Iz haj aj o vsako sredo po
poli. Veljaj
tiskarnici i emane za celo leto
3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
pošiljane po posti pa
celo leto 4 fl. 20
î
pol
2 fl. 10 kr

četert leta 1 fl. 5 kr
5
četert
90 kr
dn
V Ljubljani v sredo Ï. septembra 1859.
Gospodarske skušoje.
sol s klajo mešati, ker sol tako še enkrat toliko zaleže
(Kdoi
meša košić
nj
k
dkih češinj s kislatimi (višnjami)
d i), naj nikar ne po-
. ampak
Će ravno živina pri tem ne
vživa čiste soli

ker je med
živini.
naj jih sadi pose bej. zakaj na kisli divjak se sme le kisla češnja cepiti, na sladkega sladka, sicer si napraviš mešanco, da sad ne bo nobenega pravega okusa imel.
(D
br esk
z d
ne padajo), jim je
treba spodej na deblu pušati, to je, skorjo nekoliko preklati. To stori. da deblo ni presočno, in ker le zavolj pre-obilega soka (muzge) gnjijo breskve in odpadajo, bo vsega
tega konec,
klajo skrita, sol vendar ne zgine in tekne dobro klaji kakor
Klaja je po nji bolj zdatna in živinski želodec jo ložeje prebavlja, in malokdaj ostane kaj klaje ali se je pa potrati kaj.
Z najvecjim pridom se pomeša sol s klajo, če se popred v vodi razpusti in s to vodo klaja poškropi klaja najbolj navzame, zlasti če se ji dovelj časa
?
tako
je
to pusti
ako se drev
pusa
(Kdaj se sme nov oves konj
bati dati?)
Nekteri dajejo se le vsacih 8 ali 14 dni enkrat živini soli, da jo liže, med otrobmi, brinovimi jagodami, elcijanom. koštanjem itd.
Nam se ta navada ne zdi tako
Dokler nov (frišen) oves ni do dobrega suh, je skodlj
dobra, kakor
se vec
Ce pa denes oves v pec p
pek
kruh
in
ša
dobro
soli, ki se naenkrat dá, v manjše dele razdelí in potem
t+ i	v • § « t •	/>d	lit	v § «	_
f |V
posusis, se ti ni treba bati,
da bi škodoval
vsaki dan živini daje. Ce dobiva živina na
k r a t p
na
Obertnijska skušnja

vec soli, ji to dostikrat skodje; dostikrat jo dris ka
pade in prepričali smo se že celó, da živina ni vse soli polizala, ki se ji je v jasli dala.
(Kako napraviti boljo opeko ali bolji cegel?)
je zvedilo, da je opeka ali cegel
Sol pur g
živino, če se je dá in sicer konj
mnogih skušnjah se
Po
dosti bolja, ako se ilov ci primeša pepela premogo
do 20, govedu 16 do 32, ovci 4 do 5
?
P
v • V
u 16
4 do
5
cesrel
vega ali pepela kamnitega oglja. Tako sozgan neizrečeno terd, skor kakor steklo (glaž) in terden

je
da
psu 2 do 3 lote.
Sol utegne pa tudi strup
biti
>
če se je celó pr
zid
iz takega
cegla terpí skor večno.
Naj bi
naši
ceg
larji ne zanemarili te nove znajdbe! Vse bo vrelo v tako
vec da; da je živini po soli zavdano, se spozna iz mraza po celem životu in iz kerčev, po kterih kmali zadnje oterpnejo; čez 16 do 24 ur potem pogine živina.
noge
cegelnico
?
kjer se dobiva tak cegel.
n
Slov. Novin."
Sol je živini strup in sicer konj
5
govedu, ce je 3 do 5 funtov
9
m
lotov, prešičetn, če je 8 do 12 lotov povžijejo
če je 2 do 3
3 je 12 do 16
9
Od soli za našo živino
(Konec.)

kose
Mi smo dali enkrat tako imenovaue kamne soli velike v jasli za lizati in ni dolgo terpelo, da ste bile mleko
Kako koristno je živini soli dajati, naj sledeče ver- in scavnica rudečkaste
stiče pricujejo:
Far tier pravi: Že pet let sčm dajem svojim konjem
V nekterih krajih potresajo nektere klaje koj po košnj
s solj
in hranijo tako klajo v svislih ali pa v jamah
i
na
več soli. V teh petih letih nisem izmed 100 kónj, ktere pr. senó, deteljo, zelje, repo. Sol na to vizo dajana tekne rabim za kmetijo in druge težke delà, ne enega po bo- zdravju prav dobro, ker vso klajo prevzame.
lezni zgubil. Notranjih bolezin so imeli malo, pa te, ktere
Tudi vodo sole živini. V vodi razpušena sol tekne ce
so imeli, niso bile nevarne ; dostikrat so mi mogli ti konji lemu životu in s
olj
se popravi slaba voda
čez navado težko delati".
Ce dajemo živini soli iz roke lizati, je prav pohlevna
Nek sloveč kmetovavec je z veliko skerbnostjo skušnje in krotka. Še celó hudobne živinčeta se dajo tako ukrotiti
mere se moras
Dajaj pa sol živini, kakor kolj hočeš, JÊÊÊfKÊK^^Kt vedno natanko deržati. Nikolj se ne sme živini pripustiti, da
dělal in našel, da je s 3 funti soli, ktero je dajal v 28
HHHHHHHHHHHHHp^pH
Kako dobro tekne sol zdravju živine, nam pričuje nek jo liže, kolikor se nji poljubi, ker bi se je lahko preveč oemšk kmetovavec, z imenom Ueberacken. Skusiti je hotel nalizala
sol pri svoji drobnici, ktera je hodila na globoko in mokro
Po lastni skušnji moremo priporočati, menj soli vsaki
paso
Odločil je 10 ovac iz čede, kterim ni dajal nič soli, dan v vodi raztopiti in s to vodo klajo politi.
vse druge pa so dobivale po navadi soli. To skušnjo je
Še vec bi radi o koristnosti soli za živino govorili, pa
délai 3 leta. Pervo leto je poginilo petero teh 10 ovac, govori naj dohtar M. Desaive, kteri je dobil za bukve ktere niso soli dobivale; izmed unih 450 pa, kterim je ki jih je spisal o soli, premijo. To-le on pravi:
?
dajal soli, je poginilo samo čvetero. Drugo leto je poginilo	„Domaći živini, ktera rastljinstvo jé, sol ni samo ko-
sopet sedmero izmed 10 ovac, ki so bile za poskušnjo od- ristna, ampak tudi potrebna; sol je del njenega života in
ločene, izmed 364 ostalih pa samo petero. Pozneje je za oživlja ji ga
Njeno življenje je, tako reci, nepopolno,
ce
y>
Mislimo si živino pred rojstvom. Ze v maternem
drisko pocepalo še troje ovac, ki so ostale. Tretje leto je ne dobiva soli med klajo, kolikor je potřebuje bilo zlo deževno; izmed 16 odločenih ovac so poginile vse za pljučnico in čermom.
Vprašanje je še: kako naj se daje sol, da naj-
«
zi
votu daje sol mladicu rast in živež; sol daje materi več in bolj zdatnega mleka; sol pripomore, da mladič beržeje raste in torej menj stroškov in truda prizadene. Ako je živina
več tekne. Iz že rečenega se dá posneti, da je najbolje
?
280
b res ti, na priliko, ki so pred olapljenjem le za 2 ali 3 i da bi milimetre leto in dan debelejši zrastli, so olupljeni se ude-živina, ktera ti delà, rada več jedla, daj ji toliko klaje več, bělili za 4 do 5 milimetrov. Dreves. ki imajo tanko kožico,
delavna^ dobiva iz osoljene klaje več njenemu životu tečnega živeža; sol ji daje čversto zdravje. Ako tedaj vidiš
kolikor se ji prileže. Ce več požre, bo tudi več dělala, ni v ta namen treba popolnoma olupiti; dosti je
nrm	i i N	• m	V « «	i	i • 1	1	V •	m m m	mm	*	V	- - -	-	^
J
da
Havno taka je s pitauo živino. Vol se ti bo berzeje zredil, podolgo
Jim
ovca bo imela lepso volno iu bolj okusilo meso. Zlasti pa
zda
ne smemo
nemar pustiti".
poglavitnega vira rodovitnosti zemlje, gnoja iz
91
Po soljeni klaji daje živina močneji gnoj, tako da
dih
stej
v P
Ie na vec inestili skorja prereže. Sklenili so
P
po tak
h
d
tn i b . kt
1
tih in drevo-h i r a j o in ne
o. Dobro je pa vendar, ako se tako olup-drevesa namažejo s kakosnim mazilom iz ilovice in
se na vseh kmetijskih pridelkih koristnost soli spozná, ki je kravjim blatom, bila za živinsko klajo porabljena".	% Najprid
• V »
b
so v Mold
Marsikak
v
Soljena klaja daje meso, ktero je bolj okusno, tečno grajšak ima po 6 do 10,000 panjev
in ložeje prebavljivo, kakor vsako drugo meso živine ne dobiva soli".

ki

t
..Tudi na mleku, srovem maslu, usnji in na vsem,
kar od živiue dobivamo, se pozná koristnost soli
u
V Via hi i se sicer že od nekdaj pečajo 9 svilar-(židoj, pa nikoli niso toliko iz žide skupili kot
svilodi (červiči) še po-
letos. Lahi, zvedši, da so v Vlahii polnoma zdravi, so vreli tjè in oko
n
Obisite kmetijo, kjer skerbí gospodar s soljo za zdravje cevali po cekinu.
* P i s a n eg
funta) kokonov pla
in moč svoje živine. Vse razodeva dovoljnost in premožnost; €vetece setve mu pokrivajo polj e, ktero bi mu bilo pusto
Ni je
kraj
ostalo, ce bi ne bil s soljo skerbel za tecen gnoj
ubožnosti v deželi, ktera se
je na tako stopnjo kmetijske pre- drago prodajale tako „malano sadj
dja so pripeljali unidan iz ptujih na Dunaj. Vse je občudovalo jabelka, hruške. breskve i. t. d. s pisanimi figurami, besedami itd. in branjevke so
e". To pa ni nobena co-
moznosti vzdiguila. Slednji ima zaslužek, slednji živež. Kjer pernija. Izrezi iz papirja p
drob
H
ali čerko
je kmetijstvo na taki stopnji, je vse v lepem redu, vse je pa jo pritisni na kakošno posebno lepo jabelko, hruško itd
dovoljno, vse se ima dobro".
Naj si te resnice vsak kmetovavec dobro zapomni. Kdor svoji živini sol umno in pametno med klajo
Ko boš čez nekoliko dni s sadu vzel narezlj
papir
i
boš
19
P
b
i*
vidil vtisek papirja na sadu
Kmetje nemške
M. so pred svojimi travniki po
daje, bo svoje kmetijske pridelke zlo zlo po- stavili kol in na kol pribili tablico s sledečim čudnim na
množi 1".
i » .	v	pisom . „KKuut	1« ti a v ni iv gic , piau« pn li priUI-
Tako piše Desaive. Se zoper nekaj se moramo upréti, grošev; kdor pa nima dnarja, ga bomo za 8 grošev na
Kdor čez ta travnik gré
plača
pri
ti priči 8
kar bi nam kdo <><'* I tati
utegnil, rekoč:
Ako bi vsi kmeto- mlatili po herbtu
vuvci in gospodarji, kteri se z rejo živine pečajo, za svojo
živino toliko soli porabili, kolikor
se dobicka iz tega obeta soli skoraj zmanjkalo. To bi bila pa toliko večja nesreća
i
9
Zdravilska skušnia

kolikor so ljudje in živina soli navajeni.
Mi odgovorimo na to: Soli skriva zemlja toliko v svojem krilu in v morju je je toliko, da se ni bati, da bo kdaj pošla. Dalje prašamo: Ali mar zgine sol, ki jo ljudje in živina
(Zdravil
P
golt
ali
t
srč r l a
hàutige B
»
varoiše
druge stvari, iz kterih
se
povžijejo in ali se mar preverže v ne dá več dobiti? Kemija nas prepričuje, da obstojí sol iz klora in natrija; to je iz snutkov, ki sta kot en oj na snutka stanovitna. Nobena stvar ji ne razkroji in nobena moč ji ue more v kaj druzega plemeniti. Ako se pa sol v to, iz česar je sostavijena, namreč v klor in natrij raz-
je tudi mogoče, jo iz teh snutkov sopet sostavljati.
Angina). Ni je pri otrocih skor ne
bolezni kakor je ta. Marsiktera mati, zlasti na deželi, kjer ni berž zdravnika dobiti, je mogla že milo viditi,
. ker
nagla
bolezen Ijubega otročiča zadavila
kako ji je ta
ni vedila nobene prave pomoci. Francozki zdravnik dohtar Billard v Corbigny-u je razglasil nedavnej materam dober pomoček v taki sili. Berž ko mati zapazi, da otroku od
zuotraj vrat zateka in se sliši tisti h rip
kašel]
kroji
To more človeška umetnost.
9
je lasten ti bolezni, naj vzame kozarec (glaž) vod naj pomeša v to vodo beljak enega jaica;
, ki e in te beljakove
Sol ne zgine nikakor iz živalekega trupla ; res je sicer
9
gnoju
na
da ne ostane v njem. temuč iz njega pride po naše polje. Zlasti veliko solí je v scavnici, zavoljo tega pa liže in serka toliko živinčet rado scavnico, posebno
vode naj se otroku noč in d žlica piti. Zraven tega zdrav pijaco daje mlačne cukren
vsako uro daje polna naj se otroku za navadno
d
se v policu mlačne vode raztopi nekoliko
ki se napravi
k
clovesko. Kar pa soli se zivinskemu truplu ostane, pride nazadnje vendar tudi na polje, bodi si v mer h o vi ni, ali kervi ali v ko steh itd.
Tako dobiva naše polje več in več soli in iz zemlje
celo jajce z rumenjakom in beljakom dneh se večidel ozdravi bolezen. Tako
da
in ubije
red
Čeravno bi ne podpisali
Billard.
preveč obeta v ti hudi morivki
V dveh, treh
tov lja dohtar
tega zagotovila, ki priporočamo materam,
m
J
torijo kak
d
Billard
tuj
zahaja v rastljine, ktere dajajo živini klajo.
Kdo je porajtal doslej na scavnico, v kteri je največ soli? Zametovali smo jo ali iz nemarnosti ali pa iz ne-ved nosti. Naberajmo jo Ie pridno in vozimo jo na njive in senožeti. Tako bomo tudi živini v klaji sol iz polja vozili ; tako se bo sol vedno sopet vračala, od kodar je šla. V
kakor le po človeski neved-
ne pride zdravnik na pomoč
dokler jim
Ozir
svetu

>
naturi se ne zsrubi nič drusrac

es
9
nosti in nemarnosti.
Kmetijske novice

'i*
Da bi pokončali červe, gosence in ves
drug
merces
9
Koliko vaga naša zemlja'?
Gosp. Baily, predsednik zvezdogledne družbe londonske, si je 6 let noč in dan prizadeval zvediti težo naše zemlje. Prostorno sobo je imel nalaš za to preiskovanje, v kteri je bilo vse polno različnega orodja. Poglavitno orodje je bilo zemeljna vaga — majhna stvarica in priprosta na videz, tako-le napravljena : Dolga pa tanka šibica je bila v sredi obešena na enojni svilni (židni) nitki; na vsakem koncu je
ki se drevesom rad vgnjezdi pod skorjo, so v Parizu visela lahka kuglica, tako da je vaga mirna popolnoma
drugih
ravna stala. Da nobena rec vage ni premaknila, jo ie imel
mogla
na tako imenovaneni „elizejskem polji" in po vseh
tlrevoredih o lup il i debla vsem drevesom, in pri tem so	v stekleni (glažovnati) posodi tako zaperto, da ni
nekaj čisto novega zvedili, namreč da tako olupljene	ne najmanjša sapica zraven. Gospod Baily je leto za letom
drevesa niso hirale, ampak so še čverstejse rastle;	sedel pri ti vagi, skušal z nitkami in kuglicami, z drobno
281
gledi (mikroskopi), zrako
i
gorko
in vlagomeri, je rajtal namreč zjutraj zgodaj z nekoliko žanđarmi přišel
, in je
in rajtal. pisal in prevdarjal, si na vso moč glavo nbijal, starega Dnšaka zapreti dal. Zdaj je Dašak pri županu^ dokler ni zvedil, kar je iskal. Le 18 mescov je potřeboval, kjer ga zaslišujejo in njegove izreke od konca do kraja v
vse
kar ma je bilo za njegove pre- zapisnik zapisujejo
iskave potreba; 1300 drugih skušinj je mogel popred do-veršiti. preden je začel vaganje zemlje. Po 61etnem trudu je zvedil. kar je iskal, in je mogel svetu razodeti, kar pred njim še nihče ni tako natanko povedal. V Bailly-ovih ve- ne zgane
„Jez bi ne hotla na Dnšakovem mestu biti", je djala neka mlada vasčanka z otrokom na ročji.
„On se pač tega ni nadjal, in če se ravno zavoljo tega
al njegova uboga žena", se stara babica oglasi
9
likih bukvah stoji odgovor na vprašanje: kolik
nasa to je:
m lj
to samo verstico zapisano
G
5
9
?ag<
6747
domá, da se
9
„se joka m tarna
kaj je mogla na svoje stare dni doživeti !"
je Bog usmili. Uboga Katra
?
9
gostoba naše zemlje znaša 5,6747, ali z drugimi
«
besedami: naša zemlja je
5krat in %
Tega bi jez jiikakor ne terpela
u
se oglasi neka
bolj tezka kakor bi tersata delavka. „Ce bi mi župan moza zaperl, obljubim
9
bila. ako bi bila skozi in skozi vodena. Ce hoćemo s
t
lkami povedati težo naše zemlje, moramo reči, da vaga
da mu vse okna pobijem
„Pri moji veri, jez
«
bi mu oči iztaknila"
pregovori
6.062.165,692,211,410,488,889 ton po angležki vagi (an- mlada vasčanka.
gležka tona tehta po našem 20 centov)
Ker pa morebiti
„Počasi,
babele !"
zarenči neki siv možak
55
ce
nezná vsak naših bravcov s številkami zaznamovane teze bi ve tako delate kakor govorite, bi se vam ravno tako
izgovoriti, mu jo zapišemo
besedami: šest tavžent in dva
godilo, kakor
starému norcu Dušaku".
šestdeset trilij
9
9
sto in pet in sestdesettavzent, pet-
dva in devetdeset bilijonov, dvesto, enajst tavžent
sto
stir sto in deset milijonov, tavžent. osem sto in devet in osemdeset ton
Ti
■v
In kaj hudega je on storil?"
ga stara babica
9
popraša
štir sto. osem in osemdeset
55
Neumno vprašanje!"
55
zoperstavljal, in
ji starček nevoljen odgovori.
nas po svoji neumnosti
Prebivavci naše zemlje.
V bukvah, ki jih je nedavnej dal
Predstojniku se je ob zvonik pripravil. Vraža neizrečeno velika je, vremenu zvoniti», .kar nikomur nič ne koristi, tem več škodije, po F. W. Dieterici gibanji zraka, ki ga mahanje zvonov napravi, se hudo
v Berolinu na svitlo pod naslovom
55
Die Bevôlkerung der vreme ne odzene, ampak privabi
i u
Erde
«
se bere, da na celem dozdaj znanem svetu prebiva
„To je pa le zato storil,
jame ,	««	vv.w.u	«"«»v...	u - ~	r—	----— ?
okoli 1288 milijonov ljudi. Po stari Blumenbach-ovi vasčanom dostikrat že sveto vala"
ker je stara mati Marjeta
mu delavka odgovori.
razdelitvi, ktera vse ljudi na svetu v pet razverstuje. je med temi 1288 milijoni
369 ljudi kavkaškega
rodov (Racen)
„Marjeta je copernica,
ki zasluži, da bi na germadi
zgorela"
rodů
ji bergljez godernaje odreče.
9
91
Jez sem tudi te misli"
se neki mlad jezičnik
522 196 i 1
200
To je Dieti
55 55
J5
11
mongoljskega
etiopiškega
amerikanske^
malajskega
79
55
55 55
je zraven nekdanjega vojšaka stal.
55
Mi možje
55
azdelitev ljudi po pervotnih ro
dovih; mi Evropejci (272 milijonov) smo
irki k
kaškega rodu
Po veri ra tako-le :
štuje Diet
preb
oglasi, ki
moramo vendar bolj vediti, kakor neumno ženstvo".
Boš jezik deržal za zobmi, ti fergolin neumni ti! — Kje je kakošna metla, da temu fantalinu prav pleča na-krišpamo, da bo zvedil, zakaj jezik brusi". — „Ti jezičnik v- nemarni ti!"
Tako so ga jele babele v enomer grajati, in so se proti lje njemu zaganjale, fantč se je pa urno za invalidov herbet
1. kristjanov (katoličanov, luteranov, gerkov) je 335
vstopil.
„Tiho , tiho ženstvo!" zareži stari vojak
9
in z bergljo
milijonov, tedaj nekoliko čez 25 od 100 ljud
i
jim zazuga
9
bi hotle čez fantalina planiti.
ce
2.	j ud o v 5 milijonov,
3.	ljudi azijatiških vér 600 milij
Težko da bi mu bilo to prizadevanje po sreči izšlo
9
1
od 100 ljudi,
4. mahom eda ncov
12 od 100 ljudi.
Vendar pravi Dieterici, gotove, ker vsak lahko razume
tedaj 46 ce bi se ne bile ravno takrat dvorišne vrata
hotle babe čez fanta planiti, in bi se voz z
so
odperle, ko lojtrencami, na
160 milijonov tedaj nekoliko čez kterem je sedel stari Dušak z dvěma žandarma, ne bil
kazal. Pred vozom je bil Janez, poljski županov hlapec, ki je starega sirca z gajžljo dervil, da bi merha bolj urno tekla.
pri
da te številke
do pičice
9
da iz vseh kosov sveta ni
lahko zvediti števila ljudi po veri.
Vraža

Povest za poduk in kratek cas.
(Dalje.)
IV.
Mladina leti v tropah za vozom, in ko je voz komaj na konec vasi priderdral, mu pride Dušakov Jurče bled in vès upehan naproti.
Vjetnik je želei par besedic s svojim sinom govoriti.
Voz se vstavi, in ko se je mladi Dušak vozu približal mu vjetnik priporoca in pravi: „Jurče, pojdi in pozdravi mater, in če nočeš, da bi te moja prekletba zadela, si izbij iz glave hčer tistega, kteri je moje nesreće kriv. Zdaj pa
f
Noč preteče in nov dan se zari. Domaći zajčki začnejo z Bogom, saj se bova zopet kmali vidila!"
svoje votline zapušati in se po najlepšem in nježnem zel
natem perji pasti, ki je se s ponoćno roso prepeto.
Muhe
Stari Dušak ni več druzega govoril. Janez je na ukaz stražnikov sirca sopet pognal, in kmali potem se je voz
zacno okrog
ferčati in po sončnatih krajih skitati. Bčelice za vogel neke hiše skril.
brenčijo od razcvetene cvetlice do cvetlice in si naberajo sladkega medu. Mravlje tekajo po svojih stezicah kar morejo spešno, kakor da bi se kakega sovražnika bale. Res.	Prav neprijazno vreme je bilo. Dež je lil scurkoma. vse se giblje, vse se veseli lepega jutra, samo vasčani v Vihar je razsajal strašno, majal in tresel je vrata in okna,
da
V.
D ..
lazijo.
. h žalujejo in klaverni in s pobešenimi očmí okrog kakor da bi bil konec sveta, vines je pa tudi třeskalo
9
Možje
9
posebno pa tisti, ki so včeraj pri županu je bilo groza
Ta dan
zastran zvonjenja vremenu na vso moč razsajali, so bili domá. Zen, otrok in priletnih mož je stalo cele trope pred v luknji
skor en teden potem kar je bil stari Dušak
je sedel župan sopet v svoji zaduji sobi
> P»
danes ne sam, ampak v družbi tistega moža, kterega bi bil kaj se ondi godi. Neki komisar je bil že davnej rad za svojega seta imenoval. Danes je on zopet
županovo hiso, stegovali so se in skoz okna lukali v sta nico, da bi zvedili,
NlU ¥
282
Barbko snubit pr
• v
in
upan mu jo je obljubil, al Barbke obraza se je bralo, da ie babela že prav stara kost
ni vpi
n
ašal, ali ga hoće ali ne.
Moja skerb bo to. Ona se mora moj
obleka
Nje
olj
udati in si
po segi ze davnej pretečenih ćasov, je bila vma
mlađega fantalina iz gla
izbiti

zana in razcapana, in take podobě, da ni bilo spoznati
je župan resno pre
li možkega ali ženske
je
©
govoril, ko ga je njegov prihodnji zet za Barbko prosil
pola
r>
Kar je stari norec
pert

se ne prikaze njegov
Barbki so bile znane navade stare Marjete
nje raz
sin vec
v mojo hišo, kar je meni tudi prav všeć, zakaj od te

časa, kar se je njegov oce z menoj
perl
ne bo Barbka
nikdar njegova žena
«
kladanje sanj in tako dalje; mislila si je tedaj, da ji mo
rebiti ne bo všeć jo nadlegovati ravno zdaj; zato mirna
postoji, in ko babura začne gibati svoje stare kosti in se v Barbko ozrè.
Ta čas, ko je župan svojo hčerko v zadnji sobi d
»
Bo
proti nji stopi in ji „dober večer" voši.
te spi

punčika
u
S
zetu
jo stara Marjeta nago
bljubil, je bila Barbka pred vratmi, in je vse vori ter ji svojo suho roko prijazno podá in ji drugo pru
slišala kar se je v sobi govorilo. Ko se je v sobi začelo kico zraven sebe ponudi. Ko se Barbka usede
od druzih reči
govoriti, se je
pi
pobrala, in se v svojo rokinj
ar ©
ovoriti in pravi
spavnico zaperla; vsede se žalostna na stol in vsa iz sebe kaj bi rada
r>
No
gospodič
zacne pre-kaj novega,
le premišljuje
>
kaj bo iz teg
Barbka je bila kakih sedemnajst let star
kaj zalega zgodilo
Barbka ji pové natanko vse, kar se je poslednje dní
in ji
obraza in čedne postave; sicer je bila živa in urna kot volj svojega šribarčka
b enem razodene, da je v veliki skerbih za
fertavka
danes pa vsa klaverna in pobita
ljubi ali ne.
9
in jo prosi, naj ji povej. ali jo še
Ne dolgo pred je bila Barbka delj casa v mestu pri
svoji že přilétni teti, kjer se je mestnih navad v noši
>7
Lej
lej
stari Dušak sedí v luknji ravno tam
i
go
vorjenji in v obnašanji močno uavzela. V tem se je od zalilo
_	- . - .	.	•	• V «1	a •	.
sem jez pred enimi dnevi bila, in to
ji babura odgovo
drugih deklet njenega stanu precej locila ; zavoljo tega so poslušala. „Tvoj oče, ljuba moja ji bile ene nevo*
ni bilo zato dosti mar, ampak vêdla in lišpala se je, kakor
bo Jurja gotovo močno ki je popred Barbko mirno
je čmeren mož in nima
ljive, druge so jo pa celó sovražile. Barbki usmiljenja proti nikoruur. Njegove hudobije proti meni tebi
m	A I ft	•	1 • v	1	•	!	■	y	¥	! f
nocem povracev
se je v mestu naučila. Ravno tako pridno je tudi svojo toda tudi moraš storiti, kar ti porečem
V	ma«	«	V «	« <1	"/I	«1*1	ft «	m
ampak rada ti storirn, kar me prosiš
a
spa svoj
cedila in lepšala. Le v enih recéh je bila podobna
kterih jih je pa še skorej prekosila
prijatlicam, v
T)
n
Le natanko mi povejte; vse bom rada storila".
to je, v strahu pred duhovni, in pa v vrazah. V D
h so
Ne govori, ljuba moja, tako prede
a
imele vasčanke že staro, in djal bi, nerodno navado, da so
v besedo seže odgovor
ji babura
„morebiti boš drugači mislila, kadar moj
1 • v • V
slisis
U
si ob dolgih zimskih večerih, ko so prele ali perje trebile,
v
Mati, vi niste bili nikdar zaljubljeni, torej tudi ne
ade od duhov in strahov pripovedovale. Barbka si je vse veste, da Ijubezen nobene zapreke ne poznáu
povedke zapomnila. Zato se je pa tudi od mladih let duhov strašno bala, in mati Marjeta, s ktero se je pozneje sozna
n
Aj
y
aJ

kako rnoreš misliti, da jez nikoli ljubila nisemla
se ji babse začudi. Glej to telo, ki
ga zdaj cape po
nila in ktero so vražni ljudje zlo obrajtali, ji je ta strah krivajo, je bilo njega dni belo kakor sneg, in mladi fantje
še bolj v serce vtepla
?
Vsled tega dobi Barbka tako
so tišali vseskoz za menoj. Pa pustive to.
Povej mi
zaupanje do babure, da jo v vseh rečéh za svét popraša. raji: aii te je volja necoj o polnoči na pokopališče
Za terdno tedaj sklene, ocetu
kljub, da
ji namenjeni ženin (britof) iti in tam
na grobu
nekega člověka, ki se je
ne bo nikoli njeni mož. Akoravno jo je bil oce vdovců ze sam umořil in ki v kotu pri zidu počiva , svojega ljubčeka
obljubil, je ni skerbelo to, kako se bo starca rešila, ampak pricakati? Če se ti ne prikaže po trikratnem klicu v
le to ji je življenje grenilo, da nje šribarček, kar je njegov eni uri, naj ti bo gotovo znamenje, da te ni pozabil, ampak oče zapert, se ni prikazal nikoli več, pa tudi ni od sebe
nič vediti dal. To jo je čez vse žalilo.
„Je morebiti zastran tega na me hud, da njegov oče v
da kmali pride k tebi. Ce se ti pa prikaže, vedi, da je le njegov duh, ki pride k tebi po slovo.
Pri teh besedah obledi Barbka kot zid. straha koperni
luknji sedi, ali me pa več rad ne ima, in me misli pustiti? in se trese kot šiba. Misli in misli, kaj naj bi storila .
...	_______• i _ . :	___: ___i : „ i,**«	i 1	» ? ~ i______ - - i.	_	_ »	. .. v
Tega se moram prepričati, naj velja kar koli hoće
kdo me bo pa tega prepri jeta !
N
d

kakor mati Mar
Saj mi je vedila še vselej svetovati, mi bo pac tudi koli hoče
Ijubezen se bojuje s strahom, — poslednjič vendar Ie sklene se o polnoči na pokopališče podati, naj se ji že zgodi kar
zdaj. Kar k nji grem
«
Te besede izgovorivši kviško skoči, se zavije v neko ««Tinjalo in si ga ob enem čez glavo potegne. Dan se je
Vedeževavka jo poduči, kaj ima na pokopališču storiti
j
in slovó od nje jemljaje ji voši ..dobro srećo!"
e»
nahnil in že se jame mračiti, ko se Barbka od doma poda
Komaj pa je Barbka sobo zapustila iu duri za seboj
V t
©
zaperla, se zacne babura na vse gerlo krohotati ter rezi
Hitro šine ob vertnih plankah, preskoči iiektei
pi
ti borni in že nekoliko poderti bajt
nj stanuje, že konec vaši.
uze, in teee k 1 a d a v k a
tako-le: „Le pojdi neumnica le, in očešu tistega člověka, ki
pogini
Punčica si v
je meni ze veliko hudega na« ključil. V Tvoji nesreći naj přejme zdaj plačo za to
Majhna lampica je berlela na okrajniku peči tako slabo, kar je proti meni pregrešil. Zlod naj te vzame
9
U
da so nje
it luniui
aki. ki so se skoz
?
ko linico
To
izgovorivši se stisne babiíra kakor klopčič v kot in
okuo imenovano — v bajtico razlivali, mocno tamnili. Tukaj godernja še nektere nerazumljive besede.
se
vidi razhrebana ilovnata stená, strohljena miza, dve borne
(Dalje sledí.)
podnož
v kotu slaba postelja, nad njo polica, kakoi
se navadno po kmetih
haj
in na ktero se posoda in
druga hišna šara postavlj
lz vseh tukaj naštetih lepotij Marjetine bájte bi pac
nihče ne mislil na početje stare babúre. £>e burkelj ni
Slovsívene řečí. m ;
Odgovor.
V 34. listu letošnjih rNovicu sem bral, da je unidan
skoz diuiuike jezdarij
bilo viditi, na kterih copemice rože so dišale v sobi, ktere je mati Marjeta
Le
Or ©
pod prof. Miklosič iz Dunaja v Ljublj
bil přišel
je
ada nabirala.
Ko Barbka v bajto stopi, je Marjeta na nizkem stoičku
a; nje , vpa-
nekaj

podov v škofijo povabljenih bilo, da so se posve
tovali o našem
k
zraven peci čepel
Sedela je tiho in vsa
išlj
Kar se je v tem zbor
kai in kako
od
jeg
slovensko-nem
kega slovnika govorilo, utegne marsikomu krive misli do
od luči rumenkasto razsvitljeno obličje je bilo bledo, deno in skorej da merliču podobno. Res prav neprijeten je tega delà obuditi, in torej menim, da je treba, kar to tiče
>
bil nje pogled; iz zlo vpadenih
o-©
ub
in
agerbancenega
odgovor dati, ter sledec
283
1. Nas jezik je tako stvarjen, da se mora z njim tudi zivaistvo je v njem. Pa se prosim, kdor kaj prida ima, naj v slovníku, po mojih mislih, malo drugač ravnati, kakor mi berž ko berž posije, besede, prislovice itd. naj je že
z drugimi evropejskimi jeziki; zakaj to, ne morem tukaj
imam ali ne

ob kratkem povedati.
ker ne morem povedati kaj že imam kaj ne;
da velik
slovniki pa se pogostem ne natiskujejo.
Upam
2. Moj slovensko-nemški slovnik, ki se že dodeluje, zaklad našega slovenskega jezika bo vkup.
y
ni nobena etimologična osnova v praveni pomenu, ampak družinstvena je, in ko sem predlanskem besedo „mreti" za pokušnjo v „Novice" bil dal, se je že tisti—
Da bojo naši zanamci še kaj imeli popravljati, se ve
da ;
pravljati veliko ne bo treba, mar bolj dodavati.
pa tudi upam, da večidel je moj slovnik tak
y
da po
krat vsak lahko
prepričal, da beseda „mreti"
v p r a v e m
Zalokar.
pomenu ni nobena korenika, ampak glava precej velike družine je. To družino vkupaj djati se mi je potrebno zdelo, ker tako se pomen posameznih besed veliko bolj pokaže, in se vidi, kako se je družina namnožila. Samih besednih lita nij niseui hotel iu jih uočem delati, ker slovnik mora tudi osnovo jezika in ne le pomen posameznih besed, kar se po
Glasi
cesarskem ukazu

