1 MtntaB ptotena t gotovtnL f Leto LXX. iU 296 Ljubljana, srcđa 29* decembra 1937 Cena Din i.~ - _ ^ Izdaja vsaK dao popoldne, tzvzemft) oedelje to prazniKe — Insermtl do 80 peUt *rst a Dui 2. do iOO vrat * utn 2 50. od IO0 do 3OO vrst a Din 3. veCp tnserati peUt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davett poaebej — »Slovenski Narode velja mese^no v Jugoslaviji Dtn 12.—. za Inozemstvo LHn 25.—. Rokoplai m ne vrača jo. UREDNIŠTVO tS OPEAVNUTVO LJUBLJANA, finafijeva ulica Itev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-29 to 31-2« Podružnice: MARIBOR. 8troaamayerjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska e» telefon »U 26 — CELJE, celjako uredništvo: Strosamajrerjeva ulica 1. telefon #t 63; podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon ft. 190 — JESEN1CE. Ob kolodvoru 101. Poitna brmnllnlca v Ljubljani at. 10 351 Preokret v rumunski notranji politiki: Rumunija na po ti k diktaturi? Po ostavki Tatarescove vlade je sestavil vođja narodne kričanske ljudske stranke Oktavijan Goga koalicijsko vlado desničarskih strank — Parlament bo najbrže razpuščen in uveden avto* ritativnl režim Bukarešta, 29. d*c br. Najbolj senzaciona. len dogoue.i včerajšnjega dne je notr.njepo* litićni razvoj \ Rumuu.jL Vlada dr. Tat-re' •ca, ki je bila štiri leta na krtnlu, je podala ooiavko. Novo vlado je t*koi nato šest vil vodja narodne kršćanske Iju s,e str nke Oktavjan Goga, ki ie dobi pri vulitvah naj-manj&e stevilo glasov Goga je dobil m ndal *a se8tavo kcaicijs e vlade M-ija se mu J? posrećila in uspelo mu je prfr*'gn.ti v vlado narodne z&raniste. stranko Vajde Voevoda in enega strokovnjaka. Razvoj vladne krize jt> bil nepričakovano aaeeL Se pred včerajAn jim fce je zatrjevalo, da bo Tatarescu osta! Je deij čaaa na krmilu ter da bo poektiSal 5 ponajanji t nekat« imi etrankami razoriti osnovo 6voje vlade. Oči. vi«lno pa go vs^ opozicijske etran^e od\I«>ni-le ^o-lelovanje v njesrovi vUili, zaradi č-«ar je Tatarescova vla-'a na svoji včerajinji eej Rklenila po ati ostavko. Kralj je ostavko eprejel in takoj noto poveril manc*vetovanjin e t»v^j:Tni politiĆ. nimi prijatelji in ponajnnji 7 o**t«i limi stran. kami, ki prihajajo v po£tev, pred'ožil kraiju listo nove vlaie. ki jo ie kralj potrdil. Nova vlada Nova vl.ida, ki je ie snoči prisegrla, je ee- etavijena takolo: ministrski prekupne notranje in zum nje politike vlade. Opoz c.jskt listi dvomjo, da bi mogla nova vlada delati s posl^nsko zbornico in senatom, kjor nima većine brez sodelnv nj.t liberalcev Liberalci pa so soilelovanje odklo-nilL Zato napoveduiejo, da bo nov« izvolje. ni parlament ali pusi n na poč tnire di j 8e-ni in bo vlada upruvliala državo z d kreti. a'i pi bo sploh razDužčen in razni&-»ne nove roiitve. v naj^kraTne:Š m prim rn pa aveil^n avtoritntivni režinu ki bi vladal brez parlamenta. Nagovor kralja Karola BUKARESTA, 29. dec, AA- Rador poro-ča: Po prisegi novih ćlanov vlade je kralj Karol II nagovori] ministre in med drugim podčrtal tole: Globoko in zrelo sem premislil, predno sem vam izročil vlado v teh težkih Ćasih. Caka vas težko delo, ki bo zahtevato od vas, da boste zmeraj prežeti s čustvom patriotizma in zvestobe do vladarja in domovine. Prepričan sem, da gojite ta čustva v svoiih srcih in da živite v veliki skupnosti tistih. ki so si nadeli za program načelo: »Bog. kralj in narod1« Vi greste sedaj na novo pot, ki nosi napis: nacionalizem. To je lep program in mislim, da ga boste z modrostjo tuđi znali tzvajati Temelj vaše vlade je že omenjen v načelu: Bog, kralj In narod' Jaz sem prepričan, da bos ta znali 7vesto in vdano izvršiti svoio nalogo 2e- 1 lim vam popoln uspeh, ker bo to pomeni-lo utrditev naroda in domovine. Bog naj Vam pomaga! Odgovor Goge Ministrski predsednik Oktavijan Goga je na ta govor odeovoril: Smatram za veliko čast dolžnost, ki ste nam Jo naložili. Čvrsto smo odločeni iz- vesti svojo nalogo SpoStovali borno ustavne določbe in gledali na to, da se takoj uvede povsod zavest poštenega dela Vlada se bo posebno naslanjala na kmete. ki so temelj te države Ob koncu se je Goga zahvalil kralju in mu zagotovil neomajno ivestobo in požrtvovainost vseh članov ade. Izjava Tataresca BivSi oi i u ie trski predsednik dr. Tatareecu je po demisiji evoje vlaJe sprejel novbiiarje in jiui iK>ja«nil. zakaj >e podal o^tavtvo. Med drugim j€ izjuvil: će^rav ima vlada v eenatu močno večino nima v po^laneki z.l>ornici priinertie liberalne većine. Ker zaradi tega vlada ne more računati z izveibo svojejra viadiicira nacrta, secn prcllotil Nj, Vel. kralju o-'^top ^voje vlade. Državno upravo zapu^famo no itiri letnem delu. ki ie bilo na ve.h fM> 1 o^j:h dr. žavneira življenja pio Ino. Vsa ta niri eta 80 hila za na^o državo leta miru in nnprpdka Materialr.a obnova države ee ie moćno ra^^i. rila. Zave^niAki in DrijatelVk ©tiki i* tujitni ■Irf.avami ro v<1en utifM^h n^Se?« d-f^a. Na. vzlic temu pa Molitve z dne i'O. Vcem'ra niao priries;** vladi tak ino im«1|k>'0. d« hi mn:il© z njo srećno dokončati svoj obnovit veni nacrt. 7-a karere?« ie za h te vala 7-aui>ni'*o. Mi *mo zato ravnali v skladu z voljo, ki jo je narod izrazit Ođmev na bona i BUKARESTA, 29. dec. br. Prva reakcija na seetavo nove vlade se je pokazala na borzi. Vsi državni papiri a© obćutno padli, stabilizacijsko posojilo iz leta 1919 od 46 25 na 43. notranje posojilo od 44.50 na 41.25 m delnice rumunske narodne ban* ke od 650 na 590 lejev. Ođmev v inozemstva V Rimu pozdravlja] o Rim. 29 dec. br Razvoju notran ie poli-tičnega položaja v Rumuniji posvečajo ita-Hjanski listi veliko pozornost. Rešitev vladne krize tolmač>jo za odločilen preokret v zgodovim Rumumje za tenr»c!jitc spremem-bo političnega kurza F umunije. »Corricrc della Sera« napoveduje. da se bu nova ru-munska vlada, ki ie izrazito desničarska, odlomila za tesnei^c sodelovanie z Rimom :n Berlinom ter da bo puštala glavni ste-ber protikomunističnega pakta na Balkanu-Prav tako izraza jo listi prepričan ie, da bo novi rumunski režim prizna! italij-anski imperij ter akreditiral novega poslanika pri italijanskem kralju in cesarju Zgledu Ru-mumje bodo po sodbi italijan&kih listov v kratkem sledile tuđi ostale balkanske dr- 1 žtive. 1 V Pariza presenećeni Pariz, 29 dec. br. Nagla rešitev remun-dce vladne krize je vse franeoske politične krojje zelo presenetila. 5e bolj je presene-tilo Pariz dejstvo, da ie kralj poveril »c-stavo nove vlade predstavniku najmanj&e parlamentarne skupine, ki ima obenem n«j-bolj reakcionarno obeležje. Le neka ter i »kraJTio desničarski listi pozdravljajo vlado Goge. dočirn kažejo levicarski lis»ti oćitno nenaklonjenost novi rumunski vladi in iz-ražajo bojazen. da ć> naprej. Urngvafci zaseđu argentinski otok Dogodek otegne imeti resne posledice Buenos Ayres9 29. dec. AA. Havas. Potr ju je jo. da je otok Garcia na rekj Urugvaj zasedd oddet^k urugvajskih ćet. če-tam pa poveliuje neki ml-ad urugvai iztiril na progi med Podložo in Grotkovicami tovorni vlak. Dva železničarja sta ubi ta. Potres v Ameriki Newyork. 29. dec. A A. Včerai ^o oparili močan potres v obmejni pokrajini med Guatemalo in Hondurasom. Več poslopij se je porušilo Po dosedanjih vesteh je ubilo eno osebo, mnogo pa jih je ranjenih. Grozen čin blazneža OAKUAJVD (Kalifornija), 29- dec. Neki Filipinec je včeraj zblamel in straSno oklan stekel po e:la\Tii trgovski ulici, se zag-nal v neko trgovino in tam napadel vse osebe, ki se nišo mogle hitro umakniti. Rani] je 16 oseb, predno so ga redarjl mogli zvezati. Četvero oseb je umrlo, Šest pa so jih težko ranjenih prepeljali v bol-nišuico. Uradno vremensko poročilo po stonju z dne 39. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —15, jaano, mirno, pršič, 100 era. Kranjska gora, 810 m: —14, jasno vetrov-no, barometer se dviga. prsič, 70 cm, Pokljuka, 1S00 m: —9, jasno, 15 prSiča na 100 podlage, Bi»tric&-Boh. jezero, 510 m: —10, prtiČ, 50 cm Vrftič, 1501 m: prSič, 130 era, Koča na Zelenici, 1534 no: —15. jasno, 15 pršića na 220 trde podlage, Dom na Kofcah, 1500 tn: —15. jamo, 15 pršiča na 100 trde Dodlage, Mariborska koča, 1080 m: —10. pooblače-no sever, 20 orSiča na 40 podlage, Pohornki dom. 1030 m: —10. pooblačeno, sever, 20 pršića na 40 podlage, Rutka koča, 1249 m: —10. pooblačeno, sever, 20 pršiča na 40 podlage, Lobnfca 950 m: —9, pooblačeno, mirno pršič. 84 cm Sv. Trije kr«lH, 11»1 m: —8, mirno. 30 pr-Šiča na 60 poHlage. Seniorjev dom. 15t2 m: —15. aever. visoka megla. 65 pr^iča na 70 podlage. Koča. pod Kop©, 1377 m: —15. sever. visoka megla 65 p^SiČ* na 70 podlage, Sv. L«vr*>nc. na Ponorjo, 483 m: —1. prSič. 80 cm. KoiSt na Smrf*Crtvcn, 1380 m: —7, mirno, 20 prSića na nodlafft. Koča na PerL iftM m: —7, oblačno, ve-trovno. srei 2?»0 cm. Rim^k* \-™*+4*. 530 m: —9. oblačno, mirno, prtift. 55 cm. ___ Do4*t"«t w% «tmnju z *n* IH. XII. '«17 Kar^^k «^» m: —7, 15 novega prsičrn na i 40 DOđlAM. Politični eG$e*ni& Misli o božicu * Ktkor drugi listi, tako jt o boiičv ob-javil poseben boi'Ćni čfanek tuđi tisi dt-kana škerbca in advokata Sabo(hyja »Go-renjec*. članek je v martikaterem otiro zanitniv. zato se iz plača, da ga ćlovmk preči ta. Takote razmišlja m razglablja član-kar: »...tako se mi zdi. dm stoj>mo vff skupa i božicu samo ob sit r ni Da gledamo vse skupaj samo kakot teater. kjet kupit vstopnico in potem gledaš. Jashce. polnof-nica, kadilo, petje v cerkvi. izložbe, božično drevot voščila. prireditve tn obiski. v«r to se mi zdi, nam kar '/briše g!a\-no mite! in člo\rek ne najde niti ća.ta. dt bi se malo zamislil, kaj je prav za prav botič ... Ati ni re#, da je pri vseh slovesnostih In pri vsej domačnosti vendarie silno ma/o teš boitčnega* vse ostane samo pri zunanjosiih. vst je, kakor sem že .efcf/, — teater.. . Po mojem mnenju pa, če bi kdo vse to prc-mislil, bi moral Čuttti nekaj \-eč, kakor »*-mo to zunanje, kar vsak dan vidimo in do-živi jamo* moral bi se poglobitt vaše in vse to premisliti, In končno bi človek tuđi o Bogu, ki ga danes ne pozna, sad'I čisto drugače. Kako pa mislii, du si danainji človek predstavlja Boga? Ljudje mishjo. da je Bog kakor stražmk. ki s palico caka, da te bo zalotil in kaznoval. Pregrobo si predsta\'ljamo Boga, zato pa pravtjo, da drži s kapitalistom, da je buržuj. da je, ne vem kaj Ali si že sliial tako govor ten je o Bogu? 2e. kaj ne? . 7'epj ne pomisli jo ljudje, da je Bog Ijubezen, jasnu *n očitu Uubezen in zato ga tuđi sami ne Ijubijo. ker ga ne poznato ah ga no?em poznati ..« — Taku globokoumno razmišlja o bofiču glasilo Katoliškega tiskovnega druitvu v Kranju, ki pa je prvo besedo v svotem tmc nu že izbrisalo, o božicu in o praznovanju božica. Priznati je treba, da je člnnkar v marsikaterem oziru zadel pravo Tufe spletke v Podharpatshi Rusi;! Svoječasno smo poročali, da se ie prebi-valstvo v Podkarpatski Rusiji, ki je sestav ni del Češkoslova&ke republike in kjer $e je dosedaj poučevalo v !k>leh v ukrai'.nlči ni, izreklo pri Ijudskem glasovanju za uved bo rvskega književnega jezika v Sole Ve čina za ruski jezik je bila malodane trice trtinska. Izid tega glasovanja je v živo zadel pristaše ukrajinskega separatizma, fci so bili do sedaj gospodarji položaja v Podkarpatski Rusiji Ker Čisto pravilno račun*-jo s tem. da n imajo več v rok ah ljudstva, so poslali preko noći iredentisti in navezali stike z inozemstvom. Sa ta način se hočt-jo malčevati českostovaklci vladi, ker je dovoiila9 da ljudstvo svobodno izrazi svoje pravo mišljenje in se t/reče proti nasilni ukrajinizadji Z iredentistično m protidr-iavno propagando so prvi pričeli ukrajinski listi, na čelu jim »Podkarpatskii go/oi*. Ta je ob javni zemlievid i'ehke Ukrajine, ki ga je izdal »Ziefman« Danilo, sm znane-ga hetmana Pavla Skoropadskega, ki so ga postavili na čelo Ukrajine Svnci, ko so koncem svetovne vojne okupirali to pokrajino. 2c to kaže. kdo ima pri tej propagandi si'oje prste vmes. Iste ideje Šinta tuđi »Ukrajinska rodina* in »Probojem« Poleg teh dveh Ustav uha ja javno kot tedmk ie gospe Levicke »Ukrajinsko slovo*, ki Čisto odkrito zastopa nacistične ideie in o katerem je sploino znano, da ga finanti-rajo iz Semčije. Tu se tiska tuđi list »Sai ptapor*, ki ga vtihotapljajo v Podkarpat-sko Rusijo preko poljske meje. Vrhu tega izhajata še dve tajni glasiti — »Samostijna Dumka* in »Surma«. »Surma« je organ tajne »UVO* (ukrajinske vojaike organizacije^ ki jo vodi znani agent Gestapo (ge-heime Staatspolizei) polkovnik Konovaletz. Tajno se predvaja film berlinske tvrdke Fox% ki ga je to podjetjt napravilo na zn»-nem protestnem shodu Ukrajmcev v L'igo-rodu proti uivdbi ruščir? v iole. Šinjo *e Iredentistični letak* »Pndi đ*n tn je že blizu*, ki so dokazano nemškega tzvorm, in medalje z napisor., »Manja, emnea Ukrajine, prosimo, združi nas*. Te svetinje so dati napraviti unijatski memhi bmzihjand in jih razpečavaJi med ljud%tvorr Sa pri-tisk oblasti je razpeča\anje teh svetm) v zadnjem času prepovedal skot Aleksander Stojka. — Iz teh pod at kov je razvidno, dm 90 le vedno na JeluL sile. ki te vmelavajo v slovanske odnoiaje in pn tem ne ttedijo z novcem! »Pohod« ostavljen Beograd. 29. dec br. Z ©dInkom notmn)e Ca ministra dr. Koro&ea ie v tmhlu *t_dn*TiiU ka »DeJivskUH^, OHa lhti tta Ml" trfkrat lapoređoma zaplenjena tn ted*l p^polnoaia asUrljena._____________________________^^ Sorzna Doroči!a. Cnrlh. 29. decembra. Raocriađ tO—, f**rte 14«92o. L-wkra 21 62 Ne* Yopk 48 .rt*\ Brwelj 73 59, Milao 22 76, Ani«terda«n 240.575, Berlin 174 Wl, Dunai 80 40, Praga 1549, Va»iava 8L901 Bukaroita .\2k 5tr»tt 2 _________________ »SLOVENSKI NAROD«, mđa, 2». decembra 1W7.________________Stcv. ?96 ■■■HKINO IDEALHHHIH ANNA BELL A ▼ pomorskun velafllm« • NOĆ PRED BITKO Po romana Claude Farrera Danes ob 16^ 19. ta ai.15 ari Sodba v mrliskem procesu Pevčevi ta njenima soobtožencema ni bilo mogoCe dokazati, da so si prilastili le dinar tuiega denarla Ljubljana, 29. decembra Okrog pol 12. ure ponoći je bila zanimi- va razprava proti Angeli Pevćevi, uradiuci I&esLnega pogrebnega zavoda, in proti aranžerjema Petru Alešu in Avanu Avblju zaključena. Za razpravo je vladalo izredno zanimanje. Dvorana je bila vea dan po Ina poslu&alcev, med katerimi je bilo mnogo magistratnih uslužbencev in Ljubljanča-aov, ki so se nadejali. da bodo slišali, kako so bili pri MPZ »poneverjenU mllijoni, o katerih se je tako dolgo g-ovorilo v mestu in po dežell. MANIPULACIJE Z NAKAZMCAMI Dasi telesno ubita in iivčno bolna, se je Fevćeva vea čas sijajno zagovarjala. Prav po domaće je pripovedovala, kako se je uradovalo v pisarni MPZ. Njen neprisiljen atagovor >e naredil takoj najboljši vtis. Samo ćlovek. ki nima na vesti aleparij, more tako prostoduSno izpovedovati pred sodni-Id. Odloćno je Pevčeva izjavila, da se ne čuti krivo. Kot blagajničarka je imela ročno blagajno, v kateri je držala najveć 20 tisoč din za tekoče izdatke. Priznala je. da je pisala blagajniške izkaznice, na katerih je bilo zaraćunano već mož spiemstva ali straže kot jih je bilo v i etnici. Ravnatelj ji je naroćil, naj na la način zaračuna izdatke 2a obrat. Kateri so bili taki izdatki za obrat, je Pevčeva prav dolo'no pove-dala. Kupovala je pisarniSke potrebšćine. Ravnatelj je clostikrat rekel. da za vsak evinčnik ne bodo posebne nakaznice napisali. Pevčeva je vzela denar iz ročne blagajne In kupila, kar je pisama nujno po-trebovala, pozneje je pa pri tej ali oni na-kaznicl za pogrebe pripisala enega ali dva moža več kot jih je bilo v resnici. S tem je krila izdatek za potrebščine. Denarja ni kradel nlhče. K potrebščinam za obrat so spadali tuđi izdatki za zdravila za konje, izdatki ob košnji, ko je bilo treba plaćati rradure in dati nagrade, izdatki za tuje epremstvo in stražo. ka«1ar so bili domači Uslubenci bolni ali zaposleni tako da nišo mogli opraviti dva pogreba ob doiočenem času. Nekaj denarja je 61o iz ročne blagajne za poštne pologe čekovnega računa in za poštnino. koleke. za dimnikarja in za elektriko. za tramvaj itd. Pevčeva je na-Stela ćelo vrsto takih izdatkov katere ni mogla vnesti v nobenega izmed sedmih Itontov v knjigah. bili pa so resmčni izdatki, katere je bilo treba kriti. Ravnatelj ji je naročil. naj jih krije z vpisem na na-fcaznice in tako je tuđi storila. Dokazano je bilo nadalje, da so se na-feajali v blagajni boni. Kako so prišli boni v blagajno, kaže Valantov primer. Neki Valajit je blago, katerega pogrebni zavod ni mogcl več uporabiti dobil v razprodajo. Valant naj bi ga kot potnik vnovčil. Ravnatelj mu je dal na račun 400 din. potem pa je potnik izgrinil z blagom in z akontacijo. V blagajni je ostal bon za 400 din. Takih bonov je bilo več in Pevčeva jih je polagoma spravila iz blagajne s tem. da je zaračunala več straž kot jih je bilo in je z gotovino presežka krila v blagajni bone. VSE GRE IZ ENE BLAGAJNE Ravnatelj je rekel, da je veeeno kie vza-me denar. saj gre vse iz ene blagajne. Tako reče lahko vaak podletnik. ki ima po-djetje z milijonskiiri prometom. Ravnatelj feapija je Imel široko pooblastilo in je vodil pođjetje, kakor ae je njemu zdelo prav. Predvaem je skrbel vzorno zaio, da je šel poeel od roke, da podjetja ni unićiJ biro-kratizem. Ako ni sa vsak izreden izdatek zahtevai, da se odpre nov konto, je bilo to gotovo v intere3u podjetja. Kam bi pa prišli ako bi v velikih podjetjih odpirali za vsako bagatelo nov konto. Tako ge prakticira v vseh velikih pudjetjLh in tuđi pri MPZ ss je tako prakticiralo, s cimer pa ni rečeno, da je kdo s takimi manipulacijami kradel cavodov denar. Ako je ravnatelj iz-plačal usluibencem posebno nagrado za nadumo in forsirano delo pri košnji ali pri pogrebih. kar je bilo gctovo v interesu podjetja ,se je ta izdatek zaraeunal »ilegalno *. V nakaznice Je blagajničarka zn-plsala več mož. pa je dobila kritje. £>rugo vprafianie je. ali bi nj bUo bolj pravično, da bi Pevčeva na >legalen« način vnaša'a take izredne izdatke v knjige. Ako upoštevamo, da ie MPZ miđobitno po-dictje, je fln»iranie posiavk v*e dotlej legalno, dokler ee ne vnesejo postavke s tem namenom, da si ta ali oni prilaeti denar iz naslova t©h postavk. V vea dan trajajočem procesu pa ni bilo moproče dokazati niti z na.1manjsim dokazom niti z indicem, da je Pevčeva zaradi tega zaračunala več je šte-vilo itral in spremstva. da bi zavod oško-dovala le za en dinar". Enako ni bilo mo-goče dokazati, da je ravnatelj imel tak na-men. ko je naročil Pevčevi. kako naj kn je poaamern« izdatke. Besede pokojnega rav> natelja feaplje, da je vseeno, kje se vzame denar. ker gre vae iz ene kase. najbolje pojasnjujejo. zakaj je šio pri ten mafriipu-lacijah, katere 00 hoteli nekateri prikazati kot vellkanake goljufije. Peveevu m Je §mtjala, ko Ji j* dfiavni tožilec o«ltal. đa si Je kupila hl*o in ftvto. Pol Ljubljane je vedelo, da je hiSa, katero je Imel v mialih drž. tožilec, last svaka gđC. Pevčeve. Priznala pa Je, da si Je kupila stat aVto t& 8000 din a katerim se je vo-zilft v službo kako teto, ko je bila hudo bolna In ni mogla hoditi peš. Brž ko je ozdravila, je avto prodala. Dokazano je bilo, da Je na svoje stroSke avto prelakl-rala in da Je bencln za avto kupoval njen svak. V slufbo §# 1© votlla, ker z bergljami ni mogla v ui'ad. PevCeva je lastnica maj-hne pafćele. katero je kupila, preden je postala uradnica pri MPZ. NameSčenec. kl Ima okrog $500 din mesečne plaće, si pac lahko v 20 letih službe prihrani kakih 30 jurlev ta si kupi parcelo. PvCeva jt tuđ! pojamnlla. kal je se*«rala» ko je sežlgala neke papirje nekdft v urađU. ft foro+r je pil^u rtU 'Mflu^thrn^- Naredila je uslugo dvema uradnikoma na magistratu in je pobirala od strank komisijsko pri-stojbino po 100 din za vsakega mrlifta. Na posebnih listih je imela prejem teh pristoj-bin potrjen, listke pa je po obračunu vedno uničila. Slo je za privatno uslugo dvema uradnikoma. ki se jima je zdelo pobiranje te pristojbine direktno pri strankah nekoliko odijozen posel. OCITNA NEDOLžVOST JOHANOVA TS PETROVA Po zagovoru Petra AleSa in Ivana Av-blja, ki ga Ljubljana pozna pod imenom Johan, Je bilo za vsakogar na đlani, da sta nedolžna. Podpisala sta nakaznice In sprejela denar ter ga porazdelila stražam in spremstvu. Kako je prišla obtoznica do trditve, da sta ta dva človeka sporazumno goljufala s Pevčevo, je pravca ta uganka. Povedala pa sta marsikaj. kar je potrdilo zagovor gdč. Pevčeve. Zgodilo se je đo-stikrat. da je bilo treba izplačati enega ali dva tu ja moža Sele na dan pt> pogrebu, ker sta bila najeta za spremstvo na hitro. kadar je kdo od domačih bil zadržan ali je zbolel Ta dva moža je bilo treba vpisati na drugi nakaznici. Komisija tega ni upo-fttevala. ko je po nekem samovoljnem ključu u^otovila. koliko mož je bilo preveč za-računanih. Tuđi pri nunah in usmisljenkqh so bile straže MPZ. sta izjavila. Te Btraie je revizija enostavno crtala kot fln^irane. Inšpektorju Tavčarju ie bilo znano, da so se grotovi izdatki krili z možmi pri po-grebih. Potrdil ie. da so bili v blagajni boni. Ve tuđi, da je Pevčevi dostikrat zmanj-kal denar v blagraini in je morala sama kriti primanjkljaj Znano mu je bilo. da je ravnatelj do*ti potoval in da mu Je PevCeva izplačala za potnino. katero je takoj potreboval. Po urnđni poti bi moral čakati na d*>nar več dni Tuđi take Izdatke je Pevčeva krila ?. od^sn^Tni st.rnžaml. Sodnik g. Brelih je razvozljal z nekaj beseđami navidezno uganko, ko so izpra-sevali zakaj ni vse §lo »leg-alnim potom«. Rekel je: MPZ ni ufad MPZ je trgovsko podjetie! Kaksno krivico 1e storil Pevčevi samovoljni ključ, po katerem so ugotav-liali. koliko straž je bilo preveč zaračuna-nih, kaže primer pogreba pokojnega ministra Sušnika Reviziia mu je prisodila samo 5 mož spremstva, v re?nlci pa jih Je bilo najmanj deset. Poslanec dr. Fux je s svoiim pričevaniem tuđi rastrelU navidesao ueranko in je pokazal v jasni luči nedol-žnost obdolženke Nele Pevčeve. Ra\Tiatelj feaplia mu 1e prizna!, rta je naročil Pevčevi, naj kriie p-otove izdatke, za katere trenutno ni bilo na razpolago sredptev, z vpiftom večieea stevila straž tn scremstva pri po-gTebih Dr. Fux ie Iz^a^l tuđi. *1a le trdno prepričan, da Pevčeva niti Saplja niata o^koč, po ka-terem je revizija ugotavljata fingirane straže, ne more biti pravilen. Saj je bilo v teku razpravc dokazano, da je revizija računala s statusom pet domačib mož. a v 1. 1933 je ime] /avod samo 3 može na razpolago. dva od teh sta pa bila kot profesionalca zaposlena v delavnican Dokazano je tuđi, da 50 bili domaći dr>st;krat bolni po več ted-nov siVunaj NTeki Pirnat le bil bolan ćelo leto \Tses-a tega revizija ni upo^tevala. ko ie metala »finsirane« straže v breme gdč1-Pevčeve. Seznam fingiranih stra? je dobil* Fevćeva za nekaj minut na vpogled, pa je t^koi pojasnila v*č primerov, katere je ko-misija nato crtala Po včeraj^njih pofasni-lih in dokazih bi moralo odpasti iz sezna-ma naimanj polovico od vseh 390 primerov, tako da bi znašala navidezna škoda morda kakih 10 iuriev. z-a to vsoto pa je Pevčeva povedala. kako jo je porabila za kritje nz-n\h izdatkov Računsk'. inspektor Langus ie povedal, da 50 ugotavljali fintfirane straže na izpo-vedih ura-dnikov in uslužbencev. Potrdil je, da je imel MPZ v letih pred revizijo veliko flvtonomiio in je ravnatelj po svoji utI-devnosti vodil zavod in za vse odgovarjal. VT^e ostale Stevilne pn'če ni§n mogle » svo-jimi izjavami obremenUi obtoženke, pač pa so njin iz^ve potrdlle vse trditve gd^. Pevčeve. Ko so na primer tapetniku zavoda Knezu pokazali eno nakaznico, katero je podrusđl. je Knez izjavil, da je prejel toliko denarja. ko!ikor znaSa v*ota rta nakazne i in je denar pošteno izplačai moštvu. Kljub temu je Pevčeva v obtožbi š to n«-Varnico obremenjena, dasi Stevilo straž p€> Knezovem pričevanju ni bilo fingitano. In takih nakaznic je bilo gotovo več. »NOV* DOKAZNI MATER1AL Proti koncu razprave je magistratni inspektor Lojzc Pipt> prinese! državttemu pravdniku »nov« dokazni material. s katerim je udaril na dan državni pravdnik, ko je dobll b«*cdo po *«kljti^cnem dokaznem postopanju. Povedal je tele taniinivosti. ki pa wi krivdo ali nekrivdo Pevčeve nikakor nišo prišle v poštev in »o bile nekakine pavialne obdolžitve, katere lahko »matra-mo za naveden bluf. ddfcler fte dobijo kon-kretnei§ih oblik: MPZ dolguje občini 483 000 din L. 1933. je izginilo kar 150.000 din. Nihče ne ve, kje so. Tuđi pri pUćevanju pfosektorjev v mrtvačnici 90 ponarejali nakaznice. MPZ si je samolastno zarActinava! Uk^o 100 din, pornpje pa takse do 800 din. katere ni bil upravičen pobijati od strank, ki bo iittele mr!iČ4i v hiši. MP2 je d*i£iiil \t svojega čekovnega računa od 1 1932. do revteije 214.649 din kot 20% prebitek ha plite. Ta deoar m je ur&doiStvo ratddilo. Čudno je vtcfcakor, da je prtilo vse to iele Tč«mJ na dan, torej po dveh letih. prei»kav#, \m odgovori! branilec Pevceve dr Muc V ČMopiaOi to pa rtzglasili, da je MPZ akthmo podjetje. Izgube da je samo navidezne 190000 din. Zakaj je obtofba o vsem tem đoslej nx>l6ala? Nova odkritja se pa Pcrčeve ne ttćejo In nišo pod ob-tožbo. Vse nore Tedloge bmnilca dr. Muca in branilca dr. Leako^ca ter predloge državne-9« tožilca je -Jenat zarrnil kot nepotrebne. Državni toiilec je tahteval kazen po ob-tožbi in po flubsidiarni obtolbi, ki jo je prija vil med procesom. Branilec dr. Muc je v sijajnem pledoajeju zavrnil v»e točke ob-toibe in zahteval oprostitev obtoženke Pevčeve. Za oprostitev Johana Avblja je ple-diral Že sam državni tožilec, dr. LĆskovic pa j« sahteval oprosti te v obtolenca AleSa. SODBA Predsednik senata g. Javoriek je raxgla-sil todbo, s katero je bila Pevčeva obsoje- na poflojno na denarno ka/cti 2O()0 din po § 2li/III, ker je z lažnitni vpisi naredila za Mestni pogrebni z^vod dokaz za terjatev. Alel in Avbelj sta bik popolnoma opro-ščena, V razlogih je predsedntk poud»rjal, da je Wo za lalne listine samo za nekatere izmed 390 primerov obtolbc Praksa fln-giranja nakaznic v MPZ ni bik v skUdu s predpisi. Prav nobenega dokasa psi ni bilo, da si je Pevčeva prilastila kaj denarja ali ga utajila in ponevenl« Smatrati jo rudi ni zm javno usluihcnko, ker je vršila zasebno pravno funkcijo, dasi je uslužbenka javne ustanove. Dr. Muc je prijavil revizijo in priziv, državni tožilec tuđi. Tresle ho se gore, rodila se je miška. Ba f TA nVrlf A Danes ^adni"™*1 I V J £s J\ U£ WIV A (STREIT UM DEN KNABETS JO) j Sljajna igra dveh dečkev, ki se redko kedaj vidi na platnu! I KINO UNION — Telef. 22-21 Predatave ob 16-, 19.15 in 21.15 uri. j Ekspresni vlak povozil stražnika Tragična smrt ]e doletela suoči v sluZbi stražnika pri* oravnika Aioiziia Kreseta Ljubljana. 29 decembra Na železniš&i progi v Zeleni jami pri km 546 se je pnpetila »noči okrog 21.50 huda nesreća, ki ie zahtevala življenje mlađega policijsdtega »trainika. Stražnik-pripravnik Ak>jzij Kreše je imel včera; službo na pro-gi Ljubljana—Zidani most v Mostah. zaradi najavljene dvorne garniture V Mostah je ležala rvečer gosta megla, zato stražnik ni dobro videl p° Prt>§i Okrr>s 21.45 ^ta s« srečala na progi, kjer je stal Kreše, dva vlaka in sicer osebni, ki ]e prihajal v Ljublja-no ter OES, ki je odhajal proti Zag'ebu. Strainđc se je z desneg-a tira pravočasno umaknil osebnemu vlaku, ni pa opazil eks-presnega vlaka, ki je pridrvel po levem ti-ru. Lokomotiva je vrgla Kreseta kakih 5 m daleč s proge. kjer je obleial na mMtu mrtev. Njegovo truplo je opazil sele okrog 22 progovni delavec I\?an Pezdir, ko je prišel po opravkih na progo. Vr temi niti ni mo-g©l ugotoviti, da gre za ponesrecenega straž- nika in je samo )avil, da leži na progi neznan ponesrečenec Na kraj nesreće je takoj odšel nadstražnik Medve^ek, ki je ugotovil, da je ponesrečeni stražnik-priprav-nik Alojzij Kreše O nesreći so z vodmat-ske stražnice nemudoma obvestili policijsko up-avo Pršla je komisija, v lcateri so bili zdravstveni svetnik dr Lužar. dežurni uradnik g Ketrc in nadzornik g. Rijavec. Zdravnik je ugotovil. da ie lokomotiva ek*-presnega vlaka prizadejala Kresetu zadaj za desnim ušesom na glavi 5 cm dolgo glo-boko rano. ki je povzročila trenutno smrt. Na tleh tik trupla so našli tuđi uro, znak, da je ponesrečenec tik pred ^mrtjo pogledat na uro. ki jo ie držal v roki Truplo ponesrečenega »tražnUca %o na odredbo komisije prepeljđli po-noci v mrtvačnico k Sv. KriŠtofu, kjer bo obducirano. Pokojni Alojzij Kreše, ki je bil doma \z Prečne v novomeškem okraju, je vstopil v policijsko &lužbo sele letos juni ja meseca. Star je bil sele 23 let Tepežni dan najbolj tepenih Otroci se ravnajo po razmerah in zato so včeraj tepei- kali ves dan Ljubljana, 29. decembra Po starem običaju traja tepežni dan samo do poldneva in popoldne otroci nimajo već pravice vihteti šib nad odraslimi. Taca dandanes se otroci ne ravnajo po običajlh, temvefi po razmerah ter so zaradi tega voeraj v Ljubljani tepežkall ves dan. Tega jim res ne smemo Šteti v zlo, saj se je ljubljanskim tepežkarjem poznalo Že tako rekoC na nosu da so tepeni — v prav em ali prenesen em pomenu besede — dan za dnern vse Teto. Zdaj se nam nudi najlepša prilika, da bi govorili o reviji nadebudne mladine, ki do-raSća v predmestjih; o reviji, ki ni bila ofici-elno prirejena in ne organizirana, a je ven-dar dosegla popoln uspeh: sleherni, ki jo je hotel videti, je lahko videl, da se v ljubljanskih predmestjih lahko mobilizira ćela armada mladih beračev. Lahko ste videli, da je te mladine toliko, kakor da ima v Ljubljani većino. In morda ste videli, da ti otroci nišo posebno rdečelični, da so slabo oblečeni ter obu ti v najrazličnejšo obu-tev. Včeraj je bila namreč tako lepa prilika, da bi ki ogledali vse to. Lahko bi se prepričali, da revni Ijudje ne pogrešajo tega božjega blagoslova, kakor pravimo ^bo-dočnosti narodac. To je moralo pač razve-seliU tuđi tište, ki vidijo v beli kugi ne-zn&nsko apokaHptično pofiast ter nevar-nost. Toda takftiih neofidelnih manifestacij navadno nočejo Usti, ki bi jim bilo treba zelo priporočati, naj bi vsaj od Gasa do č,:sa odprli oči. O teh otrocih, ki so nas včeraj tepežkall, vedo mnogo tuđi učitelji in nad-zorniki dnevnih zavetiSČ. Po nekih zane-sljivih podatkih je skoraj tri Četrtine de-klet in nad tretjino dečkov i« barakarskih naselij uSivih. Mnogo j!h je tuđi garjevih. 6e bolj zanimivo bi bilo ugotoviti. koliko ianed njih je okuženih z bacili jetike Za-nealjlvo je ugotovljeno — a žal nišo javnosti dostopne natančne itevilke —, da r--nogo teh otrok prihaja v ftolo brez zajtrka. Mnogi izostajajo Ie ftole, ker imalo po triie in Stirje otroci ene in iste firuž"ne Ie po ene čevlje. Nekateri prihajajo v žolo v čev-ljih staršev. Tuđi včeraj ste lahko opazili, da so bili mnogi tepežkarji obuti v čev'je, škornje, galože ali snežke odrasUh. Nekatere mater« so ostale vfieraj doma brez čevljev, đokler so otroci tepeakali. V koledarjih je zapisano, da je 2S. de-oember dan nedolinih otrok. KakSni so ne-doUtaii otroci, ste lahko videli včeraj. Morda at« se ježili nad njimi ter obupavali nad »pređmeetnimi pobalini«. nad »svojađjo«. ki je xiaskočila meato kakor lačne kobilice. Ređki so najbrž pomislili, da so to le ne-dolžni otroci, ne glede na to, kakšni fo njihovi starsi In ne glede na to. kaj so nj;-hovi roditelji: zločinci, pijanci, nezaposleni ali brodolomci Življenja. Pomisliti bi morali, da ti otroci nišo krivi, da moralo he-račiti, da so lačni in ra*capanl ter rta n!-majo dobre vago je in da so nesnnžni T^-pežnega dne je treba, da bi vas ti neđnižni otroci s aibo v roki, posinielih obra zov oi mraza, udrtlh oči — spomnili na«e. na svojo usodo in bodočnost, ki jih caka. Ne smemo reČl, da meSčani nišo bili đf-ret!jlvi. Nekat^rl so slcer od pa n jal i teppž-karje. Ce« đa jih je preveč in da «0 2e v?e razdali. Nekateri so se 11h na tuđi otermi:, čes da je obdarovanie tey>ežkarjev le vzga- I jan> beratev, KJjub temu ao nekateri spretnejSi tepežkarji nabrali ćelo bogaatvo, kakor se jim je zdelo, kajtl 10 dlnarjev je 2a nje že velik denar. Zato so tuđi nekateri poskušall srečo še popoldne, ker nišo mogli tako na lepem odložiti glbe in malne, ko so prišli v »formo*. Mriogi so pa te-pežkali popoldne zato, ker nišo upali do-mov s premajhno zbirko. Starsi 90 jim za-bicali da morajo prinestl domov čim več darov in da ne amejo zapraviti niti pare. Samo po sebi se pa razume, da je bilo med tepežkarji tuđi nekaj greSnikov. ki se nišo mogli ubraniti lzkuSnjave. ko so začu tili denar pod prsti. Ustavljali so se pred Iz-lozbami in ugibali, kaj bi kupili, a Se bolj jih je vleklo v bifeje in slaščlčarne. Nago-voril sem tepežkarje na cesti: AH ste že mnogo nabrali? — Bili so v zadregi. Naj-mlajšemu je zašel pesek v ohlapne snežke in sestrica ga je sezuvala. Pokazala se je raztrgana, preperels nogavica. Vsi trije so bili umazani VeČji fant le bil brez pokrivala. — Ali ste prišli daleč? — Iz Ko?ez. — Kajne. zebe vas? — Da, kupite mi mle-ko! je zaprosil največji Ln najposrumn^jši. Ne smete torej misliti, da «0 otroci včeraj raxmetavali denar za slaSčice. Mnogim je bolje dišalo toplo mleko. VCeraiSnji tepežkarji pa nlso bili le maj-hnlr med nilmi smo opazili ćelo — starej.4e dl|ftke. V začetku so se nekoliko sramovnli čez nekaj časa so pa te pogumno konkurirali otrok om. Tuđi nje moramo pristevatl med nedolžne otroke. Iz RadeČ — Božifuica. Pred praz-niki ie bila na naši soli božicuVa, pri katari ?o bili ob-1afovani revni otrooi s perilotn. obl^o ift fevlji. Ob-(iarovanih ie bilo nad 100 otfok. ki ee v*i v pvoiih sri-ih bvaležno s-otninjajo umrlja dobotn;ka tvorniRarja Alftkfta Podvinca iz Karlovca, ki ie po evo;i smrti volil lepo v^o~ to tukapnji Soli, kar je omogoftilo. da ie bilo toliko otrok oMarovanih. Aleks Podvi-nec ie imel dol?a leta tvornico uenja v Ka-ae^ah, kj-3r ie bil znan kot v»Hk dobro^nik. lani je r*a umri v Karlovci. Boži&nioi so prisowrw>vftli laHopniki kraj. šolskega o-1-lxira. učiteliski zbor in starsi oMarovancev. Ne mo'emo pa raiumeti, d« #ta prireditev zamudila i-p-ki ufiteli in učiteljica in da ui ix> petiu državne himne bilo Ovacij Nj. Vel. kraliu Velru II.. kar bi pri?akovali iz vzgoj-nih ori rov. — Seiem. Pritisnil ye mraz tuđi v na&i kotlini, čeprav smo brez #ni»sja. Po hribih je obleial prvi ^nee. ki je ovi ral dogon živine na Kfldnii Pejent. Živine ni bilo rruio«o in rena ie nwlo popirflrtila. Obi^kovalcev ie bilo veliko mani kakor do navadi. Iz Kranja — Kmjcvnt rvibor I'drutrnja vojnih ln-valiđov v Kranjii sporoga, da bo Imel svoj m*ni občni zbor B januarja 1WS ofo 9. v vel'ki dVDi-ani hotela ^>9tara po?ta<. Dol-fr-.o*r v?a^e?a č?«n<* in člaalc« je. da .*e tideležt oVnej?a zbora. Povablje-n je tuđi tieiesat obls^tne^sra odbora Iz L^ub!j*ne, da ham bo pojasnil novi invalidski Bakoo. ki upe;mo, da bo ltmalu i»ii*n to da ria« bo reSil naJih eedaniih gmotnlh teftav. Na obCne*n zboru bo obdarite revnih 61anov iii Al-""1^*-. kl 90 organizirani pri nadi ur- rTel«fo«^^^^^it»IO»LOOA Telefon «7*1O I I **« v^tata ***>*>**» z* «m ĆIN'ČIN STb*M.. £ I SHIBLEY TIMPLE begunk.\ ee kine » (■> w »i | * - ■ ■ - -^^————■———— jjiiiImm 1J1 Tovariši in tovariSioe. na obč-ni rt»r pripojite tuđi one vojne tovalide. vdove ln rtrote ki &e ni«o orpanisirani in ki spada jo pod na&e okrotje. kajtt v skup-nean delu j« moć. ZatoreJ v»e vojne žrtr*, na »videnj« na tboru! KOLEDAR Danes: Sreda, 29. decembra katoliCani: Tomaž, ftkof DANAŠNJEPRIRED1TVK Kino Matica: Fannv El&aler Kino Ideal: Noč pred bitko Kino Slojja: Cin — Cln (Begrunka Ie TQ-ne) Shirley Temple Kino T'nion: Boj za đećka DEtt'RNE LCKARNR Dane«: Dr. Piccoli TvrSeva cesta 6, Ho-fievar. CelovSkn cesta 62. Gartus. Moste — Zaloaka cesta. Naše gledališč« DRAMA Z^iVkk ob 20. uri Sreda, 29. decembra: Vozel Red Sreda. Cetrtek. 30. decembra: Svedrovci (Fric— frac). Red Cetrtek. Pctek, 31. <.ciembra: Matura, liven. Zn ian* cene ol 20 din navr-lol. Sobo*«. 1. j.i»r.uar.ja: o\> l.*>. uri- himkovi. liven. Znižane cenc od 20 din nivzdol. 0b 20. uri: B*'a H" ezi»n. Izven. Zni/.nn« cene od 20 din navzdol. XexWja. 2 januar i«: ob 15 uri: Peterčkove pnelera: o'n -il u«i: Pri heleni konjičku. Uvcn. Znižiint1 i-ejit1 od 30 ti n cavzdol. So-bo*a, 1. januaro: ob 15. uri: Pod to poro Toleno Izven. ZniJnne oene s\*oje pomoarel. Proeimo ufl.niljeoa srca. da poma^ajo nesre^n'cl rxKlisi z obleko, živili ali v defnarjn Darila poAljite upra\H »Sloveruskesa. Naroda* ki jih bo izročtfa siroti. Posebno pa prosimo za pomoć i« gospoda, poslanca dr. Lovrenč'ća iti san*-torja g Puci ja, ke»r spada sirota pod ko- I'ettk. 31. dn^mhra 12: VAftketnu nf»kai (ploAče). — ii.4o: Vreme. norooila. — IH: Ca.a. »pore^i. otv*-»lila. — 1&.20: ln nekai ra vse (plo66e). — 14.15: Vretne. botta. — 18: Kvon^tiie. — 18 05: RaliHki «ram»I — 1S.25: Pr*nr*; ti franči^knn^k« rerkve. Zahvalna pese>m. — 18.35: Rndij^ki irnmel. — 19: f'as. vr^me. porobila. : KmeMcI trio, vmeftne «' *ve poie edix. Jt^fki Korenfan<«va s spremiievafijem Kme^k*M|a trla. — 21. *0: Silveet rovanje ljubljanske raiiijuke postaje v unionski .ivorani. Konet- oh 1. uri. Lep dar: Zgodbe brez groze ' Stev. 296 »SLOVENSKI NABOD«, —da, tt. iioirtw lftT. Str« 3 JCTBI 80. DECKMBBA 1937. PBEMIERA VELJ5ZABAVNEGA FILMA I kino union Na skedniu Sodelujejo igralci poznani iz filma »2ene vladajoc. Film prekasa po svoji zabav-nosti \3€, kar je bilo slićnega do sedaj pokazano. Igra osreči kar štiri pare, kl na zakon kar nič nišo mislili. — Kdor hoće nasznejan v novo leto, bo naael razvedrilo pri tem filmu. PREDSTAVE: OB 16., 19.15 in 21.15 URI DNEVNE VESTI — Prekooceanska odđaja ia n.is> I»e- ljenoe. V okviru prekooceanske oddaje dne L januarja, kl bo od 1 do 2.15 zjutraj po kratkovalovni oddajnl postaji v BeogTadu in s sodelovanjem dveh berlinskih kratko-valovnih oddajnlh postaj, bo v programu, namenjenem za naše izseljence, sodeloval znani jugoslovanski javni delavec g. Duian Nikolajević. ki bo predaval o pomenu narodne dinastije Karadjordjevićev za narodno zedinjenje. V glasbenem delu bo sodeloval g. žarko Cvejić. član beograjske ope« re, nato Se grdčna Zorka Katinaka. ki bo pela narodne pesmi in g dr. Jure Dolenc, ki bo na mali harmoniki igral slovenske narodne napeve. — Slovenci v Ameriki. V kraju Sudburv v Kanadi se je smrtno ponesrečil Lojze K^Smerlj, star 47 let, doma iz Loškegu potoka. Sel je po stoprticah v klet. pa mu je spodrsnilo in padel je tako nesreĆno, da se je hudo pobil in je težkim poškodbam kma-lu podlegel. V Kanadi je bil 11 let. V Ely u je umri Anton Suštar, star 70 let, doma iz Lok pri Kamniku. V Chi-cholmu je umri Andrej Moirit. stnr 67 let. Slovenka Ivana Fugrlna iz Ki'.berta je tožila nekega Itali-jana za 1.500 dolarjev odškođnine, ker o je po sili poljubil. Šodlšče ji je pa priso-dilo za poljub »amo 100 dolarjev. no po tej ceni bi se dobilo na sve'u dovol.i poljubov. — Nov zdravnlk v Ljubljani. V imenik zdravniSke zbornice za dravsko banovino je bil vpian zdravnik v Ljubljani dr. Milan Perušek. — Upozorilo odlikoYanfem Beleira orla * meti. Opozarjajo se v>si odlikovane! Bele^a orla z meČi. da se bo vrSil u«=tanovni zhor tecra združenja 9. ianuarja 193S. v Beogradu v Ofirirgkeni domu ob 9.45 & slpdefcim «1nev-nim rentom: 1- Otvoritev skupštine. -■ Voli-tev začasnega pr^d^ednika- tajnika, overo-vateljev zafvsnika in skrutinator'ev. 3. Poroci lo o delu akciiskona odbora. 4. Volitve ur>ravnejia in nadzornega odbora ter ra*»o-di&fa. 5. VpraSania in predlogi. Hripravljal-ni odbor roziva vse nosilre tega odlikovanja tuđi iz dravs-ke banovina, da se udelsže te skupš&ne v fini vevje-m Stevil'i Pripravijal-r\\ o-ibor ima ^vojo pisarno Bf^jrad. Vagina u! br. 3. toha br. 21. ReflV.rtanti za *kup-*?ino dobe toftnejsa obvestila pri društvu vojnih dohrovoljcev v Ljubljani. FranČiškan-*ka ul. 10. — li iSIužbenepa lista«. >Shifcbtni li*t kr. banske uprave dravske banovi nec žt. 104 z dne '29. t. m. ohjnvlia pravilnik o visini, načinu izteri?van.ja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in Ž^anfe. \z-premembe in dopoinitve v izvrši Ini odredbi o organizaciji, ucriem naM:i. strokovni izobrazbi j»eitel:ev in uporabiianju učnih knjis na etrokovnih na-daljevalnfli Šolah. objave banske upnnp o pobiranju občin<=kih dav-ftfin v letu 1037/38. v občini Sv- Vid. sreza losraAkega in razna objave iz *Sluzhonih novim*. — Mraz tudj na Primorju. Iz Splita poroda jo. da ie fritisnil zadnie dni mraz tuđi po vsmii Primorju. Po okoliških plan'nah je zftpadlo nad en meter snena in lemperatu-ra \* palila na —15 do —18° C. Vferaj zjutrai so imeli oelo v Splitu 4 stof*iaje mraza. Tuđi v Dalmaciji piha mrzla burja. ki je [tonekod tako moona. da ovira promet na morju. V Dubrovniku je vfceraj zjulraj «sie-žilo. — NaSlm naro^nlkom toplo priporočamo D. Ravljcnovo zbirko ćrtic, novel in satir. ki je pravkar izšla pod naslovom »Zgodbe brez groze*. NaroCa se pri založbi »Cesti« v L^ubliani, Knaflieva ulica 5 in velja bro-Siran iz\-od a poštnino samo 11 din. v ćelo platno vezan pa s poStnino 16.— din. — Nov grob. V lilaijovie.i je umri vferaj nosestnik in bivši župan g. Franjo BenkoviC, brat z,nanega ijubljanskeca advokata dr. I\o Benkoviča. Pokojnik je bil dal?č laokroij ?nan in prilj.it>lien. Njegov pogreb bo jutri ob 10. na damače pokopalisče. Bo-li mu lah-ka zemlja, težko prizadetim dvojcem naše i&kreno c^)žalje! — Vreme. Vremenska napove*i p-ravi, da bo spr»mertljivo oblačno. Z4iierno mrzlo in vetrovrio \Teme- Vceraj W nekoliko *nežilo v Mar'.boru. Naivišja temperatura ie znašala v Splitu 4. v Zagrebu in Sarajevu 2. v Beo-Srradu in Skoplju 0.0. v Ljubljani —2.6, v Mariboru —3.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7B9.9, temperatura je znašala —5.5, na aarodromu —6.7. — I>ve n«>re*'i in n*pHpoldne na reki Tni. 17-lettii Joto BukoviČ in 20-letni ,lo/o IvanTič ?ta se peljala & eoliom fez reko. Sredi reke $e |? čoin prevrnil in oba «ta ulonila. — Siroma^en ilelavee podedoval r2.r>0TJ.000 din. Iz Sitraie-va p^>roelil v Ameriko. kjer e* ie zavaroval za '250.000 dolarjev na 20 let in sicer tako, da bi do- ! I bila zavarovulnino njegova iena in sii. X?-i davno te umri in včeraj zjutraj je bil njegov | ein potom zunanje^a mi listrstva obveičen, J da je node^oval 12,500-000 din o^etove za-varovalnine. Ko so tfa vprašali. kaj si naj-bolj želi zdaj ko je postal milijonar, je odgo-voril. da bi najraje imel bi^'co z dvama sobama in kuhinjo ter lekaj zemLjf. ohenem pa da bi dobi] -toif-o *!u?.bo ori ž*»lcrnici. — Čudno naključje. V Virgin mostu J« znani nasllnd in razgrajaC Gjuro Barbir ie Podg-orja pred 10 leti ubil svojega ao-rodnika Petra Barb ro. Zdaj je pa naSel tragično smrt na istem kraju. Imel je sovrainike, ki «o se domenili. da ga. bodo pretepli. PoeakaU so ga v zasedi in ga obdelali z nozi. Teiko ranjenega so odne-sli na Isto mizo, kjer je ležal pred 10 leti njegov sorodnik smrtno ranjen. In Uti tr-govec Dušan Crevar, ki je prižg-al pred 10 leti svečo njegovemu umirajočemu sorolni-ku jo ie prižgal zdaj tuđi njemu. — V* smrt zaradi boleznl. V Sarajevu si Je končal včeraj zjutrai življenje n^rnfatn k driavnega tožilca Gjorg-je Bi^ić. Skočil je v Miljacko in utonil. V amrt je šel zaradi težke bolezni. ki pa je mučila 2e dolgo, pa ni bilo nobenega upanja, đa bi '--zdrave!. Imel je namre* kostno tuberkulozo. Iz Ljubljane —lj Kdaj bo konec nereda v telefonskeii prometu? te od kar je zapadel prvi letoS-nji sneg, vlada v telefonskem prometu v Ljubljani tak nered, da ?e telefonski na-ročnikl po pravici pritožujejo. Zdaj je po-kvarjena ta proga. zdaj zopet ona, telefonski aparati navadno brne in cvili io, icer odslužili fvoj rok. pa ee zdaj ne Čurijo već ^;o>obne TSl voiaSko skižbo: Č) vsi moiki od 18. do 50. leta starosti, ki stalno prebivajo v Ljubljani, pa tjedanjesja svojega stanovanja ^e nišo javili voiažkemu uradu. —li Silvestrovanje v E itnem kinu Matici bo leloei v tnamenju neprisiljene^a zabav-netia in unietniškega užitka in v znamenju tistejja začetka, iz katere*ia ^e bo ra7.v.Ia vsakolelna tradicijonalna silvcstrsUa prire-ditev. Vodstvo kina Ma!ice se ni mstraSi'o truda, da prileirne za svoj velikomeslni va-rijetejski spored zmnia in priznana imena našega teatra, od katerh omeajaino samo go. Lubejevo. ne.. IVr-ka. Bratino. Oolovina. dr. Svara. članice op »rnei?a baleta itl.. itd. Xai rovemo ^e katero o ^poredu? KaUor i pa(" mora biti za tako priliko! Pred polnoč-io 1937 ^laser-komedija .Je««ie Hur3ow in RoLerta Taylorja v velefilmu '-Ona je mola*, po polnoči 193S rez Io »o^k variieteis-kepa projjTama. za kater*ga «loeto.;no visino jamčilo v polni meri Ž^ navolena imena - sode-lujoeih. Času primerna deviza Za malo denar-ja — do žel na SiU^^jrovu > šfntja-kol^k« rleilalište k premijeri >No«jr«c ivu* ^ef«. ne ho razočaran. Prav gotovo !h> jo-t'akal novo leto v na:l°-p5c*in ra7^K)!ože:iiu. Metka Hučarieva 'e na^in-liraln z m!a !imi. ambicijoznet par veselih uric. PrHite! —li Silve!*tr»v*«ift »LiuMjan«kesa Zvxm^:. ki se bo vr£:U> v dvorani hotela >Viikl;č<. bo uotovo er.a naizabavpej^ih prire-litev ob zh-ključlvj etareaa leta. Po!eu dni^tvene^a pevRk?s»a zbora soieluJejo tuđi elani NaroJ-nega sledališfa. — li Radiofon^ka aiila na po ta "a pr:re<1i v pe>'ek. dne Hl. decerTibra rjHve^trovale v un'o^ki dvorani v Ljubljani. >ode!uie!o: Kadijski orke^ter. Bojan A !nm:č s svojlmi ^oli^ti. <^!ana zairrebšk? oi>ere. tze. Jože v. ki bodo skrbeli za *>itieh in razvedrilo, pol ne** ne alegorije, se bo plesalo ob zvokili odlieneira jaz.za. 7a okrepe:la pa l»o .skrbel h>ogato založen buHet. 5^a Silvestrovo obišcite Sokolski dom v ftif^ki. —!i 8nv«strov:*-nje na Tab-iru. Tud; leto? i TirircHi Sokoi I. «=iiVf^r;ovflnj»» n.i Ta1»*>ni. I>ruifvo «e je iH»fru lilo. Standard€ Branku Kat«Bii U aicer imved hiše t Orkveni utici 15. Z dvoriSKa Naibav-ljalne aadruge na Ma#arykovi c««ti je nekdo odpelial 800 din vr*dno koVv, znamke >Auto-niotoc Joeipu Jer5ku. Jenš<* je imel na kolegu t->ii afctovko. v kateri je bil lavoj r*»fi* krme. l>alie ie drren tat odp«lfel koto Ja jezu LeUiariu in »icer z Vodniko^ega trga. Crno pl^skano koto Je bilo oni dan odpelja-no Se Jo*ipu dari^eve v ^treliiki uli«i in ukraiel f^ivo ino^ko «uknjo in moiier ženski pLa^č. v rkupni vr^rlno^.i 2200 din. Iz »ta-novanja Josipa Musarja n-a Sv. Petra ce^ti 01 je nekio odnesel 1200 dLi vredno ?mo zimsko suknjo. Dalje ie bila ukradena siva ^uknia Bogomirn Podboju v VrhovJevi ulici 11, teinnomodra teuknja Ivanu Kaštelicu v PraJ-akovj 3 in rjava suknja etarinarjfj Iva,ni Zajeu na Gal!uso\em nabretju 16. V vino'ov Vladimira Miloša na Poljanaki cesti 17 pa po Tlomili v ponsđeljek ponoCi bn*z-ropeTni in mu napravili ra 500 din «*kode. —lj Vlđ vaAIh oM si ob varu je te lft i op-tično čistim i bniSenimi stekli, katere ai nabavite pri itrokovnjaku Fr. P. Zajcu, Izpreiftanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Iz Celja —c Kazi>n ia kriv» prisego. Pred tričlan-skim senatom okrožnega «?odiS6n v Celju se je zagovarjal v tore»k posestnitkov «n Rudolf Volovftek t Br>zja pri Šmarjru pri Jel^ah. L^tos paleti ie bil delavec Alojz Ar-beiter z Zg. Tinske^a pri Zibiki obtoien. da je ukradel Francu Mi-zlaku 750 din. Ar-beiter je nagovori! Volovska, da je *28. ju-lija na ^re^kem sofii58u v £marju po krt-vaiii priral v prilog Arbeiterja. Voloriek je lažno iz.rx>ve^Jal. da je I>o6odil Arbeiterju de-nar. ki ^ «a našli pri Arbeiterju. Volovska pa ?e ^ooieje zapela peči vest in je v Bi-telili. k»er je chižri vojake, na sodi&fu izpo-vedal. da je 28. julija na so>H£?u v ftniarju po krivini r>r:sera. Va njegovo proinjo mu ie dalo solile dva dni dopusta. Arb»i-ter ra se ni već vrnil. marve^ je i^flnil bret sledu. —c Vratni dan Zbornice za TOI v Ljub-Ijpni za Celje in okolico bo v torek 4. ja-nuaria od 8. do 12. dopokine v posveto val-nici Združen ja tr^ovcev za meato Celja v Kazlauo-vi ulici. —c Dve ne^reri. V petek je padla 70-!©t-na zasebniira Terezi ia Petkcva s Polzele na doinačem d\o:*i5C*u n a\ zlomila levo roko v :'.ap3£tiu. Ko se je pcij^J 30-le^ni žagar Av^uat Sii-aac iz Troovelj pri Celju na ŠW- i MAiicAEMSiima i, iei.2i-24 i^ooEBODDBBiSES] fa»o*o t koleaom po cesti v Vojniku, je padel tako nesrečno, da si je zlomii levo noifo v icolku. Honeurečeiica «e zdravita v celjski ; bolnici* —c Skupni davek na zakol. Mestno poglavarstvo v CeJju raz^laAa: Po razp^u l tnizustiatva finale, oddelka za davke it. ] 76000/ni. od 11. XI. 1937, je zavezano i akupaeciu davloi na zaicol tuđi klanje iX- • Vine po obrUUkih, trfrovclh, u radnik ih tn drugih zasebnih o^ebah brez ozvra na to. ali 5e bo meso zaklane zivali prodalo ali upor&blio v lacstnezn ^oapodtDjatvu uelcnma ali v ćelo ti, In brez ooira na. to. kie ae kolje, v klavnici ali doma.. Od aku^Jiega dav-ka ao izvzeti Ie kmetovaici, 6e koljejo ži-vali za l&stno uporabo mesa. Pocivajo ae vsi nekmetuvaici v oijmoćju me*U Celja, da prijavijo klanje zivali Že pred zakolozn upravi meatne kl&vnLce, kj«r {^a^ajo skupni davek na zakol. SPORI Hockey na ledu V f^trtek, 3U. dee. ob 20. SK Ilirija je povabila v ^oste rumun^k^ga { prvaka TC Roman. To mo?lvo je na ]X)tova-rju po Evropi ia sre takoj iz Ljubljane v Celovec in po drugih evropskih nit^Mh Ao { na^toi^a na evertovaem prvenstvu v London1!- Ker je pa TC Roman nekik dvorOci k!ub, v njeni iura namrp? princ Kantakuzen lp, zato to iiiO?tvo vzdržuje in po»J»?ira dvor,-"Sa | raT^olago i nm tuđi nm?tno dr-ia]ii?e v Bu-kareiti in karuf tekega treneri«, ki jt» član kanadskega nioćt\*a, ki je doseglo «\*etovno prvenstvo.. > Iz tega sledi, da ie TC Roman zelo ni^&no ] moltvo in oteta biti borbi ze!o or^tra in' 2a-nliniva. Za'o ooozariaino občinstvo. naj4 ne tamudi izredne prilika, da vidi, kar j$ v horkeyu sploh moirofe vidrti. J Tekma se vr3i v četrtek 30. de«. in *i#er kot ve^erna tek ma ob 20. f~/\ ■- Iz Maribora i — Gledali^e. Za igralci i»okoj ninski sklad vprizore v 5jtrtek, 30. t. ni. iz redno privla&no t>ožično pravljioo >CvrJek za pee-H)<, ki je bila pri premijeri zelo sLmpatiP.io spreieta. Na ^ilveetrov večer vprizore ob 'JI, i uri Ra^beriirrjevo opereto >Rdevi iui;j*linU. ; Bot o S;ive^trova jK^e^ao^t z oaeradain.. ki i «o ie same vredne obiska cle>daliK:i. — Noi^t MTlohusno postajo bodo zaradili v kratkem v Mariboru. Na novem delu Glavnetfa trga, ki £a sedai reguliralo, bodo na prometnem otoku zsrradili |K>s! i i avtobučwT«o čakalnico. Tam Lk> nameJ&ena tuđi za* i Ina avtobusoa delavtrca. Bo ta najmodernej^a avtohusna po^ta a- I — AH je potrebno? Re*$ je. da <*o delavci v ziniškem t^a^u najbolj potreb ii zuslužka. Vendar p« zato 5e ni polrebno, <.:a inarit>or-ska obvina ure:a javna dela tavo. da ie naj-V3c dela pozimi. v tem h ud tim ntra/u. ko morajo delavci lafni prezebavati na ulici. Pa tuđi za dela ^ama 2s:mski ixa.^ nien.la ni .lajboli prikladen. Mnogo je delavvtva brez posla tuđi v drugih letnih 6a*ih, ko bi z ve&im veseljem in toidi otčini v ve korist ilelali. Zakaj vedno Ie po7iin;? — hmnfanje terj» irtve. V^-raj se je nad Trjmi ribni-ki pri smufanlu ponesrečil 'J0 letni strojni tehai-k Josip Ma'ejka. P.'del je tako nesretno, da ai je i Ion Ml 1p\x> iuk:» potl kolenom. To ie l»ftos druga irttn zim-keg» sporta v Mariboru. I — 2rt«T aapada. V Padovi >• necnan p*-, jan moŽAkar oapadel oa carti 42-l*tl«0i po-, strini ka Fruoca Braunab«i)gor)a tn mn ■ ^iiojniini vilami raabll lobanja Poikodovas-, ca t>o prepeljall v ma ribarsko bobico« k^«r pa mwiio ZidravjLiki U maJo iynj*> đa 0L ohranijo pri Srv ljenju, — U1k>J na »veti r*h*r, Z Jaidevega vrha p«ri Rad^ueib nam poročajo, da je na gr^fl večer v hi51 vini^arja Mati je KoviftiftR prišlo do krvoprelitja. Vino ie raEgTeio povabtie-n-e eoste in 22-letni Joma&i fin Aloji j# a nožeiTi raboiel »vojeva svaka Antona Saia-r\h\. ki je kmtlu iskrvareL Ubijale* so ara-Hrali, Mlađi vlomilci pod ključem L>ubd>axiA, 29. daoarrLbrm Policija je po dal^«tn ptlzauievan^u ap«t, prišla na sleii drznl In gpretrd. tattna^ družbloi mladih pokvarjencev, dbttoječi lm petih a!i šestih članov, starih koonaj po, 15 in 16 let. Iz va&onov na g^lafvtum kokx*vo-zai'j««, ko pa. pr«Lakava v tej «m«ri xA do-, segla ujpeha. so jo!i policijski organi lakA-ti tatove dru^od Kmalu »o dognaJl prlj raaiih trjrovcih z želeatjern, da ae dan sa; dnean i^laSajo pri njih mladi fajitlfil, Xt aprotl dovaiajo vse mogof« sta.ro In novo' ielez;e. O katerem so trdlli. e po*re£i?o l2»lediti mlaci* ta.t:će. ki stanu/eju deloma pod Rotoiko-n nekatert ja, v Florjanaki ulid In na Blel^ weisovi ceati Mlada pokvarjenci ao prt-» znali veo vlomov v \TigaQe, tz katerlh Bf\ zvozili ta. već tiao^ dlnajjev žel«aj«.. ki *c% ga siroti rai^roda'i po trgovinah v moatu, Iz vagronov 90 pa odtnafaJi tuđi »la-Jkor^ moko, testenine in di^i^a Žlvila. če bo Ii^ mogli, pa tuđi maniffakturo. Fantifti io, ćelo punašni na svoje Aeio in *e prav ni* ne kesajo, da Sv> kradli. 2ivo ao snall tudi^ piipovedovati. kako 90 b.li nekoć pri tat-vir.i zaaatferu". Ko »o bili ponoći bas kradH, 30 pristoplll k va^noou odrasli možkl, predj katerimi so «e mlaiiči br* skrili, a »o }iH oni že opazili Iz skiivali&c so jih prikii-j caJi nazaj in jun tiho povedali, da ni*c\ strainJa ali lelezn "ki uslužbtjnd, mir, ve^ tuđi tatovi kaicor oli ia pr^vetnem delu rekordno. — »JSrečen Božić«, pr&vljična ml»difi-k«t inrra br. Oiriia Ramovia ie t ofoeh pramikth, ! napolnila Sakoaki podana. SokoluJui^ mladina nam Je z n)o prijetno razvedrila bo-« iične Ini. MATAJJOK 11. V6 4-M cevai superpozktfald 1 pre emnik x oktode - fC^mUtor Cvok« • mmtt* \\tm ttubertusc plaAcev, zimskih snkenj, oblek, perila l.t.d. ODPRODAJAMO VSA OBLAČILA « 15 do 30% popustom. P R E SKEB ljv^l1 ".ka, Sv. Petra c. 14 ' ■ ■ ■ ——^—^^—i Beseda 1-— Din, đarek poseb^ KajznanjSl zneaek 10 Din SVINJSKO MAST v m o d i h nudi po 11 din fcg »VzornA ekonomija«, Pancevo, Vojvode Mišića ulica 4. 2d^4 URE—BUDIUUE SREBUNINO ZLATNINO dobite v najvrfjl tstiftri prt \ H. Suttncr L|nbl]ana % 2mbUv*tte bnipUU omBiI Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. sreda. Si. aeconbm 198T. SteT' ?l ^ Za zimski sport ni denarja Obiiren program JZSS za letoiaio sezono — Glavne pri-reditve so odvisne od denanilh tredstev Ljubljana. 29 decembra JZSS je za let os sestavil precej oboren program, ki ga bo uresničil. v kolikor mu bodo pac dopuščala sredstva. Savezna uprava se je namrcc postavila na staltšče. da pod nobemm pogojem ne bo delala dolgov »i da peneha s staro prakso, ko se je program izvajal. Čeprav ni bilo prebite pare v blagajni Brez denarja je šd JZSS v novo »ezono. toda zd\ se. da je bil odbor le pre-već idealen. Brez denarja pač ni mč tn tako bi se kmaiu zgodilo, ua bi moral savez ■vojo pisa-no z^ipreii V tej stiski je pri-skoćil na pomoć !iavezni predsednik. ki je posodil denar Uprava je zdaj pritisnila na vse instance ir. odposlala več pro.Šenj rer opetovano urgirata. da st /as-.gura dertar Prvi uspeh te akcije je ta. da ie banska uprava dala za m.adm>ki vodniškt tečaj Đckaj pod pore in rudi nekaj denarja za redno savezno delo Glede na vest. da je pn mirmtrsrvu za telesuo vzgojo kredit za JZSS že iscrpan, sporoća načelnik kabineta g. Ul«ga. da je denar š^ na razpolago. Predsedmk JZSS dr Cinl Pav »n je dosege' od novega ministra dr Miletića. da x odobrenih 45.000 din, vendar laenkrat tega derLarH $r ni Predsednik JZSS dr. Cirll Pavlin Program JZSS je nastednji: V radiu bodo stalna pred-avanja v okvi-u nacionalne ure. Dve sta bili že v decembru dve bosia v januarjii Na podlagi novih pravil je bil pod okriljem saveza ustanovljen tun pro-pagandno-statistićni odsek pod vodstvom magistra Piccolija. Tečaj za voditelje mladinskih odseicov je pripravil načelnik saveznega mladinskega odseka p-of Josip Kozak k* je p idobil lanj već predavateljev Teoretični del tečaja je bil od 16. do 22 decembra, udcle-žilo se ga je 12 kandidatov, predavanj je bilo pa 28 Kandidati bodo v začetku fe-bruarja napravili &e praktični del teJaja, nafco bodo morali polagati izpite in bodo tako posrali prvi savezni mladmsk; voditelji, kar bo nedvomno mno^o koristilo razvoju našega sm u carstva 2ai da ni imel JZSS toliko sredstev, da bi Uhko tuđi dru-god priredil take tečaje TECAJl TKENEKJA G.KUlSME Ceprav finančni polotaj JZSS ni preveć rožnat, je vendar angažiraj tuđi letos iz-vrstnega trenerja Kuismo. kar ga obreme-njuje za 4000 din mesećno. Trener je bil v glavnem najet za nanaeravani tečaj m ea-vezne trenerke, ki pa Je zaradi flnanfraih neprilik tuđi ocfcpadel In bo Sele ^pomladi. Kuiama Je v novembru tn decembru vodil v Ljubljani konđici^d trening ljubljanskih tekmovalcev. katerega se je udeleii-lo najveć ćlanov Sm. kl. Ljubljane, nato pa je odSel v Mojstrano. kjer je najveć dobrega naraSčaja. Med bozi ini mi poćit-nicami je Kulama trenlral tekmovalce SMK Ljubljane ne Pokljuki, kjer ostane do 3. januarja, ko ođide v Planlco, kjer bo vodil trening tekmovalcev SK Ilirije do 10. januarja, nato pa bo poslan na Pohor-je ali v Maribor in pozneje na Hrvatsko ali v Bosno. Kot rečeno, je moral JZSS zaradi pomanjkanja finanćnih sredstev tečaj za savezne trener)* preložiti. V tom tečaju, ki je napravil zanj nacrt g Predali*, se bodo izvežbaii domaći trenerji. da nam v bo-doće ne bo treba klicati tujih Tečaj je sprejelo v svoj program tu
  • Trl-glavski dan« s smukom 9 Trrgl&va, na ka-terega so povabljeni CehU Avstrijci, Nein-d in ttalijani. Naša udeležba v tu tad je >tos zelo dvomljiva. ker se je savez postavil na sta-Usč«. da je treba štedlti in da ne moremo pofliljatl ekrp na mednarodna tekmovania, ker to proveč stane. Upostevatl je treba tuđi to, da so vse večje mednarodne tek-me preveč oddaljene od nas. saj je n. pr. prvenstvo FTSE na Fina'<«m (klasična kombinacija), a tekmovanje v alpski ko»m-btnaciji v ftv^ci. ki je pa tuđi predraga za nas. Za JZSS je pač važna udele£ba na prvenstvu FTSE Sporedno s tom tekmo-vanjem bo v Helsinkih tuđi kongres FISE, na katerem bode raspravljali o Planici, oziroma o naai veličastni skakamici. JZSS bo zastopal na tem kangre^u g. Gorec. Za nas je važno da zagovarjajo Planico vsi člani FISE. ražen Norvežanov, ki pa tudl nišo njeni odločni nasprotniki. Za. svetovno prvenstvo od 24. do 26. fe-bruarfa v Lahti na Finskem je določen zaenkrat le Smolej. a na »vetovno prvenstvo v alpski kombinaciji v Engerbergu v gvici od 5. do 10 marca pojđejo naSi tek-movaici le, če bo denar na razpolagro. JZSS Je prej«l mnogo vabil za udeleibo na inozems^ih tekmovanjih Verj^tno je, da bo poslaJ savez nekaj tekmovalrev v Garmi3ch-Partenkirchen ter na akakalne tekme v Celovec, na>brz tuđi tri tekmo-valce v Bolgarijo. Cre bi se pa hotel od-zvati vsem vabiloro. bi ne imel na razpo-la niti zadosti tekjr.o\'alcevf da ne govorimo o ćenarju. §okol»tvo Smučarske tekme sokolske župe Kranl V soboto 15 in v nedeljo 16 januarja 1^38 se bodo vrS'le v Moi<*trani IX tekme sokolske žur>c Kranj Tekmt sokulske župe Kranj so b:le vedno naivečje smučarske pn editve v na gi do 2 km, 2. patrokno tekmovanje s pri- | rodnuni zaprekami na 4 km, na koncu pr- ! vega, drugega in tretjega kilometra je po ena zapreka članice: 1. tekma v smuku na 2 km, 2. tekma v smuških likih, 3. tek na , 6 km, 4. tekma v štafeti 4x2 km. Ženski i nmwščmj: 1. tekma ▼ Mnaktt na 2 km, X 1 tekma v stnuških likih. | V«e prijave morate poslati župnemu mu- ! čarskemu odjeku na Jesenicah do 10. januarja 193S. Na poznejše prijave se ne bo mo ozirali. [ SmuČarski odsek sokolske iupc Krati) Zaklađ karavane smrti BUzu New Orleansa so naiH nekaj cekinov Spanskega kova Dobrih 80 kilometrov scverozapadno od New Orleansa je nasel farraar Lawrence Holmes veČ cekvnov španskega kova. S tem je pojašnjena in dokazana govorica, ki je krožila po okolici o zakladu, izgubljenim med vojno severa prot- jugu s karavano, ki je izginila v pustinjah. K'.ara\\ind je nesla iz Texasa zlato, aamenjeno gUv-nemu štabu prezidenia juinoam^riških držav Jef-fersona Dawisa v Alabami Izogmti bi se bila morala če*am srver..e armade. ki je bila blokirala Mississipi in obrežje Zato I so jo poslali skozi pust del Louisiane. Za pronos dragocenega tovora so uporabili vel-blode. pripeljane iz Afrike tik pred začetkom vojne Zivali, vajesne pustinje, so prišle tu sicer v suh in peščen kraj. po kate-rem pa teče mnogo potokov. Volblodi so prepogosto pili vodo in poginili, se predno je dosegla karavana svoj cilj. Vojiki so odnesli le neznaten del tovora. vse drugo so pa morah zakopati. A pozneje so vsi v spopadu pad U. Na zaklad 90 potem po7abili in ohranila. se je samo govo'ica o karavani smrti. Law-rence Holmes je oćividno prvi, k» je naieJ stedove tegj zaklada Na cekinih je letni-ca 1798 in podoba kralja Karla IV iptn-sJtega. Cekini so torej tz dobe ^panike n*d-vlade nad ameriškimi državami. V arhivti državne knižnice v New Orlean«u se je našlo potrdilo. da te upo-abljala vojska jui-nih <5ržav med vojno velblode. ki so jih prignah, ko je Jeffer?on kot tedanji vojni minister i/,posloval v kongresu lakon, s ka-terim je bilo dovoljenih 30000 dolarjev im dovoz vclblodov Velblode so dodelili vojski v pu^lav^kih krajih za^adrega Texa-*a v Novi Mchiki in v Južni Kaliforniji-. kjer so se dob'o ohnesli. Ko je izbruhnila vojna, se je Jeffcrson Daws spomnil na velblode in porahU iih je ?-a prelom blokade v Louisiani. Tada drugačno nicolje je imelo za posledico po-po-ln neui»pch. Holmes zdaj vneto prekopava svojo romH^ in i>će J:Ul^-ni del zbtega zaklada. Kakšno hitrest prenese človek? Zadnje Čaše so o^kat^ri letalci do6ecrli na poskusnih poletih pre^netljivo hitrost 6U0 in žt- ve* kilometrov na uro ali 160 Jo 170 m v sekundi. To je noogo vef.ja hitroct, nego prosio p^dajo^i kani^n. Kje je me ja hitrosti, ki jo pren^e ^love^ki or^auizem? Kako hitro more let*>ti človek z letalom po zraku? Pred 3U leti, ko *e je letalstvo privelo razvijati, eo s;lošno m'elili, da človek. veii-ke hitrosti splon ne prone^.'. l-Ču-Jja so bili prepričan, da bi umri s3moniorile<% ki bi ekočil z Eifflovesa stolpa, prej nego bi pa-del na tla, kor ti njegovo km na uro. Zavedal ei? }e. da bi inu priti$k med tako veliko hitro-tjo odprteija padala zdrobil raniena in zato je počakal, da je padalo njegovo telo z normalno hitro^tio, potem je pa ^a-đalo odprL Toda pri tako presenetliivi hitrosti firozi lelalcom u evropske reke ia jezera &o bi!a zasUviuma v njegovi zbirka po stt klenicicah s pm»adajoftnii etike-tami Ražen t«.'u'ii ie imel vzorce vod -? iz vsen evropskih in mnogih američkih zdravlnih vr«l-cev, iz vr^h [»oni^nibnejših vxiop»idov sv<*-ta- Imel \v vodo iz Sue«.ke$ia preliva io iz Mrtvega morja, iz jezera Titikaka in \z sve-teufa jezera (>1 ILase v Tibetu, k:©r ižčejo na njeno vi trlailiui »vK'eniki !•<> UaLai Umovi *mrti TM>]ot>o int-čta, kjer *g ie rodil nje-yov na^ltslnik. Sevenla ie bila v zbirki tesa ^u-laka tuxli *tt-kleničica z vo«1o iz daniza, voda, nabrana v jugozapadni Afriki iz kapljic rase po fetep-ni travi, voda iz kitaj^ke rekia Jajice.. in Mi«-sissippiia in Amazonke, iz Severnega ied«*-ne«a morva. iz bt'neikih laguu in Neaip?>lj-skeca zaliva. Samvo podnim, ki jo je plaie-val čudak za te vzorce. je šla v težke tiso-čake. Mac I'bea si je pa prizadeval rbrati čim več vzoreev voie osobno. Svojo ^mdaAko zbirko j<* zapuptil znanstven mi UKtano\*a.m. Učenjaki pa ne ve^do. kaj bi poteii z njo. PR! ZDRAVMKU — 2f& zope* f.?m se z-redil go^pod doktor. — pravi dfb«Iuh zdravniku. — Kaj naj storim? — DevaJvirajte. Tužnim srcem javljamo s\fojim sorođnikom in znancem, da j> naJ dobri oće in brat Franjo Benkovič posestnik in bivši župan v Blago vic i i danes po daljSem bole ha nju umri. Pogreb pokojnika bo v četrtek 30. t, m. ! dopoldne ob 10. uri iz hiže žalosti v Blagovici na tamkajžnje farno poko- paliSče. Sveta masa zadušnica se bo služila v Blago vici v torek, dne 4. januarja prih. leta zjutraj. Pokojnika priporoCamo v molitev. VeCni pokoj njegovi duSlI I Bla^o\ica, Karanik, Ljubljana, dne 28. decembra 1937. BOJAN. ZORKA, MIRKO, SLAVKO in M1HAEL, otroci; IVO ln KAROL, brata. KOLt t-HtMUSl . ^ ' Soet v razvafijiah In tedaj si se spomnil na revolucionarni odbor ln njegove nacrte, kaj ne? — Da. Andrej. Sporočil sem mu. da poznam epo-halen izum in da hocem odknti to tajno. Smili se mi Benson, toda tu so višii interesi na naši stani ki me silijo. da se ne oziram prav na nič in na nikogar Saj mi gre samo za to, da osvobodm svojo domovino iz krempliev, kamor ie za§la. Hocem ii vrniti red in mir. Hočem jo napraviti veliko in slavno, kakor je bila. __ To je sijajen nacrt in vreden vsake žrtve. S teboi poidem, Boris, pa nai bi me stalo to turH življenje, — je vzkliknil Karagin. In navdušeno je segel in^enjerju v roke. — Jaz tuđi! ' __ In midva tuđi! — sta vzkliknila ostala dva. 1 __ Hvala vam, priiatelii! Ko sem rjrosil odbor. oaj mi po?lie tri zanesljive mo*e na pomo^. «em na tihem obialoval. da mu ne morem ob^nem soo-roćiti imen vas treh kaiti mislii $<>m. da ste bo-disi mrtvi ali oa živi zakoDani v ie^ah. V tem vidim prvo in naizanesliivejšo rnan'lko uspeh a. da mi ie u*oda Doslal* orav vas. ria \f zopet izbrala na< ^iri. ki nas v*Ž** raz**n sknnn** Ideje tuđi že tol;k^krat orHzku^eno staro prija- teljstvo. Trdno verujem, da se nam mora posrećiti ta velika naloga, kateri hoćemo posvetiti vse svoje moči. Mar nišo vse ovire in težave ustvarjene ssmo zato, da jih premagujemo? Človek z jasno zacrtanim ciljem pred seboj se ne srne ničesar ustra5iti m če bo kdo izmed vas med po tjo omagal, kaj za to? Dal bo drugim dober zgled in ti bodo z veseljem stopili na njegovo mesto ter korakali naprej. Ce jih omaga še sto ali tisoč, bo vendar končno na-stopil nekdo. ki bo prispel do cilja in se zmago-vito ustavil pri njem. — Boris je ostal tak, kakrSen je bil, — je menil Walpole. In takih je nam treba, samo Hudje pre-kipevajočega navduSenja znajo vzbuditi omahljiv-ce tuđi v najteži ih trenutkih. oni znajo pridobiti nove borce, oni znajo zmaeati. __Prav praviS! Kaj pomaga odstraniti enega ali deset teh krvoločnih volkov, uni*uj->čih naš^ domovino? Tam so jih na delu ce'a krdtla in oblasti so se znali polastiti tako preračunliivo. da so že v kali zatrli vsak poskus pod^armlienih reSiti s* iz tega pekla Nič drugeea ne bo pomagalo, ražen fia za6nemo boj z močnejšim orožjem, kakor ga i majo oni —Da! To je tisto, kar sem čutil od prvoga trenutka, ko sem spoznal kakSno moč je odkril Benson in kako bi se dala izrabtti S to močio v rokah nas bo zadostovala petica, da bomo premagali vse kdor bi se nam postnvV v br»n — Zdaj pa poslušajte, kaksen nacrt sem za-^noval Iz dveh delov je sestavljen, iz dveh poskusov. Ce nas prvi ne privede k cilju, sežemo sele poU»m po drugem. Eden izmed vas vstopi v tovarno kot delavec ali mojster. To pojde lahko, saj so izpremembe pri tako velikem številu delavcev na dnevnem redu tako, da na priložnost ne bo treba doigo čakati. Gre mi za to, da bi imel pri rokah zanes.jivo pomoć, če bi se pokazala potreba, da bi bilo treba naS nacrt uresničiti z nasiljem. Najprej bomo pa poskusili zlepa. Kdo izmed vas bi hotel vstopiti v tov iirno? __ Sporazumeli smo se že, da vstopim jaz, — je odgovoril Walpx>le. — Proučil sem pripomočke ia knjige, ki mi jih je dobavil odbor, da se pripravim za bodoće naloge, in na kemijo se že raz-umem toliko, da Lahko tvegam tuđi ta korak. — To zaenkrat ne bo potrebno. Mord^ te dode-lim kam k pećem, ker se boS v enem tednu že spoznal na delo. Drugi izmed vas pa mora vstopiti v tovarno kot taini odposlanec, ki se bo pogaial z Bmsonom o pogojih. od katerimi bi bi1 prepravljen prodati svojo tajno. No, torej, kdo izmed vas bi hotel poskusiti tu svojo srečo? To ne bo lahko. Prifflasil se je Bowden — Jaz bi se upal prevzeti to nalogo. Nimam pa Dooblasti'a. — DobiS ga! Odbor bo rjriznal in odobril vse pokoje, ki bi jib oosiavil Benson. Bojim se pa, da se bo ta noskus izialovil. — čemu Ra pa potem takem del amo? — Benson ni nas" sovražnik in ni mamo pravice nastopati proti njemu nasilno. Za to bi se lahko odločili sele v skrajni sili. To je vprasanje časti. Gardner je poskusil ugovarjati. — S pogajanjem ga bomo opozorili, da je njegova tajna znana. Ma.o je tuđi verjetno, da bi mu ostalo prikrito, kdo je to dosegel. In potem? Skril bo svoj aparat lako, da ne bomo ničesar dosegli. Pogoreli bomo p>o vseh pravilih. __ To je storil Že zdaj. Vsi njegovi izumi — kaj ti prepričan sem. da je odkril mnogo već, nego to, kar sem vam opisal — so skriti tako skrbno, da še zdaj ne slutim, kje naj bi jih iskal. Vse to bo treba Sele izvohati. S poštenimi pogajanji torej ne bomo izgubili nobene koristi in če sežemo potem po drugih sredstvih, nam Benson ne bo mo^el očitati, da smo ravnali nepošteno, z'asti še, ko bo spoznal naše plemenite nagibe. — Dobro torej — pogajanja prevzamem jaz ln kakor nam svetuješ, bomo sprejeli vse pogoje. Kaj pa če se mi to ne posreći? — Potem začneva pogajania midva, Walpole in jaz. Ravnala se bova po okolnostih. — Kaj pa jaz? — je vorasal Gardner. — Naooae sta pa menda čisto pozabila. — Nikakor ne, tvoja naloga bo pripraviti ladjo ;n čakati vsak hio d^ se bomo lahko vkrcali, čim bi se pokazala potreba. — Ladjo imamo že zagotov'jeno, S kaoitannin Smithom smo se dogovorili, da soreime na krov moža. ki bi e* nripeljali. Iz tega sklepam, da hoĆeS Bensona ugrabiti. Urejuje Jo«tp Zupanćie — Za »Ntrodno tlakamcK fris Jerrnn — Z& vpmro ln taaeratni del Usta Oton Chrtrntat — V* v Izubijani