is™™ NO. m riL^ik^g;r»TtTiigs AM€RiCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 6, 1973 T^LETO. LXXV. — VOL. LXXV Najobsežnejši boji v Južnem Vietnamu po mirja ■KdeČi so začeli zopet z obsežnimi napadi na vladne Pestajanke po vsem Južnem Vietnamu, posebno pa na področju Mekongove delte. SAIGON, J. Viet. — Ko sta se dr. Kissinger in Le Due Tho se-sla v Parizu k obnovi razgovo-^°v, ki naj privedejo do točnej-®ega izvajanja pariškega dogo-v°ra o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu, so rdeči zo-pet v polnem razmahu s svojimi napadi na vladne položaje in področja, če bo dejansko prišlo do izvajanja določil premirja, je sedaj zadnja priložnost še kaj Zasesti, oziroma vzeti nasprot- niku. Saigonska vlada se tega zave-va verjetno tudi njene oboro-Zene sile ne drže križem rok. radno poročilo govori o najza-Snzenejši bitki na področju del-e Mekonga od preteklega ja-nuarja. Rdeči naj bi izvedli ^rsto napadov okoli Cai Lay in ai Be, dveh okrožnih glavnih kakih 40 milj jugozahodno ?. ^aigona. V teh spopadih naj * bilo mrtvih preko sto Sever-111 v^ietaamcev in njihovih do-^čih pomočnikov. Vladna stran e imela v dveh dneh bojev 50 anjenih in 26 mrtvih. Med tem se je znova oglasil bong yan Minh, ki je vodil u-°r proti Ngo Dinh Diemu no-^embra 19g3 in bil nato nekaj Vie^ Sam Predsednk Južnega Thi nam" in nama, s pozivom vladi Van eula, naj ukine vse zakone Vr ^redpise, s katerimi tišči za ^ a vse svoje nekomunistične ..Potnike, in naj izpusti vse itične jetnike. Vlada je izja-da nima nobenih politični ^ov, polne svobode pa v četudi so beh Tv razS°vori obtičali. V o-osu rzfvab, Kambodži in La-^ail’. Mioakujejo rešitev od sre-Rar|a ^-issinger-Le Due Tho v VrstZU- 'goveda velja to v prvi harn 29 Sam Juzn^ Viet- Se razgibal? ^d^SkTGT0N’ D-C' - Pred-Nixon ni v lahkem polo- ^dn'116 V ^0mači ne v medna-ZnT P°btiki, ki mu tišče vedno pQju^tv ospredje Watergate, kai ''ernu se je zopet začel ne-^•vabnejše gibati. n0 v. ° •le Pretekli teden nenadnih V bišo 15 vodil- kov iT^nokratskih kongresni-■'’azgn11 v eno uro dolgem trebe 7nUAra2ložil voiaške P0' svetR • ^ ^er j ib prosil za na- Ta m Predloge. 2a j^Predsednikov nastop je bil ker Se°Tres Pravo iznenadenje, menri, kaj' takeSa ni zgodilo že aa zelo dolgo. Novi grobovi Louis Florjančič Sr. V Western Reserve Convalescent Home v Kirtlandu, Ohio, je umrl po dolgi bolezni 89 let stari Louis Florjančič Sr., rojen v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 68 leti, vdovec po 1. 1957 umrli ženi Mary, roj. Dacar, oče Merka, Alberta, Josepha in pok. Louisa Jr., stari in prastari oče. Pokojnik je bil član SNPJ št. 28 in ABZ št. 37 ter zaposlen pri Fisher Body Corp. 23 let, predno je stopil pred 22 leti v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek ob 10.30 na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Evelyn Oman V Euclid General bolnišnici je umrla v ponedeljek popoldne Evelyn Oman s 19700 Edgecliff, vdova dr. Michaela Omana, ki je imel pred mnogo let urad v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue nad uradom ADZ, svakinja pok. kanonika J. Omana. Truplo pokojne bo za pogreb prepeljano v Montano. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v skladu z željami pokojničinega brata dr. McDonalda iz Billingsa v Montani rejnenski prerok bostmj °bMčno, soparno z mož-ratura Najvišja tempe- Zvezdogledi Afriko opazoval mrk Popolni sončni mrk 30. junija bo trajal najdalj v afriški državi Mavretanija, kamor hite zvezdogledi, da ga bodo opazovali. NOUAKCHOTT, Mavr. - A-stronomi za zabavo, zvezdogledi in znanstveniki hite od vseh strani v ta del Afrike opazovat popolni senčni mrk 30. junija. Tod ga bo mogoče opazovati 7 minut in 8 sekund. Tako dolgega popolnega sončnega mrka ne bo prihodnjih 213 let. Mavretanija je revna država, ki se razprostira največ po Sahari, kjer žive revna beduinska plemena. V zadnjih letih je v večjem delu države izredno huda suša uničila skoraj tri četrtine vse živine. Vlada se trudi, da bi tujce čim boljše sprejela in seveda pri tem vsaj skromno zaslužila. Naloga je težavna, ko je v vsej državi na razpolago le 300 hotelskih postelj, pričakujejo pa vsaj 3.500 tujih obiskovalcev. Oblasti so očistile in uredile za njihov sprejem Atar, staro o-porišče Francoske legije. Okoli njega so postavile obsežna šato-rišča, ki naj bi sprejela v zavetje tuje goste. Težave bodo • z o-skrbo in higienskimi napravami. Skupina znanstvenikov, med njimi tudi naš ohajski rojak, bivši astronavt John Glenn, bo sledila sončnemu mrku v letalu Concorde preko Afrike in ga o-pazovala skupno okoli 80 minut. Predvsem hočejo študirati korono, ki obdaja Sonce, in gledati, če bodo mogli najti planet Vulkan, o katerem trdijo, da kroži okoli Sonca še bližje kot Merkur. Mlade matere v ZDA Tri petine otrok v ZDA rodijo matere v starosti 20 do 30 let. V naši deželi se ljudje poročajo zelo mladi, na Kitajskem pa priporočajo mladim ljudem, naj s poroko počakajo vsaj do 25. leta, če ne dalj. Zakladni tajnik se čudi šibkosti dolarja George Shultz, zakladni tajnik in Nixonov glavni gospodarski vodnik, je dejal, da ne vidi nobenega razloga za šibkost dolarja. WASHINGTON, D.C. — Naglo dviganje cene zlata in padanje vrednosti ameriškega dolarja v svetu vznemirja vedno več ljudi tudi v naši deželi, posebno še, ko prihaja čas, ko se ljudje običajno podajajo na pot v tujino. V zadnjih treh do štirih tednih je dolar padel od 5 do 10% napram raznim tujim valutam, v odnosu na zlato pa še veliko več. Ko je bil ta teden zakladni tajnik George Shultz, glavni Nixonov gospodarski svetovalec in vodnik, pred kongresnim odborom za pota in sredstva, je dejal, da ne vidi nobenega dobrega razloga za šibkost dolarja na mednarodnem trgu in napram tujim valutam, pa tudi nobenega pravega vzroka za padanje vrednostnih papirjev na borzah. Ce ne bi bil v vladni službi, bi prav sedaj kupoval delnice, ker je mnenja, da je veliko odličnih kupov. Zakladni tajnik je trdil, da so ZDA uspešnejše v boju proti inflaciji od drugih glavnih držav in da se tudi trgovinska bilanca obrača na boljše. To bi moralo služiti krepitvi dolarja. Morda ima Shultz prav, toda svet gleda na ZDA z vidika Watergate afere in pri tem sliši govorice o impeachmentu in o zahtevah po odstopu predsednika Nixona, kar gotovo ne krepi ugleda in zaupanja v ZDA. Na to ne mislijo nič tisti v naši deželi, ki to reč napihujejo preko vse mere. A. Cox ima prav, ko hoče prekiniti javno zasliševanje in vso reč prepustiti točni in podrobni zakoniti preiskavi, nato pa krivce, če bodo odkriti, obtožiti in postaviti pred redno sodišče. Med tem naj odgovorni mirno nadaljujejo s svojimi zakonitimi posli. —----o---- Anketa o modi Po podatkih demoskopskega instituta Allensbach želi 59 odstotkov Nemcev, da bi ženske spet nosile brila. Enak odstotek žensk želi ostati pri sedanjih modnih hlačah. Sen. E. M. Kennedy se še ni odločil WASHINGTON, D.C. — Sen. E. M. Kennedy je brez dvoma vodilni demokratski predsedniški kandidat za leto 1976. Tedaj mu poteče tudi sedanja senatorska doba. Nekateri prijatelji bi mu radi olajšali položaj in so predlagali spremembo zakonov v njegovi domači državi Massachusetts tako, da bi lahko istočasno kandidiral za senatorja in za predsednika ZDA. Sen. E. M. Kennedy je to misel odklonil in prijateljem dejal, da bi to bilo krivično za volivce in za druge kandidate. Demokrati v Senatu is Demckratski vodniki v Senatu so se odločili zavzeti za takojšnjo 3-mesečno zamrznitev cen in plač. WASHINGTON, D.C. — Demokratski vodniki v Senatu so nakazali nov boj s predsednikom Nixonom, ko so napovedali zakonski predlog za trimesečno zamrznitev cen in plač, ko je inflacija glavno in prvo vprašanje, ki vznemirja vso deželo. Cene rastejo hitrejše, kot so kdajkoli v zadnjih 22 letih, je dejal vodnik demokratske večine v zveznem Senatu Mike Mansfield iz Montane. Nadzor faze 3, ki ga je vlada uvedla v preteklem januarju, je popolna polomija, zato je demokratska večina v