OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKO PRAV
£Q17AI.I¥¥
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
Zadnje vesli
Vreme se je nenadoma spre-"ifinilo. Za danes je napovedan 1*''» popoldne so predvidene ne-vihte z grmenjem. Najvišja temperatura bo 74 stopinj, najnižja pa 00 stopinj.
-f
Cleveland ima delavski spor akor ga ne pomni zgodovina ja<^njih 10 let. V podjetju Park »rop Forge Co. na E. 79 St. ste uniji, C.I.O. in A.F.L. Unija ^-Л.О. je na stavki že od 19. ? !• !• V podjetju so stav-"joČi in delavoljni delavci. Tu-' ^ pogaja o novi mezdni po-® *tavkujočimi so simpa-proti, kar vse jt; pri-o, da je včeraj nastal obrar .?	delavci, simpatizerji,
in* (Irugih, upravo podjetja policije. Dosedaj je bilo ne-
in	Nemiri Se trajajo
Po ^^tomobilistom celo pri-roca, da se kraja radi varno-" 'zognejo.
j Toledo, O, so delavci pod-
nili^^	Motors Corp. skle-
pristanejo prostovoljno (li t ^ ^"ižanje place. To pa ra-ii	bi družba lahko s svo-
jji ' ''roilukti konkurirala z dru-to ' avtomobilskimi družbami, агпа pa naravno delala.
4
^"''^nski delavski stranki je ^ ala huda kriza, /nani Bevan To	iz vodstva stranke.
jp mišljena vlada, ki ^ J bo v opoziciji pripravljena, J,J Pr»'vzame pravo vlado, ko na-^|>P z volilno zmago tak treno-
^ Bevan Se ne strinja. Ne z zatl-sklepom Velike Britanije, "prla komunizmu v zopetno oborožitvijo li	z Nemčijo v skup-
Padno evropski obrambi.
revolucija naprej, da . "^'j^^arni svet je sklenil, vse ostanke vlade Za 1(1*1'^'	о{1 redil, da se
Žili p. uradniki, ki so slu-Vsak	držijo vstran od
javne službe.
danes v če-бца	odletela mo-
ske ђ "športna letala iz Japon-seda;	vojaške postojanke
v Indokini.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 15, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 74
NOVA POLITKNA ZVEZA NA JUGOVZHODU AZIJE
PARIZ, 14. aprila—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je imel danes prve razgovore s francoskim, zunanjim ministrom Bidaultom. Ker je Dulles že v Londonu propadel s svojim predlogom, da bi zapadni blok Kitajsko posvaril, naj se ne vtika v Indokino, je obravnaval z Bidaultom le drugi predlog, na katerega je pristala tudi Velika Britanija, da se osnuje politično obrambni blok desetih držav. Te države bi bile: Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Nova Zelandija, Avstralija in Filipini, Thailand (Siam) ter tri v Indokini: Vietnam, Laos in Cambodia.
0KU2ENA
—V domače
krožil'	ki je
Pacini, območja, kjer je na Vodila ^ eksplodirala ameriška ladji bomba. Tudi na tej tivnih^^	sledove radioak-
moštvo ladje р1еђц. ^ preiskavo, ribe pa za d Veh ' ^ponske oblasti so že \ Vedai	slučajih prepo
® prodajo takih rib. p —--
pok. Mary Novak
Novak, ki se je ^ошц ° .^°^^srećila pri padcu na članica tudi dru-^.8 K T	Kralja št. 226
to zi f pogreb se vrši v sobo-Veg„^	Zakrajško-
kev ^°^^ebnega zavoda v cer-boriff^ °b 9.30 uri, kjer se Ig	Velike sobote vršili
kona^^ ^ ^ umrle, nato pa bo po-rjr,!, družinsko grobnico na
P«kopalisgeCalvary ^ bolnišnici
Joseph Ster iz 854 E. 207 cliH Al ^ torek odpeljan v Eu-
Zf"" ""'»'-''o-
Meje	zdravje čim
Razgovori v Londonu niso privedli do kakih praktičnih zaključkov. Potreba, da se osnuje imenovani blok, je le pripravljenost na angleški strani, da bi se Velika Britanija temu bloku priključila, če bi konferenca v Ženevi ne uspela, oziroma, če bi komunisti na jugovzhodu Azije nadaljevali s svojimi osvojeval-nimi poskusi.
John Foster Dulles je tudi mnenja, da bi ta blok, če bi bil načelno sprejet po imenovanih državah, pomagal tudi na konferenci v Ženevi, ki se vrši dne 26. aprila. Komunisti naj bi vedeli, da so zainteresii-ane države pripravljene, da branijo Indokino in tudi druge kraje vzhodne Azije, če bi se komunizem ne vdal.
Znailna je bila prva izjava francoskega zunanjega ministra Bidaulta, da morata Francija in Amerika delati skupno. Nagla-sil je torej potrebo po skupni politiki, ki se je izkazala kot dobra že na~ zadnji konferenci zunanjih ministrov v Berlinu.
Bodočnost Indokine
Istočasno, ko se nahaja v Parizu John Foster Dulles, je tam tudi šef države Vietnam Bao Dai. Tako na licu mesta, kakor sedaj v Parizu, iiaglaša Bao Dai brezpogojno potrebo, da Francija da Vietnam popolno politično samostojnost. V to vprašanje se bo spustil tudi ameriški državni tajnik John Foster Dulles. Njega podpirajo ameriške privatne in javne organizacije, tudi kongres; vsi pa zahtevajo, da poda Francija obvezno izjavo še pred konferenco dne' 26. aprila, da bo Indokina dobila popolno svobodo.
Položaj v Indokini sam pa karakterizira izjava govemerja severnega Vietnama, ki je dejal:
"Francija in Združene države Amerike morajo v nadaljnjih štirih mesecih oborožiti kmete v Vietnamu. Le na ta način je pričakovati vojaško zmago. Kmetje v Indokini ne morejo stati ob strani, ko gre tudi za njihovo politično svobodo, v borbo zlasti z gverilci pa ne morejo poseči z golimi rokami, če pa se ti kmetje oborožijo, naj se jim ne da v roke orožje staro dvajset ali trideset let, marveč moderno avtomatsko orožje."
Ruski komentar
Sovjetski radio je dal komentar k obisku Dullesa v Londonu in v Parizu. Dulles hoče pokazati moč. Ta njegova politika da bo doživela v Aziji polom.
Sovjetski radio se bavi s konferenco, ki se vrši dne 26. aprila v Ženevi. Naglasa, da gre za zgodovinsko važno dejstvo, da se bo te konference prvič v družbi velesil udeležila tudi komunistična Kitajska in sicer ne kot opazovalka, marveč kot soodločujoči lan s pravico glasovanja. iKtaj-ska se bo tako prvič afirmirala
diplomatov, ki predstavljajo glavne sile na svetu. Komentar potrjuje, da se, bo na tej konferenci razpravljalo v prvi vrsti o Indokini in o Koreji, pristavlja pa tudi, da bodo na dnevnem redu splošna azijska vprašanja.
*
Dulles zopet doma
NEW YORK, 15. aprila—Državni tajnik John Foster Dulles se je vrnil iz Pariza. Od francoske vlade je dobil isto zagotovilo kot od angleške, da se glede južnovzhodne Azije osnuje obrambena zveza 10 držav, če bi konferenca v Ženevi dne 26. aprila ne prinesla nobenih uspehov in bi ne rešila ne vprašanja Indokine ne Koreje.
Dulles gre za konec tedna v Kanado na kratek dopust.
Afera McCarthy-Stevens
WASHINGTON, 14. aprila— Dne 22. aprila bi moral začeti z delom preisl^ovalni odbor senata, ki mu sicer načeljuje McCarthy, a trenotno mu predseduje senator Mundt. Zaslišanje, odrejeno za gornji datum, naj bi očistilo vprašanje, kdo ima prav—ali McCarthy, ki je trdil, da so v vojnem poveljstvu postopali s komunisti z rokavicami na rokah, ali pa tajnik Stevens, ki je Mc-. Carthyu očital, da je hotel s svojim odborom vplivati na vojaško poveljstvo.
Po vseh znakih sodeč se bo ta razprava odložila, verjetno na nedoločen čas. Senator Mundt pravi, da mora najprvo vedeti, kakšen cilj naj sploh ima ta preiskava. En izgovor ]e tudi ta, da je senator McCarthy bolan in se nahaja na zdravljenju v Arizoni.
TOBAK NI ŠKODLJIV?
Ameriška industrija tobaka je izdala kratko pojasnilo na obtožbe, da je kajenje škodljivo in da povzroča raka na pljučih. Industrija je zbrala mnenja 36 zdravnikov in znanstvenikov, ki trdijo, da kajenje nima nobene zveze z rakom na pljučih . . .
"NEZNANI VOJAKI"
WASHINGTON, 13. aprila — Na Koreji je bilo pobitih 700 Amerikancev, ki se po smrti niso mogli identificirati. Pokopali jih bodo skupno na pokopališču Honolulu kot neznane vojake.
NAJ GOVORIJO ŠTEVILKE!
Bančno podjetje Cleveland Trust Co., ki ima 60 podružnic, javlja, da je doseglo rekordno število vlagateljev, Teh je 752,878. Vloge same pa so dosegle najvišjo višino v zgodovini banke— $575,628,000. V primeri s koncem marca 1953 so se letošnje vloge «l) tem času dvignile za $55,0000,000.
Pojav sam pa ni navezan le na Cleveland ali Ohio, marveč na Združene države kot celoto. Ce je splošna narodna produkcija padla za $18,000,000,000, se je obratno dvignilo število hranite-Ijev. Osebne naložbe po vseh ameriških hranilnicah in bankah znašajo — $19,000,-000,000! Zakaj Amerikanci tako varčujejo, se sprašuje federalna vlada. Imenovala se je posebna komisija, ki slučaj preišče.
Ce pa bi šlo teh 19 milijard dolarjev na trg, bi takoj zamašilo luknjo, ki jo je napravila v ameriškem gospodarstvu manjša produkcija in manjše povpraševanje po trgu. Toda zakaj ljudje ne dajo denarja na trg . . .
Praktična gospodinja
v New Yorku živi družina Jefts. Mož je zaposlen, žena skrbi doma za štiri otroke v starosti od dveh do desetih let. Žena Jefts je doma iz Stoughtona v državi Wisconsin. V gospodinjstvu se rabi pri družini šesterih članov precej mesa. V New Yorku stane funt skoraj dolar. Cena se giblje od 89—99 centov. Prišlo ji je na misel, da naroči večje pošiljke mesa v rojstnem kraju Stoughtonu v Wisconsinu, meso pa naj ji dostavljajo potom letala. Prevoznina je stala devet centov na funt. Funt mesa v Stoughtonu jo je stal 39 centov, tako, da jo bo stal funt mesa v New Yorku le 48 centov. Prihranila je na svojih gospodinjskih izdatkih za meso pri funtu polovico. Pošiljka mesa se je sukala okrog 200 funtov. Praktična gospodinja je meso spravilav hladilnik in ga bo rabila po potrebi.

Vile rojenice
Slučaj Oppenheimer bo pokazal, ali Amerika še živi v svojih tradicijah
ZAKON NAD VSE!
CLARKSVILLE, Tenn., 14. aprila—Pred sodnikuiri Beachom sta se morali zagovarjati njegova žena in njegova tašča, to pa radi tega, ker sta vozili avtomobil, ne da bi imele dovoljenja in ker na avtomobilu ni bilo predpisanih tablic. Sodnik je obsodil vsako na $5 denarne globe, nato pa se odpravil iz sodni je na — ribolov.
"Adijo svoboda!"
AUSTIN, Texas, 14. aprila — Senat in spodnja zbornica sta sprejela zakon, po katerem se v Texasu komunistična stranka stavi izven zakona. Ta zakon je sprejel senat soglasno, spodnja zbornica pa s 127 proti sedmimi glasovi. Če bi bil kdo v Texasu zasačen kot komunist, bi mogel biti obsojen v zapor do 20 let.
Poslanec Doug Crouch iz Ben-tona, ki je glasoval proti zakonu, je svojo opozicijo utemeljeval sledeče:
"Če se zakon sprejme (zakon je bil sprejet), potem gre za konec svobode v Texasu. Po besedilu tega zakona policaj lahko vdre v privatno hišo, da vidi, kaj kdo bere."
Mati proti otroku
Proces zoper Joe Crematia se vleče naprej. Cremati se mora zagovarjati, ker je spolno zlorabljal 13 letno deklico. Začelo se je lansko leto, ožji stiki z družino te deklice pa segajo nazaj v leto 1950.
Joe Cremati, ki je 58 let star, trdi, da je slabega spomina, in ne ve točno ali je bil rojen v Chi-cagu ali v Philadelphiji. Družino deklice je spoznal v letu 1950, ko je bil od soseda opozorjen na revščino, ki je vladala v tej družini radi delomržnosti in pijančevanja očeta. Za družino se je zavzel, jo oblačil in ji dajal tudi hrano. Tako so se otroci, med njimi tudi 13 letna deklica, navezali na njega. Razumljivo je, da zanika očitano mu dejanje, kakor trdi deklica, ki je bila zlorabljena, in kar so ugotovili tudi zdravniki. Kaj pa mati te deklice, ki nastopa kot priča. Drži z Cremati jem, verjetno, ker je od njega dobila mnogo hrane in oblačil za svojo družino.
Na dopustu
Na 10-dnevni dopust od vojaške službe v Fort Knox, Ky., je prišel Pvt. Frank E. Turek, sin Mr. in Mrs. Frank A. Turek iz 19170 Monterey Ave. Mladi vojak je poznan kot Izvrsten godbenik ter je pred svojim odhodom k vojakom vodil svoj orkester. Njegov oče je urednik gla-
sila S.D.Z. "Glas." Mnogo za-na mednarodnem polju v zboru bave v krogu domačih!
Vile rojenice so se zglasile 2. aprila pri Mr. in Mrs. Frank Zit-ko na 1028 E. 70 St. in jima pustile krepkega fantka-prvoro-jenca. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. John Cepirlp na 698 E. 156 St., ki sta postala sedaj prvič stari oče in stara mama, srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Frank iZtko st. iz E. 70 st., ki sta sedaj tretjič stari oče in stara mama.
*
Tetica štorklja se je zadnjo nedeljo oglasila pri Mr. in Mrs. Ernest Racic, 6579 Hathaway Rd. in jima pustila zalo hčkeri-co, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Srečni oče je urednik angleškega dela Glasila K.S.K.J Tako sta postala Mr. in Mrs. Ivan Račič (urednik Glasila K.S.K.J.) zopet stari oče in sta ra mama.
Pouk v državljanstvu
Ker je bilo zadnje čase veliko povpraševanja po pouku v angleščini in pripravi za držvaljan-stvo, se je aranžiralo za pouk v prostorih Nationalities Service Center na 1620 Prospect Ave., kateri se prične 20. aprila. Tečaji bodo zlasti namenjeni onim, ki so že zaprosili za državljanstvo, kakor tudi onim, ki nameravajo zaprositi za državljanstvo v bližnji bodočnosti. Pouk bo trajal od osem do 12 tednov, kar je odvisno od posameznika kako dobro se uči. Registracija za pouk je v teku na omenjenem naslovu vsaki dan med 9. in 5. uro popoldne, ta teden pa tudi od 7. do 9. ure zvečer.
V zadnje slovo
članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C. so prošene, da pridejo v petek zvečer ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod,
OČE ATOMSKE BOMBE JE BIL LOJALEN AMERIKANEC
WASHINGTON, 14. aprila—"Pregledal sem dvoje desetletij mojega življenja. Poklical sem si v spomin dogodke, v katerih sem se obnašal nepremišljeno. Kar sem upal, je bilo to, da se učim iz zmot, ne pa, da se jim v celoti izognem. Kar pa sem se naučil, tako upam, me je še bolj usposobilo, da sem lahko služil svoji domovini." Tako pravi sam o sebi veliki znanstvenik dr. Robert Oppenheimer, ki je praktično izdelal ameriško atomsko bombo, je pa sedaj izločen od vsakega nadaljnjega sodelovanja na atomskem polju, radi sumnje, da je komunistično orientiran.
Znanstvenik dr. Robert Op-'---
penheimer je rojen Amerikanec.
Rojen je bil v Tslew Yorku, kamor so se naselili njegovi starši, ki so prišli iz Nemčije.
Robert je začel z visokošolskimi študijami leta 1922, jih nadaljeval po ameriških in evropskih univerzah ter dosegel akademske naslove, s katerimi se lahko ponaša le malokdo. Poleg svoje strokovne znanosti, to je polje kemije in fizike, obvlada v govoru in pisavi osem jezikov.
Robert Oppenheimer je bil samotar po izpovedbah njegovih znancev, kakor tudi po lastnem življenjepisu idealist, zaupljiv človek, kateremu je šlo za boljšo družbo. Komisija za atomsko energijo je že lansko leto začela zoper njega preiskavo, sedaj pa se je odločila, da ga za enkrat izključi od sodelovanja na atomskem polju. Vzrok — zveza s komunisti.
Obtožbe in odgovori
Oppenheimer, ki je sedaj star 50 let, je sicer tudi ravnatelj visoke šole v Princetonu. Tam poučuje drugi nemški znanstvenik, tudi v najožji zvezi z atomsko energijo in bombami, Albert Einstein. Poleg dela na šoli v Princetonu je Oppenheimer delal ves čas lazvoja atomske energije v Washingtonu.
Oppenheimerja dolžijo, da je imel v preteklosti ozke zveze s komunisti, dalje pa, da je zaviral napravo vodikove bombe.
Prvič — žena Oppenheimerja:
Oppenheimer jeva žena je sedaj drugič poročena. Prvi njen mož je bil Joseph Dallet, komunist iz Ohio, ki se je udeležil španske državljanske vojne.
Tam je zavzemal v Lincolnovi brigadi visoko politično mesto,
ker je bil komisar te brigade, v vojski sami pa je imel čin polkovnika. V ameriškem komunističnem življenju je igral važno vlo-
go. Joseph Dallet je v španski državljanski vojni tudi padel.
Oppenheimer priznava, da je bila njegova žena bivša komu-nistka. Komunizem pa jo je razočaral in ga je zapustila.
Oppenheimer sam ni za komunizem. Na komunizem je gledal kot na gibanje, ki naj dvigne človeški standard, ki naj popravi socialne krivice. Sam ni bil nikdar komunist, ni pripadal stranki pač pa so bili komunisti v njegovem sorodstvu. Oppenheimerja li s Hitlerjem politično pogodbo, ko so napadli Finsko in Poljsko, ko so uprizarjali razne čistilne procese, je komunizem v praksi razočaral tudi Oppenheimerja, ki komunističnih naukov itak ni nikoli sprejel, niti jih nikoli odobraval. Toda nekaj iz tega nauka pa je smatral za pravilno.
Komunisti so silili vanj, da jim izda atomske tajnosti. Oppenheimer jih je odločno zavrnil. Oblast mu sedaj očita, da o tem komunističnem poskusu ni obvestil svojih predstojnikov. Oppenheimer pa smatra, da je bilo dovolj, če je sam kot lojalen Amerikanec in značajen mož te predloge zavrnil. Amerikanci se sprašujejo: Ali je nekaj političnih zmot velikega Oppenheimerja, ki je dal Ameriki atomsko bombo, ki pa je bil vedno lojalen Amerikanec, res nekaj tako strašnega, da naj se stavi ameriška tradicija na kocko?
Znižane cene
Posebne cene na avtnih ta-jerjih kakor tudi na raznemu vrtnemu orodju in drugih hišnih predmetih dobite sedaj v trgovini Century Tire Service, katero vodi poznani Mr. Joseph Dov-gan na 15300 Waterloo Rd.
ŠPIJONIRA SE POVSOD
CANBERRA, Avstralija, 14 aprila—Avstralija je razburjena radi odkritja špijonažne mreže v državi. Odkril jo je uradnik ruskega poslaništva Vladimir Petrov, ki je pobegnil k Avstralcem in izdal domače špijone.
V parlamentu sta si bili tako vlada, kakor opozicija edini v tem, da je treba postopati hitro. Ne gre samo za politično špijo-nažo. Avstralija je kraj, kjer so Angleži poskušali svoje atomske bombe, poskusi pa so se držali v največji tajnosti. Ali je bilo tudi iz tega polja kaj izdanega?
Petrov se nahaja pod varstvom avstralskih oblasti. Njegova žena pa ni hotela deliti z njim iste usode, marveč se je odločila, da se vrne v Sovjetsko da izkažejo zadnjo čast umrli | zvezo.
članici Mary Novak.	V seznamu, ki ga je avstralski
vladi izročil Petrov, so domačini, ki so pri špijonaži ali direktno sodelovali z ruskimi agenti, ali pa so bili vsaj z njimi v dotikih. Dokler ne bo končana preiskava, bodo imena ostala tajna. Kakšen pa bo postopek? Avstralska vlada je javila:
"Mi ne potrebujemo v Avstraliji nobenega McCarthyzma ali obtožb na slepo, ne da bi se tistemu, ki je osumljen, dala možnost in pravica, da se lahko zagovarja."
Žena Petrova je prepričana, da njen mož ni šel iz ruskega poslaništva prostovoljno, marveč, da so ga Avstralci ugrabili. Avstralski ministrski predsednik je zatrdil, da atomske tajnosti Rusom niso bile izdane. K vprašanju se je oglasil tudi sovjetski poslanik v Avstraliji in vso zadevo označil za nesmisel.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cle^'eland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)____________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)____4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave):
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)________
..$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
V OHIO PRIHAJA POMLAD?
Doma v starem kraju je mesto Cleveland tako znano, kakor domače mesto Ljubljana. Skoraj kakor Jugoslavija je znano ime države Ohio. Tudi je resnica, da je jedro slovenskega naseljeništva v Ameriki ravno država Ohio. Ali je bil vzrok tega naseljevanje v Ohio staro poznanstvo, ali pa so naši pijonirji slutili, da gre za državo, ki ima odlično zemljepisno lego, pa tudi ogromne naravne zaklade?
Naša Ohio je ena najpomembnejših dražv Amerike. V današnji industriji ima prevozna sredstva, reke, kakor jezera, kar jo odlikuje med drugimi sosedami. Razvila je produkcijo goriva in električne energije, produkcijo železa in jekla do zavidanja vredne višine. Ohio je v zadnjem času deležna novih industrijskih investicij, ker je dve milijardi dolarjev določenih za razvoj atomske energije v Pike County!
Ohio ima nekaj nad osem milijonov prebivalstva. Ohio sama pa je vzgled današnje ameriške splošne evolucije v industriji.	ir
V	zgodovini industrije smo govorili o njeni notranji revoluciji, ko je bil iznajden parni stroj. Tudi država Ohio se je s temi. iznajdbami v svojem industrijskem razvoju okoristila. Toda kakor v spolšnem razvoju industrije, tako tudi v državi Ohio ni ostalo pri tej industrijski revoluciji. Med vsemi državami Unije je šla tudi Ohio na pot druge -revolucije, ki bi jo imenovali tehnološko, pojasnili pa s tem, da bo v bodoče vladala na polju industrije tehnika z nadaljnjimi svojimi izsledki. Vzemimo samo polje televizije. Televizija sama je ustvarila nova podjetja, novo trgovino, je služila kot obveščevalno sredstvo, je rodila stranske veje v industriji in zaposlitvi, dala službo desettisočim strokovnim močem, dala naročila drugim industrijam, a glavno:
Gre za nove pridobitve človeškega duha, ki s pomočjo tehnike stremi samo naprej. Standard življenja se viša, višajo pa tudi potrebe, da ta standard zadostijo.
Ce smo imenovali televizijo, smo omenili to polje samo kot vzgled. Naštevanje bi šlo brez konca in kraja. Vloga tehnike gre pač za končnim ciljem, da bo narava z vsemi svojimi zakladi in gonilno silo v končni službi človeka, njemu da bo služila. Raziskovanje po laboratorijih je skrito. Uspehi se ne obešajo takoj na veliki zvon. Malo je ljudi med nami, ki bi vedeli, da se bodo v bližnji bodočnosti upravljale javne knjižnice na avtomatski način, da ne bomo več rabili prevajalcev v tuje jezike, ker bo te naloge avtomatično vršil posebni stroj!!
V	Ohio, kar je naglasil tudi governer Frank Lausche, je več učnih zavodov, raznih laboratorijev in visokih šol, kot jih ima na razpolago Velika Britanija. Ohio se je vsled svoje izrazite industrije naravnih zakladov zdela tudi centralni komisiji za atomsko energijo kot primerna dežela, kjer naj se udejstvuje atomska energija na globoko in na široko z vsemi posledicami. V Ohio je bil rojen Thomas Edison, izumitelj električne žarnice. Ohio producira električne energije več kakpr cela Francija, je pa med ameriškimi državami prva ko gre za to, koliko električne sile se producira v kaki državi na glavo. Ohio potroši in producira tretjino več kakor gre za povprečnost v Uniji, pa tudi tretjino več, kakor znane industrijske države Illinois, Indiana, Michigan, New York, Pennsylvania in Massachusetts!
Razvoj tehnologije, pa tudi tehnokracije, bo šel svoja pota naprej ravno v Ohio, ki ima poleg drugega tudi srečno razmerje med industrializmom in agrarizmom. Vprašanje nastane, ali bomo bodoče sreče visokega standarda v tehniki deležni res vsi. Težko vprašanje. Vrstice pa so namenjene v času vstajanja pomladi v malo razmišljeva-vanje, da je vredno biti državljan te pomembne Ohio. Na drugi strani pa kot povdarek s kakim silnim tempom drvi naprej—tehnika.	L.C.
ZA SKUPNO POMOČ UMOBOLNICI V POLJU PRI LJUBLJANI
(Nadaljevanje)
Sestra Paula Glogovšek, ki tajnikuje pri društvu št. 333 S.N.P.J., Blaine, Ohio, piše, da je njih društvo majhno in so mogli darovati iz blagajne samo $5, kar se ji je zdelo malo in je zato poprosila še člane, ki so darovali po $1: Paul Ilovar, John Zeleznik, Mike Smerdel, Russell Glogovšek in Paula Glogovšek; po 50 centov: Justine Androna in Louis Gros; Tony Matoz 25 centov. Pristavila pa je še tole: "Je malo, ali če bi se vsi zavzeli, bi lahko veliko pomagali siromakom v rojstni domovini." Hvala Mrs. Glogovšek, in vedite, da je vsak najmanjši dar s hva ležnostjo sprejet. Enako nam piše tudi tajnik društva št. 43 S.N.P.J,, Alois Ocepek, Barber-ton, Ohio, in je poslal za društvo $5 in sam je daroval $2.
Zastopnik "Prosvete," Frank Klune iz Chisholma, Minn., je poslal $10, in pravi, da še nikoli ni odklonil sličm prošnji. Obljubil je tudi povprašati po naselbini in se je že zopet oglasil % $10, katere sta vsaka po pet dolarjev prispevale družine Louis Udovicha in John Koščaka.
Iz Ratona, New Mexico, je poslal tajnik društva št. 297 S.N.P.J. $10, zbrano na seji in darovali so sledeči: Marko Lončar, $2; po $1: Anton Valenčič Anton Kalčič, Riccardo Cuder, Anton Srak, Paul Slavec, Anton Cunja in John Cash; po 50 centov; Felix Petsrlin in Rudolf Brozovich.
John Lapp, Detroit, Mich., poslal $10, in sicer v spomin se strične Ane Aleš, ki je umrla 10. marca 1954 v Evcleth, Minn
Po $10: Mainar Machine Tool Co., Jože in Mary Anzelc in društvo št. 748 S.N.P.J., vsi iz Clevelanda, Ohio.
Po $10: Mrs. Frances Supic ter Mr. in Mrs. Vene Benko, vsi iz Milwaukee, Wis.
John in Thecesa Malovasich iz McKinley, Minn., $10.
Društvo št. 322 S.N.P.J. Chisholm, Minn., $10.
Društvo št. 107 S.N.P.J., St Louis, Mo, $10.
Chicago Federation S.N.p.J $10.
Društvo št. 216 S.N.P.J., Ve rona. Pa., $10.
Društvo št. 132 S.N.P.J. Klein, Mont., $10.
Društvo št. 225 S.N.P.J., Gi rard, Kans., $10.
Društvo št. 449 S.N.P.J., Ci cero. 111., $10.
Društvo št. 358 S.N.P.J., Pow er Point, Ohio, $10.
Društvo št. 481, SNPJ $10 McDonald, O. za to društvo naj pripomnim, da imajo samo 15 članov, kateri vsi že prejemajo to malo pokojnino, tako poroča tajnik Louis Flere in se pristavljal "nismo mogli preko tega, da ne bi tudi mi saj nekoliko pomagali pri delu tega vrednega pod vzetja."
Društvo , št. 102, SNPJ $10, Chicago, lU.; društvo št. 335, SNPJ $100, Auburn, II!.; nadalje so darovali po $10 še Mr in Mrs. L. M. iz Gillespie, 111.; Helena Kapla, Jackson Hgts.. New York; Frances Vider je pa poslala $10 za Rose Sifler iz Waukegana, 111. in $5 za Fred in Frances Vider.
Slovenk,' kako ste delovne in m . društvo št. 115, Joliet, 111.;' I pridne. RkiMtnwKe se шАеп*. amahro št. 20% SNPJ, Ifdm ^
ga še tako težkega dela, kadar ш-%uštvo št'89 SNPJ
^kcbapnskdWinaimnud,	čkrnKvo 'к. 1&	pmvKanu, gbdede-
mytmtotWwjv/uMTikiaUpajun^i^^^^^	dma.vošt.
Karl in Anna Kosiancich iz Santa Rosa, Calif, sta poslala $5 in pisala pismo, katero je vredno, da bi bilo dobesedno pri-občeno. Ker pa se že nekoliko bojimo naših dobrih urednikov, podajamo samo nekoliko odlomkov. "V naših časopisih smo že
za našo rojstno domovino. In vprašam Vas, kako srce bi neki imeli, da ne bi pomagali naši domači zemlji, katero so okupatorji in domače izdajice tako hudo oropali in pohodili. Poslali bi več, saj smo vsi bratje in sestre po Bogu, ali nas pa je dosti po eni materi in tako gledamo, da vsak malo dobi.
"Videli smo tudi, koliko sta prispevala sin in oče in moram reči, da oče, ki je vzgojil svojega sina tako, da mu srce ne dopusti, da bi mislil samo, da imam jaz, temveč proži pomoč tudi sočloveku, tak oče zasluži vso čast. Vemo tudi, da tak sin z ponosom spoštuje svoj^, roditelja. Sporočite jim, da se tudi midva z ženo prisrčno zahvaljujeva za veliki dar, z katerim sta nudila pomoč tem nesrečnim pozabi j en-cem. In če bi slučajno potovali skozi naše mesto, ji"n prosim, da se oglasijo tudi pri nas, kjer so jim odprta vrata našega doma vsaki čas. Z veseljem bodo sprejeti in mi se bomo pobližje seznanili z ljudmi, ki so nam v mišljenju tako sorodni.
"Da ne bi kdo mislil, da smo doma od Ljubljane In zato tako pišem, naj povem, da smo doma blizu Kopra in Trsta in sicer jaz iz vasi Dol in moja žena iz vasi Kubed, ali nam se smilijo vsi nesrečneži ne glede iz katerega konca ali kraja Jugoslavije prihajajo.
"Srčno-lepo pozdravljava vse Progresivne Slovenke in sploh vse napredne rojake, ki se ne sramujejo svoje narodnosti."
Ne vemo kaj še naj bi pristavili k temu pismu. Povemo naj le to, da je skoro v vsaki pošiljki pripisanih tudi nekaj vrstic, v katerih nas spodbujajo in izražajo zadovoljstvo o delu, ki ga vršijo PROGRESIVNE SLOVENKE. Res, iskreno smo hvaležni za vso spodbudo in vsako dobro besedo.
Mr. Joseph Durn izi-očil $4 in sicer je to preostanek družabnega večera. Nadalje je izročil $5, katere je darovala Mrs. Anna Stembal v spomin pokojne matere Mariane Jert.
Joseph Setinšek iz Boswell, Pa., prispeval $5 in to v spomin umrlega prijatelja Martin Abrama, Chicago, 111.
Iz Cleveland Hgts., pa je pri-lesel Michael Gole $15, ^atere je daroval on in njegovi hčerki / spomin pokojne nečakinje in sestrične Hedwige Kraus, roj. 'iole.
Mr. in Mrs. Peter Puhek iz Detroita $5 in poleg tega je Mr. Puhek napisal članek v prid na-iega zbiranja.
Nadalje so še darovali po $5— Michael Kusel, Chicago; Matt in Frances Petrovich; Frances Hu -lovcrnik; Mrs. P. F.; društvo St. 22, SDZ; društvo št. 1, SDZ; Katy in Anton Artel, vsi iz Cle-/eland-Euclid; Mrs. John Rebol, Martins Ferry, O.; Anica Franks, Oakland, Calif.; Mr. in Mrs. Louis Bartol, Strabane, 'a.; Anton Garden, Mattawan, Mich.; Frank Jereb, Mill Iron, Mont.; Louis Koren, Homer City, Pa.; Louis Raunikar, Wyano, Pa.; Josephine Luzar, D3troit; Mary Gerzel,
Gregorin; društvo št. 304, SNPJ, San Francisko, Calif.; društvo št. 112, SNPJ, Washoe, Mont.;
društvo št. 1, SNPJ, Chicago, ^	xmc Kuaj opravKE
Tli •	sf 11% T.u.f Tli . s postavami. Pogodbe se prelam
dogovorov se ne razume,
149, AFU, Houston, Pa.; društvo št. 539, SNPJ, Paw Paw, Mich.; društvo št. 74, SNPJ, Virden, 111.; federacija za vzhodno Ohio, poslala Josephine Plat-ner; društvo št. 20, AFU, Gilbert, Minn.; društvo št. 47, SNPJ, Springfield, 111.; društvo št. 600, SNPJ in tajnica Frances Vidrich priložila dolar; društvo št. 36, AFU, Johnstown, Pa.; društvo št. 206, SNPJ, Arcadia, Kans. in sicer so prispevali—iz blagajne $2 in po dolarji Frank Doiinar, Jacob Galicic in Louis Vene; društvo št. 586, SNPJ, Cheswick, Pa., $5 in člani John Drop, Mike Klopic in Anton Leskovec vsak dolar; društvo št. 434, SNPJ, $5, in tajnik Martin Krusic dolar in A. Cvelbar 50c; društvo št. 9,4 SNPJ, $5, in tajnik Frank Klune $2, West End Colorado Springs. Mr. in Mrs. Frank Likovich tudi $5 in to V spomin prijatelja Joe Su-starsiča, ki je umrl 5. marca v Barberton, Ohio.
Stephanie Gabrick poslala za društvo št. 11, SNPJ, Roundup, Mont. $4. Po $3 pa so darovali John Kos in John Rome iz Clevelanda; Jernej Urh, Springfield, 111.; Mary Gorisek, Clarks-ville. Pa.
Jennie Vodopivec iz Kitzmil-ler, Md. je poslala $2 za sebe in $2 za našo staro znanko Thereso Vauken. Nadalje so darovali po $2 šs: Frances Blažun, Cicero, 111.; Mimi Omahen, Downers Grove, 111.; Frank in Anna Muren, Chicago; Mary Medved, Chisholm, Minn.; Josephine Sever, Cleveland; društvo št. 743, SNPJ, Pacoima, Calif.; društvo št. 591, SNPJ, Belleville, 111.; društvo št. 9, SNPJ, Yale, Kans.
Po dolarju so pa prispevali Urska Mulej, Mike Barbich, Frank Mikshe iz Clevelanda; Frances Žugel, Murray, Utah; Mary Petrich, Crosby, Minn.; Nick Skube, Pittsburgh, Pa. društvo št. 293, SNPJ, Farming-ton, 111.; John Rogel in Frank Marsh iz Alliance, Ohio in John J. Bajt iz Santa Rosa, California
Do sedaj imamo nabranega 7,500 dolarjev ali po natančne predloženih računih raznih tvrdk, katere izdelujejo te vrste aparate, potrebujemo še najmanj 3,000. Pomoč je še vedno potrebna in prosimo za naklonjenost pri izvrševanju tega pomožnega dela.
Toplo sc zahvalimo vsem darovalcem, kakor tudi pomočnikom, ki zbirajo ali pa z dobro besedo pomagajo, da bomo kar najhitreje prispeli do določenega cilja.
Za relifni odbor "Progresivnih Slovenk":
Josephine Tratiiili, tajnica, .6505 Bonna Ave., Cleveland Ohio.
PRAVNA POMOČ
Skoro vsak ima kdaj opravka
narja, dolžnosti, ali morejo postati žrtve prevare in celo zločinskih dejanj. Ako se kdaj ta ali drugi slučaj pojavi, pride lahko oseba v nasprotje s hišnim lastnikom, delodajalcem, članom družine, upnikom ali celo z državo samo.
Ako ne premore odvetnika, ne more upati, da doseže pravico. Ker vlada v Združenih državah temeljno načelo, da je vsak upravičen do "enakopravnosti pred postavo," naj dobi oseba, ki potrebuje odvetnika, a ga ne more plačati, pravnikovo pomoč.
Leta 1876 je skupina državljanov, kateri so se zanimali za javnost, ustanovila v mestu New York organizacijo, katera se je razvila kasneje v Družbo za pravno pomoč (Legal Aid Society). Prvotni namen iste je bil
Konceri zbora Planina
Falls, N. Y.; Mr. in Mrs. Anton Penko, Somerset, Colo.; Joseph Smerajc, Pueblo, Colo.; Mary Celin, Salem, O.; Mr. Francis X. in Mrs. Johana V., oba iz Johnstown, Pa.; društvo št. 282, SNPJ in Seeley Island Club, Little
MAPLE HEIGHTS, Ohio — Kakor običajno vsako leto, tudi letos priredi pevski zbor Planina svoj spomladanski koncert v nedeljo, 25. aprila v Slov. nar. domu na Stanley Ave. v Maple Heights, Ohio. Pričetek bo točno Little ob 7. uri zvečer.
dosti čitali od 'Progresivnih Falls, N. Y., poslal tajnik Frank
Vstopnice za ta koncert se dobijo pri pevcih zbora kakor tudi v Slov. nar. domu. Prijazno vabimo vse prijatelje in ljubitelje petja, da se nam pridružite na I ta dan.
Ludwig Vrček
Zbor Triglav vabi
CLEVELAND, Ohio — Zopet bo petje in tudi poroka pod hruško, in sicer pod pokroviteljstvom pevskega zbora Triglav na 2. maja.
Bilo je na gorenjski strani Kranjske dežele ko so pred več leti rokovnjači ali piratje kradli in živeU po ciganski šegi. Nekaj iz tega življenja bomo Triglav-čani predstavili na omenjeni dan. Sicer bo za naše tu rojene člane bolj težko, bo pa dobra izkušnja za vse. Ker je že več koncertov bilo podanih, si vsakdo želi še nekaj posebnega ob takih prilikah. Kot vedno nam preskrbi nekaj novega naš pevovodja Mr. Anton Šubelj. Že lansko leto smo takoj po koncertu najeli dvorano za letošnji koncert na 2. maja. O tem sem javnost obvestila potom časopisja in pro--sila, da bi nam šli vsi na roke in ne prirejali drugih sličnjh priredb na ta dan. Triglav ima k po en koncert v letu, stroški se pa vsaki mesec, če hočemo gojiti našo lepo slovensko kulturo tudi na zapadni strani mesta. Na željo drugim, smo pa tudi pri volji so delovati po naši moči. Presenečena sem bila ko sem zvedela, da bo na isti dan tudi druga velika proslava na vzhodni strani.
Peyci in pevke se trudimo skozi celo leto, da podamo eno večjo priredbo, s katero si skušamo pridobiti sredstva za kritje stroškov pri zboru. Zato, cenjeno občinstvo—prijatelji, če hočete še za naprej imeti slovepsko petje, je na vas ležeče, da nam pomagate s tem, da зе udeležujete naših koncertov. Ne bo vam žal, če boste prišli na našo spomladansko prireditev. Podali bomo koncert in scenični prizor "črni graben" v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne. Po programu bomo šli vsi skupaj v naš Slovenski dom preko ceste na 6818 Denison Ave., kjer bo pristna domača zabava.
še vedno se najde rojake, ki mislijo, da smo na West Parku, kar pa zdaleka ni res. Tam na Public Square vzemite bus z napisom "Denison-Ridge No. 24," peljite se do konca, in ste na mestu. Tam se bus obrne in zopet pelje nazaj v mesto. Nič se ne objte, se ne boste zgubili. Mi z zapadne strani vedno lahko najdemo kraj na vzhodnem koncu, kjer se prepeva našo pesem in mislim, da tudi za vas ne bo pretežko nas najti.
Torej s prijaznim vabilom se obračamo na vas, cd blizu in daleč, pridite na 2. maja ob 4. uri j popoldne na prireditev Triglava v Sachsenheim dvorani, če je solnce ali pa dež!
Anna Jesenko.
jjomagati novodošlim priseljen* cem iz Nemčije. Danes sluzi družba vsem osebam v mesti" New York, neglede na njih baf" vo, vero ali narodnost.
Je to najstarejša družba za pravno pomoč v Združenih dr žavah in je tekom več kot 75 1^' obstanka rešila skoro dva miW' na zadev na leto. Oseba brez narnih sredstev lahko predlo^' svojo pravno zadevo družbi, tera jo bo skušala rešiti popolf®' ma zasebno.
Danes imamo v Združenih dr žavah 125 družb za pravno moč. V nekaterih mestih se up*' rablja za vzdrževanje druž# davčne sklade, v drugih za kritje stroškov odvetniški zbornice. V mestu New York d"" hajajo denarna sredstva iz sebnih virov.
Nekatere Družbe za praV" pomoč upravljajo prostovoljci'' večina istih v tej deželi ima kaj plačanih nastavljencev, f enega odvetnika, ki služi del sa, pa do polno nastavljenih, \ odvetnikov, kot je to slučaj P^' družbi v mestu New York.
Družba za pravno pomoč ^ New Yorku, katera je nabaV''^ snov za ta članek, je družba nov, katere nadzoruje ravnat®'^ ski odbor. Ta sestoji iz voditeU^ v obrtniji in pravnih pokli*^^' Redno zaposlenim 40tim odvet"' kom pomagajo skupine pr*#^ volj cev, kateri poslujejo na d^ nočasni podlagi, ter dijaki, tere določijo krajevne pra^"^ šole. Pri Družbi je zaposlen P" nočasni odvetnik, Mr. Bilm^^^ kateri govori več evropejskih zikov.
Družba za pravno pomoč pravne nasvete brezplačno, računa le malenkostno pris'"' bino in, ako potrebno, zastopa zadevah ali sporih osebe, ki ''' morejo plačati odvetnika. Tof nleni, da nudijo odvetnika * sodnih zadevah, v katerih ga
preskrbi niti država, niti so^', šče. Prosilec za pravno poi^f mora dokazati, da mu ni mog"^ najeti zmožnega zasebnega vetnika.
V to svrho mora položiti P^' stoj bino v znesku 50 centov, se pa spregleda, ako ne plačati. Višjo pristojbino se
re zahtevati pri posebnih zad^; vah, katere zahtevajo obši'"^'' preiskave, in kadar se je reS : poslovalo denarna plačila. V \ benem slučaju pa ne sme ; gati niti redna, niti odstotna ; stojbina družbe zneska $30. ■
-Vprašanja, ki spadajo v ci^'"''' no-pravni delokrog Družbe pravno pomoč se dele v tri pine — gospodarsko (denari'" družinske, posestne pravice.
Med bolj navadne vrste sl^ć* jev, katere bo Družba prevzc'^' bodisi za svetovanje ali v tev, spadajo naslednji; Zade^'^ glede plač, dolgovi nižjih skov, obročne pogodbe, zavai'^ valnina, lahke kršitve pogodb ** nižje zneske; slučaji med najel"' aikom in hišnim lastnikom, a''" 3o vključena pravna vprašanJ'^' razveljavi j en je zakona, prek' njen je zakona in razporoka, jih upravičujejo zdravi socia^"' razlogi; nasveti v siucajih tve; izstavljanje postavnih stin, ako niso vključeni viso^' zneski; zadeve pomorščakov de plač, telesne poškodbe na jah, a le ako se gre za niz^^ zneske.
Zločinske zadeve se sprejme^ obrambo na podlagi odloka sod' nika, ali ako zahteva prizadel' pomoč, ali ako zahteva роп^"^ bližnji sorodnik, ali uradno, priznano socialno zastopst^",' Sprejem zločinske zadeve odv#' od uspeha zaslišanja prizadet®" ga kot i tudi od preiskave.
Oseba, ki živi v New Yorku potrebuje pravnega nasveta, ^ ne more najeti odvetnika, lahko obrne naravnost na; Le6^
(Dalje na 4. strani)
||а*Евнв!ЕбввпЕв;нЕНвввн®в:.вшв
1Ш	iti
n
mg
fi m
i avgust ŠENOA;
iti
Varuj se senjske roke
1
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
ш ш
=+:1в.вШНПППП!15КППППН
(Nadaljevanje)
Pojdiva hitro!" je odgovoril nez. "Stopiva v samostan!"
V sobi gvardijaria Viktorja s a našla nekaj mestnih svetovalcev, vojvodo Orlovića in ka-petana Barba. Sredi sobe je se-6l na stolu raztrgan, prašen in ed trsatski frančiškan Jero-in komaj dihal.
Govori, pater Jerolim!" mu 3® gvardijan položil roko na ra-bi pozdravil goste.
^ovej, kako je bilo?"
Frančiškan jg zaprl oči, vzdih-nil in začel:
Slabo, oče gvardijan, zelo sabo! Duša mi je bila na jezi-u, a življenje na tanki niti.
adnji petek po večerji me je Poklital tisti Italijan, tisti Ci-Ppan, menda ga poznate, ki je že osem dni naš gost, v svojo celico. 'Na pismo!' je rekel.
dnesel ga boš v Senj očetu iktorju, dan prej, kot bo Ra-ata, odšel tja s svojimi četami.
Senjane čaka huda nesreča in ^aj se varujejo. Jaz grem h generalu Lenkoviću v Ljubljano k nadvojvodu v Gradec; ta cas vojska ne bo niti odšla, ven-pazi in za vsak primer vze-to pismo.' Tako mi je pono-še enkrat, ko sem ga spre-do samostanskih vrat. V spanju sem zaslišal čuden hrup, pa sem/mislil, da je veter. Toda ^0 sem prišel zjutraj na Reko,
povedo, da je pred zoro od-sel Rabata in njegova vojska.
Vidiš,' sem si rekel, 'Ciprijan se J® hudo uštel, zato. Jerolim,
chicago, ill.
for best
results in
advertising
call DEarborn 2-3179
v^ted to rent
I^ELIABLE family — Needs 3 ^edroom house in western sub-urbs. Prefer with option to buy. Reasonable rent.
FOrest 6-1533
domestic help
care — Light housework; children; room and board; 8ood pay.
Villa Park 9540-J
real estate
for sale
SALE — 4 room cottage and Garage. Ideal for handyman to extra room. Lot 50x200. 40 ^iles from Chicago. By owner $5,300.
COlumbus 1-5425
1 S^ner for sale — 2 STORY, — 3-5 room flats, 3 car parage. Vicinity 51st and Automatic oil heat, eno bath tubs. Cabinet kitch-ria ' '^odern thru-out. Call week "dys Portsmouth 7-9810; Sunday Ji^en 2-5622
BUSINESS
opportunity
TAVERN —
Owner — ....
equinn Halsted Area. Fully lishnrt Modern, well estab-vicinit	and residential
Will Must see to appreciate.
$2.500 fuTpHcT®'
--------WEntworth 6-6371
s?i5fcp^-MEAT MARKET-SeU larsp ct	established with
splenm^^ ^' equipment, fixtures; 159th 4t.	location on
^опНа2л\ close competition. Party opportunity for right Living	good business,
to suit	furnished. Lease
— 27 W. 159th St.
Harvey 4353
■ |"|»|"М|"Ш|"|И|"|И|"Р|"|И|"|В|"|И|"Р|"Ш|''Ш|"|'
urno osedlaj pa zdlrjaj v Senj.' Pismo sem si zašil v podlogo na klobuku, a gvardijan, dobro ve-doč, za kaj gre, mi je rekel: 'Jerolim, teci in bodi lahak kakor po velikem postu!' Zdirjal sem in dobro dirjal, srečno skozi do Hreljina. Tam stoji na samoti ob cesti skromna krčma. Iz nje je odmevalo burno vpitje, zato sem pognal konja. Mirno sem pojezdil mimo Rabatovih konjenikov in pešcev, ampak to so bili možje iz Karlovca; in ko so me lepo vprašali: 'Kam, častiti oče?,' sem jim odgovoril: 'Potujem v Novi k belim menihom,' pa je bilo dobro. Tokrat pa nisem imel sreče. Tudi bal sem se. Pred hišo sem zagledal prislonjene puške nemških mušketirjev. Zamižim, se pokrižam in vzpodbodem konja. Toda komaj sem zdirjal mimo krčme, že zaslišim za seboj vpitje: 'Počakaj pop!' Pa spet: 'Počakaj, pop!' Komaj sem dihal, toda moj konjiček je dirjal ko vrag. Pogledam malce nazaj. Za menoj se podijo mušketirji, spredaj pijan orjak in pa majhen, črno oblečen oficir. 'Držite popa!' je za vpil pijanec. 'Držite popa!' je tulil tudi oni mali, ki se je nazadnje le skobalil na svojega konja. Jezdil sem po strmi, ozki cesti ob prepadu, za hrbtom pa gonjači! 'Zbogom, Jerolim!' sem si mislil. K sreči pa se je pijani mušketir spotaknil in poljubil tla, kakor je bil dolg in širok. Drhal je za trenutek obstala, oficirčku se je od vpitja postavil konj na zadnje noge, jaz pa pograbim kratko puško — bumf! — in konj tistega črnega pritlikavca je telebnil na tla. Jaz pa v beg! Bog nebeški, tako nisem še nikoli bežal; no, ko sem zavil za prvi grič, je potegnil veter in mi brez sledu odnesel klobuk, z njim pa, seveda, tudi pismo. Mušketirji so se nekaj časa vpili za menoj, toda jaz sem jim lepo odnesel pete in zdaj sem tu!
"Oh, nesrečnik! In kaj je pisalo v pismu?" je vprašal gvardijan.
"Ne vem, oče; vsekakor so bile hude novice za vas vse."
Vtem je planil v sobo kaste-lan Hreljanović.
"Gospodje!" je zavpll brez sape. "Beneške galeje se bližajo senjski luki. Kapetan Barbo, prišel je Rabatov dragonec in vam prinesel pismo!."
"O Bog, reši nas zlega!" je rekel gvardijan in prekrižal roke.
"Zajeti nas hočejo!" je kri-knil čisto bled oPsedarić. "Z morja Benečani, s kopnega izdajalci! Zberimo pamet, gospodje, ne smemo zapravljati časa. Rabata prihaja z močno vojsko, da pobije vse aenjske Uskoke! Toda vseh ne sme najti. Jaz mislim takole: v mestu naj ostane samo tri sto mož in z njimi stari, manj odlični vojvode. Šest sto junakov z vojvodo Or-lovićem, Stipanovićem in Radi-ćem naj pa še nocoj zapusti mesto in z njimi sleherni, ki se je kdaj skušal z Benečani. Jure, ti ostani, tebe poznajo samo Turki."
"In vi, knez?" je vprašal gvardijan.
"Jaz sem.plemič, knez in gra-ščak ne plačanec. Ostanem, da varujem svoj stari dvor in grb, ki je čist pred svetom in cesarjem."
"Ostanem tudi jaz!" je planil Orlović.
"Ne," je odgovoril knez, "ljudje potrebujejo vodnika. Vi
počakajte zunaj v planinah, kaj bo. Tačas bom o vsem poročal nadvojvodu. Razen tega veš, da bi Benečani rajši videli tvojo glavo na vrhu svetega Marka v Benetkah kakor na tvoji rami."
"Dobro je, kot je' povedal knez!" je zaključil Barbo. "Na delo, junaki! Jaz seveda ostanem v Senju in moja skrb bodi, da zlo ne bo hujše. Zdaj zbogom. Videti moram, kaj piše Rabata!"
Krčma 'črnega Nika' je bila prazna. Luč je žalostno trpolela v tihem mraku, a gospodar Niko je s sklonjeno glavo sedel pred praznim sodom. Zunaj je tulil vihar, skrivoma so begale sence oboroženih mož, v besnečem pi-šu je pa tožil frančiškanski zvon. Hipoma se odpro vrata in v klet je pogledalo suho, kozavo obličje z rjavimi brki pod črno uskoško kučmo. Sive oči so blis-nile, beli zobje se zarežali.
"Niko, Niko!" je potiho zakli-cal tujec.
"Kaj je?" je vprašal krčmar.
"Daj mi žganja, Niko!"
Niko je dvignil glavo.
"Tebi, Bogdanić? Tebi, lopov? Niti kaplje!"
"In zakaj ne, sladki Niko?" je vprašal Uskok* in stopil v krčmo.
"Ker ne poznaš Boga ne poštenja. Ker si izropal Marijino cerkev na Krku, ker si onečastil žensko in ji ubil otroka na Rabu, ker si krvoses."
"Da vidimo," se je nasmehnil Uskok in pograbil svoj nož. "Žejen sem, nimam denarja. Toči, pes! Pride Rabata pa bo tvoje vino cenejše." In je planil ko gad na krčmaria. Niko je pograbil sekiro. Tisti hip je pa krepka pest podrla Bogdaniča na tla.
"Pes!! Zgini brez sledu!" je zagrmel vojvoda Milovčič, ki je nenadoma zrasel pred Nikom. "Poberi se, rusolasec strupeni, sicer ti iztrgam umazani jezik."
Hajduk je potuhnjeno zapustil krčmo.
"Poslušaj, Niko!" je nadaljeval stari vojvoda. "Ugajaš, mi, poštenjak si. Bilo bi mi žal, da padeš v nesrečo. Izza hriba se vali neurje. Benečani, menim, imajo piko nate, pa tudi nemška gospoda, češ da ščuvaš naše junake. Poberi svoje stvari pa zgi-
MOHAWK BEVERAGE
718 East 200th St.
Posebna cena
na LOKALNEM PIVU
S2.97 '»M
Imamo ludi razna vina in Cordials ter veliko vrst mehkih pijač.
želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike!
vas muci revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega pioM tevmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
hiše naprodaj
LEP ZIDAN BUNGALOW NA MAVEC AVE. SE PRODA
Ima dve spalnici in kopalnico na prvemu nadstropju; spalnico in stranišče na drugemu nad stropju. Gorkota na plin, garaža in dovoz. Lota 50x120.
Cena $16,900.
kovač realty 960 East 185th St.—KE 1-5030
v najem
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 EJast 72nd Street
ENAKOPRAVNOST
ni opolnoči z Orlovićevo četo v goro. Ampak tega rusolasca se vanij,'ker je lopov in zver! Boš šel?"
Niko se je zamislil, potegnil z roko po čelu in rekel:
"Bom, vojvoda! Hvala! Prav pravite. Rabata gre, Benečan bi me nemara ..." in je pokazal s prstom na vrat.
"Saj ne boš šel sam. Gredo tudi Vujica, Vedašić in Budono-vić — on je zaplenil pred Hva-rom polno ladjo beneških sardin. Pred polnočjo pridi k Velikim vratom pa boste šli. Zbogom, Niko!"
Krčmar je zaklenil krčmo, da se pripravi za na pot.
Vtem so se od vseh strani zbirali oboroženi. Uskoki, šepetali, mrmrali, povešali glave in bliskali z očmi. Mesec je proseval skozi temno noč in razlival belo svetlobo po senjskem kamenju, po dolgih puškah in mrkih obrazih. V vetru so plahutali rdeči plašči junakov, po kamenju so odmevali težki koraki, iz hiš pa
je bilo slišati tarnanje žensk, jok otrok in stokanje stark. In z viharjem se je mešala kletev, težka kletev na izdajalce in iz-prijence.
Na pragu svoje hiše je stal v črni kučmi in bleščečem orožu koren jaški junak, vojvoda Ju-riša Orlović kakor bor v gori. Levico je držal na sablji, desnico pa je ovil okrog vratu ženi, ki' je povešala glavo na njegove prsi.
"Ne joči, duša moja, golobica moja!" jo je miril. "Saj tudi meni kaplja kri iz živega srca, ko ga trgam od tvojega. Toda pomisli, kdo naj vodi nesrečne brate? Naj jih pustim ko čredo brez pastirja? In mar ni bojje rešiti glavo, kakor da jo sam ne-sem pod rabljev nož, da me zakolje ko koštrima? Ni mi za glavo, toda varovati jo moram zaradi tebe, ženica moja! Pomiri se, dušica, če Bog da, bo bolje in srečno se bova našla. Marija te varuj. Zbogom!"
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMm
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE NAS ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA NADVSE LJUBLJENA SOPROGA, DRAGA MAMA, HČI IN SESTRA
1891
EUCLID POULTRY
649 ^AST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek. lagtnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca Snreje-mamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselicp itn NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezJ^ ^ 'kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE 4LTKF 762 EAST 1851h STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. иге — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe

ROSE SUSTAR
SVOJE MILE OČI JE ZATISNILA ZA VEDNO DNE 15. APRILA 1953.
Kako si, bleda smrt, nemila,
ki nam si kruto ugrabila preljubljeno soprogo, drago mamo.
Ni več nekdanje tihe sreče,
ko si skrbela za nas ljubeče;
iz srčnih naših bolečih nam vzklil je živ spomin.
Oj soproga — mamica, predraga Ti,
zaprla trudne si oči,
a v srcih naših še živiš,
ljubezni naše ne vgasiš.
• Žalujoči ostali:
ANDREW, soprog EMIL, sin pri vojakih v Texasu V stari domovini mati HELENA POŽAR in brat JANEZ Cleveland, Ohio, dne 15. aprila 1954.
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici odkar je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog

/
ANTON NOVLAN
podomače PLETEN Zatisnil je svoje mile oči dne 15. aprila 1953.
Eno leto je poteklo ,odkar si zatisnil svoje oči in so Te odnesli in položili v hladni grob. Moje srce pa Te bridko pogreša, vsaj si mi bil mil in drag. Tolaži me misel, da se snideva enkrat na kraju večnega miru in blaženstva.
Snivaj sladko večni senj!
Žalujoča soproga ANNA
Cleveland, Ohio, dne 15. aprila 1954.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom ^ in prijateljem!	'
MAPLE TAVERN
v, 302(10 ЕПШО AVE. . '
wickliffe, ohio	" y
' john in albina mrsnik, lastnika
Najlepša hvala vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava za bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z DOBRIM PIVOM VINOM IN JEDILI.
JOE PINTAR
\ 389 E. 160th St. - IV 1-6067
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ 7 vedno prvovrstno delo zmerne cene
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue '
./j
'Ч	ENdicoit 1-0583
452 East 152nd Street /
IVanhoe 1-3118
Bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Izkušeni, vljudni spremljevalci.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
eonifr
DRAUGHT
arid SanditdcTies


AL-MAR CAFE
828 East 140th Street, LI 1-9788
SLOVENSKA GOSTILNA PIVO —VI NO— ŽGANJE
Vedno postrežemo tudi z okusnim prigrizkom.
NORWOOD APPLIANCE 8 FURNITURE
IMA VELIKO IZBIRO VSAKOVRSTNIH HIŠNIH POTREBŠČIN IN ELEKTRIČNIH PREDMETOV, KATERA SO ZELO PRAKTIČNA IN PRIMERNA ZA VSAK DOM.
VSE BLAGO DOBITE NA LAHKA MESEČNA ODPLAČILA.
VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMLCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLMR AVENUE JOHN SUSNIK
STRAN«
ENAKOPRAVNOST
ENGELBERT GANGL:
z DOMA
Starši so mu umiii, ko je bil še čisto majhen. Najprej mu je umrl oče, leto pozneje mati. A ker je bil še majhen, ni vedel, koga je izgubil in koga so mu za-grebli v zemljo. Ostala mu je samo stara mati. Ob njeni gorki ljubezni je prebil svojo mladost. Ali tak ni bil, kakršni so drugi otroci, polni življenja in veselja. Na njegove mlade dni ni svetila ne materina in ne očetova ljubezen; zato je bil Habjanov Janez tih in resen otrok.
Dostikrat je videl, kako ima stara mamica objokane oči. Pozno zvečer, ko je legel v posteljo, pa ni mogel zaspati, je videl izpod odeje, da sedi stara mamica še vedno za mizo, da neprestano giblje z ustnicami, a po licu ji teko solze, debele in vroče. Zato je bil tudi Habjanov Janez vedno tih in resen, otožen in dostikrat solznih oči.
Ko je že toliko dorastel, da je začel hoditi v šolo, je kmalu iz-previdel, da je sirota na svetu. Diugi otroci so mu pripovedovali, kako jim je lepo doma, ker skrbe zanje njih dobri starši, in takrat je izprevidel Habjanov Janez, da je sirota, da nima očeta in ne matere, in zato je bil tih in resen, otožen in dostikrat solznih oči.
Ko je dovršil Janez domačo šolo, bi bil rad odšel s součenci v bližnje mesto v latinske šole. Ali imel ni potrebnih pripomočkov pa Iddi stare matere ni mogel in hotel puatiti same.
Zato mu je ugasnila ta želja, preden ?.e mu je še prav razvila. Ostal je v domačem kiaju in se šel učit krojaštva.
"Ni bil tak, kakršni so drugi rokodelski učenci, ki nagajajo mojstru in kade skrivoma tobak, Janez je bil ponižen in poslušen; zato se je kmalu izučil toliko, da mu je izročal mojster že samostojna dela ter mu včasih tudi plapal ksj nagrade.
A kadar je stopil k oknu v domači hiši ter videl, kako se razprostira pred njim svet, velik in lep, obrobljen na obzorju z visokimi, v oblake kipečimi gorami, pregrnjcn z zelenimi travniki in s plodnim poljem, prekrižan z belimi, v neskončno daljavo vroče cestami—taitrat se ga je polastilo vroče hrepenenje po tam velikem, lepem svetu. O, ko bi mogel tja, da bi kaj videl, kaj novega zvedel ter se potem vrnil izkušen in učen domov k stari materi! In kadar je čital v knjigah, kako so odhajali z doma ro-kodelčici, kako so se vračali pu dolgih letih domov, bogati izkušenj, spretni delavci in razumni možje—takrat se ga je spet polastilo vroče hrepenenje po tujih krajih, po tem velikem, lepem svetu! Ali kako naj gre od stare, podpore potrebne mate-
re? Kolikokrat je že stopil pred staro mater, mu je vselej obtičala beseda v grlu, da ni mogel spregovoriti niti besedice. Zdelo se mu je, da ni \ sega dobro premislil, zato pa tudi ne more govoriti. Seveda; najprej mora poskrbeti, da ga preveč ne pogreši stara mati. In kaj mu pride na, um? Njegov mojster ni imel svoje hiše; stanoval je drugod pod tujo streho. Njegova stara mati pa ima svojo hišo in še precej prostora v njej, vsaj toliko, da bi njegov mojster lahko stanoval pii njej. Tako bi bilo po-magano s stanarino, drugič pa ji ne bi bilo tako dolgčas po njem, ako bi imela vedno koga poleg sebe. Če bi pa stara mati zbolela, se vrne takoj domov, pa najsi bi bil pra/ na koncu sveta!
Nekega dne stopi torej k mojstru in mu pove to. Mojstru je bil všeč Janezov sklep in obljubi, da se preseli k njegovi stari materi ter da ji bo podpora in pomoč ves čas, dokler se ne vrne Janez. Janezu se je zdelo zdaj vse urejeno.
Pogumno stopi pred staro mater ter ji pove brez ovinkov, kaj namerava. — Široko je odprla starka oči in v prvem trenutku ni vedela, ali sliši prav ali ne. Dolgo časa je molčala. Naposled pa izpregovori mirno in vdano: "Pameten si, Janez, in sam veš najbolje, kaj ti je storiti!"
In Janez se je poslavljal. Praž-nje se je oblekel, pospravil svoje reči v torbo in stopil k mizi, kjer je sedela ljuba stara mamica.
"Zbogom, mati!" je dejal in solze so mu zalile oči. Stara mati ga je gledala dolgo časa nemo in ljubeče. Naposled pa je rekla tudi ona; "Zbogom, Janez!" In tudi njej so zalile solze oči.
"Blagoslovite me!" zaprosi Janez in se zgrudi na kolena. Stara mati vstane in se skloni nad Janezovo glavo. Roke mu položi nanjo in zašepeče tiho in iskreno: "Bog te spremljaj, čuvaj in dovedi nazaj!"
Janez odide s težkim srcem in molitev stare matere je hitela z njim.
Minilo je pet let. Mojster, ki je stanoval po Janezovem odhodu pri njegovi stari materi, jr umrl. Starka je ostala spet sama. Hudo ji je bilo tako zapuščeni. Teda j se nekega dne odpro vrata. Stai ka tega ni čula, zakaj izgubila je že popolnoma sluh.—Na pragu pa je stal Janez. Velik je bil že, gosposki napravljen in brke je imel pod nosom.
"Mati," zakliee pol s smehom, pol z jokom. In kakor bi ga čula gluha starka, se obrne k vratom, razprostre roke in—kakoi-
bi ji šinila mlada moč v stare ude—steče k Janezu in ga pritisne nase.
Od tedaj je ostal Janez doma; začel je delati na svojo roko in nikoli mu ni manjkalo dela. Zaslovel je kmalu daleč naokrog za izvrstnega krojača. Srečen je bil poleg nje, poleg stare matere, a ona je bila srečna poleg njega, poleg Janeza.
PRAVNA POMOČ
(Nadaljevanje s 2. strani) Aid Society Civil Branch. Glavni urad se nahaja na 11 Park Place, New York 7. (Za naslove drugih uradov, poglejte v telefonski seznam). Glavni urad oddelka za zločine se nahaja na: 100 Centre Street, New York 13.
Pravnih pojasnil se ne daje preko telefona, z izjemo socialnim zastopstvom, katera so zvezana z uradom Welfare and Health Council mesta New York, ali drugimi priznanimi socialnimi organizacijami. Na odvetnika Družbe za pravno pomoč v New Yorku se lahko obrnete tudi, ako ne znate angleškega jezika.
(Ta članek je prispeval urad Health and Welfare Council mesta New York, Project for the Integration of New Immigrants).
(Common Council)
Zanimivosti
Italijanski nacionalistični pisatelj Giulio Caprini je napisal knjigo "Trieste," ki je izšla v Bergamu 1. 1906. V njej piše: "Če se človek le za trenutek oddalji iz mesta, dobi zelo žalosten vtis. Tik na robu mesta se dviga kraška planota. Takoj čutiš, da se je tu nekaj zgodilo in da se tu začne drug svet. Komaj 400 m nad mestom, a že pridemo do predmestja Opčine; tam pa je že beli kras s svojimi gozdovi. Tu živeči ljudje ne govore v jeziku našega mesta."
Komarji so pripomogli, da so Panamski prekop zgradili Američani in ne Francozi. Francozom se je zgodilo pri tem nekako tako kakor egiptovskemu faraonu Nekosu, ko je hotel obnoviti prekop, ki so ga 2000 let pred našim štetjem zgradili faraoni v Egiptu ter z njim povezali Rdeče morje z enim izmed rokavov Nila. Nekos je takrat izgubil 120,000 ljudi in graditev je moral opustiti. Francozi so 2500 let pozneje pri graditvi Panamskega prekopa izgubili zaradi bolezni več tisoč ljudi in so bili tudi primorani delo opustiti. Američani pa so spoznali.
IZBOREN PREMIUM PILSENER OKUS!


USTANOVLJENO 1922
MIHALJEVKH BROS. TRAVEL BUREAU
6424 St. Clair Ave.
THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO
Našim številnim cenjenim prijateljem v Clevelandu želimo sporočiti, da imamo v načrtu PET POSEBNIH IZLETOV Z LETALOM direktno, v ZAGREB ali BEOGRAD potom Pariza, Zuriča ali Amsterdama, na svetovno znani progi'SWISSAIR in ROYAL DUTCH KLM letalski progi, in sicer na
4, maja, 20. maja, 7. junija, 25. junija in 7. jul'ja 1954
VOŽNJA NA OBA KRAJA V TURISTIČNEM RAZREDU stane iz New Yorka do Pariza samo $558.00.
DIREKTNO DO ZAGREBA $660.00.
Uživali boste najbolj udobno potovanje na katerikoli teh znanih letalskih progah. New York zapustite pozno popoldne, prihodnji dan opoldne ste pa že v Parizu. Okusen obed servirajo čim letalo zapusti New York. Prihodnje jutro vam servirajo zajtrk, potem prigrizek, brez vsakršnih dodatnih stroškov. Z drugimi besedami povedano—ko potujete z letalom, nimate nikakršnih dodatnih stroškov ali napitnine v zvezi s potovanjem.
Ako se želite pridružiti kateremu n^ših posebnih izletov, prosimo, da se zglasite pri nas za vse podatke v zvezi s potnim listom in vizami.
Najsibo, da želite potovati z parnikom ali letalom, naša izkušnje več kot 30 let vam bo na uslugo vsakokrat in brez vsakršne obveznosti od vaše strani. Urad je odprt do 6. ure.
Za dobro, pošteno in zanesljivo poslugo, zglasite se pri najstarejši potniški agenciji v Clevelandu,
MiHALJEVICH BROS. TRAVEL BUREAU
6424 St. Clair Avenue — Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-6152
da lahko kopljejo v Panami kolikor hočejo, le da je treba prej uničiti komarje na tem področju. To so tudi storili in delo, ki so ga bili začeli Francozi, so srečno dovršili.
Leta 1943 je bUa s sklepom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske ter AVNOJ v Jajcu svečano razglašena priključitev Goriške pokrajine. Trsta, Istre, Beneške Slovenije, Reke, Zadra in posameznih dalmatinskih otokov novi demokratični Jugoslaviji. Šele poldrugo leto pozneje pa so partizanski odredi in NOVJ 1. maja 1945 zmagovito
vkorakali v Gorico in Trst. Takrat so jugoslovanske čete dejansko osvobodile slovensko in hrvaško ozemlje, ki je bilo prej pod Italijo, tja do etnografske meje na zahodu. Toda 9. junija je morala naša vlada pod pritiskom podpisati beograjski sporazum, ki je določil demarkacij-sko črto med jugoslovanskim in anglo-ameriškim ozemljem v Istri ter Goriško pokrajino, tako imenovano Morganovo črto, po kateri je prišel Trst pod an-glo-ameriško okupacijsko oblast.
Parni stroj Ј8 že star izum. Njegovo najpreprostejšo obliko, tako imenovani eolipik, je konstruiral aleksandriski matema-
tik Heron že leta 117 po našem štetju. To je bila votla kovinska krogla, ki se je lahko sukala okrog svoje osi. Na nasprotnih straneh je imela dve ozki odvodni cevi. Če so nalili v njo nekaj vode in jo odspodaj segrevali, je začela para uhajati skozi odprtine in tako se je obla vrtela okrog svoje osi.
Poroke mladoletnih so v Indiji prepovedane že od leta 1929, toda kljub temu je v Indiji zelo mnogo mladih zakonskih parov. V New Delhi ju je poročenih 14.5% vseh otrok, starih od 5 do 14 let. Razen teg^ živi dandanes v Indiji skoraj 134,000 vdov, ki niso starejše kakor 14 let.

BtUES WIN .
|l~^ To ottroct attention to o pretty foot ... to add summery appeal to on airy frock . . . wear beautiful Grace Walker Shoes.
P u
$5.95
AND UP
CDCC WITH EACH PAIR OF SHOES [DEC Yo-Yos — Comic Books — Balloons
Mandel Shoe Store
6125 Sh Clair Avenue
Two doors from North American Bank Vsem prijateljem^ odjemalcem in cnancem želimo vesele velikonočne praznike!
VESELO ALELUJO VSEM
ŽELI
MARY A. SVETEK
SLOVENSKA POGREBNICA
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
478 E. I52nd Street — KEnmore I-3177
Ml ■
Ako želite dobro kosilo ža praznike, pridite k nam po fine doma prekajene šunke, klobase in želodce.
VEDNO PRVOVRSTNO SVEŽE IN PREKAJENO MESO
Zlate's Meat Market
662 EAST 140+h STREET
Mulberry 1-9160 Veselo Alelju vsem odjemalcem in prijateljem!

Iz urada slovenske banke:
Uradniki in direktorji
I SLOVENSKE THE NORTH AMERICAN BANK CO.
1 tem potom izrekamo in kličemo vsem vložnikom in
prijateljem banke:


Veselo Alelujo
za velikonočne praznike.
Po praznikih pa zopet veselo no delo in trgovino, do boste zopet kakor pridne čebelice, nonosili si v banko za deževne
dneve, za vsakdanji kruh.
Tako voščilo s željami Vam pošiljamo:
Odbor in celotni direktorij
THE
North American Banke
vseh treh podružnic v Clevelandu, 0.
Napisal A. G., predsednik



15. aprila 1954
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5

J Kersnik:
Bojanov Matejka
(Odlomek)
Sredi pašnika so sedeli trije otroci, pastirčki, Mihec, najsta-^^jši izmed njih, je rezal vrbovo piščalko in štiriletna sestra je pazno gledala nož in les, težko pričakujoč, da bo delo gotovo. Zraven njiju pa je čepel petlet-
dečko. Matejka so ga klicali.
Kaj boš ti! Kupi si ga," odgo-tudi piščalko, a ubožec ga nima.
E, spet se je strla!" vzklikne Mihec in vrže vrbo v klin v stran.
Daj meni nož, jaz bom nare-prosi Matejka.
mu, daj!" prigovarja
JOHN YAGER
IV 1-5702
aP^ADBENI kontraktor
o želite zgraditi novo garažo vašo hišo, vam po--i ^žem v popolno zadovoljstvo.
Kadar potrebujete zavarovalnino
Proii ognju, viharju in avto-oiobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L.PetrIch
19П01 Kildeer Ave.—IV 1-1874
"zavarovalnina
HIŠO . BIZNES - AV^O -
ŽIVLJENJE
.	da kakršnokoli
■^varovalnino vi potrebujete, vam jo lahko! preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
Cf . poleg
Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934
Anička, ki bi rada imela piščalko.
'Kaj boš ti! Kupi si ga," odgovarja jezno Mihec in gre iskat druge šibe.
Matejka je zopet povesil glavo in jel s svojim bičem mlatiti po tleh.
Mihec ni mogel narediti piščalke. Vsaka so mu je strla. Vrhova koža še ni bila dovolj mu-ževna.
Medtem se je zmračilo in vsi trije so gnali živino domov.
Bili so Bojanovi otroci. Miha in Anička sta bila "domača," Matejka pa tržpški najdenec, ki ga je vzel Bojan, da bi imel pastirja.
Prišlo mu je to na misel, ko je šel nekoč s svojo ženo v cerkev k zgodnji masi.
"Veš kaj," je dejal tedaj, "jaz pojdem v Trst po otroka. Denar bomo dobili zanj, ravno za mali davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja."
Kmet ne premišljuje dolgo in tudi Bojan ni premišljeval. Čez nekaj tednov je imel Matejka v hiši gori za pečjo, od koder je komaj prišel na tlak, ko je začel po malem kobacati okoli stolov.
Pravo ime njegovo, ki je bilo zapisano v bukvicih, s katerimi je šel goupodar vsako leto enkrat v komisijo po denar, je bilo Matija Marotti. Na vasi so mu rekli Bojanov Matejka..
In kadar se je napotil hišni gospodar z omenjenim namenom h gosposki, tedaj so napravili Matejka v praznično obleko, ki ni bila njegova, obuli so
mu čevlje in dobil je velik kos pogače v žep, češ da vidijo gospodje, kako dobro se godi rejen-cu. Ko sta pa prišla zopet domov, je Matejka oblekel svoje raztiv gane hlače, pogače tudi ni bilo več, namesto nje pa majhen kos črnega kruha.
To je bil najlepši dan v letu.
Godilo se mu ni slabo, stradal baš ni, ampak belega kruha je dobil samo enkrat na leto.
Tako je bilo do dvanajstega leta. Do tedaj je dobival Matej-kov oče plačo od gosposke. Potem pa si baje mora tržaški najdenec sam služiti živež.
In tudi Matejka je šel k sosedu za pastirja. Služil je na leto za par prtenih hlač, par čevljev, kamižolo in suknjo ter dva goldinarja glavnice.
Zadovoljen je bil. Doma pri Bojanovih ga niso več potrebovan, ker je bilo domačih dovolj. Tukaj je poleti pasel, pozimi pa je sedel za pečjo, luščil turščico in pletel slamnate kite.
Kdo je bil njegov pravi oče, kdo mati, to mu ni bilo mar. Slišal je, da so ga prinesli iz Trsta, in Trst je bil baje veliko mesto, veliko večji kakor vas, kjer je bil sedaj. Kdo bo torej tam iskal očeta in matere. Tega Matejka tudi nikdar ni premišljeval.
Ko je dopolnil osemnajst let, je šel k drugemu sosedu služit za hlapca. Tu je imel že več. Čevlje do kolen, hlače na irh, dve koteninasti srajci in dvajset goldinarjev "Iona."
Sedaj pa je zahajal tudi že med fante. Z zasluženimi denarji je plačal nekajkrat na leto nekaj bokalov in zato Ao ga domačini trpeli med seboj.
Bil je sicer "tržaški," pa da je le — plačal.
Prišel je k vojakom, čez nekaj let pa nazaj in nato zopet v sosednjo vas služit. Leto je teklo
za letom, Matejka pa je služil; oral je, sejal, vozil in sekal drva — za druge ljudi.
Tako je postal star hlapec — hlapec na stare dni.
Nekoč so sekali v gozdu veliko bukev. Podsekano drevo se nagne ter počasi pada. Eden izmed sekačev zakliče: "Matejka, beži!" Matejka pa je bil star in počasen. Drevo ga je ujelo in pobilo. Čez tri dni so ga pokopali — brez joka, brez solz.
Njegov zadnji gospodar je dal mežnarju sedem grošev, da je uredil grob in po vrhu iz belih kamenčkov sestavil črki B. M., in križ med njima.
To je pomenilo: Bojanov Matejka. Kdo ve zanj?
.л 1-%
I
ш
i

^ youYe gU&d It's
C* 10.0^
Vsakdo
ve, da
A-U-1 40
poleg PLINA
pomeni toplo vodo
hitro!
Da, topla voda bo na razpolago v vaši hiši kdaj koli jo bo kdo hotel. Dovolj tople vode za vse—pršne kopeli, kopeli, hišno čiščenje—tudi za avtomatični pralni stroj in stroj za umivanje posode, katerega imate ali nameravate kupiti.
Pomii^c—kurivo je brzi, varčni plin—3 krat hitrejši po 1/5 stroškov! Kaj pa vi? Ali vi imate toliko tople vodo, kot jo rabite kadar jo rabite? če nci—
Bodite sigurni, da vaš vodni grelec odgovarja v vseh ozirih!
Automatic Underfired Insulated

I
Termostat obdrži vodo avtomatično na temperaturi, ki jo nastavile.
Plinski grelec jc naravnost pod vodo, da jo hitreje, varćljivo greje.
Močan ovitek insulacije okrog tanka obdrži gorkoto v vodi.
Povprečna kapaciteta tanka preskrbi toplo vodo zџ vse moderne potrebe.
f-::: g*
i


THE EAST OHIO GAS# COMPANY
Mame so pa res čudne
Mihec je primahal iz šole in korajžno pomolil mami pod nos spričevalo. Mama pogleda in pravi očitajoče: "Mihec, Mihec, spet imaš tako slabo spričevalo."
"Kaj slabo? Si pa res čudna!" se odreže nadebudni sinko. "Veš, tovariš učitelj mi je pa rekel, da je še predobro zame."
Iz dežja pod kap
"Hej, natakar! Tale krompir je čisto surov. Takoj mi pokličite upravnika!"
"Oh, nikar, tovariš Majaron-ček! On je šele surov, on!"
Dobra kapljica
Krčmar: "Kaj vi ne verjamete, da je tole vino čisto na-turno?"
Pivec: "O, verjamem, verjamem! Take kislice res ni mogoče ponarediti."
Koristen maček
"Tovarišica Kunigunda, ali imate veliko miši v stanovanju?"
"Prav nobene tovarišica Popa. Veste, moj mož ima vsak dan— mačka!"
Dober svet
Matic izpod Gorjancev pelje kravo na sejem. Dimka je rebra-sta in suha, da se bogu spnili. Pa ga sreča na Težki vodi znanec.
"I kam pa kam s to tolsto kra-vico, stric Matic?"
"V mesto na sejem, da dobim kak tisočak za fronke," odgovori Matic, ki se mu je krava zdela kar lepo okrogla.
"Jaz na vašem mestu," pravi Miha, "bi jo najprej potunkal v tale potok!"
"I zakaj?"
"Da ne boste tako suho pripeljali na sejem . . ."
IZVOZ IZDELKOV RIBJE INDUSTRIJE
Koper—Predstavniki izvoznih podjetij cone Trsta za Jugoslavijo in izvoznih podjetij za izvoz ribje industrije v Jugoslaviji so izvoUli skupni koordinacijski odbor, ki je doslej sestavil le pravila za skupno delo. V prvi vrsti so se dogovorili za enotno ceno, sestavili tabelo glede kakovosti posameznih ribjih izdelkov, o skladiščih in podobno. Koordinacijski odbor se bo sestajal enkrat mesečno, predsedoval pa mu bo izmenoma zastopnik iz Jugoslavije in jugoslovanske cone Trsta. Poudariti moramo, da ribja industrija v naši coni narašča. Lani je v primeri s proizvodnjo v letu 1952 narasla za 10 odstotkov, v se večji meri pa narašča izvoz ribje industrije v obeh okrajih cone B. Lani so podjetja koprskega okraja izvozila v inozemstvo nad 2 milijona 490 tisoč kilogramov proizvodov ribje industrije za skupno vsoto 252.5 milijonov dinarjev. Izvoz ribje industrije je lani predstavljal 48.67 odstotkov celotnega izvoza, ki sc je z ozi-rom na leto 1952 povečal za 30 do 40 odstotkov. Lani so se proizvodi ribje industrije naše cone prodajali na šestih tržiščih: v Švici, Belgiji, Grčiji, Angliji, Libanonu in Jordaniji, letos pa skušajo izvozpa podjetja plasirati ribje proizvode tudi v Ameriko.


JOHN A. FAKULT
Otroške
Mama: "Mimica, pri tebi gre vse skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven!"
Mimica: "Ne morem pomagati, ko imam dvoje ušes!"
*
— Mama, kdaj mi boš kupila novo punčko? Tole je že sram,
če jo vprašam, koliko je stara! *
Miheč: "Očka, tolikokrat sem že bral, da je kdo ubog, toda pošten; zakaj pa nikoU ne pišejo: bogat in pošten?"
Očka: "Ker tega nihče ne bi verjel!"
#
Učitelj: "Koliko stopinj mraza je na severnem tečaju?"
Mihec: "Tam je takšen mraz, da človeku odgovor na jeziku zmrzne, če samo pomisli na to!"
EUCLID, OHIO
ЛКО HI ZAŽELITE
*fin doma kuhan obed ter domače pecivo, obiščite našo restavracijo, kjer je vsa jed sveža, okusno napravljena in zadovoljiva.
Prijazna postrežba ob vsaki priliki.
SMITH RESTAURANT
East ТЛ2пп fk Lulfe Shore
Euclid 23, Ohio

ЧПРР"

Е@§ШШ)Шт№№№№№№Ш№№@е
COUNCILMAN 32. VARDE
ŽELI VSEM PREBIVALCEM 32. VARDE IN PRIJATELJEM VESELO VELIKONOČNO!
Ul '.-.J I.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
EKSTRA POSEBNOST!"
Ženske redno 1.99 do 2.29 bombažne obleke
Ч
Mero 12 do 20 in 1416 do 22%, v blagu, ki se opere in je stalne barve. Lepi spomladanski in poletni pisani vzorci, žal, ne sprejmemo telefonskih naročil. The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi oblekami.
""ekstra POSEBNOST!""
Moške redno 1.49 do 1.95 športne srajce s kratkimi rokavi
*1
športno srajce v popularnih barvah in vzorcih. Iz blaga prvovrstne kakovosti. Majhne, srednje in velike mere.
Ne sprejmemo telefonskih naročil
Basement oddelek z moško opravo
EKSTRA POSEBNOSTI
3.98 do 5.98 Permanent Finish Ruffled zavese

dolge 54 in 63"
1
.48
Par
Zavese iz organdy blaga in nabranimi robovi. 82 inčev široke. V plavi, roza in zeleni barvi. 72, 81, 90 in 108 inčev dolge. 1.98 par. ■ Ne sprejmemo telefonskih naročil
The May Co.'s Basement oddelek z zavesami
EKSTRA POSEBNOST!"
Vzglavniki iz prvovrstnega pastelnega "Cannon" blaga


LrVVV-:

2-$|
Prevlake za vzglavnike, mere 45x36-inčev, v mehkih pastelnih barvah, rože, Mimosa rumene, plave, zelene, roza in lilac. Z manjšimi hibrmii.
Ne sprejmemo telefonskih naročil The May Co.'s Basement oddelek z posteljnino
EKSTRA POSEBNOST!""
Deški 3.99 "Dan River" nepromočljivi Jackets s podlogo

2
39
i::' '
Popolnoma podloženi jopiči v temno plavi, rjavi, temno zeleni, ru-deči in tan barvi. Z manjšimi hibami. V merah 6 do 18.
Ne sprejmemo telefonskih naročil The May Co.'s Basement z deško opravo
EKSTRA POSEBNOST!"
Končni komadi rednega 59c "No Iron" bombažnega plisse
29
0 j ar d a

Komadi po 1 do 8 jar-dov dolgi, 36 inčev široki in v asovtiranih barvah in vzorcih. Za ■ hišno halje, itd.
Ne sprejmemo telefonskih naročil
Thg May Co.'s Basement oddelek z blagom
"EKSTRA POSEBNOST!"
Volnene Wiiton preproge, vredne 19.95, mere 27x54
99

3
Razstavni vzorci znanega izdelovalca. Wilton preproge so v lepih vzorcih in barvah. Vam bodo nudilo dolgoletno porabo.
Ne sprejmemo telefonskih naročil The May Co.'s Basement oddelek s preprogami
EKSTRA POSEBNOST! ~
Posteljna odeja znanega izdelka, vredna 7.98, 80x84 '

4
99
Dru.cjo-vrstni, vzorci in končni komadi obširne izbere krasnih vzorcev in barv. Vse se luliko rabi na obeh straneh in se operejo.
The May Co.'s Basement oddelek s t posteljnino

STRAN 6
ENAKOPRAVNOST
ВОвОШК MAGAJNA:
KRAS
##############
Prihajajo na Kras Ljubljančani, Gorenjci, Štajerci in vračajo se vsi začudeni: Kako je mogoče živeti v tistih pustinjah, kamnitih in neskončno dolgočasnih! Pride pa pesnik iz daljne dežele, ostrmi in onemi. Kot iz velikih težkih sanj se mu zazdi pokrajina, rad bi prodrl vanjo s svojim duhom, s svojim doživetjem. Ne more. Tesr\p mu postane v duši in vrne se s sklonjeno glavo. Ubogo ljudstvo, ki si je vzelo za bivališče pokrajine, polne nagrobnikom podobnih kamnov. Vrne pa se v te pokrajine pesnik iz nje prerojen, romar, ki je prehodil sto daljnih dežel, da bi našel lepšo kpt je Kras. Ni je našel. Njegovo srce je mirno sedaj in mehko, kot je srce otroka, ki je odšel, pa se vrnil v naročje svoje mature po dolgi, dolgi dobi. Ve, da mu je mogoče žare, kot bi bile ulite iz raztoplje-Iju. Šele sedaj se je zavedel, da so zelene odze v pustinji lepše kot neizmerna zelena polja, kot neizmerni gozdovi v tujini. O, kako polne so vrtače cvetlic, ki žare, kot bi bile ulite i raztopljenih kovin; o, kako vse drugače žare krila metuljev kot krila metuljev na tujem; kako vse bolj živo je petje škržatov kot petje murnov; prilepili so se na borove veje, pijani žarečega sonca
in pojo in po jo od jutra do večera nič drugega kot samo pesem ljubezni. Pastirčke se sprehajajo med pastirji, pastiricami in govedom, pričakujoč, da se bo sonce nagnilo proti morju in bodo vsa vzhodna pobočja vrtač in dolin zažarela, kot bi jih oblil z zlatom. Nato zagrne violet pokrajine, ki beže kot velikanski sinjezeleni plazovi tja proti Vipavski dolini, tja v Reško dolino vse do vrh kupole Snežnika, tja proti bregovom Adrije. Kdor ljubi Kras, mu ne bodo njegovi kamniti stolpi, g robi je in grmade le kot nagrobniki. Živa fantazija mu bo pričarala iz njih krdela vil, škratov, orjaških nemih mož, sinje žene. Med temi pri-čaranimi bitji bo plavala pesem pastirjev in pastiric, polna hrepenenja, otožna včasih, drugič polna vriskajoče razposajenosti. Včasih bo zadehtelo z njivic po ogradah po cvetoči ajdi vse bolj opojno kot z ajde na širokih poljih. In kako vse lepše se odražajo grozdi na latnikih za visokimi sivosinjimi zidovi! Utrgaš ob takem zidu plavozeleno rastlino in iz nje ti zadiši vonj, kot da si nekje daleč pod torjčnim soncem.
Bori, bori, trudno, tiho šepetajo . . . pravi pesnik. A to ni prispodoba. Glej, zares gre šepet
LAKE SHORE POULTRY & EGG COMPANY
6717 St. Clair Avenue - EN 1-5134
Perutnina vseh vrst in najboljše kvalitete.
I >1	,
Živa ail očiščena perutnina - sveža jajca - zmerne cene. Fine sveže ribe vsaki teden.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
od vej, ki se zibajo in dotikajb druga druge. Nobeno drugo drevo ne daje takega, človeškemu tako podobnega šepeta. Pa se včasih pojavijo tam nad grebeni Nanosa, nad pobočji Vremščice velikanski sivobeh valjarji oblakov, napovedovalci veličastnega prirodnega koncerta. Uro, dve nato planejo divje godbe čez pokrajino, kot bi sto orgelj ustvarjalo neizmerno simfonijo. Tedaj zaplešejo bori svoj veličastni ples.
Divje se objemajo med seboj daljne dežele. Minila so leta in prepevajo godbi svoje temne pesmi, ki jim zna prebrati besedilo le pesnikovo uho.—Snežnike ne padajo navpično in mrtvo, ampak drve s silno hitrostjo vodoravno čez pokrajine, dokler se vse utrujene ne zbero ob dolgih zidovih ograd v visoke žamete.
Leto za letom prihajajo pisma iz daljne Argentine, Brazilije, Združenih držav, Kanade, Francije, Egipta. Na tisoče fantov in deklet je moralo pod fašizmom odromati s Krasa, že itak revnega na kruhu, v in desetletja, iz pisem pa vedno razbereš eno in isto veliko domotožje po teh pustinjah, eno in isto ljubezen, ki postaja od leta do leta vse bolj živa. Odhajali so mladi fantje in dekleta, dorasli možje in žene. Sedaj se vračajo pisma od ostarelih mož in žena, od starcev in stark, toda ta pisma so prečudno taka, ko so bila pred desetletji, kot bi jih pisala sama mlada srca, tako polna neskaljene in mlade ljubezni do rodne grude so. In tisti, ki se vrnejo, gredo čez pokrajine z vedrim smehljajem, kot bi imeli samo dvajset let, čeprav so njihovi lasje bolj sivi, kot je siv kraški kamen, čeprav so njihovi obrazi bolj razorani, kot so raz-orane okrogle njivice v ogradah.
"Kdo je hodil po teh poljih, da so kot s krvjo pojena?"
Ali niso morda zares kraški kamni tudi kot spomeniki tisočerih padlih junakov, tisočerih žrtev iz dni, ko so vsepovsod gorele hiše, tisti tako lepi kraški domovi, polni domačnosti, z
шт

Preskrbite se za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
2i% obresti na hranilne vloge 2j%
Ш
Pri nas se tudi dobijo:
*	Regularna posojila na domove
*	F. H. A. posojila na domove
*	G. i. posojila na domove
*	F. H. A. posojila za izboljšanje domov
*	Prepisi zemljišč (escrow posluga)
6235 ST. CLAIR AVE.I
EVERY SAVINGS AND LOAN .SERVICE:
HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DRŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO

#
#
#
в
# #
TWO CONVENIENT OFFICES
813 E. 185 ST.
» DENARNE NAKAZNICE • B02IČNI KLUB
• VARNOSTNE SHRAMBE
« « *
V naših dveh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon.
Вл
Nizka obrestna mera na posojilih!
St. Clair Savings & Loan Co.
SLOVENSKA * '
EAST 185th URAD	_
813 EAST 185+h ST.
DVA
PRIROČNA URADA
HRANILNICA __ST. CLAIR URAD
6235 ST. CLAIR AVE.
IV 1-7800
HE 1-5670
Želimo vsem našim klijenton, vlagateljem in prijateljem vesele velikonočne praznike!


ognjišči, na katerih je skoraj neprestano plapolal ogenj, kot bi bil večna luč. Tujci so hoteli uničiti Kras, ne vedoč, da je Kras le ena sama velikanska skala. Na tej skali si jo slovensko ljudstvo sezidalo svoje domove. Taki domovi lahko gore, a ne zgo-re. Ni je sile ne v peklu ne v Rimu, ki bi mogla kdaj za vselej uničiti domove, zidane iz kraškega skalovja. — Horde črnih in rjavih zveri so si tudi ob teni skalovju razbile svoje glave. Toda za svobodo so padali tudi naši ljudje in barvali svojo zemljo s krvjo. Neizmerno je bilo trpljenje, toda pogum je bil večji. Ni ga peresa, ki bi moglo popisati vse, kar se je dogajalo v dušah tisočerih Vojkov in Iztokov, pripravljenih do zadnjega diha braniti ogromno svetiče naše primorske zemlje: premnogih Ju-dit, ki so bile pripravljene sekati tiranom glave, ne da bi jim hotele žrtvovati svoje telo, pač pa podariti svoje življenje in z njim svoje telo svoji zemlji.
Zavedaj se tega, popotnik, ki prihajaš na Kras in ne govori, da je ta zemlja dolgočasna pustinja. Vse, kar raste iz nje, raste iz naše krvi, pa raste iz nje tudi svoboda naših očetov in mater, naših bratov in sester, naših otrok, raste naše delo, naša pesem, naša lepota.
Kateri grm na Krasu je lepši kot grm divjega sipka? Njegovi imeli so, kot bi jih rahlo obarval s krvjo Šipkovi grmi rast ob grobovih naših ljudi. Glej, vsako jesen se njihovi cveti sprevrže jo v sadove, ki so kot velike kaplje krvi. Zato pojdi, ko poromaš na Kras, mimo takih grmov s spoštovanjem v svojih mislih in z ljubeznijo v svojem srcu.
Kraške nadmorske obale! Kje neki na svetu dobiš take, ki so kot misli naših ljudi, strmeč v daljna obzorja sveta in vesolja. Ko sem kot otrok prvič potoval z očetom po .teh bregovih, se mi je zazdelo vse skupaj kot velikanska pravljica, ki je prekosila vse moje pričakovanje, vse moje sanjarije in fantazijo. Nič nisem spraševal očeta takrat, le strmel. Morje je valovalo vse živo pred menoj, na obzorju se je spajalo s sinjino neba v celoto. Roji ladjic naših ribičev, raztreseni v tem opoju sinjih barv, so me navdali z željami, da bi tudi sam imel tako ladjico in plaval z njo in plaval vse tja do neiz-mernosti.
Ko sem bil v višji gimnaziji, je bila moja duša čista kot kristal. Dostikrat sem šel v Trst in na tiste obale in gledal in gledal, tedaj ne samo v globoko morje, ampak tudi v globobe oči Marije Strgarjeve, šestnajstletne. V obeh dušah je bilo polno sonca, ki ga ni senčilo nič drugega kot to da so fašisti zasedli te kraje. Govorila sva takrat o Lepi Vidi in o godbah in petju, ki ga je Marija neizmerno ljubila. Sanjavo je igrala ob klavirju in tiho prepevala, medtem ko je skozi moje misU drvela podoba za podobo, druga lepša od druge, čeprav še po stezah Cankarja, toda prav zato tako čista in neskaljena. Takrat sem pisal tudi pesmi. Mariji Strgarjevi na čast, eni izmed njih sem dal ime: Sere-nada in se je glasila:
Oblački izgubljajo se v večernih zarij veter, po morskih valih, lahno šumljajočih, stopa veter in Miramar, cipresnega gradu kraljica,
v zrcalu morskem barva
osvetljena Иса.
Po zlati cesti čoln poljublja
z vesli morje,
vsa zlata plava Mare pesem čez obzorje.
Nič zato, če je pesem nebogljena. Prelep spomin mi je na dekle, ki je moralo umreti v najlepši mladosti.
Te bregove je skušal ujeti v svojo pesem Igo Gruden, na svoja platna Albert Sirk, v svoje hrepenenje Karol Širok, ki so ga
ubile gestapovske zveri, dočim sta morala umreti v polni moški dobi prva dva. In kolikokrat sva s Kosovelom ob kozarccu vina v megleni Ljubljani sanjarila po tistih bregovih. Ko je začel Kosovel izdajati dijaški literarni list, mu je dal naslov: Lepa Vida. Odšel je umret v bližino tistih bregov. Sedaj nam bi dediči fašistov te bregove radi ugrabili, pognali naše ljudi z njih in naselili nanje naše sovražnike. Zaslepljeni megalomani mislijo, da je mogoče obrniti zgodovino nazaj, ne vidijo niti za ped v bodočnost, ko bodo morali dajati oni in nasilni piiseljenci za to odgovor, ki ne bo lahak.
Vsem vesele velikonočne
praznike in obilo piruhov!
NORWOOD SHOE REPAIR
1101 NORWOOD ROAD
NOVA SOLA V HRVOJIH
Koper, V Hrvojih v občini Marezige je te dni gradbeno podjetje "Dedilit" iz Izole dokončalo novo dvorazredno šolo, v katero je okrajni ljudski odbor investiral enajst milijonov sto šest tisoč dinarjev. Nova šola ima poleg učilnic tudi stanovanjske prostore za učitelje. Majhna svečanost ob otvoritvi pa bo ob začetku drugega polletja, 1. februarja letos.
USTANOVITEV FRANCOSKEGA KONZULATA V L.IUBLJANI
V Ljubljani je bilo ustanovljeno konzularno predstavništvo francoske republike. Vodil ga bo vicekonzul g. Georges Grous-sard, ki je že prispel v Ljubljano. Francoski konzulat V Ljubljani spada v okvir generalnega konzulata v Zagrebu in je četrto konzularno predstavništvo Francije v Jugoslaviji-



L&M
TOBACCO 8 CANDY CO.
WHOLESALE JOBBERS
of
CIGARS — CIGARETTES — TOBACCOS
CONFECTIONS Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic JOHN E. LOKAR	ERNEST MRAMOR
784 East I85th St. - KE 1-8777
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!

2 Carloads Just Received!
standard tire
SAIE PW«
ifeoucio
,*CHANQg
'' your eld fir,
'•eoppobi.
is.recappP"'®-
All Types, All Sizes, Passenger and Truck Included. Both Black and White SIdewalls, Tubeless and Blowout-Safe, Puncture-Sealing Tires in This Shipment.
We Must Move These Tires Quickly — So We're Offering Them At
TR£M£NDOUS SAVINGS
LAWN AND GARDEN SPECIALS
ЏШЕд!
f^irestone Plastic
GARDEN HOSE
.'4»
Value
%
^ Guaranteed 5 Years
^Lightweight,
Strong and Durable
* Full-Flow Brass Couplings
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, 220 voltov, narejeni za rabo v Evropi

vigoro/7
,'// i/
10 ibs.
95"
25 Ibs. $1.70 50 Ibs. $2.55
Quick acting ... Supplies all the food elements needed for healthy, vigorous growth.
Reduced!
BROOM RAKE
Reg. 98c
S9I9
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
CENTURY TIRE
15300 Waterloo Road
SERVICE CO.
KE 1-3536