Poštnina plačana v gotovini Štev. H _ Leto 73 Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16—, četrtletno din 9—, Inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, *<» strani din 250—, l'i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Slovesno kronnnlc s?:fa XII. V nedeljo je bil v Rimu v cerkvi sv. Petra slovesno kronan novi papež Pij XII. Slovesnosti so prisostvovala poleg papeževega dvora in diplomatskega zbora še zastopstva 40 držav. Vstopnic za v cerkev je bilo izdanih 60.000. Ves Rim je bil v zastavah. Stotisočglavi množici je bil dovoljen vstop na trg sv. Petra. Slovesnost »kronanja se je pričela ob 8.30. Novi papež Zadnji četrtek, 9. marca, je imel naš zunanji minister ar. Cincar-ivrai kovič na seji narodne skupščine velik govor o vsescran-ski miroijuunosti naše države. Markovičev stvarni ter z dokazi poaprti govor so pohvalno omenjale vse evropske racLo-posia-je in vsi voanni listi. G. minister je nagiasil uvodoma, da je izšla Jugoslavija iz lanske evropske krize ojačena v svojem mednarodnem ugledu in % obnovljenimi življenjskimi silami. Na osnovi pregleda lanskih dogodkov se vidi, da je bila naša zunanja politika v teku zadnjih štirih let čisto pravilna. Nato je govornik razčlenil zunanjo politiko naše države in poudaril naše prijateljstvo do narodov češio veuko sose-oo na Jadranu imamo kar najprisrčnejše razmerje, zasidrano v obojih koristih in v vza jemnem spoštovanju v auhu omenjenega dogovora, izrazov tega prijateljstva je oilo mnogo v preteklem lecu. Omeniti je predvsem prihod predsednika vlade Mus-solinija na naše ozemlje lani v septembru in neuavni obisk zunanjega ministra grofa Ciana, ki je v obeh državah napravil najlepši vtis. Dve leti sta minili od zgodovinskega dne, ko sta Italija in Jugoslavija z dogovorom z dne 25. marca 1937 ustvarili jvist mir na Jadranu. Razmerje Jugoslavije do Madžarske se .azvija trajno v duhu dobre in prijateljske soseščine. Nasproti Španiji je vodila naša država med državljansko vojno politiko nevmeša-vanja. Po zmagi generala Franca je sklenila naša vlada priznati vlado generala Franca kot zakonito vlado na Španskem. Do republike Poljske ima naša država dobro in prisrčno razmerje, katerega pa hoče še razviti. S kraljevino Albanijo je Jugoslavija dobra soseda in sodeluje z njo gospodarsko. Do vseh držav v obče je razmerje naše države prijateljsko in dobro ter povezano z zunanjo trgovino. Tudi za bodoče hoče sedanja naša. vlada vztrajati pri dosedanjem miroljubnem stremljenju in nadaljevati dosedanjo pot, ki se je pokazala, da je dobro izbrana. Narod si želi miru, naši državi, ki se nahaja sredi napredka organskega razvoja notranje utrditve in okrepitve na vseh področjih narodnega življenja, so pa potrebna leta in leLa miru in trdnosti. Pri delu za mir in obrarr do naše državne celote je vlada ponosna, da lahko računa s pripravljenostjo naše hrabre vojske in z vsemi silami naroda. V zvesti službi našega mladega kralja, pod modrim vodstvom kn?ra namestnika Pavla in kr. namestništva, bo kraljevska vlada do konca izpolnila svoje dolžnosti do domovine. Priprava psSa za sporazum Bistvena naloga, ki je dana vladi Dragi-še Cvetkoviča, je v tem, da pripravi pot za sporazum s Hrvati. Tako je svojo nalogo kratko označil predsednik vlade v izjavi ob nastopu vlade in tako jo je obširneje opredelil v svojem govoru v proračunski razpravi v narodni skupščini v petek, 10. marca. Pripravljanje pota za sporazum se mora vršiti v dvojnem smislu: 1. z odstranje-njem ovir in zaprek proti temu sporazumu; 2. z ukrepi in dejanji, ki tak sporazum pospešujejo. Kar se tiče ovir in zaprek, je treba odkrito priznati, da so jih diktatorske vlade kar na debelo navalile na pot. Ministrski predsednik je v svojem govoru v petek izjavil: »Velike napake so bile storjene in te napake se morajo popraviti.« Diktatorske vlade so hotele vprašanje notranje državne ureditve rešiti z nasilnostjo in z ukinjenjem državnih svoboščin. Sedanja vlada kajpada še ni mogla spremeniti tistih zakonov, ki omejujejo svobodo državljanov, vendar pa te zakone izvaja v prid državljanski svobodi. To velja o zakonu o shodih, zborovanjih in društvih in to velja predvsem o zakonu o tisku. Listom je že danes omogočeno svobodno politično poročanje in svobodnejše razpravljanje o važnih državnih in narodnih vprašanjih. Vlada se nadeja, da bo mogla s pomoti :o časopisja in javnosti v najkrajšem času zagotoviti listom še popolnejšo in svobodnejšo izmenjavo misli glede vseh perečih zadev in vprašanj našega javnega življenja. Vlada je hkrati prepričana, da je treba spremembo političnih zakonov ne samo obljubljati, kar so delale prejšnje vlade, marveč tudi v resnici izvršiti. Treba je prekiniti z metodami preteklosti. Z diktatorskimi ukrepi se ne da doseči sporazuma. »Kadar je govor o sporazumu,« je rekel v petek g. Draeiša Cvetkovič, »ne more biti govora o diktiranju kakšne volje.« Kar se tiče pozitivne strani pripravljanja noti za sporazum, je vlada po izjavi svojega predsednika prepričana, da se hrvaško vprašanje (vprašanje notranje državne preureditve) ne da rešiti z eno potezo peresa, ne z enostranskim dejanjem, marveč samo s skupnimi pogajanji. V prvi vrsti je treba ustvariti boljše medsebojne odnošaje in večje zaupanje. V zadnjih mesecih so se vse politične organizacije v državi, vse pomembnejše politične osebnosti in vsi pristojni činitelji izrazili, da se mora hrvaško vprašanje rešiti z iskrenim in poštenim sporazumom vseh zainteresiranih strani. Bilo bi čisto odveč že zdaj tu objavil iti, kakšne bodo meje tega bodočega že-Ijonega ""oorazuma. Pokazale se bodo same od sebe, ko se bodo pogaianja za če1 a med mer idaniimi činitelji. Glavno je, da si hoče kr. vlada, ne da bi zoževala meje nsrolgebüo sfremlfekife naše Ur lave teh razgovorov, z vsemi silami prizadevati, da se rešijo vsa vprašanja, ki se dotikajo rešitve te zadeve. Treba je računati s stvarnimi dejstvi. Gotovi kraji naše domovine so biLi v preteklosti zemljepisno in kulturno ločeni in so živeli svoje posebno, narodno samobltao življenje ter se po 20 letih skupnega življenja še danes tako počutijo. S temi dejstvi je treba računati in zahtevati takšno rešitev, ki bo v okviru države uresničila njihove težnje in omogočila normalno skupno življenje. Rešitev mora biti v vsakem primeru takšna, da Hrvatska dobi formalno in stvarno enakopravnost v mejah te državne skupnosti. Samo tako moremo okrepiti Jugoslavijo, njeno notranjo moč, pa tudi njeno odpornost in ugled v mednarodnem življenju. Če do takšnega pojmovanja in uspehov po 20 letih našega skupnega življenja ne pride, bodo nosili moralno odgovornost pred narodom in zgodovino oni, ki s svojim ozkim in enostranskim pojmovahjein onemogočujejo to veliko delo utrditve in notranjega miru. Prorašoo te pnfrc.De SEmnife ¥ sfcupšiinl Narodna skupščina je s polno paro na delu, da prerešeta in odobri državni proračun, kateri stopi s finančnim zakonom v veljavo 1. aprila. K postavkam posameznih ministrstev so govorili v preteklem tednu številni govorniki is vladne večine in opozicije. V razprave so posegali s stvarno kritiko in z 'nujnimi zahtevami slovenski poslanci, ker prispeva Slovenija za državno gospodarstvo skupno 2.057,000.000 din. Od te velike vsote odpade na neposredne davke 423 milijonov, užitnina (trošarina) 151 milijonov, takse 164, carine 203, monopoli 266 in državno gospodarstvo 850 milijonov dinarjev. V primeri s skupnim državnim proračunom znači omenjeni znesek prebivalstvo Slovenije pa znaša v primeri s skupnostjo le 8%. Naš banovinski proračun obsega vsoto 187 milijonov, torej niti 10%, kar prispevamo Slovenci letno v skupno državno blagajno. Naši poslanci so zastavili vse moči, da bi dosegli iz proračuna čim več denarja za potrebe Slovenije. Za zboljšanje naših prosvetnih razmer se je potegoval. v skupščini g. poslanec Teuerschuh iz Slovenj-gradca. Obširna razprava je bila v zbornici o rroračunu gradbenega ministrstva, kateremu načeluje g. minister dr. Miha Krek. Na žalostno stanje slovenskih cest sta opozarjala g. ministra poslanca dr. A. Ogrizek in Jožef Špindler, ki je spomnil skupščino, da je bila lani v Ljubljani konferenca ra ceste in je poleg drugih visokih činiteljev prišel nanjo tudi sam minister za javna dela. Določili so petletko: cesto od Špilfeida skozi Maribor, v Ljubljano, na Sušak, v Zagreb, na Primorje. Pa je vse ostalo pri starem. Na konferenci so rekli, da je Slovenija vrata v Jugoslavijo. Obljubili so, da bodo iz milijardnega zneska modernizirali državno cesto Št. Ilj—Maribor —Celje—Ljubljana—Postojna. Pa se ni nič zgodilo. Cesta iz Maribora v Celje je že taka, da se avtomobilisti že kar vračajo, ko pridejo nanjo. Naše samoupravne ceste so mnogo boljše kakor državne. Tu se vidi, koliko so vredne naše samouprave. Žal pa niti gradbeno niti finančno ministrstvo ni podpiralo naših samouorav, ki jih kruti centralizem zatira. Nadalje se je zavzel g. Špindler za potrebe Slovenskih goric, Pohorja in Pri neredni stolicl, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Rcg. po min. «oc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. Prekmurja, zlasti regulacije rek in uravnavo hudournikov v tem delu Slovenije. Predlagal je, naj se- dovoli pet milijonov dinarjev za podporo za zgradbo cest v Slovenije. O bednem stanju naših invalidov je govoril g. poslanec dr. Anton Ogrizek. Za težak položaj slovenskih železničarjev pa sta se zavzela poslanca Fran jo Žebot in Mašič. Poslanec Karel Gajšek je opozarjal pristojnega ministra, da se zboljšajo poštne prilike predvsem v obmejnih krajih. V razpravo o proračunu trgovinskega ministra sta posegla poslanca Mirko Bi-tenc iz Celja in Karel Gajšek iz Marenberga. Na skupščinski seji 10. marca je imel važen govor o gospodarski in politični samoupravi, ki je že sedaj mogoča, g. poslanec Marko Kranjc, ki je zaključil svoja izvajanja s pozivom: zgraditev banovinskih samouprav bi naj bila ena najvažnejših točk v končnem urejanju naše Jugoslavije!. Proračunsko razpravo je zaključila narodna skupščina v soboto pozno v noči po sprejetju proračunov za kmetijstvo, telesno vzgojo in socialno politiko. V razprave o teh ministrstvih so posegli s posebnimi govori poslanci: Martin Ste-blovnik, dr. Maks Sevšek m dr. Klar. Finančni odbor je odobril posebna pooblastila v novem finančnem zakonu dne 12. marca. Dne 13. in 14. marca je sprejela tudi narodna skupščina amandmane ali posebna pooblastila in je bil s tem novi državni proračun končnoveljavno sprejet in ga bo sedaj predelal še senat. Od aman-dmanov v finančnem zakonu omenjamo fond za narodno obrambo, kateri se bo kril s posebnimi dokladami na davke. Družine z večjim številom otrok bodo manj plačevale davkov. Zadruge ostanejo tudi za naprej proste davka. Banovinska tro- šarina na obutev- ki se je pobirala doslej tudi od domačo proizvodnje, se bo pobirala v dosedanjem obsegu samo od uvožene obutve. Zvezi fantovskih odsekov je zagotovljena podpora pol milijona dinarjev. V okviru fantovskih odsekov in dekliških krožkov bodo smeli sodelovati tudi dijaki in dijalu-ije srednjih šol. Maribor dobi pomožno r dijsko oddajno postajo. Ban dravske banovine prejme pooblastilo, da sme po zaslišanju bonskega sveta izmenjati is dopolniti ure ^o o vmiearsliem redu z dne 20. junija 1923. Jfe raznih držav Smrt romunskega ministrskega predsednika — novi šef viade. V Cannesu ob francoski morski obali je umrl na pljučnici v začetku minulega tedna 70 letni Miron Cristea, poglavar romunske pravoslavne cerkve in ministrski predsednik. Dne 24. februarja se je pripeljal v Cannes na zdravljenje v spremstvu svojega nečaka škofa Emilijana. Na oddihu je nameraval ostati dva meseca, ker se je počutil slabo radi preobilnih poslov. Med potovanjem v Francijo se je patriarh prehladil, dobil pljučnico in je umrl v rokah svojega nečaka. Posmrtne ostanke blagopokojnega patriarha so 9. marca prepeljali iz Canne-sa v Milan in cd tam v Bukarešto. V romunski prestolnici je bilo truplo patriarha na mrtvaškem odru do 14. marca in mu je ljudstvo v množinah izkazalo poslednjo čast. Pokopan je bil patriarh Miron v torek, 14. marca, z vsemi častmi kot poglavar romunske cerkve in ministrski predsednik. — Romunski kralj Karel je po smrti ministrskega predsednika imenoval za novega šefa vlade Armana Calinesca, dosedanjega podpredsednika vlade ter notranjega in vojnega ministra. Francija bo volila novega predsednika. Novega predsednika francoske republike bo izvolila velika narodna skupščina dne 5. aprila. Predsednik koroške Prosvetne zveze prestavljen na Predarlsko. Zadnjič smo poročali, da je bil razrešen kot profesor na gimnaziji v Beljaku g. dr. Tischler, predsednik slovenske Prosvetne zveze na Ko- roškem. Dr. Tischlerja je prestavila oblast iz Beljaka na Predarlsko (Vorarlberg). Petnajstletni oboroževalni načrt Poljske. Poljski sejm ali parlament je odobril izredni dodatni oboroževalni program, ki se bc izvajal v teku 15 let. V ta namen je določenih 1.200,000.000 zlotov ali 12 in pol milijarde dinarjev. Ti izdatki so neodvisni od vsako! :lnih rednih vojnih proračunov, ki znašajo povprečno zadnja leta osem in četrt milijarde dinarjev. Poljska je bila prisiljena, da se loti oboroževanja, ker jo obdajata Nemčija in Rusija s svojimi ogromnimi vojnimi izdatki. Velike spremembe v avtonomni Slovaški. Predsednik češko-slovaške republike dr. Hacha je razrešil dolžnosti predsednika slovaške avtonomne vlade dr. Jožefa Tiso, gospodarskega ministra Pružinskega in ministra za javna dela ter promet Ferdinanda Durčanskega. Za predsednika slovaške vlade je bil imenovan Jožef Sivak, pomočnik predsednika češko-slovaške osrednje vlade. V novi slovaški vladi še ostane minister brez listnice Sidor, ki je istočasno podpredsednik dežele vlade in član osrednje vlade v Pragi. Praga je uradno razglasila, da je bila sprememba v slovaški vladi potrebna, da se ohrani enotnost druge češko-slovaške republike. Novi koraki pa nikakor niso naperjeni proti avtonomiji Slovaške. Ker je dovolila prejšnja slovaška vlada propagando za odcepitev Slovaške od skupne države, je češko-slovaško voja- stvo zasedlo slovaško prestolnico Bratislavo, nad katero je hilo proglašeno obsedno stanje. Orožništvo in vojska sta razorožila Hlinkovo gardo in nemške prostovoljce. Profesor Tuka, znani borec za samostojnost Slovaške, je bil aretiran s šefom slovaške propagande dr. Machom. V teku 10. marca so bili izdani dalekosežni vojaški ukrepi za vse važnejše kraje na Slovaškem. Medtem so se vršila pogajanja med Bratislavo in Prago. Plod teh pogajanj je sporazum, ki je napravil nekak most med av-tonomističnimi zahtevami Slovakov in težnjami Čehov, da se ohrani skupna država. Zadnjo nedeljo je bila imenovana naslednja slovaška vlada: predsednik vlade dr. Karel Sidor, bivši podpredsednik osrednje vlade v Pragi; dr. Martin Sokol, predsednik slovaškega parlamenta, bo notranji minister; dr. Jožef Sivak, narodni poslanec, za prosvetnega ministra; Julij Stano, minister za zgradbe, promet, kmetijstvo in podpredsednik slovaškega parlamenta; minister trgovine je poslanec Peter Žatko, finančni je Aleksander Hrnčar, pravosodni pa Friderik Gejza. — V zvezi z dogodki na Slovaškem se je poostrilo razmerje med Čehi in Nemci na Češkem. V Brnu in po drugih mestih Češke so v nedeljo češke Pronje je postalo cenejše ! Sedaj pač lahko vsaka gospodinja pere s Persilom in Henkom ter tako izkoristi vse prednosti, ki jih nudita oba pralna pripomočka. Po danih nayodi!ihr natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miijenja perilo belo kot sneg. ¡Nobenega drgnjenja večj. Persil in Henko jamčita za presenetljiv uspeh! množice obračunavale s češkimi Nemci, ki so ob obletnici priključitve Avstrije k Nemčiji izobesili zastave s kljukastim križem. Čehi so te zastave snemali, branilce teh zastav pa pretepli. Mcc iz ipansfre anmm%M volne Po pobegu Negrinove rdeče vlade Zadnjič smo poročali, da je morala Ne-grinova rdeča vlada odstopiti. Negrin in 24 rdečih voditeljev z ministri in vojaškimi poveljniki so pribežali iz Španije v Francijo v letalih in od tam so odpotovali nekateri v Švico. Po pobegu Negrinove vlade je bila vzpostavljena v Madridu vlada narodne obrambe pod vodstvom vrhovnega. rdečega generala in branitelja Madrida Miaja. Predsednik nove vlade je ko j razglasil, da bo skušal doseči častni mir z generalom Francom. Miajev obrambni minister polkovnik Casado je sredi minulega tedna odpotoval v Burgos, kjer je začel pogajanja z generalom FVancom za sklenitev premirja. Kljub stremljenju po ukinitvi bratomornih sovražnosti je naletela Miajeva vlada na najhujši odpor pri komunistih. Prišlo je v Madridu do srditih pouličnih bojev, v teku katerih so se streljali s topovi in obmetavali z bombami iz aeroplanov. Mia-jevi pristaši so ujeli mnogo komunističnih častnikov in vojakov, katere so takoj postavili k zidu in jih ustrelili. V petek, 10. marca, so bile gospodar položaja v Madridu Miaji zveste čete. Kar ni bilo komunistov v pouličnih bojih pobitih, so bežali iz Madrida. Odposlanec vlade narodne obrambe polkovnik Casado je prejel od generala Franca odgovor, da se on sploh ne pogaja z novo rdečo vlado in zahteva brezpogojno predajo, ker sicer bo naskočil preostanek rdeče Španije s svojo armado, ki samo čaka na njegovo povelje, da navali na Madrid in na Valencijo. 11 rdečih vojnih ladij, katere so bile v pristanišču Kartagena, se je predalo francoskim oblastem v Bizerti v afriškem Al-iru, katere so ladje pridržale v pristani-ču, da jih bodo pozneje izročile generalu Francu. Vrhovno poveljstvo nacionalne armade je razglasilo, da je od 9. marca dalje pod zaporo nacionalnega vojnega brodovja in letalstva vsa sredozemska obala, katera je še v oblasti rdečih. Vsako ladjo, katera bi si upala preko zapore, bodo Francove vojne ladje zajele, če bi se pa spustila v seg, bo potopljena. Po krščanskem svetu Zakonodaja in vera. Predsednik Zedinje-nih držav Severne Amerike Franklin Roo-sevelt je že večkrat v svojih govorih in poslanicah poudaril, da mora biti vera in iz nje izhajajoča morala podlaga vsake prave, ljudstvu in državi koristne politike. Deset božjih zapovedi, tako je rekel Roosevelt, je politiku še bolj potrebnih kot pa zasebnemu človeku. Prosvetni minister Cvetkovičeve vlade čirič pa je v svojem govoru v narodni skupščini v Beogradu med razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva 7. marca izjavil, da mora vera biti podlaga tudi za zakonodajo. Govoril je namreč med drugim o prisegi narodnih poslancev, ki je določena v zakonu. V tej prisegi ni omenjeno ime božje. Zato so poslanci, kakor je rekel minister čirič, ki je prei bil predsednik verifikacijskega odbora, prisegli »na nič«. Ali je bilo potrebno, je vprašal minister čirič, da se sestavlja prisega za poslance tako, da se ne izreka ime božje in da se zdi, da to ni narodna skupščina globoko vernega naroda, marveč skupščina samih brezbožnikov in ateistov? Dejstvo pa je, da je narod vdan svoji veri. Slovenci in Hrvati ljubijo rimsko-katoliško vero ter so globoko verni. Pravoslavna vera je imela pri Srbih v zgodovini tako sijajno vlogo, da je poleg verske postala tudi nacionalna svetinja. Tudi muslimani ljubijo svojo vero. Ali torej ne bi bilo naravno, da se tudi narodni poslanci zaprisežejo vsak po svoji veri? V naši zakonodaji se res dogajajc čudne stvari. Namesto da bi zakonodaji' vzela za izhodno točko vse to, kar je" narodu sveto, je povzela to, kar ni izraz čustev vsega naroda, marveč samo nekate rih posameznih ljudi. Izgubljeni otroci. Komunizem je nasprotnik družine, ker jo smatra kot ne kako zapreko, ki stoji med državo in državljani, zlasti med državo in mladino. Zanj je družina samo neko koristnostnc občestvo, ki se poljubno razdruži in raz veže, ako menijo udeleženci ali samo ei udeleženec, da nima od te zveze nobene koristi ali nobenega užitka. Otroci ne pri padajo družini, marveč prvenstveno dr žavi. Kakšna je usoda mladine v komuni stični Rusiji, je splošno znano. Brez son ca in brez sreče je življenje mladine po ruskih komunističnih zavodih, še nesreč nejše, prav strašno pa je življenje tistil otrok, ki se brez staršev klatijo okoli, ker niso bili sprejeti v državne zavode ali p: so iz njih ubežali. Kar je doživela in do življa mladina v boljševiški Rusiji, isto ji zadelo — radi vojnih razmer v še večj: meri — tudi mladino v rdeči Španiji. Osvo boditev Španije iz krempljev komunizma je tej izgubljeni mladini prinesla odrešenje. Inozemski časnikarji objavljajo c usodi dece pod komunističnim režimon pretresljive podatke. Na tisoče in tisoče otrok se je klatilo okoli brez staršev pc< Kataloniji, zlasti po ulicah glavnega mesta Barcelone. Ti nesrečni otroci ne vedo kje so jim starši, v premnogih primerili sploh ne vedo, ali imr jo starše in kako se pišejo. Ko so nacionalistične čete zavzele Barcelono, so našle veliko število ubogih, zanemarjenih otrok. In prišle sc plemenite španske žene in mladenke tei prevzele te zapuščene sirote v svoje varstvo.^ Naiprej je bilo treba te uboge malčke očistiti umazanosti, nesnage, uši in bolh ter drugega mrčesa. To se je zgodilo pc kopališčih in bolnišnicah. Nekateri so bili tako pob i mrčesa, da so imeli na koži po glavi polno krast. Ko so jih tako očistili, so jih namestili po raznih hišah in zavodih ter jim oskrbeli obleko in hrano za vsak dan. Krščanske žene in mladenke skrbijo za te zapuščene otroke t, vprav materinsko skrbjo, ki je mali niso vajeni. In zate se jim odniraio mlada. srca. Pripovedujejo, kar znajo. Prav mnogi ne vedo imena Nogavice, srajce, kravate kupite najceneje pri F. Kiamarmč, Maribor, Gosposka ulica 13. svojih staršev. Ko so enega izmed teh malih vprašali, kako se je pisal njegov oče, je odgovoril: »Stalin!« V domačem krogu je večkrat slišal ime ruskega boljševiške-ga diktatorja, o svojem očetu pa ni nič slišal. Propad rdeče Španije pomen j a za ubogo zapuščeno mladino rešitev iz brezd-na telesne in duševne bede. Nesreče Prometni nesreči. Na križišču Ruške in Smoletove ulice v Mariboru je podrl avto inženirja Fridaua 28 letnega ključavničarja Splošne stavbene družbe Andreja Novaka, ki se je peljal na kolesu. Novaka so prepeljali v bolnišnico s hudimi poškodbami po glavi in s presekano čeljustjo. — Blizu Slov. Bistrice je zadel inženir Peter Keršic iz Maribora z avtomobilom po nesrečnem naključju v drevo. Sunek je popolnoma razbil avto, inžener si je razbil čeljust in si zlomil levo nogo. Z lesom naloženi avto padel radi teže in trhlega mosta v potok. Za tovarno Huttsr v Melju v Mariboru prevaža prevozna družba v Marenbergu večje količine brezovega lesa iz Bistriškega jarka. Ko je te dni peljal težko naloženi avto po občinski ce i preko-8 m dolgega mosta, se je ta radi teže in trhlosti zrušil in vozilo je padlo v potok. Posestnik ustrelil po nesreči sosedovega sina. Posestnik Matevž Rožman je pred hišo preizkušal samokres. V trenutku oddaje strela je stal pred domačo hišo 16 letni sosedov sin Janez Trafela, katerega je zadela krogla v trebuh in se je zgrudil hudo ranjen. Ranjenca so spravili v ptujsko bolnišnico v brezupnem stanju in je tudi kmalu podlegel večkratnemu presu*e-lu črev. Podlegel poškodbam pri avtomobilski nesreči. Na banovinski cesti pri Nazarjih v Savinjski dolini se je prevrnil pred dnevi tovorni avto. Hudo so bili poškodovani štirje moški. Meierhold iz Mozirja je dobil na glavi in prsih tako hude poškodbe, da jim je podlegel zadnjo soboto v celjski bolnišnici. Otrok utonil. V Šoštanju se je igral ob strugi zadaj za Kozlevčarjevo hišo petletni Kovr"ev Viki. Fantek je padel po nesreči v strugo Pake in so ga potegnili iz vode že mrtvega. Nesreča pri igranju. Ko se je triletni sinček kočarice Vinko Gaberšek v Rogaški Slatini igral z drugimi otroci, mu je brat po nesreči odsekal s sekiro tri prste desne roke. Otrok se zdravi v celjski bolnišnici. Smrtna žrtev prometne nesreče. Zadnjič smo poročali, da je podrl neki avtomobil ist v Celju pred Zdravstvenim domom 60 letnega hlapca Vinka Brezovnika iz Lave pri Celju. Brezovnika so spravili s prebito lobanjo v bolnišnico, kjer je umrl. Nevarna poškodba po nesreči. Na šolskem vrtu v Ljubečni pri Celju je udaril neki fant po nesreči 13 letnega posestniškega sina Franca Arzenšeka iz Škofje vasi s sekiro po glavi in mu je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča pod vozom. Na 31 letno Angelo Gorišek se je prevrnil v Loki pri Zidanem mostu z drvami naloženi voz in ii je zlomil levo nogo. Nesreča pri snaženju samokresa. Upokojeni rudar Anton Jere v Toplicah pri Zagorju je snažil samokres, ki se je nenadoma sprožil in krogla je zadeta Je-reta v trebuh. Otrok se nevarno opekel. V Gor. Št. Lenartu pri Brežicah je padel petletni Drago Ostrelič v kuhinji pri igranju s stola na tla in je prevrnil lonec vrele vode. Krop se je razlil po otroku, ki je dobil po vsem telesu tako hude opekline, da je bil oddan v brežiško bolnišnico v zelo resnem stanju. Avtoizvoščku zgorel avto. Iz Brežic je peljal avtoizvošček Stanko Žerjav s svojim osebnim avtomobilom nekega potnika v Stari grad. Zvečer sta se vračala proti Brežicam. Pri Dolenji vasi pa je na vrhu klanca nenadoma puhnil plamen iz motorja. V par trenutkih je bil ves avto v plamenih. Šofer in njegov potnik sta hitro skočila iz avtomobila in se tako rešila. Na kraj nesreče so prihiteli ljudje in skušali ogenj pogasiti. Ker pa je pihal hud veter, je bilo gašenje brezuspešno in avto je hitro zgorel. Ostala so sanjo kolesa, blatniki in svetilke, vse drugo je ogenj uničil. Avtomobil je bil vreden 30.000 din. Huda nesreča progovnega nadzornika. 45 letni progovni nadzornik Franc Ranko, Svilo za bluko i» obleke, žensko perilo po najnižjih cenah pri F. Kramarsič, Maribor, Gosposka ulica 13. doma iz Gradeča pri Litiji, se je vozil službeno na trikolici po progi. V malem predoru pri Kresnicah je srečal nerazsvetlje-no derezino, katera ga je sunila na stran. Ranko je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Smrtna nesreča na šmarni gori pri Ljubljani. Na Šmarni gori je na steni, ki vodi na drugi vrh Šmarne gore, na Grmado, v nedeljo pri plezalnih vajah smrtno ponesrečil 17 letni ljubljanski dijak srednje tehnične šole Branko Pirš. Stena s poleg stoječim »Turncem« je zahtevala že neštoto mladih življenj iz vrst planincev. Razne požarne nesreče. Od dveh v noči je začelo goreti v Mariboru v šupi na dvorišču hiše v Slovenski ulici 16, kjer je imel elektrotehnik Tihy shranjene zaboje in lesno volno. Ogenj je zajel že tudi skladišče lesa in oglja, ki je last kleparja Ussar-ja v Gregorčičevi ulici. V nevarnosti je že bila stanovanjska hiša, ko so pribrzeli gasilci, udušili ogenj in preprečili grozeči razmah nočne nesreče. — V noči se je pojavil požar v Šikolah pri Pragerskem in je popolnoma uničil dvema posestnikoma gospodarski poslopji, tretjemu pa delno. Požar je nastal najprej pri Fureku, od koder se je razširil še na ostali poslopji. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki so s trudom ogenj omejili. Ogenj se je hitro Siril, ker so bile hiše krite s slamo. Kako je nastal ogenj, ni znano. — V Hotinji vasi v župniji Slivnica pri Mariboru je povzročil ogenj posestniku Mihaelu Sagadinu 40.000 din škode — Posestniku Josipu Šmitu z Nove gore pri Slov. Bistrici je ogenj vpe-pelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Požar se je širil s tako naglico, da so komaj rešili živino. Šmit ima 30.000 din škode. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. — Posestniku Josipu Fišerju iz Sv. Bolfenka v Slov. goricah je zgorela hiša v vrednosti 25.000 din. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. — V Hobovšah v Poljanski dolini pri Škofji Loki je zgorela radi slabega dimnika domačija posestniku Ix>vru Kovaču. Rešili so le nekaj obleke in živino. — Na Hajdini pri Ptuju se je pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Furek. V najkrajšem času se je raztegnila požarna nesreča na sosednja poslopja posestnika Mihaela Mi-heljak in Neže Kancler. Pri tem požaru gre za maščevanje požigalčeve roke. Razne novice Obrtniški učni tečaji v Mariboru. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj se otvori v torek, 14. marca, ob 20 v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Tečaj bo vodil g. dr. Otrin Jakob, pristav okrajnega načelstva in predsednik mojstrske izpitne komisije. Predavanja bodo v večernih urah štiri do šest tednov. Točen čas predavanj se bo do-ločil pri otvoritvi tečaja. Bodoče matere morajo paziti, cla se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Frai»»-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc, pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25, V. 35. Obžalovanja. vredni slučaji Prepoden vlomilec. V pisarno magda-ienskega župnišča v Mariboru se je skušal v noči na 9. marec dokopati skozi zid neznan storilec. Napravil je bil že precej veliko odprtino, ko so ga presenetile ter prepodile ženske, katere so prale in so prišle po vodo na vrt. Vlomilec je pustil na mestu poskušenega vloma vse vlomilsko orodje. Prepodeni lopov bi bil doživel še večje razočaranje, ako bi bil vlomil v pisarniško blagajno, v kateri je bilo borih 135 din. Smrtna žrtev fantovskega napada. V mariborski bolnišnici je umrl v noči na 10. marec 29 letni Franc Krivec, tesar iz Hotinje vasi v župniji Slivnica pri Mariboru. Krivca so napadli pred dnevi domači fantje. Eden ga je zabodel v pleča z nožem, drugi so ga obsuli do nezavesti s kamenjem. Krivec je postal nekaj dni po napadu v bolnišnici smrtna žrtev fantovske podivjanosti. Strašna dejanja bivšega orožnika. Milan Bajagič, 32 letni bivši orožniški narednik, doma iz Črne gore, je streljal pred dobrim tednom s samokresom na svojo izvoljenko Anico Žučkovo, trgovko v Tepanjah pri Slov. Konjicah, in jo je ranil. Ker je bil Bajagič prepričan, da je Žučkovo, s katero se je hotel poročiti, iz ljubosumnosti smrtno pogodil, se je spretno skrival po okolici Oplotnice ter Konjic, dasi so mu bili orožniki za petami. Kak dober teden po prvem zločinu se je pojavil v Oplotnici in je poslal iz kreme pismo svojemu soro- iiuhimi« mmi—m iiiiini um......... Platno v vseh Širinah, xajamèeite inlete, mira* prte na meter in garniture po vrednih cenah pri F. KramarSii, Maribor, Gosposka ulica 13. — Prepričujte se! 517 jaku 30 letnemu orožniškemu kaplarju Jo-vanu Jovkoviču, v katerem ga je prosil za razgovor v gostilni. Pozvani je prišel, a je po razgovora pred krčmo Bajagiču napovedal aretacijo. Bajagič je oddal na ka-plarja iz samokresa dve strela, ki sta mu končala življenje na licu mesta. Iz Oplot-nice je zbežal Bajagič k svoji dragi v Te-jpanje, kjer je osemkrat ustrelil skozi okno. Od osmih krogel je zadela samo ena, in sicer mater Ane Žučkove v roko. Ko je razljuteni Črnogorec izpraznil samokres, se je zgubil v noč in ga orožniška patrulja takoj po drugem krvavem dejanju ni mogla izslediti, dasi so se lotili zasledovanja orožniki iz vsega konjiškega okraja. Divjaški bivši orožnik aretiran v Celju. Zgoraj poročamo o divjaštvih bivšega orožnika Bajagiča, ki je po dvojnem zločinu v Opiotnici in v Tepanju pobegnil peš v Celje in v Zidani most. Iz Zidanega mosta se je peljal v Rimske toplice, kjer je prenočil. V nedeljo, 12. marca, se je z jutranjim vlakom pripeljal v Celje in stopil v hotel Union, da bi se tam ustrelil. Preden je izvršil samomorilni namen, je bil aretiran od policije. Bajagič je pri zaslišanju vse priznal in obžaloval krvava dejanja. Nasilni tast požigalee. V viničarski hiši ljutomerskega trgovca Matije Žitka v Dovču prebiva že nekaj let 60 letni viničar Žemljic. njegovo družino se je priženil 25 letni viničar Rudolf Lipovec. Stari je začel zeta sumničiti in dolžiti, da ima nedovoljeno razmerje z njegovo 60 letno ženo. Zemljič je iz ljubosumnosti in v prepiru odsekal zetu s sekirico nos in je po-žgal radi prepirov z domačimi ob devetih zvečer komaj dve leti staro viničarsko poslopje, katero je pogorelo in so sosedi komaj rešili dve kravi in svinje. Požigalee je povzročil gospodarju 40.000 din škode ter si je po izvršenem zločinu sam končal življenje s pomočjo električnega toka. Ob cesti Babinci—Krapje je splezal na železni nosilec daljnovoda Ljutomer—Murska So- Zelo te zaflovolfna, ker pere svojo perilo samo a milom, ki je prijetno, blago napravljeno pa iz odlične snovi — to je samo domače OVEN TERPENTINOVO MILO» bota. Tok z napetostjo 10.000 voltov ga je pri dotiku žice z glavo ubil in je omahnil najbrž mrtev z nosilca na tla, kjer so ga pozneje našli. Zagonetna velika tatvina oporoke z denarjem. Ivan Kunstič, v Celju umrli 93 letni upokojeni učitelj, je zapustil v svoji oporoki 4.0.000 din celjski Dijaški kuhinji in 60.000 din Olepševalnemu društvu. Ko je pa sodna komisija pregledala po smrti zapečateno Kunstičevo stanovanje, je našla prazno kuverto, v kateri je bil prej lastnoročno spisani testament. Z oporoko vred je sunil nekdo tudi denar, od katerega so r^ašli v stanovanju rajnega le še 21.000 din, ki so bili razmetani na vse strani. Z zagonetno veliko tatvino se z vnemo uk-arja policija, da bi izsledila krivca. Kaznjenec pobegnil. Rudolf Bianki je bil v Celju obsojen radi tatvin v Rakuševem skladišču na dvempolletno ječo. Po prestani kazni v zaporih celjskega okrožnega sodišča bi ga bili poslali za tri leta v prisilno delavnico. V prvi polovici minulega tedna je Bianki skočil iz prvega nadstropja okrožnega sodišča v Celju in je srečno priletel na zemljo. Nato je preplezal zid in pobegnil proti jugu. Huda poškodba pri napadu. Jožefa Mo-škona, 30 letnega posestniškega sina iz Podsrede, sta napadla v noči na povratku iz vinograda dva brata, sineva nekega posestnika iz Podsrede. Z udarci s kolom sta ga tako obdelala, da so ga oddali v celjsko bolnišnico z dvakrat zlomljeno levico in * enkrat v komolcu strto desno roko. Če preužitkariea predolgo živi V občini Ajdovec pri žužemberku na Kranjskem je izročila 60 letna Marija Koželj posestvo svoji sorodnici, katera se je poročila z Janezom Jazbinšekom. Koželjeva si je izgovorila preužitek, kateri je postal s časom kamen spodtike ter prepirov, ker je preužitkariea predolgo živela. Naenkrat se je raznesel glas, da je Koželjeva nenadoma umrla zaradi padca po stopnicah. Oblast je odredila sodno raztelesenje. Komisija je ugotovila, da je ženica res padla, si prebila lobanjo, a njeno truplo je bilo tudi polno modrih podplutb zaradi udarcev a topim predmetom. Aretirani Jazbinšek je priznal, da je spodnesel starki lestev, ko je šla na senik po otavo. Ženska je padla in si razbila lobanjo. Izvleci sodišča Tatinska tolpa, ki je strahovala Haloze, obsojena. Nekaj let niso imele Haloze miru pred vlomilsko in tatinsko tolpo, katera je zagrešila 80 vlomov in je oškodovala Kava te ječmena Pravo kavo iz ječmena je dobil neki učenjak, ki se peča z vonjem, ga lovi, tehta in preizkuje njegove lastnosti. Tako je spoznal, da je pravi okus kave v njenem vonju, ki se pri praženju kave v veliki množini 3gubi in poslabša kavin okus. Zato je izdelal za praženje kave posebno napravo iz dveh valja-stih zaprtih posod, ki sta zvezani med seboj s cevko. V eno posodo je dal surovo kavo, v drugo pa zmlet ječmen ter kavo začel pražiti; kavin vonj je odhajal po cevki v drugo posodo, kjer ga je zmlet ječmen vsrkaval in bil tako prepojen in nasičen z njim, da je pijača iz tega ječ-• mena imela močnejši okus po kavi kot pijača iz prave kave. Strokovnjaki v pokušanju kave 10 V sTsir Ö 03 > +-> O « ri 'Gb Ö 3 .. t« ai g TJ •?=> a « > g a a «so M i >32 >0 ** O O T-J C Tu odreži! Upravi j Znamka j i I'— din J Slovanski Maribor Koroška ccsia 4 mmmsmm umm DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PilEVALJAH V BLAGU ALI DENARJU! mente, ki jih je prejel še dober dan pred smrtjo. Pokojni je bil vzoren oče petim otrokom, od katerih hčerka Ana, poročena Mere, že šest let počiva v grobu. V družbi svoje zveste in skrbne žene je po raznih viničarijah toliko zaslužil, da si je za časa svetovne vojne kupil Koflerovo posestvo v Berinjaku. Rajni je bil vedno prijatelj dobrih knjig in časopisov, posebno rad pa je prebiral »Slov. gospodarja«, brez katerega ni mogel biti. Od pokojnega Jurija se je ob grobu v prisrčnih besedah poslovil g. kaplan Petan. Pevci so mu pri cerkvi in ob grobu zapeli v slovo. Rajnega se bomo spominjali v molitvi, on pa naj prooi za na-3, ki gremo za njim! — Žalujoči družini naše sožalje! Sv. Barbara v Halo/«h. V Ljubljani je umrl v tamkajšnji bolnišnici naš naročnik D e b e 1 j a k Fj-anc, bivši posestnik iz Gruškovca. Bil je dve leti neozdravljivo bolan Pokojnik je bil star 47 let in je bil nekaj let v finančni službi, žalujoči ženi in hčerkama kakor tudi ostali rodbini izrekamo naše sožalje! — Umrla je tudi gospa Mu-strovi; iz Gradišč, mati zdravnika dr. Jožefa Muster v Ljubljani. Pokopali smo tudi Galo-v i č Franca iz Cirkuljan, ki je še zdrav zjutraj luščil koruzo, potem je izjavil, da mu je nekaj slabo in je umrl. — Umrl je tudi otrok Jakoba Vidovič iz Paradiža in Jožefa J u r g e c , roj. Stumberger, v Gruškovcu. Vsem rajnim večni mir in pokoj — žalujočim pa naše sožalje! št. Vid nad Valdekom. Sporočamo tužno vest, da je zatisnila svoje trudne oči in se poslovila od nas blaga, pobožna in priljubljena R e d n a k Helena v 68. letu starosti, soproga posestnika in dolgoletnega tajnika ter odbornika g. Josipa Red-nak. Imeia je štiri otroke, od katerih sta dva že umrla, in sicer hčerka Štefanija v starosti 19 let, ko je dala življenje dvojčkoma, od katerih pa je en otrok z materjo vred umrl. Obisk na mrtvaškem odru pokojne mamice in zadnje spremstvo sta izpričala vso priljubljenost, katero je uživala v bližnji in daljnji okolici. Obeuli so pokojnico s prelepimi venci in cvetjem. Rajna naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Bueno« Aires v Argentini. V Buenos Airesu v Južni Ameriki je umrla 13. februarja v 38. letu starosti daleč naokrog, osobito pa v mariborskih krogih kaj dobro znana in priljubljena vedno veaela gospa Pinica Marasovič, roj. žun-kovič. Prerano umrla je bila edina hčerka g. Janka žunkoviča, nadučitelja v pokoju, posestnika in bivšega dolgoletnega župana v Narapljah pri Ptujski gori, ter sestra g. Vladimira Žunkoviča, okrajnega živinozdravnika v Kruševem, ter g. Bogomira žunkoviča, inženerskega kapetana v Karlovcu. Naj počiva v miru v tuji zemlji! — žalujočim naše sožalje! Koče pri M»s i boru. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita na svoj mladinski praznik, na Jožefovo, akademijo ob 15 in ob 19.30 v Slom-šekovem domu z zelo lepim sporedom. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Praznik sv. Jožefa je praznik mladine. V tem znamenju ga hočemo tudi obhajati. Ta dan bodo naši fantje prvič nastopili v kroju slovenskih fantov že dopoldne pri skupnem prejemu Sv. zakramentov. Popoldne pa bo lapa akademija naše mladine v Ciril-Meto-dovem domu. Pridite! Lju" nter. Na praznik sv. Jožefa ob 15.30 priredi fantovski odsek v Katoliškem domu akademijo. Na svidenje! Velika Nedelja. Na praznik sv." Jožefa, dne 19. marca, priredi naša mladina akademijo v križ-niški dvorani. Pester spored. Pridite! Poljoane. Tretja akademija-FO in DK bo v nedeljo, 19. marca. Spored je pester in bogat. Vabimo vse, da s svojo udeležbo daste priznanje naši mladini in vzpodbude k nadaljnjemu delu. Akademija bo ob 16 v prosvetni dvorani. Polzela. Večer za večerom se shaja naša mladina v Prosvetnem domu. ter se pripravlja, da bo dostojno proslavila 40 letnico obstoja našega Prosvetnega društva, katero bomo obhajali v maju. Za uvod pa bo priredila na praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa, 19. marca, veliko akademi- jo s prav pestrim sporedom. Na sporedu je nad 20 točk telovadnih, orodnih in simboličnih vaj, katere bodo izvajali naši najmlajši kakor tudi mladci, člani in članice. Na akademijo opozarjamo že sedaj vsa sosednja društva ter jih obenem vljudno vabimo, da nas obiščejo. Braslovče. Za Marijin praznik, 25. marec, pripravlja naša mladina »Akademijo materam« s simboličnimi vajami in igro »Izvoljena Devica«. Naj velja to kot predaznanilo. Šmartno ob Paki. Skozi vso zimo so naši vrti fantje in dobri gospodarji pomagali spravljati vsakovrstno gradivo za gradnjo novega farnega doma. Ogromni kupi kamenja, gramoza, lesa in peska pričajo o trdni in dobri volji Pačanov, da niso nikdar škitali, če je šlo za skupne farne stvari, za potrebe prosvetnega in gospodarskega napredka. Desetletna želja se že uresničuje: pred dvema tednoma so naši fantje zavihteli krampe in zasadili lopate na župnijskem vrtu in kot bi tekmovali, rastejo hitro temelji razsežnega Doma. Pačani pa se tudi zavedajo, kakšnega pomena bo nova zgradba za Šmartno, zato še vedno z veseljem pomagajo, saj bo ta farni Dom, ki mora biti z božjo pomočjo poti streho že majnika, v jeseni pa popolnoma končan, zares njihova last. Da bi nas pa Bog podpiral v tem velikem delu, bomo na Jožefovo, 19. marca, blagoslovili temeljni kamen. V proslavo tega bo ob 10 slovesna sv. maša (pridiga g. Križan iz Braslovč), ob 14 bodo slovesne večernice, nato blagoslovitev kamna (govornik g. prof. Hanželič iz Celja). Cerkveni slovesnosti bo sledila akademija v dvorani Fojan v Rečici, kjer bo v bogatem sporedu nastopalo okrog 130 članov naše katoliške prosvete. Blagoslovitev temeljnega kamna je praznik našega skupnega dela, je praznik vse fare, zato je dolžnost slehernega farana, da ta dan ne ostane doma! Šmarje pri Jelšah. Fantovski odsek bo na praznik sv. Jožefa zjutraj med prvo sv. mašo imel skupno sv. obhajilo članov in naraščaja. Popoldne po večernicah bo priredil v katoliškem domu lepo nakademijo. Ljubno ob Savinji. Prosvetno društvo priredi v soboto, 18. marca, ob 20 v Našem domu Finžgar-jevo tridejansko dramo "Razvalina življenja«. Videni ob Savi. Fantovski odsek in dekliški krožek vabita vse prijatelje na svojo letno akademijo, ki jo priredita na praznik sv. Jožefa, 3. marca, ob 15 v Prosvetnem domu. Dopisi Maribor. Vinarska šola. Te dni je minulo 30 let, odkar je na Vinarski šoli uslužben kot hišnik g. Jakob Lepej. Okrog 900 absolventov je oskrboval in z vdano potrpežljivostjo prenašal nagajivost živih kmečkih fantov. Radi tega ga vsi, ki so ga spoznali, spoštujejo in se z hvaležnostjo spominjajo vseh njegovih uslug, ki jih je v teku 30 let storil gojencem zavoda. G. slavljencu k njegovemu jubileju iskreno častitamo z željo, da bi še dolgo let živel v zdravju in zadovoljstvu! Maribor. Opozarjamo na »Vzgojni teden«, ki ga priredi podružnica »Slomšekove družbe« v Mariboru. Predavanja bodo obravnavala za današnje čase važna vprašanja socialne vzgoje. Vršila se bodo od 20. do 24. marca ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Spored: dne 20. marca: »Krščanstvo In socialna vzgoja«, prof. Pridobil sem vam novega naročnika, ki bo plačal naročnino, ko mu dopošljete list s položnico. Njegov naslov je: Ime in priimek: .............................................................................................................. Stan: Kraj in hišna številka: Pošta: ..........I........i...................... J. Bogovič; 21. marca: »Gospa in služkinja«, gospa ravnateljica v p. Antonija štupca, ter »Praktična socialna vzgoja v družini«, katehistinja s. O. Sadravec; 23. marca: »Krščanska karitas«, prior p. Valerijan Učak; 24. marca: »Alkoholizem, največji vir socialnega zla«, skioptične slike, učitelj Vojko Jagodič. Predavanja so vstopnine prosta. Priporočamo vsem, ki se morejo predavanj udeležiti, da to store v čim večjem števlhi! N-iš ministrski predsednik in notranji minister Dragi ¿a Cvetkovič je govoril 10. marca v narodni skupščini o »poraJHimii s Hrvati Hiftar se ne bojte... s 'S s i S Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z N i v e o. Zakaj samo N i v e a vsebuje E u -c e r i t, eumo okrepče-valno sredstvo za kožo i x VX N Reka pri Hočah. šola je še vedno nekaterim trn v peti. Zakaj? Predvsem radi visokih izdatkov. Mnogi pa se vsekakor zavedajo, da to, kar Šoli dajo, prejemajo z izobrazbo njihovi otroci. Brez šole pa človek živeti ne more, vsaj tako si pametni predstavljajo. Nekaj mora vendar znati. Čim več zna, tem laže mu bo življenje. Pa so ljudje, ki včasih godrnjajo, so pa tudi taki, ki ne le da prispevajo doklade za šolske proračune, za šolsko gospodarstvo, temveč tudi taki, ki po-Jeg omenjenih doklad še več darujejo šoli. Toda takih na žalost ni mnogo, lahko bi jih našteli na prste. In med takimi redkimi so v našem kraju g. Lebe Josip, trgovec v Reki, g. Jurič Anton, p. d. Donik, posestnik na Pohorju, g. Pod križnik Anton, gostilničar, g. žvan Franc, gospa Rečnik Marija, g. Ogrizek Ivan in g. Pehar Ivan, pos., ki so vsak po en voz gnoja podarili za naš šolski vrt in ga sami dostavili, ker so pač spoznali koristi tudi kmetijskega pouka, ki nudi šolskim otrokom za poznejše življenje mnogo praktičnega. Ti možje naj bodo zgled drugim, ker so v tem oziru posnemanja vredni in jim gre najpri-sičnejša zahvala. Trniče na Dravskem polju. Zima je v glavnem že za nami. še bodo morda odkod priplesale snežinke, toda spomladansko scnce jim ne bo dopuščalo, da bi pokrile naravo z belo odejo. Naše ceete so v slabem stanju. Cesta, ki pelje iz Tr-nič v Št. Janž, je skoraj nerpbna. Kjer se združita cesti iz Prepol in Trnič, ni skoro mogoče, ako nastopi deževje, iti niti k sv. maši. Ker je v bližini mogoče dobiti gramoz, bi pač ne bili tako ogromni stroški, da se to v doglednem času ne bi dalo izvršiti. Zato merodajni činitelji na delo! Sv. Marjeta niže Ptuja. Lepo vreme meseca februarja, posebno pa sedaj v marcu je omogočilo, da so lahko ljudje opravili prva spomladanska dela. Obrezali so brajde in vinograde, deloma še nekaj skopali. Potem nagrabljali stelje, vsejali oves in zvečine že posadili čebulo po spodnjem Ptujskem polju. Sajenje čebule je bolj ženski monopol, ki se ga skoraj tako veselijo ko nekdaj trenja lanu. Dasiravno je dela na pretek, so se vendar skoraj v vseh okoliških vaseh občinski možje spomnili popravila občinskih cest in potov. Pa bilo bi želeti, če bo vreme ugodno, da bi posvetili še kaj pozornosti temu delu, ker leto je potem še zelo dolgo in ceste se rabijo vse leto. Tudi javna dela bi bilo treba malo pospešiti, kakor n. pr. popravilo raznih obrambnih naprav na Dravi. Saj krediti so baje odobreni in drugače bo škoda še večja. Sv. Barbara v Halozah. Ugodna zima dopušča, da ljudje opravljajo rez, kop, praho in rigolanje. Ljudje so pridni in delavni kot čebelice, ki že tudi prinašajo obnožino, saj že cvete dren, iva, trofcentice in razne divje rože. —t Zgubili smo g. kaplana, šolska mladina se je vsa v solzah poslavljala od svojega dobrega kateheta, kateremu se tudi odrastli zahvaljujemo za njegovo delo v 6oli in mu na novem službenem mestu želimo obilo blagoslova! Braslovče. Ker znani dopisnik celjske »Nove dobe« z dopisi iz Braslovč ne preneha z napadi na vse osebe ali društva, katera ne trobijo v njegov napredni rog, ter vedno obžaluje, da ni na občini več prejšnje liberalne uprave, katere delo hvali, zato smo zelo radovedni, če bo tudi sedaj prinesla poročilo, katero je poslala na občino bansl' krajevna kontrola in vrnila vse zaključne račune prejšnje uprave v popravilo ter zahteva, naj poravna'i prejšnji župan in blagajnik nastali primanjkljaj. Kako se je prej urado-valo in gospodarilo na občini, je lep dokaz, da se je sedanja uprava trudila tri leta in iskala potrdila za izplačane zneske za 5—6 let nazaj. Sploh je pustila prejšnja uprava vee zaključne račune v takem stanju, da se nihče ni več spo- znal in se še danes ne more ugotoviti' resnično stanje blagajne iz tistih časov. fckofjavas pri Celju. Celjska »Nova doba« se v eni zadnjih številk zaganja v našo občinsko upravo in pravi, da ima občina na stotine brezposelnih, medtem ko delajo na cesti sinovi posestnikov. Res je, da so na cesti zaposleni sami kočarji (mali posestniki) in njih sinovi. To pa zato, ker drugi sploh nihče ni prišel na cesto dela iskat. Dopisnik ima pa to za veliko brez-srčnost, če kočarji in. njih sinovi na cesti kamenje tolčejo in si tako nekaj zaslužijo, da imajo za najpotrebnejše, če pa bogatašu hlapec na cesti dnevno zasluži toliko, kakor reven kočar ves teden, tedaj pa je vse v redu pri dopisniku. Po mnenju dopisnika bi kočarske družine ne smele imeti nobenega zaslužka, niti kamenja bi ne smeli tolči na cesti, medtem ko vse boljše službe itak zasedejo otroci imovitih posestnikov potom protekeij, ki jih revež pač ni zmožen. Nadalje pravi dopisnik, da gradnja ceste Trnovlje— Arclin ni zasluga naših sedanjih mož, ampak da jo je imel že g. Kožuh v času njegovega župa-novanja »v načrtu«. Načrt za omenjeno cesto so napravili pred dobrimi 40 leti takratni naši možje, na čelu jim blagopokojni vojniški g. župnik Vodušek. Da pa je sedaj prišlo do gradnje ceste, pa je in ostane zasluga edino mož, ki stojijo v naši sredi! Vojnik pri Celju. V nasi župniji so nekateri, ki mislijo, da častijo Boga s tem, da med službo božjo stojijo zunaj cerkve in se nedostojno vedejo ter celo s svojo surovostjo ne prizanašajo duhovniku, ako jih spravlja v cerkev. Mnogo je bilo takih, ki so izpolnjevali nedeljsko dolžnost zunaj cerkve, pa so nenadoma stopili pred večnega Sodnika in dajali račun. Bog je pravičen in se ne da zasramovati. Male dele pri Vojniku. Naše slabe ceste so velika ovira živahnejšemu prometu. V najkrajšem času se prične z gradnjo ceste Ivenca—Jankova, ki je tudi za nas velikega pomena. Upamo, da bo nam pomagal s svojim vplivom tudi naš narodni poslanec. Zagorje. Komaj je utihnilo sovražno besedičenje nekaterih političnih Zagorjanov, pa je že zadel nato malo faro zelo hud udarec. Predzadnjo nedeljo se je poslovil od nas dolgoletni g. župnik Jurij Pribožič. Bil je zelo potrpežljive misijonarske narave, saj je vzdržal v Zagorju deset let! Ne bomo ga pozabili že zaradi njegovih nasvetov v vseh ozirih, najbolj pa v gospodar- skem, saj je bil g. župnik tudi pravi gospodar in kmetovalec. Vsemogočni bodi dobremu g. Pri-božiču plačnik in naj ponese dobri dušni pastir v svojo novo župnijo Buče zavest, da smo ga ljubili, ubogali in da bomo ostali hvaležni v najlepših nezabnih spominih za njegovo delovanje med nami. — Hvaležen .....i ran v imenu mnogih. Koprivnica pri Rajbenburgu. Naša mladinska Kmečka zveza si je nabavila prapor, ki bo blagoslovljen na Jožefovo pri pozni sv. maši. Popoldn« bo kmečka proslava v šoli. Spored je zelo pester, bo tudi igra »Anima«. —- Ta teden se prične pri nas gospodinjski tečaj, ki bo trajal tri mesece. Tečaj bo obiskovalo 16 deklet. Shanpur Mohamed Ki za, 19 letni prestolonaslednik Irana v osrednji Aziji, se je pripeljal v Kairo v Egiptu, kjer se bo poročil še ta mesec z 18 letno sestro egiptovskega kralja Fa vtika Ali si že obnovil naročnino? „Slov. Gospodar*' stane* za vse leto 32 din, za po! leta 16 din, aa četrt leta 9 din. Iz naše države Senat sklican za 15. marec. Predsednik senata dr. Anton Korošec je sklical sejo senata za dan 15. marca. Senat bo obravnaval novi državni proračun, kateri je že sprejet z novim finančnim zakonom in s posebnimi pooblastili od narodne skupščine. Naš minister v avdienci pri papežu. Pri nedeljskem slovesnem kronanju papeža Pija XII. je zastopal v Vatikanu našo državo pravosodni minister dr. Viktor Ružič z jugoslovanskim poslanikom pri Vatikanu dr. Miroševičem. Dne 13. marca je sveti oče sprejel v posebni avdienci našega zastopnika in se je dolgo razgovarjal z njim. Ob slovesu je papež podelil svoj blagoslov našemu kraljevskemu domu, vladi in jugoslovanskemu narodu. Po avdienci ministra dr. Ružiča je papež sprejel še našega vatikanskega poslanika Miroše-viča in njegovo soprogo. Iz drugih držav Iz okolice novo kronancga papeža Pija XII. Zadnjo nedeljo kronani papež Pij XII. je imenoval za državnega tajnika kardinala Alojzija Ma-glione, ki je že prevzel posle. Novi državni tajnik se je rodil 2. marca 1877 pri-Neaplju. V maš-nika je bil posvečen leta 1901. Maglione je doktor bogoslovja ter modroslovja ter ima izpite iz diplomacije. Bil je apostolski nuncij v Švici ter v Franciji. Kardinal je postal 16. decembra 1935. Novi papež je sprejel v avdienci dne 13. marca zastopnike tujih vlad, ki so se udeležili papeževega kronanja. Nemčija zopet rešuje slovaško vprašanje. Spredaj poročamo, da je dobila Slovaška v sporazumu z osrednjo vlado v Pragi novo vlado, koje predsednik je Karel Sidor. V novi vladi pa ni prejšnjega predsednika dr. Jožefa Tiso. Dr. Tiso se je po odstavitvi zatekel na Dunaj in od tam je cdletel 13. marca na povabilo kanclerja Hitlerja v Berlin. Hitler je dr. Tiso takoj sprejel v navzočnosti nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa. Navzoč je bil tudi bivši slovaški minister Durčanski. Po še nepotrjenih vesteh je bil po tem razgovoru med Hitlerjem in Tisom odposlan v Prago poziv z dvema zahtevama: 1. Prejšnja dr. Tisova vlada se mora z vsemi njenimi člani zopet vzpostaviti; 2. iz osrednje če škoslovaške vlade morajo izpasti vsi ministri, kateri so zakrivili hude spore na Slovaškem. Predvsem bi naj odstopila vojni minister general Sirovy in notranji minister. — Medtem pa trajajo — po nemških poročilih — nemiri po Slovaški in češki naprej. Na več krajih je prišlo do streljanja in napadov z bombami. Po istih nemških poročilih so baje Cehi razrušili z dina-mitom na Slovaškem dve nemški tovarni in več stavb, katere so imeli v posesti nemške organi zacije na češkem. Ranjenih in ubitih je bilo tudi 2e več ljudi. Razrešeni slovaški ministri pozivajo slovaško prebivalstvo v boj na življenje in smrt za slovaško rvtonomijo, ki da je baje v nevarnosti, da jo Čem odvzamejo. Domače novice Drvar smrtno ponesrečil. Janez Robič, 41 letni drvar s Slemena v župniji Selnica ob Dravi, se je v Bistriškem grabnu prepozno umaknil po strmini drvečemu hlodu, kateri mu je zdrobil hrbtenico. Robiča so spravili v obupnem stanju V mariborsko bolnišnico, ki mu ni mogla več pomagati in je umrl. Požigalčeva roka. V Gerdinci, v občini Sto-perce pri Rogatcu, se je pojavil kmalu po polnoči rdeči petelin na domačiji posestnika in kovača Jerneja Lampreta. Domači so si komaj oteli golo življenje iz plamenečega poslopja. Gospodar se je spomnil, da je pozabil v hiši nekaj denarnih prihrankov in je odbrzel ponje. Na Lampreta se je zrušil del gorečega ostrešja in ga je pokopal pod seboj. Komaj ln komaj so ga še rešili vsega opečenega domači in so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na gašenje pri Lampretu ni bilo misliti radi pomanjkanja vode. Istočasno kakor pri Lampretovlh je zgorela bližnja vinska klet posestniku Antonu Novaku. V obeh primerih gre za požig. Lampretovo škodo so ocenili na 30.000 din, zavarovan je bil za 10.000 din. Zveza Maistrovih borcev vabi vse one borce, ki so se v prevratni dobi pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra borili za osvoboditev naše severne meje, na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo, 19. marca, po rani sv. maši v hiši Konšeka pri Sv. Tomažu pri Ormožu. — Isti dan bo ob ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev v križ-niški dvorani pri Veliki Nedelji. Podružnica Vinarskega društva za Maribor vabi članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 25. marca, ob 9.30 na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Na dnevnem redu so poleg društvenih formalnosti zelo važni predlogi za občni zbor Vinarskega društva. Po občnem zboru bo predaval g. prof. Pečovnik o sedanjem stanju vi-ničarjev. Ker je to predavanje zelo važno, se ga naj vsi člani udeležijo. Združenje trgovcev za mesto Maribor razglaša, da morajo biti trgovine po obstoječih predpisih na Jožefovo, 19. marca, ves dan zaprte. Prav tako ostanejo trgovine v Mariboru dne 25. in 26. marca zaprte, zato pa bodo na tržni dan v petek, 24. marca, odprte tudi čez poldne. Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«. Zimsko škropljenje po najnovejših izkušnjah. Za zimsko škropljenje sadnega drevja smo doslej uporabljali drevesne karbolineje, kot: arbo-rin, dendrin, neo-dendrin. V zadnjih letih so pa začeli uporabljati v Nemčiji specialne drevesne karbolineje pod imenom »Mixdrin«, »Abolin«. Prednost »Mixdrina« je v tem, da se da mešati z žvepleno-apneno brozgo, bordoško brozgo itd. Tako lahko opravimo zimsko in prvo spomladansko škropljenje obenem. Na 100 litrov bakreno-apnene brozge (2 kg galice) se doda 6 kg Mix-drina, in sicer za škropljenje jabolk, hrušk itd. Za škropljenje breskev, marelic, češenj, češpelj pa vzamemo 5 kg Mixdrina. Mixdrin je edino učinkovito sredstvo proti cvetožeru. Z Mixdri-nom se škropi tik preden se popje odpre, ker popja ne opali. Uspeh škropljenja je povoljen, drevje je čez leto zdravo, listje temnozeleno. Iz naših društev Ptuj. Prosvetno društvo, fantovski odsek in dekliški krožek prirede v nedeljo, 19. marca, celodnevno proslavo praznika sv. Jožefa. Ob 8 bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom v minoritski cerkvi, nato v društveni dvorani slavnostno zborovanje; ob 15 pa bo v mestnem gledališču akademija s pestrim sporedom in igro »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«. Dopisi Polzela. Dne 23. aprila bomo imeli veliko tombolo, na katero že sedaj opozarjamo. Naši rajni Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 1. marca je odšla po plačilo velika trpinka, članica in bivša od-bornica dekliške Marijine družbe Z i m i č Ana. V mlajših letih je bila vzorna družbenica, apostolsko delavna za vse. Pa tudi v njeni dolgi bolezni treh in pol let je bila popolnoma priklenjena na bolniško posteljo, ni j eni al njen apostolat. Darovala je vse svoje trpljenje za misijone in verne duše. Zato je tudi s smehljajem na ustih odgovarjala svojim obiskovalkam, če so jo vprašale ali ji ni trpljenje pretežko: »Je že taka božja volja! Saj trpljenje nI greh!« V teh besedah se je lepo razkrivala vsa niena čista, bo'>iu fc>fgu so vedno najnižje že iz razloga, ker se trgovina nahaja v stranski ,manj prometni Gosposki ulici. Tvrdka Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15, dela le na podlagi najsolidnejših principov: mal zaslužek, velik promet. — Ogled blaga v trgovini je vedno neprisiljen. 15. marec 1939 SLOVBKSRI BUSrUUAlC Stran 11 Kmečka trcjoviria Razprava o cenah kmetijskih pridelkov ob zasedanju banskega sveta Stencgrafski zapisnik zasedanja banskega sveta beleži, da je banski svetnik g. Ivan. Deželak iz Laškega govoril tudi o cenah kmetijskih pridelkov. Iz njegovega govora posnemamo sledeče: »Različne so panoge našega narodnega gospodarstva, s katerimi se preživljajo naši ljudje. Splošno pa sta govedoreja in sadjereja glavni panogi, s katerima se preživlja tako rekoč vsa Slovenija in ima od njih vsa Slovenija svoje dohodke. Svojčas se pod režimi, ki niso poznali drugega kakor osebno maščevanje, ni na izvoz živine polagala nobena važnost. Sedaj je sicer bolje, vendar pa moram poudariti, da je pri tem nastala v zadnjem času hiba. ki bi se morda dala odpraviti. Nemčija ima na Dunaju dva trga. En trg je svoboden, drug je državni, kjer plačuje po 5.10 do 6.50 din. Nemčija zahteva, da mora imeti živina 62% mesa, da se uvrsti v prvi razred, kateri ima ceno 7.50 din. Vemo, da naša živina tega nima, ker se je uveljavila pasma mlekaric. Poleg tega je še prosti trg, kjer kupujejo nemški mesarji živino od naših izvoznikov in jo plačujejo po 12 din. če odračunamo stroške in kolikor naša živina shujša, moramo odbiti dobra 2 din, tako dobimo ceno na enem trgu 9—10 din, na drugem pa 3—4 din kg. To so neurejene razmere, ki bi se jih dalo prav gotovo odpraviti. Malo se je govorilo na sedanjem zasedanju banskega sveta o cenah naših izdelkov in pridelkov in je imel prav neki član banskega sveta (Ivan Avsenek), ki je omenil, da se je pri razpravi proračuna kmetijskega oddelka govorilo o vsemogočem, malo pa o tem, kakšne cene imajo potrebščine, ki jih ima kmet na prodaj. Prosil bi zato vse merodaine činitelje, naj vplivajo na to, da se cene naše živine spravijo na tako višino, ki bo v skladu s cenami za druge življenjske potrebščine, tako da se bo kmetu živinoreja izplačala, da se mu plača delo in trud in da bi na taki višini cena živini tudi ostala. Prosim gospoda bana, da upošteva te moje nasvete in se zavzame zanje z vsem svojim vplivom.« Cene goveje živine Voli so imeli najnižjo ceno v Slov. Konjicah, kjer so bili po 4.25 din kg. V Šmarju pri Jelšah in na Planini pri Sevnici so pa dosegli 5.50 do 5.75 din. Te cene voli niso dosegli niti v Kranju, kjer so bili samo po 5.50 din. Povprečno se je cena volov gibala tudi na kranjskih sejmih od 4 do 5 din kg žive teže. Biki so bili na sejmu na Planini pri Sevnici po 4 din kg žive vage. Krave. Debele in dobre plemenske krave so bile povprečno od 4—5 din, krave za klobasarje pa okrog 3 din, v Kranju pa 3.75 din. Telice in mladi junčki so bili povprečno po 4 do 5 din, v Kranju so pa dosegle P "0 din kg. Teleta so bila na štajerskem po 5—6 din kg, v Kranju so pa dosegla . 7 din. Svinje Plemenske. V Mariboru se cena ni bistveno spremenila, v Ptuju so pa bili 6 tednov stari prasci po 130—140 din komad. V Celju so bili dva meseca stari prašiči po 120—150 din, 2—3 mesece stari 160—250 din, 3—5 mesecev 250 do 380 din, 7—10 mesecev 600—760 din komad. V Metliki so bili 7—9 tednov stari pujski po 250 do 300 din komad, v Kranju pa 7—8 tednov stari 160—320 din. Na vago so se plemenske svinje prodajale v Blanci (okraj Brežice) po 6—7 din, zelo mlade pa 6—8 din kg. Debele svinje so bile v Ptuju 7.50—8 din kg, v Šmarju pri Jelšah 9.50—10.50 din, v Ljutomeru 8 din, v LjubJiani sremski špeharji 8.50—9 din, v Kraniu pa 10—11 din kg. Pršutarji so bili v Ptuju 7—7.25 din kg, v Slov. Konjicah 7.50 din, v Šmarju pri Jelšah 8 do 9 din, v" Kranju 8.50—9 din kg žive vage. Med je v Ljutomeru in Slov. Konjicah po 16 din kg, v Šmarju pri Jelšah 20 din, v Ljubljani 21 din, v Kranju 22—24 din kg. Vino v ljutomerskih goricah se prodaja navadno mešano vino pri vinogradnikih po 4—6 din liter, fi-nejše sortno vino 6—9 din. V okolici Slov. Konjic je navadno mešano vino po 3.50—4.50 din, finejše sortirano vino 5—7 din. Prav isto ceno ima vino v okraju Šmarje pri Jelšah. V litijskem okraju je vino po 3—t din, v okolici Metlike pa 4—5 din. Ostali produkti Cene mesu, kožam in volni so od zadnjega poročila nespremenjene, 'cene krmi se pa na trgih spet nekoliko dvigajo. Slama je dosegla povprečno 50 par kg, seno pa 0.80—1 din kg. Cene zelenjave in mlečnih izdelkov so skoraj nespremenjene. Denar Finančni minister je za marec določil naslednje uradne tečaje: angleški funt 238 din, ameriški dolar 50.70 din, nemška marka 14 din, 1 pengo 9 din, 100 francoskih frankov 134.50 din, 100 švicarskih frankov 1155 din, 100 italijanskih lir 232 din, 100 bolgarskih levov 45 din, 100 romunskih lejev 33 din, 100 grških drahem 38.50 din, 100 čeških kron 150.50 din. Sejmi 17. marca bo sejem za rogato živino v Fran-kolovem, Podčetrtku, v Rečici ob Savinji in Tr- Žepne svetilke izdeluje edino domača Ivornlca IVAN PASPA I SINOVI Zagreb, KohiraSka 09 bovljah, v Mariboru pa svinjski — 18. marca bo živinski v štrigovi — 20. marca bo živinski v Dravogradu, v Bogojini (Prekmurje) in v Šmarju pri Jelšah — 21. marca bo svinjski v Ormožu, v Ptuju, Pernovem, pri Sv. Krištofu in na 2igar-skem vrhu nad Sevnico pa živinski — 22. marca bo svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah; v Lem-bergu, Vitanju in v šmartnem ob Paki pa živinski in kramarski. • A. Drcf, Gabrovec, Podplat, lha 88 arov 9 m1 je enako 3 orale (johe) in 420 K kvadratnih klaf-ter (kvadratnih sežnjev). Razgovori z našimi naročniki Kako prisiliti nezakonskega očeta k plačilu vzdrževalnine. J. A. Nezakonska mati je baje že večkrat tožila nezakonskega očeta ter ga »opominjala s sodiščem«, a še doslej ni dobila niti pare na vzdrževalnim za otroka. Nezakonski oče je uslužben. Doslej je imel 300 din mesečne plače, sedaj pa baje zasluži le 150 din na mesec. — Ako nezakonska mati še ni izposlovala sklepa sodišča, s katerim se je določilo nezakonskemu očeta plačilo vzdrževalnine, naj čimprej to predlaga, in sicer ako oče nezakonsko očetovstvo prizna, pri varstvenem sodišču, ako pa očetovstva noče pri znati, naj varuh vloži tožbo na priznanje očetov stva in določitev vzdrževalnine. Temeljem sodne odločbe naj nezakonska mati, odnosno varuh, ako ona sama ni varuhinja, predlaga zoper nezakonskega očeta izvršbo. Od zaslužka, ki ga prejema nezakonski oče, se mu lahko zarubi vse razen 10 din na dan. Pri tem pa se ne vpošteva le očetov zaslužek v denarju, marveč je vračunati v njegove prejemke, odnosno v njegov zaslužek tudi vse ono, kar dobiva kot kakšno drugo imovinsko korist (stanovanje, hrano in podobno). Nezakonska mati naj pri vložitvi predloga navede, kaj vse nezakonski oče sprejema iz naslova zaslužka, naj vse dajatve v naravi oceni tako, da bo služboda-jalec očeta vedel, koliko naj nezakonskemu očetu odtegne od zaslužka. Pogoji za otvoritev točilnice. S. F. Niste ničesar izučeni in bi radi otvorili točilnico ter zvedeli za pogoje, ki so potrebni za dosego te obrti. — Za otvoritev točilnice se ne izdajajo več oblastna dovolila. Pač pa lahko brez posebne izobrazbe dobite dovolilo za otvoritev tako zvane krčme, to je obrata manjšega obsega, v katerem se točijo alkoholne pijače in se smejo dajati tudi brezalkoholne pijače in mrzla jedila. Predvsem jc potreba, da se prijavite najbližjemu združenju gostilničarjev, plačate tako zvano inkorporacijo, nakar bo združenje Vašo zadevno prošnjo z dokumenti (rojstnim in domovinskim listom ter nravstvenim spričevalom) poslalo zbornici za TOI, da Vam izstavi potrdilo po § 95. obrtnega zakona. Ko boste dobili to potrdilo, napravite prošnjo na okrajno načelstvo, naj Vam izda pooblastitev za izvrševanje krčmarskega obrta. Okrajno načelstvo izdaja potrdila po prostem preudarku, ako bo občina izjavila, da je podana krajevna potreba za novo krčmo. Potni list za Nemčijo. H. L. Potni list Vam mora izstaviti policijsko oblastvo kraja, kjer sedaj domujete, in ni potrebno, da bi zaprosili zanj oblast v kraju, kamor ste pristojni. Izučenje in izpit za šoferja. H. š. V Mariboru vodi med drugimi šofersko šolo tudi ing. Keršič v Frančiškanski ulici. Pouk stane 2000 din ter je trajanje pouka odvisno od sposobnosti učenca. a h-'val i v Mariboru ter svoj čas posvečali le šoli, Vas ing. Keršič v dveh do treh tednih pripiavi za izpit. Sicer Vas pa k izpitu ne pripusti prej, dokler ne znate vsega potrebnega. Ni potrebno, da bi se morali izučiti baš v kaki šoferski šoli, marveč Vas izuči lahko kdo drug, ki ne vodi šoferske šole, pač pa Vas zna izučiti v vsem, kar jc potrebno za izpit. V šolo lahko vstopite kadar koli. Tudi izpiti se vrže skozi celo leto, in sicer v Mariboru celo dvakrat mesečno. Prošnjo za pripustitev k izpitu je v Mariboru vložiti pri predstojništvu mestne policije ter jo kolekovati z 10 din. Priložiti je treba 100 din kolka za šofersko spričevalo, nadalje rojstni list, domovinski list, nravstveno spričevalo ter zdravniško spričevalo. Ako bivate na deželi, je prošnjo za pripustitev k izpitu nasloviti na okrajno načelstvo. Prošnja za skrajšan rok. V. A. Imate šest sinov ter bi radi dosegli, da bi šesti služil le skrajšan rok. — Ako sta četrti in peti sin služila polni rok, tedaj boste lahko dosegli za šestega olajšavo skrajšanega roka. Prošnjo je vložiti na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja. Priložiti je rodbinsko polo, katere ni treba kolekovati, ter voiaški isoravi četrtega in petega sina. Izgovorjeno pohištvo, dvig denarja. M. S. Ako so Vam starši izgovorili pohištvo, pri tem pa določili kot pogoj, da se poročite, ne boste mogli prisilnim potom doseči izročitve pohištva brez izpolnitve pogoja, to je brez poroke. — V kolikor bi radi dvignili v hranilnici naloženi denar v svrho plačila kupnine za hišo, je dvig odvisen od tega, ali je hranilnici dovoljena zaščita ali ne. Ako ji je dovoljena zaščita, Vam hranilnica ni dolžna izplačati več, kakor določa izplačilni načrt, ki naj Vam ga dajo v vpogled. Ako pa hranilnici zaščita ni dovoljena, lahko zahtevate izplačilo vloge po eventualni predhodni odpovedi, ako je predpisana. Zaposlitev v Nemčiji in vojaški pregled. B. A, v K. Dovoljenja za potovanje v Nemčijo na sezonsko delo ne boste mogli dobiti, preden niste odslužili vojaškega roka ali pa bili spoznani kot trajno nesposoben za vojaško službo. Sredstva proti garjam, ušem in stenicam. A. in F. T. O zadevnih sredstvih boste dobili primemo navodilo v kateri koli drogeriji. Katere jajčarice so najboljše. A. T. Vaše pojasnilo, da se iz piščet, ki so bila valjena z aparatom, pridobi najboljše jajčarice, ne drži. Valjenje z aparatom nima nikakega vpliva na kakovost jajčaric. Starši želijo z oporoko zamisliti posestvo hčerkama. M. š. D. Starša lahko napravita — ker sta solastnika posestva — skupno oporoko le v toliko, da jo napišeta na isto polo papirja, mora pa vsak svojo poslednjo voljo sam napisati in podpisati (ako namreč hoče napraviti oporoko sam in brez prič). Ni potrebno za veljavnost oporoke, da bi se navedla vrednost posestva. Ako nimate nedoletnih otrok ali takih, ki bi bili odsotni ali pod skrbstvom in ako ne bo nihče zahteval nujnega deleža, se cenitev zapuščine ne bo izvršila. Otroci morajo dobiti vsaj polovico tega, kar bi jim pritikalo po zakonu; po zakonu pa imajo pravico vsi do enakega deleža. Rentni davek od odpuščenih obresti. V. M. V kolikor ste svojemu dolžniku odpustili obresti za dobo šestih mesecev in za nazaj, je pojasnilo, da ne boste mogli doseči odpisa zadevne rentnine, pravilno. Radi tega Vam svetujemo, da spremenite dogovor s svojim dolžnikom tako, da odpust obresti ne velja za nazaj, marveč za naprej, in sicer zr. tisto dobo, za katero še niste vložili davčne prijave. Le v tem primeru namreč, ako boste v davčni prijavi navedli, da za gotovo dobo dolžniku ne bo treba plačati obresti, boste lahko dosegli, da Vam ne bo treba plačati za dotično dobo rentnega davka. Znaža pa rentni davek pri posojilih, pri l;aterih ne snaža obrestna r.iera vc5 t Kakor 12%, rentnlna 12% od dogovorjenih obresti. Poleg rentnine je treba plačati še avtonomne doklade. Vdove, osebe pod skrbstvom in siromašne osebe, kojih letni skupni, neposrednim davkom zavezani dohodek ne presega po oceni davčnega odbora letno 10.000 din, plačujejo rent-nino le v izmeri 8% od dogovorjenih obresti. Ta rentnina pa je prosta avtonomnih doklad. Po Vašem popisu plačate Vi preveč rentnega davka, ako so namreč Vaše navedbe resnične; avtonomnih doklad Vam ne bi trebalo plačati. Predčasen nastop vojaške službe. A. K. Stari «te 19 let ter bi radi predčasno k vojaškemu naboru ter nastopili svoj kad reki rok. — V ta namen je potrebno le, da napravite prošnjo na pristojno vojno okrožje ter nriložite pismeno dovoljenje očeta ali varuha, da smete pred doseženo polnoletnostjo nastopiti vojaško službo. Družinske pole ni treba prilagati. Sprejem v policijsko ali pazniško službo. K. G. O pogojih za sprejem v pazniško službo smo pisali v Slov. gospodarju« z dne 15. februaria 1.1. Kandidat za policijskega stražnika mora izpolnjevati sledeče pogoje: 1. da je državljan naše kraljevine, 2. da je dovršil 21. leto in še ni prekoračil 30. leta starosti; 3. da je telesno in duševno zdrav; 4. da je neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok; 5. da je neomadeževanega vedenja v preteklosti; 6. da zna Citati, pisati in računati; 7. da se pismeno zaveže ostati v policijski izvršilni službi najmanj tri leta in v primeru samovoljne oddaljitve od alužbe plačati državni blagajni polovico vseh pre-jemkov, ki bi jih bil prejel v teku one dobe, ki je ne odsluži. Razen tega mora biti visok najmanj 170 cm in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vojske ali mornarice. Minister za notranje zadeve sme po-edine kandidate v vpoštevanja vrednih primerih izjemoma oprostiti pogojev, navedenih, pod točkama 2. in 4. Ob enakih pogojih imajo prednost odsluženi podčastniki ali kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi s svojim prejšnjim poklicem s posebnim osebnim ali strokovnim znanjem. Prošnjo lahko vložite vsak čas ter se bo držala v evidenci, dokler se kako mesto ne izprazni. Za službo v Sloveniji je prošnjo vložiti na bansko upravo v Ljubljani, ni pa verjetno, da bi v doglednem času tukaj službo dobili, ker je vloženih zelo mnogo prošenj. Preje bi utegnili dobiti službo, ako se s prošnjo obrnete na bansko upravo v Zagrebu ali pa na upravo mesta Beograda. Alojz R. Odgovor na Vaše vprašanje najdete f gornjem odgovoru K. G. Rok odpovedi službe poslovodji. J. B. Poslovodji zadruge je bila služba odpovedana na 14 dni. Vprašate, ali mu ne pritiče morda šest-tedenska odpoved in plača za navedeno šestte-densko odpovedno dobo. — Po obrtnem zakonu se sme pomožnemu osebju, ki je zaposleno v trgovinskih obrtih z opravljanjem pretežno trgovinskih ali višjih netrgovinskih poslov ali s pisarniškimi posli in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi pomožnemu osebju, ki je zaposleno r opravljanjem takih služb v ostalih obrtih, ki spadajo pod obrtni zakon, odpovedati službeno razmerje s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovodi. Ako spada omenjena zadruga pod obrtni zakon, je smela poslovodji odpovedati le za 31. marec ali 30. junij ali 30. september ali 31. december in to najmanj šest tednov pred navedenimi datumi. Ako je službodajalka odpovedala na 14 dni, ima službojemalec pravico do dogovorjene plače za gori navedeno redno odpovedno dobo (torej najmanj šesttedensko). Oskrba posestva odsotne sestre. J. B. Vaša sestra biva že 36 let v Ameriki, v Sloveniji pa ima posestvo, katero so doslej neki ljudje oskrbovali brez njenega dovoljenja in ne da bi o tem polagali kake račune. Sedaj je sestra prepustila posestvo Vam v užitek proti temu, da popravite hišo. Dosedanja oskrbnica Vas noče ubogati, češ, da morate imeti sodnijsko pooblastilo in tudi najemniki se branijo izseliti se. — Posestvo lahko oskrbujete brez sodnega pooblastila od strani svoje sestre, marveč zadošča priprosto pismeno poobla ilo. Najemnike kratko malo tožite na izpraznitev prostorov, v katerih, se nahajajo. Obračun o dosedanjem hasnovonju je upravičena zahtevati od prizadetih lastnica posestva, to je Vaša sestra. Čudno se nam zdi, da so posestvo doslej oskrbovali drugi ljudje brez dovoljenja lastnice-sealre. Ako je to res, so odgovorni za vse eventualne zle posledice. Kafco priti do skrite oporoke. H. E. Ako ima res nekdo oporoko osebe, ki je že umrla in ki je Vam v oporoki kaj naklonila, javite to zapuščinskemu sodišču ter prosite, naj sodišče pozove dotično osebo, da oporoko predloži sodišču. Ako se oseba ne bo hotela pokoriti, jo bo sodišče lahko k izročitvi prisililo s kaznimi. Ako pa bi se oseba izgovarjala s tem, da oporoke ne poseduje, bi morali Vi zoper njo nastopiti redno pravdno pot ter v pravdi dokazati, da oseba oporoko res poseduje. Ako nimate drugih dokazov, utegne zadoščati Vaša izpovedba kot stranka, da Vam je dotična oseba sama povedala, da oporoko poseduje. Nasaditev žive meje tik mejne črte. K. F. Vaš sosed je nasadil živo mejo čisto »po meji« na travniku, en meter od Vaše njive. Svetujejo Vam: da se temu zoperstavite ali pa skopljete jarek ob meji. — Na svojem svetu sosed lahko nasadi živo mejo. V kolikor dosega Vaš zračni prostor jo lahko posekate in tudi korenine izruvate. Dvomimo, da bi živa meja škodovala Vaši njivi. Oče z&pravljivec — cenitev posestva — nujni delež. J. G. Oče šestih otrok je Izročil svoje posestvo najmlajšemu sinu, pri čemer se je kot cenilna vrednost posestva vzel znesek 180.000 din, dočim je posestvo v resnici vredno najmanj 800 tisoč din. Oče je zapravljivec ter se ostali otroci boje, da ne bodo dobili nikake dote. — Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Ako bi oče do smrti zapravil vso svojo imovino, boste svoj nujni dedni delež mogli zahtevati od brata, kateremu je bilo posestvo izročeno za manjšo ceno nogo je dejanska. — V zavarovanje dokaza o pravi vrednosti posestva lahko že sedaj zahtevate ocenitev posestva potom sodišča. Pravica, dati posestvo oceniti, ne zastara v tem smislu, da po očetovi smrti ne bi mogli več zahtevati te ocenitve. Le pravica, zahtevati nujni delež, zastara v treh letih po smrti zapustnika. — Pred smrtjo očeta ne moremo zahtevati nujnega deleža. — Nujni delež znaša polovico zakonitega. Ako je šest otrok, bi po zakonu dedoval vsak eno šestino, tako da bi nujni delež znašal eno dv&najstino zapuščine. Pri preračunu zapuščine pa je treba upoštevati, kar je zapustnik daroval med živimi, pri čemer smatramo uvodoma omenjeno izročilno pogodbo kot delno daritveno pogodbo. — Ako je sin bolan in se ne more sam preživljati, ima pravico, zahtevati od očeta po-trehno oskrbo, eventualno potom sodišča, odnoa-no tožbe. Povračilo bolniškoblagajnih prispevkov za va-jenko. M. B. Imeli ste vajenko, čije starši so se zavezali plačevati prispevke za njeno zavarovanje pri OUZD. Plačilni nalogi so prihajali na Vaše ime in ker niso bili prispevki pravočasno plačani, ste bili baje kaznovani z globo 165 din. Zahtevate od staršev vajenke, da to globo poravnajo, orni pa se branijo. — Ako ste starše opozorili na vsakokratni plačilni nalog in vzlio opozoritvi starši niso pravočasno plačali prispevkov, so dolžni obvarovati Vas škode, ki jo trpite radi naložene Vam kazni. Povračilo plačane kazni lahko zahtevate tožbenim potom. Pogoji za. službo jetniškega paznika in orožnika. B. F. Prosili ste za sprejem k orožnikom, pa Vas je zdravnik spoznal za nesposobnega-Vprašate, ali in pod katerimi pogoji bi bili lahko sprejeti v službo kot jetniški paznik. — O slednjih pogojih smo pisali v »Slov. gospodarju« z dne 8. februarja. Posredovanje kakega poslanca ne bi škodilo, ne moremo pa seve prerokovati, ali boste sprejeti, odnosno v katero drugo državno službo bi bili bolj sigurno sprejeti; za vse se namreč potegujejo številni prosilci. Posojilnica noče priznati zaščite za 3830 din. F. J. in A. Leta 1930 ste kupili zemljišče ter prevzeli nek dolg v znesku 38S0 din. Glede tega dolga Vam posojilnica noče priznati zaščite. — Ako izpolnjujete vse pogoje po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov in Vam posojilnica vzllc temu noče priznati zaščite, plačujte anuitete po uredbi, glede presežka pa se pustite tožiti. Ako posojilnica ne bi hotela anuitete sprejeti, jo morate založiti na sodišču. Našim malčkom ■pjipju: 3uf\\ "ViiZjaJ lov g n & bi | & q t ž & r ^ (Nadaljevanje) Petrovo izdajstvo Tedaj se začuje iz večerne megle peket konjskih kopit. Cigani se po bliskovo po- odkupnino. Pogodili so se za sto cekinov. Samol je sam odjezdil s Petrom na grad po denar, hlapca pa sta ostala za talca. skrijejo v grmovje. Po poti pridirjajo trije jezdeci: Peter Kozjak z dvema hlapcema. Cigani navale nanje, jih zvežejo in odvedejo k ognju. Ko je Samol spoznal pomoto, mu je Pete:- še ves - strahu povedal, da je brpt Mar'o zdoma. Nejevoljni zaradi neuspeha so cigani kljub pomoti zahtevali Ko sta jezdila proti gradu, je cigan Petru zaupal, zakaj je Marku namenil smrt. »Ubil mi je sina,« je dejal, »in ne bom miroval, dokler se krvavo ne maščujem.« Tu se Petru zbudi strašna misel: Cigan mu lahko pomaga, da mu pride v roke vse bratovo premoženje in da postane sam svoj gospod. »Povem ti,« pravi ciganu, »kako se boš najhuje maščeval za svojega sina. Samo prisezi, da me ne izdaš. — Brat ima sina, ki ga ljubi čez vse. Tega ugrabiš in odpelješ. Našel ga boš v vasi pod gradom, kamor ga vodi menih vsako popoldne. K odkupnini ti zato dodam še sto cekinov, petdeset nocoj, petdeset pa potem, ko boš fanta odpeljal.« Tako je Peter iz lakomnosti prodal svojega nečaka Jurija. MALA OZNANILA Darila za Jožice: pletene jopce, najnovejši modeli, nogavice od najcenejše do najboljše kvalitete iz lastne pletarne pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 469 SLUŽBE: Iščem viničarja in ofra. Jareninski dol 47, Jarenina. 495 Cepljeno trsje: beli burgundec, laški in renski rizling, silvanec, žlahtnina, bovirovo, ranina, mozlar, cena 1.20 din, nudi vinogradnikom trs-ničar Kraner Ivan, Zamarkova, Sv. Lenart v Slov. goricah. 403 Blužlvinjo na malo posestvo, katera zna rooisti. sprejmem. Plača 150 din. Caf, Pobrežje ob Dravi, Maribor. 496 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg-, kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 178 Pridfn hlapec dobi trajno službo v župnišču. 498 Vajenca, poštenih staršev, po možnosti z dvema razredoma meščanske šole, sprejme Kocbek Martin, trgovec z mešanim blagom, Sv. Ana v Slov. goricah. 491 Zanesljiva semena, najboljše poljsko orodje, že-leznino in špecerijo kupite ugodno v trgovini Josip Jagodic, Celje, Gubčeva ulica, poleg uprave »Slovenca«, in Glavni trg. Nakup poljedelskih pridelkov, zamenjava bučnega olja za buč-nice. 505 Iščem za takoj pridnega, poštenega majerja, kateri bi nadzoroval manjše posestvo. Prednost, kateri razume sadjarstvo. Oglasiti se pri g. Mirko Korošec, Sv. Lenart, Slov. gorice. 490 V enoletni organistovski tečaj na Vinici (via Ormož) se sprejmejo kandidati za službo na Hrvatskem. Pojasnila daje uprava cerkvenega glasbenega tečaja, Vinica kraj Ormoža. 497 Botri, botrce in starši! Vse za birmo, kakor obleke, perilo, klobuke, čevlje, venčke, molitve-nike in rožnevence, boste kupili najceneje samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu. Ob veliki izbiri in zelo nizkih cenah bo vaše zadovoljstvo popolno. 418 Tempo — tempo! Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Naše geslo je: za dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na J' go-Patent, Ljubljana. 370 500 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VII. 494 Stalno službo pastirja dobi čeden, pošten, ubogljiv fant 13—15 let. Prednost imajo otroci brez staršev. Naslov v upravi. 507 Kolesa (bicikle) svetovno znanih znamk v kromi-rani in poniklani opremi, garancija dve leti, že od 570 din naprej dobite tudi na obroke pri A. Cvetko, Poljskava, Pragersko. Pišite še danes po brezplačen cenik! 210 Starejši gospod z gotovino 14.000 din želi priti na posestvo kot oskrbnik ali delavec. Ponudbe na upravo lista. 509 pomladansko zdravljenje za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni Madrace, žične vložke, afrik, žimo, vato, volno kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 470 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, šmarjeta, pošta Celje. 192 V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HISA V JUGOSLAViJt! VZORCI IN CENIK ZASTONJ Kovaški pomočnik, dobro izurjen, z dežele, se sprejme. Naslov v upravi. _510 Oženjenega, poštenega ofra, dve osebi, sprejme Rošpoh 53, Pesnica._511 Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor. 383 POSESTVA: Hišo, njive, travnike, gozdove in vinograd proda L. Kovačič, Preša 10, Majšperg. 502 Pozor! Prodam majhno posestvo Orehkem Šmarje pri Jelšah, Stojan, Poljčane. 451 Prodam parcelo za stavbe pri cesti, ali pa približno 8 oralov skupaj zemljišča. Partlič, Gradiška. p. Pesnica pri Mariboru. 492 Prodaui srednje |K>sestvo v lepi legi ob banovinski cesti, 15 minut od kolodvora. Izve se v Hrušov-cu št. 20 v St. Jurji ob juž. žel. Prodam posestvo, 3 orali. Zg. Voličina 54, pošta Sv. Lenart v Slov. goricah. 519 Posestvo v bližini Maribora, pet in pol orala, se takoj proda. Cena 42.000. Naslov v upravi. 508 RAZNO: 9000 komadov roage Riparia Portalis divjaka za na «uho cepiti je na razpolago: Jauk, Jarenina. 512 Cepljeno trs je in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Btodenloe pri Poljčanah. 515 Prvovrstno apno dobite najceneje na vozove in vagone iz apnenic Rudolfa žučko, Poljčane. 506 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427 Vodne turbine in žage izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 18. 344 Zima! Pomlad! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristno barvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in evirnbarhentov za ženske obleke, moško, žensko in otroško perilo, za znižano ceno 125 din. Nadalje so še tudi zimski zimski reklamni paket seria »K« in Specialni paket original Kosmos »D« v zalogi. Za Veliko noč: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din. »Z-3« 200 din,- ¡¡>2-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleke po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali ved paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj in zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Raapo-šiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Staro železo, kovine, litine, vsakovrstne »troje in orodja kakor tudi vsakršno železje kupim po najvišjih cenah. Justin Gustinčič, Maribor, Tat- tenbachova 14. 394 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 329 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. tr.-i-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 264 ZA POMLAD Nova trgovina m U krasne bluze, pletenine, perilo, no {¡■S/B gavice po najnižjih cenah! Kroja-B HMin ške in šiviljske potrebščine! (Kro-jači in šivilje popust!) 5.16 Nova trgovina MARIBOR, Koroška cesta I« Priporočamo Vam trgovino Frorajo MlomfšeSc MARIBOR. GLAVNI TRG 21. Tam dobite štofe, kamgarne, cajge, volneno blago, platno, svilene robce, perilo, gotove obleke itd. po zelo nizki ceni. — Prepričajte se, ne bo Vam žal! 513 Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 23 Odslej dekleta ni več nadlegoval in se je po cele tedne potikal po tujem, Leja pa se ga je tudi skrbno izogibala. Tako sta minuli jesen in zima. Spomladi se je Tonč oglasil pri Žnidarju, z Lejo pa ni mogel go voriti, ker se mn je zatajila. Potem ga vse poletje ni lilo doma, tako da so ljudje že menili, da se mu je kaj zgodilo. Prav v tem času je Leja hitela z možitvijo s Hanzejem, ker je upala, da Tonča ne bo več... Tako odkritosrčno in po pravici je Leja vse povedala pred sodniki, da so ji gospodje radi verjeli. Ko so jo vprašali, ali je njen mož kaj vedel o vsem tem, kar se je v Komski skali zgodilo, je trenutek oklevala, potem pa je odločno priznala, da mu je o nesreči pravila šele dva dni pred poroko in jo je on sam potem silil, naj takoj po poroki zbeži, če hoče maščevalnemu Tonču uiti. Ko je Leja videla, da gospodje čutijo z njeno nesrečo in da ji hočejo dobro, jih je s solzami prosila, naj opravijo, prej ko morejo; kajti ljubše ji je, da se v miru pokori v ječi, kakor zdaj, ko visi v tem strahu in tej negotovosti. Ker je vse tako podrobno povedala in priznala, tudi ni bilo nohene ovire, da bi ji ne ugodili. Štirinajst dni je sedela Leja v preiskovalnem zaporu; v tem času je nihče iz Graben j ni obiskal. Za vse druge ji je bilo to prav, ali da tudi Hanzeja ni blizu, to jo je bolelo. Strahoma je čakala na razpravo, ki se je imela dva tedna potem vršiti pred porotniki. Ko je slednjič napočil ta dan, je stopila bleda ko smrt v sodno dvorano in se je po vsem životu tresla. Še bolj se je prestrašila, ko je zagledala polno znanih obrazov iz domačega kraja, in kri ji je udarila v lice, tako jo je bilo sram. Razen Urbančevega Tonča je sodnija povabila za priče še Žnidarja, Lejinega očeta, njeno svakinjo Tino, Milonikovo planšarico, grabenjskega župana, Lojza in Petra, Milonika in še tri može iz Grabenj. Čudno pa se je zdelo Leji, da Hanzeja, njenega moža ni bilo. Da je odpotoval in da ga niso mogli najti, to je izvedela šele pozneje. Medtem ko je ona ves čas povešala oči, so jo pogledi Grabenj-čanov radovedno merili od nog do glave. Shujšala je nekoliko, so videli, toda lasje so ji bili še bolj zlati, obraz še nežnejši. Ko je takole tu stala vsa v črno oblečena, z otožno bolestjo na licih, tako bleda in s svojim vencem zlatih kit, se je vsem zasmilila. Ko je državni tožilec prebral njeno izpoved in obširno opisal ves dogodek, je predsednik vprašal obtoženko, če ostane pri tem, kar je na zaslišanju povedala. Leja je odgovorila tiho, pa vendar jasno: »Da.« Če hoče morda kaj preklicati, kar je v obtožnici ? »Ne.« Ali ima kaj dodati? »Ne.« Izmed prič ni vedel nihče — razen Tonča — nič povedati, kar bi bilo pomena vredno, žnidar je dejal da je bila Leja vedno ubogljiva in dobrega srca, ki je vsem rada ustregla; ne bi ji vedel kaj obrati, razen to, da je bila nagle jeze; to ji je pač v krvi. Tonč — ta pa se je čudno obnašal. Široko se je razkoračil, srdito je gledal, zdaj in zdaj je ošvignil Lejo, potem je spet zastrmel kam v kot in odgovarjal kratko ali pa nič. »Ne bodite, no, tako redkobesedni!« ga je opomnil sodnik. »Povejte nam vse, kar o stvari veste!« »Jaz ne vem ničesar, prav ničesar,« je Tonč za-godrnjal. »Pa bili ste vendar čisto blizu, ko se je zgodilo.« »Nič nisem bil čisto blizu.« »Čuli ste vendar, kaj se je med ženskama godilo v planini.« »Jaz nisem ničesar ne čul in ne videl.« »Dal vas bom na prisego, potem boste morali z besedo na dan.« »Če pa ne zinem nobene?« mu je zasolil Tonč mrko in trmasto. »Vas bomo že znali tako prijeti, da boste odprli usta.« »Bi rad vedel, kako to mislite.« »Zaprli vas bomo in plačali boste, da boste črni.« »Na tak bavbav se vam požvižgam. Sem še kaj drugega izkusil in...« Pihnil si je čez dlan, češ pišite me v tiho. Sodnik je pomolčal, potem je nadaljeval; »Tega ne morete tajiti, da ste obtoženko srečali pod Hornsko skalo in da ste ji svetovali, naj nikomur ne pravi, kaj se je zgodilo.« »Jaz ne trdim in tudi tajim ne ničesar. Sicer pa, kolikor vem, nihče ni dolžen, da bi samega sebe šel tožit.« »Toda vi ste bili dolžni! Vi bi bili morali sodišču naznaniti, kaj ste videli.« »Kako neki? Vsak lahko po svoji volji govori ali molči, če s tem le krivice komu ne prizadeva.« »Vi pa ste jo prizadeli s svojim molkom,« mu je segel Lejin advokat v besedo; »obtoženko hočete še bolj potlačiti in pahniti v nesrečo.« »Ne, tega nočem, prav nasprotno!« je dejal Tonč s povzdignjenim glasom. »S tem, ko tajite in nočete govoriti, spravljate to ženo na sum, da ni povedala vse resnice, ko se je prišla sama obtoževat.« »Ali ji je bilo treba, da se gre sama tožit? To je bila največja treparija, ki jo je mogla napraviti.« »To je bilo najpametneje, kar je mogla storiti. Če se ne bi bila sama, bi jo bili vi prehiteli.« »Da bi jo bil jaz, tega si ne bi bila učakala.« »Saj ste ji vendar večkrat grozili s tem.« »Človek večkrat kaj zine, kar mu ni resnica.« »Pa vendar ne boste tajili da ste jo zalezovali in šli celo v Italijo zanjo, da bi bili napravili resnico s svojimi grožnjami.« »Na Laško sem šel zanjo, pa le zaradi tega, da bi ii povedal, naj se lepo mirno vrne, ker se nima 2 j kaj bati.« , I (Dalje sledi) šitipuj ettina-fo u modni in konfiffiejf&Ri fagmriid maspnoti aSbtbusnepošXtJ^t ttkiftibov> StanniPig SM Nov redihii prašek za prašiče Vsak kmetovalec si a Redinom hitro in z malimi stroški zredi ivoja prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali t zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. GOVEDI N Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenja govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 za vi* tek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite s in izboljšanje mleka pri kravah ter Izvrstno hranilno ln redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Konjln povečava pri konjih apetit, iih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjska bolezni, posebno katar. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din, M05TIH Mostna esenca Mostia z&. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanja poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106 Pravi Redin, Govedln. Mlekln, Konjin ter Martin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija kanc, Maribor, Slovenska ulica T Za Veliko noč 1939 morate biti novi J 499 Zato si oglejte čimprej pri tvrdki Kari Jančič v Mariboru, Aleksandrova cesta II ki Vam nudi na jnovejšo robo, kakor blago za moške in ženske obleke, klobuke vseh vrst in v vseh barvah, prekrasne svi»ene 1'Obce, srajce in drugo perilo itd. [a^T v velikanski izberi in po nafnižjih cenah! Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vloge vsak čas iz-plačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. 514 Enserlraffc! za polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rdeča, Eckendorfer, zboljšana rumena, krmilno korenje; semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikcrija itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic, največje kaljivosti, dobite sveže došlo pri I. Sirk nasledniku JOSIP SKAZA, Maribor, Glavni trg 14 (rotovž). 493 SADJARJI' SADJARJI) Temeljito in poceni boste uničiii škodljivce na sadju s pumučjo domačega sredstva 327 SEELL BILIOSRAl^A Tisoči sadjarji so so o tem prepričali. — Dobiva so pri trgovcih, ti prodajajo sredstva proti škodi j vcem ali direktno pri JU GOS LAV ENSKO SHELL D. D. ZAGREB, Gajeva 5 MARIBOR, Gl. trg 24 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 Zalitevaito brezplačna ilustrirana navodila! L Ci SADJARJI! uporabljajte za zimsko škropljenje Avenar ius: Dendrin, Avenarius: Neodendrin, Aven ar ius: Mixdrin. Izključna prodaja za Jugoslavijo PETAR J. MIOVIC, MARIBOR, prodaja- na drobno Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova 44. IkasfriUcI srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah! 437 Svileni robci volna, deleni in druge pomladne novosti v največji izbiri priporoča manufakturna trgovina J. PREAC, MARIBOR, Glavni trg št. 13 REDNI OBČNI ZBOR Redni občni zbor Krekove posojilnice, r. z. z n. z., v Mariboru bo 23. marca 1939 ob pol 19. uri v zadružnih prostorih Meljska cesta 10 v Mariboru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1938. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil ob pol 19. uri sklepčen, se otvori pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepčen glasom pravil z vsakim številom navzočih članovi Odbor Mûflepic lu nalnoYdSe wzorce m reçus Hela, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Plašče za «Iečke od 100 din naprej dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. râïiihi líber Centrale: Mrihm Pulramici: Celic lastni novi palači m oglu nasproti pošle, prei Jiižnošfa- Oosposhe-SlovensKe ulice. 27 iersha Hranilnica. sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti naiKcodneišemu obrestovanju. Nafbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 3 □ 3 3 II □ 3 3 3 3 "V Al K PEEVDAEEN SLOVENSKI GOSPODAR S A V A M IS J IS SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE JL 13 P IS .1 VZAJEMNI PODRUŽNICA: CHIE palača Ljudske posojilnice. GL Z&§T®PSTO: P5ARIE0R Loška ulica 10 J^T KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! ¥ Naribor® ta Píelo I ü ZA BOŽJI GROB! — Na zalogi imamo lepe božje grobe, in sicer po sledečih cenah: ležeči Kristus, velikost 85 cm, 630 din, velikost 110 cm 1050 din. KRIŽEV POT v slikah. — 14X9 cm, velikost razglednic, Fugel-nov umetniški križev pot za dom ali za šolo ali za kapelo, vseh 14 slik, cena 30 din; velikost 10X6 Vz cm, barvan, izredno lep, vseh 14 slik 10 din; velikost 26X20 cm, vseh 14 slik, 28 din; za cerkve od 112 din dalje. KRIŽEVI POTI, molitvenik, imenovan »Na Kal vari jo!«, 580 strani, vezan, najlepše čtivo za postni čas, cena 15 din. »NA KALVACIJO!«, kažipot za duhovnike, knjiga o opisu križevega pota, postanku te molitve in razne zgodovinske zanimivosti, 183 strani, vezana 5 din. ŽALOSTNA MATI BOŽJA, kip, visok 32 cm, cena 220 din ; kovinast, posrebren kip za mizni nastavek 260 din. MUČENIŠKA GLAVA JEZUSA, umetniško delo, izrezlano iz le3a, 180 din; posrebrena v ovalu po 12 din; na marmornem nastavku 42 din. KRIŽI, stoječi, navadni, v velikosti od 22 do 56 cm in ceni od 28 do 110 din; stenski v velikosti od 35 do 80 cm od 20 do 300 din; za velike križe samo korpus 100 cm 1935 din, 120 cm 2250 din; umetniški, izrezlani 130 in 140 din; kovin asti 12, 14, 22, 24, 30, 34 in 60 din; križi za umirajoče po 10, 15, 20 in 25 din; žepni križci ali za rožni venec 1.50, 3, 4, 6 in 9 din. SLIKE: Jezus na Oljski gori, velikost 45X63 cm 20 din, 54X73 cm 26 din, 120X55 cm 65 din. VSTAJENJE. — Kip od mrtvih vstalega Kristusa, visok 50 cm 240 din, visok 65 cm 280 din. VELIKONOČNA SVEČA (cena po velikosti). "Vse Ecuplte v prodajalnah 51 1 i v o (Si © Klobuki, obleke, m p erilo, čevlji: i.t.d.i.t.d. velika izbira in najugodneje v konfekciji lah ob lah, Marmor, 01. trg 2 t» \ O A" za masažo: z uspehom rabi vsaha družina! Revmatizem-iSias, trganje, zobobol, prehlaje-nje itd. odstranjuje z uspehom »AGA« za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic »AGA« na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost Za nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte »AGA« za masažo. — »AGA« za masažo naj bo zato v vsaki družini. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12,—; kjer je ni, pošljite znesek din 12,—, pa Vam jo pošlje Samoprotlaja za dravsko banovino DOL1NSEK V i to mir, Celje Zahtevajte »AGA« za masažo! 221 Zahtevajte »AGA« za masažo! Vin^Nf) frfa Cepiči najplemenitej-V 81191111 II Iti. ših vrst ter klju£i in korenjaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja ?m Ingoslonansfea trsnica, Berugar Zahtevajte cenike! 1761 SMKBlggEMBRgfflMaiBBaM^ Okras za rakve tapete, ugodno 395 zglavnike, prte itd. nudi zelo galanterijska trgovina DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRINJSKA ULICA št. 26 Kupujte pri naših inserentili j ara i nafbolle ir» rafvarncîe pri Uiicu 19. o&toüra regislrovena zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestuje]o po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiakar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru