bi poskusil:
»Takrat je Radio Murska Sobota še vedno preživljal zgodnjo otroško dobo. Kronično je primanjkovalo novinarjev, tako da sva z urednikom skoraj ves radijski program pripravljala sama. Kljub temu je bil to program, ki je bil narejen po željah, in ne po možnostih. Po eni strani je bilo dobro, po drugi pa spet slabo, da smo hoteli po vsej sili posnemati »veliki radio«. Vsak dan smo vrteli vsebinsko različne in zanimive oddaje. Ker smo kopirali veliki radio, so se v programu znašle pionirske, mladinske, šolske, glasbene in druge ure ... skratka, vse mogoče. Spomnim se, da smo pripravili celo spominsko uro ob smrti velike francoske pevke Edith Pi-aff, kar je bilo seveda nepotrebno mučenje.«
Takratne delovne razmere se z današnjimi sploh ne dajo primerjati, trdi Jože Šabjan. Že odpisane naprave Radia Ljubljana so uredili do te mere, da so vsaj delovale. Po nekaj letih se jim je uresničila velika želja —- dobili so magnetofon. To je bila seveda stara velika škatla, ki je delovala le, če je bila priključena na električno omrežje. Zamišljate si lahko, kakšno je bilo terensko delo, če so morali s sabo vleči tudi po 40 metrov kabla! Avto so si lahko samo želeli.
»Ker je bil na Pomurskem tisku samo en službeni avtomobil in veliko šefov, je bilo dobiti ta avto za terensko delo enako kot danes zadeti na loteriji glavni dobitek,« se spominja Jože. Najpogostejše prevozno sredstvo so bili avtobus, vlak in motorno kolo.«
prijetnih in manj
KAREL SUKIČ danes pomočnik glavnega direktorja Tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti, je začel svojo novinarsko pot že leta 1959 pri soboškem radiu.
»Spomnim se
prijetnih dogodkov iz tistega * časa. Morda je pomembno omeniti to, da smo takrat skoraj vsak mesec menjali svojo lokacijo. V iskanju boljših pa se je Radio Murska Sobota mnogokrat znašel še v slabšem položaju. Obdobje, o katerem govorim, je tisto, ko smo imeli studio v gasilskem domu. To je tudi čas ko je življenjska raven v Pomurju naraščala, ko so si delovni ljudje kupovali radijske aparate, predvsem pa je bil takrat pravi bum razširjanje radijskih aparatov na vasi.
Če se spomnim nekega drugega trenutka, ki mi je dal tudi poduk za življenje, predvsem v političnem delovanju, potem bi rad opozoril, da so v letih 1960 in 1961 prišli na obisk v Pomurje predstavniki koroških Slovencev. Moja naloga je. bila, da od obeh predsednikov slovenskih organizacij v Avstriji — zdaj sta že pokojna — dobim izjavi o položaju koroških Slovencev in prizadevanjih obeh organizacij. Seveda sem prosil za izjavi in našli smo se v studiu v gasilskem domu. Dogovorili smo se, da bi obe izjavi trajali po minuto in kako sekundo več. Po končanem pogovoru pa smo ugotovili, da sta bili izjavi nekaj minut daljši od dogovorjenega; pa še različno dolgi sta bili. Zato smo izgubili dobri dvi uri, preden 'smo lahko skrajšali ti dve izjavi na neko normalno časovno mejo minute in pol. Takrat sem si dobro zapomnil ta dogodek, ki mi je bil tudi poduk za kasnejše politično delovanje. Predvsem za razumevanje te politike drugod, kjer je partnerstvo političnih strank in opozicije mnogokrat pomembnejše: kako dolgo kdo govori, ne pa, kaj govori!«
JOŽE BRATUŠ
So ljudje, ki pravzaprav niso nikoli prav prišli na radio, kljub temu pa so pustili za sabo močan pečat. Eden takih je bil tudi Jože
Bratuš, ki se je po malem ukvarjal z novinarstvom že v srednji šoli. Kot vsak mlad novinar je tudi on najprej pisal o mladinski problematiki. Rad se spominja tistega entuziazma, ko so se š sodelavci zelo dobro razumeli, tako da po končanih oddajah niso šli vsak v svojo stran, ampak so ostali še naprej skupaj, se pogovarjali, poslušali glasbo. Takole pripoveduje: »Zame to ni bila služba, to je bil enostavno sestavni del mojega življenja. Pri tem sem se dobro počutil, ustrezalo mi je tako, kot je bilo. Službena oprema je bila zelo slaba, prav tako osebna. Spominjam se, da sem si sam kupil neki italijanski magnetofonček, enostaven, slabe kakovosti. Ker ni bilo torbe, sem doma mami odnesel eno od ročnih torbic in v njej prenašal ta magnetofon. Z njim sem interv-juval tudi predsednika občine, dal najprej na mizo torbico, iz žepa potegnil mikrofon ... To so bile neverjetne improvizacije, toda vsi smo to delali z voljo.« Poleg vseh obveznih poročil s sestankov in drugega je najraje snemal pogovore s preprostimi ljudmi. Še sedaj je najraje snemal pogovore s preprostimi ljudmi. Še sedaj se spomni reportaže o filovskih lončarjih in žal mu je, da se ni ohranil kak posnetek. Kako je zgledalo to tovariško zagnano delo, bo najbolj plastično opisal kar Jože sam: »Imeli smo srečo ali smolo, da smo se znašli na radiu ravno, ko je bil potres v Skopju.
Ko smo slišali številne pozive na pomoč, smo v redakciji sprožili akcijo. Klicali po socialističnih zvezah, Rdeči križ, bolnice, organizirali odvzem
Radiu Murska Sobota mesto,
ki mu gre
Že dlje časa ugotavljamo, da razvoj pomurskih javnih medijev ni v skladu z že dogovorjenimi stališči in nekaterimi že sprejetimi mnenji. Uvideli smo, da je ponovno potrebno oživiti akcije za udejanjenje vseh dogovorov. Že oktobra smo sklicali vse odgovore — predstavnike Zavoda za časopisno
in radijsko dejavnost, pomurske politike, komisije za narodnosti, republiškega komiteja za informiranje in RTV Ljubljana.
Glede na širino, ki jo ima Radio Murska Sobota, ta pravzaprav ni le lokalna radijska postaja, to so priznali vsi dejavniki. Gre za štiri pomembne funkcije: informiranje pripadnikov madžarske narodnosti v maternem jeziku, informiranje Slovencev v Porabju in na novo prebujenih štajerskih Slovencev v Avstriji, obveščanje madžarske večinske javnosti onstran meje in navsezadnje za pretok informacij na stičišču meja treh dežel.
Nalog za ureditev razmer je veliko— slaba je na primer slišnost, saj obstajajo celo nekateri kraji v regiji (na Goričkem), kjer signala Radia Murska Sobota ni slišati. Prav tako je oddajanje v zastareli mono tehniki. Prednostni nalogi sta postavitev stolpa za obojestranske linkovske zveze in zamenjava ukv oddajnika. Po dogovorih z RTV Ljubljana bo to morda narejeno še letos, gotovo pa v začetku prihodnjega leta. Sicer pa bo z RTV potreben poseben sporazum o odnosih z našim radiem, s katerim naj bi bil omogočen enakopraven položaj z radiem Koper. To pomeni tudi spremembe pri financiranju, saj bi se lastnim virom, sredstvom iz proračuna in dotacijam ustanoviteljev, pridružila še sredstva iz RTV naročnine, za kar imamo podporo tudi v ustreznih republiških organih.
30 let je sicer kratka doba, toda za informiranje Madžarov in Slovencev ima Radio Murska Sobota kljub temu neprecenljiv pomen. Je bogastvo za regijo, saj pomeni najhitrejši pretok informacij o vseh pomembnih dogodkih, pa naj bodo gospodarski, politični, kulturni ali. kaj drugega. Prav tako imajo ljudje možnost, da prek radia hitreje rešujejo vsakdanje težave.
Ob jubileju veljajo čestitke vsem delavcem, ki ustvarjajo spored Radia Murska Sobota. Tu pa je tudi želja, naj vzdržijo v objektivno slabših razmerah za delo. Zato, da bi skupno izborili take razmere za delo in tak status Radia Murska Sobota, kot si ga zasluži.
Milan Nekrep, predsednik MS SZDL za
Pomurje
krvi in spominjam se, da smo celo vključili Aeroklub Murska Sobota; naš urednik sam je tiste dragocene stekleničke s krvjo odnesel na letalo in jih predal v Ljubljani.«
JUŠ MAKOVEC
dolgoletni direktor ter glavni in odgovorni urednik Zavoda ža časopisno in radijsko dejavnost: »Tista prva leta Ra
dio Murska Sobota ni imel urejenega pravnega statusa, kot je to pač pri zadevah, ki niso v prvem planu nacionalnega interesa, nekako razumljivo in nastajajo bolj iz volje in zagnanosti posameznikov. Ni bilo pač dovolj denarja, pa tudi celotna organizacija je bila zavoljo tega pomanjkljiva. Ampak je šlo; najprej brez reporterskih magnetofonov, kot jih poznajo novinarji danes. Takrat sem delal kot novinar pri Vestniku. To je bilo v kletnih prostorih današnjega gasilskega doma in nemalokrat je bilo treba hoditi po deskah ali »ča-plariti« po vodi, ki je ob vsakem močnejšem deževju preplavila studijske prostore. Velike so bile tudi težave v tehničnem pogledu.
Z ustanovitvijo Zavoda aprila 1967 se glede slišnosti radia ni nič bistveno spremenilo. Poslušalci so se upravičeno pritoževali, zato smo se začeli dogovarjati s predstavniki RTV Ljubljana, ki so »prevrtali« pol Goričkega in Markovskega, da hi našli novo lokacijo za radijski oddajnik. Skupaj z vsemi štirimi pomurskimi občinami smo se dogovorili za gradnjo oddaj niške stavbe, RTV pa je prispevala opremo in antenski stolp. Tako je bila 26. novembra 197.6 otvoritev novega oddajnika v Nemčavcih. Bili smo veseli, kajti slišnost se je neverjetno povečala. Radio Murska Sobota je tako čez noč začel s svojim glasom na srednjem valu pokrivati območje, na katerem živi nekaj milijonov ljudi, ukv pa je pokril nekaj več kot Pomurje.
Naj ob 30-letnici Radia Murska Sobota ponovim tisto, kar smo rekli že ob 20-letnici. Radio Murska Sobota si je na križiščih panonske kulturne tradicije, na stičiščih več narodov, prizadeval biti glasnik prijateljstva in sodelovanja. To je programsko načelo in nikoli ne bomo mogli reči, da smo ga presegli«
NE RIŠEMO GRADOV V OBLAKIH
V tridesetih letih so nam mnoge zamisli padle v vodo, zato naš jubilej dojemamo kot čas, ko moramo pred pomursko javnostjo, slovensko in madžarsko ter zamejstvom, javno izpovedati našo nemoč pri uresničevanju vsega tistega, kar s soboške radijske postaje poslušalci dnevno pričakujejo v svoje domove. Kljub desetletju in več prizadevanj smo ostali nekje pri dnu slovenske radiodifuzije, čeprav tudi drugi govorijo o naši drugačni vlogi. Naložena nam je skrb in odgovornost za informiranje pripadnikov madžarske narodnosti v SR Sloveniji v maternem jeziku, za informiranje Slovencev v Porabju na Madžarskem in v Radgonskem kotu v Avstriji, za ustvarjanje sožitja in razumevanja večine do manjšine, za pretok informacij v mejnem trikotu, ob vsem pa ne gre zanemariti tudi naše poslušanosti čez mejo. Smo pa še regionalna postaja za štiri pomurske občine.
In kako naj smo vse to dejansko, če zmoremo v tem trenutku oddajati le uro programa v madžarskem jeziku in samo tri ure programa v slovenskem jeziku dnevno. Zakaj ne več in bolje? Smo nesposobni ali leni? Naj ne bo razumljeno samovšečno — od sebe dajemo največ, kar lahko naredimo z našo sedanjo tehniko in denarjem. Še več. Lotevamo se novinarskih pristopov, zahtevnejših od možnosti, in hvalabogu nas entuziazem in improvizacija še nista pustila na cedilu.
Toda čas neusmiljeno hiti naprej in v njem nam je edini zaveznik profesionalizem — novinarski, programski, predvsem pa tehnični. Postaja je potrebna temeljite tehnične prenove, ki bo
Ob 20-letnici — za uvedbo dopoldanskih oddaj
»Bilka soboškega radia je pognala prav ob prazniku republike pred 20 leti. Njeno seme so zasejali prizadevni soboški radioamaterji, ki so se v spontanih oddajah oglašali iz takratnih radijskih sprejemnikov kot nekakšni »kričači« brez prave domovinske pravice. In ko jih je osrednja slovenska radijska hiša prepovedala, se je vodstvo soboškega okraja odločno zavzelo za ureditev legalne radijske postaje v Murski Soboti. Predsednik okraja Rudi Čačinovič in pod-predsenik Franc Šebjanič sta vztrajala tako dolgo, da je ideja postala resničnost.«
Tako moremo brati v praznični Vestnikovi številki 45. od 23. novembra, ko se radio Murska Sobota obsežno, v besedi in sliki, predstavi bralstvu oz. poslušalstvu. Poglejmo še nekaj zanimivejših iskric o soboškem radiu, posredovanih preko Vestnikove-ga medija. »Ko se je leto 1958 že nagibalo v drugo polovico zadnjega četrletja, je iz provizoričnega studia v kletnih prostorih soboškega gasilskega doma prav v okviru praznovanja dneva republike prišlo v eter prvo sporočilo s soboškega radia. Istočasno je osrednja slovenska radijska hiša v Murski Soboti uredila prvo relejno postajo, ki je vsaj malo izboljšala slišnost osrednjega slovenskega progrma, katerega v večernih urah sploh ni bilo mogoče slišati.
Kljub slabim pogojem pa je bilo delo zanimivo in prvim vsestransko prizadevnim radijskim delavcem jih je ob pritegnitvi novih delovnih moči počasi uspelo izboljševati. Po desetletnem preseljevanju in iskanju prostora pod soncem, so se leta 1968 pričele priprave na ureditev studia. Postopoma, ko se je le zbralo malo denarja, so nakupovali studijsko opremo, nato so prišli na vrsto še prostori in od leta 1972 se studijski magnetofoni vrtijo v sedanjih prostorih na Titovi 29, kjer je tudi uredništvo in uprava Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, v katerega se je radio povezal po združitvi s pomurskima glasiloma Vestnikom in Ne-pujsagom ..,«
osnova za programski razvoj v obeh jezikih.
Letošnje razprave o širitvi madžarskega programa so v ospredje postavile zahtevo o delitvi oddajnih frekvenc. Skupna ob nujnih širitvah obeh programov ene in druge utesnjuje. Ne toliko zaradi obsega samega, kot zaradi časovnih terminov, ker se v najbolj poslušanih urah interesi poslušalcev enega in drugega govornega področja razumljivo da prekrivajo. Upoštevaje dejstvo, da delujemo na dvojezičnem in na enojezičnem območju in da je Radio Murska Sobota edina radijska postaja za Madžare v Sloveniji, je v slovenski družbi kot ustavno odgovorni za ta vprašanja končno le pričakovati poleg besednega posluh in odziv tudi v dejanjih. Madžarski program mora kot nacionalni program dobiti svoj suvereni prostor pod soncem, in to z rešitvami, ki pri Slovencih v tem obmejnem prostoru ne bodo dajale občutka, da so zaradi tega kakorkoli utesnjeni oziroma obratno — da bi se Madžari čutili kakorkoli prikrajšane. Delitev frekvenc potemtakem ne bo ločevalna poteza, predvsem ne, ker so med poudarki vsebinskih zasnov obeh programov ustvarjanje medsebojnega sožitja in razumevanja z dnevno prisotno informacijo o našem skupnem življenju, problemih, uspehih, dilemah.
Ljudje nas vse pogosteje sprašujejo, zakaj kar naprej tarnamo, ko pa se RTV naročnina stalno draži in v republiki združujemo še dodatna sredstva za posodabljanje oddajniške mreže. Niti iz enega niti iz drugega vira
K članku Včeraj in danes je dodan tudi pogled naprej. Iz razmišljanja takratnega odgovornega urednika radia Murska Sobota Janka Stolnika navedimo le naslednje: »Slovenski program bomo v prihodnjem letu znatno razširili, zlasti govornega^ Ob ponedeljkih tudi v prihodnje sporeda ne bo, ker takrat rabimo čas za vzdrževanje tehničnih naprav, novost pa bodo med tednom dopoldanske informativne in glasbene oddaje ter oddaje iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti. Vanje bomo vtkali čimveč
Iz tretjega studia prek tretjega oddajnega stolpa...
se je zapihal naslov celostranskega prispevka ob četrtsto-letnici pomurskega radia v Vestniku, 24. novembra 1983. Ob tej priložnosti je tedanja odgovorna urednica Irma Benko takole preudarjala: »Programsko se vedno bolj odpiramo. Pritegujemo zunanje sodelavce, dopisnike, neposredno vključujemo naše poslušalce. Trudimo se, da bi v 20 urah tedenskega programa bili dovolj informativni, aktualni, ažurni, komentatorski in poglobljeni. Dihati skušamo s trenutkom časa. Naši programski poudarki so na bitki za stabilizacijo in samoupravljanje. Prisluhniti poskušamo besedi delavca, kmeta, intelektualca ... skratka slehernega, ki se v tem našem prostoru bori za napredek.« Tako pred petimi leti, danes pa:
Klic pomurski javnosti
Običajno tarnamo za druge, zdaj pa nas lastne razmere silijo, da iščemo pomoč in razumevanje tudi zase. Potrebujemo streho nad glavo. Naši prostori so neprimerni: studio je utesnjen, glasbeni arhiv prenatrpan, delovne sobe polne, telefonija je slaba in vrh vsega nas spremlja še usoda podnajemnika.
Ker sami ne vidimo rešitve in, kot kaže, je ne vidijo niti naši ustanovitelji, se obračamo k pomurski javnosti. Ni tako daleč, ko se bodo iztekli občinski referendumski programi. Čeprav se mesečno vedno težje odpovemo tistemu odstotku, je tako porazdeljeno breme pri vsakem še najmanj občuteno, imamo pa novo bolnišnico, šole, ceste, telefonijo... Torej, če se boste pripravljeni solidarnostno odrekati odstotku plače tudi po letu 1990, dajemo pobudo, da med prednostne naložbe v občinskih referendumskih programih v vseh štirih pomurskih občinah predlagate tudi pomursko radijsko in časopisno hišo.
Ne želimo in ne potrebujemo palače, radi bi le streho nad glavo, pod katero bi lahko dobro in ustvarjalno delali in od koder bi dnevno posredovali sodoben radijski program in tedensko kakovosten časopis. Hvala, ker ste naš klic sprejeli z razumevanjem!
v naš prostor ni še nič prikaplja-lo. Le za izvajanje sedanjega obsega madžarskega programa redno dobivamo sredstva iz republiškega proračuna, pomurske občine, z izjemo radgonske, zelo neredno pokrivajo dogovorjeno, vse drugo pa krpamo in mašimo sami, kar je pri slovenskem programu okrog 70 odstotkov za preživetje potrebnega denarja.
Nekaj malo upanja in optimizma po treh desetletjih zdaj vendarle je. RTV Ljubljana naj bi kmalu začela graditi stolp za zveze, zamenjali naj bi dotrajani ukv oddajnik, do 1. L 1991 ločili oddajne frekvence in v tem času postopoma posodabljali tudi studijsko opremo ter končno naj bi tudi mi prešli na oddajanje v stereo tehniki.
Vsemu bo razsodnik denar, tudi našim prostorom in programskemu razvoju, zato v teh časih sicer ni težko risati gradov v oblakih, skoraj nemogoče pa je videti realno vizijo. Naša je v postopni širitvi slovenskega programa na 7 ur, madžarskega pa na najmanj 5 ur dnevno do leta 1995. V tem času hočemo narediti več in bolje, saj nam bodo poslušalci sicer obrnili hrbet. Že smo zarisali vsebinski okvir za javno razpravo in v veliko oporo bi nam bilo čim več neposrednih predlogov poslušalcev. Takšno sodelovanje bo najlepša čestitka k jubileju.
Irma Benko, direktorica ZČRD in glavna urednica
neposrednosti in občasne prenose iz posameznih delovnih sredin, ki naj bi postali neke vrste soočanja med dogovorjenim in uresničenim. Dopoldanske oddaje med tednom bomo uvajali postopoma tako, da se bomo na začetku dopoldne oglašali največ trikrat, temeljite spremembe pa pripravljamo v nedeljskih oddajah. Sedanje so sicer dobro sprejete, vendar jih bomo posodobili in s skupnimi močmi poskrbeli za popestritev in večjo aktualnost, občasno pa tudi za krajše, neposredne prenose.«
TRI DESETLETJA POMURSKEGA RADIA
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 11
Za smučarijo je treba živeti
V prihodnjih treh, štirih letih bo v slovenski smučarski reprezentanci vsaj eden, če ne štirje pomurski predstavniki. In ker pri Elanu ne bodo našli ustreznega nadomestila za propagiranje njihovih smuči, potem ko se bo Stenmark dokončno poslovil od vijug v belem, bodo veliko denarja namenili vzgoji mladih smučarjev-talentov z domačih bregov, tudi pomurskih. Tekmovalna sekcija Smučarskega kluba v Gornji Radgoni bo po veljavi v občini in pokrajini pre-
SREČANJE S TURNIŠKIMI LJUDSKIMI PEVKAMI
»Snočkar sem bi! r oštariji...«
»Snočkar sem bil f oštariji. Je prišlo malo po noriji. Žena pride po mene. Se močno nad menov dere: ,Ge si bil trij dnij, jes pa nemam solij. Kuča se ti šče podrejti, peč se malo vkiip držij; či jo primem — vkiip zle-tij...«
skočila nogomet.
V takem stilu bi lahko nadaljevali vse do konca reportaže, vendar bi se nam bralci smejali in kazali na koledar: Prvi april bo šefe čez štiri mesece in teden dni! Zato šalo prihranimo in z dolžno resnostjo predstavimo tekmovalno sekcijo Smučarskega kluba Gornja Radgona. Pri nas snega še ni. to pa ne pomeni, da smučarji še ne trenirajo.
Telovadnica radgonskega Partizana je bila pet minut pred pol šesto zvečer tistega torka še zaklenjena, zato sem se brezuspešno obešal na kljuko: točno ob pol pa je vaditelj Roman odklenil in odplavilo me je v notranjost skupaj z magnetofonom in fotografsko torbo. Po enournem opazovanju »suhega« smučarskega treninga sem bil prepričan, da nikoli ne bom niti Križaj niti kdo za Križajem. Koliko garanja je potrebnega, predno sploh stopiš na smuči, in koliko še potem na smučeh! Radgonski nadobudneži pa so si ves čas utr-
jevali kite, krepili mišice in večali hitrost in natančnost gibanja. Res da je tekel pot. a dobre volje ni zmanjkalo. Tu in tam je kateri za hip poskušal goljufati, a vaditeljevo oko je hitro opazilo lenobo in spodbudna beseda je mlado mišičje ponovno pognala v tek. Že pri-suhem treningu se pokaže, kdo je za smučanje nadarjen bolj in kdo manj.
Na hitro sem anketiral 'tiste, ki so že tekmovali za klub.
Vlado, 12 let: »Rekreativno smučanje mi je premalo, zato hodim na tekmovanja. Rad bi dosegel kaj več.«
Samo, 10 let: «... rad smučam. Rad bi bil vaditelj smučanja. Ja, takšen as, kot je bil Stenmark pa ne morem postati, ker nimam možnosti.
Eva, 12 let: »... smučanje je v družini. Rada bi bila smučarski prvak.«
Dan, 11 let: ». .. Rad smučam. Vzornik mi je ata.«
Saša, 12 let: »Treniram in tekmujem, ker bi bila rada do-
ber smučarski vaditelj v našem klubu.«
Če bi še naprej spraševal, bi dobil podobne odgovore. Nekateri imajo ambicije in vedo, kaj hočejo, drugi pa so pač zraven.
Vaditelj Roman Domjan pravi, da v sekciji veliko pozornost namenjajo talentiranim pionirjem. Ta čas že lahko govorijo o štirih izrazitih talentih in to so potrdila tudi dosedanja tekmovanja. Pririnili so v republiški rang in udeležujejo se vseh tekmovanj, do katerih pridejo zaradi pomanjkanja denarja. Letos so tekmovalci slovenskih smučarskih klubov že bili po štirinajst dni na snegu, Radgončani »delajo« še na »suhem«. Klub je finančno šibek, zato iščejo pomoč pri delovnih organizacijah, kar polovico stroškov pa morajo pokriti starši tekmovalcev. Še sreča, da je entuziazem nalezljiv, kajti doslej je v tej smučarski tekmovalni sekciji zmagoval entuziazem, v prihodnje pa bodo tudi tekmovalci. Za letos se jim obeta nekoliko več družbene pomoči, tudi na delovne organizacije računajo, kajti škoda bi bilo dopustiti, da nadarjenost ne bi »pripeljala do cilja«.
Mene pa je že ves čas mučilo vprašanje, čemu alpski šport tu na robu nekdanjega panonskega morja, mar ni to malo nenavadno ?
»Nenavadno je za tistega, ki ne živi s smučarijo,« odgovarja Roman Domjan. »Mi smo najprej želeli izšolati mlade člane kluba za vaditelje, pa se je pokazalo, da so med njimi zelo talentirani.« Jože §abjan
Tako poje ljudska pesem, ki jo rade prepevajo ljudske pevke iz Turnišča: Marija Horvat. Marija Tuksar. Julija Boj n ec. Tončka Pozderec. Neža Cipi)! in Ana Bojnee. Najmlajša je stara manj kot 50 let (Pezderčeva). druge pa imajo po 60 in več let. Bojnečeva Ana je stara kar 73 let. ampak prepeva pa kot čriček.
»Vesela je tista družina, kjer hiša na samem stojij: okoli so trate zelene, to me najbole veselij.«
Turniške ljudske pevke živijo na podeželju. Ne stanujejo sicer na območjih. kjer bi hiše stale na samem, zaradi pozidave je tudi čedalje manj zelenih trat, pa vendar stika s preteklostjo niso prekinile, saj ohranjajo ljudske pesmi: pesmi, katerih avtorji so neznani, sklepamo pa lahko . da sojih pisali, kadar je »govorilo srce« (ljubezenske, domoljubne, žalostne) ali pa take, kjer se je vse to prepletalo.
»San ti pravo dostikrat, da san hodo k tebi v vas: ne oženi se ti. moja ljubica, le počakaj ti na mene. Nej si me štela čakati: zdaj si se oženila. Si oženjena, pa si močno žalostna.«
Medtem ko so nekoč vaški ljudski pesniki »skladali« priložnostne pesmi, na primer pesem o kakem pretresljivem dogodku, in jih peli sami, ali drugi pevci, zdaj ni več tako. Zgled: kadar se s pesmijo poslavljajo od umrlega, mu ne zapojejo pesmi, ki bi jo peli izključno ob tej priložnosti, ampak pesem, ki jo sicer zapojejo človeku, ki je umrl zaradi enake usode, na primer delovne nesreče.
»Oj, človik predragi; kak zajtra gor staneš, nejsi obvarovan: da večer greš spat, zna biti — za vdro več se ne geneš. Svečo boš moral v rokaj držati.«
Ja. usoda je res nepredvidljiva. Kar zadeva turniške pevke, sklepam, da se tako kmalu še ne bodo dale, čeprav v zadnjih letih nastopajo manjkrat. Prej so nastopale v več krajih po Sloveniji, v javni radijski oddaji Slovenska ljudska pesem, posnela pa sta jih še Radio Maribor ih Murska Sobota.
Za to, da se je izoblikoval svojevrsten sekstet ljudskih pevk, pa je »kriv« tur niški učitelj glasbe Jože Kocet: spodbujal jih je k organiziranju, nastopanju, nekaj malega tudi pomagal, pa je šlo. Precej lažje pa je šlo zato, ker so vse tudi pevke v cerkvenem pevskem zboru, kjer seveda ne prepevajo takih pesmi, s kakršnimi se predstavljajo na javnih nastopih. Eden teh so bili dnevi kulture v Črenšovcih, kjer so prepevale kot ptičice, nato pa požele dolg aplavz.
Čeprav ljudske pevke nimajo nikjer »črno na belem«, katera imed njih je »mati prednica«, pa so mi v Turnišču ha več mestih dejali, naj se oglasim pri sestrah Juliji in Ani Bojnečevima. To sem tudi storil. V topli kuhinji pa nisem našel samo njiju, ampak še njuno sestro Moniko. In da bo še bolj zanimivo: nobena se ni poročila, zato vse od svojih mladih let živijo v skupnem gospodinjstvu. Sklepam, da jim ne manjka ničesar oziroma da so s tem, kar imajo, srečne.
»Bilo nas je pet otrok: tri dekleta in dva dečka. Ona sta se poročila — eden r Turnišče, drugi v Lipo — me pa smo ostale samske. Imamo 2 hektarja zemlje, redimo po dva pujska, od katerih enega zakoljemo zase, drugega pa prodamo. Čez leto kupimo tudi nekaj svežega mesa. "V hlevu pa imamo kravo. da nam ni treba kupiti mleka,« mi je povedala 70-letna Julija. Ob tem sem se spomnil Magnetove pesmi Ne joči, Julija. Sogovornice Julije seveda nisem
sem mogel verjeti, da je ženska v tako visoki starosti (še) zaposlena.
»Ne čudite se. doktor Antonič je še starejši,« je dodala Monika.
Tako kol sestri, ima tudi, ona lepo ime. ki je bilo moderno, kot lahko sklepam po njeni starosti, že pred več kot šestimi desetletji.
»Vzrok, da moram še delati, čeprav sem v visoki starosti, je v tem: pozno sem se zaposlila, uradno sem bila
»Uradne« turniške ljudske pevke. Od leve proti desni so: Marija Horvat, Marija Tuksar, Julija Bojnee, Tončka Pozderac, Neža Cipot in Ana Bojnee.
vprašat, ali kdaj joka, čeprav je za to v življenju velikokrat priložnost. Šerp jo pa pobaral, kako se prebijajo tri ženske. ki so povrhu vsega še v visoki starosti.
»Dokler smo še kolikor toliko zdrave, gre. Pri obdelovanju njiv nam s stroji pomagata brata, me pa to povrnemo s fizičnim delom.«
Z odgovorom na vprašanje je nadaljevala sestra Ana:
»Stara sem 73 let. Držim se v glavnem šivalnega stroja. Sem vaška šivilja, ampak tega ne pišite »notri v novine«. Šivam preproste stvari: »rekli-ne« (bluze), »fortuje« (predpasnike), »janke« (krila), pač stvari iz tankega blaga. Sicer pa poglejte tja v kot: tam je nekaj metrskega blaga. Tako prispevam v hišno blagajno kak dinar.«
V sobo je vstopila 67detna Monika. Ni se potiskala v ospredje, ampak je obsedela na stolu pri vratih. Tudi ona je bila dobra sogovornica, saj iz nje ni-bilo treba vleči odgovorov, kot to moramo novinarji početi z marsikatero šolano glavo.
»Če boste kaj zapisali še o meni, recite, da sem naj starejša delavka v zdravstvenem domu v Lendavi!«
Zdrznil sem se, saj preprosto ni-
Foto: Š. S.
prijavljena, kot da bi delala le 4 ure. Bila sem namreč čistilka v zdravstveni ambulanti. Zdaj pa v Lendavi likam perilo. Ker še nimam 15 let delovne dobe. me nočejo upokojiti.«
»Mati. vij. vij . . .«
Tak je začetek ene ljudskih pesmi, ki jih imajo na sporedu turniške pevke. Bojnečeve ženske žal niso okusile materinstva, znajo pa doživeto zapeti tudi to mesem. Kot ste opazili: govorim o množini (treh), kajti rada prepeva tudi Monika. Tega ne trdim kar tako, am--pak na temelju doživetja na kraju samem: tri Bojnečeva dekleta so mi zapela odlomek iz prej omenjene pesmi.
Turniške ljudske pevke. Ne samo teh šest, ki so na sliki, in Monika, ki sem ji namenil nekaj vrstic, ampak še pri nekaj drugih hišah so »mamce« in »dedeki«. ki s pesmijo, recimo oh svojem visokem jubileju, pa takrat, kadar spijejo kozarec domačega, obudijo spomin na svojo mladost, morda tudi na čas, ko so bili v Klementovi gostilni, pa je zato prišla ponje žena, karajoč:
»Ge si trij dnjij, jes nemam solij. Kuča se ti šče podreti. ..«
Oh, mladost, nikoli se ne boš vrnila!
Štefan Sobočan
------------------------------- v
Od 15. 11. do 30. 12. 1988
Izredna priložnost za nakup iz proizvodnega programa TOZD Keramika
— pečnice vseh oblik in barv
)	ODVISNO OD NAKUPA
-	-	15-ODSTDTNI POPUST	NA	1
GOTOVINSKO PLAČILO	1
I	-	POSOJILO NA 3,6 IN 12	1
► MESECEV PO UGODNI i OBRESTNI MERI
b	-	BREZPLAČEN PREVOZ,	J
MONTAŽA	1
"	-	DOBER STROKOVNI NASVET	j
- PROSPEKTE IN INFORMACIJE DAJE	J
O JELOVICA
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921, CELJE, Bo-
PRODAJNA MESTA:	žičeva 3, tel. (063) 25 881, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, to’.
— samotni izdelki
10% popust
Za plačilo v gotovini priznamo še 10% popusta
Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda.
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 068/21-201, 24-298 telex: 35710 YU PIONIR
STRAN 12
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
MISEL NA PREHOJENO POT
Blue angel...
Za nami je deset členov verige mnogih usod, deset vezi toplih dlani otrok. To je naša ponosna misel na prehojeno pot z ptroki, ki so se nehote zasidrali v srcih vseh nas.
Letos se namreč spominjamo 10-obletnice obstoja razvojnega oddelka WO Murska Sobota v enoti Štefana Kovača, ki je kot prvi te vrste v Pomurju zaživel 4. decembra 1978 ob prizadevanju Skupnosti otroškega varstva, Službe za psihohigieno otrok in mladine, Zavoda SRS za šolstvo — OE Murska Sobota in seveda delavcev WO.
Že pred tem smo v WO z razumevanjem, požrtvovalnostjo in vso ljubeznijo sprejemali otroke, ki so odstopali v razvoju od drugih in tako nemalokdaj reševali stiske staršev, jih podpirali v upanju, kot bi ravnali vsi, če bi se znašli v takem položaju. Otrok, čeprav so prihajali iz različnih in oddaljenih krajev, kot so: Roga-šovci, Bratonci, -Moravci, Sebe-borci, Krog, Beltinci, Gančani in celo iz Kapce v Lendavski občini, staršem ni bilo težko vsak dan pripeljati v WO. V tem obdobju je bilo v oddelku najmanj 3 in največ 7 otrok. V letih 1979/80 in 1980/81 smo v dogovoru s starši glede na potrebe po varstvu imeli kombinirani oddelek z drugimi
otroki. Skupno je razvojni oddelek obiskovalo 21 otrok. Odhajali so v oddelke za usposabljanje in OŠ s prilagojenim programom, kamor je bilo razvrščenih po sedem otrok, v Zavod Dornava pet in Črno na Koroškem dva otroka.
Strokovna dela je vsa leta opravljal specialni pedagog. Pri delu z otroki je sodelovala tudi varuhinja.
Gotovo je bilo spodbudno sodelovanje s psihohigieno. Tedenski obiski logopeda in občasni psihologa so zaživeli v letu 1980/81. Pomoč se je nadaljevala, potem so zaradi kadrovskih težav na logopedske vaje starši sami vodili otroke v zdravstveni dom. V letu 1986/87 se je sodelovanje spet poglobilo, saj je logopedinja obiskovala otroke ponovno vsak drugi teden, zaživela pa je tudi strokovna skupina, ki je pomagala s strokovnimi nasveti.
Sploh pa ni zanemarljiv podatek, da WO že od ustanovitve razvojnega oddelka tesno sodeluje tudi z OŠ Prekmurske brigade v Murski Soboti — šolo s prilagojenim učnim programom. Ravnateljica šole, defektologinja Marija Gruškovnjakova, je bila vselej pripravljena ponuditi strokovno pomoč, tov. Žižkova, vodja oddelka za usposabljanje, pa je prevzela mentorstvo našim delav
kam. V okviru sodelovanja z OŠ Prekmurske brigade je treba omeniti tudi izmenjavo hospitacij-skih nastopov večkrat letno in udeleževanje našega spec, pedagoga na njihovih pedagoških konferencah.
Specialni pedagogi iz Pomurja se vključujejo v aktiv, kjer se strokovno poglabljajo in izmenjujejo izkušnje. Prav tako specialni pedagog sodeluje, na aktivu vzgojiteljic v VVO. Udeležuje se tudi vseh seminarjev, ki so v slovenskem merilu in ki jih pripravlja Društvo defektologov Pomurja.
Tesno je sodelovanje, še prav posebno v zadnjih letih, tudi s člani IO društva za pomoč duševno prizadetim, saj so bila organizirana predavanja za starše naših otrok. Starši, ki so včlanjeni v to društvo, dobivajo tudi glasilo Naš zbornik in se z vso družino udeležujejo seminarjev po vsej Sloveniji.
Denarni prispevek društva je WO uporabila za nakup igrač.
Uspešno je vsakodnevno vključevanje otrok razvojnega oddelka v igro otrok drugih oddelkov, ki si ob tem razvijajo primeren odnos do drugačnih otrok.
Doživljanje najrazličnejših vedrih trenutkov, ponudenih vsem otrokom enako, je v življenju WE Štefana Kovača v Murski Soboti naš vsakdan.
Marjeta Rotdajč
HWWOQOOOOOCXXXMMaMA/VWWWOOOCXXXXXXXXXMKM&a^
Oljni gorilnik 01 K, 11—40 KW
Plinski gorilnik Pl, 11—40 KW
OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI LIBELA
Bliža se poldan. Oan je turoben in čedalje bolj me preveva nečimemost. Z mislimi • sem že doma, kjer me čaka žena z bolno hčerke. Zdravnik ji je predpisal zdravila in ležanje v toplem prostoru. Doma imamo sicer urejeno centralno ogrevanje prostorov, vendar je žena toliko zaposlena z hišnimi opravili, da ne utegne pripraviti in zakuriti v peči. S hčerko se grejeta ob električni pečici.
Moja nečimernost pa se povečuje ob misli, da bom moral še pred prihodom domov nakupiti potrebne stvari, doma pa očistiti peč, pripraviti drva in še precej časa bo minilo, da bodo prostori primerno ogreti, in dan bo šel v nič.
V misli mi seže pogovor sodelavcev, ki razpravljajo o prednostih centralnega ogrevanja s pomočjo olja ali plina. Posebno me pritegne Marko, ki pravi, da je pred kratkim prešel na takšno ogrevanje in da je v opremo vdelal Libelin oljni gorilnik. Z njim je zelo zadovoljen, saj mu ni potrebno storiti drugega kot pritisniti na gumb, S prostori pa so čez par minut .  topli. Zadovoljen pa je tudi s strokovnjaki Libele, ki so mu H hitro poslali in vdelali goril-Inik.
V tem hipu sem spoznal rešitev. Še je časi Poklical sem Libelo in skupina prijaznih ljudi mi je priskočila na pomoč.
OBVESTILO
Zaradi nujne obnove poslovnih prostorov v banki ne bomo poslovali
1., 2. in 3. decembra 1988.
Od 5. do 19. decembra pa bomo opravljali vse bančne posle v naših prostorih za kreditiranje od 9. ure do 16. ure.
Od 19. decembra 1988 bomo predvidoma zopet poslovali v prostorih v ulici Staneta Rozmana 5 v normalnem času.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
Delavci Jugobanke, ekspoziture Murska Sobota
S LIBELA
INDUSTRIJA TEHTNIC IN OPEKARNIŠKA 2
FINOMEHANIKE, p. p. Tel. 063/32624, Telex: 63000 CELJE,	33530, Telefax: 063/33830
Miran, Slavica, Rajko... in še drugi so ljudje, ki se vam bodo oglasili, če boste poklicali telefonsko številko 063/32624. Pa tudi trgovske organizacije s tehničnim blagom v vaši bližini vam bodo pomagale rešiti problem, saj je DO Libela v tesni povezavi z njimi.
In zaupajte jim, saj vam bodo ponudili rešitev z vrhunsko kakovostjo in najnižjimi ce-
nami.
. . za toploto vašega doma^
prodajalna v blagovni hiši Soping
v Murski Soboti na Titovi cesti 21
VAM PRIPOROČA NAKUP MODNIH ŽENSKIH ZIMSKIH ŠKORNJEV. IZDELANI SO IZ NARAVNEGA USNJA IN SO TOPLO PODLOŽENI, ODLIKUJEJO SE Z MODNO OBLIKO IN ZAGOTAVLJAJO VAREN IN UDOBEN KORAK.
ČEVLJI ZA ALPSKO SMUČANJE, KI JIH IZDELUJE ALPINA, SODIJO V SVETOVNI VRH TOVRSTNIH IZDELKOV. Z NJIMI TEKMUJEJO NAŠI VRHUNSKI SMUČARJI V SVETOVNEM POKALU.
Alpinina prodajalna v Murski Soboti ima v zalogi čevlje za smučanje in za druge zimske športe.
Alpina pa ne misli le na zimo. Tudi za slovesne priložnosti ponuja elegantne ženske in moške čevlje.
KO KUPUJE 6Poil»šiiT£ nl nampm1
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 13
Komisija za delovna razmerja ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB Tozd Elektromaterial LENDAVA
objavlja prosta dela in naloge
1. KONSTRUKTERJA DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV I (1 izvaja lec)
POGOJI:
— visoka izobrazba strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju naprav in priprav
-- poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Možnost sklenitve delovnega razmerja tudi s pripravnikom.
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB
Tozd Elektromaterial
Kolodvorska 8
69220 LENDAVA
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
2. KONSTRUKTERJA DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV III - pri
pravnik (1 izvajalec)
POGOJ:
— srednja izobrazba strojne smeri
Delovno razmerje sklenemo za določen čas.
Kandidat) naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
gorenjem©'
Z4F0D ZA EKONOMIKO
IN URBANIZEM MURSKA SOBOTA
STANETA ROZMANA 5	TEL: 069/25-380
Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
1.	Vodje oddelka za investitorski in svetovalni inženiring
2.	Vodenja in opravljanja računovodstva in financ, plana in analiz — računovodja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1: — da imajo visoko strokovno izobrazbo, smer gradbeništvo, arhitektura ali ekonomija. 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu ali pri pripravi in izvajanju investicij in opravljen strokovni izpit pod 2: a) da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v financah in računovodstvu oziroma b) da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v financah in računovodstvu
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Objavljena dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijave z vsemi dokazili je potrebno poslati oz. vročiti v navedenem roku na naslov: Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5. z oznako: Komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri.
Industrija in montaža, p. o. Lendava 69220 Lendava, /ndustrijska 4b Telefon (069) 75-715, 75-000
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
I. VODJE GRADBIŠČA II — 2 izvajalca
Pogoji: — srednješolska izobrazba strojne smeri
— nad 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju gradbišč
— aktivno znanje nemškega jezika
— krajši tečaj o varnem delu na gradbišču
2. REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU - 1 izvajalec
Pogoji: — višješolska izobrazba — smer varnostni inženir
— nad 3 leta delovnih izkušenj iz varstva pri delu
— opravljen strokovni izpit
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje IMO Lendava, Služba skupnih zadev. Industrijska c. 4/b, 69220 Lendava.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Splošna bolnišnica Murska Sobota obvešča, da se je spremenil čas obiskov bolnikov, ki je od 1. decembra 1988 naslednji:
— na vseh oddelkih, razen na otroškem, so obiski dovoljeni ob torkih, četrtkih in sobotah od 14.30 do 15.30 ter ob nedeljah in praznikih od 13.00 do 15.00.
— na otroškem oddelku so obiski vsak dan ob delavnikih od 12.00 do 15.30. Ob nedeljah in praznikih obiski niso dovoljeni.
Za razumevanje se zahvaljujemo!

AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota
Delavski svet ABC POMURKA — Mesna industrija, p. o. M. Sobota, Bijedičeva 11, na osnovi 91. člena Statuta razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Direktorja kadrovsko-splošnega sektorja
2.	Vodje službe kakovosti proizvodnje
3.	Vodje službe transportne dejavnosti
4.	Vodje službe vzdrževanja in energetike
5.	Vodje službe skladiščenja in odpreme
6.	Vodje službe finančnega knjigovodstva
7.	Vodje službe odpadkov
8.	Vodje priprave vzdrževanja
9.	Vodje kooperacijske proizvodnje
10.	Vodje nabavne službe
11.	Vodje kuhinje in družbene prehrane
12.	Vodje čiščenja in sanitarije
13.	Vodje PE Velika Gorica
14.	Vodje PE Sarajevo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1. — VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
pod 2. — VII. stopnja biotehniške, veterinarske ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj
pod 3. VI. stopnja prometne ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 4. —VII. ali VI. stopnja izobrazbe tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj	'
pod 5. — VI. stopnja izobrazbe organizacijske ali ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 6. — VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 7. — V. stopnja izobrazbe živilskotehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 8. — VI. stopnja izobrazbe strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 9. — VI. stopnja izobrazbe agronomske smeri
— 2' leti delovnih izkušenj
pod 10,— VI. stopnja ekonomske, agronomske ali živilskotehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 11. — IV. stopnja gostinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod12. — IV. stopnja izobrazbe živilskotehnološke ali druge ustrezne • smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod13. — VI. stopnja izobrazbe ekonomske, živilskotehnološke ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 14. — VI. stopnja izobrazbe ekonomske, živilskotehnološke ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ABC POMURKA - Mesna industrija, p. o„ 69000 MURSKA SOBOTA, Bijedičeva 11.
Prijavam priložite kratek življenjepis, opis dosedanjih del ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta delovne organizacije.	.
DOM LUKAVCI p. ,o„ Lukavci 9
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	grelni kotel TAM STADLER
2.	oljni gorilnik — weishant,
3.	oljni gorilnik — wisman,
4.	gostinski štedilnik 160 (nerjaveč) na trda goriva, grelna površina 4 m'
in razno drugo rabljeno opremo — odpadni material.
Dražba bo v četrtek, 1. 12. 1988, ob 11. uri v domu Lukavci, Lu-
kavci 9, p. Križevci pri Ljutomeru.
Na izdraženo ceno se plača prometni davek po predpisih.
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje 16. XII. 1988 v Dolencih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo gospodarskega poslopja v Dolencih s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 33;1 m’ za izklicno ceno 7,375.625,— din (sedemmilijonovtristopetinsedemdeset-tisočšeststopetindvajset din) za vse nepremičnine.
Splošni pogoji: dražbe so:
1.	Varščina znaša. 73.760,— din in jo je treba plačati na žiro račun občine Murska Sobota, št. 51900-697-45015, do začetka dražbe.
2.	Izdraženo ceno za zgradbo z zemljiščem je potrebno plačati v 15 dneh od dražbe oz. od sklenitve pogobe.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba 15/11.
Slovenijales, Ll Platana, Lendavska 29, Murska Sobota, objavlja po sklepu začasnega kolegijskega organa
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjega osnovnega sredstva
— TAM 2001, letnik 1970, neregistriran, nevozen, izklicna cena 2.600.000 din
Javna dražba bo v soboto, dne 26. 11. 1988, ob 9. uri.
Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 % izklicne cene.
Kupljeno osnovno sredstvo mora kupec plačati takoj in odpeljati.
Prometni davek ni vračunan v ceno.
Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ogledano—kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
opetannosptui opekonna|ptui
OD TEMELJEV DO STREHE
uitUt
Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol.

TOZD VELEPRODAJA MURSKA SOBOTA. ARH. NOVAKA 2
ABC POMURKA
Veletrgovina POTROŠNIK n. sol. o.
TOZD VELEPRODAJA n. sol. o.*
Murska Sobota, Arh, Novaka 2
VABI
k sodelovanju diplomiranega inženirja agronomije za opravljanje del in nalog
STROKOVNI DELAVEC NA PODROČJU SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN v PE Agrooprema
Od kandidata zahtevamo:
— visoko izobrazbo agronomske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polpim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh na naslov:
Veletrgovina POTROŠNIK, tozd VELEPRODAJA, Murska Sobo-
ta. Arh. Novaka 2.
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR, tozd Skladiščna oprema, n.  sol. o., Lendava, Kolodvorska 43
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija tozda
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi (mandat 4 leta)
VODENJE TEHNOLOŠKO RAZVOJNEGA SEKTORJA TOZDA
Poleg splošnih mora kandidat izpolniti še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola strojne smeri, — 3 ali 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — strokovni izpit in pasivno znanje tujega jezika.
Delovno razmerje za navedena dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na zgoraj navedeni naslov.
IfEOKTQBEmiOlH
Obrtna zadruga 14. oktober, p. o., Gornja Radgona Obrat gradbeništva
objavlja
javno dražbo
za prodajo osnovnih in materialnih sredstev, ki bo 26. 11. 1988 ob 10. uri v prostorih obrata v Gornji Radgoni, Trate 7 (pri Komunali).
A) OS v uporabi		Isklicna cena 450.000,-
1. betonski mešalec SIGMAT	2 kosa	
2. betonski mešalec nav. M 300	2 kosa	400.000,—
3. betonski mešalec enofazni M 250	. 2 kosa	400.000,—
4. betonski mešalec SIGMAT	1 koš	400.000,-
5. motorna žaga	1 kos	100.000,-
6. buldožer TG 110	1 kos	35.000.000,—
B) OS zunaj uporabe 1. betonski mešalec — Črnomelj	1 kos	,	200.000,—
C) OS za transport 1. kamion prekucnik TAM-500	1 kom	2.500.000,—
2. kamion prekucnik TAM 170 T-14	1 kom	6.500.000,-
3. zastava kombi Z-435 (karamb.)	1 kom	1.200.000,—
D) Drobni inventar v uporabi 1. oljna peč	2 kom	150.000,—
2. oljna peč EMO 5	1 kom	150.000,—
3. oljna peč	1 kom	150.000,—
4. oljna peč	1 kom	150.000,—
5. oljna peč	1 kom	80.000,—
6. oljna peč	1 kom	50.000,-
Ogled materialnih sredstev je v petek, 25. 11. 1988, med 8. in 12. uro. Interesenti morajo pred dražbo med 9. in 10. uro položiti 10 % varščino. Prodaja po sistemu videno-kupljeno.
V ceno ni vključen prometni davek in se obračuna od izdražene vrednosti v višini 30,9 %.
opekannažptui opekannašptui opekannaSptui
ZELO UGODEN NAKUP MATERIALOV IN IZDELKOV ZA GRADNJO VAŠEGA DOMA!
Vsak delavnik od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Po vaši želji organiziramo tudi prevoz.
62250 PTUJ, Žabjak 1 telefon: 062/775-111 Prod, skladišče G. Radgona telefon: 069/ 74-396
STRAN 14
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
šport
KAJAKAŠTVO
Primanjkuje jim strokovnjakov
SNL
HOKEJ NA TRAVI
Pomurju delujeta dve kajakaški organizaciji, to je Brodarsko društvo Mura iz Kroga z dolgoletno tradicijo in Kajak kanu klub Bistrica, ki deluje šele nekaj let. Za obe društvi je značilno, da imata v svojih vrstah prizadevne in zelo delavne telesnokulturne delavce, ki kljub težkim razmeram za delo, zlasti jim primanjkuje sredstev in strokovnih delavcev, dosegajo zavidljive rezultate. V obeh društvih načrtno vzgajajo mladi naraščaj, odkrivajo talente, ki jih v naši pokrajini ne manjka. Pomurski kajakaši in kanuisti v nižjih kategorijah dosegajo odlične rezultate in sodijo med najboljše v republiki in državi, žal pa se zatika pri višjih kategorijah, za kar pa je poglavitni vzrok pomanjkanje strokovnih delavcev trenerjev. Zato tudi nekateri boljši tekmovalci razmišljajo o odhodih v druge klube, kjer so razmere za delo boljše in imajo na razpolago tildi strokovne kadre.
Kljub vsem težavam pa so v obeh pomurskih kajakaških or-ganzacijah z letošnjimi rezultati zadovoljni. Pri BD Mura iz Kroga, kjer prihaja do zamenjave generacije, je v članski konkurenci največ dosegel Štefan Varga, saj sodi med štiri do pet najboljših v državi. Slabši je bil tokrat lanski državni mladinski prvak Simon Kuzmič, ki je pristal na desetem mestu v državi. Zaradi nameravanega odhoda v JLA je premalo treniral, kar je poglavitni vzrok za zadnjo slabo uvrstitev. V mladinski konkurenci je največ dosegel Roman Kovačič, ki je na državnem prvenstvu zasedel četrto mesto in mu je za las ušlo mesto v državni mladinski reprezentanci, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v Španiji. Daleč najboljši tekmovalec pa je pri mlajših mladincih. Simon Kovačih je pri starejših mladincih zasedel šesto mesto. Pri mladincih pa sta najbolj presenetila Dušan Kuzmič in
Dušan Gujtman, ki sta na državnem prvenstvu v kategoriji C 2 zasedla drugo mesto. Manj uspeha pa so kroški tekmovalci dosegli pri pionirjih. Nasprotno pa dosegajo razveseljive rezultate v pionirskih konkurencah pri Kajak kanu klubu Bistrica. Tako je na republiškem pionirskem prvenstvu v spustu zmagala Tina Jakšič, Maja Žižek je bila druga, Anita Gjerek pa tretja. V slalomu pa je na republiškem prvenstvu zmagala Anita Gjerek. Pionirji Egon Krampač, Denis Čizmašija in Benjamin Jerebic pa so se na republiškem prvenstvu za pionirje v spustu uvrstili od 5. do 12. mesta. Pri mladincih je največ dosegel Alojz Ozbetič, ki je bil na državnem prvenstvu v spustu trinajsti, na kajakaškem maratonu Brežice—Zagreb pa tretji. Na slednjem sta se izkazala tudi Denis Čizmašija, ki je bil med pionirji prvi, in Anita Gjerek, ki je pri pionirkah zasedla tretje mesto.
MURA SESTA
V zadnjem jesenskem kolu slovenske nogometne lige je Ljubljana premagala soboško Muro s 3:1 in postala prvak. Edini gol za Muro je dosegel A. Baranja. Sobočani, ki so povedli, so bili v prvem polčasu povsem enakovreden tekmec domačinom, vendar so v nadaljevanju popustili. Mura pa je tudi zastreljala enajstmetrovko.
JESENSKI DEL
Ljubljana Stol Virtus Elkroj Pohorje Rudar MURA Izola Hmezad Svoboda Vozila Medvode Kladivar Domžale Kovinar
13 7 4 2 30:13 18
13 5 6 2 16:13 16
13 6 4 3 14:13 16
13 4 7 2 15:10 15
13 5 5 3 17:18 15
13 6 2 5 23:19 14
13 4 6 3 14:12 14
13 3 7 3 14:14 13
13 3 6 4 19:12 12
13 5 2 6 18:19 12
13 3 6 4 13:21 12
13 1 7 5 10:15 9
13 2 5 6 10:21 9
13 1 5 7 11:24 7
POL - ženske
KEGLJANJE
Lendavčani na Madžarskem
Kegljalci in kegljavke Nafte iz Lendave so gostovali v Zalaegers-zegu na Madžarskem in se v prijateljskem srečanju pomerili z ekipama ZTE. Srečanje moških ekip se je končalo z zmago Lendavčanov z 2455:2378 podrtimi keglji. Za Nafto so tekmovali: Folšo (417), Žalik (413), Zupanec (410), Peric (406), Kopinja (405) in Kerman (404 podrte keglje). Dvoboj ženskih ekip pa so dobile domačinke z 2311:1915 podrtimi keglji. Za ekipo Nafte, ki je v ustanavljanju, so nastopile: Utruša (324), Ščap (353), Kopinja (312), Stanič (300), Geld (301) ir Žalik (325 podrtih kegljev).
V drugem kolu tekmovanja prve medžimurske kegljaške lige je Borac iz Nedelišča premagal Nafto s 4842:4831 podrtimi keglji. Za Nafto so tekmovali: Žalik (853), Folšo (818), Kerman (809), Radako-vič (806), Zupanec (787) in Levačič (758 podrtih kegljev).
M. Žalik
STRELSTVO
Gančani in ABC Pomurka Ml
V A in B pionirski občinski strelski ligi Murska Sobota je bilo na sporedu peto kolo. V A občinski ligi vodijo Gančani pred ABC Pomurko, Mesno industrijo Murska Sobota s po 10 točkami. Sledijo: Grafičar, 8, Tromejnik in Boris Kidrič, po 6, Gederovci in Lovec, po 4, Sebeborci, Bakovci, Graničar, Štefan Kovač in Krka, po 2 točki. V B občinski ligi pa vodi drugi ekipa Noršinec s 85 točkami pred drugo ekipo Tišine, 82, in drugo ekipo Sebeborec, 70 točk. Pri posameznikih je na prvem mestu Rebrica (Gančani) s 1819 krogi pred Giderjem, 1803, in Flegarjem (oba Tišina), 1799 krogov.
V občinski pionirski strelski ligi vodi ABC Pomurka, Mesna industrija s 53 točkami pred Krko Šalovci, 47, in Noršinci, 44 točk. Med posamezniki pa je na prvem mestu Škedelj z 854 krogi pred Makari-jem (oba ABC), 841, in Žiškom (Krka), 831 krogov.
Pertoci prvi, Bukovec četrti
SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi je pripravilo 12. tradicionalni Vukov memorial v streljanju z zračnim orožjem. Sodelovalo je več kot sto strelcev iz CSSR, Avstrije in Jugoslavije. Velik uspeh je dosegel Pertoci s Tišine, ki je zmagal v nacionalnem programu s 375 krogi, Bukovec iz Noršinec pa je š 371 krogi zasedel‘četrto mesto. Ekipno so Noršinci z 825 krogi zasedli osmo mesto.
ŠAH I	I
Lendava premagala
Impol
V četrtem kolu tekmovanja v drugi republiški šahovski ligi vzhod je Lendava premagala Impol s 3,5:2,5 točke. Zmage za Lendavo so dosegli: Božič, Gerenčer in Vuk, remizirala pa je Maričeva. Polskava pa je premagala Radgono s 3,5:2,5 točke. Točki za Radgono sta dobila Štelcer in Dimčeva, remiziral pa Rozman. V zaostalem srečanju tretjega kola je Partizan Hoče premagal Lendavo s 3,5:2,5 točke. Edino zmago za Lendavo je dosegel Žilavec, remizirali pa so Božič, Gerenčer in Maričeva.
Na desetem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo 14 igralcev. Zmagal je Gaber s 13 točkami pred Hajošem, 10, Gerenčerjem, 9,5, Ligatijem, 9, in Brozovičem, 8,5 točke. j. Gerenčer Žilavec pred
Talianom
Na šahovskem turnirju za posameznike, ki ga je organiziral NK Mlajtinci, je sodelovalo 21 šahisto.v. Zmagal je Žilavec (Tišina) pred Talianom (Mlajtinci), po 6, Ostercem (Tišina) in Vučkom (Ižakovci), po 5, Bertalani-čem (Tišina) in Šerugo (MS), po 4,5 točke. Simbolično nagrado 30.000 dinarjev je prejel Žilavec. Čeprav je bil prvi tovrstni turnir v utesnjenih prostorih, je bil vzorno izveden — in ne zadnjič.
REZULTATI - 2. KOLO
MladostRadgona 2:0
Bakovci:Cven 0:2
Puconci:Bakovci 2:1
Mladost:Puconci 2:0
Bakovci:Cven 0:2
Radqona:Puconci 2:1
Cven	4	4	0	8:2	8
Mladost	4	2	2	6:4	4
Radgona	4	2	2	5:6	4
Puconci	3	1	2	3:5	2
Bakovci	3	0	3	1:6	0
POL - moški
REZULTATI - 2. KOLO
Pomurje ILKriževci 2:0 Križevci:Radgona 2:0 Pomurje ILRadgona 2:0 Vrržej:Cven 2:0 Radenci:Veržej 2:1 Radenci:Cven 2:1
Radenci	4	4	0	8:2	8
Veržej	4	3	1	7:2	6
Križevci	4	2	2	4:4	4
Pomurje II	4	2	2	4:2	4
Cven	4	1	3	3:6	2
Radgona	4	0	4	0:8	0
S. Ž.
MURSKA SOBOTA
Velik košarkarski dogodek
V petek, 25. novembra 1988 ob 18. uri bo v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja v Murski Soboti zanimiva košarkarska tekma med ekipama Smelta Olimpije iz Ljubljane in Fantonija iz Vidma iz Italije. Izkupiček s tekme je namenjen soboški košarki, odbojki in tenisu.
TENIS
Radgona pomurski prvak
Pred nedavnim je bilo končana tekmovanje v pomurski teniški ligi, kjer je sodelovalo sedem ekip. Zmagala je ekipa Radgone z 11 točkami pred Radensko, 10, Lendavo, 8, Ljutomerom, 5, Mursko Soboto I in Lenartom, po 3, ter Mursko Soboto II, 2 točki.
Na pomurskem prvenstvu pionirjev, kjer je sodelovalo 32 tekmovalcev, je pri ml. pionirjih zmagal Kerčmar pred Polani-čem (oba MS), Strahom (GR) in Haklom (MS). Pri starejših pionirjih pa je bil prvi Zrim (MS) pred Savičem, Zidarjem (oba Lj.) in Doigovim (GR).
Zmagal Ciril Logar
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo novembrski hitropotezni turnir. Sodelovalo je 15 šahistov. Zmagal je Ciril Logar z 10,5 točke pred Borisem Kovačem, 10, Danilom Harijem, Matijo Gaborjem in Štefanom Režonjo, po 9,5, Igorjem Kosem in Jožetom Gaberjem po 8,5 ter Jožetom Gerenčerjem in Aleksandrom Kele-manom po 8 točk.
cestno podjetje ma rib or n. suh. o.
MURSKA SOBOTA
TOZD ZA VZDRŽEVANJE CEST
— vzdržuje in upravlja vse kategorizirane ceste v Pomurju,
— izdeluje in polaga asfalt ter opravlja druga dela na nekategoriziranih cestah
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE!
Uspela smučarska sejma
V Gornji Radgoni in Murski Soboti sta bila preteklo soboto sejma zimsko športne opreme, ki sta ju pripravila SK Gornja Radgona in Ski klub Murska Sobota (slednji drugič). Čeprav je bil obisk nekoliko slabši kot prejšnja leta, sta organizatorja zadovoljna. Poleg rabljene zimskošportne opreme so obiskovalci lahko kupili tudi novo, ki sta jo ponujali trgovski organizaciji. Obiskovalcem pa so bili na voljo tudi strokovnjaki.
Zahvala za pozornost Zahvaljujem se veteranom
NK Mura za odigrano tekmo, gledalcem, ki so spremljali tekmo in me prišli pozdravit, ter vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tekme in kulturnega večera v Diani. Iskrena hvala mojim starim klubskim prijateljem, ki me večkrat obiščejo.
VLADO HORVAT
Sezona v znamenju organiziranosti
Hokej na travi je športna panoga, ki ima v soboški občini že tridesetletno tradicijo. Ž letošnjo jesensko sezono so se hokejisti odločili, da zavestno začnejo z boljšo organiziranostjo, ustanavljanjem novih klubov, predvsem pa delom z najmlajšimi. Zaradi tega je bila sprejeta odločitev o sodelovanju najboljše pomurske selekcije ABČ Pomurke iz Murske Sobote v slovenski hokejski ligi, kjer je tekmovanje v obliki turnirjev. Prizadevni delavci so ustanovili klub Mejnik v Gornji Radgoni, ki se s številnimi igralci uspešno vključuje v tekmovanje, čedalje uspešnejši pa je predvsem pri pionirjih. Prav pri pionirjih je v jesenskem delu tekmovanja največ pokazala ekipa iz Gornje Radgone ob Mladosti iz Murske Sobote in Bakovec. Pri teh najmlajših kategorijah je bilo potrebno poskrbeti za še boljše in načrtnejše delo. Pri članih sta bili po pričakovanju najboljši ekipi ABC Pomurka iz Murske Sobote in Lipovci, saj je tukaj največ igralcev, ki so tekmovali v medrepubliški ligi. Ekipa Mejnika iz Radgone je še premlada za tekmovanje v taki konkurenci, pridobila pa si je izkušnje, hkrati pa se izkazala kot dober organizator. Letošnja jesen je bila za hokej na travi uspešna tudi zaradi tega, ker je uspel uvoz potrebnih pripomočkov in opreme iz Indije prek Intertradea iz Ljubljane. Pomurski hokejisti so vložili precej sredstev v nakup te opreme, ki je doslej ni bilo na jugoslovanskem trgu. To pa je bil tudi pogoj, da se krog hokejistov na travi začne povečevati, možna pa je tudi načrtnejša vadba, kar je brez prave opreme tudi nemogoče. Pomurski hokejisti pa se tudi trudijo, da bi se kadrovsko okrepili, saj ta dejavnost ne more sloneti le na nekaterih delavcih. Ti novi kadri si bodo tudi prizadevali, da dobimo v republiki in Jugoslaviji primeren stopenjski tekmovalni sistem, česar doslej ni bilo. Zaradi tega so pomurski hokejisti zagovorniki naprednejših oblik dela z boljšo vsebino, ob stalni skrbi za šolanje sodnikov in trenerjev. Prav obdobje po končanem jesenskem delu tekmovanja je čas za številne organizacijske premike in upamo, da bodo pomurski hokejisti resnično uspeli. Ob vsem tem pa je treba še omeniti mednarodni uspeh hokejistov ABC Pomurke iz Murske Sobote, ki so zmagali na mednarodnem turnirju v Miinchnu v ZR Nemčiji. Doslej vloženi napori ob resničnem amaterskem delu so jamstvo za nadaljnje organizacijske uspehe v hokeju na travi.	L. Z.
KOŠARKA
Zmaga igralcev Pomurja
V sedmem kolu tekmovanja v prvi zvezni republiški ženski košarkarski ligi je ID Ježica v Ljubljani premagala Pomurje iz Murske Sobote s 113:47. Strelke za Pomurje: Broder 14, Drožina 10, Bore 7, Cor 8, Kolar 4, Cigan in Brežic po 2. Pomurje, kije še brez zmage, igra v naslednjem kolu doma z Odejo iz Škofje Loke.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige je Pomurje v Murski Soboti premagalo Bistrico z 82:81. Strelci za Pomurje: Klemar 24, Juteršnik 16, Cigiit in Roškar po 11, Banič 8 ter Tušar in Kerčmar po 4. Polzela pa je premagala Radgono s 115:85.
MURSKA SOBOTA
Telesnokultumo popoldne
Zveza telesnokulturnih organizacij Murska Sobota prireja danes, 24. novembra 1988, ob 17. uri v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja v Murski Soboti TELESNOKULTURNO POPOLDNE. Poleg domačih športnikov bodo na prireditvi sodelovale tudi gimnastična skupina iz Ljubljane. Izkupiček je namenjen nakupu športne opreme.
ODBOJKA
Za konec zmagi Pomurja
V sedmem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Fužinar na Ravnah premagal Agroplod Ljutomer s 3:0. Ljutomerčani so vsak niz dobro začeli, vendar v končnici popustili. Ljutomer, ki je s 6 točkami na devetem mestu, igra v naslednjem kolu v Križevcih z vodečim Granitom iz Slovenske Bistrice.
V drugi republiški moški in ženski odbojkarski ligi vzhod pa je bilo zadnje jesensko kolo^ Odbojkarji Pomurja so na Ravnah premagali Stronjsko reko s 3:0. Ženska ekipa Pomurja pa je premagala Granit v Slovenski Bistrici s 3:1.
Mladinsko nogometno moštvo 11 plavih Selo—Fokovci, ki je lanskoletni in letošnji jesenski prvak v II. MNL Murska Sobota. Bilo je tudi finalist pokala ZSMS za lansko sezono. Stojijo od leve: Cigut, Hujs, J. Škalič, Geči, Šeruga, Grabar, S. Lazar, Molnar in Koltaj. Čepijo: Bedbke, S. Škalič, Vratar, Trplan, Havaši, Kodila in R. Lazar. Manjka-
jo: Raščan, Nemet, in Trajber.
Foto: L. Kovač
KOŠARKA
Pokal na Petanjce
Športno društvo Tišina je pripravilo drugo prvenstvo krajevne skupnosti v košarki. Med petimi ekipami je zmagala druga ekipa Petanjec pred Vančo vasjo, Tišino, Petanjci I in Tropovci ter prejela pokal.
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 15
varnost in samozaščita
TERITORIALNA OBRAMBA - LJUDSKA VOJSKA
OB 20-LETNICI TERITORIALNE OBRAMBE
Ob praznovanju 20-letnice teritorialne obrambe smo obiskali nekatere starešine stalne sestave in pripravili krajšo anketo. Povprašali smo jih o razvoju, delovanju in namenu enot teritorialne obrambe.
FRANCI BALANTIČ - OŠ TO LENDAVA — Ustanavljanje teritorialne obrambe je narekoval naš samoupravni razvoj, pa tudi razmere v svetu. V teritorialni obrambi delam že skoraj dve desetletji in mi je dobro znan njen razvoj. Za nas mlade je bila razporeditev v teritorialno obrambo izrednega pomena in smo dolžnosti tudi sprejemali z veliko odgovornostjo. Razumljivo, da je bila takrat teritorialna obramba slabo opremljena in oborožena, saj smo najnujnejšo opremo in oborožitev dobili od JLA. V začetku so tudi delovale manjše enote, ki so bile razporejene na celotnem območju občine. Tako smo začeli z osnovnim
logo varovati mobilizacijo in družbenopolitična vodstva v občini. Z ustanovitvijo glavnega štaba partizanskih enot v Sloveniji, 20. novembra 1968, seje začelo ustanavljanje čet teritorialne obrambe v občinah ter njihovo opremljanje in oboroževanje. Potem je prišlo do organizacijskih sprememb. Tako so v posameznih občinah delovali odredi in brigade teritorialne obrambe, ustanovljene pa so bile tudi ostale specialne enote in občinski štabi teritorialne obrambe. Pred dvema letoma pa je v teritorialni obrambi v Sloveniji zopet prišlo do reorganizacije. V vseh štirih pomurskih .občinah smo bili v zadnjih letih deležni solidarnost
Od leve proti desni: Franci Balantič, Vlado Miloševič, Alojz Novak, Franc Marko, Ludvik Jonaš
usposabljanjem enot teritorialne obrambe za oboroženi boj, pri čemer smo imeli pomoč v višjih vojaških organih. Vse to smo delali z veliko zavzetostjo in entuzi-azmom, ne glede na to, ali je bil delavnik ali praznik. Tako je še tudi danes, ko se je teritorialna obramba okrepila in ob JLA predstavlja močno obrambno silo. Prepričan sem, da je naša usmeritev pravilna in da smo na dobri poti podružbljanja SLO in DS.
VLADO MILOŠEVIČ -PŠTO MURSKA SOBOTA -Že pred ustanovitvijo teritorialne obrambe so delovale čete vojaškega okrožja, ki so imele za na-
nih sredstev in pa sredstev občin, s katerimi je bila zagotovljena višja stopnja bojne pripravljenosti. Naša naloga v prihodnje je, da skrbimo za nadaljnje bojno usposabljanje in pouk, zlasti starešin, in pa v strelstvu.
ALOJZ NOVAK - PŠTO LJUTOMER — Ob ustanovitvi enot teritorialne obrambe, ki so bile najprej ustanovljene pri oddelkih za ljudsko obrambo občin, smo se lotili reševanja . kadrovskih sestav in pa usposabljanja. V začetku smo imeli težave, saj pri tem nismo imeli izkušanj, na vojaške obveznike pa je vplivala tudi slaba preskrba z materialnimi sredstvi. Sčasoma smo si
ob pomoči starešin iz stalne in rezervne sestave pridobivali izkušnje, ki so pokazale, da teritorialna obramba brez dobro usposobljenih pripadnikov in sodelovanja s prebivalstvom ne pomeni veliko. Zato smo se zavzeto lotili nekaterih reorganizacij, ki so ob načrtnem usposabljanju prinesle tudi večjo kakovost v organiziranju in bojni pripravljenosti enot.
Organizirali pa smo tudi številne vaje, v katere smo vključevali ostale obrambne strukture in prebivalstvo, kar se je pokazalo kot zelo koristno. Uspehe, ki smo jih dosegli pri podružblja-nju teritorialne obrambe, pripisujem starešinam, vojaškim obveznikom in dobremu sodelovanju z ostalimi obrambnimi strukturami in prebivalstvom.
FRANC MARKO - OŠTO
GORNJA RADGONA - Teritorialna obramba se je v radgonski občini začela hitreje razvijati po letu 1975, ko je bila namesto enot po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ustanovljen občinski štab in večja premična enota. Ta se je vrsto let usposabljala za delovanje na območju celotne občine in tudi zunaj nje. Do reorganizacije enot teritorialne obrambe pa je zopet prišlo pred dvema letoma, ki v tej sestavi še danes obstajajo in delujejo. Problem, s katerim se srečujemo od vsega začetka delovanja teritorialne obrambe, je pomanjkanje ustreznih starešin za popolnitev določenih forma
cij v enotah. Usposabljanje enot teritorialne obrambe izvajamo po letnih in srednjeročnih programih. Namen teh usposabljanj je, da vzgojimo pripadnike, ki bodo sposobni izvajati naloge na vojaško-strokovnem, strelsko-tehničnem in moralno-politi-čnem področju. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da pri tem dosegamo uspehe.
LUDVIK JONAŠ - OŠTO MURSKA SOBOTA - V teritorialni obrambi delam od vsega začetka, to je polnih dvajset let. Nastala je iz potreb razvoja naše samoupravne družbe in tradicij NOB ter zahtev koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Začeli smo skromno, z ustanavljanjem čet teritorialne obrambe, ki so bile razporejene na območju celotne občine.
Teritorialna obramba — najmnožičnejši del
oboroženih sil
V teh preteklih dvajsetih letih se je teritorialna obramba spreminjala v svoji formacijski sestavi, usposabljala, opremljala in obo-roževala. Zaradi velikega razumevanja družbe kot celote se je teritorialna obramba tudi materialno krepila in danes predstavlja množično oborožertb silo, ki si je pridobila ugled pri prebivalstvu, s katerim tesno sodeluje. Danes tudi ni koščka zemlje, kjer ne bi imeli te ljudske vojske, kot jo po domače imenujemo. Prav tesno sodelovanje teritorialne obrambe z ostalimi obrambnimi strukturami in prebivalstvom je 'jamstvo, da skupno predstavljamo močno obrambno silo.
Pred dvajsetimi leti je bila pri nas ustanovljena*Teritorialna obramba kot najmnožičnejši del oboroženih sil in najširša oblika oboroženega organiziranja delovnih ljudi in občanov za obrambo pred morebitnim napadalcem in oboroženim nasiljem nad našo deželo, narodi in narodnostmi, svobodo, neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo. Teritorialna obramba je rezultat razvoja sistema socialističnega samoupravljanja ter razvoja koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naš družbeni sistem, idejnopolitične in filo-zovskodoktrinarne opredelitve so namreč tisti dejavniki, ki določajo značaj obrambe, varnosti in zaščite ter način organiziranja. Razumljivo je, da smo se pri nas odločili za takšen sistem obrambe in varnosti, ki ustreza socialistični samoupravni družbi, v kateri smo uveljavili vlogo delovnih ljudi in občanov, da upravljajo s proizvodnjo in razpolagajo z rezultati svojega dela. Če je tako, potem je tudi razumljivo, da se lahko neposredno in odgovorno ukvarjajo z razvojem in nalogami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To torej pomeni, da je podružbljanje obrambe, varnosti in zaščite v razmerah socialističnega samoupravljanja objektivna potreba, ki predstavlja močno spodbudo v boju za razvoj socialistične samoupravne družbe. Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je torej nastal v našem družbenem sistemu in razmerah, ki mu tudi daje širino delovanja. Teritorialna obramba je tako postala del enotnega sistema oboroženih sil, v kateri se izraža neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov za obrambo in varnost dežele. Zato je tudi organizirana v neposredni družbeni bazi, to je krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, v občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti ter republikah in pokrajinah. To pa tudi pomeni korak naprej pri uresničevanju ideje o »oboroženem ljudstvu«. V času dveh desetletij se je teritorialna obramba razvijala, krepila opremljala in prilagajala potrebam naše družbe ter danes predstavlja ob JLA močno oboroženo silo.
Feri Maučec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Iz cisterne izteklo 8 tisoč
LENDAVA
Zaklonišča so pomembna
Število prometnih nesreč še vedno ne upada, tako kot smo si želeli, žal je vse več prometnih nesreč s hudimi posledicami. Prizadevajo nas tudi druge nesreče. Današnjo kroniko pa začnimo z nenavadno nesrečo, ki se je zgodila v Ljutomeru.
Novo vino v kanalizacijo
Od 12. do 14. novembra, torej le dan po Martinuje v ljutomerski kleti nekontrolirano izteklo vino v kanalizacijo. Iz betonske cisterne, v kateri je 42 tisoč litrov vina, je izteklo kakih 8 tisoč litrov žlahtne kapljice, vredne okoli 32 milijonov dinarjev. Vzrok za izlitje še ni znan, saj bodo morali cisterno pregledati strokovnjaki.
Zaneslo jo je v jarek
14. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri Lendavi. Voznica osebnega avtomobila Vida Horvat iz Ljutomera se je peljala iz M. Središča proti Lendavi. Na mostu čez mrtvi rokav Mure je bilo vozišče spolzko. Horvatova je pripeljala prehitro, zaneslo jo je v jarek in se je hudo poškodovala.
Blato na cesti je nevarnost
14. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri Martjan-cih. Voznica osebnega avtomobila Marija Panker iz Noršinec se je peljala iz Martjanec proti Nor-šincem. Na ravnem delu ceste je zapeljala na kup blata na cesti. Ker je vozila prehitro, je zapeljala na njivo in se prevrnila. Dobila je hude poškodbe.
Povzročil škodo in pobegnil
14. novembra se je zgodila •prometna nezgoda v M. Soboti. Po Koroški ulici se je peljal voznik osebnega avtomobila Branko Kijanec iz Sela. Pri hiši številka 11 je parkiral ob desnem robu ceste. Za njim je z neprimerno hitrostjo pripeljal neznani voz-
litrov vina nik osebnega avtomobila in trčil v zadnji del Kijančevega avtomobila. Delavci milice so po sledeh ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil Franc Gorza iz M. Sobote.
Izsilil prednost
17. novembra se je zgodila prometna nesreča v Radencih. Voznik osebnega avtomobila Gabriel Kar iz Turjanec se je peljal iz Hrastje-Mote proti G. Radgoni. V Radencih je zavijal na magistralno cesto, ne da bi upošteval znak STOP. S tem je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Francu Vanbergerju iz Koliščaka. Voznik kolesa z motorjem je padel po cestišču in se hudo poškodoval.
Zapeljal na parkirišče
16. novembra se je zgodila prometna nezgoda v Stogovcih. Voznik osebnega avtomobila Jožef Andrejek iz Sebeboreč-je vozil avtomobil delovne organizacije Avtoradgona iz Podgrada proti Tratam. Ko se je pripeljal v Stogovce, je prehiteval voznika kolesa z motorjem. Prehitevanja ni končal, ker so na prehodu za pešce prečkali cesto otroci. Ker je vozil prehitro, je začel naglo zavirati. Zaradi tega je vozilo zaneslo na parkirni prostor pred trgovino v Stogovcih. Tam je naj-
prej trčil v kolo z motorjem, nato pa v osebni avtomobil. Ustavil se je na betonskih stopnicah trgovine. Škode je za 10 milijonov dinarjev.
Umrla na mestu nesreče
19. novembra se je zgodila prometna nesreča v Lomanošah. Voznik osebnegaavtomobila Andrej Zemljič iz Črešnjevec se je peljal iz G. Radgone proti Ščavnici. Pri zadnji hiši v Lomanošah je dohitel peško Angelo Žagovec s Plitvičkega Vrha. Voznik je peško očitno spregledal, saj jo je zadel s sprednjim delom avtomobila, padla je na pokrov avtomobila in prebila vetrobransko steklo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrla.
Lovska nesreča
19. novembra se je v bližini Neradnovec zgodila lovska nesreča. Na lovski preži sta čakala na divjega prašiča Ludvig Grabar iz Zg. Petrovec in avstrijski lovec. Slednji je s puško malomarno ravnal, saj jo je imel nabito in napeto naslonjeno na ograjo preže. Ko je Grabar začel pospravljati opremo v nahrbtnik, saj sta nameravala lov končati, je zadel puško, padla je na tla in se sprožila. Krogla je iz neposredne bližine zadela Grabarja v nadlaket in ga hudo poškodovala.
J. D.
Gasilska vaja
V mesecu požarne varnosti so v Cezanjevcih na poslopju osnovne šole opravili uspešno gasilsko reševalno vajo, v kateri so sodelovali gasilci, učenci in delavci osnovne-šole. Predpostavka vaje je bila reševanje ljudi po potresu. Po zamišljenem potresu naj bi nastal požar v kletnih prostorih, ki se je razširil na telovadnico in notranjost šole. Učenci in učitelji so se disciplinirano umaknili iz šole na varno. Nekaj učencev je ostalo v porušeni stavbi. Na kraj nesreče so prispeli gasilci iz Cezanjevec in Stare Ceste ter reševalna ekipa iz Ljutomera. Začeli so reševati učence, dajali prvo pomoč in gasili požar. Namen vaje je bil prikazati reševanje iz višin, gašenje požara in dajanje prve pomoči. Po vaji so ugotovili, da je bila uspešna, ob njej pa so se veliko naučili tudi učenci.
«	Lizika Rauter
Zaklonišča so pomemben dejavnik civilne zaščite. Potrebno jih je zgraditi že v miru, da bi v vojni varovala ljudi, tako na podeželju kot v mestih. Pa ne samo v vojni, tudi v miru se lahko zgodijo hude nesreče, spomnimo se samo Černobila. Zaklonišča gradimo tam, kjer bo ljudi dohitel zračni napad, kajti za odhod vanje ni veliko časa.'
Zaklonišč je več vrst. Hišna gradimo v bližini stanovanjskih hiš, poslovnih stavb, ali pod njimi. Zaklonišča v delovnih organizacijah naj bi bila zgrajena v neposredni bližini proizvodnih obratov ali pod njimi. Javna zaklonišča so namenjena prebivalcem tistih stavb, ki nimajo lastnih zaklonišč, ter ljudem, ki jih je alarm ali napad zalotil na ulici ali drugem javnem prostoru. Zaklonišča lahko v mirnem času uporabljamo
Nevarnost
Že nekaj let v naši pokrajini ugotavljamo, da je največ požarov na vasi, največkrat zagorijo gospo,darska'ftoslopja. Vzrok za požare je največkrat otroška igra z" vžigalicami in pomanjkljivosti pri gradnji gospodarskih poslopij. Posebnost pomurske kmetijsko usmerjene regije je, da se usmerjene kmetije hitro razvijajo, prav na tem področju pa je največ požarov z veliko materi-jalno škodo in to predstavlja poseben problem na področju požarne varnosti. Pri tem bi morale kmetijske organizacije opraviti večjo vlogo, saj večinoma sovlagajo družbena sredstva v razvoj usmerjenih kmetij.
Od zasebnih kmetovalcev bi bilo potrebno zahtevati, da po končani gradnji gospodarskih poslopij opravijo tehnični pregled. Poseben problem so tudi zasebne obrtne delavnice, teh je
na primer kot skladišča in podobno, vendar le pod pogojem, da jih ob potrebi lahko hitro izpraznimo in jih z uporabo ne poškodujemo. O problematiki zaklonišč v lendavski občini smo se pogovarjali z Janezom Boštnakom, načelnikom občinskega štaba civilne .zaščite.
Po odloku o zakloniščih, ki je bil sprejet 1984., so v občini dolžni graditi zaklonišča na območju Lendave, v industrijski coni in Turnišču. Po sprejetju odloka so torej vsi obvezani graditi ali hišna zaklonišča ali zaklonišča v delovnih organizacijah, medtem ko se za gradnjo javnih zaklonišč zbirajo sredstva zaposlenih in občanov. V starih stavbah torej ni zaklonišč, vendar pa si lahko vsak zasebnik v kleti uredi hišno zaklonišče. Ker so bile skoraj vse delovne organizacije zgrajene še pred letom 1984.
v kmetijstvu in obrti
v Pomurju okoli 1200. Ker je kadrovska zasedba požarne inšpekcije slaba, je ustrezen nadzor nad temi delavnicami skoraj nemogoč. V prihodnjem letu bo tem problemom potrebno nameniti večjo pozornost ne samo pri nad-
Priznanja krvodajalcem
Občinski odbor Rdečega križa v Lendavi je proslavil dve pomembni obletnici te humanitarne organizacije. Letos mineva 125 let od ustanovitve Rdečega križa in 35 let organiziranega krvodajalstva v Sloveniji in občini. Proslave so se udeležili tudi predstavniki Rdečega križa iz Ivanič-grada, Velike Plane, Čakovca, Zalaegerszega in Lenti-ja. V Lendavski občini je 1500 krvodajalcev, ki se vsako leto udeležujejo krvodajalskih akcij, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, poleg tega pa dajejo kri tudi v bolnišnici. Na slovesnosti so podelili diplome najbolj prizadevnim krvodajalcem. Priznanja sta dobili Terezija Zadravec in Marija Zver iz Renkovec, ki sta dali kri že 50-krat, ter Zmago Urisk, Josip Mundjar in Jožef Kaszaš, ki so darovali kri 40-krat.
Jani D.
zaklonišč nimajo, vendar bodo morali v njih problem rešiti na drugačen način.
V Lendavi je že zgrajeno javno zaklonišče, ob njem pa tudi več zaklonilnikov. V tem javnem zaklonišču, ki je danes namenjeno skladišču, je mesta za 100 ljudi. Trenutno je v gradnji drugo javno zaklonišče — za 50 ljudi. To bo popolnoma opremljeno in bo ogledno, to pomeni, da si ga bodo lahko ogledali občani, saj je konec koncev zgrajeno iz njihovih sredstev. Na začetku gradnje pa je zaklonišče v delovni organizaciji Ilirije Vedrog. Pri gradnji zaklonišč se pozna, da smo dolga leta menili, da nam niso potrebna, danes pa bi jih radi imeli več, pa nimamo dovolj denarja.
Jani D.
zoru, ampak tudi na področju preventivne dejavnosti. Tržno usmerjene kmetije bo potrebno pregledati in svetovati odpravo pomanjkljivosti, saj je to predvsem v njihovem interesu..
Jani D.
STRAN 16
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
Radijski in televizijski spored od 25. novembra do 1. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
PETEK, 25. 11. 16.00 Neposredni prenos iz kulturnega hrama Miško Kranjec v Murski Soboti — jubilejna radijska ura ob 30. obletnici oddajanja Radia Murska Sobota. 17.00 Aktualno (informativni del, reklame, glasba). 18.00 21 232.
TVUUBLJANA
15.05—0.35 Teletekst rtv Ljubljana. 9.20 Val Tho-rens: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos I. teka, Komentator: M. Rožman. 10.15 Mozaik. 10.15 Tednik. 11.15 Mednarodna obzorja: Sanje Izraela. 11.45 Celjski instrumentalni kvintet. 12.25 Val Thorens: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 2. teka. Komentator: M. Rožman. 13.15 J. A. Bardem: Lorca, španska nadaljevanka. 15.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), posnetek iz Val Thorensa. 16.30 Poročila. 16.45 Mozaik, ponovitev. 17.45 Spored za otroke in mlade. 18.15 Pesem kraškega gozda, izobraževalna serija. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.25 R. Me Donald: Melba, avstralska nadaljevanka. 21.20 Čas negotovosti: Usodno tekmovanje, angleška dokumentarna serija. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Smrt v Canaanu, ameriški film.
Program: Lj 2
19.00 Narodno zabavna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 22.05 Nedolžnost, švicarski film. 23.35 Šahovska olimpiada, komentar.
TV ZAGREB
8.30-Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 20.55 Kviz, 21.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.35 Tv kabaret, 22.05 Izganjalec hudiča II. (film), 23.50 V džungli zla (film).
TV MADŽARSKA
8.25 Delta, pon. 8.55 Poročilo z zasedanja parlamenta. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja parlamenta. 20.45 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 22.00 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.45 Morilec je med nami, francoski TV film. 0.15 TV dnevnik.
Radiotelevizija Ljubljana
SLUŽBA SKUPNIH PRIHODKOV
61000 LJUBLJANA Moše Pijadejeva 10 tel. hc 311-922 Telex 31118 YU RTVL ftp 264/v
Radiotelevizija Ljubljana potrebuje
več inkasantov
za pobiranje naročnine v Lendavi, Bodoncih, Miklavžu pri Ormožu, Kogu in Ivanjkovcih. Kdor bi želel prevzeti tako delo, naj se prijavi na naslov: RTV Ljubljana, Služba skupnih prihodkov, Dalmatinova 8, Ljubljana.
SOBOTA, 26. 11. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 in 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
7.45 - 13.30 in 15.15 -1.20 Teletekst rtv Ljubljana. 8.10 Otroška matineja. 9.45 Poltrona expres, španska nanizanka. 9.55 Ptujsko gledališče, dokumentarni film. 10.50 Les Menuires: svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (Ž), prenos. Komentator: M. Žibrat. 11.45 Izbor tedenske programske tvornosti, ponovitve oddaj. 15.30 Okrogla miza o aidsu, posnetek. 16.45 Muppetki v Londonu, ameriški mladinski film. 18.25 Da ne bi bolelo: Sto-moterapija. 19.0! Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.25 Žrebanje 3 x 3. 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka 6/9. 21.30 Križ kraž. 23.00 Tv dnevnik. 23.15 Dolarji, ameriški film.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 13.00 Sobotno popoldne (šport, glasba...), 19.30 Dnevnik, 20.00 Večer evropskega filma.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in poročila, 14.35 Otroški in mladinski spored, 4 8.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Sahare (film), 21.45 Moški, ki je nastavil past (film), 23.15 V džungli zla (film).
Drugi program
15.00 Tedenski tv spored, 15.30 Šport, 16.00 Pogled v deželo, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Evropske zvezde žarijo, 22.15 Šport, 22.40 Kabaret, 23.45 Hammer, 0.10 Jazz.
TV MADŽARSKA
8.25 Naš enkrat, pon.
9.00 Spored za otroke. 10.25 Koncert z Glasbene akademije. 11.30 Obmorsko poletje, pon. 13.45 Kratki filmi. 15.15 Lepi madžarski plesi. 15.20 Živi planet, 9. del. 16.15 Antena. 17.00 Dnevnik. 17.15 Pravni primeri. 18.50 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Celovečerni film. 21.40 Parabola. 22.10 Osem in pol, italijanski č/b film. 0.20 TV dnevnik.
NEDELJA, 27. 11. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek, novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor-Džouži). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
TVUUBLJANA
8.20—24.00 Teletekst rtv Ljubljana. 8.45 Otroška matineja — živ žav 48 del. 9.30 Vrnitev »Antilope«, angleška serija. 9.55 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka, 6/9. 10.40 Epp. 10.50 Les Menuires:	Superveleslalom
(m), prenos (do 11.45). 12.00 Kmetijska oddaja Tv Zagreb. 13.00 Ansambel Lojzeta Slaka. 13.35 Pritajena ljubezen, ameriški film. 15.05 Kolo sreče, ponovitev. 16.10 Prisluhnimo tišini. 16.50 Poročila. 17.05 S. Heym: Lenz ali svoboda, nemška nadaljevanka, 1/4. 19.01 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 A. Šenoa— Z. Dirnbach: Kanarčkova ljubica, nadaljevanka Tv Zg, 2/2. 21.45 Zdravo. 22.45 Pop satirikon: Iz dnevnika Jaka Sulca.
Program: Lj 2
10.00 Danes za jutri, igrani film.
14.00 Športno zabavno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poljudnoznanstveni film. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Mali koncert.
TV ZAGREB
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Živeti skupaj, 13.30 Mupetki, 14.00 Reka Njemen, 14.50 Mednarodno srečanje glasbenih akademij, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.10 Bistvo stvari (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Džekna (nadaljevanka), 21.00 Naj živi Mehika (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Verdi (gala večer), 22.30 Spektrum.
Drugi program
9.00 Matineja (lutke, risanke, literatura, glasba. . .), 13.35 Magazin Al-pe-Jadran, 14.35 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Sahare, 21.45 Bratranec, sestrična (film), 23.20 Šport, 23.30 Kojak.
TV MADŽARSKA
8.55 Spored za otroke. 10:05 Gospodinjimo. 10.15 Trije krojački, spevoigra. 14.00 Družinska nedelja. 15.15 Srečno, kviz. 16.00 Ljubezenski kodex. 17.05 Delta. 17.30 Oglejmo si skupaj. 18.10 Rentgen, sociala in zdravstvo. 18.20 Berite vsak dan. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20.30 G. Denes, avtorski večer. 22.15 Telešport.
Ponedeljek, 28. novembra
LJUBLJANA II
TV 20.00
UMETNIŠKI VEČER: VEČER Z MAURICOM CHEVA-LIEROM — amcriško-franco-ski barvni dokumentarni film, 1953 (THANKS HEAVEN FOR MAURICE CHEVALIER) režija: Andre Halimi ih
GIGI
ameriški barvni film, 1958
PONEDELJEK, 28. 11. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame). 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
10.15 Naš utrip. 10.30 Vesna, slovenski film (č/b). 13.20 Spored za otroke in mlade. 14.05 Jugoslovanski šanson Rogaška ’88 — 1. del. 15.25 Safari v mestu: Jegulje in galebi. 15.55 Razbite sanje, dokumentarna oddaja, 1/3. 17.10 S. Heym: Lenz ali svoboda, nemška nadaljevanka, 2/4. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.10 M. Korda: Queenie, ameriška nadaljevanka — 5/5. 23.05 Tv dnevnik. 23.20 Festival revolucija in glasba, ponižani in razžaljeni.
Program: LJ 2
18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Umetniški večer: Hvala bogu za Mauricea Chevaliera, ameriški dok. film — GIGI, ameriški film.
TV ZAGREB
15.05 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Let v meglo (film), 21.10 Znanost, 22.15 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota |
mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 'Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.00 Super fliper, 22.20 Obljuba (film), 23.55 Munsterjevi.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.30 Sulejmanov zaklad, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Klinika v Schwarzwaldu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Rojeni, da bi videli.
TV MADŽARSKA
15.50 Poročila. 15.55 Staro srce gre na pot, vzh. nemški film. 17.10 Statistika, reportaža o slavni teniški družini. 17.45 Sporočilo, AIDS na Madžarskem, dokumentarni film. 19.00 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Celovečerni film. 21.40 Šestinšestdeset, aktualni razgovor. 22.25 Glasbeno TV gledališče; Goslač iz Cremone, TV variacija opere.
Med filmskimi zvezdami je Maurice Chevalier že kar legendaren, saj je s svojim šarmom in prešernim nasmehom navduševal milijone gledalcev po vsem svetu. Parižan, ki je doživljal zlate trenutke tega mesta, je bil za Američane simbol pariškega duha in frivolnosti, kakršnega si predstavljajo v domišljiji.
Chevalier pa je po drugi strani občudoval ameriško umetnost v shown in vzljubil Američane, ki so mu v zameno ostali zvesti. Po svojem uspehu je v novem svetu predstavil tudi znanega komponista in pevca Michela Legranda, ki bo v filmu zapel dve njegovi pesmi.
Dokumentarec na zabaven način niza pomembne dogodke Chevalierove kariere, predstavlja njegove uspehe na odru in v filmih, kakršni so PRILJUBLJENI VAGABUND, VESELA VDOVA in predvsem GL GL Film je prejel kar devet Oskarjev.
TOREK, 29. 11. 11.00 Spored v madžarščini (posebna oddaja ob 30. obletnici Radia Murska Sobota). 13.00 Kontaktna oddaja ob jubileju Radia Murska Sobota v slovenščini (kviz za poslušalce, ki bodo klicali na telefon 21 232, iz zgodovine Radia Murska Sobota, pogovor o programskih izhodiščih radia za naslednje leto, zadnja ura sporeda skupna oddaja v slovenščini in madžarščini). 19.00 Spored radia Ljubljana.
TV LJUBLJANA
9.35—23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Koncert godbe ljudske milicel 10.30 Črni tulipan, kratki igrani film za otroke. 11.15 Koncert iz Rezije, ponovitev. 12.25 »9.B« kanadski film. 14.15 Jugoslovanski šanson Rogaška 88’ — 2. del. 14.55 Spored za otroke in mlade Lonček, kuhaj; zdrobovi ocvrtki, 9/13,5.5.	15.00
Blejski srček, festival otroške psemi, 63’. 16.15 Razbite sanje, dokumentarna oddaja, 2/3. 17.30 S. Heym: Lenz ali svoboda, nemška nadaljevanka, 3/4. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Moj ata, socialistični kulak, slovenski film. 22.15 Osmi dan, oddaja o kulturi. 22.55 Morje, glasbena oddaja.
Program: LJ 2
13.30 Praznično športno popoldne: Beograd — no-
gomet
Mačva :Dinamo
(ZG). 15.15 Beograd - Zlata rokavica — boks, prenos. 17.15 40. letnica košarkarske zveze Jugoslavije — II. polčas košarka (ž). 18.00 Zagreb — košarka (m) Ci-
bonaJugoplastika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kolo sreče. 21.05 Žrebanje lota. 21.10 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna serija, 3/6. 21.35 Dolarji, ameriški film.
TV ZAGREB
9.35 Praznični spored za mladino, 11.05 To je Jugoslavija, 12.40 Praznični filmski in zabavni spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zarota in izdaja (drama), 21.40 Šansoni, 22.25 Čarobni hrib, 23.15 Dnevnik,
TV AVSTRIJA
16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.07 Dallas, 21.55 Albert Hit-lock — triki v filmu, 22.40 Sabotaža (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
8.55 TV teka. 10.05 Potepanje po zapadni obali, pon. 10.30 Telovadba za invalide. 17.00 TV spored za 3 dni. 17.05 Praznik SFR Jugoslavije. 17.35 Jezikovne uganke. 18.30 Nils Holgers-son, risanka. 18.55 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vdove, angleška kriminalka. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.45 Kdo je storilec? Šopek. 22.20 TV dnevnik.
SREDA, 30. 11. Ni sporeda.
TV LJUBLJANA
9.35-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Trije hrošči, češkoslov. odd. za otroke. 10.50 X 25 javlja, jugoslovanski film. 12.20 Osmi dan, oddaja o kulturi, ponovitev. 13.00 Vigredi pojejo, glasbena oddaja. 13.30 Spored za otroke in mlade. 14.45 Zabava vas Jelo Jusič z gosti. 15.40 Poklici: ribiči, izobraževalna oddaja. 16.05 Razbite sanje, dokumentarna oddaja, 3/3. 17.05 Poročila. 17.20 S. Heym: Lenz ali svoboda,
nemška
nadaljevanka.
19.30 TV dnevnik. 20.10 Strel v luno, ameriški film. 22.15 Mali koncert Vladimir Horvat: Tehtanje duš.
22.25 TV dnevnik.
Program: LJ 2
17.00 Sozvezdje Blažeta Koneskega, balet. 17.30 Zapomni si me takega, sovjetska drama. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet na zaslonu. 20.40 Video godba, ponovitev. 21.25 Svet poroča.' 22.35 Reportaže z nogometnih tekem za pokal maršala Tita: Partizan :CZ, Vojvodina Sarajevo, Velež:Rudar (Ljubi-ja)—00.05.
TV ZAGREB
8.00 Praznični spored za' mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zarota in izdaja (drama), 22.00 Glasbena oddaja, 22.30 Dnevnik, 22.50 Labin po stavki (dok. film), 23.25 Nočni spored.
| TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Skrivnost 21.30 Pravica in (film).
Sahare, strast
Drugi program 16.00 Glasbene
želje,
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Lokalni pro-grami, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Angeli v zadevi ljubezen (film).
TV MADŽARSKA
9.05 G. Hulot v prometu, francoski film. 10.40 Celi svet je teater, pon. 16.40 Dekleta—dečki. 17.20 Star kot človek, dokumentarni film. 18.20 Cim cim, literarne uganke za otroke. 18.45 Berite vsak dan. 19.10 Za
boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Philipp de Monte, češko-španski film. 21.10 Modra luč, reportaže. 22.10 Krajina, magazin za temo varstvo okolja. 22.55 TV dnevnik.
Nedelja, 27. novembra
TV I7.05
S.	Heym:
LENZ ALI SVOBODA, nemška nadaljevanka, 1. del
Dogodki se odvijajo v letu 1849 in po njem, v času revolucionarnih nemirov v velikem vojvodstvu Baden. Nadaljevanka je zgodba o Andreasu Len-zu, vojaku in poetu, sanjaču in uporniku. Nastala je po romanu Stefana Heyma, ki je bil prvič objavljen v Ameriki (v angleščini) leta 1946.
Ozadje zgodbe je propadla revolucija. V prvi polovici 19. stoletja so v mnogih evropskih deželah nastala revolucionarna
ČETRTEK, L 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Rezerviran čas. 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.35 — 12.55 in 16.15 — 25.05 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik: Šolska TV: Grafične tehnike 3. Slovenski plesi, 4. oddaja. 11.00 Desni breg, levi breg, ameriški film. 16.30 Poročila. 16.40 Video strani. 16.45 Mozaik ponovitev, šolska TV. 17.45 Spored za otroke in mlade Čiračara, angleška nanizanka 1/6. 18.15 Aids se dogaja v Kninu, oddaja-TV ZG. 19.01 TV obzornik. 19.18 Zrno - Aids. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.10 Tednik. 21.15 P. Mo-ustiers: Afera Caillaux, francoska nadaljevanka, 1/4. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 let nagrade Jelen, Sedmi kontinent.
Program: LJ 2
18.00 Beograjski TV program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nastajanje Jugoslavije, dokumentarna oddaja, duplex. 22.30 Poročila. 22.35 Odprta knjiga. 23.05 Košarka za pokal Alpe-Adria, posnetek finala. 0.15 SP v umetnostnem drsanju za juniorje, posnetek iz Sarajeva.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30
Dnevnik, magazin, glasbena
20.00 Politični
20.55 Zabavno-oddaja, 21.50
Dnevnik, 22.10 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.55 Lov (film), 23.45 Notranjci (nadaljev.)
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.15 Zabavni kviz, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Hotel, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TVMADŽARSKA
9.05 TV doktor, o AIDS-su. 9.15 Svet varieteja, pon. 5. dela vzh. nemške serije. 16.55 Poročila. 17.00 Domač ogledalo. 19.00 Berite vsak dan. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 42. poglavje TV romana. 20.45 Imate 5 minut časa? Resna glasba. 20.50 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.40 Dovoljena hitrost, politični kabaret. 22.55 TV dnevnik.
gibanja, vrhunec pa so bili dogodki v letih 1848—49. Poskus, da bi na zborovanju v frankfurtski cerkvi Sv. Pavla ustanovili ustavno monarhijo, je propadel. Spomladi 1849 so se civilisti in vojaki v vojvodstvu Baden z orožjem začeli boriti za demokracijo.
Lenza ljubita dve ženski: lepa in strastna Josepha, dekle iz ljudstva ter inteligentna, odločna bankirjeva hči Lenora, ki mu stoji ob strani v najhujših trenutkih in ga kasneje spremlja v Ameriko ...
Nadaljevanka ima štiri dele.
Scenarij: Hilde Berger in Dieter Berner (po romanu S. Heyma), režija: Dieter Bemer, igrajo: Peter Simonischek, Brigitte Karner, Helmut Berger, Anette Uhlen, Hilde Berger in drugi.
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 17
kino
ZAPRTO
višina širina dolžina
— 1,65 m
— 0,70 m
2 m
1,000.000 din.
® (062) 212-806 po 19. uri.
CISTERNE
2000 I za kurilno olje
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA OD 25. nov. do 1. dec. 1988
25.	nov. ob 17. uri amer, komedija KLOŠAR IZ BEWERLY HILLSA. Režija: Paul Mazur-sky. FILM JE DOSEGEL PRAVI TRIUMF, SAJ V NJEM NASTOPAJO ZNANI IGRALCI (N. Nolte. B. Middler, R. Drev-fus), KI ZAGOTAVLJAJO PRAVO KOMEDIJO IN ZABAVO!
25.	nov. ob 19. uri ni kinopred-stav - PREDSTAVA PLESNEGA GLEDALIŠČA!
27.	nov. ob 15. in 17. uri amer, komedija KLOŠAR IZ BEWERLY H1IILSA
27.	nov. ob 19. uri amer, pu-stol. film MOST, KI NE VODI NIKAMOR
28.	in 29. nov. ob 17. in 19. uri amer. akc. kom. DVA VRAGA IZ CHICAGA
Režija: Peter Hiams, V FILMU NE MANJKA AKCIJE IN HUMORJA TER DUHOVITIH DVOGOVOROV. NASTOPA
ODLIČNO UIGRAN PAR B. Crystal IN G. Nines!
30. nov. in 1. dec. ob 17. in uri amer. akc. film BOKSAR
19.
Prodam
BMW 520 in rezervne dele za NSU
1200
7989
DVE
prodam. Telefon: 24-382. M-
TRAKTORSKI PRIKOLICI
(brez kiperja) prodam, černelavci, Gederovska 40. M-8000
BT 50 (z garancijo) prodam za 3.000.000 din. Telefon 74-246. GR-8632
OTROŠKO POSTELJO z vzmetnico jogi in prešito oddejo prodam. Fajfar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 25. GR-18633
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Pap, Murska Sobota, Stara ulica 22. M-8001
KAMIONE! IMV S CERADO, dizel prodam za 190 SM. Rakičan, Jezera 51. M-8002
ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1979/80, ugodno prodam. Vidonci 132. M-8004
TRAKTOR ZETOR 3511 S prodam. Ludvik Lainšček, Dolenci 102, p. Ša-lovci. M-8OO5.
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do maja 1989, ugodno prodam Večeslavci 38. telefon: 78-771. M-8006
ZASTAVO 750, letnik I973. prodam. Pristava 26 a, Ljutomer, telefon: 82-236. M-8018
ZIBELKO IN GLOBOK VOZIČEK prodam. Okt. revolucije 46, telefon: 26-OI1. M-8020
TERMON ZA FASADO. 50 vreč, in otroško posteljo z jogijem prodam. Slavko Tominc, Lendava, Kolodvorska 40, telefon: 75-700. M-8023
TRAKTOR IMT 539 prodam. Telefon: 23-487. M-8024
ZADNJI DEL KAROSERIJE OPLA s štirimi vrati in streho za mercedes, letnik 1974, prodam. Movrin, Hrast-je-Mota 84, Radenci. M-8025
GLASBENI STOLP ZNAMKE PHILIPS prodam. Telefon od I5. do 20. ure: 26-423. M-8027
MOSKVIČ, registriran do maja, z manjšo napako, ugodno prodam. Dobrovnik 179. M-8029
ŠUPI (4 x 7, 4 x 4) za rušenje ter go-spodarsko poslopje s stanovanjskim poslopjem prodam. Zakoč, Iva-novci 15 p. Fokovci. M-803I
GOLF JL. dizel, letnik 1979, prodam. Mettler, Beltinci, Panonska 7 a, telefon: 21-525, int. 46.. M-8032
OPEL ASCONA, dizel, letnik 1986, prodam. Franc Adanič, Mele 27 a, p. Radenci. M-8034
OJAČEVALEC, 2 x 400 W, in zvočnike, 200 W, prodam. Telefon:
24-955. M-8036
SILAŽNA KOMBAJNA SK
MEX-2 prodam. Bolehnečici
Videm ob Ščavnici. M-8038
ZASTAVO 101 KONFORT,
80 in
20. p.
letnik
KAM NA KOZARČEK IN PICO?
NA HOTIZO V OSMICO!
BELO POROČNO OBLEKO št.36 in belo jopo iz umetnega krzna (vse iz BUTIKA IRIS) prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 16, telefon: 22-962. M-8007
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 25 KW, televizor, črno-beli, in harmoniko. 120-basno, prodam. Pečarovci 48. M-8009
DELE ZA ZASTAVO 101 (pokrov motorja, streha, vrata prtljažnika) prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 22. M-8010
TRAKTOR URSUS 35 s kabino in TOVORNI AVTO TAM 2001 prodam. Jože Kelenc, Dolnja Bistrica 108. M-8011
SEDEŽNO GARNITURO rabljeno prodam. Miklošičeva 23. M. Sobota. ZASTAVA 101, letnik 1978, odlično ogranjena, tehnični db 2. 6. 1989, naprodaj. Igor Čarni, Križevci 155 v Prekmurju. Informacije vsak dan po 16. uri. M-8012
TRAJNOŽARNO PEČ MAGMA 10 prodam. Dokležovje 153. M-8013 ZASTAVO 101. letnik 1980. dobro ohranjeno, garažirano, ugodno prodam. Jože Antolin, Beltinci, Dobelska 5. M-8014
VW 1200, letnik 1964. z odlično ohranjeno karoserijo in okvaro na motorju prodam. Šalamenci 60. M-8015 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Tešanovcih ter mešana drva (metrska) prodam. Naslov v upravi lista. M-8016
MOTORNO KOLO JAWA 350, sta ro eno leto, prodam. Prosenjakovci 7. M-8017
GUME SAVA 10.0/75-15, 6 kosov, z zračnicami, in brane racional, 2,20 PANONIJA, prodam. Elek Benko, Gornji Slaveči 106, telefon: 78-267. M-8021
1979, prodam. Žarko Časar, Križevci 63 v Prekmurju. M-8039 KOMPLETNI AVTOGENSKI VARILNI APARAT prodam. Telefon: 46-025. M-8041
KOBILO HAFLINGER, staro tri leta, traktor deutz 75, nov, in cisterno, 3000 1, prodam. Feliks Breznik, Zg. Duplek 10. M-8042
TOVORNI AVTO MERCEDES 913, dolžina 6,20 m, s cerado; ugodno prodam. Informacije po telefonu: (064) 622-124. M-8043
TRAKTOR DEUTZ 45, s koso, prodam. Zenkovci 45. M-8044
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 24.000 kal., novo (20 odstotkov ceneje), male traktorske brane in malo alpinko, nevozno, prodam. Andrejci 43. M-8045
ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR, av-tomatik in moped, vse v brezhibnem stanju, prodam. Informacije po telefonu: (069) 87-144, v večernih urah. M-8046
OKNO (120 x 180) in balkonska vrata (100 x 220 — desna) s termopan-sko zasteklitvijo, prodam. Krpic, telefon: 24-188. M-8049
RENAULT 18, letnik 1984, karambo-liran, prodam. Telefon: 23 368. M-8070
TRAKTOR STEYR 18 s priključki prodam. Telefon: 78 078. M-8072 AMI 8 KARAVAN in plug. 10-colni, ugodno prodam. Telefon: 76 688 ali Skakovci 35. M-8073
VIDEOTEKA VHS GORČAN & URŠIČ Lendavska cesta — zaklonišče
MURSKA SOBOTA
PRIPOROČA:
1. THE PRESIDIO
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
CONNERY
TIGER WARSAW
TRIC SWAIZE
SEAN
PA-
MESSENGER OF DEATH — CHARLES BRONSON HERO AND THE TERROR — CHUCK NORRIS POLTERGEIST 3 (HIŠNI FUH 3)
THE BLOOD OF OTHERS 1,2, (KRI DRUGIH 1,2) LIMONOV SLADOLED (komedija)
SOBOTA 14-TEGA (parodija na grozljivko) BIG (komedija)
NA VOLJO PREK 350 filmskih uspešnic novejšega ter najnovejšega datuma . . .
SKRBIMO ZA KAKOVOST
VESTNIK
GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, POLANA pri
Murski Soboti, obvešča cenjene goste, da bo 28., 29. in 30. novembra
Vsem gostom in poslovnim partnerjem želijo LEPO PRAZNOVANJE OB DNEVU REPUBLIKE, po tem datumu pa se za obisk spet toplo priporočajo!
TOVORNI AVTO TAM 6500, prekucnik, registriran, prodam. Telefon popoldne: (069) 87 235. IN-16733 PLUGE OLT, dvobrazdne, prodam. Marta Zmazek, Precetinci 45, p. Bučkovci. IN-16728
MOTORNO KOLO PONY EXPRESS (tri prestave), za rezervne dele, prtljažnik za VW BUS. žetveno napravo in zimski usnjeni plašč št. 40 prodam. Sabina Petovari, Safarsko 22 d.. IN-16723
HARMONIKO DELICLA, 80-basno, prodam. Telefon od 16. do 20. ure: (069) 81 168. IN-I672I
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in termoakumulacijsko peč, 1,5 KW, prodam. Murska Sobota, Ulica 17. oktobra 27. IN-8049
REGAL ZA DNEVNO SOBO, 3,5 m. dvosed (ležišče), nov, in pletilni stroj prodam. Naslov v upravi lista. M-8050
ZASTAVO 750 SPECIAL, letnik 1977, ugodno prodam. Polana 17, p. Puconci. M-8051
PEUGEOT 204, generalno obnovljen, letnik 1977, prodam. Telefon: 042 86 204. M-8052
VW ZA REZERVNE DELE (tudi celega), z brezhibnim motorjem, prodam. Gornji Petrovci 87. M-8053 GOLF JGL, višnjeve barve, izredno ohranjen, letnik 1983, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-8054 MEŠANA DRVA prodam. Telefon: 77 859. M-8055
OBIRALNIK ZA KORUZO, enovrstni, malo rabljen, nov, prodam. Štefan Makari, Andrejci 54. M-8059 LADO 1300, letnik 1983, termoakumulacijski peč in štedilnik calorex prodam. Gradišče 3 b. M-8061 DVOKASETNIK BOGSTON, 100 W, autoreverse prodam. Telefon po 15. uri: 71 647. M-8062
ŠTEDILNIK EMO CENTRAL, 23.000 kalorij, nov (15 odstotkov ceneje), prodam. Telefon: 23 623. M-8064
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Ogled v četrtek in petek popoldne. Pečarovci 32. M-8065
AUDI CARAVAN, registriran do julija 1989, in hladilnik GORENJE, prodam. Telefon: 23 680. M-8066 TRAKTORJA IMT 560, letnik 1981, 1300 delovnih ur, in ROHR-FEND, 24 KM, prodam. Kovačič, Puževci 16, telefon: 76 871. M-8067
NEMŠKEGA OVČARJA, starega šest mesecev, z rodovnikom, prodam. Anton Škafar, Lipovci 154 a, p. Beltinci. M-8068
LADO RIVO, letnik 86, ugodno prodam. Tel. (062) 816-595. M-8028 OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon po 16. uri: 25 438. M-8074
FORD 1,6 GL, 1978, in tomos avto-matic, skoraj nov, prodam. Telefon: 73 108. M-8075
OPEL MANTA B 16 naprodaj. Naslov v upravi lista. M-8077
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 24. M-8078
HARMONIKA MELODIJA, 80 ba-sna, naprodaj. Telefon; 22 884. M-8079
RENAULT 4, letnik 1978. registriran do novembra 1989, prodam. Marki-šavci 30. M-8081
DVE PLATIŠČI IN GUME TRAJAL, nove. 145 x 13, ter avtoradio — kasetofon, prodam. Telefon: 26 094. M-8082
VW JETTO C, dizel, letnik 1986 (junij), prodam. Kuzmič, Brezovci 64 a. M-8083
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Lipa 20. M-8085
TRI PEČI NA OLJE EMO, plinsko peč in garažna vrata (železna),, prodam. Božič, Bakovci, Mladinska 49. M-8086
RENAULT 4, karamboliran (lahko po delih), prodam za 1.000.000.-din. Motovilci 5. ali telefon: 77 760. M-8087
LADA 1300, letnik 1987, ugodno naprodaj. Telefon: 24 478. M-80'88 SMUČARSKI KOMBINEZON, otroški, št. 10, prodam. Telefon: 26 765. M-8090
MALE PUJSKE prodam. Borejci 37. M-8091.
DIANO, letnik 1980, prodam. Bra-tonci 22. M-8093
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Vukelič, Lendavska 23 b. M-8094
SUHE AKACIJEVE DESKE, debeli na 3,5 cm, primerne za sode, prodam. Maučec, Lukačevci 2. M-8096 VIDEOREKORDER z daljinskim upravljanjem in carinsko deklaracijo, dele za golfa (blatnike, prage, zadnje robnike in vezno) in renault 4 ugodno prodam. Fokovci 2, telefon: 72 711. M-8099
TAM 75 T 5, keson 3,85 m, nosilnost 2,5 t, prodam. Bojan Hozjan, Veržej, Maistrova 7. M-8100
GOLF, letnik 1982, dizel, prodam. Telefon: 7[ 302. M-8101
ZAPOROŽEC poceni prodam. Avguštin, Lendava, Kranjčeva 4, telefon: 75 338. M-8102
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300 1, prodam. Telefon: 24 621. M-8103 TERVOL ZA TLAKE in rabljen pralni stroj prodam. Černelavci, Gede-rovska 14. M-8104
ZVOČNIKE (2 x 150 W), z ojačevalcem ali brez, bas zvočnik (150 W), avtoradio in zastavo 101 prodam. Sata-hovci 37. M-8105
TRAKTOR URSUS C 335, prevoženih 1800 ur, prodam. Murska Sobota, Cvetkova 15. M-8107
TRAKTOR FERGUSON IMT 533, 41 KM, fiatov motor, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 78 241. M-8108 KOMPLETNO SKLOPKO za VW (hrošč) ugodno prodam. Telefon: 46 110. M-8108 a
MOPED 15 SLC in bobne, manjši komplet, prodam. Berden, Tropovci 70 ali telefon: 46 282. M-7948
OPEL ASCONO 1,6 S ŠPORT, le tnik 1984, prodam. Telefon dopoldne: 77 058, popoldne: 78 068. M-8110 RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Telefon: 25 590. M-MM
FORD TAUNUS 1300 XL in OPEL KADETT 1100, oba na novo registrirana, prodam. Milan Varga, Tišina 70. M-8109
TRAKTOR TORPEDO 6206 C, star dve leti, prodam. Vučja vas 12 a, telefon: 87 259, po 15. uri. IN-16736
ŠKODO 110 L, starejši letnik, registrirano do marca 1989, ugodno prodam. Telefon: 81 025. IN-16738 ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Semenič, Sp. Kamenščak 64 a, Ljutomer. IN-16739 '
RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Telefon: 25 590. M-MM
RENAULT 4 TL, letnik 1981, in GOLF, letnik 1981, ugodno prodam. Telefon: 81 360. IN-16740
ZASTAVO 101, letnik 1075 (v celoti), in zastavo 101, letnik 1977, karambo-liran, prodam’po delih. Boris Žitek, . Mota 8, p. Ljutomer. IN-I674I
JUGO, nov, prodam. Telefon po 15. uri: 23 029. 1N-8I 11
FIAT 125 P ugodno prodani. Beznov-ci 8. 1N-8112
ZASTAVI 101, letnik 1985 in 1979, nujno prodam. Ferjanič, Dolnji Slaveči 104, telefon zvečer: 78 367. IN-
BREJO OVCO z mladičem in samca prbdam. Gornji Petrovci 59. M-8114 TRAKTOR IMT 542 s koso prodam. Šalamenci 57. M-8116
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Telefon: 77 124. M-81 17
MOPED APN 4, vozen, in okvir za APN 4, dobro ohranjen, zaradi bolezni lastnika prodam. Ogled: Radmo-žanci št. 112. M-OP
OSEBNI AVTO VOLGA, dobro ohranjen, prevoženih 27.000 km, registriran, zaradi bolezni lastnika ugodno prodam. Stanko Megla, Bučkovci 30 pri Ljutomeru. M-OP
OJAČEVALEC 2 x 50 VV z radij skim sprejemnikom gorenje ter 2 x 70W zvočnike ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 069 71 476. M-8118 BREJO TELICO ALI KRAVO prodam. Ižakovci 13. M-8119
TRAKTOR IMT 558 prodam. Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-8121 DIANO prodam. Telefon: 775 672. M-8123
Kupim
AVTO, starejši od letnika 1950, kupim. Naslov v upravi lista. IN-16731 MREŽO ZA OGRAJO, lahko rabljeno, kupim. Tel. (062) 34-741.
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom ali garsonjero išče mlada družina. Telefon: 24 519. M-8028
ENOSOBNO STANOVANJE V RAKIČANU (centralno ogrevano), 42 m1, menjam za enako ali večje v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-8092
1 Zaposlitve
DELAVCA z veseljem do dela z bager-jem, po možnosti s prakso, takoj zaposlim. Informacije po telefonu: 78 668. M-8022
OBDELOVALCA KOVIN zaposlimo. Doma-Kodba, Dolnja Bistrica 72. M-8063
ANSAMBEL IŠČE KLAVIRISTA z lastno opremo. Prodamo kitaro iba-nez rodstar II in ojačevalec marshal combo. Telefon: 23 927, popoldne. M-8080
NATAKARICO ali dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu, zaposlimo. Gostilna Osmica Hotiza. M-SS
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost diplome, izdane za šolsko leto 1984/1985, na Srednji gostinski šoli za gostinstvo in turizem. smer kuhar, v Ljubljani. Milena Ducman, Maribor, Valvazorjeva I4. IN-18630
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izreke! o Ivanu Lutrovu iz Križevec. Miran Dajčar. IN-16724 GARAŽO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Telefon: 23 lil. IN-8036
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Štefan Kuhar-Bojan Puconci, izdanega leta 1985. Silva Gumilar, Šalamenci 74, p. Puconci. 1N-7999
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 6. razreda OŠ Beltinci, izdanega leta 1984, Mirko Antolin, Ižakovci 125. M-8069
V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE iščem primeren manjši prostor za poslovno dejavnost. Ponudb.e po telefonu: 23 331. M-8084
OSEBO IZ ZENKOVEC ali okolice, ki bi za dobro plačilo 2-krat v tednu obrila dve osebi, ki zaradi bolezni tega ne moreta sami, iščemo. Naslov v upravi lista. M-OP
UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
Jože Fartelj
Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
DELAVCI TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna IZLETNIK, Rajh, Bakovci od 28. novembra do vključno I. decembra ZAPRTA.
Kjer ti spiš, tam trpljenja ni. Bol razdira nam srce, ker med nami več te ni.
V SPOMIN
1. decembra minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
OGLAS V vestniku
zanesljiv uspeh!
AVTOELEKTRIČNI SERVIS, Ivan MEZGA 42314 SELNICA 38 a, POOBLAŠČENI SERVIS MUNJE: izdelava akumulatorja, popravilo v garancijskem roku in po njem, ter druge avtoelektrikar-ske storitve
Po tem datumu se za obisk spet priporočamo!
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za II. polletje 1988 je 25.000,— dinarjev, za delovne organizacije 50.000,— dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Viktorija Prem
iz Gornjih Slaveč
Velika je praznina za teboj in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se je še spominjate, prižigate sveče in krasite njen grob.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Kristina Gomboc roj. Časar iz Dolnjih Slaveč
Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih tren kih in izrečeno sožalje, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonih ence in cvetje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se poklonili njenemu spominu.
Dolnji Slaveči, 21. oktobra 1988
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Anica, sin Ivan iz Avstralije, hčerka Lojzka, hčerka Jožica iz Kanade, hčerka Irena iz Kanade, sin Franc iz Nemčije z družinami ter sestra Terezija
STRAN 18
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Tiho, mirno, kakor je živel, nas je po krajši bolezni nepričakovano, v 88. letu starosti, zapustil dragi mož, oče in stari oče
Aleksander Novak
iz Gorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Felkarju, hvala duhovniku Jošar-ju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem za podarjeni venec ter govornici Olgi za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gorica, 12. 11. 1988
ŽALUJOČI: žena Karolina, otroci Marjeta, Marija in Štefan z družinami ter vsi, ki smo ga imeli radi
Bolečina da se skriti.
pa tudi solze ni težko zatajiti.
!e dragega moža, očeta in dedka nam nihče ne more več vrnili.
V SPOMIN
Marselu Mesariču
iz Beltinec
Ob tvojem grobu naenkrat začutimo, kako dragocen in kako velik je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom tihi in nemi, čakajoči, da bi doumeli zakaj.
Globoko boleč je spomin na 29. november, ko bo minilo leto dni bridke žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil najdražji, nikoli pozabljeni mož, oče, dedek in tast.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate šopke in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
Zaman je bi! tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
Neža Felkar
roj. Grah iz Doliča
Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala g. Ficku in Zrimu za pogrebni obred, pevcem, tov. Hermini za ganljive poslovilne besede ter godbi na pihala.
Žalujoči: mož Ludvik, sinovi Jože, Štefan in Franc z družinami, hčerka Marija z družino, sestre z družinami in drugo sorodstvo.
__________________________________________________
ZAHVALA
6.	novembra 1988 nas je v 74. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Zelko
iz Mačkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, spremljali pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence, cvetje ali v druge namene. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu.
Zahvala velja tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Mačkovci, GD Mačkovci. Iskrena hvala kolektivom Mure, tozd Ženska oblačila, DE Petrovci, tozd Perilo, Sobote, tozd Vrtnarstvo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cecilija, sin Štefan, hčerke Milica, Irena in Anica z družinami
Andrej, kjer ti spiš, tam ni trpljenja in skrbi, v naših srcih večno nas boli, da tvoje, tako mlado, okamenelo je srce.
V SPOMIN
23.	novembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je tragično, v hudi prometni nesreči, za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Andrej Petek
iz Melinec
Boleč in nepozaben je spomin nate in velika je bolečina v naših srcih, ki ne bodo nikoli ozdravela.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče.
V GLOBOKI ŽALOSTI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Že eno leto r hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura. dan. ne noč. povsod v naših mislih si navzoč.
V SPOMIN
26. novembra bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
Irena Franko
iz Martjanec
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu!
ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče
Stanko Radovanovič
iz Dobrovnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Krampaču za pogrebni obred in ’ pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anna, sinova Drago in Vlasto, starši, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in prababice
Terezije Pozderec
roj. Mlinarič iz Beltinec Gregorčičeva 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa pisna in ustno izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala govorniku KS Beltinci, tov. Filipu Matku, g. kaplanu farne cerkve Beltinci, domačemu pevskemu oktetu za izredno lepo zapete žalostinke, pevskemu kvintetu M. Dolničar iz Ljubljane, KPL-tozd Žale, Dimnikarju Beltinci, Graditelju Beltinci, Muri M. Sobota, GIVU Ljubljana, Iskri Ljubljana, Letališču Reka — KRK ter vsem drugim, ki seje boste spominjali.
Naša draga mama nam bo ostala v trajnem spominu.
ŽALUJOČI: sinovi Martin, Andrej, Matija, Vinko, Janez in Anton, hčerke Marjeta, Anastazija, Anica, Terezija, Marija in Kristina z družinami, vnuki: Mihael, Štefan, Andrej, Bojana, Andreja, Polona, Marko, Andrej, Helena, Stanko, Darja, Roman, Mateja, Barbara, Vikica, Mateja, Metka, Nataša, Petra, Simon, Silva, Jožica in Peter
Skrb in delo vaše je bilo življenje. Bolečine in trpljenje ste prestali, zdaj boste v grobu sladko spali.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
Ana Kerec
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala dr. Felkarju za nesebično pomoč, g. kaplanu in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
v ZAHVALA
8.' novembra 1988 nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, zet in svak
Miodrag Krstin
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, DO Mura in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ali za gradnjo bolnišnice ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, cerkvenemu zboru za odpete pesmi, govornici iz DO Mura, tozd Ženski plašči za besede slovesa ob odprtem grobu in zdravstvenem osebju oddelka za dializo bolnišnice v Rakičanu.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Ob
Ak silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem. nihče nikdar bi ne verjel. (Gradnik)
ZAHVALA
i izgubi, ko nas je za ved-til v 62. letu starosti naš mož, oče in stari oče
Janez Papič
upokojenec KS iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, dr. Savlovi iz ZD Murska Sobota za vso skrb in zdravljenje, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma KS Lendavska in KS mesta M. Sobota, kolektivu pljučnega in internega oddelka splošne bolnišnice, DSSS KS mesta M. Sobota in sostanovalcem bloka na Lendavski 37 b.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano in tragično nas je v 35. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, vnuk, stric in zet
Dragan Stefanovič
iz Mačkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, 'darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi kolektivu Mure, tozd Ženska oblačila G. Petrovci in podružnični OŠ Mačkovci ter učencem L razreda.
Hvala g. duhovniku za leo pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govornici KS, Marti Horvatovi, za poslovilne besede ob doprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinova Darko in Andrej, mama Irena, brat Milan z družino, dedek, tast in tašča ter drugo sorodstvo
VESTNIK,' R' NOVEMBRA 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
— VERŽEJ -------—_________________________________________
NOV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI DOM
V petek so v Veržeju odprli nov vzgojno-izobraževalni dom. Po republiškem družbenem dogovoru je to le eden od 21 v SR Sloveniji, za katerega so denar združili na ravni republike. Gre za domove, v katerih so mladostniki s telesnimi in duševnimi motnjami.
Slovesnost je začela Angelca Fras, ravnateljica zavoda, in pozdravila številne goste, med njimi dr. Ludvika Horvata, slovenskega ministra za vzgojo in izobraževanje, Gezo Bačiča, sekretarja RK SZDL, in druge. Besedo je povzel Ludvik Horvat in zbranim spregovoril o sistemu izobraževanja ter težavah, ki jih imajo pedagoški delavci v Slove niji in ki so povezane tudi z razvojem izobraževanja pri nas. Svoj govor je sklenil z naslednjimi besedami:
»Mislim, da se bomo nekoč morali vprašati, ali je to, kar mi dajemo za šolstvo, del družbene porabe, najbolj vulgarne oblike porabe, ali je to del tiste družbene dolgoročne naložbe, ki je ne moreš s preprostimi kalkulativni-mi elementi postaviti od danes na jutri, je to tisti del družbene naložbe, ki nam bo zagotavljal, da bo Slovenski narod ohranil svojo samobitnost v kulturi, jeziku, vedenju in znanju na južni
---NOVO VODSTVO LENDAVSKE OBČINSKE MLADINSKE
Mlada generacija se mora zavedati svoje vloge
Po Ljutomeru in Murski Soboti so tudi v Lendavi uspešno sklenili volilne postopke v občinski mladinski organizaciji. Na kandidacijski in volilni konferenci so delegati izbirali med dvema kandidatkama za podpredsednico, štirimi kandidati za sekretarja, za osem članov predsedstva pa je bilo 11 kandidatov. Samo za funkcijo predsednika je bil le eden kandidat.
i
Na kandidacijski konferenci so delegati dali potrebno večino glasov Francu Korenu, Valeriji Sabjan in Janezu Bukovcu. Prvi je bil potem izvoljen za predsed-
Kmetijska študija je tu — kaj zdaj?
Študija o vplivih predvidene gradnje hidroelektrarn na Muri na kmetijstvo vplivnega območja — tak je delovni naslov gradiva, ki sta ga končno dala na svetlo mariborska višja agronomska šola in kmetijski zavod. Študija naj bi pomenila nadaljevanje in konkretizacijo razvojnoraziskovalnega projekta Temelji razvoja agroživilstva v severovzhodni Sloveniji do leta 2000. Zdaj, ko je v nekaj izvodih priromala v mursko deželo, se do nje nihče ne opredeljuje, čeprav sojo sicer vsi po vrsti (zlasti po lokalnih vladah, medobčinski gospodarski zbornici in Zavodu za ekonomiko in urbanizem, kjer nastaja t. i. krajinska zasnova) željno pričakovali in se nanjo kar naprej sklicevali. Da bi zdaj »vse tiho bilo«, najbrž ni vzdržno. Naj se vendar oglasijo vsi tisti, ki imajo kaj besede pri nameravani gradnji murske verige vodnih elektrarn — naj izzveni naš medijski poziv pomurskemu ljudstvu!
B. Ž.
Na domače koline z bujto repo in dobro kapljico vas vabi 26., 27. in 28. novembra
GRILL JULIE
Martin in Julie Doma, Tišinska 14, Murska Sobota.
Miklošev sejem
Saj ne, da bi hoteli spremeniti datum tradicionalnega sejma v Murski Soboti, so dejali odgovorni v Turističnem društvu Murska Sobota, vendar pa je organizacija sejma v soboto ugodnejša tako za nas organizatorje, sejmarje, kot tudi obiskovalce iz sosednjih držav, Avstrije in Madžarske. Če bi pripravili sejem 6. decembra, ko je Miklavž tudi v koledarju, bi bil to torek, torej sredi delovnega tedna.
Lani sije Mikloševo senje ogledalo — ter seveda kupilo kaj koristnega — okrog 20 tisoč obiskovalcev, med njimi je bilo ogromno Avstrijcev in Madžarov. Prodajalo je okrog 300 sejmarjev, sodelovale pa so tudi domače trgovinske in gostinske organizacije. Že sredi novembra se je za le-
V Murski Soboti
ves dan — na velikem sejemskem prostoru
strani Alp ob prepihu civilizacij, ki se v modernih tehnoloških družbah pojavljajo, da bo ohranil svojo samobitnost, svojo avtentičnost, pa ne samo to, da se bo lahko v te tokove tudi vključil. Zato Slovenski narod, ki je na meji svoje enostavne biološke reprodukcije, ne more z neodgovornostjo gledati na nobenega posameznika, kako raste in se razvija. Če se to ne bo zgodilo, bo zgodovina čez stoletja pisala, daje nekje med Muro in Jadranskim morjem živel neki eksotičen
nika, druga za podpredsednico in tretji za sekretarja.
Še pred volitvami so spregovorili tudi o svojem delu v preteklih dveh letih. Poudarili so predvsem delo centra za organizirano preživljanje prostega časa in področji mladinskega prostovoljnega dela ter informiranja. Mladi so ugotavljali, da kljub nekaterim uspehom niso storili vsega, kar bi lahko. Poglavitni razlog naj bi bila kadrovska šibkost oziroma nepripravljenost za delo v mladinski organizaciji.
Največ angažiranja mladih je bilo na področju družbenoekonomskih odnosov. Pri tem je
že 3. decembra
tošnji sejem prijavilo čez 200 sejmarjev, tako da upravičeno računajo, da bo udeležba letos še boljša in bolj pestra kot lani. Zato so se tudi odločili, da sejemski prostor razširijo po vsej Titovi cesti ter se izognejo gneči, ki je bila prejšnja leta. Pravočasno bodo tudi uredili parkirne prostore za osebne avtomobile in avtobuse, nesmiselno je, da hočejo nekateri po vsej sili pripeljati avto prav do sejemskega vrveža.
3.	decembra bo torej Murska Sobota spet živela v znamenju »Mikloše-voga senja«, temu primerno pa bo tudi večerno dogajanje v gostinskih lokalih.
Bernarda Peček
narod — Slovenci —, ki je med zadnjimi uporabljal dvojino.«
Po nagovoru Ludvika Horvata so s proslavo nadaljevali gojenci in učenci in prikazali svojo literarno, glasbeno in plesno ustvarjalnost. Sledil je simboličen prerez vrvice, s katerim so veržejski dom predali namenu, gostje so si ga tudi ogledali, nato pa v sproščenem pogovoru povedali svoje vtise o novi pridobitvi in težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, pa tudi nekaterih uspehih. Dušan Loparnik
ORGANIZACIJE----------------
mladinska organizacija dosegala več uspehov na »makro« ravni in manj v temeljnih okoljih. Več in lažje se je organizacija mladih uveljavjala tudi preko skupščinskega sistema in SZDL-ja.
»Nedvomno smo vtem obdobju priča afirmaciji mladinske organizacije kot družbenopolitične organizacije. Srčika vsemu pa je neizpodbitno dejstvo, da se je mlada generacija zavedla svoje vloge in moči pri ustvarjanju takšnih ekonomskih razmer, ki bodo dajale osnovo za prehod v moderno družbo 21. stoletja.« To so besede, ki so zapisane v poročilu. Podobna mnenja pa je najti tudi v videnjih kandidatov, ki so bili izvoljeni v novo vodstvo. Sedaj je potrebno le poprijeti za delo in uresničiti vse te ideje.
S. E6ry
OGLAŠEVANJE ZLOŽBENIH ŽELJA PO PESKOVSKO
LIPA NAJ SE NE BI PONOVILA
Tri dni so se Peskovčani dajali z lokalno oblastjo in ljubljanskim strokovnjakom za novo zložbo zemljišč — in (za zdaj) uspeli!
Predvidoma okrog božiča bodo imeli vaščani Pe-skovec (v krajevni skupnosti Gornji Petrovci) na Goričkem še zadnjo priložnost, da se — po dveh že opravljenih usklajevalnih postopkih — opredelijo do novega predloga (elaborata) razdelitve oz. zložbe kakih 200 hektarjev zemljišč, ki ga bo (še enkrat) izdelal Geodetski zavod iz Ljubljane. Odgovorni za zemljiške posege v soboški občinski upravi so na osnovi številnih ugovorov in pritožb Peskovčanov po prvi razgrnitvi elaborata — zbrani so v posebnem zvezku — uvideli, da bi se znalo zaplesti tako kot pred leti v Lipi. Tega si preprosto ni bilo mogoče privoščiti; stroški zložbe (600 tisoč din na hektar) so v primerjavi z občutljivostjo tukajšnjega prebivalstva, izraženo skozi slo po zemlji, vendarle »zanemarljivi«.
Tako so trije dnevi konec minulega tedna v va-ško-gasilskem domu v Peskovcih (na sliki) minili v znamenju prej sprave in soglasja kot hude krvi in prepirov; celo predstavnik Gojitvenega lovišča Kompas iz Gornjih Petrovec, ki ima tod strnjeno obsežnejšo kmetijsko površino, je popustil. Prvotno razdelitev na kar okrog 1500 parcel so uspeli znižati na četrtino, kar je menda svojevrsten dosežek. Zadoščenje je tem večje, ker gre za prvi tovrsten primer — če pozabimo na komasacijo v Čekički vasi pred osmimi leti — zlaganja oz. zaokroževanja zemljišč na hribovitem delu Goričkega. O podrobnostih in končnem razpletu (ali ponovnem zapletu?) bomo še poročali. Pravijo pa: če bo šlo vse bo načrtih in bo »nebo naklonjeno«, naj bi v februarju postavljali mejnike.
B. Žunec
SLOVENIJATURIST VAS VABI MED POČITNICAMI NA SMUČANJE NA KOBLO!
Šestdnevni paket od 14. do 19. januarja in od 19. do 24. januarja stane 540.000 din, od 24. do 28. januarja pa 470.000 din MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH!
Prijave in informacije: SLOVENIJATURIST, Murska Sobota, Titova 1, tel.: 21 189, 21 296.
VESTNIK IfB SLOVENIJATURIST
BOSTA POPELJALA ENEGA OD NAROČNIKOV VESTNIKA V BENETKE!
Dragi bralci, vaš tednik — VESTNIK — misli na vas! In če še niste, postanite naši redni naročniki!
LJUTOMER —KRIŽEVCI
PRAZNOVANJE DNEVA
REPUBLIKE
Letos bo osrednja občinska slovesnost ob 29. novembru, dnevu republike, v Križevcih pri Ljutomeru, v petek, 25. novembra. Proslava bo v križevski osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž, slavnostni govornik pa bo Slavko Soršak, član predsedstva CK ZKS. Na proslavi bodo podelili tudi visoka državna odlikovanja, za kulturni program pa bodo poskrbeli učenke in učenci OŠ Branko Bernot-Aljaž in člani kulturnega društva iz Križevcev.
D. L.
LJUTOMER
Obnovljeni . stiki s
Ful nekom
Iz češkoslovaškega mesta Ful-nek se je vrnila delegacija SO Ljutomer. Člani delegacije so se na povabilo tamkajšnjih občinskih predstavnikov udeležili proslav ,ob 70-letnici Češkoslovaške in 71-letnici velike oktobrske revolucije. Uradni obisk so Ljutomerčani izkoristili tudi za temeljite pogovore o obnovitvi stikov med pobratenima občinama. Dogovorili so se, da se stiki, ki so bili opredeljeni v listini o pobratenju, razvijajo, hkrati pa sojih razširili tudi na izmenjavo delegacij iz združenega dela. Tako bo že prihodnje leto v Ljutomer prišla na obisk delegacija kmetij-cev in se seznanila s kmetijstvom v občini. Dogovorili so se tudi, da pobratenje verificirajo tudi na ravni konzulatov, saj so bili doslej potrjeni le na ravni občin.
Obisk v Fulneku je delegacija iz Ljutomera izkoristila tudi za oglede nekaterih organizacij združenega dela v tem mestu (predvsem kmetijskih) in nekaterih drugih ustanov (vrtec), ki jih imajo tam.
Obnova stikov s Fuinekom prihaja pravi čas, saj bo prihodnje leto minilo 20 let od podpisa listine o pobratenju med Fuinekom in Ljutomerom.
V ponedeljek nas je presenetil sneg, ki je začel padati že dopoldne in poneha! šele v nočnih urah. Zagode! jo je voznikom, poleg tega pa tudi marsikateremu pešcu, ki ni bi! pripravljen na dokaj zgodnjo belo odejo in spolzke pločnike.
DROBNO GOSPODARSTVO
Tudi majhni so lahko veliki
Med drobno gospodarstvo ne uvrščamo le zasebnih obratovalnic, ampak tudi družbene organizacije združenega dela, ki nimajo (pretežno) serijske izdelave in zaposlujejo do 200 delavcev. V Pomurju se je ohranilo ducat takih kolektivov in vsi uspešno poslujejo, kar je dokaz, da dohodka ne ustvarjajo le tam, kjer je industrijski način izdelave. Človek bi pričakoval, da družba daje takim malim kolektivom določene olajšave, na primer, da imajo manjše dajatve iz dohodka, pa ni tako. V kolektivih, ki jih uvršča statistika kot panogo med obrt, morajo zato toliko bolj poprijeti sami. Imajo pa tudi prednost: ker število zaposlenih ni veliko, se de-
ŠE ENKRAT OZIMNICA
V PUCONCIH
Kmetijska zadruga Panonka bo od 10. do 17. decembra organizirala v Puconcih vnovično prodajo ozimnice. S tem se uresničuje dogovor, sprejet na nedavnem posvetu vodstva pomurskih sindikatov s predstavniki organizacij, odgovornih za redno preskrbo prebivalstva. Tako si bodo lahko vsi zamudniki v začetku prihodnjega meseca v enoti KZ Panonka v Puconcih priskrbeli razno sadje in zelenjavo po znatno ugodnejših cenah.	M. J.
lavci dobro poznajo med seboj, zato morebitnega delomrzneža hitro odkrijejo in — izločijo. Uspeha jim ne izpodjeda niti režija, saj je takih delavcev malo, pa še ti opravljajo več del in nalog. Podobno kot delavci v zasebnih obratovalnicah, so tudi delavci v družbenih obrtnih podjetjih — mislimo na neposredno delo — zelo prilagodljivi, da ne rečemo: univerzalni; ni stroge »specializacije«, ampak zna en delavec uspešno opravljati več podobnih del.
Prav je, da so se ohranile male organizacije združenega dela. Veseli bi bili ustanovitve novih, seveda z dejavnostmi, ki jih na našem območju še ni, kajti tako bi lahko zaposlili delavce, ki čakajo na delo, vendar imajo za zdaj malo upanja, da ga bodo dobili v industrijskih organizacijah, saj povsod »odkrivajo« presežek delavcev.
V prihodnji številki bomo objavili daljši zapis o gospodarjenju v sedmih pomurskih družbenih obrtnih organizacijah združenega dela. Ze zdaj pa lahko povemo: vse uspešno poslujejo in četudi je na tržišču hud boj — se ne dajo.	§. s
ZGODNJE PRIPRAVE
Čeprav so do okrogle obletnice (150.) smrti velikega jezikoslovca Frana Miklošiča še dobra tri leta, pa so se v Ljutomeru že začeli pripravljati nanjo. Prišle so že prve pobude, kako se ga spomniti: že prihodnje leto naj bi začeli z obnovo in lepšanjem Miklošičevega trga, urediti bi bilo potrebno tudi njegovo rojstno hišo (ki je v zasebni lasti, zato je ta naloga nekoliko težja), tiskali naj bi vodnik po poteh kulturne dediščine občine Ljutomer, v Ljutomeru pa bodo dali pobudo, naj bi slavisti leta 1991, ko bo obletnica, imeli svoj zbor v Ljutomeru, ena od tem pa naj bi bila Fran Miklošič in njegovo delo.
Ker je do obletnice še precej časa, bo prišlo do še kakšne pobude, kako čim dostojneje proslaviti tega velikega moža.	D. L.
Kegljači odslej
v Radencih
Kegljaškemu klubu Radenska iz Murske Sobote je po nekajletnih prizadevanjih uspelo skupaj s tozdom Mineral Radenci in ekipami osnovnih organizacij sindikata obnoviti kegljišče Vikend v Radencih (prva etapa). Tako se kegljači Radenske iz Ljutomera selijo v Radence, kegljišče Vikend pa bi naj predvsem rabilo za športno rekreacijsko dejavnost. Obnovljeno kegljišče v Radencih bodo predali namenu v soboto, 26. novembra 1988, ko bo v Radencih tudi kegljaški turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Konstruktorja iz Maribora, Fužinarja z Raven, Nafte iz Lendave in Radenske.
Kegljači Radenske, ki bodo v novi tekmovalni sezoni nastopali v drugi republiški ligi vzhod, se na to tekmovanje že nekaj časa intenzivno pripravljajo. Doslej so odigrali dve tekmi z mariborskim Konstruktorjem ter sodelovali na turnirju na Ravnah. Prihodnje leto pa nameravajo ustanoviti pomursko kegljaško ligo, kjer naj bi sodelovalo 16 moških in 12 ženskih ekip.	F. Maučec
STRAN 20
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
skupščine občin —
ZSMS — občinski sindikalni sveti občinski odbori ZB NOV
Murska Sobota Gornja Radgona Lendava Ljutomer
čestitajo za praznik republike — 29. november!
METKA FUJS
Stara habsburška monarhija, nastala pred mnogimi stoletji, v popolnoma drugačnih zgodovinskih razmerah, se je zadnja stoletja svojega obstoja borila s številnimi novimi silami in postajala vedno bolj anahronizem. Zaostrena nacionalna nasprotja so začela konec 19. stoletja postavljati v ospredje tudi jugoslovansko vprašanje. Rastoči in vedno agresivnejši nemški ter madžarski nacionalizem, notranja ureditev Avstro-Ogrske in njena zunanja politika so oživljali slovensko prepričanje, da svojega položaja v tej monarhiji brez odločnejše akcije ne bodo mogli rešiti.
Načrti o jugoslovanski državi pa so bili zelo različni, od misli o enoti znotraj habsburške monarhije, kot neke vrste trialistična-varianta, prek idej o zlitju vseh narodov v nov jugoslovanski narod do Cankarjeve zamisli o federalistični Jugoslaviji s pravico narodov do lastne kulture.
Da se bo jugoslovanska utopija tako hitro spremenila v resničnost, seveda nihče ni mogel predvidevati. Do začetka prve svetovne vojne se je zamisel o jugoslovanski državi sicer popolnoma uveljavila med slovenskimi političnimi strankami, vendar je obsegala le južnoslovanske dežele znotraj monarhije, o združitvi s Srbijo pa je le malokdo razmišljal. Do takšne združitve hi namreč lahko prišlo le z veliko vojno katastrofo. Poleg tega si je Srbija v nesmiselnem vojskovanju z Bolgarijo zaradi Makedonije zapravila veliko tistih simpatij, ki jih je pridobila v balkanskih vojnah. Razumljivo je torej, da sta se vodstvi slovenske klerikalne in liberalne stranke ob izbruhu vojne postavili na avstrijsko stališče, čeprav niso imeli nobenih želja po vojni s Srbijo.
Vojna in strogi režim vojnega absolutizma sta popolnoma omrtvila politično življenje. Usoda slovenskega naroda pa je postajala vedno bolj negotova. Antantne sile so z londonskim sporazumom leta 1915 obljubile Italiji Slovensko, primorje z Istro in velik del Dalmacije. Nemške stranke pa so v okviru centralnih sil zahtevale preobrazbo avstrijske polovice države v nemško državo. Med odločitvama za eno ali drugo stran, ki pa sta obe pomenili slovensko narodno smrt, se je slovenska politika
začela zavzemati za odločnejšo rešitev narodnega vprašanja z združitvijo Slovencev in Hrvatov v enotno državo. Začetni uspehi centralnih sil na fronti so kmalu prenehali in s porazi so se pojavljale tudi vedno glasnejše zahteve po prenehanju vojne in nesmiselnega prelivanja krvi. Obnovilo se je tudi politično življenje in do takrat zatirani narodi v monarhiji so se zavedli trenutka, ko lahko rešijo tudi svoje narodno vprašanje.
Slovenski klerikalni in liberalni državnozborski poslanci so skupaj z istrskimi in dalmatinskimi leta 1917 ustanovili Jugoslovanski klub, na čelo katerega je prišel dr. Anton Korošec, pristaš demokratičnega Krekovega krila v klerikalni stranki. Poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, so podpisali t. i. majniško deklaracijo in jo prebrali na prvi seji državnega zbora 30. maja 1917. Deklaracija je zahtevala od vlade in vladarja, da se na temelju narodnega načela in hrvaškega narodnega prava zedinijo vsa ozemlja monarhije, na katerih žive Slovenci. Hrvati in Srhi. v samostojno državno telo, ki ho prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in osnovano na demokratični podlagi pod habsburškim žezlom.
Čeprav so vsi pomembni politični organi monarhije odklonili de-
70 let
klaracijo, se je na njeni podlagi razvilo močno deklaracijsko gibanje, ki je postajalo vedno bolj množično, demokratično in tudi vedno bolj radikalno. Povezalo je predstavnike vseh slovenskih strank, ki so si bili enotni v prepričanju. da je prihodnost slovenskega. hrvaškega in srbskega naroda le v samostojni državi, ter zahtevali takojšen mir in samoodločbo narodov. Na podlagi tega je bil 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo in Istro, ki sj je zada! za nalogo zedinjenje Jugoslovanov v samostojno državo. Narodni svet je pospeši! nastanek Narodnega sveta Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki so ga zastopniki jugoslovanskih narodov v monarhiji ustanovili 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu
in pod predsedstvom dr. Antona Korošca.
Poskusi cesarja Karla, da bi s koncesijami obdržal monarhijo skupaj, in njegov manifest, s katerim je razglasil federativno ureditev A vstrije z nacionalnimi državami. niso več mogli roditi sadov. Slovenci so se takrat že odločili za oblikovanje svoje lastne državnosti in Korošec mu je dejal: »To. kar se je zgodilo, je dovolj za naše nezaupanje.« Slo je samo še za vprašanje. kakšna naj hi bila nova država. in pri tem so računali tudi na morebitno zedinjenje s Srhi in Črnogorci v smislu krfske deklaracije, ki sta jo 20. julija 1917 podpisala dr. Ante Trumbič, kot predsednik Jugoslovanskega odbora (ustanovljen leta 1915 iz skupine uglednih protiavstrijskih političnih
emigrantov), in Nikola Pašič kot predstavnik srbske vlade. V njej sta predvidela ustanovitev demokratičnega in parlamentarnega kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordje-vičev. Dogajanja so se vrstila z ne-sluteno hitrostjo. A vstro-ogrska vojska je bila pred popolnim zlomom in 29. oktobra 1918 je Na-
Med vojaki je po razglasitvi miru zavladalo nepopisno veselje.
rodni svet v Zagrebu razglasil ustanovitev države Slovencev, Hrvatov in Srhov; 31. oktobra pa je Narodni svet v Ljubljani imenoval narodno vlado za slovenski de! države. Tako je postala Slovenija prvič.v svoji zgodovini državna enota. ki pa ni imela izdelane jasne predstave o svoji lastni narodno-državni suverenosti. Povezovala jo je v skupno suverenost s Hrvati in Srhi in zato se v teh usodnih dneh tudi ni mogla in ni znala zavzeti za njeno odločnejšo obrambo. Mnenja o možnosti združitve s Srbijo so bila precej deljena. Eni so namreč menili, da omogoča krf-ska deklaracija Slovencem svoboden, avtonomen razvoj, drugi, predvsem pripadniki klerikalne stranke, pa, da bo potrebno dati Slovencem v novi državi še mnogo poroštev za ohranitev samobitnosti in kulturne avtonomije. Kljub dvomom pa je postala ta združitev novembra leta 1918 nujnost. Morda bi država Slovencev. Hrvatov in Srbov še ustrezala Slovencem in Hrvatom, nikakor pa ni mogla ustrezati Srbom iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, ki so si prav tako želeli narodne združitve. Da pa so bili dvomi klerikalne slovenske politike na mestu, sta pokaza
la čuden potek novembrskih pogajanj o združitvi v Ženevi in izrazita arogantnost srbske vlade. Združitev je pospešila pokrajinska vlada za Dalmacijo iz strahu pred italijansko okupacijo, močna hr-vaško-srbska koalicija pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča, pridružili pa so se jima tudi slovenski liberalci, ki so v nasprotju s kleri
kalci. ki so še vedno zahtevali politično jamstvo za slovenski narodni razvoj in decentralistično državno obliko, podprli centralistično in unitaristično ureditev. Narodni svet je torej pristal na združitev s kraljevino Srbijo na način, kakor se je to zgodilo L decembra 1918. Torej na državo, v kateri naj hi p imenu narodne enotnosti, kljub drugačnim zagotovilom regenta Aleksandra, prej ali slej izginile različne pokrajinske enote.
Slovenci so z združitvijo pričakovali predvsem zaščito svojega nacionalnega ozemlja. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: imperialistični versajski mir jih je razdelil med štiri države, srbska vlada in dvor pa sta v maniri zmagovalca uvedla centralistično državno obliko, odpravila avtonomne politične institucije pri nesrbskih narodih in jih podredila Beogradu.
Nova država je v primerjavi s staro na neki način vendarle utrdila obstoj slovenskega naroda kot političnega in gospodarskega elementa, vendar je zaradi velikosrb-' ske politike in močno navzočega jugoslovanskega unitarizma slovensko vprašanje ostajalo nerešeno. To pa je seveda že novo poglavje v slovenski zgodovini.
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 21
...............
PO SLEDI NADARJENIH, USPEŠNIH... RAZISKOVALCEV
V Pomurju je okrog 18.500 mladih, ki so vključeni v izobraževalni proces, to je obvezno osemletko in v to ali ono srednjo šolo usmerjenega izobraževanja. Govorimo, da jih usposabljamo za delo, samoupravljanje, za življenje.
Nekoč je bilo dovolj, da so učenci prinesli v šolo kredo in posebno tablico, na katero so pisali, računali, risali ... Danes jih >opremljamo< s številnimi zvezki, učbeniki in učnimi pripomočki. V šole pa čedalje bolj prodira sodobna učna tehnologija. Če še kdo od staršev ali učiteljev, tako kot je bilo to nekoč, upa reči učencu, »za motiko in lopato boš že dober«, se hudo moti. Prihajamo namreč v čase, ko je za vsak poklic potrebno kar največ znanja, sicer ni upanja za razvoj.
Prihodnji strokovnjaki se začenjajo kaliti že v osnovni šoli. Zelo pomembno je, ali jih k temu posebej spodbujamo, jim omogočamo, da dosežejo nekaj več, kot je to predpisano z učnimi načrti in predmetniki. Gre za različne interesne dejavnosti, ki (lahko) potekajo po pouku. Če se seveda najdejo mentorji, zanesenjaki, ki so pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas za dodatno delo z učenci. Na nekaterih šolah na srečo najdemo tudi takšne ljudi. In k pisanju tega prispevka nas je spodbudil seznam nagraje
jože Horvat
nih učencev in mentorjev za dosežke na predmetnih tekmovanjih in pri interesnih dejavnostih v lanskem šolskem letu, ki smo ga prejeli od občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota. Na tem seznamu je okrog 30 osnovnošolcev in učencev srednjih
Sodelujejo vsi učenci
Tudi na dvojezični OŠ Vlaj Lajos v Genterovcih. ki jo obiskuje nekaj čez sto učencev, se zavzeto in dokaj uspešno ukvarjajo z raziskovalnim delom. Gre za sortne demonstracijske poskuse s koruzo in zelenjavo, ki so jih začeli opravljati pred petimi leti t sodelovanju z Živinorejsko-veterinarskim zavodom Murska Sobota in Kmetijskim inštitutom Slovenije. Leta 1988 so namreč uredili šolski vrt kot demonstracijski in učni objekt. Najprej so začeli poskusno pridelovati 5 do 12 različnih sort koruze, nato pa še različne sorte korenčka, rdeče pese in drugih povrtriin. Večino del opravijo učenci ob sodelovanju mentorjev in ves čas spremljajo rast pridelka. Zapisujejo datum setve, vznik, tehnološko zrelost, pojave bolezni, datume škropljenja, uporabljena sredstva idr. Ob koncu pa proučijo gospodarnost pridelave in hektarski donos. Z rezultati poskusov seznanijo Medobčinsko gospodarsko zbornico (za koruzo) oziroma Kmetijski inštitut Slovenije, objavljajo pa jih tudi r raznih publikacijah.
»Mnenja smo, in to nam potrjujeta tudi omenjeni ustanovi, da so rezultati našega raziskovalnega dela dokaj dobri in koristni. So lahko v pomoč strokovnim službam pri uvajanju poljščin in tehnologije. po njih pa se lahko zgledujejo tudi okoliški kmetovalci. Zadovoljni smo, ker je naše delo začela spodbujati tudi Občinska raziskovalna skupnost Lendava, kimam je v ta namen odobrila precej denarja,« smo si zapisali iz pogovora z ravnateljem genterov-ske osemletke Štefanom Vargo. Med učenci, ki pri teh raziskovalnih nalogah sodelujejo, pa bi težko koga posebej omenili, saj delajo tako rekoč vsi. ker so tudi vsi člani šolske pionirske zadruge.
šol, ki so v lanskem šolskem letu postali na republiških ali zveznih tekmovanjih prvaki, dosegli prva tri mesta ali pa zlata, srebrna in bronasta priznanja. To so seveda lahko dosegli le z dodatnim trudom, delom (ob pomoči mentorjev) in znanjem. Opravili so tudi več raziskovalnih nalog, za katere so bili prav tako nagrajeni. In prav mladi raziskovalci so nas posebej zanimali — kaj in kako raziskujejo. O tem smo poizvedovali tudi v drugih pomurskih občinah, o posebej uspešnih pa žal slišali bolj malo. Se največ se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovinskih in etnografskih značilnosti svojega okolja, manj pa z nalogami, ki bi lahko imele praktično vrednost pri družbenem napredku, torej z inovativnim delom.
KLUB MLADIH TEHNIKOV — KOVAČNICE PRIHODNJIH STROKOVNJAKOV
Po številu in tudi uspehih, ki jih v zadnjih letih dosegajo mladi raziskovalci v Pomurju, vsekakor prednjači Osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota. Zakaj prav oni? Predmetni učitelj tehničnega pouka in fizike Jože Horvat, ki je eden od mentorjev mladih tehnikov in raziskovalcev na tej šoli, bo najbrž hud, ker ga moramo za te uspehe posebej pohvaliti. Takšne hvale namreč nima rad, kajti zadovoljstvo mu je že to, če njegovi učenci prejmejo nagrade in priznanja, če zmagujejo na raznih tekmovanjih, če se tudi kot srednješolci uveljavljajo kot uspešni mladi tehniki in raziskovalci. In res je tako. Z zveznih tekmovanj so se lani vrnili kar s tremi prvimi mesti, seznam vseh drugih dosežkov pa bi bil sicer predolg. Jožetova zasluga je tudi ta, da so na njihovi šoli pred desetimi leti prvi ustanovili Klub mladih tehnikov, v katerem v enem šolskem letu sodeluje od 100 do 120 učencev. Zbirajo se po navadi ob petkih popoldne in v sobotah dopoldne, torej v prostem času. Nekaj mu na šoli za to delo sicer priznajo, vendar večji del časa prebije z učenci zato, ker ga to posebej veseli.
»Vedno delamo kaj novega, za vse izdelke snujemo lastne načrte, vsak model je raziskovalno razvojno delo. In če se učenci s takšnim delom >zastrupijo< že v osnovni šoli, potem lahko pričakujemo, da bodo z njim nadaljevali tudi v srednji šoli pa še naprej. Tako pa lahko mnogi postanejo tudi dobri raziskovalci, inovatorji, strokovnjaki.«
In od kod Jožetu toliko izkušenj? Preden se je podal med učitelje, je končal srednjo mizarsko šolo, potem še srednjo tehniško mehaniško šolo in pedagoško akademijo. Precej izkušenj pa je, kot se mu zdi, nasledil po očetu, ki je bil mojster za vse. Veliko pa je potrebno tudi sprotnega učenja, izpopolnjevanja znanja in dodatnega dela.
Tako je bilo tudi pri lanski raziskovalni nalogi Varčevanje z energijo, ki je bila na zveznem tekmovanju v Novem Sadu nagrajena kot naloga z najboljšim programom. K tej raziskavi je Jože pritegnil učenki 8. razreda Bernardo Šeruga in Petro Hari, ki sedaj obiskujeta 1. letnik nara
Ena izmed mentoric mladih raziskovalcev v osnovnih šolah jejudi Marija Rubin, predmetna učiteljica kemije in biologije na OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota.
»Opravljamo predvsem raziskovalne naloge, ki jih razpisujejo gibanje ZNANOST MLADINI. Pionirski list. Pionir in Prirodoslovno društvo Slovenije. Lahko rečem, da vsako leto dosežemo dokaj dobre rezultate, kar potrjujejo tudi številna priznanja in nagrade.«
AH imajo takšne raziskovalne naloge tudi kakšno praktično vrednost?
»Ker živimo t agrarnem okolju, skušamo reševati tudi ekološke probleme, to je onesnaženost in vpliv tega okolja na kulturne rastline. Tako smo lansko šolsko leto raziskovali vpliv onesnaženosti okolja na koruzo. Naloga je bila zelo dobro ocenjena. Mi pa se seveda ne moremo kosati z drugimi. To je le osnovna šola, za naše učence pa lahko pričakujemo, da bodo nadaljevali z raziskovalnim delom tudi kasneje. Delamo po vseh metodah znanstveno raziskovalnega dela in mislim, da so naši rezultati dokaj točni. Uporabljamo tudi specialne laboratorije t delovnih organizacijah.«
voslovno-matematične usmeritve v Murski Soboti. Ob koncu raziskave je nastal skoraj (manjši) znanstveni projekt, kako bi lahko v Murski Soboti in tudi drugod v Pomurju izkoriščali geotermalno energijo. V ta namen so sestavili tudi poseben model za prikaz tehnološke rešitve uporabe tople vode v centralnem gretju ali pa za ogrevanje toplih gred.
»Izkoriščanje termalne vode za energetske namene ne onesnažuje zraka, kar je velika prednost pred fosilnimi gorivi. Voda nima posebej škodljivih snovi, nima kovin in organskih spojin in ni posebno trda. Ima največ natrijevega trikarbonata. V vsaki sekundi je priteče okrog 50 litrov ali 180 kubičnih metrov v uri. Njena temperatura je od 50 do 51 stopinj Celzija,« lahko med drugim preberemo v tej raziskovalni nalogi. Bernarda in Petra pa sta zelo ponosni, da sta na zveznem tekmovanju zanjo dobili najboljšo oceno. S tem je bil tudi poplačan trud, to je predvsem precej prostega časa, ki sta ga porabili za zbiranje in obdelavo podatkov. Morda se bodo njuna spoznanja celo uresničila v praksi.
POUK IN DODATNO DELO
Med srednjimi šolami v Pomurju je tako rekoč obvezno navzoče raziskovalno delo učencev na Srednji kmetijski šoli Rakičan, kjer ga vključujejo v pouk, sicer pa poteka tudi v prostem času. Ker gre za širše in pomembne raziskovalne naloge, jih sofinacira tudi Občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota. Tako so jim tudi v tem šolskem letu odobrili določena sredstva za 4 raziskave, in sicer: Bob kot vir proteinov v prehrani živine, Evidentiranje naleta sive breskove uši, Evidentiranje pojava koruzne vešče in Ekološka presku-šnja novih poljščin. Nekateri učenci pa s pmočjo mentorjev samostojno opravljajo določene raziskave. Tako je v lanskem šolskem letu četrtošolec Stanko Gomboc dokaj temeljito raziskal zdravilna zelišča v Pomurju.,
Alojz Pivar, dipl. inž. agronomije in profesor na šoli, ki tudi običajno sodeluje pri večini raziskovalnih nalog, nas je med drugim seznanil, da nekatere razi
skave potekajo po več let, tudi okrog 15, kajti le tako lahko pridejo do ustreznih rezultatov. Tako je. denimo, pri ekoloških sortnih poskusih. Tako so se tudi po njihovi zaslugi povečali pridelki pšenice in koruze, kijih dosegajo v kmetijskih organizacijah ali kmetovalci. Tako je nekoč znašal pridelek koruze 16 do 20 stotov, zdaj pa že blizu 100 stotov suhega zrnja na hektar. Njihove rezultate namreč obravnavajo v poljedelskem odboru pri ABC Pomurki, kjer se tudi odločajo o izbiri preskušenih sort poljščin. Objavljajo pa jih tudi v Zborniku Kmetijskega inštituta in v drugih občilih. Z njimi pa seznanjajo tudi kmetovalce, ko organi
zirajo dan pšenice in dan koruze. Za takšno delo ima šola na voljo okrog 22 hektarjev zemlje, ki jo učenci v glavnem tudi sami obdelajo.
Suzana Kučko, ki obiskuje 4. letnik Srednje kmetijske šole v Rakičanu, nam je povedala, da je takšno raziskovalno delo zelo zanimivo in koristno, potrebovali pa bi bolje opremljene lastne laboratorije.
Na Srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve Murska Sobota pa se tako rekoč vsako leto lahko ponašajo z zmagovalci ali visokimi uvrstitvami na raznih predmetnih republiških in zveznih tekmovanjih. Tako so lani zasedli po eno prvo (Dušan Jošar iz nemškega jezika), dve drugi mesti (Andrej Gomboc iz optike in Igor Zrinski iz energetike) in eno tretje mesto (Aleš Casar iz mehanike) na republiškem tekmovanju, na 22. srečanju 400 mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije (Znanost mladini) pa so štirje učenci prav tako dobili posebna priznanja za raziskovalne naloge (Anton Žižek iz astronomije, Igor Zrinski in Miha Mesarič iz fizike in Simona Granfol iz nemškega jezika).
Med najbolj zagnanimi mentorji na Centru pa je profesor Edvard Dečko, ki pa žal ob našem obisku v šoli ni imel časa za pogovor. Pravzaprav je menil, da je bolje, če o tem kaj več povedo učenci sami. In tako smo se odločili za Igorja Zrinskega, ki je v lanskem šolskem letu dosegel dve visoki uvrstitvi, sicer pa je s svojim znanjem pri fiziki izstopal že v 1. letniku, ko 'sta skupaj s sošolcem Mesaričem zasedla na republiškem tekmovanju I. mesto, v 2. letniku pa je Igor sam postal republiški prvak v znanju iz mehanike.
»V prejšnjem šolskem letu sva se s sošolcem Miho odločila za skupno raziskovalno nalogo, in sicer Kotaljenje valja na klancu. S pomočjo posebne naprave sva ugotavljala predvsem razliko med lepljenjem in trenjem pri kotaljenju valja po klancu. O tej raziskovalni nalogi sva pripravila tudi vso dokumentacijo in mislim, da so takšni poskusi lahko koristni tudi za industrijo, na primer pri izdelavi vozil.«
Kako spodbujamo mlade raziskovalce
Eno 6d področij dejavnosti občinske raziskovalne skupnosti je tudi spodbujanje krožkarske dejavnosti na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Gre predvsem za raziskovalne naloge iz naravoslovja in tehnike, ki jih učenci izvajajo s pomočjo mentorjev. V preteklosti je občinska raziskovalna skupnost delila določena sredstva za spodbujanje te dejavnosti po šolah. Ker pa so se tako nekako porazgubila, so se v lanskem
šolskem letu skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo odločili, da najbolj pridne in najuspešnejše učence in njihove mentorje nagradijo tako, da organizirajo nagradno ekskurzijo.
»Nadarjene in uspešne učence, predvsem pa njihovo znanje je prav gotovo potrebno posebej ceniti. V tovarni Krka v Novem mestu, kjer smo bili letos na nagradni ekskurziji, so nam to najlepše pokazali in dokazali torej da se edino z raziskavami in znanjem lahko dosegajo rezulta
Petra Hari, Igor Zrinski, Bernarda Šeruga
ti. Krkine nagrade učencem in študentom pa potrjujejo, da za prihodnje strokovnjake zares tudi sami veliko postorijo, pa tudi to, kako cenijo znanje. V občinski raziskovalni skupnosti pa Imamo še nekatere druge oblike spodbujanja, in sicer neposredno sofinanciranje raziskovalnih nalog, kot je to v tem šolskem letu na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Odločili smo se, da finančno podpremo 4 njihove raziskovalne naloge, ki so povezane s
i^^^ jlL/ 5 J
Lahko bi seveda odkrili in predstavili še druge uspešne mlade raziskovalce v pomurskih šolah. Prav tako pa je možno najti šole, kjer jim je takšno delo kaj malo mar. Poizvedovali pa smo tudi, kako se v spodbujanje mladih raziskovalcev — prihodnjih strokovnjakov vključuje združeno delo v Pomurju. Žal je zaenkrat bolj malo spodbudnih zgledov. Še največ postorijo kmetijske delovne organizacije. Tako kot je to urejeno v novomeški tovarni zdravil Krka, pa nikjer ni duha pe sluha. Pa bi se morali takšnemu ravnanju vsaj približati!
Besedilo in posnetki: JOŽE GRAJ
pridelavo hrane in ekologijo. Prav tako sofinanciramo izjemne dosežke mladih. Recimo, v lanskem šolskem letu smo učenki srednješolskega centra iz Murske Sobote omogočili udeležbo na mednarodnem srečanju kemikov na Danskem. Sofinancirali smo tudi raziskovalne tabore mladih. Seveda pa ne smemo prezreti tudi mentorjev, saj si brez njih te dejavnosti ne moremo zamisliti. Vsako leto torej nagrajujemo tudi mentorje,« nam je med drugim povedala strokovna delavka občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota Erika Hriberšek. Predsednika občinske izobraževalne skupnosti Karla Makovec-kega pa smo med drugim povprašali, kako to, da so na seznamu uspešnih le učenci iz treh osemletk v Murski Soboti in OŠ Puconci. Mar drugje ni nadarjenih in sposobnih za raziskovalno delo?
»Prav gotova so, vendar ni dovolj zagnanih mentorjev, zato bomo morali v tej smeri storiti več. Ena od oblik spodbujanja je nagradna ekskurzija, ki jo organiziramo skupaj z raziskovalno skupnostjo; krijemo tudi stroške NAŠ RAZISKOVALNI KROŽEK
Pri krožku nas sodeluje 19 učencev. Obiskovali smo: najstarejšega lovca, Piingrade, lovski nasad in gomilo. Lovec nam je povedal vse o lovski družini. Član je že 44 let. Pokazal nam je puško in naboje. V Piingradih smo si ogledali razvaline gradu. Našli smo staro opeko, črepinje in kamenje. Člani raziskovalnega krožka smo v lovskem nasadu opazovali živali. Gojijo fazane za italijanske lovce.
Člani raziskovalnega krožka: Beno, Drejči, Simon, Vasko, Robi, Boštjan in Gorazd OS Karel Destovnik-Kajuh, Krog
udeležbe na medobčinskih, republiških in zveznih tekmovanjih, pa tudi mentorjem izkazujemo posebno pozornost. Cilj namreč mora biti dvigniti kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa nad povprečje.«
Podobnih spodbud je v drugih treh pomurskih občinah manj. Premikati pa seje nekaj tudi tam začelo. Tako občinska raziskovalna skupnost Gornja Radgona izbira in nagrajuje mentorja leta (za vodenje šolskih krožkov), raziskovalna skupnost občine Lju
tomer sofinancira delovanje računalniškega krožka na Srednji družboslovni šoli v Ljutomeru, občinska raziskovalna skupnost občine Lendava pa je letos ob dnevu novatorjev v DO Primat organizirala tudi kotiček za mlade raziskovalce, poleg tega pa sofinancira raziskovalno delo učencev OŠ Genterovci in sodeluje pri raziskovalnih taborih, ki jih v lendavski občini vsako leto organizira Univerza Edvarda Kardelja iz Ljubljane.
STRAN 22
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
križem kražem po šolah
Tebi — DOMOVINA
Petinštirideset let. Toliko časa je minilo od tvojega rojstva. Zdaj, ko praznuješ svojo obletnico, tvoja lica žarijo od sreče, ko vidijo, koliko stvari se je spremenilo. Prava lepotica si s svojimi velikimi tovarnami in lepimi hišami.
Iz naše zgodovine vem, da si se rodila leta 1943 v Jajcu, kjer je bilo drugo zasedanje Avnoja. Zelo rada bi videla, koliko ljudskih množic se je zbralo ob tvojem prvem rojstnem dnevu. Vendar sem ponosna na tiste, ki so darovali zate svojo kri, in sovražim tiste, ki so te izdali. Petinštirideset let so se dograjevale mnoge stavbe, ki zdaj krasijo tvojo podobo. Lepa si in čeprav je mnogo večjih in bogatejših dežel, te imam rada. Rada živim tu, se učim, se veselim, pa tudi žalostim. Tu imam svoje najdražje — starše, sorodnike, prijatelje. Srečna sem, da živim tu. Poslušam glasbo, delam vse, kar delajo vrstniki mojih let drugod. Poskrbljeno je za moje izobraževanje, le sama se moram potruditi, da bom imela čim boljši učni uspeh. Vem, da tudi ti imaš težave. V letošnjem letu si preživela veliko nemirov na Kosovu. Vsi zavedni Jugoslovani smo trpeli s tabo in se bali za tvojo in našo prihodnost. Tako kot ves svet se tudi ti ubadaš z nezaposlenostjo in še marsičim, za kar ne vem, ker sem še premajhna.
Danes, ob tvojem petinštiridesetem rojstnem dnevu, ti želim vse najboljše v imenu vseh otrok, starejših ljudi, manjšin ... Da bi pod tvojim okriljem še dolgo živeli v sreči in miru!
Danijela Grah, 6. a OŠ Grad
Domovina, tvoj dan slavimo, vsi S teboj se veselimo, mesta in vasi krasimo, vse najboljše ti želimo.
Krvava te borba je rodila, poguma nisi ti zgubila, kot mati si hrabro se borita, ljubezen svojo nam delila.
Domovina, radi te imamo, ponosni smo. ker te imamo, zalo nikomur te ne damo, raje življenje za te damo.
Renata Špilak, 5. a OŠ Štefan Kovač Turnišče
Domovini želim za rojstni dan vse najboljše, da bi bila najlepša, da bi se uresničile tudi želje tistih, ki so 29. novembra 1943. leta ustanovili Jugoslavijo. To je danes tudi poseben praznik za prvošolčke, ki jih ob prazniku republike sprejmemo v pionirsko organizacijo. Tudi jaz sem še pionirka. Ponosna sem, da si lahko okrog vratu zavežem rdečo rutico, na glavo pa dam pionirsko kapo titovko.
Barbara Perič, 3. raz. OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
KAJ MI POMENI DOMOVINA
Moia domovina je moja vas, v kateri preživljam brezskrbna otroška leta. Kadar si želim, lahko stečem na cvetoč travnik in si natrgam cvetlic ter svobodno uživam v naravi.	b
Moia domovina je svobodna. Svobodno lahko hodim v šolo in učijo me prijazni učitelji. Zjutraj me zbudijo ptički s svojim petjem; ne motorji in avtomobili. V šolo grem skozi gozd, med travniki m urejenimi polji. Moja domovina mi nudi lepo otroštvo.	JANA kosj b
Spet praznuješ rojstni dan. domovina. Tvoje rojstvo je hilo zaznamovano s krvjo, tvojo zibelko se zibale mrzle roke borcev, ki so bili ponosni na tvoje rojstvo, ko so te branili s svojimi življenji. Tvoje otroštvo je dišalo po smodniku in smrti. Toda rasla in krepila si se kakor otrok r varnem materinem naročju. Tebe so izgrajevale roke vseh naših narodov in narodnosti, bila si ponos vsakega Jugoslovana. Koliko sreče, radosti je bilo v srcih vseh nas, ko si se uveljavila v svetu kot ena izmed ustanoviteljic neuvrščenosti! Bila si simbol miru za nas in za svet. Vodilo te je veliko srce naših narodov, vodil te je tovariš Tito!
Kako velika izguba za nas in za svet je nastala po smrti tega velikana. Toda nismo obupali. Brez njega med nami, a z njim v srcu, smo šli po njegovi poti. Na lej poti smo naleteli na ovire, ki nas vznemirjajo, saj rušijo največjo pridobitev naše NOB. to je bratstvo in enotnost naših narodov.
Vem. domovina, da si žalostna, ko vidiš, kako je pri nas. Zato praznovanje tvojega rojstnega dneva nima tistega pravega čara, kot bi ga naj imelo.
Domovina, obljubljam ti. da se bomo vsi mladi borili za to. da boš ostala enotna, da bomo vsi narodi med seboj bratje, ki te bodo s skupnimi močmi izgrajevali, da boš spet naš ponos v svetu, da bo praznovanje tvojega rojstnega dneva praznik vseh jugoslovanskih narodov!
Andreja Žižek. 8. raz.
'	'	OŠ Bakovci
Bliža se 29. november, rojstni dan naše domovine. Pričakujemo ga z velikim veseljem. Pred nami oživi spomin na drugo zasedanje AVNOJA, ki je bilo 29. novembra 1943 v majhnem bosanskem mestu Jajcu. Tega dne je padla odločitev o nastanku nove Jugoslavije. Jugoslovanski narodi, složni v boju proti okupatorju, so se odločili, da bodo po osvoboditvi živeli v skupni domovini. Nova Jugoslavija naj bi bila država svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti.
29. november praznujemo kot državni praznik. Radi se spominjamo novih delovnih uspehov, ki smo jih dosegli v bližnji preteklosti. Navada je, da sprejemamo tudi obljube, povezane z novimi nalogami, ki so pred nami. V resnici so to želje, ki naj bi nam prinesle lepšo in srečnejšo bodočnost.
Mislim pa, da si vsi želimo, da bi nam bilo jutri lepše in boljše. Kdo med nami si ne želi, da bi tudi jutri živel in delal v svobodi? Zakaj naj bi eni živeli v pomanjkanju?
Predvsem si želim, da bi se te želje uresničile. Rada bi dočakala dan, ko bo vsem Jugoslovanom zagotovljeno dostojno življenje.
Živim v veri, da bo enkrat vendarle prišel ta dan.
Brigita Horvat, 4. raz.
OŠ Dane Šumenjak
M. Sobota
O, domovina.
ti mati si nam najdražja.
ti nam nudiš dom. toploto, svobodo . . . Zato čuvajmo te kjerkoli — v vročini, dežju, mrazu . . .
v srca naša se zakleni in nikdar pozabljena ne bodi!
(Simona) Domovina, ljubim le.
čuvam te, negujem te, saj si sonce, ki me greje, in mali, ki me spremlja v svet odraslih. Tudi jaz hočem bili dobra od tvoje dobrote in hočem biti lepa od tvoje lepote in hočem biti vesela od tvojega veselja.
(Klaudija)
Domovina je topli dom, ki ga ne bi mogla zamenjati za ves zaklad na svetu.
(Darja)
Domovina je naša dežela, za katero upamo, da bo vedno naša in da bo v njej živela svoboda. >
(Janko)
Vsi učenci OŠ Dobrovnik J
( RDEČA RUTA
Republika naša praznuje, z njo vsak zdaj se raduje, učenci, cicibani naši, postali bodo pionirji naši. Pred zastavo bodo stali, obljubo svečano bodo dali, z delom svojim dokazali, da pionirji pravi so postali. Rdeča ruta okoli vrata, na glavi modra pionirska kapa, lica rdeča.‘nasmejana, srca potna so pričakovanja.
Lea Čiček, 5. b OŠ Štefan Kovač Turnišče
Moja domovina
Jugoslavija!
To je ime, ki marsikaj pove. To je moja domovina, tu živi naša družina.
Moja domovina je sedaj svobodna, zanjo bila se velika je borba.
Štiri leta živeli smo v pomanjkanju in bedi, da končno svobodno smo zaživeli.
Zato svobodo cenimo.
nikdar nikomur ne dovolimo.
da spet teptali hi našo domovino.
Melita Panker. 8. raz. OŠ Bakovci
PO POTI BRATSTVA
Bila sem med pionirji, ki so se odpravili na pot bratstva. Obiskali smo pionirje v občini Mladeno-vac, in sicer pionirje na osnovni šoli Vlaška.
Na pot smo krenili v četrtek zjutraj. Bili so še pionirji iz drugih osnovnih šol naše občine. Na poti proti Mladenovcu smo se najprej ustavili v Jasenovcu in si ogledali pričevanja dogodkov med vojno v tem taborišču. Bila sem zelo pretresena. Med potjo smo si ogledali še Beograd. Ustavili’smo se na Dedinju, v Hiši cvetja, kjer smo položili cvetje na grob tovariša Tita. Nato smo se odpravili še na Kalemegdan, od koder smo lepo videli, kako se Sava izliva v Donavo. Ogledali smo si še druge znamenitosti. Nadaljevali smo pot in proti večeru smo prispeli v Mladenovac, kjer je bil sprejem, nato pa smo odšli vsak k svojemu gostitelju. Tako sem spoznala Nado in njeno družino. Naslednji dan smo šli skupaj s svojimi prijatelji na izlet v Kragujevac, kjer smo si ogledali muzej, spominski , park žrtvam med vojno in prisostvovali spominski svečanosti. Popoldne pa je bilo družabno srečanje v šoli. Dan je hitro minil in že je bila tu sobota. Dopoldne smo se skupaj odpravili še na Kosmaj in si ogledali Arandelovac. Po kosilu smo se od svojih gostiteljev poslovili ter se odpeljali proti domu.
Razmišljala sem o vtisih, ki so ostali. Bilo mi je zelo lepo, vendar kratko, prekratko. Komaj čakam dan, ko bodo oni prišli k nam in bomo mi njihovi gostitelji. Tako bom lahko moji prijateljici Nadi povrnila vse, kar je ona storila zame.
Srečanje je za nami, toda prijateljstvo je ostalo. Za trajnejše vezi in boljše odnose med ljudmi bi moral vsak na takšno pot.
Sandra Dorgovski, 6. razred OŠ Marija Rožman, STOGOVC1
Če bi živela na tujem...
Ljudje smo včasih sila nemogoči. Želimo si daleč, daleč v tuje kraje in sanjamo o deželah, kjer je vse tako čudovito in prelepo. Pozabljamo na vse in se ne sprašujemo, ali je res tako.
Že sam pregovor, povsod je lepo, doma pa najlepše, nam pove, da življenje naših zdomcev ni zmeraj kot mleko in med. Človeku, ki se ne počuti bogat v svojem srcu, tudi tujina ne bo dala bogastva.
Če bi živela na tujem, bi pogrešala tisoče najlepših stvari na svetu, materin jezik, svoje najdražje, dom, tako lepo brezskrbno otroštvo in svobodno domovino, katere ne bi nikoli zatajila. Kamorkoli bi prišla, bi povedala, da sem iz Jugoslavije, iz najbogatejše dežele, kjer vladata mir in svoboda.
V šoli bi se lepo obnašala in pridno učila. Navsezadnje, koliko znamo, toliko veljamo, pa naj si bo to doma ali v tujini.
.Petra Klement, 6. b
OŠ Grad
PEVSKI ZBOR
Tudi jaz sem vključena v šolski pevski zbor. Vodi ga tovarišica Irena Lovas. Vanj je vključenih 24 učencev.
Učimo se narodne, partizanske in druge lepe pesmi. Naučili smo se jih že veliko. S pesmimi, ki jih znamo lepo zapeti, nastopamo na šolskih proslavah in prireditvah.
Člani pevskega zbo^a se srečujemo tedensko enkrat. Tovarišica preveri vsakič našo prisotnost. Potem pa se učimo novo pesmico. Največkrat so nove pesmi napisane na liste, s katerih se jih učimo.	*
Rada pojem, zato hodim k pevskemu zboru.
Apolonija Požgai, 3. a OŠ Drago Lugarič, Gaberje
Praznik republike
Na kaj nas spominja?
— Da ima republika enkrat na leto svoj praznik; na ta dan so cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo; tudi v šoli praznujemo — nastopa pevski zbor
Sonja Zver, 3. raz.
— Ker živim v svoji republiki, mi je lepo.
Simona Kociper, 3. raz.
— Ta praznik mi pomeni svobodo.
Mateja Zver, 3. raz.
— Dan republike me spominja na tov. Tita, na vojno, na borce; pomeni mi svobodo, pravico in lepo življenje.
Bojana Gelt, 4. raz.
— Spomnim se na dan, ko sem postala pionirka.
Tanja Časar, 4. raz.
— Da so se partizani borili za našo domovino.
Simona Marič, 4. raz.
— Ob tem prazniku bom izobesil jugoslovansko zastavo.
Gašper Tompa, 3. raz.
— Praznik republike me spominja, ko sem imela na glavi modro kapo in rdečo ruto.
Jožica Hozjan, 4. raz.
— Takrat je bila ustanovljena naša nova domovina.
Alenka Ferenčak, 3. raz. vsi učenci OŠ Odranci
Biti pionir mi pomeni ;
- srečo - veselje -tovarištvo - prijateljstvo -ponos J - veliko čast
- poštenost
- pridnost
- imojdljivost
- igro in veselje
- Opraviti naloge
o C o
o o o'
o
ISO
I v
- biti zvest prijatelj
- pomagati ljudem v nesreči
Vsi bomo ponosni pionirji un Srečni z mamico, očkom imtovarišio
Srečni otroci
Otroci zares lahko se veselimo, saj imamo tisto, kar si želimo. Ljubezen, mir. svoboda, to naše nam življenje lepša.
Veselo pojemo in se igramo, besede NAŠE govorimo.
V šoli v miru se učimo in za lepše dni skrbimo.
Doma nas čaka mama, z roko nežna nas poboža, tudi očka se nasmeje in nam srčeca ogreje.
Našo srečo in radost delili radi bi drugod, otrokom, ki trpijo glad, otrokom, ki trpinči jih sovrag.
Aleksandra Mujdrica, 6. a OŠ Štefan Kovač TURNIŠČE
MOJA PRIJATELJICA
Moji prijateljici je ime Silvija Kovačič. Hodi v četrti razred in je za eno glavo višja od mene. Ima zelene oči in rjave lase.
Doma je v Lendavi in stanuje v bloku. Rada me obiskuje in se igra z menoj.
Nataša Prendl, 3. a OŠ Drago Lugarič GABERJE
LJUBEZEN
Mnogo školjk je v morju, mnogo zvezd na nebu. Še malo pa bo prišla zima. Vse bo pomorila slana. Povsod bo le sneg in led. Toda v mojem srcu ne bo nobenega ledu, nobene školjke, nobene zvezde. V mojem srcu bo le ljubezen do nekoga, ljubezen brez laži, ljubezen vredna ljubezni. Kako lepo je življenje, če imaš smoter življenja, če imaš za kaj živeti, za kaj hrepeneti. Življenje brez cilja je kot slepa ulica, v kateri blodiš, ne da bi našel izhod. Vse se ti zdi mračno, vse mrko. Brez ljubezni ni življenja, ni hrepenenja, ni nič. Zato, ljubezen, obi-šči vsa srca, rasvetli vsak obraz! Saj čeprav je ljubezen včasih kruta, čeprav ti vzame tisto, za kar živiš, jo moraš imeti še naprej rad in živeti z njo!
NATALIJA FERKO, 6. b OŠ GRAD
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 23
ne zgodi se vsak dan
JEKLENA VRATA BODO VAROVALA BENETKE
I Strupeno mrzla burja je rezala v ministre in novinarje, ko so se onkraj beneškega Lida pozibavali na ladji in strmeli v toč-Iko na morju, kjer se bo vsak čas pokazala odrešitev za Benetke. Za premraženost so bili poplačani. Kar na lepem in s presenetljivo hitrostjo se je iz-I pod gladine prikazala plošča, I se zravnala kakšna dva metra  nad gladino, za trenutek obmi-rovala, se spet nagnila, izginila Ipod površino, se spet prikazala ... S ponavljanjem operacije so si inženirji in tehniki pred očmi javnosti dajali duška. Prvi  poskus se je povsem posrečil.
(Na sliki: ploščad za vgrajevanje zapornic.)
IKot vemo, ima beneška laguna tri naravne »vhode« z Jadrana, druge zapirajo grebeni. Imenujejo jih usta: najširša so — pri Lidu — 800 metrov, ožja  pri Malamoccu in Chioggii —  po 400 metrov. Projekt, s kate-
rim nameravajo do konca stoletja pripreti'ta usta, da bi usta* vili naval visokega morja, ki vsako leto vsaj po 40-krat preplavi Benetke, so začeli pred tremi leti. Zdaj, ko je prvi preskus uspel, se začenja pospešeno delo. ,
V vsa tri usta bo treba vgraditi še 70 do 90 takih zapornic. Pravzaprav so to votli jekleni zaboji, dolgi 20 metrov, široki 17 in debeli 3 metre, z osjo pritrjeni k temelju na dnu morja. Večino časa bodo ležali na dnu in ne bodo ovirali plovbe v laguno in iz nje. Šele ko bo plima previsoka, bodo kompresorji vbrizgali zrak, ki bo izpodrinil vodo, s katero bodo napolnjeni v mirujočem stanju; zrak se bo nabral v njihovem gornjem delu in začeli se bodo dvigati. Ko bo plima minila, bodo vanje vbrizgali vodo, iztisnili zrak in polegli se bodo po dnu.
Kljub temu velikanskemu projektu, ki bo stal 6.000 milijard lir (približno 4,5 milijarde dolarjev), Benetke ne bodo povsem rešene pred nadležnimi poplavami. Varovalno ogrado bodo namreč dvigali le tedaj, ko bo gladina morja narasla za 110 centimetrov, se pravi v povprečju petkrat na leto za 34 ur. Tako bodo niže ležeči predeli Benetk, posebno trg Sv. Marka in bazilika, ki so le 80 do 90 cm nad morjem, še vedno pogosto pod vodo. Če bi zapornice dvigali ob sleherni plimi, bi to zavrlo ladijski promet skozi ožine, ne samo turistični, temveč predvsem tankerski za rafinerije v nesrečnem industrijskem kompleksu Marghera v predmestju Benetk. Razmišljajo sicer o bazenu za prevoz ladij, kadar bi bile zapornice dvignjene, po drugi strani pa ugotavljajo, da bi bilo prepogosto zapiranje lagune škodlji-
vo, saj je že zdaj kroženje vode v njej preslabo, da bi sprali vso umazanijo, posebno kemično. Vanjo se namreč vsako leto steka deset tisoč ton dušika in dva tisoč ton fosforja, vsako poletje se skoraj do dne natančno pojavlja drama s cvetenjem alg in njihovim razpadanjem.
Velikanski projekt z zapornicami je šele začetek resnejše sanacije, napovedujejo upravitelji. Poslej bo treba nameniti pozornost kakovosti voda, ki se stekajo vanjo, treba bo iskati rešitev za dramatično pogrezanje mesta (v zadnjih 70 letih se je pogreznilo za 20 centimetrov), do katerega je prišlo po krivdi industrije, ki na veliko črpa podzemne vire sladke vode .. . Majhen delček v mozaik teh prizadevanj je prispeval beneški župan, ki je na dan prvega poskusa z zapornico izdal odlok o prepovedi uporabe pralnih sredstev, ki vsebujejo fosfor. Rešitev Benetk in Jadrana ni odvisna samo od velikih dejanj, je pribil.
Umrl izumitelj drugačnega motorja
V 86. letu starosti je v Lindauu v ZRN umrl Felix Wankel, katerega ime navajajo skupaj s slavnima nemškima konstruktorjema motorjev Nicolausom Ottom in Rudolfom Dieslom. Profesor Wankel je izumitelj revolucionarnega motorja z rotirajočimi bati, ki pa nikoli ni doživel komercialnega uspeha.
Svojo preprosto in presenetljivo zamisel, da bi motor nadomestil z ročičnim mehanizmom, podedovanim od parnega stroja, z rotacijskimi gibi bata motorja, je
začel Wankel razvijati v dvajsetih letih. Prednosti takšnega motorja so večja specifična moč, majhna teža, lažje uravnoteženje motorja in majhne vibracije.
Vendar so bile tehnične težave pri konstrukciji Wanklovega motorja večje, kot jih je izumitelj pričakoval. Nemška avtomobilska industrija se je sicer silno zanimala za njegov izum, v serijsko izdelavo takšnih motorjev pa se je bala podati. Medtem je Wankel konstruiral tudi nov dirkalni čoln. Leta 1953 se je povezal s konstruktorjem NSU-ja in še naprej izpopolnjeval svoj izum. Leta 1958 je bil njegov motor prvič praktično uporabljen: NSU je leta I960 opremil z njim malega prinza.
SVETOVNI REKORDERJI
Ko se je 10. septembra v Beogradu zbralo 900 ljudi, da bi prestali inteligenčne teste, ki bi jim omogočili članstvo v Klubu pametnih, londonskem Mensa International, nihče ni mogel slutiti, da je med njimi kar tretjina nadpovprečno inteligentnih. Pa ne samo to — seštevanje rezultatov iz 35 nalog je te dni pokazalo, da imamo Jugoslovani človeka, ki je prekosil doslej »najpametnejšega« člana Mense: to je Zagrebčan Miran Božičevič, čigar tako imenovani IQ, inteligenčni kvocient, je kar 176. Za primerjavo povejmo, da je ta številka pri »povprečno inteligentnih« ljudeh 110 do I 15 in da je bila pri dosedanjem »prvaku« Mense
172 — pravzaprav prvakinji, saj ga ima neko dekle iz Singapurja.
»Član Mense je lahko vsakdo ne glede na spol, poklic, debelino denarnice ali državo, kjer živi,« je dejal sekretar Kluba pametnih, Edward J. Vincente, ki se je seveda udeležil beograjskega testiranja. K temu dodajmo, da ima Mensa tudi svojo mini ustavo, v kateri je zapisano, da lahko postaneš član »ne glede na politično ali versko pripadnost«. Kot društvo se Mensa odreka vseh ideoloških in religioznih pogledov na svet, da bi tako oblikovala »zvezo močnih po duhu«, ki bi lahko sodeloval v reševa-
nju svetovno pomembnih problemov na vseh življenjskih področjih.
Na testiranju, ki gaje pripravilo uredništvo revije Galaksija, se je pokazalo, da je imel vsak tretji udeleženec IQ nad 148 (pogoj za vstop v Menso), kar je po Vincentejevih besedah svetovni rekord, vsaj odkar spremlja testiranje po raznih državah. Ker se je (prostovoljne) preizkušnje zaradi lokacije udeležilo več kot pol kandidatov iz Beograda, sledili pa so jim Zagrebčani in Vojvodinci, želi Mensa čim prej pripraviti takšno testiranje še v drugih večjih krajih po Jugoslaviji, seveda tudi v Ljubljani.
Prodano voščilo za rojstni dan
Znani napev Happy Birthday to You, s katerim voščijo slavljencem za rojstni dan ne samo v angleško govorečih deželah, ampak tudi marsikje drugje, ni ljudski, kot mislijo ljudje. Lastnik avtorskih pravic za to pesem je ameriška družina Sengstack iz Princetona v New Yerseyu, ki vodi družbo Birchtree Ltd. Seng-stackovi nameravajo zdaj prodati svoje podjetje, vredno 12 milijonov dolarjev, kupec pa bo podedoval tudi pravico do pesmi Happy Birthday, ki mu bo prinesla kak milijon dolarjev letno — vse do leta 2010, ko bo referen postal ljudska last.
Melodijo sta napisali sestri Patty Smith Hill in Mildred Hill, vzgojiteljici v vrtcu v Louisvillu leta 1893. Objavljena je bila v neki pesmarici. Če verjamemo Guinnessovi knjigi rekordov, je to ena od treh največkrat prepevanih pesmi na svetu. Drugi dve sta Auld Lang Syne in For He’s a Yolly Good Fellow. Pesmico sester Hill so prevedli v številne jezike, celo v malezijski jezik in afriški dialekt ewe.
Kot ptica v letu
Kako to, da vsakega Francoza, brž ko vzleti, zgrabi nezadržna želja, da bi se postavljal? Odkar sta se neustrašna Montgolfiera v svojem balonu na vroč zrak povzpela
Bouquet, ki je skočil iz letala na višini 3.660 metrov, je na posebej prirejeni jadralni deski dosegel hitrost do 400 kilometrov na uro in izvedel popoln pristanek na Zemlji,
HAFISU NA ČAST
Več kot 40 strokovnjakov iz 18 držav se bo pridružilo priznanim iranskim poznavalcem perzijskega jezika na mednarodnem kongresu, s katerim bodo počastili 600-letnico smrti velikana perzijske lirike Hafisa (njegovo pravo ime je Šems al-Din Muhamed, 1320—1385). Po Hafisovi smrti  zbrani Divan obsega kaside, gazele, rubaijate in kratke epske pesmi. Opeva vino, ljubezen in naravo, njegova dela pogosto komentirajo simbolno in mistično.
Konferenca pod pokroviteljstvom Unesca bo v rojstnem kraju tega velikega pesnika, Širazu, od 18. do 22. novembra, takrat bodo tam priredili tudi več koncertov in razstav ročnih del in kaligrafije.
v nebesa, na francoskem nebu kar mrgoli mladeničev, ki začenjajo tam, kjer je Ikar odnehal.
Eden vodilnih francoskih prostih padalcev, osemindvajsetletni Laurent Bouquet, zdaj razkazuje jadranje po zraku, novo zamisel v aerodinamiki, ki bo zasenčila kulturo Kalifornije z Beach Boys.
Vsem za volanom! Poglejte si tole malo iglasto žival! Jež je, če ste že pozabili njegovo ime, ker ga že dolgo niste videli. Čeprav je čas že pozen, še vedno taca okoli in se pripravlja na zimsko počivanje. Ker je tačas velikokrat na cesti, bodite previdni in ne pomendrajte samotneža, ki je še kako koristen, predvsem pa je njegova vrsta — kot še veliko drugih živalskih vrst — pred tem, da za vedno [ izgine.

I
I...
da je očividcem jemalo sapo. Padalec obvladuje smrt izzivajočo spretnost: kombinacijo prostega padanja in jadranja na deski.
Bouquet je prvič prišel na misel, da bi jadral po nebu, ko je pomagal postaviti francoski rekord vrsti padalcev, ki so si med prostim padanjem podali roke (126). Največja težava je bila najti dovolj lahko desko, da bi z njo lahko jadral po zraku.
Od maja je preskusil celo vrsto prototipov posebnih, lažjih jadralnih desk, ki jih izdeluje neko francosko podjetje. A prva jadralna deska za letanje po zraku — prototip 001 — je nekaj sekund potem, ko se je Bouquet spustil iz letala, šla svojo pot. Na srečo ni nikogar poškodovala, ko je priletela nekam v gozd, le oblikovalci so morali nazaj za risalne deske.
Po treh prototipih kaže, da ima Bouquet takšnega, kot je treba. Oba, človek in deska, drvita po nebu in v tisti minuti, kolikor traja, da priletita na tla, izvedeta vrsto nepopisnih akrobacij. Kot pravi akrobat se je s to izkušnjo približal ptici v letu, koliko je sploh mogoče. Seveda pa mora gospod Bouquet, drugače kot ptič, upati, da se mu bo padalo pravočasno odprlo, da bo lahko varno in udobno pristal.
fčUDEŽ IZ
PRETEKLOSTI
Japonci se čedalje bolj množično zanimajo za minuli način življenja, zato je tudi edini tramvaj v Tokiu zmeraj poln. Ko je namreč urad za mestni prevoz opazil veliko zanimanje potnikov za vozila iz preteklosti, je obnovil nekaj tramvajev in progo od Minove do Vasede, dolgo 12,2 kilometra. Tramvaj to progo prevozi v 50 minutah in letos se je število potnikov znatno povečalo. Sveže pobarvani tramvaj pa se mora zdaj znajti v okoliščinah, ki so čisto drugačne od tistih v njegovih zlatih časih.
Graški modni frizer in svetovni prvak Gerhard Mayer slovi po svojih nenavadnih idejah. Pred kratkim je na svetovnem prvenstvu frizerjev v Diissel-dorfu presenetil s svojo kreacijo pričeske, ki jo je poimenoval naskakovalec vrhov. To, kar je videlo blizu 50.000 obiskovalcev, vam prikazujeta ti dve nasmejani manekenki.
JAMA GIGANTOV
Med najdragocenejše zaklade, ki jih hrani grafični kabinet berlinskega muzeja Dahlem, sodi sedemindvajset risb florentinskega renesančnega mojstra Sandra Botticellija, ki so jih zdaj prvič v celoti razstavili. Botticellijeve ilustracije Dantejeve Božanske komedije veljajo za najpomembnejšo upodobitev srednjeveške pesnitve, v 19. stoletju pa Salvador Dali in Američan Robert Rauschenberg.
Ilustracije k stotim spevom Božanske komedije je Botticelli izdelal po naročilu Lorenza di Pierfrancesca de Medici, daljnega sorodnika Lorenza Veličastnega, ki je bil umetnikov mecen in ki je imel najmanj dve slikarjevi umetnini — Primavero in Minervo in kentavra. Na začetku devetdesetih let 15. stoletja je Lorenzo di Pierfrancesco prosil Botticellija, naj ilustrira razkošen rokopis Božanske komedije, ki ga je na pergament zapisal presbiter Nicolaus Mangona. Umetnik, ki je že v poznih sedemdesetih letih izdelal risbe za bakroreze, s katerimi je bila opremljena tiskana izdaja (izšla je v Firencah leta 1481), seje teme lotil vdrugič in prazne strani kodeksa okrasil z upodobitvami Dantejevega potovanja skozi pekel, vice in raj. Skiciral jih je s srebrnim svinčnikom in jih deloma poudaril s črnim in rjavim tušem. Štiri risbe so kolorirane, čeprav še do danes ni jasno, ali je to njegovo delo.
Leta 1501 je bil nedokončani rokopis že v Franciji in tam je prišlo do prve fragmentacije. Sedem listov, ki so od leta 1689 v Vatikanski knjižnici, je bilo prej last švedske kraljice Kristine. Leta 1882 je pruska država kupila oseminosemdeset »izredno lepih risb Sandra Botticellija«, ki jih je hotel vojvoda Hamiltonski sprva prodati pri Sothebyju. »Codex Hamilton« so izročili berlinskemu grafičnemu kabinetu in njegov direktor Friedrich Lippmann je dal izdelati reprodukcije vseh listov. Med drugo svetovno vojno je bil del kodeksa shranjen v nekem tirinškem rudniku, večina pergamentnih strani pa je ostala v Berlinu. Iz ameriške in sovjetske cone so posamezni listi prišli v oba grafična kabineta razdeljenega mesta — v Vzhodnem Berlinu imajo sedeminpetdeset Botticellijevih upodobitev pekla, vic an raja, v Zahodnem Berlinu pa le sedemindvajset.
V Goretekiju v Sovjetski zvezi živijo trije izjemni starci. Ded ima 131, sin 93, vnuk pa 78 let. Mevlud Davitadze (levi), ki je še vedno trdnega zdravja, pravi, da je vsa skrivnost dolgega življenja v tem, da je mnogo hodil in še več delal na polju. O svojem sinu Osmanu (v sredini) in vnuku Džeferju (desno) pa nima najboljšega mnenja, češ da sta včasih videti kot dva starca proti njemu, ki je še »pravi lev«.
Trg po
Na Trgovskem trgu prav v središču Helsinkov že od leta 1800 vsako jesen postavijo tržnico kot v starih časih. Fince spominja na dolgo ribiško in trgovsko tradicijo, za letoviščarje pa je prava paša za oči. Prodajajo vse mogoče,
starem
največ pa slanikov in raznih morskih sadežev. Letos je bila trgovina še posebno živahna in čisto v slogu stare tradicije. Priplulo je kar 45 ribiških ladij in njihovi lastniki zdaj veselo prodajajo svoje blago.
STRAN 24
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
za vsakogar nekaj
---MEDICINA
Depresija
novembrska bolezen
V tem turobnem jesenskem mesecu se vsak drugi človek pritožuje, da je potrt, da se ne more ničesar veseliti in da ga vleče v depresijo. Znanstveniki že dolgo povezujejo novembrsko depresijo s sončno svetlobo. November s svojimi hladnimi dnevi, ki se že popoldne prevesijo v večer, je za otožno razpoloženje res ugoden. Naslednji val žalosti nas zajame na začetku novega leta. Za mnoge ljudi, ki so nagnjeni k depresiji, so 2., 3., 4. in 5. januar najbolj zoprni dnevi in nevarni naj bi bili posebno za ljudi, ki pomislijo kdaj na samomor. Prazniki so dolgi, ljudje med njimi pozabijo na vsakdanjost in njene težave, in ko je veselja konec, ko se spet začne resnično življenje, jim zmanjka moči. Za zdravljenje depresij zdravniki priporočajo pritr-govanje pri spanju. Depresivne bolnike zbujajo okrog poldruge zjutraj in jim potem do večera ne pustijo spati. Za takšno zdravljenje bolniku sploh ni treba v bolnišnico, zdravi se lahko kar doma.
NAREDI Sl SAM
LISTNATI POGRINJKI
Na debelejše belo platno narišemo obris lista. Po obrisu vezemo strojno ali ročno z gostim zančnim vbodom. Nato obrežemo obrise lista tik ob vezeni črti. Na list nato izvezemo še žile in obrise. Pogrinjki ali prtički polepšajo mizo v stanovanju. Obris lista prerišemo na platno s pomočjo mrežaste sheme.
PASJA
DIETA
Veliko psov je preveč rejenih. Posledice čezmerne teže so enake kot pri ljudeh: motnje v krvnem obtoku, problemi z dihanjem. preobremenjena hrbtenica. Tudi napačno delovanje jeter in sladkorna, bolezen sta pogosto posledici napačne prehrane.
Živinozdravnik bo najbolje presodil, za koliko je pes prete-žak, oziroma ho povedal, kolikšna naj bi bila njegova teža. Svetoval vam bo. da mu dajajte manj za pod zob. dieto pa boste nato psu določili sami.
CVETLIČARJI SVETUJEJO
Negujmo šopek
v vazi
V stanovanju se radi obdajamo z rastlinami in cvetjem. Veselimo se lončnic in urejamo šopke v vazah. Če moramo cvetje za šopek kupovati, je to precejšen izdatek in toliko bolj nas prizadene, če se cvetovi že po nekaj urah žalostno povesijo. Kako to lahko preprečimo? Cvetličarji pravijo, da mora vsak šopek pri pravilni negi vzdržati do deset dni. Najpomembnejša pravila za nego so preprosta.
I. Vaza: Biti mora higiensko neoporečna, zato jo moramo redno pomivati s sredstvom za pomivanje in nato dobro splakniti. V njej se namreč nabirajo bakterije in glivice, ki lahko zamašijo
rezno ploskev na steblu.
2. Voda: Biti mora čista, nikakor pa ne ledeno mrzla, ampak mlačna. Topla voda ima manjšo površinsko napetost in jo rastline laže vsrkavajo. Vse liste, ki bi segali v vodo, moramo odstraniti.
pet do deset, sekund, olesenela, na primer vrtnice, španski bezeg in spomladanske veje, pa 20 do 30 sekund.
4. Prostor: Šopek ne sme stati dalj časa na prepihu in tudi ne v soseščini sadja in zelenjave. To cvetje v vazi nenavadno slabo prenaša.
3. Rezanje: Pomembno je, da stebla odrežemo posebej, a ne s škarjami, temveč z ostrim nožem. Pecljev ne smemo potolči in ne razcepiti, ker bi to oviralo vsrka-nje vode. Rože, ki izločajo mlečni sok (tudi krizanteme in božične zvezde), za trenutek s pecljem pomočimo v vrelo vodo in hkrati steblo poševno prirežemo. Mehka stebla podržimo v kropu
CISTA STRANIŠČA
Pomembna je uravnotežena, mešana prehrana, čeprav je v glavnem mesna. Psa ne silimo z njo če je skleda z jedjo pred njim K) minut, a se je ne poloti, mu jo vzemimo. Pes sam se včasih posti, ker je tako navajen pasji organizem. Koliko pes poje, ni odvisno samo od starosti in velikosti, ampak tudi od načina življenja. Če je pes večinoma v stanovanju, potrebuje manj hrane, kakor pes, ki se dodobra ra-zgiblje v naravi ali vsaj na dolgem sprehodu. Pazimo, da dobi I gram maščobe na 1 kilogram telesne teže. Obrok naj vsebuje 40 odstotkov živalske hrane (mesa in drobovine), drugo pa je lahko rastlinskega izvora. Ko je pes star leto dni in več, mu zadostujeta le dva obroka (zjutraj in zvečer). Praksa bo pokazala, koliko lahko zmanjšamo obroke, da bo pes začel polagoma hujšati.Redno moramo preverjati njegovo težo in ne smemo dopustiti, da bi shujšal več kakor kilogram na teden.
SMEH JE POL ZDRAVJA
Mnogi ljudje se izgibajo uporabi stranišča, kadar so zdoma, ker se bojijo, da bi se
nalezli lahko
kakšne bolezni. Res umazana straniščna
Kdaj ste se nazadnje od srca nasmejali? Pravite, da še ni dolgo? Se sploh ne spominjate? Škoda. Smeh je zdrav. To, kar je ljudska modrost vedela od nekdaj, je nedavno potrdila tudi znanost. Smeh povečuje telesno odpornost, znižuje bolečinski prag, pospešuje dihanje, uri mišice, spodbuja prebavo, izboljšuje sposobnost za razmišljanje in pomaga do boljšega spanja. Vse to trdijo privrženci nove medicinske discipline, ki ji pravijo gelotologija (po grški besedi za greh). Francoski zdravnik Henrik Rubinstein priporoča to zdravilo, ki nič ne stane, za orožje proti astmi, migreni, bolečinah v
PISCANEC Z VINOM
Piičanec t vinom
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21-232.
5 NAJ

hrbtu in proti nekaterim motnjam pri spolnem življenju. Že dolgo je znano, da človek od žalosti lahko zboli. Ljudje so bili slepi za nasprotni učinek: v času, ko za vsako bol vzamemo tableto, niso opazili, da velja tudi obrnjeno — da je veselje zdravilno. Danes smeh uporabljajo za zdravljanje tuberkuloznih bolnikov. Precejšnje uspehe dosegajo z njim tudi pri avtističnih otrocih, ki so jih dolgo šteli za neozdravljive. Ameriški terapevti opažajo, da so za zdravljenje veliko dojemljivejši ljudje, ki se radi smejijo, da taki ljudje tudi lažje priznavajo svoje napake in se jih skušajo otresti.
školjka prenaša različne klice, toda samo pod pogojem, da pridejo organske snovi s školjke naravnost na sluznico človeka, ki se usede na stranišče. To se ne zgodi pogosto, zato je nevarnost okužbe na stranišču pravzaprav majhna. Stranišča morajo biti v vsakem primeru čista in najboljše čistilo je klor. Klor je eno najučinkovitejših razkužil, ki hkrati upočasnjujejo razvoj plesni okrog vodne poti v školjki.
Trata
jeseni
RADIO MURSKA SOBOTA
Preden pride zima, moramo poskrbeti še za trato. Najprej pokosimo travo, nato pa »odrežemo« rob, ki meji na zelenjavni vrt. Na trati radi poženejo šopi ostre trave; izkopljemo jih in na prazna mesta zasadimo rušo, ki nam ostane od ravnanja robov. Ko začne listje odpadati z drevja, ga pustimo ležati tako dolgo, da ga dodobra premočita jesenska megla in dež. Mokro listje potem znosimo na kompostni kup, kjer bo hitreje preperelo. Del listja lahko potrosimo tudi okrog
dreves in grmov, kjer ne raste trava. Tam bo ostal naraven pokrov iz. listja, ki bo čez zimo sprhnelo in bo iz njega nastala prst.
Priporočljivo je, da trate pozno jeseni pognojimo. To pravzaprav ni nič nenavadnega, kajti travne bilke se po gnojenju okrepijo in laže prestanejo zimo, po drugi stani pa imajo mah in nadležni pleveli manj možnosti, da se razširijo po trati. Gnojimo s posebnim pripravkom za trate.
1.	Superstitious — Europe
2.	Vrni se domov Helena — Magnet
3.	Wiener Blut (Dunajska kri) — Falco
4.	Fefka — Prerod
5.	Wings of Love — Chris Norman
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi ti videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu ob petkih, na Radiu Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Za 4 osebe potrebujemo: piščanca, težkega l600g, 2 žlici olja, I žlico masla ali margarine, sol, poper, 2 stroka česna, 3 šalotke, 1 korenček, šopek mlade čebule, 200 g gojenih šampinjonov, 1/4 litra rdečega vina, 1/2 žličke timijana, I lovorjev list, 1 žlico masla ali margarine, ščepec sladkorja, šopek peteršilja.
Piščanca narežemo na 6 kosov. V veliki in široki kozici segrejemo olje in žlico masla ali margarine. Na maščobi popečemo piščančje kose, da z vseh strani porjavijo. Poberemo jih iz kozice, solimo in popramo. Česen in šalotke olupimo in drobno sesekljamo. Korenček olupimo in narežemo. Očistimo mlado čebulo, temno zelene dele odstranimo, svetle in bele dele pa po dolgem razpolovimo. Gobe očistimo in narežemo na četrtine. V maščobi, ki je ostala v kozici, sedaj prepražimo očiščeno in narezano zelenjavo (razen gob). Zalijemo z vinom, dodamo lovorjev list in timijan. V vinsko omako položimo popečene piščančje kose, pokrijemo s pokrovom in dušimo na srednjem plamenu 20 minut. V ponvi segrejemo žlico masla ali margarine in popražimo gobe. Stresemo jih v omako k piščancu. Solimo, popramo in zaokrožimo okus s sladkorjem. Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Za prilogo: krompir v kosih.
VAS PRIPIS
NASA RISBA
SESTAVIL MARKO NAPAST	MESTO OB IZLIVU SANE V UNC	FRANCOSKI PISATELJ (PANAIT)	SVETLOBNI POJAV V NEVIHTI	DOLGO MALAJSKO BODALO	VUAK PRI SADNI PREŠI	VARIANTA	CENIK
PECIVO IZ MOKE, JAJC IN SLADKORJA							
NABRUŠE-NOST							
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (JOSIP)							
GRŠKI BOG DIVJEGA VOJSKO- VANJA					ČARGO IVAN KRAJ PRI RADOVLJICI		
JUNAK EPA »RA-MAJANA"				GOROVJE V MAROKU NASVET, POUK			
CELICA							
OZIRALNI ZAIMEK			POLITIK EBAN ČEBELJI SAMCI				PISATELJICA ROVAN
RIMSKA ENKA	-	MORSKA RIBA DERIVAT AMONIAKA				FOSFOR GLAS, TON	
OMAMITEV PRED OPERACIJO							
PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA				GRŠKA ČRKA	VLADIMIR VODNIK IVAN TAVČAR		
LJUDSKI IZRAZ ZA ŽVEPLENO KISLINO							
SLABOUMNA ŽENSKA, BEBKA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: lesnika, optimal, Leonora, luk, Lon, Odaka, A, B, Ni, DS, rojstvo, ide, rov, GS, idr, Ika-rija, Dolinar, akt, Ant.
VESTNIK. 24. NOVEMBRA 1988
STRAN 25
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade: 1.50.000 dinarjev, 2. čestitka na Radiu Murska Sobota, 3. polletna naročnina na Vestnik.
Pravilne rešitve pošljite do četrtka, 1. decembra, na naslov: VESTNIK, za nagradno križanko, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA
1	* *1 SE/***”' * E						SESTAVIL MARKO NAPAST	AZIJSKA ZAČIMBA (PEKOČ KOREN)	LUTKE	SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO	BAJKA 0 ŽIVLJENJU BOGOV	JORDANSKA LUKA V RDEČEM MORJU	TANTAL						PRAZNIK REPUBLIKE	PRVA SPOMLADANSKA SOLATA	ŽELEZNE SPONE	DRŽAVA OB SREDO ZEMSKEM MORJU	SPEVOIGR Z LAŽJO VSEBINO	1 PRAZNIK REPUBLIKE
1 JlJ		*				PODROČJE POD GOSPOSTVOM IMAMA								Si				OKENSKA NAVOJNICA					AKTINIJ
						PODOBNOST, ANALOGIJA							* * iWOr	' J j					MOŠTVO, ZLASTI ŠPORTNO					
	X					FILMSKA IGRALKA GARBO						ČASTILEC GOLOTE, NUDIST						USTA PRI ŽIVALIH					
		f i *		—	I																				
																		DRSTENJE					
						IZVOR, STUDENEC			—	BARIJ			KATJA EBSTEIN	REKA V ZAHODNI BOSNI							—		NASILNA TATVINA
										AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA													
						BORUT TREKMAN									ENA 0D ELEKTROD	ČASOVNI TERMINI	PESNIK RILKE						
				r													ANTIČNO IME VISA						
PRAZNIK REPUBLIKE	TENIŠKI IGRALEC WILANDER	NEDORASEL ČLOVEK		MOČVIRSKA PTICA Z DOLGIM ČOPOM	ODICA						KDOR GOJI RIBE V AKVARIJU			V						PEVEC PESTNER			
					LIBANONSKA LUKA (SAIDA)																		
											ZEMLJA									POVRTNINA			
BULDOGU PODOBEN PES						GRŠKA ČRKA	LASTNOST ENOSMERNEGA												RUDAR				
																			SOVJETSKI RAKETOPLAN				
							UDOR																
PRILASTEK									AVTOMOBILSKA OZNAKA TORINA	RIMSKA 6			ŠPORT TRDIH PESTI					DEREK			JUGOSLOVANSKI AVTOMOBIL	BILJARDNA PALICA	PLAČILO NA RAČUN, PREDUJEM
																		KDOR NOSI MURINA OBLAČILA					
										LJUDSKA SKUPŠČINA			ŠVICARSKI HOTELIR										
POMEMBEN JUBILEJ NAŠE MEDIJSKE HIŠE PRAZNIK REPUBLIKE																							
								KONICA				MIRANDA				SPODNJI DEL NOGE	SEČEVOD						
								MESTO V BAČKI OB TISI				MAKEDON- SKI POLITIK LAZAR)					AMERIŠKI KNJIŽEVNIK (GE RGE)						
	ZELIKA DRŽAVA SEVERNI AMERIKI								PRETEPAČ	LJUBLJAN- SKA PIVOVARNA	MARK TWAIN MUZIKA			DAVNO LJUDSTVO, OBRI	BOLEZEN PARANOIKO	f V							
															ZELO MOČE ČLOVEK								
ff^Z V	i																						DVORANA ZA PREDVAJANJE FILMOV	SVETI BIK STARIH EGIPČANOV
													NAPRAVA ZA NAVIJANJE						ENOJKA				
																			JAPONSKI DRŽAVNIK HIROBUMI)				
kjhkw - 3	.								NEOZDRAV- LJIVA BOLEZEN					KRILO RIM. KONJENICE				RIMSKA 2 IZVRŠNI SVET			STATUA REPUBLIKA LIBANON			
													DRAGO TRŠAR										
								GOSTA TEKOČA ZMES, SLABA PIJAČA ’RAZNIK REPUBLIKE	STROKOVNJAK ZA MORSKO PLOVBO						—	PREBIVALCI ISTRE NAJVIŠJA GORA V KARAVANKAH					SREDIŠČE JRTENJA		
PRIČEVANJE NAŠIH MISIJONARJEV - SKLEP
POZDRAVLJENA KITAJSKA, MOJA DRUGA ZEMELJSKA DOMOVINA!
Kako naj govorim o misijonarstvu, da hi ga ljudje spoznali takšnega kot je v resnici. (Prosto po Ivanu Bajcu.)
Sam se je pogosto imenoval »mandarin nebeškega gospodarja«. Na slikah ga vidimo Goričanca s klobukom in dolgo brado, med klobukom in brado pa dvoje dobrotnih oči. Postal je eden najplodovitej-ših misijonarjev na Kitajskem. Uvrstil se je med največje slovenske misijonarje. Gre za Kerečevega Jožeka iz Proseč-kč vasi, rojenega v letu 1892, slovitega pomurskega misijonarja, ki je misijonarsko poslanstvo dolga leta opravljal na Kitajskem. Pa vendar ...
TO NI SPOMIN, TO JE DUH, KI NAS ŽIVI!
. . . ko brskamo po literaturi, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo, zasledimo ime Zmago Šmi-tek. V oktobrski številki Ognjišča beremo: »Točno pred dvema letoma (oktobra 1986) sem na tem mestu predstavil knjigo Klic daljnih svetov, v kateri je Zmago Šmitek zbral in znanstveno obdelal podatke o stikih naše majhne slovenske domovine z velikim svetom od srednjega veka do leta 1940. Delu, ki je bila njegova razširjena doktorska disertacija, je dal podnaslov Slovenci in neevropske kulture. Pričujoča knjiga je po besedah samega avtorja, zdaj profesorja za evropsko in neevropsko etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, v bistvu dopolnitev zgoraj navedene. (Da se razumemo: povzetek je iz ocene o Šmitkovi zadnji knjigi Poti do obzorja!) Ponuja nam antolo
gijo (izbor) slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (podnaslov), časovni okvir je enak kot zgoraj: od srednjega veka do leta 1940. Zmago Štimek je besedila zelo posrečeno izbral (uredil jih je Jože Stabej) in jih opremil s tehtno spremno besedo (Slovenska doživetja prostranstev) ter opombami. Sredi knjige je na boljšem papirju 20 strani dokumentarnih fotografij. Za tujega bralca je na koncu sedem strani obsegajoč povzetek pregleda slovenske potopisne literature.
V prvi knjigi Šmitek posveča 60 strani delovanju naših misijonarjev, ki so odigrali pomembno vlogo pri navezovanju stikov
Naslovnica knjige o misijonarjih In šli so po vsem svetu.
med Slovenci in neevropskimi kulturami. Torej smo smeli kar pričakovati, da bomo v tem njegovem drugem delu našli tudi potopisna pričevanja naših misijonarjev. Dejansko je med 50 izbranimi besedili deset takih, ki nosijo podpise bolj ali manj znanih slovenskih misijonarjev. Iz prve polovice 18. stoletja so pisma naslednjih misijonarjev: Janeza Krstnika Mesarja iz Tonki-na, Marka Antona Kapusa iz Mehike, Avguština Hallersteina iz Pekinga ter Ignaca Cirheimba iz Urugvaja. Vsa štiri so bila opisana v nemškem jeziku in so izšla v misijonskem zborniku Der Neue Welt-Bott (v slovenščino jih je prevedel Peter Weiss). Sledi slikovit opis potovanja po Beli
reki (Belem Nilu) izpod peresa znanega misijonarja Ignacija Knobleharja, raziskovalca Sudana (1851). Dalje najdemo crdlo-mek iz popisa običajev in navad severnoameriških Indijancev, kakor jih je (v nemškem jeziku) zbral Franc Pirc, nekaj časa sodelavec najbolj znamenitega slovenskega misijonarja, škofa Ire-neja Friderika Barage. Iz našega stoletja sta krajša potopisa patrov Veselka Kovača in Baptista Turka, ki sta delovala na Kitajskem; med zadnjimi zapisi najdemo besedili slovenskih jezuitskih misijonarjev Janeza Udovča in Staneta Podržaja iz Bengalije v Indiji. Poleg teh misijonarskih pričevanj so v knjigo uvrščeni še potopisni odlomki osmih sloven
skih duhovnikov. Čisto na začetku je slovenski prevod (Jasna Hrovat) latinskega rokopisnega zapisa iz kartuzije Pleterje (1438) o romanju v Sveto deželo, ki naj bi bil prvi izvenevropski potopis, nastal na slovenskih tleh. O vtisih iz Palestine in drugih dežel Bližnjega vzhoda kasneje pišejo še nekateri drugi (Luka Jeran, Anton Aškerc, Frančišek Lampe, Matija Slavič, Anton Jenart). Med pisci potopisnih odlomkov v tej knjigi zasledimo, poleg že omenjenega Antona Aškerca, še nekatera druga pisateljska imena kot na primer: Almo Karlinovo, Mirana Jarca, Radivoja Peterli-na-Petruško, Bratka Krefta. Nekateri zapisi, zlasti starejši, so zanimivi tudi z jezikovnega vidika: bralec uživa ob nekaterih domiselnih izrazih, ki jih je sodobna knjižna slovenščina pozabila. Čeprav se dandanes ponašamo, da o širokem svetu vemo veliko več kot so vedeli naši predniki, se iz pričujočih potopisov lahko še marsičesa naučimo. Prav gotovo pa nam veliko pove spremna beseda, v kateri Zmago Šmitek lepo opredeli potopisno literaturo.«
Tako torej ocena knjižnega dela Zmaga Šmitka Poti do obzorja v oktobrski številki Ognjišča. Mi pa — ob sklepu pričevanj naših misijonarjev, pri čemer ni izključeno, da se jih še kdaj ne lotimo — spomnimo, da smo imeli na Kitajskem svojčas Pomurca, misijonarja Jožefa Kereca, o katerem se sicer pripravlja obsežna, monografija Franca Halasa, župnika iz Kobilja, ki se načrtno in že mnoga leta ukvarja z našim velikim možem iz preteklosti. V
resnici je to tisto, kar stoji v mednaslovu — to ni spomin, to je duh, ki živi.
MISIJONARSKO IZROČILO IN SPOROČILO
Poglejmo še v Stopinje iz leta 1985. Zgolj povzemamo. Jožef Kerec, ki smo mu leta 1974, ob smrti, v pečarovski župnijski cerkvi odkrili ploščo, je še v poznih letih rad ponavljal svojo mladostno zgodbo, v kateri se je rodil njegov misijonarski poklic. Bilo je v letih, ko je v domači cerkvi goreče govoril neki misijonar Vinfiger. Poslej je v sebi gojil željo, da bi tudi sam postal duhovnik in misijonar. V dobrem domačem okolju je njegov poklic zorel ... Deset let je trajala Ke-rečeva študijska priprava do odhoda na Kitajsko. Po končanem tretjem letniku bogoslovnih študijev v juliju 1921 ga je ladja odpeljala v smeri daljnega Vzhoda. Odšel je, še preden je mogel rojake in svojce razveseliti z novo-mašnim slavjem . . . Kerec je prispel v Macao. Po dveh letih bogoslovnega študija je bil posvečen v duhovnika. Vrstile so se postaje duhovniškega življenja — za delo in žrtve vnetega Goričanca. Življenje misijonarja je preobsežno in preveč mnogopla-stno, da bi ga mogli zajeti v neki opis ali nagovor. Nekaj pa je, kar odkrijemo takoj pri vsakem pravem misijonarju: apostolska gorečnost, večni mir oznanjevanje.
Tako bi tudi mogli skleniti naš podlistek o naših misijonarjih. Nesporno tema, s katero se bomo še kdaj ukvarjali.
Branko ŽUNEC
STRAN 26
VESTNIK, 24. NOVEMBRA 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 24. novembra 1988	Št: 30
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
217.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Integral Avtoradgona n. sol. o. Gornja Radgona
218.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov v občini Gornja Radgona
219.	Odlok o spremembi odloka o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač na območju občine Gornja Radgona.
220.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—2000 in druž-
benega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 221. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Radenci, za naselje Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota, Šratovci, Boračeva, Janžev vrh in Malanjski vrh
222.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota
223.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava
224.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Radenci
217
Na podlagi 617., 622. in 631. čl. Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76, 57/83 in 85/87) in 9. in 15. čl. Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS 32/80) in 205. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. obj. 41/81, 7/86 in 2/87) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 11. 11. 1988 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI INTEGRAL AVTORADGONA n. sol. o. GORNJA RADGONA
1.
Skupščina občine Gor. Radgona ugotavlja, da so v delovni organizaciji INTEGRAL DO Avtoradgona, Delovni skupnosti skupnih služb in v temeljnih organizacijah združenega dela Proizvodnja, Transport in Avtoradgona servisi, huje oškodovani družbeni interesi po 3. in 4. tč. 620 čl. Zakona o združenem delu in nastale motnje v samoupravnih odnosih iz čl. 619 tč. 10 v zvezi s čl. 1. tretje alinee Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
2.
Na podlagi ugotovitev navedenih v 1. tč. tega sklepa izreka skupščina občine Gor. Radgona za dobo 1 leta ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in drubžene lastnine v:
1.	Delovni organizaciji INTEGRAL Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA n. sol. o. v Gor. Radgoni, Ljutomerska 26 v nadaljnjem besedilu — delovna organizacija.
2.	Delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona v nadaljnjem besedilu — delovna skupnost.
3.	Temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi delovne organizacije INTEGRAL Avtoradgona in sicer:
a)	TOZD Proizvodnja n. sol. o.
b)	TOZD Transport n. sol. o.
c)	Avtotrgovina servisi n. sol. o.
3.
A.
V delovni organizaciji se izrečejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
I.	Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ki jih le-ti izvršujejo po delegatih in članih samoupravnih organov delovne organizacije in sicer na področju:
—	planiranja
—	poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje
—	kadrovske politike
—	določanje predlogov samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije in odločanje o sprejemu
—	razvojne politike
—	odločanje v disciplinskih in odškodninskih postopkih
II. Imenuje se začasni kolegijski organ delovne organizacije, ki ga sestavljajo:
1.	ROZMAN Janez dipl. ing. strojništva — predsednik
2.	FARIČ Jože oec. — član
3.	KURBUS Branko ing. strojništva — član
4.	KUJUNDŽIČ Dragan dipl. iur. — član
5.	KURBUS Manja oec. - član.
Podrobnejša delitev dela med člani začasnega kolegijskega organa se določi s programom dela, ki ga sprejme začasni kolegijski organ.
Kujundžič Dragan opravlja funkcijo člana ZKPO neprofesionalno.
Začasni kolegijski organ delovne organizacije prevzame vse pravice in odgovornosti direktorja delovne organizacije, pomočnikov direktorja ter vodje spl. sektorja, ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih in samoupravnih splošnih aktih in začasno prevzema funkcijo upravljanja, ki jo opravljajo delavci po delegatih, ko odločajo o vprašanjih iz I. točke.
Predsednik začasnega kolegijskega organa delovne organizacije zastopa, predstavlja in podpisuje delovno organizacijo.
Predsednik začasnega kolegijskega organa vodi Delovno1 skupnost. Če je predsednik začasnega kolegijskega organa odsoten ali zadržan, zastopa, predstavlja in podpisuje delovno organizacijo član začasnega kolegijskega organa, ki ga za to pooblasti predsednik.
B.
V delovni skupnosti se izrečejo naslednji ukrepi družbenega varstva :
1	. Odstavi se pomočnik direktorja delovne organizacije za področje ekonomike in plasmana.
I	I. Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v delovni skupnosti, ki jih le-ti izvršujejo po delegatih in članih samoupravnih organov DSSS na področju:
—	delovnih razmerij (sklepanje in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje delavcev, delovni čas itd.)
—	notranja organizacija in sistematizacija del
—	imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili
—	odločanje o zahtevah za varstvo pravic in o ugovorih
—	določanje predlogov samoupr. organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov v DSSS in odločanje o sprejemu
—	razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za OD in skupno porabo.
O vprašanjih iz te točke odloča ZK PO delovne organizacije.
C.
V	temeljnih organizacijah se izrečejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
I.	Odstavi se individualni poslovodni organ TOZD
a)	vodja TOZD Proizvodnja
b)	vodja TOZD Transport
II.	Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v TOZD Proizvodnja, Transport in Avtotrgovina servisi, ki jih leti izvršujejo po delegatih in članih samoupravnih organov na področju:
—	planiranja
—	poslovne politike in ukrepov za njeno izvrševanje
—	sredstev
—	razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo
—	kadrovska politika
—	delovnih razmerij (sklepanje in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje delavcev, delovni čas itd.)
odločanje o zahtevah za varstvo pravic in ugovorih
—	notranje organizacije in sistematizacije del in nalog
—	določanje predlogov samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov TOZD in odločanje o sprejemu.
III. Imenujejo se začasni individualni organi v TOZD:
a)	v TOZD Proizvodnja — PLOJ Feliks ing. org. dela
b)	v TOZD Transport — MUNDA Franc oec.
Začasni individualni organi v TOZD Proizvodnja, Transport in ind. posl, organi Avtotrgovina servisi v soglasju z začasnim kolegijskim organom DO:
— izvršujejo pravice, dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane za individualni poslovodni organ TOZD
— odločanje o vprašanjih iz II. točke izrečenih ukrepov v TOZD, razen o ugovorih o disciplinskem in odškodninskem,postopku, o katerih odloča ZKPO delovne organizacije.
4
Začasni organ v DO in TOZD je dolžen:
— sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo motenj, ki so povzročile sprejem začasnih ukrepov,
— preveriti ustreznost obstoječe organiziranosti DO, TOZD in DSSS
— sprejeti program za sanacijo delovne organizacije in TOZD
— izdelati dolgoročni razvojni program delovne organizacije in TOZD
— urediti in uskladiti samoupravne splošne akte
— zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje novega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DO, DSSS in TOZD
— urediti medsebojne odnose v DO, DSSS in TOZD
— o rezultatih pri izvajanju začasnega ukrepa družbenega varstva najmanj trimesečno pismeno poročati na izvršni svet SO Gor. Radgona.
5.
Skupščina občine Gor. Radgona pooblašča Izvršni svet, da spremlja uresničevanja začasnega ukrepa družbenega varstva, ki v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev obvešča skupščino.
6.
DO Avtoradgona je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva in sicer:
— pripada predsedniku in članom ZKPO nadomestilo OD oz. mesečna denarna nagrada o višini kateri odloča IS SO Gor. Radgona upoštevajoč obseg dela, odgovornosti in uspešnost začasnega organa družbenega varstva.
7.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 14. II. 1988 dalje.
PRAVNI POUK:
Zoper ta sklep imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja prakico, da v roku 15 dni od dneva uveljavitve sklepa vložijo zahtevo za prei-skus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne zadrži njegove izvršitve.
Štev.: 428-1/88-IS
Datum: 11/11-1988
PREDSEDNIK
Skupščina občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU .
218
Na podlagi 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, štev. 24/79, 12/82. 39/85, 37/87 in 18/88) 225. čl. statuta občine G. Radgona (Ur. objave, štev. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne II. II. 1988 sprejela
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ORGANIZACIJI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
I.	člen
V odloku o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, štev. 14/80, 17/80, 34/81 in 2/87) se v 10. čl. črta točka 3.
2.	člen
VII. členu se črta pika in doda besedilo »ter komite za urejanje prostora in varstva okolja v katerega sestavi je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje.«
3.	člen
V 20. členu se besedilo »Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona nadomesti z besedilom »Komite za varstvo okolja in urejanje prostora«.
Spremeni se zadnja alinea in glasi:
»odloča o upravnih stvareh stanovanjskega gospodarstva, komunalnega, vodnega, cestnega prometa ter varstva okolja.«
Dodajo se naslednje alinee:
— »opravlja administrativno-tehnične in strokovne naloge s svojega delovnega področja
— odmerja komunalni prispevek
— skrbi za koordinacijo dela na področju varovanja okolja
— opravlja premoženjsko pravne zadeve za SIS materialnih dejavnosti«
4.	člen
Za 20. členom se doda novi 20. a člen, ki glasi:
»Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje:
—	pripravlja gradiva za program priprave prostorskih izvedbe-nih aktov
—	skrbi za'izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov,
— skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov,
— organizira pripravo prostorskih izvedbenih aktov in sodeluje z ustreznimi strokovnimi organizacijami združenega dela pri pripravi strokovnih podlag zanje,
— skrbi za razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov prostorskih izvedbenih aktov ter daje pojasnila o rešitvah osnutka prostorskega izvedbenega akta na javnih obravnavah,
— pridobiva soglasje ustreznih organov, organizacij in skupnosti k prostorskim izvedbenim aktom,
— pripravlja lokacijsko dokumentacijo ter nanjo pridobiva soglasja ustreznih organov, organizacij in skupnosti,
— nudi strokovno pomoč samoupravnim organizacijam in skupnostim pri zadevah urejanja prostora,
— daje delovnim ljudem in občanom informacije o možnih lokacijah za graditev in druge posege v prostor ter druge informacije v zvezi z urejanjem prostora
—	- zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in dokumentacijo predpisov in drugih aktov, s katerimi se ureja prostor
—	organizira investicijsko dejavnost za SS, SKIS, SISC, SSZ in zimsko službo
—	organizira vzdrževanje stanovanjskega fonda
5.	člen
21.	člen se dopolni z naslednjim besedilom:
»— opravlja finančno računovodska dela za samoupravne interesne skupnosti s področja materialne dejavnosti ter druge subjekte.
— odloča o upravnih stvareh s področja stanovanjskih razmerij ter pripravlja samoupravne splošne akte in individualne pravne akte za SIS materialnih dejavnosti«.
6.	člen
V 24. čl. se dopolni zadnja alinea z besedama: »ter energetike«.
7.	člen
V 28,. čl. se pred besedilom »pa direktorji« doda besedilo »in upravne organizacije«.
8.	člen
Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami odloka do 28. 2. 1989.
9.	člen
Spremembe in dopolnitve tega odloka začnejo veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporabljajo pa se od 1. I. 1989.
Številka: 020-3/80-03
Datum: 11. 11. 1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
219
r , col P£d|/\5; č ;Zak?na 0 Prekrških zoper javni red in mir (Ur. n ^’coc	'n 42/86) ln 25- člena Zakona o prekrških
(Ur. hst SRS, st. 25/83, 36/83 in 42/85 ter 47/87) ter 206. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je Skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, one II. 11. 1988 sprejela
ODLOK	7
O SPREMEMBI ODLOKA O OMEJITVI TOČENJA IN PRODAJE ALKOHOLNIH PIJAČ NA OBMOČJU OBČINE GOR. RADGONA
1.	člen
4.	člen Odloka o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač na območju občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 8/78) se spremeni in glasi:
»Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek kdor ravna v nasprotju z določbo I. člena tega odloka in sicer:
— pravna oseba in posameznik, ki stori prekr-
šek v zvezi s samostojnim opravljanjem de-
javnosti od	' " I5O.OOO—1.5OO.OOO
— za odgovorno osebo praVne oseber	25.000— 250.000
— za posameznika od	25.000— 250.000
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 57-1/83-SO '
Datum: 11/11-1988
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
220
Na podlagi drugega odstavka 25. člena, 50. člena, prvega odstavka 136. člena in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 1/80 in 33/8) ter na podlagi zadnjega odstavka 91. člena in 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave Pomurja, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 11. 11. 1988 sprejela
ODLOK
O PRIPRAVI IN SPREJETJU SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE GOR. RADGONA ZA OBDOBJE 1986—2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GOR.
RADGONA ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1968 — 2000 (Ur. objave Pomurja, št. 5/86) z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986 do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 1/86) ter spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 (Ur. objave Pomurja, št. 5/86) se opravijo na način, ki ga določa ta odlok.
Ta odlok zavezuje tudi nosilce planiranja, da svoje planske akte spremenijo in dopolnijo usklajeno s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—2000 ter družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986 — 2000.
2.	člen
Dopolnitev dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do leta 2000 se bo izdelala na podlagi: »Analize pogojev in možnosti za spreminjanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana Slovenije za obdobje 1986 — 2000, Analize predlogov za spremembo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, Predloga smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in družbenega plana Slovenije za obdobje 1986—1990« (Poročevalec skupščine SR Slovenije, št. 7/88) in mnenja Medresorske komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin (Mnenje, št. D-350-1/88-40-JFK, z dne 7. 9. 1988) v naslednjih sestavinah:
1.	Zasnova kmetijstva in gozdarstva
2.	Zasnova vodnega gospodarstva
3.	Zasnova mineralnih surovin
4.	Zasnova naravne in kulturne dediščine
Zasnova rekreacije v naravnem okolju
5.	Zasnova sanacij vode in zraka
6.	Zasnova naselij in območij za poselitev
7.	Zasnova območij za poselitev
Zasnova načinov urejanja prostora
8.	Zasnova prometnega omrežja
9.	Zasnova omrežja zvez
10.	Zasnova energetskega omrežja
11.	Zasnova območij za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona pripravi na osnovi analize in do 30. novembra 1988 predloži Skupščini občine Gor. Radgona Predlog smernic za pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986 — 2000 ter družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona do 31. januarja 1989 predloži Skupščini občine Gor. Radgona osnutek, do 31. junija 1989 pa predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—2000 ter družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1980—2000 ter družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990.
6.	člen
Potrebna finančna sredstva za izvedbo v tem odloku določenih sprememb in dopolnitev se zagotavljajo s politiko o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občini Gor. Radgona.
7.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Gor. Radgona je Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona. Strokovni nosilec je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, ki bo v delo vključeval tudi druge upravhe organe, Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota ter strokovne službe Samoupravnih interesnih skupnosti materialnih in družbenih dejavnosti.
8.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Štev.: 30-3/88-11
Datum: 11. 11. 1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
221
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 35/85), 29. člena Statuta in izzida glasovanja na referendumu z dne 13/11-1988, je Skupščina KS Radenci na seji dne 16/11-1988 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Radenci, ki obsega naselja: Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota, Šratovci, Berače-
va, Janžev vrh in Melanjski vrh.
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek za območje celotne krajevne skupnosti Radenci za finansiranje programa KS:
—	sofinansiranje izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli v Radencih,
—	izgradnje mrliške veže v Radencih,
—	širitev primarnega telefonskega omrežja na relaciji Radenci, Rihtarovci, Turjanci in Hrastje-Mota,
—	komunalne dejavnosti v KS in
—	redne dejavnosti KS.
Za realizacijo programa bo iz samoprispevka potrebno zbrati 1.200.000.000 din. Sredstva, ki bi se zbrala iz krajevnega samoprispevka predvidoma znašajo 1.200.000.000 din.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala v naslednjem razmerju:
—	sofinansiranje gradnje telovadnice pri Osnovni šoli v Radencih — 50 % zbranega samoprispevka,
—	za gradnjo mrliške veže v Radencih — 20 % zbranega samoprispevka,
—	za širitev primarnega telefonskega omrežja na relaciji Radenci, Rihtarovci, Turjanci in Hrastje-Mota — 20% zbranega samoprispevka,
—	za komunalno dejavnost KS po programu — 8 % zbranega samoprispevka,
—	za redno dejavnost KS — 2 % zbranega samoprispevka.
3.	člen •
Samoprispevek se za celotno območje KS Radenci uvede za dobo 5 let in sicer od 1/12-1988 do 30/11-1993.
4.	člen
Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Radenci v naslednji višini:
1,5 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
10% od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov,
1,5% od dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost,
1,5 % od pokojnin, vendar samo tistih brez varstvenega dodatka in tistih, ki presegajo znesek minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo ter tistih, ki jih opredeljuje 12. člen Zakona o samoprispevku,
1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini delavci na začasnem delu v tujini.
5.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec teh prejemkov, od dohodka iz . kmetijstva, obrtne in gospodarske ter negospodarske dejavnosti pa obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ.
Samoprispevek od OD občanov, ki so na začasnem delu v tujini, obračunava KS Radenci, ki vsakega zavezanca obvesti o njegovi obveznosti in o roku plačila.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo, za izterjavo prispevkov in davkov.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo iz samoprispevka se nakazujejo na zbirni račun 51910-842-008-8430 pri KS Radenci z navedbo »KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK.«
Nadzot nad zbiranjem sredstev vodi svet KS.
7.	člen
Svet KS vsako leto poroča skupščini KS o poteku zbiranja in uporabi sredstev samoprispevka.
8.	člen
Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet KS sestaviti zaključni račun, ki ga sprejme skupščina po predhodnih razpravah na zborih občanov in ga objavi na enak način, kot je bil objavljen sklep o uvedbi samoprispevka.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 108/88 .
Radenci, dne 16/11-1988
Predsednica skupščine KS Radenci Ivanka Vereš 1. r.
222
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena Odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) sprejema Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota, na seji dn.e 15/11-1988
ODREDBO o določitvi najvišjih cen
L člen
Cene osnovnih komunalnih storitev in stanarin iz 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85), ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 14/88, 20/88, 26/88 in 27/88).
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 20. novembra 1988 dalje.
Številka: 38-4/88-3
M. Sobota, dne 15/11-1988
Predsednik izvršnega sveta Janez ŠTOTL, dipl. oec.
223
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9085) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave pom. občin, št.'10/85) je Izvršni svet SO Lendava, dne 16. 11. 1988 sprejel
ODREDBO o določitvi najvišjih cen
L člen
Cene proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in sicer; osnovne komunalne storitve in stanarine, ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, nehajo veljati odredbe o določitvi najvišjih cen objavljenih v Ur. objavah pom. občin št. 24/88 in 27/88.
3.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-1/87-3
Datum: 16. 11. 1988
Predsednik
Izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA
224
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA V KRAJEVNI SKUPNOSTI RADENCI
L
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Radenci, ki je bil v nedeljo dne 13. 11. 1988 so bili dose
ženi naslednji rezultati:
a.	število volilnih upravičencev	2.681
b.	glasovalo skupaj volilcev	2.472
c.	glasovalo »ZA« , z	'	1.475
d.	glasovalo »PROTI«	975
e.	neveljavnih glasovnic je bilo	22
f.	ni glasovalo	209
>>•
Volilna komisija pri KS Radenci je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma in v smislu določil 21. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 59,6 % volilnih upravičencev glasovalo »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka.
Radenci, dne 13. 11. 1988
Predsednik volilne
komisije KS Radenci Jože FARKAŠ, I. r.