Senatu izjavila preko načelnika Mike Mansfielda, da bo zakonski predlog o obvezni zamrznitvi cen in plač prvi, ki bo prišel zdaj iz Senata. Predlog, ki so ga demokratje v Senatu soglasno sprejeli, predvideva trimesečno obvezno zamrznitev “cen, dobičkov, plač, najemnin in obrestne mere za posojila”. Sen. W. Mondale iz Minnesote, ki je predlog sestavil, je dejal, da ga bo Senat verjetno dodal zakonskemu predlogu za povišanje. dovoljene zvezne zadolžitve. Vlada je zaprosila Kongres, naj poviša gornjo mejo zadolžitve na 485 bilijonov, za 20 bilijonov preko sedanje. Kongres bo nemara odobril povišanje le za 10 bilijonov. Sedanji zakon o zadolžitvi poteče 30. junija in je potreben nov, če naj finančno poslovanje teče v redu. Vodnik republikanske manjšine v Senatu Hugh Scott je včeraj po razgovoru s predsednikom Nixonom v Beli hiši razlagal novinarjem, da ustvarjajo popolnoma napačen vtis v javnosti, ko pišejo in govore c prisluškovanju telefonskim razgovorom in zveznem nadziranju nad delovanjem določenih ljudi. Vse to naj bi bilo v prejšnjih administracijah veliko bolj razpredeno, kot je v Nixonovi. seje svojega kabineta, da bi bila WASHINGTON, D.C. — Sen. |a]j0 vzpostavljena in vzdrževa-Hugh Scott, republikanec iz na boljša zveza med vlado in Pennsylvanie, vodnik republi- Kongresom, kanske manjšine v Senatu, je Zanimanje za Watergate se je bil včeraj skupaj s kong. G. včeraj poživilo, ko je senatni Fordom, vodnikom republikan- odbor obnovil javna zasliševanja ske manjšine v Predstavniškem in sta te prenašala radio in te-domu, v Beli hiši na razgovoru levizija. s predsednikom. Ko sta prišla iz Iz izjav J. Ehrlichmana, ki jih Bele hiše, je v razgovoru z no- je dal v zvezi s tožbo demokrat-vinarji sen. Scott razlagal, da je skega glavnega odbora proti Od-predsednik Nixon prisluškova- boru za ponovno izvolitev prednje telefonskim razgovorom iz sednika za 6.4 milijonov odškod-vzrokev javne varnosti močno Mne za vdor v demokratski glav-skrčil v primeru s prejšnjimi urad v Watergate, izhaja, da vladami po drugi svetovni voj- nai hi bil kraje prisluškovanja ni. Tako prisluškovanje naj bi izhral in določil John Mitchell, bilo posebno obsežno v času tedanji načelnik Odbora za iz- ‘ volitev Nixona. Ehrlichman ven- predsednika Trumana. Sen. Scott navaja številke Po podatkih sen. Scotta ]e dar ne ve tega iz neposrednih stikov z Mitchellom, ampak od bilo v letu 1945 519 slučajev pri- Ma§rudeUa in Deana. Tako pri- , v, . , , n , . . canie pred sodnijo ne velja do- sluskovanja teieionskim razgo- y vorom, v letu 1952, v zadnjem ' . . . , , rr . , . i Pred senatnim odborom je izletu Trumanove vlade, pa je ■ , , . , . padlo na 285 slučajev. Pod pred- gledalo po pripovedovanju pne, j Tri- i • • u-t na naj bi bila poročila iz pnslu- sednikom Eisenhowerjem je bilo V1 . . %. . , „ t skovan j pnpravljana za J. Mit- v njegovem prvem letu v Beli . „ . %.,. J hiši 300 takih slučajev, v zad- ?f!a ln PosllJana/. Ba!° h‘s0 Iz Clevelanda in okolice Včeraj spet neurja— Včeraj so nad mestom in okolico že tretji dan zapored divjala neurja. V mestu je bilo začasno preko 2,000 domov brez elektrike. Nobenih ovir več— Načelnik senatnega odbora v Columbusu je dejal, da ne vidi nobene ovire več za potrditev imenovanja Edmunda J. Turka za načelnika Public Utilities Commission of Ohio, odkar je bilo rešeno vprašanje prošenj s podpisi volivcev. Tako okrajna velika porota kot zvezni javni tožilec nista našla v Turkovem uničenju nekaj teh prošenj, ko so bile že umaknjene iz kroženja, kakega kaznivega dejanja. Policija išče pobegle mlade lopove-^ Trije mladi lopovi, ki so pobegnili iz Cuyahoga Hills Boys School v Warrensvillu, so včeraj terorizirali in oropali dve ženski na vzhodni strani mesta ter razbili avto, ki so ga preje ukradli. Iz poboljševalnega zavoda za mladoletne fantine so pobegnili v ponedeljek. njem pa le še 115. V času predsednika J. F. Ken-nedyja se je število prisluškovanj povečalo od 140 v letu 1961 na 244 v letu 1963. Pod predsednikom Johnsonom je število prisluškovanj doseglo leta 1964 skupno 260, pa se znižala na 82 v letu 1968, ko je bil pravosodni tajnik R. Clark. V prvih štirih Nixonovih letih so prisluškovali uradno leta 1969 129 telefonskim razgovorom, leta 1976 le še 102, nato 101 in lani 108. Sen. Scott je trdil, da hočejo tisti, ki so bili v lanskem novembru od predsednika Nixona pri volitvah poražani, ta boj nadaljevati proti njemu, dokler “ga ne bodo dobili”. Dejal je, da ta načrt in napor ne bosta uspela. Senator je posebni senatni odbor, ki preiskuje Watergate, izločil iz skupine, ki hoče “dobiti Nixona”. Watergate še vedno v ospredju Sen. Scott in kong. Ford sta dejala, da jima je predsednik Nixon obljubil, da ju bo vabil na Haldemanu. Senatni odbor bo javno zasliševanje danes nadaljeval. VSI POZNANI V ZVEZI Z WATERGATE PREISKAVAMI Charles Colson f I....... —•...... EgU Krogh Jr. Sally Jackson Harmony CHARLOS COLSON je bil Nixonov posebni svetovalec v dneh pred začetkom Watergate afere. On je najel H. Hunta, bivše9a uslužbenca CIA, ki je bil kasneje obsojen zaradi vloma v Watergate. — EGIL KROGU ^r- bivši pomočnik J. Ehrlichmana v Beli hiši, je dal dovoljenje za vlom v urad psihiatra, ki je zdravil dr. A. Ellsberga. — SALLY JACKSON HARMONY je bila tajnico Gordana Liddy-ja, ki je bil obsojen zaradi organizacije vloma v Watergate. Zadnje vesti LAKE TAHOE, Nev. — Državni guvernerji so na svojem letnem zasedanju tu veliko govorili o Watergate aferi in njenih posledicah za vodenje državne uprave. Vsi so se pritoževali, da zastoj v delu zvezne viade povzroča negotovost in zastoj tudi v državnih upravah. Tako demokratski kot republikanski guvernerji so polni dvoma nad Nixonovim postopanjem v Watergate aferi in nekateri od njih so kar odkrito govorili o potrebi ali vsaj možnosti Nixonovega odstopa s predsedništva ZDA. PARIZ, Fr. — Zdravstveno stanje predsednika republike G. Pompidouja je postalo eno glavnih vprašanja javnega razpravljanja in zanimanja. Ugibljejo, če ne boleha 61 let stari predsednik republike na raku. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov pomožni tiskovni tajnik G. Warren je dejal, da utegne predsednik Nixon dati zapiske o svojih sprejemih in razgovorih z raznimi ljudmi na vpogled preiskovalcem Watergate afere, četudi jih smatra za osebno predsednikovo last, ki ne spada pod nobeno sodno obveznost. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Danes bo začel Varnostni svet | ZN razpravljati o položaju na Srednjem vzhodu. Včeraj je poteklo šest let od začetka znane 6-dnevne vojne, v kateri so Izraelci temeljito zdelali vojaške sile vseh svojih arabskih sosedov z izjemo Libanona, ki v vojno ni posegel. WASHINGTON, D.C.— Državni tajnik W. P. Rogers je yčcraj objavil, da je predsednik Nixon prelomil s staro politiko in dovolil, da ZDA prodajo F5E nadzvočna vojna letala državam Južne Amerike, med drugim tudi — Čilu. Wi vredno živeti! HARRISON, N.Y. — Tako je ugotovil v svojem pismu, ki ga je zapustil 33 let stari letalski i kapetan Edward A. Brudno, ki se je pred štirimi meseci vrnil iz vojnega ujetništva v Severnem Vietnamu, kjer je bil nad 7 let. Ko se je vrnil v svobodo, je dejal, da se počuti, kot bi bil “znova rojen”. V nedeljo je Edwarda A. Brudno, ki bi bil naslednji dan dopolnil 33 let, našla tašča mrtvega na postelji z zapiskom, da življenje “ni vredno živeti”. Preko glave je imel zavezano plastično vrečo. Pokojni častnik je bil poročen, pa je bila njegova žena na dan njegove smrti odsotna na o-•bisku pri svojih starših. Tašča je dejala, da je bil njen zet zelo duševno potrt in malodiišen. Doslej je kap. E. A. Brudno prvi vrnjeni ujetnik, ki je obupal nad življenjem, četudi še ni dopolnil niti 33 let. Vojaške zdravstvene oblasti se boje, da utegne dobiti med svojimi vojnimi tovariši posnemovalce. Husein ne pojde v vojno z Izraelom? BEIRUT, Lib. - Kralj Husein je svojim oboroženim silam v Jordaniji dejal, da se ne bo priključil nobeni arabski vojni proti Izraelu, če ne bodo iz-gledi za uspeh vsaj 50:50. Kralj Husein je v dnevnem povelju, ki je bilo prebrano vsem častnikom, s tem povedal jasno, da je proti novi vojni, če ta nima izgleda na uspeh. Nekateri arabski vodniki so namreč mnenja, da je treba vojno z Izraelom začeti neoziraje se na iz-glede na zmago, ker samo na ta način bo arabski svet prisilil velike sile k nastopu. Humphrey še vedno upa WASHINGTON, D.C. — H. Humphrey bi bil strašno rad predsednik ZDA. Leta 1968 je bil cilju že precej blizu, lani pa je obtičal precej daleč od njega. To mu ni vzelo poguma, svojim prijateljem pripoveduje, da u-tegne poskusiti znova. “Če Ed (Muskie) misli, da to lahko stori, potem morem morda tudi jaz,” je dejal zadnjič bivši podpredsednik ZDA sen. Humphrey. aa:::: uJ:.:ov.ja, June e, 1973 /Uieri^ka Domovina j; ?tTn 3 fTTcTi t83iTi I g 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st waeis of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: S18.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 ineaec# Ca Kanado ki dežele izven Združenih držav: $20.00 na lete; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: {Jruted States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. Ill Weds., June 6, 1973 Deset let “Afriške edinosti’5 Prejšnji mesec so se zbrali v Adis Abebi, glavnem mestu Abesinije, vodniki afriških držav na posvetovanje, pa v prvi vrsti tudi na praznovanje 10-letnice obstoja Organizacije afriške edinosti, ki naj bi z enim glasom govorila svetu v imenu Afrike. Posveti in razgovori so bili najprej na ravni zunanjih ministrov, nato pa so se zbrali tudi sami vodniki držav, da rešujejo temeljna vprašanja, ki mučijo Afriko in afriške države. Afrika je v bistvu še vedno nerazvita zemljina, njeno prebivalstvo v glavnem razdeljeno na arabska in berberska plemena na severu, na črnska južno od Sahare in na ostanek belega gospodstva v Južni Afriki in v portugalski posesti ter v Rodeziji. Arabski del Afrike je muslimanski, versko fanatičen in hudo konservativen, politično pa razdeljen v vrsto držav in državic. Po obsegu in po številu prebivalstva je najmočnejši Egipt, ki pa je zapleten tako globoko v spor z Izraelom, da skoro nima časa za reševanje nobenega drugega vprašanja, četudi jih imata Afrika in arabski svet posebej pred seboj cel kup. Z izjemo Libije in Alžirije, ki imata pomembna petrolejska ležišča, je na splošno arabski svet reven. Južno od Sahare se razteza “črna” Afrika, katere plemena na severu označujemo za sudanska, ona na jugu pa za bantu. Med sudanskimi črnci je ponekod dobil islam precej pristašev in jih skuša pritegniti tudi k svojemu socialnemu in kulturnemu krogu, ki je na splošno, če ne sovražen, pa vsaj zaprt pred vsem, kar prinaša krščanski svet. Poganski črnci so bolj sprejemljivi za zahodne nazore in zahodno civilizacijo. Prav tako seveda oni, ki so sprejeli krščanstvo, kar velja posebno za Ibe v Nigeriji, za večji del Konga, del Ugande, Burundija, Urande, Kenije in Tanzanije, pa tudi Zambije. Te črne afriške države napredujejo sorazmerno najhitrejše, če izvzamemo Južno Afriko in Rodezijo, ki sta pod vlado bele manjšine in v neki meri portugalsko posest. V Organizaciji afriške edinosti so se povezale vse afriške države z izjemo onih, ki so pod oblastjo belcev, saj si je Organizacija postavila za osnovni cilj pregnati “zadnje ostanke kolonializma” iz Afrike. V tem oziru so pred 10 leti sprejeli vrsto sklepov, ki pa jih jim ni uspelo izvesti. Bela posest se v Afriki od tedaj ni skrčila. Afriške kolonije so dobile svojo neodvisnost dejansko le v toliko in tedaj, ko so jim jo njihovi gospodarji sami dali in priznali. Afriške države gospodarsko, politično in vojaško ne pomenijo dosti. Njihove sile in sredstva so omejena, četudi je število prebivalstva teh držav sorazmerno veliko in prav tako veliko tudi naravno bogastvo Afrike. Afriška ljudstva so kulturno, socialno in gospodarsko zaostala v taki meri, da brez tuje pomoči svojih prirodnih zakladov ne znajo in ne morejo izkoriščati v večji meri. Nekaj bi vendar dosegli, če bi se združili in delali po načrtu. Žal so afriške države med seboj sprte in skoraj ni dveh, ki se ne bi med seboj trli ali celo pisano gledali. Ne smemo pozabiti, da so meje teh držav večinoma nenaravne tako v zemljepisnem kot v plemenskem oziru. Krojile so jih kolonialne sile po svoji potrebi in pameti. S podelitvijo neodvisnosti bivšim kolonijam je povsod zacvetel nacionalizem, to velja tako za črnski kot arabsko-berberski svet. Nacionalizem in verski fanatizem sta posebno močna pri muslimanih. Egipt in njegovi arabski zavezniki v Organizaciji afri- se ga je Organizacija afriške edinosti držala skozi vseh 10 let svojega obstoja. Spor je star in poskusi obe države pomiriti niso uspeli. Na konferenci je bila imenovana posebna komisija, ki pa verjetno ne bo spremenila stališč Abesinije, ki zavrača vse zahteve Somalije po odstopu ozemlja, na katerem živijo Somalijci. Črni Afriki je posebno pri srcu boj proti Rodeziji, Portugalski in Južni Afriki. Slično kot so države črne Afrike slovesno “podprle” arabski boj proti Izraelu, so arabske države “podprle” boj črne Afrike proti ostankom bele o-blasti v Afriki. To naj bi vsaj na zunaj združevalo cilje Organizacije afriške edinosti ob njeni prvi desetletnici, ko nekateri kar resno dvomijo, da se bo ohranila kaj dlje. BESEDA IZ NARODA njegovo telo pričakuje poveliča-1 Ti in jaz sva ostala ne v žalovanju, ne v jokanju in obujanju spominov, ostala sva, da govori- “beseti mmr Spominska praslava na Slovenski pristavi! CLEVELAND, O. — Ko je slovenski brat-komunist v najtežjih dneh slovenske zgodovine zasadil nož v srce slovenskemu narodu, je bil odpor logičen, pravičen. Nastalo je odporniško gibanje, vaške straže, četništvo in pozneje slovensko domobranstvo. Za Turjakom in Grčaricami je sledilo Vetrinje ... Tista naj večja tragedija slovenskega naroda, ki je vsi komunistični pridigarji in pismouki ne bodo mogli nikdar izbrisati iz zgodovine slovenskega naroda, pa naj se še tako trudijo. Velik najstrašnejši pečat svetovnega komunizma, tedaj še tako poslušnega hlapca največjemu učite- va resnico. Resnico in samo resnico, pa naj bo to marsikdaj tudi težko in proti vetru, proti toku, ki je močan, ki pa nas ne bo odnesel, še manj pa nas razdrobil. Ljubljančan Bdlcšl se EUCLID, O. — V tem listu je bilo že naznanjeno, da kot vsako leto, tudi letos 30. junija (sobota) in 1. julija (nedelja), romamo v Lemont. Zdi se mi, da je nujno, kdor se odloči, da pravočasno da prijavo omenjenim, ki sprejemajo imena udeležencev. Vsaj dva tedna pred odhodom moramo vedeti število romarjev, da lahko obvestimo lju in soncu človeštva Stalinu in! podjetje, ali nas bo za dva ali ie njegovemu zvestemu oprodu |za en avtobus. iaKO prvi, ki se Titu s slovenskimi priveski Ki-1 Pr^'av^0> zagotove prostor, driča, Kardelja, Kocbeka in j Če se pozno javite, se morda ne vseh drugih, ki jim je šlo za no-, ve^ ^ogoče vključiti. Kdor vi socialni red, red največjega ‘ se odloči, naj ob prijavi da $-.2 zločinstva, največje tiranije.' O-i za VG'žnjo in prenočišče, stali so grobovi, veliki in groze- ■ Upamo, da se bodo javili vsi či, ki ne bodo nikoli nehali ob- stalni udeleženci, kot so se pritoževati onih, ki so ta umor, to šnja leta> da &kuPno romamo na delanje zakrivili in izvedli. Gro- slovenske Brezje v Ameriki. bom vpijejo, vpijejo vse glas- Nai ta tradicija, stara desetlet- neje, kot bi komunisti radi. Zato tak strah pred vsemi, ki ne ja, ostane v navadi. Prva nedelja v juliju je nekak sestanek v trobijo v njihov rog, zato raz- srede6u Amerte, ko so sreča- Spominom _____ „v , . , . fmo znanci iz različnih držav v * ’ . ■.... , L n j a, vstajenja... Naši pionirji s patrom Kazimirom Zakrajškom, ko se leto za letom grobovi množe, so našli v lemontski zemlji prostor za počitek. Koliko jih je, ki so s svojim delom omogočili izhajanje revije Ave Maria, ki prihaja iz Lemonta v naše domove, nam priliva olja, da svetilka vere ne ugasne — zares “srce v sredini”. Ljub in drag nam je Lemont. Nedvomno za m a r s i k aterega Slovenca v Ameriki, da ga niso valovi tako potegnili in mu vzeli smisel življenja, je bil rešilna deska — da ve, čemu živi! Našim romanjem dajemo navadno kakšno obletnico, ki jo z romanjem združimo. Kakšen pomen naj letos sppjimo? Ne bo odveč, če prikličemo v spomin, da je to 50. ali zlato jubilejno leto (1923-1973) v zgodovini slovenskega Lemonta in tako pomembno, da zasluži, da se zahvalimo božji Previdnosti za ta dogodek. Naj prepišem nekaj stavkov, ki nam jih je rajni p. dr. Hugo Bren OEM v Koledarju Ave Maria 1925, letnik XII, pod zaglav-jem “Naš narodni kolegij”, str. 65-80, napisal. Tako povzamem, da so takrat slovenski frančiškani v ponedeljek po prazniku Marijinega Brezmadežnega Spočetja (ker je ta praznik takrat spadal na 8. dec., na soboto) dne 10. dec. 1923 sklenili kupčijo za 138 akrov, da so kupili ta prostor od Mrs. Barnes, vdove protestantinje, kraj, ki se je imenoval “Oakdell” (Hrastje). Tako je v tem pogledu letos važno, če bi primerjal, da je treba njive, predno se vsej e pšenica, smo ameriški Slovenci dobili s tem letom “njivo”, s katere žanjemo sadove! Združimo ta spomin v zahvalo Bogu za vse duhovne darove, ki smo jih doslej, pa jih še bomo v prihodnosti iz Lemonta prejemali. Pričakujemo, da ne samo iz Clevelanda, pač pa tudi iz bližnjih in oddaljenih krajev se bomo letos v Lemontu sestali. U- SLtVEiM - z narodno-polilicnega vidika MILWAUKEE, Wis. - Rev. dr. K. Humar je v svojem članku “Ali je slovenski Cerkvi potreben Slovenik” zapisal, da sumi za mojim gledanjem na zavod neke politične apriorizme. Seveda vsebuje ta izraz prizvok neke toge in nerealistične miselnosti. Ta oznaka pa me je nagnila, da sem vrgel na papir tudi te-le odstavke o političnem aspektu slovenskega zavoda v Rimu. Dotaknem se v njih le nekaterih zadev. Začenjam pa z najbolj splošno. Vsi narodni zavodi v Rimu so ustanove, ki zanimajo ne le škofe in vernike nekega naroda, ampak tudi državne vlade. In sv. Sedež tega zanimanja vladam ne zameri. Saj so ti zavodi del razgovorov med njim in vladami ter so posebna točka v konmkordatih ali pa modusih vivendi. Pri tem Vatikan misli v državnih kategorijah, torej pri Sloveniku v jugoslovanski. so v Sloveniji pod komunistič nim režimom. Zavod je torej v dveh svetovih. V tej dvojnosti pa so mnoge možnosti za politične vplive na zavod v smislu Titovega režima. Naj omenim le eno: Protokolski odnosi obvezujejo vodstvo Slovenika, da uraa no povabi Titovega poslanika pri Vatikanu k slovesni blago slovitvi v prihodnjem juniju. In ta bo gotovo prišel. Torej bo blagoslovitev zavoda obenem lepa prilika za seganje v roke. Tudi tu v Ameriki in Kanadi Ti tovi konzuli iščejo prilike za podajanje rok. Saj pridejo v ta namen celo v cerkvene dvoru V zadnjem letu, zlasti od je šeni naprej, je bilo mogoče opa žiti ponovne dokaze, da Titov komunistični režim skuša u smerjati in obvladati tako pob tično kot tudi kulturno dejavnost Slovencev v zamejstvu, 1° in na Tržaškem, Goriškem iu Zato ni priporočljivo vdajati se Koroškem. Na razne načine m^ romantični misli, da je Slovenik raznimi sredstvi, zlasti dena-kaka večja ali celo zelo velika jem, skuša režim doseči m^ slovenska afirmacija v Rimu. jansko do znatne mere des-o^ Kot znano, je bil 1. 1986 sklenjen med sv.' Sedežem in Titovo Jugoslavijo dogovor, ki je znan pod imenom Protokol. V njem je govor le o hrvaškem (prej ilirskem) zavodu sv. Hieronima, ne pa o Sloveniku, ker je bil ta tedaj še čisto v povojih. Jasno pa je postalo ob sklenitvi Protokola, da bo ta veljal tudi za Slovenik. Z drugimi besedami: da bo tudi Slovenik prišel pod politično ingerenco Titovega režima. Prav za prav je zavod prišel pod politični vpliv tega režima že takrat, ko je bil izročen slovenskim škofom, ki so in ker da se to delovanje vrši po govih smernicah. Zlasti sedaj > ko se je ves politični razvoj ^ domovini obrnil v neostalioLtL no smer! Zato je na dlani, Titov režim skuša posegati tu 1 v Slovenik v Rimu. In res L v preteklih letih bilo opaziti, Titov poslanik pri Vatikanu sveča veliko pozornost zavo zlasti z vabili na družabne čer j e in druga srečanja. Iu ski predstavniki zavoda kot tu 1 gojenci pridno hodijo, tako j® bilo večkrat slišati, na obiske poslaniku. Se pač očividno zadevajo biti personae gratae tudi so državljani Titove komunistič-Aovemu režimu, vse to Pa e, ne Jugoslavije. Drugače pove- Pomeni, da je od vodstva , dano: Zavod je v Rimu, v zahod- nik:a izključen vsak duuo ^ ni politični svobodi, slovenski bi je slej ko prej politični ^ škofje kakor tudi duhovniki, ki : Pr°tnik Titovega režima, vsak, ki ima voljo idejno P so kandidati za v ta zavod, pa predena mreža, ki vohuni za . vsemi in vsakim, ki noče umolk-1 Lemontu’ ni' Zdl. ,mi’ da ni' niti, ki noče postati odžagana veja svobodnih ljudi, ki si ne da zamašiti ust, zato vsa tista tako fina (preferirana) in tajna zasliševanja mnogih, ki obiščejo rodno domovino, svoje sorodnike, grobove svojih dragih. Vse zato, da bi ta grozen zločin, ki boli in žge sedanje vladajoče komuniste bolj kot vse drugo, o-stal nepoznan, tajen, nem. Toda naj se konzuli in njihova mreža še tako trudijo, naj še tako opletejo na- desno in levo, naj še tako prijazno in farizejsko prifinjeno nastopajo: grobovi govore, grobovi tulijo in bo- sem osamljen pri obisku v Lemontu, da imam doživetje, da je ta košček zemlje odtis Slovenije! Že vse okolje kraja da podobo očem, slično rodni zemlji. Seveda je in ostane središče Lemonta za slovenske katoličane podoba brezjanske Marije Pomagaj. Posrečena je bila zamisel frančiškanskih slovenskih pionirjev: Če ne more slovenski izseljenec v Ameriki doživljati romanja k Mariji Pomagaj na Brezje v Sloveniji, naj poroma k njej v Ameriki. Postavili so Marijo Pomagaj na tej zemlji, da ji izročamo v rešitev svoje težave in bolesti. V Njenem po-Q0 tullh’ dokler ne bomo smeli gledu, Njeni milini naj doživlja peromati na grobove svojih bra- varstvo Marije Pomagaj, ki je tov in sestra, da se jim poldo- sicven-skemu čustvovanju pobož-mmo kot svobodni bratje, M ne | ncsti tako izrazit0 odtisnjena na poznajo sovraštva, ki pa hočejo' tej podobi. ostati zvesti idealom svojih po-1 Zato ni nobeno presenečenje, morjenih bratov, idealom pošte- ge se ponavlja romanje leto za nje; in j.esnice. Naj pri zasliše- ig^om. Kdor je bii enkrat v Le-vanjih v Ljubljani se tako naro- montu, bo še in še želel uživati čajo: ne povejte nikomur, da sme vas držali več ur na teh iz-praševalnih komisijah, ki ninia- v obisku Marije Pomagaj. Naj ta tradicija ostahe! Dokler bo slovenski rod bival v Ameriki “zlatega jubileja” odziv številnejši kot ostala leta. Vsem udeležencem in znancem že danes: Na veselo svidenje! (Pripis: Kje se priglašeni javite, je bil naslov že označen v dopisu Mr. Janeza Ovsenika.) M. T. Prelat ifiegenkoetter yisirl CLEVELAND, O. —- V Twi-stednu pri Kevelaerju na Vestfalskem (Nemčija) je umrl v nedeljo, 13. majnika, veliki prijatelj slovenskega naroda, 88-letni prelat Avgust Hegenkoet-ter, ki se je v svojih mladih letih naučil slovenskega jezika, da bi mogel dušnopastirsko delovati med našimi delavci v Nemčiji- Na zadnji poti ga je spremljalo nad 40 duhovnikov. Ob nabito polni cerkvi je opravil sv. mašo-zadušnico za večni mir njegovi duši tamkajšnji škof. V imenu vestfalskih Slovencev se je poslovil od njega ro-I jak Martin Sapotnik, ki je ške edinosti hočejo, da vsa organizacija podpre arabski boj ( proti Izraelu. Črnci za to nimajo .veliko razumevanja, pa jutrdl bratska vez pied nami, da so vendar na zborovanju v Adis Abebi pretekli teden pri- Fcstanemo bnžji in ...” In kaj jo “drugega namena, kot da * bo mmal k Nji na božjo pot. vTPfm'‘ial rei"kE®a vrs‘° let pri stali na to, da Organizacija afriške edinosti “slovesno izjavi svojo podporo arabski republiki Egipt in drugim arabskim državam v njihovem boju za osvoboditev vseh po Izraelu zasedenih njihovih ozemelj”. Koliko ie ta “slovesna izjava” vredna, pove pripomba . • u , . ,. —u za duhovni, verski m kul- nekem pomenu je ta kraj sredi- . ■ w / ... ■ J , i turni kakor tudi za socialni bla- sce v Ameriki za nas slovenske: , , , .v. • , gor slovenskih rojakov, katoličane pa naj ostane srce v g j sredini”. Saj tu so spojene sra-1 Um 3¥ala groJiova ge slovenskih vernikov, ki so s j svojimi žrtvami omogočili ta j prostor; saj tu je vidno delo; SALEM, O. — Spoštovani pri pridnih slovenskih franeiška-: Ameriški Domovini! Najprej .še...? Povejte, kaj še! Da molčimo', molčimo in umrjemo ... Motite se, ne boste nam zamašili ust (ki je vam ena naj večjih želj), ne zakrili svojega greha, nekega afriškega črnskega zastopnika: Arabci in Afričani, IoziroiJia §reha svvv0iih očetov. ______________________ ki so jih oni nedavo kupili z libijskim ol jem, nas potiska-j Gdpusčamo’ odpuščamo v ime- j nov, ki so s svojimi rokami kul-j Vas prisrčno pozdravljam in jo dalje in dalje proti Izraelu, četudi vedo dobro, da to ni v jnu Bo§a in onib> ki so nas za to j tivirali kraj in mu dali občudo-; prosim oproščenja, ker sem par našo resnično korist — v njihovo da, toda ne v našo! Neki |Prosill> nikoli pa ne pozabimo, j vanja vredno lepoto. Tu so Vtis-; dni zakasnela z naročnino. Pri-drugi črni zastopnik je dejal; Mislim, da hočejo oni konfe- | ne klecnemo, ne prodajamo., .j njene stopinje naših duhovnih I lažen je ček za celo leto. renco razbTi. Za to SO izbrali pravo pot — mi vsi vemo, da I Slovenci v Clevelandu in oko-! velikanov — nadškofa Jegliča,! Z Ameriško Domovino smo ni veliko ljubezni preko Sahare. Posebno pozornost, pa :^lci» sPommska kapelica na Or- j ki je kot originalno, tako tudi j zelo zadovoljni, saj nam ta pri-tudi nejevoljo je povzročil libijski nastop proti Abesiniji..iovem vrhu kot eden red-j na kopijo položil (1926) kroni: naša sveže novice. Vsakdanjo Kljub vsemu se zdi. da je večina afriških državnih i spomenikov posvečenih Jezusu in Mariji. Ne samo* da je prebiramo z velikim zanima-vodnikov odločena Organizacijo afriške edinosti ohraniti. nRm> ki 50 v dneh silne zmede: nepozabni — trpin mučenec — njem in tudi prejemamo jo še Zavedajo se, da sicer ne pomeni dosti, je pa vendar boljša in sovraštva ostali junaki svo-Jškof Rožman dostikrat obiskal: dosti redno. Zato res z veseljem kot nič. Jim idealom. Morda še bolj koti ameriške Brezje, dobil je — re-1 obnavljam naročnino, kar pa je Na konferenci v Adis Abebi je bil spravljen na dnevni junaki z orožjem., junaki duha, kel bi — v slovenskem okolju več naj bo listu v pomoč in v red spor med Somalijo in Abesinijo, kar je proti načelu, ki in resnice. Ti in jaz sva del onih, j na tuji zemlji svoj grob, kjer spomin našemu ožjemu prijate- lju Franku Coz iz Garrettsvilla, Ohio, ki je umrl 5. aprila 1973. Pokojni Frank Coz je bil rojen v Štangi pri Litiji. Skoro do konca je bil bister in korajžen, le nekaj tednov pred smrtjo je bil v bolnici v Raveni, Ohio, kjer je tudi umrl. Blagi pokojnik se je lahko štel srečnega, ker je imel tako dobro ženo in osem dobrih otrok. Co~ zova družina je zelo verna, ena hčerka je redovnica v Youngs-townu, Ohio, druga pa je bolničarka v Indiani, ostali otroci so vsi dobro,in verno poročeni. Frank Coz ni bil samo naš dober prijatelj, ampak prijatelj številnih ljudi, kar se je pokazalo ob pogrebu. Zelo veličasten pogreb je bil, celo škof iz Youngstowna, Ohio, je prišel in imel lep govor. Ne da se popisati, kako dober je bil pokojnik, koliko je pomagal na vse strani. Dolgo let je bil tudi naročnik Ameriške Domovine in Ave Marije iz Lemonta ter verskega lista Družina iz Ljubljane. Rad je podpiral duhovniški naraščaj in misijone, imel je srce za revne in potrebne. Rajši je videl, da so drugi imeli, kot on sam. Vedno je skioel za druge. Če si prišel v njegovo hišo na obisk, si bil vedno lepo in prijazno sprejet. mizirati s tem režimom. de ^ ko, kljub temu da je zave svobodnem Rimu. Morda bo kdo tule rekel- SaJ je tudi hrvaški zavod v enak^a položaju, kot je slovenski- ^ prvi pogled v enakem! A je treba ozreti na bistveno raZj ko med hrvaškimi in slovens ^ mi predstavniki obeh nar0L”it, zavodov. Razlika je tale: Hrva ski izobraženci, tako svetni duhovski — pa tudi za prepr0® ^ hrvaški narod velja to do ve mere — se čutijo, govorij0^^ nastopajo v domovini in v tu kot udje, kot PredstaVll^cj državnega naroda. Mi &°ve pa se komaj na svete čase sp ^ še to le kak posa^6.. nimo', in se to ie :K.an. v nik, da bi tudi mi morali^cU^ in nastopati kot udje drza'Le. ga naroda. Za pravilno t’azU ^ vanje naj kratko, navedem . primere: L. 1966 so s^°ve:rlnjji obiskovalci Evrope na ra^e^ mestih mogli slišati, da so ___4 —"14 J-- X!4 „i„„Qn«ki sKOR prej ali dve šli slovenski^ na njih ukaz slovenski avi ^ hovniki na volišče, se pn . a lit (odklonil je to le Pok' Šolar!), medtem ko so hrV‘ škofje ostali doma. In r-e tudi bilo, da so s hrvaški sit ^ slišati Je zato pritožili čez slovenske - ^ tem primeru se jasno vid^ lika med Slovenci in V jeseni 1967 (5. okt.) Je £°' ri' Pokojnikove dobrote res ni mo-'ški Kat. Glas priobčil ve^ “kardinal Šeper ni nikoli P rivo' Vatika*01*1 goče opisati. Frank Coz je živel ves čas lil v sporazum med ■-svojega bivanja v Ameriki v in jugoslovansko državo, Garrettsvillu. Komaj en mesec! čelnost se kardinalu strašn0^ po očetovi smrti pa je umrl zajščuje... državna P0(lpora f,3------x- to-.- X4__.x — '■ • • , subvenciji rakom še sin John Coz, živeč v mejuje le na Kentu, Ohio. Svojo blago dušojslovni fakulteti v LjubljaU^g-je izdihnil v Veteranski bolnici: bogoslovni visoki šoli franc y rv,-..-i-.. J.. _— k. ____' _ -i nno ; s „ . „ m-.x,; nrib11' Clevelandu dne 6. maja 1973.; nov v Sarajevu.” Tudi ta P Bil je manager pri Ohio Bell j krepko kaže razliko med družbi v Kentu, Ohio. Družina | venci in Hrvati. . ^ je zares prestala veliko žalosti,! Ko je pred leti (tudi °.^e, v enem mesecu izguba dveh dra- j 1966) slovenski monsignor gib bitij. : kel monsignorju Zahodne ^ ^ Predraga Frank in . John, po- pe misel, da je Tito zanje^s. čivajta v miru božjem, celi .dru-' dobri oče, je tuji monsiguor žini pa iskreno sožalje! Mrs. Ignac Ramovš neje dejal, da slovenski (Dalje na 3, stranP tiitttmtmimismtnitmtstmmsmsttttitmttimntmintitssm ŽGANJE ■ NAS SOVRAŽNIK (Spisal Jurij Trunk) SLUfilM - z nar@ds3o~poIllienega vidika (Nadaljevanje z 2. strani) manjka čut tako za cerkveno kar si komunistični režim tako kot za narodno politiko. sllodBardsly je rekel na nekem (so opravljali svoje delo veliko ftir ]U ° ^em: t<^^ove^’ ki pije | spretneje, če so se popolnoma lalti2I°vodo> m«16 vztrajneje de-I vzdržali alkohola. Na Bavar-litj1’ hltreje hoditi, bistreje mis- skem, so korakale 3 stotnije vo-onr P°!:)ožneie moliti in zvesteje 1 jakov na jednoisti kraj. Jedni so P a vij ati svoje stanovske dolž- nosti, kakor Pijače.” Ne če zauživa opojne smemo se čuditi, ako ® po tem takem od 1. 1834. sem j,. pi bednikov Severne Ame-vlie Popisalo izjavo, “da bi bilo veliko korist zdravju, družbi 111 državi holg Zdr, ako bi. se raba alko-popolnoma odstranila”. ^ avniki morajo alkohol ven-^ar dobro poznati, in oni pra-^ cia Je tudi v mali meri ško-^1V’ kdor navzlic temu še ve- ha°KuStane prijatelj žganja> ne" p ki prijatelj ljudstva. je 0Vs°d razširjeno mnenje, da ^ftialo žganja vendarle dobro, 0pra°v^el;ia; Še man^ pa Se da ni e )jCld mnenie! da mora žga-iti pri težkem delu. Veči- Za^-i-0 iz prejšnjega. tel težka dela je treba izdatnih nee^nih močij; teh pa alkohol 2a a^e’ ^er ne redi> temveč le tejjf6^0^0 časa razburi in po-sip0 ?e k°ij oslabi. Ali pri nas daj 6 ^ak° navajeni, da se ne d nobeno težavnejše del0 Poma 6Sa čudne§a in goljufivega v u ^aca’ da, znana mi je vas, ateri že ženske strogo prepovedali pijače; drugi dve sta smeli piti pivo. In kaj se je pokazalo? Pri prvi je padel le en sam vojak, in še ta je pil na skrivnem, pri drugih dveh pa 20 in 22! V Londonu so se merili delavci, ki niso pili žganje, z drugimi, ki so ga bili navajeni, kateri bi naredili v določenem času več opek. Stavo so dobili prvi, ker so “pivce” prekosili za več tisoč opek! Hribo-lazel, kolesarji in sploh oni, ki se bavijo s športom, so prišli do izkušnje, da se morajo varovati opojnih pijač. Tega prepričanja so pa bili že stari Grki in Rim-Ijanje; njih gladijatorji so se popolnoma vzdrževali vina. Rus Bernov, ki je peš prehodil skoro ves svet, piše: “Ne kadim, ne pijem. Na Bavarskem sem. tu in tam pil kako čašo piva; vedno sem se čutil oslabljenega in moral sem to opustiti. Na potu pijem le vodo in mleko.” Večinoma smo govorili do sedaj le o alkoholu v žganju. Kaj pa je z vinom in pivom? Lahko bi kdo rekel, da je tudi v teh Harav ~ ieiisj^e za zajutrk škodljivi alkohol, tedaj proč z če po*108-. zakfevajo žganje, in njima! Na to omenim: Prvič hialci kmetih ni pri vsaki ima žganje veliko več alkohola, e tekočine, se lahko opa- Hrvaška politična odpornost in značilna slovenska politična upogljivost se razodeva — seveda vsaka po svoje — pri vodstvih obeh narodnih zavodov v Rimu. Kdo bo dvomil o tem? — V preteklih tednih smo na tejle 2. strani dvakrat brali misel, ki je bila opozorilo in opomin, da imajo tako glasbeni kot pevski obiski od doma svoje politično poslanstvo, svoj politični namen, čeprav ni na sporedu nobena partizanska pesem. Urednik kanadskega dela Ameriške Domovine j e naravnost krepko odklonil slovensko pesem v službi Titove politike. kolgi obrazi. Kakšna na-Ravno to splošno raz-popolnoma napačno Je pripomoglo žganju do Veljave med kmetskim in Paco, širjeno, Pini taki deig 7jave mea J™ res kim ljudstvom. Ali se pa šal Varai0 ljudje, bo vpra- ^arsikdo. hi ^dstone Pravi: “Menim, da Jhij CleSa babjeverstva, kakor Pijače da daiei° alkoholične te^k Večj° moč v prenašanju cieia. Sa’ telesnega ali duševnega boliš'1*1 V ^em rr^podpiraj0 naj-t°Var Zdravniki.” 106 nemških lavclnariev> ki imajo 103.500 de-Za ob;; ie izjavilo, “da so pivci sobni bd de*° naravnosi nespo- ^ostiti želi in opravljali, bolju, anes, vsa težka dela na gasile c;tSe ,brez žganja! Poglej 6tij, Ceravbe iz prejšnjih sto- he i - iKvi Sezid, hiše- '/6’ §raclove, samosta-kako imenitno je vse rtl del-- kako močno. Pri ario in u °o prelili zidarji veliko te f°tu, a - . bapljice >e’ in v .e3° alkoholične pija-, had; itTke V Afriki- tndijl, , ^držjji v • 80 Pokazale, da taki ° Se °iiaki najmanj zbolijo, larin^i0i azal° tudi na morju, PQdhebi ^ vr°čem in mrzlem ,°vci\ Ribiči na kitp ikitn- ilce Pri sebi na kite (kito-. - 6ga . . sebi ne kap- rUd har-! 'la’ in vendar je njih b Vnosi; velikanski. Slavah pjjav imel nobenih opoj-11 dr. a ^a Sv°j?m potovanju, V<^ brk0n| ai"fenburg je izkusil ° avcev ter dognal, da Ob teh primerih političnega brihtanja med nami, pa recimo osveščanja (ne vem, ali je tako pogosto uporabIj ena beseda želi od slovenskih izseljencev po svetu. Je težko, ne videti ob teh obiskih tega političnega stranskega produkta, ki gotovo vpliva vsaj psihološko. V smislu namreč, da marsikateri slovenski rojak pod vplivom teh obiskov podzavestno začenja zavzemati do Titovega komunističnega režima isto razmerje, kot ga zavzemajo škofje, duhovniki in verniki v domovini ali pa' ga per forza morajo zavzemati. Na to stališče so se praktično postavili ob obisku nadškofa Pogačnika 1. 1966 slovenski duhovniki v Združenih državah in Kanadi kakor tudi oni v Argentini ... — In v istem smislu vplivajo tudi obiski Sloveni-kovih predstavnikov. Zahajajo pridno v domovino, kjer kažejo Titovemu režimu prijazen o- ‘brihten’ od nemške ‘Abrich-1 braz; Prihaja3° pa tudi med nas' Torej na dve strani. Je tako, da pri teh obiskih ne znamo ali pa si ne upamo delati potrebnih razlikovanj med cerkvenim in narodno-političnim tung’, ali pa je morda stara narečna ostalina in v sorodu z angleškim ‘bright’), sem se ponovno vprašal: Mar nimajo tudi cerkveni obiski do doma tako poslanstvo? Kot lepota slovenske pesmi marsikoga čustveno tako prevzame, da ne pomisli na razne okoliščine in možnosti, čemu še bi mogel služiti tak koncert, tako prevzamejo marsikoga tudi cerkveni obiski, da ne vidi političnega aspekta teh o-biskov, čeprav je ta aspekt najbrž nehoten. Ti obiski nam nemo govorijo: Nehajte vendar že biti politični nasprotniki Titovega režima in nehajte z idejno polemiko proti režimu v domovini. Ostanite le dobri slovenski verniki... To pa je ravno tisto, cija iz 1. 1956, ki je izmed vseh j najbolj povezana, pa tudi najbolj vplivna, zlasti v Združenih | državah. Ti Madžari so v Rimu! dosegli ustanovitev svojega posebnega duhovskega zavoda. Ta emigracija se je namreč hitro o-j vedla, da bi po cerkveni poti ^ kaj lahko prihajal mednjo politični vpliv iz domovine. Zato j svoj zavod, četudi ni v uradnem! seznamu. — Tudi ukrajinski in j litvanski zavod budno pazita, da j ne bi prihajal kak sovjetski! vpliv in poseg vanju. P. S. Tale sestavek kot tudi; prejšnji (2. in 3. maja) je bil do! precejšnje mere motiviran po' dr. Humarjevem članku, dasi bi bil v teh mesecih nekaj napisal, četudi ne bi bilo njegovega članka. Priznam, da sem'precej razmišljal, kaj je dr. Humar mislil s “političnimi apriorizmi”, ki mi jih je nadel. Na to in ono iz bližnje preteklosti sem pomislil, končno pa obstal pri go-riškem očitku (1972), da mi po svetu mislimo, da je Titov komunizem še vedno isti, kot je bil do 1. 1980. — Da je dr. Humar najbrže mislil na to, je na poseben način ob koncu febru- MALI OGLASI For Rent 5 rooms down, big basement, furnace, garbage disposal, just painted and papered. $75. Will take one child. Nice yard. On 1229 E. 71 St. Call 361-4135 or 881-7665 after 4 p.m. -(115) aspektom, ker y tej smeri nismoiarja. potrdil sam. Zvedeli smo, bili nikdar vzgojevani. Zato skoraj niti ne pomislimo, da nas v Združenih državah in Kanadi in pravtako v Argentini in Avstraliji Protokol ne obvezuje. Kot vse vrste obiskov tako tudi Slovenik predstavlja med nami stalno skušnjavo za politično poštimovstvo in slogaštvo v razmerju do Titovega režima. In tudi Slovenik nam nemo govori: bodite le še dobri, požrtvo- valni verniki. Kako vse drugače ravna visoko zadevna madžarska emigra- da je tedaj na občnem zboru go-riške Zveze slov. katol. prosvete dr. Humar kot predsednik priznal, da ta Zveza prejema denarno pomoč od Ljubljane in da je med njo in ljubljansko Zvezo kulturnih prosvetnih organizacij nek dogovor, prav za prav sporazum. Ta gorička novica je za nas sila grenko presenečenje: na eni strani katoliška prosvetna Zveza, na drugi strani pa Titovska kulturna Zveza. Ta sporazum vsekakor pomeni odklon — spričo neostalinistienega nastopa v domovini najbrž usoden odklon — od tiste premočrtne načelnosti nasproti Titovemu režimu in j komunizmu sploh, ki so jo katoliško misleči na rPrimorskem j začrtali po vojski, deloma pa že j med njo, in ki smo ji bili mno-I gi osebna priča. Sedaj se je resno bati, da bodo zaradi tega sporazuma ljubljanski emisarji, ki prihajajo na Goriško, še vse bolj uspešni v odvajanju mladih in najmlajših od krščanske poti pri prosvetnem pa tudi pri političnem delu. , Sedaj tudi lažje razumem, zakaj je dr. Humar skušal v svojem članku, o Sloveniku prikazati, da p. Truhlar ni tako hudo črna ovca. Verjetno je to skušal ne le zaradi nekdanjega tovarištva, ampak tudi iz "obzira do Ljubljane. In ta obzir je večkrat čutiti tudi v Glasovem pisanju. Janez Grum Henry A. Kissinger TEŽAV NA KUPE! — Ko mu še ni uspelo rešiti vietnamskega vprašanja, posebno še težav v Kambodži, si beli dr. H. Kissinger glavo z urejanjem odnosov ZDA z njenimi zavezniki v Evropi. Slovenska pristava išče čuvarje za svoje kopališče za letošnjo sezono in oskrbnika, ki bi nastopil svoje mesto 1. septembra 1973. Kdor se zanima, naj kliče tel. 881-6751 ali 361-0377. ________________ (115) Naprodaj Condominium zidan, pet sob, prijazen na koncu, pripraven za upokojence ali novoporočence, klet, garaža. Cenjen za prodajo. 731-3322 PERME REALTY Avto naprodaj Volkswagen, 68. v dobrem stanju. Kličite 361-1809. -(113) INCOME BRICK: 3 suites, 1 store front, fully occupied, good return on your investment. YAKKEL REALTY 944-5440 Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, dvojna garaža, St. Clairska okolica. Najboljša ponudba. Kličite 232-8425. (112) Leonard Garment KO JE ODPUSTIL JOHNA W. DEANA zaradi njegovega deleža v Watergate aferi, je predsednik Nixon postavil začasno na njegovo mesto starega preskušenega sodelavca Leonarda Garmenta. Kopna je manj Voda pokriva 7 desetin zemeljske površine. Vodovje delimo v tri oceane: Atlantskega, Tihega in Indijskega, kopno pa v 7 zemljin: Evropo, Azijo, A-friko, Avstralijo, Ameriki in Antarktiko. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE RACING JACKET — On fashion’s fast track is this snappy jacket in a crisp, cool predominately cotton blend. Contrast top-stitching and neat tab pockets are stylish details. It’s cut with raglan sleeves for a roomy, comfortable fit. By White Stag, it’s 75% cotton/25% polyester. toernerp pozivajo Hixona k odgovarjasiju LAKE TAHOE, Nev. — Demokratski in republikanski dr- ^ Hiša naprodaj žavni guvernerji, ki so se zbrali dve c-iužini, 6 in 6, v oko- tu na svojo letno konferenco,;lici sv' Vida’ dve novi šarazi-pozivajo predsednika ZDA R.; Kličite 391-3285 Nixona, naj ima več tiskovnih ■__________ (H4j konferenc in naj na njih odgo- j y najem varja na vsa vprašanja, posebno j Oddamo 4 sobe in kopalnico, še na vprašanja v zvezi z Wa-: plinsko ogrevanje, zgoraj na tergate zadevo, ki še vedno močno vznemirja del javnosti. Guvernerji trdijo, da so take tiskovne konference potrebne za obnovo zaupanja in razšiče-nje ozračja. Prvi je to idejo sprožil rep, guv. A. L. Holton iz Virginije, načelnik republikanske skupine guvernerjev.! Podprl jo je guv. M. Mandel, načelnik narodne konference guvernerjev, ki se je tu zbrala na razgovore. Predsednik Nixon je imel zadnjo tiskovno konferenco 15. marca. Nekajkrat! je njegov tiskovni tajnik namignil, da bo imel predsednik tiskovno konferenco ta teden, ali jo bo imel ali ne, je vendar še negotovo. Posebno negotovo je tudi, ali bo voljan, odgovarjati na vprašanja, ki ji bi mu novinarji stavili v zvezi z Watergate. 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (112) Hiša naprodaj Šest sob v St. Jerome fari v Collinwoodu, vse na novo deko-rirano in prazno. Kličite 361-9353 _____________ (113) NAPRODAJ dve hiši na enem lotu na Maud Ave. blizu E. 79 St. cena zmerna. Kličite za sestanek 524-7571. (112) HELP WANTED, General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Male Help Wanted Sov jetija svojo prednost v raketah povečuje WASHINGTON, D C. — Kljub sporazumu o omejitvi strateškega orožja, sklenjenem lani v Moskvi, Sovjetska zveza pridno dalje gradi nove medcelinske ___ raket. Tako naj bi bila od lani; Delo na strojih “Drill Press” njihovo število povečala za 90: Tovarniška izkušnja na skupno 1,618, med tem ko so ZDA ostale pri svojih 1,054. Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, Ameri-! can Home, 6117 St. Clair Ave., I Cleveland, Ohio 44103. (x) priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA Poleg tega preskušajo Sovjeti j 27011 Tungsten cesti v Euciidu Kličite 732-8351 (121) SKUPAJ RASTETA — Jeff Hindman, 3 leta stari fantič v Birminghamu, Ala.. je rožice, s katerimi skupaj raste na domačem vrtu. tri nove vrste, od katerih ena j naj bi bila oborožena z več-| bombnimi glavami, katerih vsa-! ka naj bi bila usmerjena na;1-drugi cilj. Sovjetska zveza za1! enkrat,*kot trdijo ZDA, še nima! preskušenih večbombnih glav te vrste, pa menda ni več daleč ! • od tega. ZDA imajo že precejš-; nje število svojih medcelinskih | Housekeeper raket oboroženih s takimi gla- Live in. — Watch three children. vamp : cook, and keep house. Eastern ------o— ---- j suburb. Call after 6:30 p.m. Wanted Dishwasher. Nights, male SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (112) Help Wanted — Female — Okoli 30% vseh tovoru j a-j kov v ZDA je v 115 mestih. i 382-7290 — (115) ogledu- & RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN Vendar te še tako žive podobe niso mogle v njem popolno zatreti veljave obrekovalca. Obenem pa, ko se je približal Lu-cien rue Rollin, moral si je misliti vže naprej, kako se izvrši ta prizor. V duhu gre skozi vrata, po stopnjicah, vstopi v sobo. . . Sedaj bi moral pričeti z grozno obtožbo ... Toda že sama misel na to, da bi morala mladenka to poslušati, mu je bila neznosna. Spomni se njenih besedi, ki so vodile njuno razmerje: “Povedala sem mu, da ga ne poznam več, ako ne govori z menoj tako, kakor se govori z moškim.” Kako bi ona prenesla tako žaleče jo poročilo, ko se že čuti užaljeno, ako bi se ji kdo dvorljivo približal. Zapodila bi ga in pretrgane bi bile vse nežne vezi te duševne edinosti, pri kateri. dbma. In znova je Lucien začel omahovati. Meltem je že pred hišo. Večkrat gre mimo hiše semintja, srce mu bije in volja mu omahuje. Naenkrat ga je sram te slabosti. Redoljubnosf, kateri ga je privadil v njegovi mladosti njegov očem, premaga v njem vso njegovo razdvojeno cuvstvenost. Spomni se svojih lastnih besed: “Brez resnice, ni se je vzbujalo toliko strastvenih vesti„ Ponavija si te besede, čutil, ki so se skrivali v raznih j zabičuje si y svojo dušo besedo znanstvenih razgovorih. Lucien j 1(resnica„ in kakor da bi gel z se je pač vpraševal, kaj ona ^ti! revolverjem na dvoboj) tako on zanj, a si ni mogel nato odgovo- y hišo Nič ni vprašal pri riti. Sedaj pa bi ne bilo treba j in njegQv sklep 1e biI več povpraševati: Berthe bi gai^ trdgn; da mu je odlegl0; ko tomično naslikana noga. Na posameznih listih, ki so bili zloženi eden na druzega so bile začrtane krvne žile, nervi, mišice okoli kosti in sicer v višnjevem, črnem, sivem in rudečem koloritu. S prsti leve roke je Berthe skrbno dvignila enega teh lističev in z desno roko je pisala v zvezek, ki je bil že zelo s svinčnikom popisan. Lucien je takoj spoznal, da je to dnevnik, ki ga je nosila seboj v bolnico in ga rabila pri jutranjih vizitah. Berthe prišleca prijazno pozdravi in mu, ne da bi prenehala s svojim delom, reče: Jaz na drobno proučujem operacijo, pri kateri bom jutri navzoča. Gre se za bolnika postelja št. 32, ki ima, vsaj, se gotovo spo-_ minjate, prisad na desni nogi. Grand-Comptoir. Lahko Pa i posvetovali so se o tem in izja-je Mile Planat svoj včerajšnji j vili> da se ne more več čakati, načrt spremenila ter da jo še ni 1 Znano vam kako -je profesor Louvet zmeraj le za radikalna do treh; v tem času je študentka navadno poslovala v anatomični dvorani; prejšnji večer pa mu je rekla, da ta dan ostane dalje časa v bolnici Hotel - Dieu, da tam obeduje in se potem vrne domov. Torej se je Albert Dar-ras motil, misleč, da se je Lucien prej posvetoval z Berthe, preden je prišel k njemu v zaničevala, ona bi ga sovražila. Strah pred tem je Lucienu tako narasel, da je še skušal odložiti vsaj za nekaj časa stvar, ki se zapečeta morda nikdar ne popravi. Bil je na oglu trga de la Contrescarpe; to starinsko ime, kakor vemo, mu je svoj čas posebno ugajalo. Tu se spomni prav živo, kako je prvikrat romal k hiši svoje prijateljice. Lucien stopi iz voza in gre peš do rue Rollin. Malo je manjkalo je zagledal ključ v Berthinih vratih. On potrka na vrata. “Naprej!”, začuje glas, kateremu je tako trdno veroval, odpre vrata in bil je v sobi pred njo. IV. RESNICA Berthe je že po trkanju spoznala, da je Lucien, -zato niti vstala ni s svojega sedeža. Pred njo na pisalniku je ležal odprt atlas na strani, kjer je bila ana- sredstva. On je za to, da še mu noga odreže nad kolenom, ker hoče biti gotov, da se slučaj nd obnovi. Poklicali so pa tudi kirurga Graux, ki pa ni zato, da bi se bolniku odrezala cela noga; po njegovem mnenju bi zadostovala resekcija polovice noge. Tako sta se gospoda prerekala, vsak je vzdrževal svojo trditev z dokazi, v katere sta pokladala vse svoje znanje; sredi med njima pa je ležal bolnik na postelji z odstranjeno odejo kazoč svoji bolni nogi, jedno kahektično, drugo prisadno. Ko sta povedala vsak svojo teorijo, sta obmolknila. “Če bi se takole na sredi odvzela,” vprašal je bolnik ter pokazal nogo nekaj pod kolenom. Tako smešno je bilo to rečeno, da so se vsi dijaki zasmejali. Jaz se nisem; mene' je bolelo. Jaz nisem nikoli imela srca, da bi ubogega človeka smatrala le kot navaden subjet za znanstvene poskušnje. Graux in Louvet sta imela bolnika le za svoj pred- met, nista pa mislila, da je to živo bitje. Mislila sta le na svoje ideje kot prava učenjaka. Jaz pa ne morem tako... Ko-nečno se bota pa le bolj srede držala, kakor jima je bolnik namignil. Vzeli mu bodo jutri no-go v sredi med kolenom in stopalom. Ko so se o tem dogovo- ( rili, začula se je druga beseda ^ iz ust bolnikovih manj smešna, j a bolj pomenljiva: “Sedaj mi je bolje.” Gotovost potolaži. Popolno prevzeto ob spominu na ta tožni prizor ni to čudno dekle nič opazilo, kar izraz da kaže Lucien na svojem obrazu. Sedaj pa je skrbno zaprla atlas. Tudi vse drugo, kar je bilo v njeni sobi, je bilo natančno in po določenem načrtu prav po njej sestavljeno. Bila je soba štirikotna, zelo visoka, okna so imela lepo izdelane lesene okvirje ter so ohranila še eleganco nekdanjih časov. Skozi okno se je I videla skupina dreves, tudi še. spomin iz starodavnih časov, ko j ije bila sedaj razpadajoča hiša ( j še bivališče odlične gospode, ka-Ikor palača ob strani, kjer je ! bival M. de Caumartin, škof : bloiški; ta se je zameril Louisu 'XIV., ker je ob vsprejemu škofa j de Noyon v akademijo govoril zelo zbadljivo-zaničljivo. Ta dre- vesa sedaj služijo za reklamo, kako zdrava da so tukaj stanovanja. To oblačno popoldne meseca marca so ta drevesa žalostno stegala svoje gole veje proti mrzlemu nebu, ki se je videla skozi okno. Ta siva svetloba pa se je dobro vjemala z barvo hišne oprave, katero je dekle iz dežele seboj prineslo. Stari stoli iz Auvergne, iz orehovine, okorni, prevlečeni s svetlimi tapetami, temnordeče preproge in svileni zastori, vse to je napravilo pust vtis, še bolj neprijetno pa je bilo videti razstavljene stvari, ki so kazale s čem se peča “Cerveline” — kakor zaničljivo ■dijaki imenujejo bodoče doktorice — tu je bilo namizno kirur-gično orodje, tam črepinja in kosci skeleta, med knjigami medicinska dela, tam zopet model očesa povečan na kartonu, ki predočuje mehanizem gledanja. (Dalje prihodnjič) . V, , - ^ A- V Narodni odbor za Slovenijo naznanja, da je 3. junija 1373 umrl pri sv. Jakobu na Koroškem DR. JOŽE BASAJ, prvi predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in njegov dolgoletni član. V najtežjem obdobju naše zgodovine, pod okupacijo in krvavo komunistično revolucijo v domovini je bil izvoljen za vodstvo tega svobodnega demokratičnega predstavništva. Zvest svojim načelom ga je vodil, dokler ga ni v tujem svetu izročil v roke svojega naslednika. Narod mu bo za to njegovo zvesto službo ohranil hvaležen in trajen spomin. ----_q------- Pogrete šale Novoporočeni mož se pohvali prijatelju: “Pomisli, moja žena je prava kuharska umetnica!” “Česa ne poveš, saj to je dandanes čudež,” je ugotovil prijatelj. “Da, vsak dan si izmisli novo ime za isto juho.” RADOVEDNOST POVSOD ENAKA — V Hong zanimanjem opazujejo ameriško igralko Shirley Mae ki je bila nedavno s skupino zena iz ZDA na obisku tajski. Skupina je bila povabljena na Kitajsko “prouc vlogo žena” v Mačvi deželi. New York Miloš Stare, predsednik Buenos Aires Dr. Ludvik Puš, tajnik AA''' 'M Federal and Indian negotiators announced an agreement to end the 69-day occupation of Wounded Knee, S.D. Pentagon Papers charges against Daniel Ellsberg and Anthony Russo dismissed in Los Angeles. ■MAY 4 . Terrence Leonhardy, U.S. consul general in Guadalajara, Mexico, was kidnaped by a left-wing group— later released. Former Nixon Cabinet members John Mitchell and Maurice Stans indicted in New York. Charge: obstructing investigation. „ I n Bonn, Leonid Brezhnev and Willy Brandt signed a 10 - year economic pact between Soviet and West Germany. P^s. Ngu-yen Van T h i e u announced an eight-year plan for reconstruction and development of South Vietnam. SaSMiViet Cong fired on two peacekeeping helicopters and forced them to land in Communist - controlled South Vietnam area. S k y I a b 1, launched in a perfect orbit, failed to deploy solar power panels, overheated. ______ Former S o- licitor Genera! Archibald Cox agreed to serve as Watergate prosecutor in Washington. Price of gold topped the $100-an-ounce mark at Basel, Switzerland, other money markets. Lebanese gov-ernment and Palestinian guerrillas announced another ceasefire truce. New fighting began. Sikkim signed an agreement with its political parties for a Dem ocratic form of government. Says aides were “men, whose zeal exceeded their judgment”; said he was repeatedly told no administration members were in- volved in Watergate. : f . Former acting FBI chief, reported to have burned documents belong-, ing to Hunt at Dean’s request. Former Attorney General and CRP head, said to have helped cover-up conspiracy, admits attending wiretap planning meetings but claims he objected to plans. Indicted in Vesco case. I Igggggg 1 I Former White Former do- 3 House, chief of mestic . affairs i staff, may have adviser to Nix- led cover-up on, being in- ! conspiracy; ad- vestigated as i u mits running possible mem- nairas 333 fj an intelli- , her of cover-up A *3 gence -gather- plot; knew i 0 ing operation Hunt and Lid- a b during cam- dy involved in I | paign, others psychiatrist of- implicated re- fice burglary. J 1 ported to him. T" 8 1 Former merce still head CEP; kept to $1 million in office safe, appro v e d payments to Lid-dy; failed to report $15 million. in campaign contributions. Indicted in Vesco case. am G228 flan e b—* Former Justice Dept, official, CRP political coordina-tor, said to have ordered destruction of CRP files. r-8 8 Former White House aide and Mitchell asst, at CRP, said to help destroy CRP records with Mardian. .maHruder Former Halde-man aide and Mitchell deputy at CRP, , admits a t t e n ding wiretap d i s-cussions; knew of political espionage plans. M. Former Nixon chief counsel, attended wiretap planning meeting, approved hush-money payments to tappers; accused by Gray of lying to FBI. Formerly Nixon’s personal lawyer, admits paying $30-40,-000 to Segretti; controlled; $500,000 in CRP campaign funds. THE WATERGATE CONNECTIONS .Who was involved with whom in the Watergate scandal? Some of the connections on this chart are official lines of responsibility in effect on June 17, 1972, the date of the break-in. Others are more shadowy, the result of news reports and grand jury statements. No person listed is now a member of the White House staff; two remain attached to the Committee to Re-elect The President (CRP). Former Nixon appoint-ments secretary, reported to Haldeman. Helped to arrange hiring of Segretti. I I I F ormerEhrlich-man asst., supervised in 1971 work of Liddy and Hunt and allegedly authorized burglary of Slls-berg’s psychiatrist’s office. i Lp! Former Haldeman assistant, said to be a courier of wiretap cover-up. money; assisted ip Segretti hiring. 8 I I' Former Chapin assistant, treasurer of CRPj says he unknowingly disbursed $200,000 to wiretapper Liddy. Said to help disrupt Democrat! c campaigns, indicted in Florida as writer of slanderous Muskie letter. On June 17, 1972 four men were arrested .in the Watergate office of .the Democratic National Committee and j charged with burglary. | All were convicted. Convicted conspirator, refuses to answer all questions. ‘IT Charges Dean ’ and Magruder knew of bugging in advance. He is a convicted conspirator. rtjgšCžf Former White House aide, hired Hunt and supervised his work; said to be involved in unethical campaign tactics. f . .. TyN Former CIA agent and White House consultant, convicted conspirator, said to have faked State Dept. Vietnam telegrams.