Leto XXIV., št 89 LtoMfaaa, sreda I» aprila 1944» Press — Cena t- I* Upnnidtio a cjuMiana. Telefon fc. 31-22. ÌI-23. »1.24 imeratm oddelek ■ L|sbl|ti». Pncantie» «B" ca » - Telefon fe. 51-25. 51-26 Podružnica Nove mesto i Lioblianska oesca 42 izfciiučoo osopaic a ogiue a balli* to Inozemstvo; UPI A.. MUANC Rakuni: ta Linbljaiokfi poteranno pei poémo-čekovnem zaroda iL 17.749, ta ostale leni« Italije Serrino Conti. Con. Post. No 11-3118 Sowjetische Kampfgruppe am unteren Dnjestr vernichtet Rumänische Trappen zersprenge te — 40 Sowjetflugzeuge über d denmiitige Kampf der Besatzung Aas clem Führerhauptquartier, 18. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kampfraum von Sewastopol scheiterten Versuche der Sowjets, ein beherrschendes Höhengelände zu nehmen. über der südlichen Krim schössen deutsche Jagdflieger am 17. April in heftigen Ijiftkämpfen 29 sowjetische Flugzeuge, in der Masse Sehlachtflieger, Flak 11 weitere Flugzeuge ab. Leutnant Lambert vernichtete allein 12 feindliche Flugzeuge. Am unteren Dnjestr nnd im Baum von Jassy lies» die Wucht der feindlichen Angriffe gestern etwas nach. Eine über den Flnss gesetzte feindliche Kampfgruppe wurde vernichtet. In der östlichen Bukowina zersprengten rumänische Truppen feindli-rtae Kräfte. Im Kaum Delatyn—Stanislau und östlich Stanis lau brachen deutsche und ungarische Verbände hartnäckigen feindlichen Widerstand und warfen die Sowjets unter hohen Mutigen Verlusten zurück. Bei T arnopol kämpften sich weitere Teile rier Besatzung befehlsgemäss zu den in harten Angriffskämpfen vorgedrungenen, von der Luftwaffe wirkungsvoll unterstützten Verbänden des Heeres und der Waffen-SS durch. Damit hat der heroische Kampf der Besatzung unter Führung des am Vortage des Ausbruchs gefallenen nnd inzwischen vom Führer mit dem Eichenlaub zum Kitterkreuz des Eisernen Kreneš ausgezeichneten Generalmajors von n in der Bukovina feindliche Krai-er Krim abgeschossen — Der hei-von Tarnopol abgeschlossen Neindorff seinen Abschlags gefunden. In 25 tägigem erbitterten Bingen hat sie, von Transportfliegergeschwadern trotz stärkster feindlicher Abwehr in aufopferndem Einsatz versorgt, dem Ansturm einer mehr als zehnfachen feindlichen Übermacht bei schwerstem Artilleriefener nnd laufenden Luftangriffen standgehalten und durch das Binden feindlicher Kräfte den Aufbau einer festen Abwehrfront ermöglicht. Erst als Munitions- und Wassermangel den weiteren Widerstand unmöglich machten, wurde der Befehl zum Ausbruch gegeben. In der vergangenen Nacht griffen starke deutsche Kampffliegerverbände die Bahnanlagen von Kiew mit guter Wirkung an. In den Zielräumen entstanden mehrere Grossbrände und ausgedehnte Zerstörungen. In Italien brachen Stosstrupps einer ostmärkischen Grenadierdivision in die feindlichen Stellungen ein und sprengten zahlreiche Unterstände. Nordamerikanische Bomber führten im Laufe des 17. April erneut Terrorangriffe gegen Städte Südosteuropas, besonders in Belgrad entstanden Schäden in Wohnvierteln und Personenverluste. Unter schwierigen Abwehrbedingungen wurden 6 feindliche Flugzeuge von deutschen und bulgarischen Luftverteidigungskräften abgeschossen. In der letzten Nacht warfen einige britische Flugzeuge Bomben auf das Stadtgebiet von Köln. Brezuspešni sovražnikovi napadi Uspeli nemški protinapadi — Napredujoča oklopniška skupina je sprejela dele tarnopolske posadke Berlin, 18. aprila. Na Krimu so se 16. z jalovi li stalni boljševiški napadi na nove ismške postojanke okrog Sevastopolja. Pri obrambi sovražnikovih oklopnikov so mičjli nemški grenadirji na nekem mestu 6 sovjetskih, bojnih voz. Skupine bojnih °tal so bombardirale sovražnikove oklop-riške srile in baterijske postojanke. Uničile ;.-o več oklopnikov m precej težkega orožja. Lovci !>o sestrelili v letalskih bojih 13 sovjetskih letal. ~Ob spodnjem. Dnjestru je poizkušal sovražnik ves c an, da bi razširil svoja dosedanja predmestja in stvori] nova, vendar so mu nemški in rumunski ocsdelki v hudih preprečili te namere. Sovjetskim na-- letm so zadali hude izgube. Južno-- -odno od Orgjejt (Orheja) je prišlo le - krajevnih boljše viških sunkov, ki niso meli n kakega uspeha. Severno in sever-lozapadno od Jasija pa so boljševiki znova nanadli z neko divizijo, ki so jo spremlja'! številni oklepniki. Tudi ta sunek je izpod-etel zaradi udarne moči nemških grenadir-rev, ki so uničili 10 oklopnikov in 12 so--ažnifcovfli topov. Pri napadu močnih boj- ^äsident Gemerai Rupnik verläset nach seiner Rede das Hotel Union. PreaLfeot general Rupnik zapušča po sumera govora poslopje hotela Union. nifc letalskih skupin na sovjetska oklopniška zbirališča in kolone vozil pri Tiras-polu so bombe in letalsko orožje uničile številne okiopnike in motorna vezila. V noči na 17. april so napadli nemški bojni letalci več važ'ih kolodvorov v severni Ukrajini. Povzročili so občutna razdejanja in požare. Nemški lovci so zbili 16. aprila na vzhodnem bojišču 29 sovražnikovih letal. Iz nekega, prejšnjega dne na Južnem bregu Dnjestra vzhodno od Stanislavova stvorjenega predmestja so nemške čete prodrle dalje proti jugu. Napad je kljub sovražnikovemu oòporu dobro napredoval Nemci so prekoračili neko železnico in zavzeli več krajev. Boljšev ki so v svojih brezuspešnih protinapadih izgubili 9 oklopnikov. V odseku ob Strypi so grenadirji m vojaki oddelkov SS z naskokom zavzeli neko scvražn kovo predmostje. Zaplenili aii uničili so 12 oklopnikov in 31 topov. Bojni skupini vojske in oddelkov SS je uspelo, da je sprejela dele tarnopolske posadke Boljševiki so se z zapada prodira-jočim" oddelkom izredno srdito upirali, kljub temu pa je uspelo nemškim silam, da so se z uspešno pomočjo bojnih letal toliko prebile naprej, da so se jim laiiko pridružile skupine tarnopolske posadke. Kaka bojna morala preveva tarnopolske može, nam dokazuje primer podčastnika, ki jj takoj potem, ko je njegova skupina prišla v stik s prodlrajočim oklopniškim oddelkom, skočil na oklopnlk in vodil oddelek proti znanim sovražnikovim postojankam, da je tako prinesel zaželeno pomoč na-daljnim tovarišem. Južno od Berezine so boljševiki po hudem obstreljevanju z minami izvršili s kakimi tremi bataljoni krajevni izvidniški sunek, ki pa so ga Nemci zavrnili. Tudi južno-vzhodno od Ostrava so se izjalovili sovjetski krajevni sunki in so nemški vojaki še očistili neki vdor. Južno od Pskova sovražnik zaradi velikih izgub, ki jih je dob'1 v preteklih dneh, ni več nadaljeval svoji-h velikih napadov, temveč se je omejil na posamezne sunke. PeMstiesa Knuxova !zjava V%o, is apr. Vojna še dolgo nj dobljena, je dejal ameriški mornariški minister Knox v petek na nekem govoru v Torontu. Bil je mnenja, da bado morali zavezn'ki doprinesli še precej žrtev. »Trdnjavi obeh velikih sovražnikov sta še popolnoma nedotaknjeni,« je dejal minister, »za preb'tje njihovih obzidij bodo potrebni več j; napori kakor so bili kateri koli, ki smo jih doslej izvršili«. Uničenje sovjetske bojne skupine oh spodnjem Dnjestru Rtummske čete so v Bukovim razbite sovražne sovjetskih letal sestreljenih nad Krimom — 2 junaškega boja tarnopolske posadke - 40 Die Volksmengen, die bel der Kundgebung am Sonntag keinen Platz mehr im VersammJungsaale finden konnten, scharten sich In den umliegenden Strassen und folgten der Rede des Präsidenten Rupnik vor den Lautsprechern. Mn«8ce, ki pol nedeljski manifestaciji niso dobil® vež prostora v zborovalo i dvtirani, ae se shirale na ulicah in trgih ter pred zvočniki poslušale govor jmsédteata Rupn&a. Führerjev glavni stan, 18. api*. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sa javlja: N» bojišča pri Sevastopolja ao se izjalovili poizkusi sovjetskih čet. da bi zavzele neko obvladujoče višinsko ozemlje. Nad južnim Krimom so nemški lovski letalci sestrelili 17. ▼ silovitih le- talskih bojih 29 sovjetskih letal, po večini bojnih letalcev. Protiletalsko topništvo je zbilo 13 nadaljnjih leta». l-oroònik ^am-.er je sam uničil 12 sovražnikovih letni Ob spodnjem Dnjestru ki na področja pH Jasiju je včeraj nekoliko popustila silovitost sovražnikovih napadov. Uničili smo sovražnikovo skupino, ki je prekoračila reko. V vzhodni Bukovtni so romunske četo razbile sovražne sile. Na področju Delatin. Stanislavov ter vzhodno od Stanislavova so nemški in madžarski oddelki zlomili trdovraten sovražnikov odpor ter vrgli sovjetske čete, ki so imele velike krvne izgube, nazaj. Pri Tarnopolu so se nadaljnji deH posadke prebili na povelje k oddelkom vojske in SS, ki so z uspešno podporo letalstva v hudih bojih prodrli naprej. S tem se je končal junaški boj posadke pod poveljstvom na dan pred izpadom padlega generalnega majorja von Neindorff a, ki ga je medtem Führer odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. V 25 dnevnih ogorčenih borbah je posadka oskrbovana kljub najmočnejši sovražnikovi obrambi s požrtvovalnim delovanjem prevoznih letalskih jat, v najtežjem topniškem ognju in v neprestanih letalskih napadih kljubovala navala več ko lOkraine sovražnikove premoči ter jo z vezanjem sovražnikovih sil omogočila izgradnjo trdne obrambne bojne črte. Sel«, ko Je pomanjkanje municijo ln vode onemogočil) nadaljnl odpor, je dobSa posadka povelje za izpod. V pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal z dobrim učinkom kolodvorske naprave Kijeva. Na področjih ciljev je nastalo več velepožarov ta velika razdejanja. V Italiji so vdrli udarni oddelki neke vzhodno-marške grenadireke divizije v sovražnikove postojanke ln pognali v zrak številne poetóojanke. Severnoameriški bombniki so favedK 17. aprila ponovno strahovalne napade proti mestom južnovzhodne Evrope. Posebno v Beogradu je nastala škoda v stanovanjskih okrajih in izgube med prebivalstvom. Pod težkimi obrambn'mi pogoji so sile nemške ln bolgarske protiletalske obrambe sestrelile 6 sovražnikovih letal. V zadnji noči je nekaj angleških letal metalo bombe na mestno področje Kölna. Romansko vojno poročilo Btkareito, 17. «pr. Vojno poročilo se glasi: Na Krimu so nemške in rumunske čete zadržale napredovanje nasprotnika na jugozapadu polotoka ta mu pr zadele hude Izgube oklopnikov in letal. Ob spodnjem Dnjestru in na pedročju Orgejeva so naše ogorčeno se braneče čete « učinkovito podporo letalstva odbile več boljšcvinklh poizkusov vdora. Na pr/dročju severnovzhodno od Jasija je sovražnik utrpel pri krajevnih napadih krvne izgubo. Tukaj :n dalje zapadno je biio v bojih 10. in 11. aprila uničen;h 13 sovjetskih oklopnikov, 42 protxklopnìh topov m neka druga baterija, razen tega je bilo zaplenjeno & številno orožje, strelivo za uničevanje oklopnikov in drugo gradivo. Na ostalem bojišču n; bilo važnejših bojev. V teku dneva so ansio-ameriški letalci izvedli sfrabovalne napade na mesti Turn-Severin in Brašov. pn čemer so povročilj Škodo v htanovanjskih okrajih in ir-gube med c'vil-nim prebivalstvom. Bukarešta, IS. aprila. Vrhovno povelj-n'ätvo rumunske vojske je 17. aprilA objavilo naslednje vojno poročilo: Na Krimu smo razbili pred postojankami nemških in rumunskih čet sovražnikovo napade. Ob spodnjem Dnjestru so se izjalovili pozkusi boljševkov. da bi razširili svoja prečim os tja, kakor tudi poizkusi, da bi stvorili nova p red most ja na zapadnem bregu. V odseku severno in severnozapad-no od Jassija smo odbili močne sovjetske napade, ki so j!h podpirali oklopniki. Dne 16. aprila so izvršili sovražnfkovi bembri-ški oddelki teroristične napade na mesta Brašov, Turn-Severin, Bacau »n Galac. Povzročili ao škodo v stanovanjskih predelih in izgube med civilnim prebivalstvom. Finsko vojno poročilo Helsinki, 18. apr. Finsko vojno poroči k> javlja, da ao Finci na zapadnem delu Ka-relijske ožine zavrnili napad sovjetske na-skakovalne skup'ne, ki ga je tzvejfln. p0 siloviti topniški pripravi. Sovražnikova skupina je bila skoraj popolnoma uničena. Na srednjem delu Maaselkaeške ožine so pregnali sovražnikov oddelek, kl je produ al s pomočjo topništva. Boji v Italiji Bertm, 17. apr Na južnoitalijansktm bojišču so bili v nedeljo posebno uspešn- nemški izvidniški in udaimi oddelki V noči na 16. april je uničil ne.ci udarni c*i Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Fuhrer za žaliti svečanosti za ministra Adolfa Wagnefja Monakow, 17. apr. Na čelu državnih vodij, ministrov, pokrajinskih vodij in generalov se je Führer v ponedeljek udeležil žalnih svečanosti za državnim ministrom Acblfom \Vag-nerjem v kongresni dvoran: Nemškega muzeja. Führer je podelil Adolfu Wagnerju zlati križ s hrastovimi listi Nermkega reda. Zaini govor je '.mei državni minister dr. Göbbels. ki je poudaril, da odhaja s pokrajinskim vodjem VVagnerjcm eden izmed najboljših. V mnogih letih boja si nismo mogli predstavljati nobene srečne ali kritične ure stranke ali Reicha, v kateri b: Adolf Wagner ne stal poleg Führcr-ja. Njegovo delovanje je za stranko nepozabno prav tako nepozabno pa ostaja njegovo delo v velikopoteznem podpiranju umetnikov. S smrtjo pokrajinskega vodje Wagnerja, je poudaril ob koncu minister Göbbels. se je končalo življenje borca v pravem pomenu besede. Kot tovariš in zgleden narodno-sociali-stičen borec bo ostal nepozaben. Jasen pogled V &$d0€fl03t Svojo zrelost in svojo pravico do oos.oja manifestira narod v najtežjih trenutkih svojega življenja. Kar velja za narod kot skupnost, velja v enaki meri za vsakega njegovega člana, zlasti še za njegovo vodilno plast. Prvi pogoj narodnega voditelja pa je njegov čut z.a odgovornost in neb«*-nega dvoma ni, da je sredi zgodovinskega dogajanja, kakršnega nam prinaša sedanja vojna, odgovornost voditeljev najtežja. Zato je narod lahko pomirjen glede svoje usode, če ve, da ima na krmilu može, Ki se svoje odgovornosti v polni meri zavedajo. Kdor naroda tudi v njegovih najtež-jJi trenutkih ne zapusti in ne beži pred odgovornostjo, zasluži, da mu narod zaupa svojo usodo. Te misli so se morale vzbuditi slehernemu Slovencu, ki je v nedeljo priliko, rta je poslušal prepričevalne programske besede pres&ideiita generala Rupnika, ki »o bile namenjene vsemu slovenskemu narodu. President je govoril kot mož in voditelj, ki se svoje odgovornosti ne le v polni meri zav-^a, temveč nanjo tudi sam izrecno opozarja. Pri tem ga težki časi, v katerih se je znaäel naš narod zaradi vojne in zaraài protiraroduega aeiovan.ii. koumnističnih izkoreninjenecv, prav njč «o plašijo. Nasprotno, prav zaradi n j h je čutil dc'žnost, da prevzame nase vse težko breme vodilnega položaja, ne zaradi ssba in svojih koristi, temveč izključno le v korist naši narodni skupnosti. Položaj, v katerega so pahnili dogodki naš narod zlasti po 8. septembru lanskega leta, in pa doslej doseženi uspehi so vsestransko potrdili pravilnost njegove odločitve. Svojo globoko zavest odgovornosti za svoj narod je p resident Kapnik vnovič živo razodel vprav na nedeljskem zborovanju, na katerem so mu ogromne ljudske množice zato tudi izpričale svoje popoino zaupaajs. Preproste, jasne in klene so biie njegove besede, s katerimi je prikazal naš t remitru stvarni položaj; prav tako jasne in odločne pa so bile besede, s katerimi nam je pokazal pot v boffjšo bodočnost. Temeljne programske izjave, ki so se kot rdeča nit prepletale skozi vsa ostala njegova izvajanja, so izzvale viharno pritrjevanje zbranih množic. To je najboljši dokaz, da je g. pre-zident govoril iz srca vseh poslušalcev, ko je programsko pribil : Napeti moramo vse e, da. v tem velikem in težkem času ziriimo m da si potem priborimo in izoblikujemo trajen nacionalni obstoj, pra-v.čen družabni red, napredek in blagostanje v družb? pomirjenih in /itližanih evropskih narodov. Kateri Slovenec bi tega jasnega programa ne podpisal z obema rokama ? Iz teh temeslfnih izjav je g. prezident razvijal vse ostale nalogi? naše narodne sknpnwtt in vseh njenih članov v tah dneh naše narodne in obče človeške preizkušnje. Pogled v bodočnost je pri tem naslonil »a preteklost in vso sedanjo stvarnost ter je pri tem izpovedal marsikatero res-nico, ki temu ali onemu ne bo ljuba. Toda pravi voditelj, ki se zaveda svoje odgovornost«, pove ljudem tudi revnice, ki jih neradi slišijo. To so v našem primeru predvsem resnice, ki izhajajo iz našega evropskega položaja in naših evropskih dolžnosti, predvsem pa jz naše majhnosti, ki nam narekuje, da svoji kvantitativni slabosti od po morem o s svojo Kvalitativno močjo. Ostra je bila tudi prezidentova obsodba našega nekdanjega strankarslva m klikarstva, obsodba, ki se je izluščila v temelje«, resnico, kateri so zbrane množice navdušeno pritrjevale: »Kot niujl.cn narod si luksuza strankarske politike ne moremo več privoščiti.« Kateri razsodni Slovenec bi todi te resnice ne podpisal r, f>j»ema ro-blswuä ? Takšnih TesnSc pa je v prezidentovern govoru še vse polne in tu se vseh niti bežno ne moremo dotakniti. Izbrušen in izkle-s«-, čnt odgovornosti kažejo predvsem njegova izvajanja o dolžnostih posameznika in stanov v naši narodni skupnosti, zlasti pa o nalogah in pomenu naše mladine. Z novimi ljudmi v novo bodočnost — to je bil jedrnat zaključek njegovih jasnih programskih izvajanj. Težka in velika je nalog-», ki jo moramo skupno izvršiti, toda neomajna vera v uspeh je od g. prezidenta pr^la na vse ogromne množice poslušalcev in zajela vse zdrave Slovence. Voditelj, ki se zaveda svoje odgovornosti, zasluži zaupanje To zaupanje so g. prezident u izpričali iiileI»;žowei in poslušalci nedeljskega ljudskega zborovanja. S svojim delom, svojo podporo in pomočjo pri vseh njegovih plemenitih narodnih prizadevanjih pa mu jo bo izpričal in sproti izpričeval ves slovenski narod. Uspehi, ki jih je g. prezident v tem kratkem času šestih mesecev že dosegel, bodo potegofli za seboj še vse tiste, ki se tre-notno morda še obotavljajo, a ki jih bo novi razvoj pod prezidentovim vodstvom nedvomno povsem pritegnil nase. Tedaj bo slovenski narod ozdravljen ln se ho s bv težnostjo spominjal dela, lrf ga je v najusodnejših časih v občo slovensko korist izvršil prezident general Rupnik. ZAVEDNI LJUBLJANI! Dva zgodovinska dogodka v zastave in zaprisega V četrtek bo slovenski narod praznoval svoj veliki zgodovinski praznik. Zgodovinski zato, ker bo ta dan prvič v zgodovini poldragega tisočletja, odkar živi na tej sveti zemlji, dobil svojo narodno zastavo, simbol svoje slovenske narodne bitnosti. Na isti dan, ko veliki nemški narod, tvorec nove Evrope in nosilec borbe proti največjemu sovražniku pravice in poštenja in vsake narodne misli, proti brezbožnemu in brez-narodnemu komunizmu, slavi svoj narodni praznik, bo tudi slovenski narod, najmanjši v Evropi, z najvišjega mesta dobil priznanje, da je v odločilni uri evropske in svetovne zgodovine našel pravilen odnos do dogajanj okrog sebe, da je pravočasno in prav uvidel, kje je njegovo mesto, ter brez oklevanja storil svojo narodno in evropsko dolžnost. V četrtek bo poleg nemške državne zastave, ki predstavlja nemško vojaško za-sedbeno oblast na tem vojnem področju, slovesno razvita tudi naša slovenska zastava. Ta zgodovinski dogodek je poleg uradnega priznanja, da ta del Evrope pripada slovenskemu narodu, obenem tudi potrdilo, da je dveletna krvava borba slovenskega ljudstva proti boljševizmu pravilna in uspešna. Po svečanem razvitju zastave bo na Stadionu zaprisega naše domobranske vojske. Tudi to bo slovesno potrdilo in priznanje naše borbe. Slovensko domobranstvo, ki se je preko prviji, najprej maloštevilnih, najzaved- raacvitfe slovenske vojske nejših borcev bivših vaških straž vkljub savojsko-laškemu izdajstvu in Kalvariji, ki jo je slovensko ljudstvo moralo zaradi tega prehoditi, razraslo v mogočen ve-letok organiziranega boja proti komunizmu, bo pri Vsemogočnem Bogu priseglo, da bo začeto borbo za slovenski narod in domovino izvedlo do zmagovitega konca, do popolnega uničenja komunizma na slovenski zemlji. Po končani zaprisegi bodo domobranske čete od Stadiona korakale po glavnih ulicah LJubljane. Ljubljana bo imela priliko navdušeno pozdraviti svoje bra-nitelje, branilce slovenske zemlje, slovenskega naroda in slovenskih svetinj. Pokazala bo, kaj čuti do teh najboljših sinov naše zemlje, znova bo izpričala vdanost in hvaležnost borcem za lepšo bodočnost Slovencev. Ljubljana hvaležnost domobranskim borcem tudi dolguje, saj je po njihovi zaslugi bila obvarovana pred grozotami komunistične strahovlade, ki je imela namen spremeniti jo v pokopališče in razvaline. Zato naj v četrtek noben zaveden Ljubljančan ne ostane doma! Pokažimo, da je domobranstvo zares naša narodna vojska, naš ponos, naše upanje, porok naše lepše bodočnosti. Zasujmo s cvetjem naše borce, vzklikajmo jim in doka-žimo s tem spoštovanje in hvaležnost do njihove borbe. Dokažimo, da Ljubljana ni komunistična, da je vedno bila, je in bo vedno slovenska! Spored četrtkovih svečanosti 1. Zjutraj ob 7 bo budnica domobranske godbe in častne čete po sledečih ljubljanskih ulicah: Srednja tehnična šola, Gorupo-va ulica, Ob Gradaščici, Mirje, Emonska cesta, Napoleonov trg, Vegova ulica, Kongresni trg, šelenburgova ulica, Prešernova ulica, Trimostovje, Stritarjeva ulica, Pred škofijo, Kopitarjeva ulica, Zmajski most, Resljeva cesta, Komenskega ulica, Tavčarjeva ulica, Gosposvetska cesta, Bleiweisova cesta, Pokrajinska uprava. 2. Ko bo častna četa prispela pred palačo Pokrajinske uprave in po prihodu najvišjih nemških in slovenskih predstavnikov oblasti bosta na balkonu Pokrajinske uprave na slovesen način dvignjeni nemška in slovenska zastava. 3. Po dvigu zastav bo na Stadionu ob Dunajski cesti sv. maša, ki se je bodo udeležile naše domobranske enote skupno s svojimi poveljniki. Po maši bo svečana zaprisega slovenskih domobrancev, nato pa bo general Rösener podelil ranjencem posebne ranjeniške značke. 4. Kmalu po 10 dopoldne se bo s Stadiona razvil svečan sprevod domobranskih čet proti Kongresnemu trgu, kjer bo mimohod pred najvišjimi predstavniki, čete bodo nato krenile proti Srednji tehnični šoli. kjer bo razhod. NAVODILA OBČINSTVU 1. K svečanostim pred Pokrajinsko upravo se bodo zbrali posebej vabljeni zastopniki javnih in kulturnih ustanov ter državnih in samoupravnih uradov ob 7.45 na pločniku nasproti palače. Dostop na ta prostor bo dovoljen samo s posebnimi vstopnicami. Ostalo občinstvo, predvsem naše uradništvo, naj se postavi po Bleiweisovi cesti ob obeh bokih palače Pokrajinske uprave. 2. K zaprisegi na Stadionu civilisti ne bodo imeli dostopa. 3. Za svečani obhod po mestu, ki se bo iz Stadiona razvil kmalu po 10 dopoldne, naj občinstvo zasede oba pločnika od Stadiona po Dunajski cesti in šelenburgovi ulici do Kongresnega trga. Prostor pred nunsko cerkvijo je namenjen za uradništvo javnih in samoupravnih uradov. Ostalo občinstvo naj se razporedi po ostalem prostoru Kongresnega trga ter zasede ulice proti Srednji tehnični šoli, da spet pozdravi naše domobrance na njih pot: skozi Gradišče, po Gorupovi ulici do Srednje tehnične šole. Opozarjamo, da ima od železniškega prelaza na Dunajski cesti pa vse do Gradišča na pločnikih prvo mesto šolska mladina, ki bo tvorila živ špalir svečanemu sprevodu. V vsem se pokoravajte navodilom rediteljev! ŽENE IN DEKLETA! Pripravite cvetje za naše junake, Izpričajte jim svojo vdanost na njih zmagoslavni poti skczi slovensko Ljubljano! ^Končna itala Govor mtTiisti _kega predsednika loja na seji tehnične komisije sil trojre zveze Tokio, 17. apr. Ob pričetk-u seje tehnične komisije sil trcjne zveze je podal min. predsednik general Tojo pregled sp1 osnega vojaškega položaja. Dejal je, da sta Amerika in Anglija, ki sta v pričetku vojne doživljali neuspeh za neuspehom, od lani napovedovali protinapade z vseh strani ter sta na vzhodu in zapadu ob zunanjem robu ozemelj osnih sil poizkušali s številnim- silami napasti, vendar jima nikjer ni uspelo, da bi omajali trdne osne postojanke. Obratno je postala vera v končno zmago držav trojne zveze in v nepremagljivost njihovih postojank iz dneva v dan trdnejša. >Na,ši sovražniki,4. je dejal min. predsednik, »so v zadnjem času še glasneje poudarjali otvoritev drugega bojišča v Evropi, toda Nemčija prav čaka na to pustolovščino. Trdno sem prepričan, da bi v tem primeru nemška armada napad ne le razbila, temveč bi an-gloameriškim armadam zadala uničujoč udarec, ki bi močno približal končno zmago naših treh sil.« Nemški poslanik Stahmer je govoril v daljših izvajanjih o političnem položaju. »Strnjena skupnost vseh držav trojne zveze,« je dejal, »je najvažnejši pogoj za končno zir.ago. Napori naših sovražnikov v zadnjih mesecih, da bi z goljufivimi obljubami in z grožnjami omajali posamezne evropske države, ki so v naši zvezi, so se izjalovili. Nemški zavezniki v Evropi so spoznali, da jih bo pred uničevalno voljo sovražnih sil obvarovalo le rreločijivo sodelovanje z Nemčija. Japonska, ki je osvobodila narode Velike vzhodne Azije Izpod anglosaškega suženjstva in izkoriščanja, je sedaj pričela reševat; tudi indijski narod izpod tujega britanskega gospostva. Nemčija je prav v zadnjih tednih znova pokazala, da je poklicana zaščititi evropske narode pred velikanskim navalom uničujočega boljševizma. V Italiji je nemška vojska odbila težke angloameriške napade ter je prt Cassinu izvojevala obrambno zmago, ki predstavlja za sovražnika veliko razočaranje. Nemčija je zagotovila obrambo vseh ostalih evropskih dežel pred vsakim sovražnikovim poizkusom invazije. Nemško domače bojišče se je z občudovanja vrednim junaštvom upiralo terorističnim napadom. Proizvajalna sposobnost nemškega vojnega gospodarstva ni le ostala na dosedanji stopnji, temveč se celo jača. Pregled vsega vojnega položaja nam pravi, da nas čaka najodločilnejše obdobje vojne. Ta čas zahteva najvišji napon vseh Bil vojske in domovine, najožje sodelovanje n? šega naroda in pripravljenost na vse žrtve. Države, ki so združene v zvezi cfil trojnega pakta, pa imajo vse te pogo- je. Poleg tejra se bori ali dela vsak pripadnik naših narodov z občutkom odgovornosti napram našim padlim vojakom v veri, da mora za boljši svetovni rsd narediti vse, kar more in v neomajanem prepričanju, da je končna zmaga naša«. Jami eiSff držav trsfKg zveze Tokio, 17. apr. Tudi konferenca tehn č-nega odbora držav trojne zveze odraža po mnenju političnih krogov japonske prestolnice jasne cilje osnih sil in njihovo prisrčno sodelovanje. »Jom-uri Hočl« piše. da se sedaj znova vidi, da ta zveza ne temelji na začasnih skupnih koristih pogodbenic, temveč na globokem skupnem življenjskem temelju. Zato je ta zveza v dosedanjih letih svojega obstoja tako uspešno prestala vse preizkušnje ter vse vojaške in politične izpremembe. V trenutku, ko se njeni nasprotniki silno mučijo, da bi uničili narode trojne zveze, ima seja tehničnega odbora tem večji pomen. Posvet je dokazal zaupanje v končno zmago, ki ne bo izostala, čeprav bodo težave še tako velike. Odstop Badcglljeve vlade Amsterdam, 18. apr. Kakor javlja angleška poročevalska služba iz Neapelja, je baje Badoglio podal v ponedeljek zjutraj bivšemu kralju Viktoriju Emanuelu ostavko svoje vlade. Dasi to že ni uradno potrjeno, pravi poročilo, je Viktor Emanuel poveril Badogliju sestavo nove vlade. Stockli°lrn, 18. apr. Reuter poroča iz za-nes'jvega vira, da je maršal« Badoglio predal Viktorju Emanuelu ostavko svoyì vlade, bivši kralj pa mu je že poveril sestavo nove vlade. Iz dodatnih vesti angleške poročevalske službe je razvidno, da namerava Badoglio po zgledu vlad raznih ljudskih front sestaviti nov ministrski svet. Zato se je pričel pogajati s komunističnim voditeljem Ercoli-Togliattom, liberalcem dr. Crocejem in članom akcijske stranke Cabacciolom. Ti strankarski predstavniki so tipični zastopniki vlade ljudske fronte, ki je kakor znano vedno napovedovalka boljševizma. Ercol? je po Reuterju že namignil, da razpolagajo komunisti z najmočnejšimi silami v južni Italiji in da bodo zato postavili svoje pogoje. Poleg Badoglta samega se bo baje v novo vlado ljudske fronte vrnil le še sedanji mornariški minister, kar je nov dokaz, da dela izdajalec Badoglio vse, da bi pognal svoj izdani »narod« boljševikom v naročje. Zatemnitev od 21. do s* Abgabe von Sonderzuteilungen und Erhöhung der Brotration Aus Anläse des Geburtstages des Führers des Grossdeutschen Reiches Adolf Hitler am 20. IV. 1944 wenden folgende Sonderzuteilungen gegeben: L a) 500 g Marmelade und 100 g Obstsäfte auf den Abschnitt No »21 — Ap« der Aprilgrundlebensmitteikarte. 200 ß Tomatenpulpe auf den Abschnitt Na »22 — Ap« der Aprilgrudlebcnsmittelkarte und 4 dl Branntwein auf den Abschnitt No. »23 — Ap« der Aprilgrundlebensmittelkarte (1 dl Obst — 1 dl Wachholder — und 2 dl Weinbrand) ber! den Stamn&aufleuten. b) In Milchläden, denen der Milchveikauf genommen wurde, und auf den Ständen auf dem Pogačarplatz: 200 g Parmesankäse auf den Abschnitt Na »16 — Ap« der Aprilgrundlebensmittelkarte. Anstalten und Inhaber von Bons über 10 kg Käse bekommen diesen in den Lagern der Ge-nossenscchaft »Mlekotrg« Pred škofijo. c) Kinder bis zu einem Jahr bekommen nur in Laibach in ihren Milchläden jé Vi kg Honig. d) Kinder bis zu 3 Jahren jé 1 kg Aepfel auf den Abschnitt »A« der Aprilrula«ekarte Do.Ma. für Kinder bis zu 3 Jahren bei der Kmetijska družba, Novi trg und den Ständen auf dem Pogačarplatz. e) Schwerarbeiter je 150 g Würste auf den Abschnitt »TD — 12« der Aprilzulagekarte für Schwerarbeiter bei den Metzgern Remec Franc, KasteÜc Alojzij und Krašovec Franc auf dem Pogačarplatz. f) Schwerstarbeiter je 250 g Innereien auf den Abschnitt »NTD — 13« der Aprlaila-gekarte für Schwerstarbeiter. g) Werdende Mütter je 250 Innereien gegen Abgabe des Stammabschnittes der besonderer Märzzulagekarte für Brot. Innereien für Schwer&tarbeiter und werdende Mütter werden bei oben angeführten Metzgern abgegeben. Innereien unter f—g verteilt Čemive*. Stanko bei dem Stande auf dem Pogačarplatz. n. Auf Grund des Abschlusses weitgehender Handelsvereinbarungen mit Deutschen Reich ist dem Obersten Kommissar die Möglichkeit gegeben, die zur Zeit geltenden Brotrationen ab 20. April folgend zu erhöhen: 1. für Jugendliche von 9—18 Jahren von 225 g auf 275 g. 2. Handarbeiter von 325 g auf 375 g. 3. Schwerarbeiter von 425 g auf 475 g. 4. Schwerstarbeiter von 525 g auf 575 g. Die Erhöhung tritt am Geburtstag des Führers, den 20. April 1944 in Kraft and wird die Verteilung für die Zeit vom 20.—30. April nachstehender Weise erfolgen: a) Jugendliche von 9—18 Jahren 550 g Brot oder 454 g Einheitsmehl gegen Abgabe des Abschnittes »Do. Mc. IH« der Feberzu-lagekarte Do. Mc., in den Landgemeinden auf die vom zuständigen Versorgungsämtern aus zugebenden »Kleinen Anweisungen«; b) Handarbeiter der ganzen Provinz die gleiche Brot- oder Mehlmenge wie unter a) gegen Abgabe dea Abschnittes »RJD. 6« der Aprilzulagekarte; c) Schwerarbeiter der ganzen Provinz die gleiche Brot- oder Mehlmenge auf den Abschnitt »TJD. 11« der Aprilzulagekarte; d) Schwerstarbeiter der ganzen Provinz die gleiche Brot- oder Mehlmenge gegen Abgabe des Abschnittes »N.TJD. 14« der Aprilzulagekarte. Die gleichen Zulagen bekommen die Be-zugberechtigten aus den Gemeinden Ježica, Polje, Dobrunje und Rudnik gegen Abschnitte, die die Gemeinden im Einvernehmen bestimmen. Abgabe von Innereien Ausser der schon bekanntgegebenen Sonderzuteilung von bezugbeschränkten Lebensmitteln kommt aus Anläse des Geburtstages des Führers des Groesdeutschen Reiches Adolf Hitler am 20. IV. 1944 an unten angeführte Bezugsberechtigte noch eine Sonderzuteilung von Innereien zur Abgabe. Verwaltungen von unten angeführten Anstaiisn beheben Anweisungen für Innereien am Mittwoch, den 19. April L J. zwischen 9 und 11 Öhr bein. »Prevod« Gosposka 12-1. Zimmer No. 7 und zwar: Allgemeines Krankenhaus. Frauenkranken-haus, Krankenhaus des Slowenischen Roten Kreuzes, Krcbsheiünsttut. Slajmerheim, Asyl des H! Joseph, Asvl JosepVnum "tadta^vl (Japljeva), Soziales Hilfswerk (alte Zuckerfabrik). Volksküche, Arbeiterheim Küche der Arbe^erkammer. Eisenbahnermense — für Flüchtlinge, .Trgendasv e Tri ovo ,'A Je-rina) und Zelena jama; Sämtliche Schulküchen die schon besondere Anweisungen von Prevod beziehen; Werksküche deT Pap:erfa-brik Vevče, der Stadteisenbahnen, der Fabrik Satumusi, der Tabakfabrik, der Fabrik »Ko-linska« und deT Berufsfeuerwehr: Verband von Gaststädten Betrieben für Gaststädten der Stadt Laibach. Sämtliche Angeführten werden ersucht die Anweisungen nur in der angegebenen Zeit abzuholen da später wegen anderer Arbeiten die Anweisungen für Innereien ausmilolger unmöglich sein wird Anbei ersuchen wir. dass alle, die diese Notiz gelesen haben, die betroffenen aufmerksam machen, fall* diese die Notiz übersehen sollten. Die Bevollmächtigten sollen eine auf '/« Bogen geschriebene Erklärung unterschrieben von Verwalter über die Anzahl der Kranken bzw verköstigten, die sich am 19. d. M. im Stande befinden mitbringen. Anweisungen für Sonderzuteilungen Händler und Genossenschaften in Laibach beheben be'un >Prevodi Novi trg 4, n, Anweisungen für Branntwein^ ObsLsäfte, Marmelade uni Tomatenpulpe in nachstehender Reihenfolge: Mit der Anfangsbuchstabe Ke—P morgen den 19. d. M. vormittags und mit der Anfangsbuchstaben R—ž und Säumige morgen uen 19. d. M. mchmittags. Delitev posebnih dodatkov in zvišanja kruha Ob priliki rojstnega dneva Führerja ve-likonemškega Reicha Adolfa Hitlerja na dan 20. aprila 1944 bodo prejeli potrošniki naslednje posebne dodatke racioniraiùh, oziroma kontingentiranih živil: I. 1. Potrošniki, stanujoči v mestu Ljubljani, ki so v posesti osnovne živilske nakaznice za mesec april, bodo prejeli na dan 20. aprila 1944: a) pri svojem stalnem trgovcu: 500 g marmelade in 100 g sadnega sirupa na odrezek />21—Ap«t; 200 g paradižnikove mezge na odrezek »22—Ap«; 4 del žganja (in sicer 1 del domačega sadnega ali pa vinskega žganja, 1 del bri-njevca in 2 del konjaka> na ocirezek »23—Ap«; b) v mlekarnah, katerim je bila nedavno odvzeta prodaja mleka ter na mlekarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu: Z00 g trdega sira (parinolana) na odrezek »1Ü—Ap«. Zavodi, ki imajo večje število osnovnih živilskih nakaznic ter lastniki posebnih nakazil (bolnišnice, begunske kuhinje), ki so upravičeni na prejem količine sira večje kot 10 kg, bodo kupili ta sir v skladišču zadruge »Mlekotrg«, Pred škofijo. 2. Otroci do 1 leta starosti bodo prejeli samo v Ljubljani vsak v svoji mlekarni po 500 g medu na svojo mlečno nakaznico. 3. Otroci do 3 let starosti bodo prejeli po 1 kg jabolk na odrezek »A« dodatne živilske nakaznice Do.Ma. za mesec april prt Kmetijski družbi, Novi trg, in na stojnicah na trgu. 4. Delavci pri težkih delih, ki so v posesti dodatne živilske nakaznice »T. D.« za mesec april, izdane jim od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, bodo prejeli 150 g klobas na odrezek »T. D. 12«. 5. Delavci pri najtežjih delih, ki so v posesti dodatne živilske nakaznice »N. T. D.« za mesec april, izdane jim od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, bodo prejeli po 250 g drobovine (jetra, srce, jezik, pljuča, vampi itd.) na odrezek »N. T. D. 13«. 6. Noseče žene, ki so v.posesti glave posebne dodatne živilske nakaznice za kruh za mesec marec, izdane jim od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, bodo prejele po 250 g drobovine (jetra, srce, jezik, pljuča, vampi itd.) proti izročitvi glave omenjene nakaznice. Klobase pod 4. bodo prodajali na dan 20. aprila mesarji: Reme^ Franc, Kästelte Alojzij. Krašovec Franc in Rotar Pavel, drobovino pod 5. in 6. pa mesar černivec Stanko na stojnicah na Pogačarjevem trgu. Enake dodatke bodo prejeli tudi potrošniki, stanujoči v občinah Ježica, Polje, Do-brunje in Rudnik pri svojih trgovcih v do-tlčnl občini na odrezke ustreznih živilskih nakaznic, ki jih bodo določili preskrbovalni uradi teh občin v medsebojnem sporazumu enako za vse občine. n. Po sklenitvi dalekosežnlh trgovinskih pogodb z nemškim Reichom je uspelo dem Oberate Kommissarju za Jadransko primorje zvišati veljavne obroke kruha za 60 g dnevno, tn sicer: 1. Mladini od 9. do 18. leta od sedanjih 225 g na 275 g dnevno. 2. Ročnim delavcem od sedanjih 325 na 375 g dnevno. 3. Delavcem pri težkih delih cd sedanjih 425 g na 475 g dnevno. 4. Delavcem pri najtežjih delih od sedanjih 525 g na 575 g dnevno. To zvišanje stopi v veljavo dne 20. aprila 1944, na rojstni dan Führerja Reicha Adolfa Hitlerja. Upravičenci v Ljubljanski pokrajini bodo prejeli enkratno razliko kruha za čas od 20 do 30. aprila v iznosu 550 g kruha ali 454 s; enotne moke na sledeči način: a) mladina od 9. do 18. leta v mestu Ljub'Jani na odrezek »Do.Mc. III« dodatne živilske nakaznice »Do.Mc« za mesec februar; mladina v ostalih občinah pokrajine pa na :»n.°šo nakazilo«, ki ga bo izdal do-tični ol •'•inski preskrbovalni urad; b) ročni dHavej vse fv>ki aline na odrezek »R. D. 8« dodatne živilske nakaznice »R. D.« za mesec april; c) <1«ìhvcì pri težkih delih v vsej pokrajini na odrezek »T. D. 11« dodatne živilske nakaznice »T. D.« za mesec april, in dl delavci pri najtežjih delih v vse j pokrajini na odrezek »N. T. D. 14« doiatne živilske nakaznice »N. T. D. za mesec april. * • * Delitev drobovine Razen že og lagene izreone delitve raclo-nixanih živil bodo prejeli na dan 20. aprila 1944 povodom rojstnega dneve vedje vett-koneinške države Adolfa Hitlerja spodaj našteti upravičenci še pusebuno nakazilo dioijovine. Preh;anjevalni zavod zato poziva uprave vseh spodaj naštet'ah u3uuiov, naj dvignejo dne 19. aprila (sieda> med 9. In 11. uro dopollne nakazila za dvig drobovine v »Prevodu«, Gosposka ulica 12-1. soba 7. in sicer: Splošna bolnica, ženska bolnica, Bolnica Slov. rdečega križa, Zavod za novotvorbe, šlajmerjev dom, Zavetišče sv. Jcžcfa, Zavetišče Jožefinum, Mestno zavetišče (Japljeva ulica), Pokrajinski podporni odbor v Stara cukrarna), Ljudska kuhinja, Delavski dom. Kuhinja' delavske zbornice, Želez-ničerska menaa — za begunce, Mladinska zavetišča: Vič, Trnovo (A. Jerina) m Zelena jama; vse »Šolske kuhinje«, ki že prejemajo posebna nmVn^wa pri »Prevodu«; obratne kuhinje: papirnice Vevče, državnih železnic, tovaren Ssturnus, tobačne tovarne, kolinake tovarne in poklicnih gasilcev; Združenje gostinskih obratov za gostilniške obrate v mestu Ljubljani. »Prevod« prosi vse naštete, naj pridejo po nakazilo vsekakor v določenem času, ker pozneje ne bo vsled drugega, dela mogoče izdajati nakazil za drobovino. Obenem prosimo, da oni, ki bodo prečltah ta oglas, opozorijo prizadete, če M morda oglas prezrli. Pooblaščenci naj prineso s seboj na osminki pol« Izjavo, podpisano od upravitelja o številu bolnikov ah oskrbovancev, ki so na hrani na dan 19. t m. Nakazila za posebne dodatke Trgovci in zadruge v LJubljani naj dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4, n, nakar žila za žganje, sadni sok, marmelado tn paradižnikovo meqgo po naslednjem redu: z začetnicami Ke—P 19. aprila dopoldne in z začetnicami R—2 ter """ldn^ dne 19. aprila popoldne, Gospodarstvo Kam fe privedla Gffija ubegla vlada j V seriji člankov o stanju oskrbe v posameznih evropskih državah prinaša beograjska »Donauzeitung« pod gornjim naslovom poročilo iz Grčije, iz katerega posnemamo naslednje: Veliko trpljenje in pomanjkanje grškega prebivalstva v zimi 1941—42 je še sveže in neposredno v spom-nu vsemu grškemu prebivalstvu, čeprav se to pomanjkanje v pretekli zimi ni ponovilo. Iiniciativi in uspešnemu delu posebnega pooblaščenca nemškega zunanjega urada za jugovzhod, poslanika dr. Neubacherja in »Organizaciji za pomoč Grčiji«, ki je pod zaščito Mednarodnega rdečega križa, gre zasluga, da je bil omogočen povečan dovoz nujno potrebnih živil, kar je omogočilo povsem zadovoljivo prehrano prebivalstva v pretekli zimi. če ne bo prišlo do nepredvidenih težkoč v dovozu, je računati s tem, da bo oskrba grškega prebivalstva tudi v prihodnjih mesecih zajamčena. Navzlic temu pa je stanje oskrbe prej ko slej resno. V ospredju gospodarskih in političnih dogodkov je borba proti inflaciji in dviganju cen. Doslej odgovornim činiteljem finančne ln valutne politike v Grčiji ni uspelo obvladati inflacijo. Sredi novembra lanskega leta je grška vlada izdala številne mnogo obetajoče ukrepe za stabilizacijo cen in tržnih razmer, vendar se upanja niso izpolnila. Uspelo je preprečiti prekomerno izživljanje spekulativnih sil, tako da je postal ritem inflacije bolj počasen, navzlic odločnim intervencijam pa se ni ustavilo dvganja cen in zlasti se ni popolnoma ustavilo tiskanje novih bankovcev. Tako se je v zadnjih mesecih še povečala napetost med cenami in dohodki. V jeseni izdani ukrepi so imeli za posledico, da je začasno nazadovala cena zlatemu funtu na črni borzi. Toda v začetku letošnjega leta se je tečaj zlatega funta pričel zopet nadalje "naglo dvigati, ée v večjem obsegu pa so se začele dvigati cene živilom in estalemu blagu. Ogromen dvig cen v zadnjih letih n?m drastično prikazuje naslednja primerjava cen na atenskem trgu. Cena za eno oko (1.28 kg) kruha, ki je bila v oktobru 1940. še 10 drahem, je 1. januarja t. L dosegla 34.000 drahem, 24. marca t. 1. pa 260.000 drahem. Cena mesu za eno oko se ie povzpela od 50 drahem v oktobru 194Ò. na 300.000 drahem v začetku letošnjega leta in 960.000 drahem dne 24. marca t. 1. V istem času se je olje (ena oka) podražilo od 50 odnosno 200.000 na 1,680 000 drahem, moka se je podražila od 12 odnosno 80.000 na 420.000, krompir pa od 6, odnosno 40.000 na 300 tisoč drahem. Cena enemu paru čevljev, ki je znašala v oktobru 1940. okrog 450 drahem, se je v začetku letošnjega leta povzpela na 2 milijona drahem, sedaj pa se giblje na višini 15 do 20 milijonov drahem. Prav tako se je podražila moška srajca od 500 na 800.000 drahem odnosno 6 do 8 milijonov drahem. Za razvoj cen in inflacije je značilne da je morala grška banka v februarju letošnjega leta izdati nove bankovce po 50.000 in 100.000 drahem. Grška vlada se ni dala premotiti od tega razvoja in je nadalje odločena, prepre-č ti najhujše posledice inflacije in v mejah možnosti onemogočiti nadaljnje spekula-tivno dviganje cen. Brezkompromisno se drži pclit:ke restrinkcije kred tov in je v zadnjem času z uspešnimi ukrepi za ab-serbiranje odvečne kupne moči spravila del obtoka bankovcev n3zaj v blagajne Grške banke. Seveda je treba še počakati, če bodo odgovorni činitelji gospodarstva z dosiej uporabljenimi sredstvi obvladali inflacijo. V tem prizadevanju je pomemben č'ni-telj za stabilizacijo in reguliranje gospodarskega premeta nemško-grška družba »Degriges«, ki jc od prvega dne svojega obstoja skrbela za povečanje uvoza blaga v Grčijo. Nedavno objavljeno letno poročilo te družbe nam pove, da je Nemčija v teku lanskega leta zvozila v Grčijo 34.216 ton najrazličnejšega blaga v vrednosti 78.4 milijona mark. Obseg nemškega izvoza v Grčijo je sedaj znatno večji, kakor je bil pred letom 1939. in predstavlja spričo od vojne povzročenih ovir brez dvoma velik uspeh. Z delovanjem te družbe je oživela blagovna izmenjava med Nemčijo in Grčijo v korist obeh držav, saj je tudi izvoz grških surov n v Nemčijo v zadnjih ietih občutno narasel. Danes predstavlja blagovna izmenjava z Nemčijo hrbtenico grške zunanje trgovine. Izredni pooblaščenec nemškega zunanjega urada za jugovzhod posi' nik dr. Neu-bacher si je od početka svojega delovanja postavil nalogo, č:m bolj omiliti neizogibne in trde posledice vojne v grškem gospodarstvu in pomagati grškemu narodu preko najhujših čtsov. Pod najtežjimi okoliščinami je pr:zadevanju tega odločnega moža uspelo obdržati vsaj intakten gospodarski ustroj dežele in preprečiti popoln polom. Seveda pa je grško gospodarstvo doživelo v zadnjih let h preveč pretreslja-jev in je bilo premočno izčrpano in raztrgano, da bi bilo mogoče v razmeroma kratkem času doseči popolno umirjenje Grčije in končno rešiti vse težkoče. Vsekakor pa je zboljšanje življenjskih pogojev grškega naroda, ki ga je dosegel dr. Naubacher, delo, ki bo zapisano v zgodovini sedanje vojne kot vzor nemške organizacijske sposobnosti. Ko bo nekega dne konec sedanje vojne, tedaj se bo pokazalo, da ni bilo zastonj veliko obnovitveno delo, ki so ga izvršili Nemci v Grčiji. Sadovi tega dela bodo prinesli korist vsej deželi, izkušnje, ki so bile dosežene na obeh straneh v sedanji vojni, pa bodo velikega pomena za bodoče nemško-grško razmerje. Gostinske lokale, trgovske in obrtne poslovalnice morajo gosti oziroma stranke, kakor tudi uslužbenci ob alarmu čim hitreje izprazniti; lokale je treba radi zavarovanja proti tatvini zapreti in, kolikor je to možno, okna odpreti in spushti žaluzije, da se sMc!o čim boli zavaruje pred poškodbami radi zračnega pritiska in drobcev. Sreda, ISJL IV. velikih, «spelili predavan] za pripadnike obrti in trgovine Delavska protikomunistična akcija se čedalje lepše razvija in zajemajo njena predavanja čedalje širše plasti prebivalstva v mestu in na deželi. Tako so «e sedaj po predavanjih v tovarnah ;n drugih obratih pričela v Ljubljani predavanja tudi za obrt in trgovino. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje velika. Dvorana delavske zbornice je bila že prenapolnjena, a še so prihajale nove skupine in čakale na Miklošičevi cesti Tedaj so hitro organizirali drugo predavanje v sosedni dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, a Se vedno je moralo nekaj sto udeležencev oditi, ker tudi v tej dvoran: ni bik» več prostora. Istočasno je bäo torej dvoje predavanj. Pro-pag. ref. Del. protikom. akcije g Jan. ki je improviziral to drugo predavanje je za uvod obravnaval pojem »izdajalca« in pokazal, kdo je pravi Slovenec in kdo res izdajalec. Da bi čim točneje prikazal pravj pomen besede izdajalec, je očrta 1 dva zgodovinsko najbodj znana primera izdajalcev: Judo Iškariota ti pa Efialta. Omenil je malo znano dejstvo, da so vprav boljševiki, po katerih povelju so pri nas komunisti pripravili državljansko vojno, postavili cb Črnem morju Jud: celo spomenk, tako trdna je povezanost komunistične doktrine z izdajalstvom. Pri nas pa je bil komunistom izdajalec vsakdo. ki ni hotel trobiti z njimi v en rog, se n: hotel suženjsko pok orti njih poveljem in ni hotel spravljati naroda in domovine v še večjo nesrečo. Sami so se nazvali »osvoboditelje«. vso ostalo ogromno večino resnično zavednih Slovencev pa so proglasili za »izdajalce« ki bi jih bilo treba čimprej likvidirati. Toda pravi, resnični veleizdajalci pred narodom in zgodovino so edinole komunisti, ki so izrabil- najtežje ure narodovega obstoja za državljansko vojno in za revolucijo, ker so špekulirali, da je narod kakor v agoniji in se njegove zdrave sile ne bodo mogle strniti v odporu pioti nasilju. Sedaj pa je dovolj krvi, dovolj je žrtev! Danes moramo siedati samo enemu geslu: Narodne koristi nad vse! S tem geslom bodo dobri Slovenci domovino rešili in jo povedli v lepšo bodočnost. V dvorani Delavske zbornice ie bilo medtem predavanje S- Jesiha o komunizmu »Osvobodilne fronte«. Dejstvo, da je OF popolnoma in izključno komun'stična. je pač popolnoma jasno in tega samo tisti še ne priznavajo, ki ne morejo, si ne upajo ali pa celo zlonamerno nočejo misliti z lastno glavo. Govornik je na podrobnih primerih pokazal kako je OF v vseh podrobnostih organ'zirana po komunistično. Komunisti so sprva nastopali pod razn:mi krinkami in z zvijačo in z nasiljem jim je uspelo mnoge preslepiti. Vse svoje nasprotnike so proglasili za izdajalce, sami pa so delali z badoljevci že od vsega početka in dogovorno z njimi klicali nesrečo za nesrečo nad naše ljudstvo, obenem pa so morili zavedne Slovence. V tej skupni igri so se badoijevci znašali nad nedolžnim prebivalstvom, ga zapirali, streljali talee in končno odpeljal: samo na Rab Bronzln ln nameSčenka Elda Zudič, pek Adrijan Trevisan in gospodinja Lalija Klačnik. ponosrečencl. Po glavi se je potolkel pri padou mali Angel Mola iz Giulianijeve u'i-ce 42. 751etnega B. Pelea je ogrizel pes po levi p^dlahtnicl in desnem kolenu. Med delom v zak!aniščnem predoru na trgu Foraggi se je ponesrečil 3Sleteni Rino Vi'1. Pa.iel je in se po 11 po levem kolenu. 661etn: upokojenec Ferdinand Ive iz ulice Pilone št. 4, je padel v mestnem središču s kolesa in so pobil po obrazu in čelu. Avto je povozil na Gairibrldijevem trgu 501etnega Vinka Suzija iz Zoruttijeve u'ice, ki Ima potico .be po vsem telesu. 231etni Ka ol Mersič iz Spodnje Magdalene 65 se je ranil na pcilju na levi nogi. Zaradi infekcije je njegovo stanje precej resno. 41etni Serg j Zago, lei st snuje na trgu Foraggi, je med Igro prevrnil posodo z vrelo vodo in se polil po ol-razu in rokah. Vsi ponesrečenci se Tiravi jo v tržoilc t>oln šnici. Tatvine brez konca. V stanovanje go'rpe .'io' f'te Ko! ica v Crtspijevi ulici 50 so se j tihotapile tatinske s-alce ter ji cdnosl-j 7 ■juh, 5 brisač in Irusre predmete v sliupnt vrednosti 7.000 lir. V zvezi s to tatvino je ,ila ovadena pristojnemu so 1 išču 211etna ■ferina R.. ki je nujno osumljena tatv;ne. Polnoč ni čas za pomenite! Nočna parola je aretirala 53!e^nega delavca Va-^ntina Brandul'ma in 231etno Ado Tede-chi. ki sta' se okoli polnoči pomenkovala v mestnem parku ob Julijski ulici Ova-ìena sta bila radi kršitve veljavnih predpisov o policijski uri. 12.000 Slovencev nekomuniatov in jih tam pustili 4842 bedno poginiti. Komunisti pa so dali internirati tudi nekaj slojih ljudi, da so lahko naredili iz taborišč visoko šoto komunizma. Njih geslo je bilo: Žrtve morajo biü. A teh žrtev je bilo naposled le preveč in tmfi tisti, ki eo lažni agitaciji sipočetka nasedl* so spregledali in se postavili nasilju po robu. Tako je nastalo močno protikotmmiatičn® gibanje, k: se čedalje bolj Siri, ki pa bo so bolj uspešno — je poudaril v sklepnih zva-janjih g. predavatelj —. ko bomo postavili Ot nasproti močno, organizirano in disciplinirano protikomunistlčno organizacijo, ki bo znala na eni strani že v kali zatreti vsakršno komunistično »varjenje, na «kugi strani pa bo tudi dosegla, da bo vsakdo dobil to. kar mu po pravici in zasluženju gra Obe predavanji sta dosegli lep uspeh, do prihodnjič pa bo že tudi vse tako urejeno, da bo dovolj prostora za vse poslušalce. Beteinica KOLEDAR: Sreda, 19. aprila: Leon IX. Ema. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Nenavadni dvoboj. Kino Sloga-. Na rokah te bom nosil. Kino Union: Ljubosumnost. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva c. 1. Mr. Bahovec, Kongresni trg 12. Mr. Komotar, Vič — Tržaška c. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA: sTeda, 19. aprila, ob 18: Azazel. Red Sreda. Četrtek. 20. aprila, ob 18: Razbiti vrč. Red četrtek. OPERA: Sreda, 19. aprila, ob 18: Carmen. Izven. Gostovanje Mile Kogejeve in Ivana Francia, članov zagrebškega Narodnega gledališča. Cene od 40 lir navzdol. Četrtek, 20. aprila, ob 18: Madame Butter-fly. Izven. Gostovanje sopranistke Zlate Gjungjenčeve, članice zagrebškega Narodnega gledališča. Cene od 40 lir navzdol. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 19. APRILA 7.00—7.10: Porcčiia v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9 00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sooreda (nem. in slov.), koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.40—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00_17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: O troika ura — vodi Slavica Vencajz. 17.45—18.15; Vesela medigra. 19.00—19.30: SHovensike pasmi, poje tercet sester Dobrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Razgledi. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Klasični plesi. 21.00—22.00: Večer pri Pavlu Lin-ckeju. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23 00: Rahlo napev doni. Od 23 naprej: Koračnice, nato prenos proslave ob priliki Ftihrerjevega rojstnega dne iz ljubljanske Opere. Obvestila sporfsdlkoai ! s— Predsedsivo Nogometne zveze. Pozivam zastopnike vseh klubov, da se zanesljivo udeleže obveznega sestanka Nogometne zveze v četrtek, dne 20. t. m. ob 18. v posebni sobi restavracije »Slarnič«. Predsednik. SK Ljubljana. Pozivam igralce I. moštva, naj redno prihajajo na treninge, ki so vsak torek in četrtek od 17. dalje na našem igrišču. Vsi in točno! — Načelnik. SK Moste. Vse klubove člane, predvsem pa one I. moštve nujno vabim, naj redno prihajajo na treninge, ki so vsak torek in četrtek na igrišču Ljubljane od 17. dalje. Prihajajte vsi n točno! — Načelnik. s— Iz SK Mladike. Igralec Lojze Gvar-djančič, ki je prejel ob svojem 700. nastopu v nogometni tekmi mnogo čestitk prijateljev in znancev in daril klubov, ki so igrali na velikonočnem turnirju, se po tej poti najlepše zahvaljuje. Posebej je dolžan zahvalo tv. Agnola za krasno spominsko darila Kronika * Omejena izdelava ortopedičnega obuvala. Pristojno ministrstvo v Berlinu je izdalo prepoved za izdelovanje ortopedič-nih obuval. Prepoved se nanaša na čas od 26. marca do 10. junija t. 1. ter velja samo za potrebe civilnega prebivalstva. Or-topedična obuvala za vojne pohabljence in pripadnike nemške oborožene siile se bodo še nadalje zdelovala kakor doslej. * Stoletna starka je umrla. V Salzbur-gu je umrla, kmalu potem ko je dovršila svoje stoto leto, Katarina Tomašek. Bila je rodom iz Lienza. * Peklenski stroj v Vatikanu. Papeževa švicarska garda je odkrila v Sikstinski kapeli 9 kg težak peklenski stroj, ki je bil skrit v lesenem zaboju in postavljen pod znano Micheiangelovo »Poslednjo sodbo«. Preiskava peklenskega stroja je dognala, da je angloameriškega izvora. Ni dvoma, pravijo poznavalci razmer, da je bil nameravan komunističen atentat, zaradi česar bf)do v bodoče z največjo natančnostjo preiskali vse zaboje in vso prtljago, ki prihaja v vatikansko mesto. Iz LpMfaas u— Nov gTob. Za vedno je zapustil svojce nadzornik bolnikov pri Zavodu za socialno zavarovanje g. Franc Deschman. Za njim žalujejo soproga Marija in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bedo pokojnika spremili v sredo ob 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo n£iše iskreno sožalje. u— jože Trafen^ t- Dne 6. t. m. je umrl v Mariboru splošno znani bivši ravnatelj Spodnještajerske ljudske poso-j'lnice in dolgoletni dirigent stolnega cerkvenega zbora. V Ljubljani bo slovesni requiem za rajnim v frančiškanski cerkvi v četrtek, 20. t. m. ob 8. zjutraj. u_ Ludvik van Beethoven je M 1819 imenovan za častnega člana ljubljanske FilhcUrmonične družbe, že šest tednov kar smeje, to je 4. maja 1819, se je mojster zahvalil za to čast — saj je spadala naša Filhaimcinična družba kot druga v Evropa (ustanovljena 1702) med najčastitijivejše. V pismu govori mojster vseh mojstrov, največji vseli muzikov z naravnost ganljivo skromnostjo o svojih »neznatnih zaslugah za glasbeno umetnost« in obljublja v dokaz svoje hvaležnosti eno svojih del. še do konca svetovne vojne so hranili kot svetinjo Beethovnov rokopis »Pastoralne« simfonije z lastnoročnimi opazkami skladatelja v arhivu Filharmonične družbe. To za nas taka pcmemt.no simfonijo bomo poleg čajkovskega in Liszta slišali na Vin. simfoničnem koncertu velikega Radijskega orkestra v ponedeljek 24. aprila ob 19. Na to zanimivost še" posebej opozarjamo. — Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. k u__V počastitev spomina blagopolccjne gospe Pavle Suhadolr.ik, soproge podpredsednika g. Suhadolnika Fran j a, veleposestnika v E rovnici, je Kmetski hranilni in posojilni om v Ljubljani daroval 1000 lir za revne šolarje ter občinske ubožce v Borovnici, uprava občine Borovnica se za velikodušno darilo zahvaljuje tudi v imenu onih, katerim je prispevek namenjen. u— Zavoljo točnosti nam je prijatelj lista poslal naslednje pisemce: V četrtkovi Številki ste priobčili sliko in kratek opis Operna peVka ga Kogejeva gostuje dr evi skupaj z g. I. Franclom v Bizetovi priljubljeni operi »Carmen«. Za nastop ge. Mile Kogejeve, ki že tri leta uspešno deluje v hrvatski Operi, vlada v Ljubljani simpatično zanimanje. nove operne pevke gdč. Majde Zakrajškove. V opisu stoji napisano da je gdč. Majda Zakraj&kova doma iz Notranjih Goric, kar pa ne odgovarja resnici. Gospodična Zar krajškova, je doma iz Blatne Brezovice pri Vrhniki, kjer je bil njen oče nad 20 let šolski upravitelj. Šele pied nekaj leti ae je družina preselila v Notranje Gorice. — Prosim, da omenjeno napako popravite, ker po mojem mnenju je človek doma taon, kjer je regen. Gospodi'na Majda Zakraj-škova je pa rojena v Biatni Brezovici pri Vrhniki, ter je tudi tam doma, le sedaj stanuje v Notranjih Goricah. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila tvrdka »Siemens« d. d., tehnična pisarna v Ljubljani, Dunajska 1, 300 lir namesto venca na krsto pok. ge. Minke Vu-ga; gradbeno podjetje šver et Kosi je pa podarilo 500 lir namesto cvetja na krsto gdč. Danice škafar. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Skrb, kaj morate dela« na vrtu, odpade, če si kupite Delovni koledar. V Delovnem koledarju imate navedeno, kdaj se kaj seje in kdaj se opravljajo druga dela. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3. u— Krznarstvo Danilo Predalič, Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožu-hovino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi. 385 Naš klasik in prerok Simon Gregorčič je v nedesežno lepih besedah in prispodobah v svoji pesnitvi »Oljki« naslikal razne prizore iz našega življenja. Ti prizori so bili prav tako živi pred več ko 50 leti. kakor so še danes in Zimski pomoči gre hvaìa, da bo io Gregorčičevo delo izšlo ob lOOletnici njegovega rojstva v tak; obliki kakor še ne zlepa kako delo pri nas. Kdor bo dobil to krasno pesnikovo odo z mojstrskimi ilustracijami akademskega slikarja Gvidona Birolle. bo ve sel in tudi ponosen, da je lastnik tega lenega izdanja. Takih srečnikov bo skoraj tir~,č. toliko bo namreč sedaj vseh dobitkov ljudske knjižne tombole Zimske pomoči. Zato pridno segajte po tombolskih tablicah, ki jih dobite po trafikah, pri pismonoših in drugih prodajalcih ter v pisarni tombolskega odseka v Gradišču št 4. Žrebanje se bo začelo v nedeljo 7. maja in bo objavljeno v vseh naših dnevnikih. u— Nesreče. 45 letni delavec Alojz Me-tež iz Ljubljane je v Slomškovi ulici padel in si zlomil desno nogo. Stan slav Bučar, 21 letni delavec z Iga, se je pri sekanju drv vsekal v levico. 37 letna žena mehanika Hedvika Cesnova iz Ljubljane se je zastrupila s plinom, ker je v stanovanju počila plinska cev. 25 letnemu delavcu Valentinu Jurjevcu iz Polja je pri delu transmisijski jermen poškodoval levico. Franca škofa, 45 letnega delavca iz Ljubljane, je na Ambroževem trgu povozil neki avto, pri čemer si je zlomil desno nogo. 21 letno hčer posestnika Alojzijo Markljevo iz Vel. Gabra je neznan pes ugriznil v desno nogo. Janez Vidic, 30 letni žel. delavec iz Šmarja, si je pri padcu zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Pasjih ugrizov je bilo lani prijavljenih mestnemu zdravstvenemu uradu 17. Med letom je bil ugotovljen tudi 1 primer pasje stekline. Obolel je dobro negovan pes bernardinec. Pri človeku se pasja steklina ni pojavila. Po vseh primerih ugrizov je mestni fizikat odredil živin ozdravniški pregled psa, ugriznjenj pa so bili v Higienskem, zavodu cepljeni. Zaklonišča so zadosti varna proti ruševinam in drobcem le tedaj, če so zunanje odprtine zadosti zavarovane. Kolikor je potrebno še posebno podpiranje kletnih prostorov, je odvisno od višine stavbe in načina gradnje. Iz Gorica Še je poštenje n» svetu. Goriška občna objavlja, da sta bila najdena večja zneska. Prizadeta lastnika ju lahko dvigneta pri mestni blagajni. Nezgodi v Grgarju in Ajdovščini. 23-letna gopodinja Ivanka Vidic iz Grgarja je šla v gozd nabirat suho vejevje. Naši? je izstrelek, kar je bilo za najditeljico usodno. Vidičeva ima zaradi eksplozije rane na levi nogi in po telesu. 71etna Jolanda Samec iz Ajdovščine se je igrala s svojimi' sovrstnicami na domačem dvorišču. Nesrečna deklica je p? dia in si zlomila desno nogo. Obe ponesrečenki se zdravita v goriški bolnišn ei, kamor sta se zetekli tudi 581etna Marija Bardi, ki ae je pri padcu poškodovala na rami ta. levici, ter 501etna gospodinja FrančiSka Jakončič iz Straže, pri kateri ae pojavljajo gna^l omračitve uma. Izgubljeni nečak. 131etni Danijel Kosmači n, doma iz Bergonje, je prispel v Gorico s svojim stricem Francem Kosma-člnom, ki je prišel v Gorico po opravkih, šla sta tudi po Verdijevem Korzu, kjer si je deček radovedno ogledoval filmske slike. Ko je hotel spregovoriti s stricem par besed, je opazil, da strica sploh ni. čakal je ure in ure, da bi se stric vrnlL Jokajočega dečka so spravili policijski organi na kvesturo. živilske in tobačne nakaznice izginjajo. 21 Letna natakarica Albina Susič iz Gorice se je mudila v nekem ambulatori ju v Nadškofijski ulici. čez nekaj časa je opazila, da so izginile iz ročne torbice tobačne nakaznice, ki so jih jI izročile nekatere osebe za nakup tedenskega cigaretnega obroka. Tudi 271etna gospodinja Ida Fazan je imela slično smolo. Bila je v neki trgovini v Carduccijevi ulici, kjer je pustila živilske nakaznice. To je opazila šele doma, Oblastva so glede obeh primerov obveščena. Iz Trsta Gojitev sončnic obvezna. Hržašiki prefekt je odredil, da je gojitev sončnic ob-vezna v vseh občinah tržaške pokrajine, kjer so doslej gojili koruzo. Kmetska gospodarstva v občinah Tržič, Redlpolje, Rcnki, Sv. Peter ob Soči, škocjan ob Soči, Staranzano, Turjak in Gradež, Id imajo nad 15. ha površine, so dolžna gojiti sončnice na površini, ki odgovarja 20 odstotnemu deležu. Za druge občine tržaške pokrajine, kjer so kmetovalci gojili koruzo na površini, ki je manjöa od 15 ha, pa ao določene količine semena, ki moia jo kmetovalci z njim posejati svoje njive. Prijave setve. V smislu razglasa pokrajin óktga urada za ugotovitev poljskih del v Trstu so dolžni poljedelci (lastniki in najemniki) prijaviti delo in setev na svojih gospodarstvih Do 31. maja je treba prijaviti setev prvega pridelka, do 31. avgusta setev drugega pridelka. Razen tega je treba prijaviti do 31. avgusta stanje vprežne živine. Razdeljevanje graha. Potrošniki občin Trst, Tržič in Milje prejmejo po 500 gramov graha. Tržaški župan za dalmatinske begunce ln priseljence. Tržaški župan je kot mestni poglavar in predsednik občinskega podpornega odbora sprožil pobudo v prid beguncem in priseljencem iz Dalmacije, ki so se zatekli v Trst. Med drugim je predviden v katelrali sv. Justa velile konceit, na katerem bodo izvajali po večini Eachove skladbe. čisti dobiček je namenjen podpiranju beguncev in prisiljencev iz rožnih dalmatinskih krajev. Koncert bo dirigi' al Anton Edersberg, sodelovala bosta orgelski mojster Emil Busolini in violinist Valter Elisi. Sklepni simfonični koncert letošnje koncertne seacme bo v četrtek 20. t. m. s pri-četkom ob 18. Večer je posvečen skladbam Riharda Wegner ja. Dirigiral bo Leopoll Reichwein ob sodelovanju sopranistke Hd-(1e Kanetzni in baritoni sta Pavla Shofiler-ja. . IV slava lOleJnice Tržaškega tria. Pod okriljem tržaške koncertne družbe, ki obnavlja s tem svoje delovanje, bo v nedlj:> 23. t. m. v prostorih Verdijevega gledališči koncert Tržaškega tria, ki proslavi s tem večerom lOletnico svojega obstoja. Slikar A. černčgoj razstavlja. V ponedeljek 17. t m. je bila ctvor^ena v prostorih umetnostne galerije na Korzu razstava umetnin znanega tržaškega lik vnega umetnilca Avgusta černigoja, ki je bil v zadnjem času zaposlen z delom v raznih cerkve ih gcMške nadškofi je. Sedaj ob vrnitvi je organiziral razstavo svojih najnovejših slik. Demografska slika Trsta. Dne 15. aprila je bilo v Trstu 13 rojstev, 10 smrtnih pil merov in 6 porok. Smrtna kosa. Dne 15. aprila so mei drugim umrli v Trstu 671etna Marija Viller 631etna Alojzija Tomažič-Kova&č, 581etn Andrej Jurč.č, 56'etui Jržef Fi ipič, 931tn-; Antonija Prezelj in 781etna Marija Fondi'1 Himen. Te dni so se p^ o 111 v Trs u ura nik Roman Tasan in gosp oinja Li üja Pahor, uradnik Anton Pesce in d!.;akin'-Elza Neffat, komisar javne varnosti dr. M Sardor.e in zasebnica Neiina Stopar, uradnik Bogdan Castro in gospodinja Renat škerlavaj, zasebnik Guerno Nessi in šivilja Pija Franetič, zasebnik Rihad Ger zinič in gospodinja Silva S\pin, nrm šcV-nec El ja Bisaro In ka:totehr.ičarka M "rtj? Tavčar, polje lelec G. Cremonesi in zaseb niča Zofija Kočevar, mehanik Josip Zot i in šivilja Bianka Sancin, prstrešček G. lesnosti. »obsedena cd sedmh duhov« maho- ■ ma občuti stud nad seboj m svoUmi grehi ter gre za Jezusom, da bi nafla mir odruščanje 'n srečo v notranji, duševni lepot — ta boj» izražen no zunaj v Judovem ljubosumju ;e «e vedno najmočnejša dramatska žila »Azazela«. Zato je v sedanji obÜk osredotočeno ekrog njega vse notranje dogajanje Drama ljubosumnost, ki ima tretjeea deležnika v nevidni, posvečeni osebi Preroka, na katerega prenaša Mirjam žar svoje očiščene in oč ščujoče Iju-beznv pa ni prikazana tako s" lev i to. da bi že sama zagrabita. Režiser je moral vso stvar kar moči tudi pozunanjit dati boju med Judo-Azaze'om m Mario Magdalena izbrano spremljavo eoizodnih dogodkov in slikovitih ilustra-c'j tedanjega življenja; moral je poskrbeti za glasbene in vzueine učinke Med slednjimi so najmočnejši: nscenacija arh V Gaj ška» kostumi J. V ' 1 f a n o v e, prilagojen- ne le nošnji tedanjega časa. marveč — v izbiri barv — tudi scen enemu okviru, ter svetlobni poudarki. ki so pomagali Tomčevi glasbi in Gaj-:kovemu dekoru pripravljati gledalce za do-ž:vetje tiste vzvišenosti jn duševne lepote kakor jo izžareva iz sebe celotna 'gra v svoj" odrski podobi. Nedvomno je režiser M;lan SkrbinSek s svojo izgraditvijo celote n z uskladitvijo podrobnosti po tankočutnem okusu m 'zkušeni domiselnosti prispeval izredno mnogo k učinku in uspehu, k* ga je »Azazel« dosegel na slavnostni predstavi Če izvzamemo prav redka mesta je vsa uprzrritev icar se dé zgoščena, ubrana po zahtevah odrske, čeprav ne tudi dTamatske nujnost izenačena v v*eh svojih delih, tako da kljub ne posebne napet vsebini neugnano mika gledalčevo pozornost in zaposluje duha prav tako kakor vid ti duh. Tako smo dobili uprizoritev, ki &e lahko po pravd uvist^ med najznačilnejše v tej sezoni ia je tembolj v čast gledališču če pomislimo, kako težko je z raznimi prpomočki v razmerah vojnega časa Pisatelj dr. Ivan Pregelj je bi s tako predstavo dostojno prikazan in prcis'av-ijen. »Azazel« se je v tej odrski obdelavi kar zabiča! in vzbudil znatno prznanje. V*>ekako je bila srečna misel, da je za to uprizoritev preizkusi svoje scenografske sposobnost arh. G a j š e k ki je z okusno izbran mi pripomočki ustvaril realizmu odmaknjeno. !luzionistično sceno; pn tem pa mu ni šlo za originalnost po vsei stili, marveč predvsem za slikovitost :n harmonijo, za okolje, k vznaša domišljijo in vzbuja vzvšena čustva. To velja tudi za glasbo prof Matije Tornea Med splošn;mi odlikami uprizoritve je omenit' še znatno govorilno višino, ki je dokaj pripomogla, da je Pregljev krasni premišljene izbran: jezik, k' je bolj moderno nervozen kakor klasično umerjen, učinkoval kot svojska vrednota »Azazela«. Spričo dejstva, da je težišče uprizoritve še vedno bolj v celotnem poteku igre, v množici njenih značiln'h prizorov in v njeni poe-tično-simbolični vrednosti kakor Da v psihološko napetem konflfctu protagonistov, bolj v ilustracijah oeeb in ckolja kakor pa v dramat-skem razpletu karakterjev in situaci je v tem primeru značilnejša celotna uprizoritev kakor pa njene posamezne vloge Vzlic temu se nekaj vlog dviga nad to prvenstveno skupinsko žalno igro, ki predvsem simbolizira čustva n ideje ter prikazuje peano ozadje nastajajočega krščanstva v njegovi kalvarijski dobi Predvsem je v 06ptedju ga. Uk m a r -Boltarjevakot Mirjam iz Magdale Umetnica s kostumom, mimiko, kretnjam- in glasom prepričevalno izraža krčevito ae boreča, nervozno. a duševno vse bolj jasno in £sto osebnost 6poktvrjene blodnice nje hrepenenje po Kralju, ki jo bo slednjič dvigni nad blato preteklosti. Zdi s», da je le tu in tam» posebej še v zadnjem prizoru- ki je dramatski sploh premalo izdelan, šla nekoliko predaleč v prikazovanju afektov. Judo Simonovega iz K er otta igra Jan. Pisateljeva zasnova te osebe nam jo «Jcuša približati bolj človeško, kakor lahko posnemamo o nji iz evangelijev; z ljubosumnostjo je sicer vsaj nekoliko pojasnjeno njegovo izdajstvo, ni pa jasno, čemu Mirjam žs izpočetka čuti v Jud' poosebljenega puščavskega duha Azazela? Je to res demonična natura, ki čisto zavestno počenja in širi zlo? Judr' bi zares pristojal demonizem vendar ga nima ne v svetopisemskih virih (pripadal je krogu apostolov) ne v Pregljevi koncepciji, kjer je samo omahljiv izprljenec. najmanj pa v Janov igri. ki je bila sócer zajemi j iva in umetniško mansirana. ni pa kazala v določenih trenutkih zadostne strastnosti. — Izmed ostalih pomembnejših akterjev v drami spokorjenko in izdajalca Jude je treba omeniti go. Kraljevo kot blago, umevajočo Suzano, go. Razbergerjevo kot ljubko strežnico Lio, kj podleže čaru mlade ljubezm; predvsem pa zasluži omembo odlični Joel Vladimirja Skr-binška Bitenčev Asim je bä tudi prav zadovoljiv. Mimo teh nastopajo nekateri naši priznani 'gralci v večjih ali manjših vlogah apostolov, romarjev, molivcev beračev itd. kakor tudi člani dramskega komparznega zbora in številni drugi. Treba je poudariti, da so posamezni skupinski prizor prav lep1, zlasti se je posrečil sicer epizodni. zgolj ilustrativni, vendar odrsko odlično izdelani prizor okrog »človeka v kladi« (4. alita) »Azazel« ni nikak verski misteri) ali kaj podobnega: je to žalna igra tega «veta in njegovih neskončnih bojev nad telesom in duhom. Pomen sedanje uprizoritve ni samo v tem, da je proslavila pisateljevo šestdesetietmeo, marveč tudi v zanimivem in uspelem odrskem poizkusu. Pregljev »Azazel« Kdor je pred sedanjo prem i ero Pregljevega »Azazela« prebral to delo v knjigi in ga nato v^iel na odru je mogel vprav s šolsko nazornostjo spoznati, kako močni so zakoni, ki obvladujejo oder Da bi »Azazel« dosegel kar se da velik uč'nek, je morala odpasti skoraj polovica besedila in dramatiku sta se pridružila dramaturg in režiser kot najožja sodelavca. V drami, k; naj res zaživi na odru (in prva uprizoritev »Azazela« pred mnogim"' leti je pokazala. da od samih epizodnih prizorov ni bilo videti drame), so pripovedovanje, miljejsko slikanje in razpoloženjska lirika postranska zadeva. največkrat samo odvečna obtežitev trste poglarvitne gibabe sile, ki brez nje ne more nastati zares učinkovita drama: konflikta. Kakor v upodabljajoči umetnosti arhitektura, ne prenese med slovstvenimi umetnostmi drama-tfca preveč nepotrebnih obtežitev, neoTgan&fch okrasov, ničesar, kar ni utemeljeno z logično smiselnostjo same zgradbe. so pisatelji ki nimajo ostrejšega čuta za 'zrazito dramatsko oblikovanje; v svoje dramatske poizkuse vnašajo povsem pripovedno snov in ji dajejo zgolj formalno dramatsk; značaj. Njihovo gledanje je linearno slikarsko, medtem ko bi moralo biti arhrtektonsko-plastično. To so bistveni razločki, ;n vsaka uprizoritev nam pokaže vedno znova, da n' mogoče ustvariti nič trajnega, če se ne upoštevajo estetski zakoni dramatike. Nekateri romani majo takó dramatično snov, da lahko cela poglavja prenesemo na oder ne da bi jih bilo treba dramatizirati; zadošča vloga čitalca, da poveže posamezne prizore. To smo videli pred mnogimi leti v primeru »Bratov Karaimazovih« in »Seia Ste- pančikova«. Pregelj ni te vrste pisatelj. Iz njegovega pripovednega dela si ne morem zamisliti nobenega večjega odlomka, ki bi bil lahko z dramatsk-m učinkom postavljen na oder. Pregljevo pripovedno gledanje bi primerjal s slikarskim-' kvalitetami: pisatelj ne vidi stvari ostro opredeljenih, ne vidi jih v njihovi statični telesnosti ločene od okolja ;n plastične, marveč se mu zdiužujejo med seboj, dobivajo atmosferčno zabrisane, vendaV zato tembolj žive. slikovite dinamične forme Kakor se v mnogih njegovih sižejih m v njih obdelavi kažejo značilnosti, k< bi jih mogli stilno označiti z novm literarnim barokom — tako označuje del češke kritike Preglju nekoliko sorodnega Jarcslava Durycha —, se vendar zdi. da ima Pregljev izraz nekaj eks-presionističnega Kaipak. nred strajarsk-m ekspresionizmom. ki Se le pri nas razšrril šele po prvi vojni, sta Preglja varovalj njegova domačijska nota in topla povezanost z domačo slovstveno tradicijo, »Azazela« simo torej videli precej spremenjenega: dramaturg (prof. Janko Moder) n režiser (Milan Skrbinšek) sta se obilno posluževala pisateljevega pooblastila in po njunem prizadevanju je dobilo Pregljevo že brez tega najboljše dramatsko delo morda d« končno odrsko obliko. Tudi zdaj m bile meči zabrisati vseh dramatskih pomanjkljivosti. 2e sami osrednji podobi — Juda in Mirjam — ne poznata notranjega stopnjevanja! že v prvi sliki sta te dve važni oseb' tako prkazani. da se njim značaj v bistvu več ne spreminja, saj je Mirjam že 'zpočetka spokornica in Juda že izpočetka izprijen sebičnež ki bi najbrž delal zlo, četudi bi ga neuslišana ljubezen dc spo-korjene gemere '2 Magdale ne gnaJa celo v :zdajfitvo Jezusa. Toda boj med Judo kot poosebi jen jem zemeljske ljubezni, telesnosti sle in pohlepa in med Mirjamo, ki po orgijah te- Med čntefrsrzijand je mnogo sleparjev obsojen na 1 leto in poi robje Trgovski nameščenec Josip Remlc Ljubljana. 15. aprila. Debelo knjigo bi bilo mogoče napisati, če bi boleli opisati vse sleparije, k1 so bile zagTešene v preteklih dveh letih na račun in v okviru črne borze. Ta je privabila v svoj delokrog precej temnih elementov, ki so znali uspešno oslepariti premnoge žrtve za visoke denarje. S črno borzo pa so se spečali tudi mnogi poštem ljudje in šele v tej druščini zrahljali svoja moralna načela. Pogosto se je zgodilo da so pozabili na svoje- poštenje in zagrešili večje ali manjše prestopke. Mnogo sleparij v okviru čme borze je bilo prijavljenih n so se morali sleparji zagovarjati pred sodniki. Se več jih je bržkone ostalo prikritih, ker se oškodovanci iz strahu pred kaznijo n'so upali prijaviti sleparjev ali pa so rajši prikrli sramoto, ki jih jc doletela in so se bali posmeha svojih nevoščljivih znancev. Nekateri pa so opustili preganjanje sleparjev iz strahu; bali 90 se maščevanja. V četrtek se je pred okrožnim sodiščem končala razprava proti trgovskemu nameščencu Josipu Remicu. O njegovem delovanju jn pečanju s črno borzo smo poročali delno že. ko je bila prva razprava konec februarja. Re-m'c je osleparil tri Ljubljančane za 7500 lir z obljubo, da jim bo dobavil večje količine racioniranih živil Čeprav so bile žrtve previdne. jih jc Rem e le premamil, dia so mu izročile denar. V nekem primeru je ponudil v nakup za 9C00 lir moke. češ da jo ima že v Ljubljani Oškodovanec mu denarja ni hotel izročiti. Poslal je z njim hlapca in temu dal denar z naročilom, naj plača moko šele, ko jo bo imel v rokah. Rem o je hlapca peljal v neko gostilno, kjer naj bi bila mck3 spravljena-Naročil mu je nekaj pijače in jedače in z izgovorom. da mora moko sam plačati v naprej, izvabil od njega polovico kupnine. Nato je naglo odšel z obljubo, da se takoj vrne z moko. Hlapec ga je zaman čakal. Podobno je izvedel svoje sleparije tudi v drugih primerih. Na razpravi se je branil krivde. Zatrjeval je. da so mu samo razmere preprečile dobavo. Izjavljal je, da je imel dva dobavitelja na Dolenjskem, ki sta mu prej redno pošiljala živila. V dokaz, da je pošteno mislil, se je skliceval na nekatere stranke, ki iim je že prej dobavil naročeno blago. Sodniki ki niso imeli v rokah potrdila o resničnosti ali neresničnosti njegovega zagovora, so morali zato prekiniti razpravo. Izid nove preiskave pa je bil za Remica popolnoma negativen. Vse poizvedbe in zasliševanja niso potrdile njegove obrambe. Za njegovimi dobavitelji na Dolenjskem ni duha ne sluha. Izkazalo se je tudi, da je Rernic ravnal precej samovoljno v drugem primeru, ko je nek; gostilničarji prodal večjo količino moke. Zaradi te prodaje ga jc državni tožilec že na razpravi obtožil prestopka po uredbi o cenah. Prodal jo je namreč znatno dražje, kakor je dovoljeno po maksimalnem ceniku. Po kratkem posvetovanju ga je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos. Rajko Lederhas, obsodil po obtožnici na 1 leto in pol robi je. 1100 lir denarne kazni in 3 leta izgube častnih pravic. Obsojen je bil tudi z njim skupno obtoženi gostilničar T., k: se je zagovarjal zaradi nakupa vojaških predmetov. Sodniki so ga obsodili, ker je dotične stvari sprejel v zastavo, čeprav je vedel da so ukradene Naložili so mu 3 mesece strogega zapora in 300 lir denarne kazni. Slednji je takoj prijavil priziv, Remic pa si je pridržal zakoniti rok za premislek. Po nedolžnem obtožen Zidar Miha ni bil še nikoli kaznovan. Lani bi jo bil pa kmalu izkupil. Malo dobre volje je šel skozi Moste mimo nekega hleva, kjer so imeli badoglijevski vojaki svoje konje Nasproti mu je priteklo dva meseca in pol staro žrebe. Miha ima rad živali Zato se je ustavil in žrebe potrepljal po vratu. Žival je bila zadovoljna z ljubkovanjem in ko se je Miha odpravil naprej, je sama stekla za njim Vojak, ki je naidziral konje, ga ni mogel priklicati nazaj. To ga je najbrže tako zjezilo. da je Miho meni nič tebi nič obdolžil, da ga je hotel ukrasti, čeprav ni imel v rokah nobenega povodca in ga je pot vedila od doma Miha je bil takoj aretiran in odveden v italijanske vojaške zapore. Po razsuiu so ga prepustili našemu sodišču. V torek se je Miha zagovarjal in odločno zanikal, da bi bil hotel žrebe ukrasti. Žrebe je bilo vredno 3000 lir. V preiskovalnem zaporu je sedel tri mesece. Bil je po § 280. kaz.po-stopnika oproščen. Sodiniki so verjeli njegove mu zagovoru posebno zato, ker je njegova preteklost neoporečna. Ob vsakem alarmu vzemite s seboj v zaklonišče prtljago in potrebščine, ki jih boste v resnem primeru potrebovali. Pri tem boste tudi lahko ugotovili, ali je sploh za vse ljudi, opremo in prtljago v zaklonišču zadosti prostora, zraka, vode, sedežev, ležišč itd. nočno nedelja Je bil izročen javnosti tudi muzej nemške narodnostne skupine v Ba-natu. Ob koncu svečanosti so lanaàki Nemci priredili vojaško parado s prisego zvestobe Führ er ju Velikonemške države. Manifestacije se je udeležil tudi šef vojafike uprave pri vojaškem poveljništvu za jugovzhodne dežele višji skupinski vodja Neuhausen. Dobra knjiga za april Tomesečna knjiga prinaša na 270 straneh v dovršenem prevodu dr. Jože Glonarja zbirko petih krajših romanov in povesti slovečega pisatelja Gottfrieda Kellerja pod skupnim naslovom »Ljudje iz Seidwyle«. Prepričani smo, da bo knjiga naletela na najboljši odmev pri vseh čitateljih. Zunanja oprema, v kateri bo izhajala Dobra knjiga v prihodnjih mesecih, je narejena po načrtu arh. špinčlča. Naročnikom Dobre knjige so »Ljudje te Seldwyle« na razpolago v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim naročnikom pa, katerim se knjige dostavljajo na dom, bo tudi nova dostavljena te dni. Nenaročnild lahko dobe knjigo v vseh knjigarnah ali pa tudi v naši upravi po ceni 17 lir za broširani in 35 lir za vezani, na boljšem papirju natisnjeni izvod. HAU 0ÖLASI S štaferskega Štajerci so radodarni. Graški dnevnik v eni svojih zadnjih številk navaja uspeh zbirk za zimsko pomoč in za nemški Rdeči križ na Spodnjem štajerskem. Iz podatkov povzemamo naslednje številke: Za zimsko pomoč je bilo na Spodnjem štajerskem. L 1941-42 nabranih 3,599.488 mark, naslednje leto 7,210.292 mark in 1. 1943-44 8,500.000 mark, skupaj torej 39.309.780 mark. Za nemški Rdeči križ je vrgla zbirka leta 1942. nad poldrugi milijon mark, lani pa že 1,981.958 mark, skupaj torej v dveh letih 3,572.116 mark. Obratni sestanki v ljutomerskem okrožja, ki so se vršili zadnje tedne, so imeli lep usneh. Na sestankih so govorili zvezni uradni* vodja Hackl, vodja voditeljskeg» urada Holler in okrožni uradni vodja delovno političnega urada v ljutomerskem okrožju. Povsod so podali sliko o političnem in vojaškem položaju ter govorili o načinu povečanja produkcije. Prireditve v mariborskem okrožju. Prosvetni urad za mariborsko okrožje je tudi preteklo nedeljo imel več prireditev v raznih krajih okrožja, med drugim v Brežicah, Spodnji Polskavi in Konjicah. Odlikovani Spodnještajerci. Z železnim križem 2. razreda sta bila odlikovana gre-nadirja Jožef Grdija in Jožef Fekonja iz Crkevnjaka in desetnika Stanislav žiher in Jožef Vesenjak iz Sv. Marjete. Prav tako je bil odlikovan z istim redom Jožef Feguš iz Podlehnika. Nadalje so prejeli odlikovanje železnega križca 2. razreda Jožef Konec iz št. Lovrenca na Pohorju in grenadir Janez Gornjak iz Vitanja. župan Heimschko 60 letnik. V št. Lovrencu na Pohorju bo 20. aprila dopolnil 60 let tamošnji župan Feliks Heimschko, k} je bil prejšnja leta vodja nemške obrtne stranke. Ob prevratu je prevzel županske posle in jih opravlja že tri leta. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu: Baletni večer, »Figarova svatba«, »Clivia«, »Othello« in »Fanny Elssler«. Koncert ptujskega kvarteta. Ptujski godalni kvartet (Ervin Lang, Franc Fuchs, Hans Wamlek, Josef Riehs) bo v četrtek v dvorani glasbene šole v Ptuju priredil koncert. Na sporedu so Mozart, Schubert in Dvofak. Smrtno z&atrnpljenje, Pred dnevi se je v Gradcu stanujoči 73 letni železniški uradnik v pokoju Jakob Ježovnlk pri delu na vrtu ranil s trnjem. Nastala je zastrupitev krvi, tako da so morali moža prepeljati na vseučiliško kliniko. Vsaka zdravniška pomoč pa je bila zaman in je Ježovnik v petek zjutraj podlegel zastrupitvi. Nesreče pr! dein. 18 letnemu ključavničarskemu vajencu Francu Krajncu iz Brežic je med delom padlo kladivo na levo nogo in mu jo tako poškodovalo, da so morali ponesrečenca pripeljati v mariborsko bolnišnico. Nesreče in nezgode. Pri skoku s seni Ica si je zlomila nogo 16-letna Jožefina Golo-bova. — 391etni ključavničar Jožef Zavr-nik iz Maribora je pri delu dobil opekline na obrazu. Oba ponesrečenca se zdrav'ta v mariborski bolnišnici. Iz Srbije Kdor išče službo plača aa vsako besedo L —JO, sa drž. ln prav. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. - Za ženitve tn dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je l 10.—. Cenjene oglaševalce vljudno obveščamo, da ne jamčimo za pri-občitev malih oglasov v nedeljski številki »Jutra«, ako jih bodo oddali v ogl. oddelku »Jutra« šele v soboto dopoldne- Ponovno se je že primerilo, da smo morali v soboto oddane male oglase odložiti za poznejšo priobčitev. Za male oglase, ki bodo v bodoče oddani šele v soboto, tudi ne bomo več vračali denarja, ako ne bodo uvrščeni v nedeljsko številko »Jutra«. Zato ponovno prosimo vse naše cenjene oglaševalce, naj v lastnem interesu oddajo naročila za nedeljsko številko »Jutra« že med tednom, a najpozneje v petek. usmziaaz VAJENCA za avtomehaniko se sprejme. Naslov v ogl. odfci. Jutra. 9123-44 UČENKO za pletiljstvo, sprejmem. Noldi Ann, Poljedelska 13. Zelena Jama. 9068-44 ensimmm MLADA PERICA bi prišla na dom prat perilo. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Perem lepo« SÖ75-1 Širite „JUTRO" ^ LJUBLJANSKI Sluibo dobi knjigov. delavko tudi novinko, sprejmem takoj. S. Ogrinc. Breg 1. 9108 -la čevlj. pomočnik se sprejme takoj. Dolenc, Barvarska stez* a. 9106 la pošteno dekle boljše, dobi »talno zapo sil tev kot pomožna delavko. v trgovini v centru mesta. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Ju-veUr«. 01041a hišno pomočnico ki zna nekoliko kuhati, iščem k 3-članski družini Plača dobra, oskrba k»kor sami. Nastop če mogoče takoj. Pogoj dobra spričevala. Javiti se Komenskega - Petrarkova Ulica 26/1. 8125-la FRIZER. POMOČNICO ln v«.Jenko, sprejmem takoj. Vaši Ciril, Borštnikov trg 4. 9121-la ŠIVILJO na doai sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9062 1a postre2nico za popoldanske ure spre J. mem. Naslov v ogl. odd. Jutra 9063-la postre2nico Za dopoldanske ure. sprejmem Naslov v ogl. odd. Jutra. 9064-la KROJ. POMOČNICO sprejmem v stalno službo. Atelje Pinfcarič. Wol-fova 12. 9009 la SLUGO za vse posle, išče podjetje. Naslov T ogl. odd. Jutra. 9076-la KUHARICA. ki bi opravljala tudi ostala hišna dela pri mali, boljii družini, dobi sluibo. Upoštevane so one, ki imajo odlična spričevala. Nastop takoj ali po dogovoru. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlična*. 9079-la BRIV. POMOČNIKA dobrega delavca, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9061-1« MLADO DEKLE pridno, čisto in pošteno, sprejonem za popoldansko postrežbo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9082-li frizerko dobro. tudi mlajšo, sprejmem takoj, fenartin-ska c. IS. 9100-la MIZAR. MOJSTRA mlajšega, samostojnega, ki ima prakso v pohištvenem ln stavbnem mizarstvu, sprejme veliko domače industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarski mojster«. 9099-la gradbeni tehnik po možnosti s prakso aH začetnik, dobi »lužbo. Naslov T ogl. odd. Jutra. 9097-la TEKAČ (SLUGA) laliko tudi dijak, dntoi službo. Natlorv v ogl. odd. Jutra. 9098-la ŠIVILJ. VAJEN K O in pomočnico, pridni in pošteni, sprejmem. Suha-dolnik Anica, Šivilja, Jesenkova nI. 8/HI. 9093-la Prodam otroški voziček auto model, skoraj nov, prodam aa lir 3000. Naslov v ogl. ockl. Jutra. 9110-6 radio 6-cevni, znamke serenerai Majstere«. ugodno naproetaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9120-6 NOŠENO OBLEKO za močno postavo, rtaro blago, prodam. Krofoov-ski nasip 26, pritličje, levo. 9115-6 DAMSKE ČEVLJE št. 36. primerne za bir-manke, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.. 9114-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, kot nov. krem barve. šivan, prodam. Naslov ▼ ogl. odd Jutra. 9113-6 BRAMORJK prav zanesljivo pokončate s Bramorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ul. 1. 9032-6 GLOBOK VOZIČEK nov. zunaj ln znotraj tapeciran, blatniki in krmilo kromeni, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9066-6 ŠPORTNI VOZIČEK nov. prodam. Linhartova fl. 9067-6 KOKLJO z 11 piški ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9071-6 BLAGO za moško obiekn, fino, predvojno, češko, prodam. Naslov v ogl. odd. jutra 9073 6 KOLO volneno Jopico, več parov dobrih čevljev št. 38, Mohorjeve in druge knjige, potno košaro in šipe 100/67, 63/47, prodam. 9074-6 STRUŽNICO novo, precizno, dolgo 40 .cm, prodam. Ogled med 14 in 15. uro. Delavski dom, soba 11/1. 9077-6 ŽENSKO PERILO srajce iz ba-tist šifona, prti prtički. žensko svileno obleko (svetlomo-dro) in jedilni pribor, rje piost. naprodaj. Na-siov v ogl. odd. Jutra. 90786 fotelj . popolnoma nov, predvojno blago, moderen, ugodno prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Pra-žckova 10/H. levo. 9083-6 plašček sveti «moder, za 2 in pol do 3 in pol leta starega otroka, čista volna, prodam. Ogled od 13. do J5. ure, Pražakova 10/11. levo. 9084-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodean ali dam za protivrednost. Bitenc. Kopališka 5. 9096-6 KOLO d&msko, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9085-6 SPALNICO še ne pleskano. vse Sperano, sol idn» izdelava, prodam, VelkavTh, Krakovska ui. št. 7, mizarstvo. 90946 OBLANJE se proda. nmiov v oel. acid. Jutra. 9092-6 RJUHE dobro ohranjene, kupim. Plačo im po kvaliteti od 200 do 300 lir za komad. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vhod skoz, vežo). ^ 9085-7 BALONE 50—70 litrske, rabljene, kupimo. Pernat Franc, Cesta na Brdo 14. 9038-7 MOšKI PLAŠČ pomladanski, turili balonski. Za visoko postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lahko dam protivredne-t«. 9070-7 NJIVO dam v najem »a gnoj. Vprašati Bežna dolina, C. XXI/14. 9089 17 Stanovanja blANOVANJE 2-sobno, s kopalntoo ln prihko kuhanja ali kompl. garsoniero s kabinetom. opremljeno, išče boljši aakonski par srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši». 9006 21a STANOVANJE 1- ali 2-sobno za maj. Junij all julij, v 6iški za 2 osebi, iščem. Ponudbe na ogl. odri. Ju-tife pod »V Šiški«. 8905-21a Sobo odda DVE PRAZNI SOBI lepi, sončni, v vili, onstran bloka na Celovški cesti, oddam takoj. Souporaba kopalnice ev. kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Onstran bloka 225«. 9109-23 OPREMLJENO SOBO in kabinet blizu opere s souporabo kopalnice oddam takoj boljšima gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9118-23 Sobe išče MALO SOBICO išče gospodična, mirna, ves dan odsotna, v Gradiču ali bližmi. Ponudbe na ogl. odd. Jut» pod »Majhna sobica«. 9017-23« SOBICO ali preprosto sobo s posebnim vhodom, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200*. 9060-23» KINO SLOGA Telefon 27-30 Socialna prehranjevalna akcija v Beograd«. V Beogradu so osnovali kuhinjo za prehranjevanje otrok, ki nimajo lastnih sredstev. Zdaj imajo v mestu v ta namen že trinajst kuhinj, ki razdelijo med otroke dnevno po 1350 obrokov hrane. Poleg tega je ustanova Zimske pomoči osnovala poseben fond za podpiranje mladine, ki še ni odrasla šolskim klopem. Sfcrb za begunce v Nišo. Pil okrožni upravi v Nišu je bil osnovan poseben odseli za pomoč beguncem, vojnim ujetnikom ter nezaposlenim osebam. Mei odborniki je 50 najuglednejših niskhh meščanov. Ljudska kuhinja v gaben. V navzočnosti okrožnega glavarja v šabeu je bila pred kratkim izročena svojemu namenu prva ljudska kuhinja, ki bo oskrbovala dnevno 700 oseb s toplo hrano. V šabcu so za to ustanovo zbrali poldrug milijon dinarjev in večjo količino živil. Odlikovanje voditelja banašldh Nemcev. V Bečkereku so imeli pred kratkim nemški visokošolski teden, na katerem je prof. Metz iz Freiburga predaval o izvoru nemških nausei jencev na jugovzhodu Evrope. Ob tej priložnosti je izročil višji skupinski vodja, policijski general Lorenz voditelju banašldh Nemcev dr. Seppu Janku od Führer ja podeljeni mu vojni križec L razred a. Na veliko- Prav zanimiva ln zabavna zgodbica zakonskega problema iz današnjih dni v krasnem TOBIS-filmu iNa rollali te bom trosil • • • aU Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko?... Nazorni pouk za žensko, pa tudi moško mladino! — V glavnih vlogah: Heli Finkenzeller, Hans Nielsen, Wolfgang Lukschy. Režija: Kurt Hoffmann Predstave ob 15., 17. in 19. uri KINO MATICA Telefon 23-41 Lepa In slavna H ANA VTTOVA ter simpatični ERNST v. KLIPSTEIN v veliki ljubezenski drami NENAVADNI DVOBOJ Film čustev in lepote! Ciganska glasba in ples! Predstave dnevno ob 16. in 19. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja LJUBOSUMNOST V glavnih vlogah: Carola Höhn, Hans Nielsen, Werner Fuetterer i. t. d. Matineja danes odpade! Predstave ob 16. in 19.15 url karfmola in špinača se dobi pri Gospodarski sveži na Blclweisov: C. 29. 9043-6 CVETAČO in špinačo. dobite na «tari mesarski stojnici ob Mahrovi hiši, Vodnikov trg 9042-6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Konc Židovska ulica 1. 9033 6 SREDSTVA za razkuževanje drevja, doma in hlevov. »Che-motechna<, dr. z o. z., LI ubijam, Mestni trg 10 8977-6 KOLO športno, znamke Adler, kakor novo, poceni prodam. Gosposvetska cesta. 55/1. 9091-6 RABLJENE OBLEKE moške in par štrapacinih. čevljev, prodam. Pojasnila doje Tovornik, Jer-nejeva 47. 9090-6 KUH. OPRAVO popolnoma novo, pro-dam iz druge roke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9086-6 RADIO 4—1. Sieri, v najboljšem stanju, prodem. Ogled od 13. do 16. Mirje št. 29 9112-6 ŠEMIS ČEVLJI sivi. moderni, št. 38 ln rjavi, fini boks, št. 39 ter 4.50 m svile, krep, naprodaj. Gnidovčeva ul. 15. Ogled od 2. do 9111-6 OTROŠKE SANDALE usnjene, skoraj nove, bele barve. št. 34, pro dam. Star materijal. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9122-6 KROMPIR TOPINAMBUR krma a\ prašiče, zajce in kokoši po Lir 5. Sever <5s Komp., Ljubljana. 9102-6 RADIO-APARAT 5-cevni. skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9116-6 Ilirom^ntinja MARIJA Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10.—12. ter od 14.—17. Ob nedeljah od 10.—12 Novi trs 1/1 8423-37 KOKOS se Je zatekla. Dobi se Kolodvorska 9. 908^37 ZA MILAN sprejme trgovska naredile Ahačič, Borštnikov trg 1 9101-37 VOLNEN PAS moder, sem izgubila dne 11 aprila od Hrušice do Strel iške uL Odddato Streliška ul. 34. »107-37 SVILEN PAS vlnskordeč. se Je «gub!!. Najditelj se naproša, da ga odda v ogl. odd. Jutra. 9105-37 MLAD OVČJAK se Je izgubil. Opis: Členki prednjih nog beli, bela lisa pod vratom. Sliši no ime Miško. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi na naslov; Bah ar Vera, Celovška 112. 9117-37 PREKLIC Podpisana izjavljava, da nisva plačnika ssa dolgove, katere bi napravil najin sin Pižent Ignac, in opozarjava, d» kateri bi kaj kupil od njega ali nJemu kaj produi. bova proti dotičnemu sodnij-sko postopala. — Pižent Angela in Andrej, Ljubljana. Podmilščakovsa 5. 9072-37 Kupim KOŽE DIVJAČINE m domačih živalt kupuit trznarstvo Kot. Mestni trg k. 5. 1—371—7 VREČE prazne cementne in slične papirnate, kupuje PETRONAFTA, Ciril-Me todova (Tyrševa) št. 35a. J-330Ì KRMILNO PESO ln korenje, kupi^no. Naslov v ogi. odd. Jutra. 9050-7 VOZNO DVIGALO leseno ali železno, novo ali rabljeno, kupimo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9049 7 ZNAMKE, evropske in prekomorske, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Filatelist«. 8665-7 STAR PAPER in papirnate odpadke vsa ke vrste, velike in majhne količine, kupujemo po na; višji ceni. Prevoz jskrbijno sami. Združene papirnice, pisarna Dunaj ska lb/II, tel. 20-94, skladišče pn »Kuverti«, Ciril-Metodova 67, nasproti sta re mitnice. 8622-7 ZNAMKE, kompletno zbirko ali posa mezne partije, tudi preko morske, razen pokrajinskih kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Znamke" 71487 KOPALNE HLAČE volnene, kupim. Barro ni važna. Naslov v ogl. odd Jutra. 9065-7 STROJE šivalne in pis.iine, otroške vozičke, preproge, pohištvo, žimnice in druge uporabne predmete vseh vrst, stalno kupuje in dobro plačuje trgovina Ogled. Mestni trg 3. 9087-7 OVČJO VOLNO kupuje stalno vsako množino. »Jugovolna«, Ciril Metodov» 41, nasproti Sv. Krištof«. 8570-7 A. E. Weirauch: 31 VELIKI GOSLAČ Roman rOdkrito priznam; tudi jaz ne. Vem samo, da mu nisem kos. če me bo prosil, naj mu vrnem prostost, se vprašujem, od kod naj vzamem odločnost, da rečem ,ne'. Sicer se lahko tudi v moji odsotnosti loči, mislim pa, da traja to dalj. O tem se moram še natanko poučiti. Prav za prav ne vem, na kaki podlagi misli zahtevati ločitev. Morda radi hudobne zapustitve. A v tem primeru lahko dokažem, da me je zapustil tako rekoč brez denarnih sredstev in da sem si morala poskrbeti za vsakdanji kruh. Potem me mora menda naj-prvo pozvati, naj se vrnem, in jaz bom dovolj brezvestna, da pojdem z mrzlim nasmeškom nazaj. Zato bi rada našla kakršen koli zaslužek, pa najsi bo še tako skromen. Dokler sedim križem rok in zajedam teh nekaj stotakov, ki jim imam, bi bilo pač vse eno, da sem o3tala med njegovimi štirimi stenami. Priložnost, da kjer koli drugje kaj zaslužim, bi bila zame nujen vzrok, da sem morala zapustiti zakonsko stanovanje.« »Veš, kaj, nemara ti lahko pomagam!« ie razburjeno vzkl knil Südekum. »öe res tako misliš, imam za te predlog! Nemara da pcjde... prav gotovo pojde! Se pravi, ne vem, kolikšna je tvoja častihlep-nost.. .< »častihlepnost? Enaka ničli. Vsaj do na-daljnega. Pa upam, da ne bo tako ostalo. Mislim, da pride čas, ko me bo častihlepje kar razganjalo. Ko ponoči ne bom mogla spati, ker se mi moje ime na lepakih ne bo zdelo dovolj veliko. Za zdaj bi se najrajši skrila v mišjo luknjo. A tam je malo možnosti zaslužka. Kaj imaš na misK? Dela se ne bojim. Seveda, to moram reči, čeprav me utegneš imeti za do-mišljavko: nerada bi si roke tako dokončno ugonobila, da ne bi mogla nikjer več igrati — za to je bil moj študij predrag.« »Kaj se ti meša?« se je Siidekum ogorčeno uprl. »Ali misliš, da ti ponujam službo lupilke krompirja?« »Zakaj pa ne? To je dokaj enolično opravilo, koristno pa zelo. Ko bi bila na tem, da gosli dokončno pokopljem, se ne bi niti minuto pomišljala. A tako daleč nisem.« »Bilo bi tudi blazno! Kar ti ponujam, je bolje — ali pa nemara huje. Morda boš gledala na stvar podobno kakor Lorenz ... ozmerjal me je tako, da še pes ne bi bil vzel kruha od mene!« Inge se je nekam potrto nasmehnila: »Tebi očitno nI škodilo!« »Jeli da ne?« Samodopadljivo si je popravil ovratnico. »Na novo sem se oble- kel... hranim se dobro... za tri kile sem se zredil zadnje poletje! Vkljub delu! Letovišče imam zastonj... plačali so mi namreč tudi pot...« »Nu, in kaj si delal za to?« »Klavir sem igral. Preprosta reč. Ne. tisto seveda ni, kar človek sanja, ko prvič nastopi na izpitnem koncertu. Ubijaš se res precej, in Lorenz Ima deloma prav. Vendar pa... vsaj to zavest imam, da očetu in materi nisem zaman kradel denarjev iz žepa. Pretolkel sem se, ne da bi beračil, kradel ali delal dolgove — veselje, ki ga imaš pri tem, je postranska stvar.« »In kje si igral?« »V nekem hotelčku. So taki staroverski gostilničarji in taki nesodobni gostje, da hočejo imeti godbo živo pred očmi.« »Plesno godbo? Ne vem, ali bi to znala.« »Nič plesne godbe. Te tudi jaz ne znam. Razpoloženjsko godbo, kakor pravijo. Blago spremljavo za igranje bridža, ročna dela in ljubimkanje. Takšen poletni ho-telček s kavarniškim obratom. Lastna slaščičarna in sladoled čez ulico. Moj gazda je zlata duša in ima res srce za glasbo — še bolj pa za svoje glasbenike. Samo tega se je ves čas bal, da mu ne bi od lakote pomrli. Svoj živ dan nisem imel toliko jesti.« »Nu, fant, to je bilo pa res lepo!« se j« Inge brezmiselno nasmehnila. »Skoda, da je minilo, kaj?« »Saj pojdem spet. Se pravi, k svojemu gazdi. Pozimi živi v Roztoku. Samo naša violina nam je uskočila, zdaj iščem nadomestilo zanjo. Prav za prav sem mislil na Lorenza, a ta ne mara. Westfahl obdeluje violončelo, tega tako poznaš. Kaj praviš? Te ne veseli, da bi jo potegnila z nama?« »Jaz? Kaj meniš, da bi šlo? Da znam dovolj?« »Da znaš? Inge! Kaj si prismojena? Vprašanje je edino v tem, ali se ti zdi same sebe škoda ali ne?« »Skoda za to, da bi si pošteno služila kruh? Za koga me pa imaš? In razen tega, čeprav sedi tam tucat in toliko ljudi, ki jih godba prt bridžu moti, in tucat drugih, ki jo preglašajo s svojim reglja-njem pri ročnem delu — kakšen tak bo že tudi vmes, ki ga veseli in morda celo tolaži.« »Tako gledava tudi midva z West-fahlom. Seveda, komur se vsaka glasna beseda zameri, ta lahko skoči iz kože. Kajkrat sva že dejala, da moramo biti prav za prav hvaležni, če nam dajejo na razpolago prostor, kjer se lahko vadimo. Da to ljudem ni v nadlego, je že dovolj. Človek ne more povrhu vsega še zahtevati, da bi nas pobožno poslušali.« »In — kaj pa vadite?« »Da ... vid'i... ne zmerom prav tistega. kar bi radi. Saj je razumljivo. Ne f Umrl nam je naš ljubljeni soprog, brat in svak, gospod Franc Desehman nadzornik bolnikov ZZSZ Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Radovljica, Kamnik, Graz, dne 18. aprila 1944. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vam, ki ste se z molitvijo, pesmijo in cvetjem spomnili skrbnega in blagega moža ter očeta in prišli po zadnje slovo, ter Vam, ki ste z nami delili bridkost v teh ernih dneh in s toplo besedo ola jšali bolečino, naj povrne Vsemogočni! V Ljubljani, 18. aprila 1944. KCSTOVI. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše ljubljene in plemenite gospe Slavile Eezlke obsuli njeno krsto s cvetjem in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, v prvi vrsti prijateljem in znancem iz Brežic, Bi-zeljskega in Maribora, najiskre-nejši Bog plačaj! Posebno zahvalo izražamo g. pri m ari ju dr. Merčunu za zdravniško pomoč, čč. sestram v Leo-nišču za skrbno nego, čč. duhovščini, posebej g. župniku Ignacu Brvarju za v srce segajoč poslovilni govor. Sv. maša zadušnica za blago-pokojno bo dne 21. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. Žalujoči soprog Dr. SLA VIK in ostalo sorodstvo. ravno Bacha. In Beethovena samo v ho-meopatskih davkah. Vendar ... trohico spodobne glasbe že vtihotapiš, .Drugo rapsodijo'... .Slovanske plese'... kakšno betvece Schuberta — ki ga ljudje vsaki-krat radostno pozdravljajo kot ,Tri mladenke' ... in potem seveda kdaj pa kdaj kak .karakterai komad", ki se odlikuje z brezkarakternostjo — .Veveričino svatbo' ali kaj takega, saj nazumeš... če gledaš pri tem na uro in zmerom samo mislié: ,Ali čas še ni mmil?' utegneš znoreti. če pa imaš stvar za prstno vajo, že nekako gre. Na svetu ga ni govna, ki se ne bi človek še kaj naučil ob njem. Kadar ml je kakšna reč od sile preprosta, si jo skušam zamotati. Ali si izmislim docela prismojen prstni red, ali pa Igram diskant z levico in bas z desnico, časih se tudi domenimo in transponiramo kako reč. Ti, to je imenitna vaja, časih je treba vražje paziti, in hkratu je nekaj, kar lahko kdaj pozneje kot spremljevalec pri petju izvrstno porabiš.« »To je glavno,« je rekla Inge in rahlo vzdihnila. »Reči hočem, da človek ne neha misliti na to, kaj bo ,kdaj pozneje'.« »Seveda. Ko bi bil človek star, bi bilo seveda strašno. Kadar začenjaš tisto, kar si nekoč znal, že pozabljati, je brezupno. Ml se pa še uč mo, in to je krasno.« »Da.« le Ing« resno prikimala. »Učiti se j« splòh najboljša stvar na svetu. Schriftleiter - Drejuje: Davorin Ravljen. —- Für das Konsortium »Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja Stanko Virant - Fttr »Narodna tiskarna A (m als Druckstelle tiskarearja: Fran Jtoraa, — Fttr dea Inseratenteil verantwortttcb » Zrn Iiwotw oddelek «dgwarjas Ljetomčr Voigt Za »Narodno tiskarno d.