ki določuje učbeni jezik v različitih dežeiah
našega cesarstva.
V 34. listu „Novic" smo razglasili ukaz slavnega mi
ti poti dá, pokazati. Iz pervih korenik pa nisem skorej nisterstva, po kterem so presvitli cesar dodelili v gimna
• V
nic izpeloval, in gospod dr. Miklosičeve
n
Radices linguae	zijskih solah domaćim jezikom razlicnih narodov av slav." niso pri mojem delu za nobeno rabo, dasi ne tajim,	strijanskih tisto veljavo, ktera je sama po sebi naravna, da sein tudi kazal na kako kore ni ko, kjer sem jo vidil,	za boljo razumnost mnogoverstnih šolskih naukov kopa še raji na pervotni pomen kake poglavitne besede,	ristna in za omiko živih narodnih jezikov potrebna; — ob če tudi perva korenika ni, ki pa zlo razjasnuje posamezne	kratkem rečeno: „quod aequum et salutare, vere dignum
imena in prislovke, in marsikakošna beseda, ki je dozdaj et justum est
u
za ptujko veljala, se je potem verla slovénka skazala, kar
Ce je
tudi res, da
i i i i i? bi se drugač ne bila mogla.
veliko besed ne vemo, vendar pri druži nst ven ih glavah to ni tako, in celó malo besed je, da bi se v nobeno družino
Da je ta cesarski ukaz bil z neizrečenim ve
korenik se lj em sprej et po vseh dežeiah našega cesarstva
i
kjer
domaći jezik dosihrnal ni imel dostojne veljave, je
o*
in sam vradni dunajski časnik „Wien. Zeit.
«
otovo
zagotovlja to
y
djati ne dale. Kar je pri mojem neizreceno tezkem delu rekoc: „Ukaz c. k. ministerstva za bogocastje in nauk, po
najtezje bilo, to je bilo varovati, da ravno tište besede v kterem ni vec treba
y
da bi se gimnazijski nauki v nekterih
več krajih ne stojé.
Kako sem to dosegel? Tako, da sem
dežeiah v predpisanem nemškem jeziku učili, se je tukaj
družinske ude, s svojimi mlajši, kjer v abecednem redu niso	povsod s serčnim veseljem sprejel, ker od ene srani zastati mogli, drugam, pa povedal, kam postavil, ua pristavo:	dostuje globoko občutljenim praktičnim p o tr e b a m, od druge krave past itd., ío je, v svoj abecedni red. Po tem	pa očitno razodeva, da ministerstvo želi kolikor je moč ná-takem je zdaj v mojem slovuiku malo dvakrat stojećih	rodnim posebnostim vsake dežele vstreči in jeziku vsakega
besed
?
in kar
to tiče, je
moj slovnik le za malo troho naroda in njegovemu slovetvu po pravični vagi odvagati
večji. Kar ga malo pomnoži, so
g 1 a g o I i
s predmeti (Zeit- njegove pravice. Zlasti na
Ogerskem, kakor
se enoglasno
«
worter mit Pràpositionen), ki sami tudi pri družini končno v vseh tamošnjih časnikih bere, je bil ta ukaz z veliko za stojé, in vsak spet v svojem abecednem redu. To se mi je dovoljnostjo pozdravljen za pomena voljo potrebno zdelo, ki se v tem redu bolj
Tako piše vradni dunajski časnik, in poterdil bo
razjasnuje, se pa tudi lahko opusti, ce bi to vsi za bolje svojo stran vsak, da je časnik ta le cisto resnico pisal spoznali.
y
za
ko
je rekel, da je bil omenjeni ukaz povsod prevesela novica.
Berž potem pa, ko je bil važni novi ukaz oklican
y
SO
se slišali tù pa tam posa m ni glasi (zares, čuvikanje kro
karjev med milim slavčkovim petjem!), da omenjeni ukaz
3. Moj slovensko-nemški slovnik ni čisto nič ne enak ne podoben Jarnikovemu etimologikonu, To Jarnikovo delo, tistikrat hvale vredno, ni noben slovnik,
ampak ie poskušnja je, kakor tudi sam pravi, iz nekaj veljá edino le ogerski deželi, kakor da bi korenik sorodne imena in besede izpeljevati. Da sem iz ne bili vredni in njih jeziki ne zmožni tega cesarskega Jarnika, kar je za moj slovnik rabljivih besed, vzel
drugi narodi
y
po
terdim
y
al osnove njegove ne.
darů, in, čeravuo v ministerském ukazu ni ne besedice od takega predstva, je osupnila vendar ta govorica vsakega
4. V mojem slovniku se vsaka beseda lahko najde, pravega domoljuba, kteri v zadovoljnosti vseh avstrijanskih
narodov terdno srečo Avstrije iše. Al gori omenjeni sostavek
kdor kak slovnik rabiti zná.
5. Nektere družine so zlo bogate, pa vse imena so v abecednem redu. Kjer je bilo treba kaj prestaviti, se je to zgodilo z njegovim vodjem v drug abeceden red.
v „Wieu. Ztg.
a
je pregnal prazni strah.
6. Ptuj ke, kar
jih je pri nas
celo navadnih, sem tudi
v slovnik vzel, pa vendar
malo, in přistavil
• ♦
»
p tuj k a
cc
Komaj pa se je uleglo to, so začeli nekteri nemškutarski časniki po svoje toi m a či ti cesarski razglas in mojstrovati ministerstvo, da ni pomislilo, kaj je velelo s to prenaredbo v gimnazijah. Repenčiti so se začeli, kakor da bi v tem ukazu
7. izmislil si nisem nic besed, ampak vse so na- šlo za rec, ktera se ima se le v zmislu „eines einigen
Deutsch lands" presojevati, ne pa kakor ze gotova stvar „eines einigen starken Oesterreichs" praktično dognati, terdno zanesti; kar sem jih iz Můrko ta, Janežiča, Predenje si. ministerstvo presvitlemu cesarju to prenaredbo
brane. Kar sem jih sam slišal, vem da so resnicne; kar sem jih od drugih dobil,
so možje, da se na-nje smem
Drob ni ča. iz ..Novic" vzel
msiuMiiivw, i/i uii u v i ii v AV/1 , Upam, uu mou laiag aiic aii uao vviuvaiu , ju guiufv v* u w * u pivuuai nu . mu (
izmišljene. Veliko besed je, ki se vé da niso povsod tudi to izpeljati, kar bode novi ukaz veleval
y
da niso izlagane ali
nasvetovalo, je gotovo dobro preudarilo: ali je mosroce
i
»
in ni
znane, pa v slovnik po pravici gredó. Večidel je pri tacih
se motilo ne, kakor vi mislite, kteri menite, da brez nem
kot, ampak
pristavljeno, kje da se govoré, dasiravno ne vselej vas in škega jezika ni na svetu izveličanja. Mi drugi nismo tako
Kârnt. etc. sebični kakor ste vi, in radi damo, kar vam gré. Mi dobro
za toliko človekov on
mi dobro vemo, da jezik visoke naše vlade je
ali „OK. UK. Ik. Kr. Gr. Steyerm.
8. Moja naj vecja skerb je bila glagole v pravi vemo,
■■■■■
da „kolikor kdo jezikov zna,
red djati, in upam, da sem to tako zmešano reč večidel
• 'U
velja
prav dogotovil. Na Notranjem so zelo navadni frekventativi nemški
y
da značaj vsakega bolje omikanega Avstrijana
glagoli „hodevam", „pijevam" ; tudi ti pridejo še v slovnik je znanje nemškega jezika,
da v nemškem jeziku imamo
s pristavkom, kje da so v navadi.
velike zaklade vsakoršne učenosti in da radi zajemamo iz
9. Moj slovnik utegne malo večji biti od nemško- nemških bukev in časnikov, kar nam tekne za poduk ift
slovenskega. Imam veliko gradiva; skoraj vsa botanika in kratek čas
y
al tudi mi nasproti od vas terjamo, cj ci
284
drugim nenemškim narodom pravični in da nam niste ne- vzroka je vinska cena precej poskočila ; lansko do 80, pred
vošljivi, ako
nam vlada pi
skazuje, brez ktere se noben
lansko pa se čez 100 zlatnikov štertinjak. Pridelki so okoli
narod ne more povzdigniti na višji stan omike, in da se Radgone dosti boljši kot tù okoli Ormoža, posebno je tam
tudi vi, ki med nami in morebiti od nas živite, učite nas
jezik. Tako bo na
b
y
strani prav
ajda kaj lepa in velika; zato je tudi Lani sem dal v jesen na travniku jame
žitni kup bolji kot tù.
skopati, in letos
v
n
Trie8t. Zeit." v svojem 200. listu od Ogrov, Poljcov sprotletji čez 50 sliv saditi,
nekteri so rekli, da sliva
in nas Slovencov naravnost terdi, da se novi ministerski ljubi zavetje in da na prostém kraju noče rasti; jaz jim ukaz ne dá izpeljati v teh deželah, ter pravi : „od kod ne verjamem, akoravno sem prepričan, da jih blizo polovice
in v ne raste, jih pa dam z drugimi nadomestiti, akoravno je
Zeleznica, se govori,
dobiti ogerskih, poljskih in Slovenskih
k
nekem poprejšnem listu
je
yy
aus Krain" še reklo, da tudi sliva resnično prav termasto drevo.
bukev v slovenskem jeziku
naukov nia.
r>
Og
in G a 1 i c i j
za učenje vaznisih gimnazijskih bo se le 15. ali 18. oktobra za obeno rabo. Imajo pa se
zares mnogo delà tù na kolodvoru, in si ga sami znajo bojo že sami svojo reč branili, najti, zakaj na nekterih krajih so že drugokrat podzidovje
ako jim bo drago; mi Ie za slovensko stran na to za- razderli in ga zopet zidali. Vedno je bilo delavcov premalo
bavlj
dila
danes le to rečemo
bilo m
y
da
ka zemlja je ro- in placa slaba
j
tudi se niso poganjali družbeniki
y
kteri
5
ki ravno zdaj po različnih gimnazijah na- nek okol 10 milijonov dnarja na Francozkem izposojenega
šega cesarstva šolsko službo dobro opravljajo; pomanjkanja imajo
so pa ga zavoljo boja na Laškem nevedno in pičio
y
y
ga
sposobnih učnikov tedaj pri nas ni, in, kakor se kaže tudi ne bode; pa tudi možje druzega slovanskega rodů se naučijo kmali slovenski jezik tako, da so v stanu v njem
dobivali. Tako mi je neki gosp. inženir pravil.
Jančar.
to je
Iz St. Vida nad Ljubljano 28. avg. V četertek
y
y
25. t. m. je bila ljudska šola te fare sklenjena.
Od
učiti šolski nauk. Učnik porodoslovja v slovenskem je ziku v Ljubljani, rojen Moravčan, nam je živa priča.
da se je mladina pri poslednji skušnji dobro obnašala in poslušavce z radostjo
veliko šol sem že v „Novicah" bral,
Da bukev za vse nauke še nimamo, je res, al nimamo navdajala; al od te fare še nikoli ne ene čertice^ slišati ni
jih zatega voljo ne, da bi jih ne
g li spisati, ampak le
bilo.
Pa ne, da bi zavoljo tega kdo mislil,
da St. Vidska
zato jih nimamo, ker jih v šolah dozdaj
potřebovali. Naš šola ne stoji z drugimi dostikrat že pohvaljenimi v eni
častitljivi slovenski jezik je
tako
omikan, da pišem
v s e . versti. Sicer se pravi „hvala komur hvala gré
a
pa
v njem, kar piše Nemec v nemškem, Francoz v francozkem, vendar Št. Vidška šola se še ni nobene očitne pohvale
Lah v laškem itd. Ali smo vam še kaj dolžni ostali
da
zveselila. Naj mi toraj ne zamerijo tamošni gospodje
y
da
nismo mogli spisati v svojem jeziku
Ali postave
y
ki jih
y
ne
razglaša tudi slo
razglaša deržavni nemški zakonik
venski? Ali ne pišemo tudi mi v časnikih vse, kakor vi? Ali nismo
jaz o letošnji preskušnji nekoliko opomnim. — Okoli devete ure se je šolska mladina zbirati začela, in potlej se v cerkev
V •
V
ze
k sv. maši podala. Po dokončani sv. maši se je pa očitno
v
imeli učnikov pravoslovja v slovenskem izprasevanje začelo. Res da, veselje je bilo
poslusati, kako
jeziku? Ali se ne razlagaj
vsi
dravilski nauki (fizika, da so šolarji odgovarjali in šolarce. Manjši so dobro brali
kemija, anatomija itd.) v živinozdravilski šoli po slovensko? Ali niso v teh naukih pisane in na svetio dane slovenske bukve tako dobre kakor nemške? Ali se ne razlaga že več let botanika v slovenskem jeziku?
Kdor tedaj terdi, da ni mogoče v slovenskem jeziku vsega razkladati, kar je v solah potreba, ali ne vé kaj imamo in kaj premoremo, ali pa nalaš krivo
govori
slovensko, bolj odrašeni pa tudi nemško; tudi računstva so se jako naučili; keršanski nauk so znali, da je bilo veselje; hvala častitemu gosp. učeniku St. P.; lep opisi so bili so-sebne hvale vredni; lahko rečem, da jim jih je na kmetih malo boljših. H koncu preskušnje so preč. gosp. fajmošter Blaž Potočnik posebno pridne šolarje in šolarce očitno pohvalili in z lepimi bukvicami obdarovali; ne tako pridne pa
Toliko dozdaj. Gotovo se bojo še drugi oglasili o tej opomnili, naj bojo vprihodnje pridniši. Vse hvale vredna
prevažni zadevi
učenika gosp. Št. P. in gosp. Fr. Volčič sta tudi mladino
Ali se bo pa dal novi ukaz povsod že jutri izpeljati? opomnila
y
naj
o vakancah pridna bode itd., in večkrat buk
to je drugo vprašanje. Mi nismo utopisti, in mislimo, da je vice v roke vzame, da ne
zadosti, ako se le povsod
pozabi
y
kar se je naučila.
y
dobiti
ima novi ukaz veljavo za- Nazadnje so vsi šolarji in šolarce prav lepo slovensko pe
y
resno p
• V
nova naprava. Da to, kakor se do
zdaj pri nas v gimnazijah uči slovenski jezik, ker se le gramatika gode in berila kramljajo, ni zadostno za prak-
m • y	• v • «	.	.	. . -	. .
ticno izucenje b o go si
P
d ravn i k
gimnazijskih
in uradnik
k
y
semeo zapeli in „z Bogom- rekli šolskemu poslopju.
Lovre Bergant.
Iz Ljubljane. 30. dan p. m. in 1. dan t. m. je komisija, ki čuje nad obdelovanjem našega močvirja (mahú ),
jih dežela potřebuje, je jasno kot beli dan
kakor obhodila vse kraje tega zemljišća, da je presojevala; ktere
jMMM uviiviu pouvMUjv^ j jMonu nut ugii uctily 111 „hinc lllae rv i mj j\> ui/ua ou pu/ii^au^ t\ iti u pu tiv y ui ju u u vuuiu iiu-
lacrymae" , ki jih prelivajo poredoma vsi tisti, ki tožijo in sliševala posestnike njih. Gospod Mih. Ambrož, ki je v
kraje je treba še
požigati, ktere
pa ne, in je ob enem za
milujejo, da
ki jezik še ni dosti omik
imenu kmetijske družbe ud te komisije, je po dokončanem
in da ni za nobeno rabo. Kako če biti, ako ga zmiraj le odbijate in stavite v kot?!
opravilu popisal družbi, kar je komisija v tem zvedila. Za nimivo je
slisati, da veliko
posestnikov močvirnega zemljiša
Dopisi

iz okolice ljubljanske, iz Brezovice, Loga, Bistre, Ba-rovnice, Presarjev, Rake, Goričice, Podpeči in še drugih
krajev ima svoje njive in travnike že večidel tako obdelane
Iz Ormoža na Štaj. 26. avg. Vse se je zboljšalo, da so sami rekli, da jim ni več požiganja treba
mah že popolnoma požgan
--------------- ^ "'J'--- ~ ' ft •	»	«« Jw	MU KJ V*	■ » «	XV . . , VÍM
od kadar nas je ljubi dežek okreval ; že je bilo vse pobito v mnogih krajih, kjer je
in popaljeno; ljudje so jeli bolehati za grižo, merzlico in
zgornji
y
y
• « •
legar
Sadja skorej ni nič, razun nekaj sliv.
gnojno
polje že z gnojem
To je pač veselo slišati, ker od
V vinoffradih
ene strani spričuje to, da gospodarji zapopadejo umno ob
" J	---I ------W..T.	w	» .».VJ5» WV.1.J	W1V/ DUHI1I Of'VUJV lu, W M ftUD|/UUHIj. ÍV» |J U |,MU Vj ^ U.IUUVT " "
bo veliko pričakovati, k većemu polovica lanskega pridelka;	delovanje močvirnega sveta, ktero le to požiga , kar se
tudi je težko kaj izverstnega upati, kajti je veliko bilo tersja	v pepél premeniti mora, — od druge strani pa se tudi tisti,
pozeblo, potem pa smola, pikec, tudi plesnina se je grojzdja	kterim je dim Ijubljanskega mahu groza, potolažiti morejo,
ne le na brajdah, temuč tudi po goricah bolj obširno lotila; da ta dim ne bo večno terpel. — V četertek so Njih eksc. tudi tam pa tam brez toče ni bilo. Ako bi utegnila jesen deželni gospod poglavar bivšemu mestnemu kasirju gospod
ugodnaM|B	^^HÍ^^H	IH H ^H I	^H^H	I I
biti in se bo s posebno pazljivostjo in skerbnostjo Antonu Knobloh-u slovesno izročili zlati križ
ranjeno in nezdrav
pa se moglo tudi
fr ft
ojzdje ob času tergatve od biralo
bi
so mu ga presvitli Cesar za 46Ietno hvalevredno spolno
sladké kapljice pridobiti. Iz tega vanje njegove službe milostljivo podělili.
Se zmiraj se
veliko govori od davkarja. kteri je unidan, ko je v mestu K— več let cesarsko davkovsko kaso kradel in ko ni mogel več iz zadrege, sam přišel v Ljubljano in se zatožil gosp. pred8edniku deželne sodnije; rekel je nek, da večino okradenega zneska, namreč 34,870 gold., je zastavil v lote rij o, s ktero, ker je že enkrat 8000 gold, iz loterije potegnil, se je mislil rešiti iz zadrege; — al mati Fortuna mu ni hotla več biti mila pomočnica! Od cesarskega deržavnega računstva poslani gospod preiskuje zdaj v K. to homatijo. — 30. dan t. m. smo v Ljubljani spet — že v drugič letos —vidili bur javo, to je, lepo ponoćno zarjo. — Po „Laib. Ztg." je bil t. dan t. m. 48 minut po desetih
fdopolđne ali zvečer?) majhen potres v Ljubljani.
Iz Dunaja. 31. avgusta sta bila dva cesarska
sklepa razglašena, kterih pervi ustanovljuje, kteri oficirji in kako morejo urlavb dobiti. Oficirji, kteri vzamejo urlavb za šest mescov, dobivajo polovico svoje plače, druzega pa nič; tisti pa, kteri gredo na urlavb za eno leto pa ne čez, ne dobivajo nobene plače. Obojim pa se šteje njih službeni čas naprej in ako bi treba bilo, morajo sopet k svojim četam priti, kadar se pokličejo. — Z drugim cesarskim sklepom se devajo čete, vojaške gosposke in napravo I. in II. armade z dosedanjega vojskenega stanu
na pripravni stan.	o sa i ť i
— Novi minister notranjih oprav, grof Goíuhovsky
je pisal vsem deželnim poglavarjem pismo, v kterem po „Frankf. Postztg." pravi: Pred vsem se je berž ko je moč z vso pridno8tjo lotiti izpeljanja prenaredb v postavo-dajstvu in gospodarstvu, ktere so bile v cesarskem cklicu od 15. julija t. 1. obljubljene, da se pravičnim potřebám in željam narodov ustreže in da se sploh terdno in krepko gospodarstvo osnuje, ktero je en o ti cesarstva pa tuđi posebnosti m posamnih kronovin po mogočosti primerno. Deželni poglavarji naj tedaj skerbno pozvedujejo, kaj je v posamnih kronovinah prava in resnična potreba, in kar pozvejo, naj naznauijo ministerstvu notranjih zadev. Cesarskim služabnikom se priporoca prijazno, rahlo in tako obnašanje do ljudi, ktero vzbujuje zaupanje; kar kdo po pravici terja, naj se mu berzo spolni, in vsega se je varovati, kar bi nevoljnost zbujalo. Cesarskim služabnikom, kteri ne umejo jezika tište dežele, v kteri imajo službo, se priporoca se ga naučiti.
—	Vodstvo dunajsko - teržaške železnice je 26. dan p. m. oklicalo, da od 1. tega mesca se bo spet po vseh postaj ah ali štacijonih dunajsko-teržaške železnice kakor pred vojsko blago na železnico jemalo.
—	Novi bankovci po pet goldinarjev so že med ljudmi. Skoraj tolikošni so, kakor bankovci po 10 gld., podolgoma tiskani, samo obraz Avstrije je nekoliko drugačen kakor na vseh druzih.
Iz Tersta. Obsedni stan, v kterega je vsled poslednje laske vojske naše mesto, kakor tudi cela isterska in goriška dežela bila djana, je bil 24. dan avgusta preklican.
Iz Gorice 31. avg. Danes je bil tukaj bivajoči batalijon krajnskih, teržaških in goriških prosto-voljcov razpušen.
Iz Verone. Zavoljo mnogih tolovajstev v okrajů Vicence in Be lu ne je dal poveljnik fml. grof Degen-feld 28. avgusta oklicati, da bodo vsacega, kdor se stori ropanja, moritve ali ubijanja z ropanjem kriv, vojaške sodnije sodile po hitri sodbi.
Iz Krakova. „Cas" piše, da je sila veliko kobi lie
v Cartkov in njegovo okolico priletelo. Letele so od severa proti jugu, menda zavoljo vetra. Cez Kop čin ce jih je toliko leteio in v tako gostih trumah, da so bile kakor strašen čern oblak.
Iz Serbije. 23. avgusta so izpustili iz ječe vse,
kteri so biii zavoljo veckrat omenjene zarote zoper življenje kneza Miloša zaperti.
Iz Laskega. Še zmiraj ni nič gotovih novic o laških zadevah. Eni pravijo, da je zbor v Ziirich-u že določil prihodnjo mejo Lombardije in da tudi to bode kmalo sklenjeno, koliko dolgá ima sardinska vlada z Lombardijo vred prevzeti; — drugi pa terdijo, da dosihmal zurichški zbor še ni nič dognal, nobenega protokola spisal in nobene ver-stice podpisal. Kaj je pravo, ne vemo, — to pa je gotovo, da zbor kaj počasi napreduje in da ni še nobenega sklepa razglasil. Verjetno je tedaj po vsem tem, da ta zbor ne bo nič druzega v red djal kakor le zadeve lombardiške,
— vsega druzega se bo lotil zbor (kongresi vseh velikih vlad, kterega potrebo spoznajo že skor vse vlade. Kar je vladni francozki časnik „Constitutionel" vediti dal, da cesar Napoleon poprejšnih vladarjev ne bo s silo posadil na toskanski, modenežki in parmazanski tron, — in kar se vé to, kar je Napoleon parmezanskemu županu grofu Linati-u rekel, namreč, „naj pové svojim ljudém, ki so ga k njemu poslali, da se nikdar ne bo njih volji z orožjem zo-perstavil, pa tudi nobeni drugi vladi kaj takega připustil^, so Lahi teh dežel židane volje, ceravno je nek kraljica š pans ka poslala pismo do vseh velikih vlad, v kterem se kot Bourbonka zoperstavlja (protestira) zoper odstavo vojvodinje parmazanske tudi Bourbonke. Al kaj bode s" tistimi rimski mi deželami, ki se hočejo odcepiti od papeževe vlade, je važno vprašanje. Očeta papeža to zlo žali, da več kot en milijon njegovih podložnih se z vso silo hoče ločiti od njega, in, kakor pravijo, je ta žalost veliko pripomogla k bolezni papeževi, ki ni sicer nevarna, pa vendar taka, da sv. oče še ne morejo na noge. Kralj sardinski še zmiraj ni očitno povedal, da ga je volja pod svoje krilo vzeti Toskano, Modeno iu Parmo, ker hoče pred zvediti, kaj mislijo o tem neutralne vlade (angležka, ruska in pruska); zato je 3. dan t. m. toskanski deputacii, ktero je slovesno sprejel, to-le rekel: „Le prihodnje obravnave laških zadev so v stanu dogotoviti to, kar je narodni zbor v Fio-renci sklenil. Po Vaši želji, gospodje moji, bom to pravično reč podpíral pri tistih vladah, na ktere stavite svoje zaupanje, posebno pa pri cesarju franeozkemu, ki je že toliko storil za Italijo. Nadjam se, da To s kani ne bo odrekel, kar je v manj ugodnih okoljšinah storil za Gerško, Belgijo in podonavske knežije". H koncu je kralj pohvalil zmerno obnašanje in edinost Toskancov. — Kar ocitne pisma iz Milana govoré, da se sardinsko vojaško ministerstvo pripravlja na vojsko z avstrijansko vlado in da ga v tem Francoz podpěra, je menda le pravlica, kakoršnih se dan današnji nahaja na kupe. Gotovo pa je in vsi časniki to poterjujejo, da na Napolitanskem hudo vrč in da se zlo bojé punta, kterega zadušiti bi toliko težje stalo, ker od tistega časa, ko je bil boj med svičarskimi regimenti, tudi med vojaki ne veje dober duh. Napolitanska vlada se po časniku „Indep. Belg." sicer pripravlja vladařstvo nekoliko popraviti in ljudstvu dovoliti nekaki deržavni zbor, al ker bojo neki v ta narodni zbor mogli le taki voljeni biti, kteri plačujejo velike davke, bo prišla v zbor le gospoda, in bati se je, da obljuba takega zbora ne bo dosti pomirila napolitanskega ljudstva, ki ima ravno sedaj toliko puntarskih izgledov na laški zemlji.
Iz Fiorence. Toskanski minister za uk, Salvagnoli, je poslal toskanski m škofom pismo, v kterem jim na-roča, naj duhovnom očitno naložijo dolžnost, najvišji deržavni oblastniji in temu, kar narodni zbor naredi, podložnim biti in pri vsaki priložnosti resnico učiti, da so katoliški duhovni podložniki te deržave. pa nobene druge, in da veljajo za nje tište postave in sodnije, ktere veljajo za vsacega druzega deržavljana.
Iz Turina. Telegraf iz Berna naznanuje, da so po-oblastenci v Ziirich-u poravnali razmere zastran deržavnega dolga, ki ga ima Lombardija Avstriji plačati. To je
r
286
lilo v Turínu z veseljem sprejeto, ker je znano
da je
zoper kar so se ljudje že mnogokrat pritožili. Ako se tedaj Lombardija v těsni zvezi z Avstrijo, kar denarne reči za- še kaj tacega zgodí, bo plaçai gospodar tudi 1—3 tolarje
deva. Sliši se, da prevzame Lombardija 200 milijonov kazni. Čemu so neki psi v učenem mestu Biilowu?
goldinarjev avstrijanskega deržavnega dolgá.
Iz Francozkega. Iz Pariza. „Court Journal" piše:
Kralj je odgovoril 3. t. m. toskanskim odpo-	Marsikdo je krivo mislil, da zadeva poslednje cesarjevo po
slancom, kteri so prišli se njemu poklonit tako-le na njih	milostenje tudi kraljevo rodovino Orleans ko. Al ona je
ogovor: „Samo prihodnje pogajevanja zavoljo uravnanja	bila po deželnih postavah izgnana, in cesar bi ne mogel,
laških zadev bi mogle spolniti želje toskanskega narod-	če bi tudi hotel, nikomur tega rodu privoliti, se na Fran
nega zbora. Po njih željah in uterjen s pravicami, ktere	cozko verniti.
mu dajajo želje tega zbora, bo podperal on toskánské za-	— V več krajih Francozkega je začel krompir
deve pri oblastéh, v ktere narodni zbor svoje upanje stavi, sopet letos gnjiti in sicer proti koncu mesca junija nana
zlasti pa pri francozkem cesarju, kteri je za Italijo toliko storil. Nadja se, da Evropa Toskani ne bo odrekla,
gloma
torej en mesec pred, kakor druge leta.
Pisma iz Milana od 19. avgusta govoré očitno ikar je v menj važnih okoljnostih za Gerško, Belgijo in za da se sardinsko ministerstvo za novo vojsko za Av
r
podonavske knežije storila". zmernost in slogo Toskancov.
Kralj
Je
pohvalil nazadnje strijo pripravlja, in pravijo, da je začel tak veter iz
Pariza v Turin pihati. Na Minčiju so se začeli Sardinci
lz Napolitanskega. Tudi v Na po li se homatije bolj	že uterjevati in cela sardinska armada s 70,000 Francozov
in bolj očitno kuhajo in brati je, da tudi ondi očitno raz-	ima na Laškem ostati v brambo zoper Avstrijo. Prosto-
odevajo želje po enem edinem laškem kraljestvu. Fran-	voljcov več ne spušajo dam in sardinski kralj se odlaša po
cozki poslanec Dernier je zavoljo tega tudi že svojemu	toskanski kroni seči, ker menda še ni — pravi čas za-nj cesarju pisal. Dalje naznanjajo časniki, da se je zdaj za
gotovo zvedilo, da so švicarski regimenti, ktere je kralj razpustil, po francozkih podpihavah se spuntali.
Iz Modene. Neki turinsk časnik piše: Slednjemu zanske vojvodinje poslala.
přišel.
Iz Spanjskega. Bere se, da je kraljica vsem evro pejskim oblastnikom protest zoper odstavljenje parme
je znano, da je Ma z zini na noge stopil in misliti je, da	lz Turškega. Sultan je zbolel; pa je že spet zdrav,
se je proti srednji Italii obernil. Naša dežela čerti neutrud-	Ukazal je vse, kteri so bili zavoljo dolgov od 100 do 1000
ljivega nepokojneža. Ako mu je lastna koža ljuba, mu sve-	pijastrov zaperti, izpustiti in 100 tavžent pijastrov še med
tujemo, se ne na dan pokazati. V naših krajih neče nihče	šolsko mladost razdeliti.
slišati ne od Ma zz ini ta ne od njegovih namenov. Slednji hrepeni po pokoju, slednji želi zedinjenje s Sardinijo, nihče pa ne republike.
Iz Rima. 22. dan p. m. je bil v mestu Nor ci a in njegovi okolici tako strašen potres, da je celo mesto razdjal. Mesto je imelo čez 9000 prebivavcov; 200 jih je pod-
sutih, ostali pa živé pod milim nebom.
Sliši se, da se papež krepko brani, svoje vojake
Iz Carigrada. Prepoved, da se žito in drug ne sme iz Turškega voziti v Dalmacijo in proti Horvaškem, je po prizadevanji avstrijanskega poslanca v
živež
Carigradu preklicana.
Loterijne srećke:
V Terstu 3. septembra 1859 :
88. 87.
82
11
Prihodnje srećkanje v Tersta bo 17. septembra 1859.
28
proti Boloni i poslati.
Iz Nemškega. Iz Berolina. Kralju ni odleglo,
temuč njegova moč pojemlje od dne do dne bolj ; čisto malo se zavé in vedno leži kakor v neki medlevci.
Iz S v eri na. Kolera v naši okolici hudo razsaja,
V
Žitna cena
v Ljubljani 5. septembra 1859. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 4 fl. 82.
banaške 5 fl. 60.
turšice 3 fl. 85/I0
soršice 4 fl.
3. septembra 1859.
Kursi na Dunaj i
zlasti po kmetih, kjer se ljudje v sedanji žetvi lahko pre- 2 fl. 96. — jećmena 3 fl. 43. — prosa 3 fl. 46. — ajde 2 fl. 14. hladijo, verh tega pa tudi v jedi in pijaci marsikaj pre- ovsa 4 fl
grešijo; slanina, suho meso, žganjo in slabo pivo je že---
marsikterega spravilo pod zemljo; v eni sami vasi med 110 prebivavci jih je 43 umerlo, tako da so jih mogli iz unanjih krajev priti pokopat. Za gotovo se pripoveduje, da so to azijatiško kugo popotniki, kteri so na ladijah iz Petrograda se pripeljali, v Ros tok zatrosili. Najnovejši časniki pišejo iz Meklenburškega: Kolera se se vedno bolj ID bo
■ V I
reai
v novem denarji
Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami.
y0 obligacije od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100 . g. 96.50
novem dnar. po 100 g. g. 70.2514 lL % Teržaški lozi po 100
rt
119.
v •
razširja in davi posebno na dezeli, zlasti v vaséh, kjer dostikrat ni mogoče zdravnika dobiti, grozno in strašno. Mnogo grajšin je, na kterih v eni noči po 8 do 10 ljudi umerje; v nekterih kmetiških hišah je vse pomerlo. V eni sami
% nar. posojilo od 1.1854 '/0 metalike . . . .
y
v
majhni vasi je že čez 30 sirot brez očeta in mater nekem mesticu je moglo pred kratkem 20 trug nepokopanih
n
3%
2'/// 1%
0
w
r>
r>
yy
n
r> yy
r>
V) Y)
v
Vf
5°
o
Donavske parabrod
79.10
74.501 ske po g. 100
58 44.
50|Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmove po g. 40 Knez Palfyove po g. 40
yy
r> n
v>
102.50 81. 40.
38.
501 Knez Claryove po g. 40 „ 36.50
14.501 Knez St. Genoisovepog.40
Obligacije zemlišn. odktipa. |KnezWindischgrâz.pog.20
(po 100 gold.)
36.1 24.50
Grof Waldsteinove po g.20 „ 25.50
» yy yy
na pokopališču ostati, ker je manjkalo ljudi za to delo. 5% dolnjo - avstrijanske g. 93.50lGroťKešleviéeve P° S-10
» »
14.50
y
kar
Strašne reči se godé in dasiravno storí gosposka vse le more, je revšina vendar neizrečeno velika.
V Alto ni je pred nekimi tedni nekdo se s ter-pinčenjem živine pregrešil, kakor seje doslej menda se malokadaj zgodilo. Oderl je namreč živo kozo na meh! Obsodili so ga zavoljo tega za šest mescov v ječo.
- V mesticu B ii low-u je bilo 4. junija t. 1. to le z bobnom oklicano: Se enkrat se dá znanje, da se po noči psi ne smejo več okolj klatiti, če ne bo mogel slednji 1—3 tolarje kazni plačati. Tudi so prebivavci dolžni cuti, da psi ne bodo na dvoriš ci h ali v h levi h lajali.
5'/0 ogerske.
. „
5°/0 horvaške in slavonske „
73.
71.501 Cesarske Krone
Denarji
5% krajnske, štajarske, koroške. istrijanske .
r>
82.
Cesarski cekini . . . Napoleondori (ŽOfrankov)
Deržavni zajemi z lotrijami |Souyraindori Zajem od leta 1834 po 250 „ 295.
295.
„ „ „ 1834petink. „ „ „ „ 1839. . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 1550
Ruski imperiali Pruski Fridrikdori
llg 50|Angle!Ški souvraindori 111.501Louisdori (nemški) . 109.50s Srebro (ažijo) . . ,
S
yy
r>
Yi
yy
V)
yy
V
16.12
5.55
9.40 16.15 9.60 9.95
11.72
9.58 16. %
Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleíweia
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik