PRO V TA ETO—YHAR XX. T GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradalAklta l> r«>i turi I MIT S. Undib Al* Otfloo of PuMlaatleet SS87 South Lawndak A*. Telephon«, Rockwall 4m. a. am, Chicago, DI., torek, 11. januarja (January 11), 1927. Hulwcrlptloo Pitt Tmrti ŠTEV.—NUMBER 8 T KONGRES tAKA I NA POJASNILO 0 Kellogg mora ft* U teden dati vae informacije senatnemu odseku zunanjih zadev, kaj namerava administracija doseči v invadirani deželici. Waahington, D. C., 10. jan. — Demokratski senatorji, ki so v aoboto pokazali precej opozicije proti akciji €oolidgeve administracije v Nikaragvi, so danes sklenili počakati, da slišijo državnega tajnika Kelloga, ki pride še ta teden osebno pred senatni odsek zunanjih zadev in pojasni celo stvsr. Coolidge je menda apeliral na voditelje demokratske manjšine v obema kongresnima zbornicama, naj zadrže svoje napade in kritike, dokler ne slišijo njegovega pojasnila. Zadnjo soboto so v kongresu padale precej trde besede. Demokrat Hudleston iz Alabame je v poslanski zbornici rekel, da i Združene države postopajo v Nikaragvi kakor ksk "bully" (gro-bač), ki maha s svojo težko pestjo pa otroku. "Ako pride do kake vojne, je najbolje, da gresta Coolidge in Kellogg prva na bojno linijo, kajti Nikaragva ni vredna, da bi zanjo umrl en sam ameriški vojak", je rekel Hudleston. Senator Borah je napovedal administraciji odprt boj radi politike v Nikaragvi. Borah vztraja, da je dr. Sacasa ustavni predsednik Nikaragve, ne pa M^^H^liMfe kTmu^zisJ pomagata z ameriškim orožjem. Situacija glede Mehike je v zadnjih 48 urah neizpremenjena. V oficijelnih krogih se zanimajo za izjavo mehiškega predsednika Callesa, da je Mehika pripravljena predložiti sporno zadevo glede .petrolej-skih pravic mednarodnemu so-djšču v Haagu. Managua, Nikaragva, 10. jan. — Ameriški pod admiral Latimer, vrhovni poveljnik bojnega brodovja in čet v Nikaragvi, je včeraj proklamiral Laa Perlaa za "'nevtralno cono". V tem kraju so zadnje dni zmagali liberalci. Prelom meni To priznava CaUes sam, pravi pa, da je mehiško ljudstvo, ki stoji za vlado, pripravljeno na krvav obračun • sovražniki, če bo treba. Kontroverza z Ameriko je su-mirana v eni sami beaedid: Olje. Vlada je prejela več tisoč aplikacij za koncesije po novem zakonu. Mexico City, 10. jan. — V-radno poročilo se glasi, da je vlada prejela do polnoči 31. decembra več tisoč aplikacij, med temi 1075 aplikacij iz okoliša Tampfca, za petrolejske koncesije po novem zakonu. To zna-či, da je toliko petrolejskih tvrdk sprejelo določbe nove postave. Mexico City, 10. jsn. — Predsednik CaUes je v soboto sprejel grupo ameriških preiskovalcev, katere vodi Herbert Croly iz New Yorka. Grupa je prišla v Mehiko, da preišče dejstvs glede konflikta med vlado in cerkvijo.,. Člani skupine so po veri protestanti in židje. Razgovor, ki je trajal tričetrt ure, se je nanašal tudi na sedanjo krizo v Nikaragvi in kon-troverzo med Mehiko in Združenimi državami radi novega mehiškega oljnega zakona. "Tri skupine sovražnikov sedanje mehiške vlade bodo zelo sadovoljne, če ameriška vlada pretrga stike z Mehiko", je rekel Calles. - "To so klerikalci, politični nezadovoljneži in re-akcijonarji. Priznam, da prelom z Združenimi državami izzove nemire v Mehiki; nam so- ■SBS&ar M vstsjo. Toda ljudstvo, ki podpira vlado, je pripravljeno na vse slučajnosti. Vlada bo kontrolirala situacijo." "Kontroverza z ameriško vlado se lahko sumira v eno samo besedico: Olje!" je rekel dalje Calles. "Med našim in ameriškim ljudstvom ni nobene kon-troverse. Vsa zadeva je med mehiškim ljudstvom in majhno grupo ameriških kapitalistov, ki so se obrnili na državni department v Washtngtonu, naj jih podpre z oborefeno alio, čast Amerike niti Mehike ni prizadeta. Če bo treba, je Mehika voljna predložiti petrolej ski spor mednarodnemu sodšiču v Haa gu v rešitev.'' Glede Nikaragve je predsednik dejal: "V Nikaragvi sta danes dve vladi. Ens je postav na, drugs pa nepostavns. Mehi ka je priznala postavno vlado. To je vse." Mexico City, 10. jan. — Voj ni department poroča, da je bilo v zadnjih dnevih 84 banditov in hujsksčev ubitih v konfliktih z zveznimi četsmi. V bitki pri San Francisco del Rinconu, država Guanajuato, je bilo 85 hujsksčev ubitih; med mrtvimi sts tudi dva katoliška duhovna. V Cuernavaci je padlo 15 hujsksčev in banditov. PASTOR-MORILEC PRED SODIŠČEM. Austin, Tex. — Rev. J. Frank Norris, pastor iz Fort Wortha, ki je v zadnjem juliju v svojem župnišču ustrelil lesnegs podjetnika D. E. Chippsa, se zdaj zagovarja pred tukajšnjim eodi-čem. Državni pravdnik pravi, da bo zahteval smrtno kazen za pastorja, če bo apoznan krivim. Krbnki' diplomat išče drvoboj s I \ policajem. Washington, D. C. — Nsljubs afers se je rssvils med poslaništvom kraljevine Srbov, Hrva-ov in Slovencev ter državnim riepartmentom. Policijski direktor se je pritožil na državni department, da se Dušan Sekulič, ajnik jugoslovsnskega poslani fttva. ne briga za prometne od-odbe v meatu. Svoj avto parkira na prepovedanem mestu in stavodajalee o oeli stvari ter da pripomorejo k spre« JetJu zakona za varstVo rudar* jsv. Iz vsaksgs dlstrikta bode posle!i v ts namen svoje zastopnika v glsvno mesto država. Cet vi I bombni napad na cerkev, Sen Fran« laco, Cal, — Pred lukajšnjo katoliško cerkvijo av. Petra In Pavla Je v noči od ne-delje na pondeljek ekaplodtrala bomba, ki pe nI naredila nobene Akode To je že četrta bombe v teku »nega leta. Kordeva tovarna ne Grške«. Atene. 10. jan. — Grška vlada Je aprejels ponudbo llenry Forda za otvoritev avtomobil-ske tovarne na Gršk«*m. »entiment proti liberalni mehiški vledi in i »rot i neprednemu duhu v Nikaragvi. .A JI rvonOifluiMI rlOlQlQII ReveŠ ae more plačati prietoJM-ne |8ft na minete. New York. — Otvoritev brezžičnega telefona med New Yer- kom in l/mdonom Je velikega pomena za napredek, toda zaenkrat js ta napredek samo bogatinom na razpolago. Pristojbina znaša 125 na minuto, česar ne zmore reven delavec, ki ima sorodnika ali prljsteljs v Londonu. ■.Zadnjo aoboto ata dve bogs> tlnki, ena tukaj in druga v Londonu, govorili le o vremenu la pudeljnlh pa sta zaklepetali $250. - Mlllerand poražen. Pariz, 10. Jan. — Včeraj se bile v Frsnciji volitve ene trst-Jine aenatorjev zs višjo zbornico, Kakor kažejo prvs poročila. Je rszmerje alrank oatslo pri starem. Mlllerand. bivši premi-Jer In predaednik francoske republike, je bil pri volitvah Šen. Običajna Irsgedtja delavca. Chicago. » Douglas Utsar, alar 36 let In stanujoč na 8584 S. Western ave., ae Je v nedelje ustrelil. Kil Je brsz zaslužka od zadnjega Julija in njegova žena 1er otrok, ata bila še teden dal brez Jedi. i hapHa teži revija. New York. — Filmska revija "Pictorial Review" je| Charlie ChapUna trampa, lin Je nato vložil tožbo prell ae» vijl ta pol milijona dolarjev eA» žkodnlne. , t^ PROSVETA wmmm PROSVETA GLA8IIX) SLOVENSKE NA ROI) VE PODPORNE JEDNOTE l ARTNINA H1.0VKN8KE NARP Cene oglaaov po dogovoru. E POPPOWfl JEPMOTB kopiti m n« vračajo. _ Naročnina: ZodiñjoM rirtnve (Irvcn Cht car o) $6.00 m trto, |2.60 ca pol Uta in SI .26 xa tri himcm; Chicago in Cicero $fi .r»0 na leto, $.1.25 ta pol leta, f 1 AF> ta tri mesec«, in inozematvo $8.00. Na ulov /a vat, kar Ina etik s liatom: "P R O S V E T A" 26S7-6S Ko. Uwndale Avenue, Chicago. Illinois. "THE ENLIGHTENMENT Organ of tke Biovene National Pewellt Society. Owned by the Slovene National Heneflt Borlety. A d vertí ai ng ratea on agreement. Subscription: United Čtatea (except Chicago) and Canada $6 00 per year; Chicago $«.60, and furi ign countries $« 00 per year. MKNBKR uf THE KKDERATED_PRE8fT 1$$ Datum v oMrpalu n. pr. (Doe. $1, 192«) poleg vaftega Imena na naslova pomeni, da v«m |e a trm dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da »c vam ne natavi liat. ._ PROHIRICIJE IN ZASTRUPLJEVANJE LJUDSTVA S STRUPENIM ALKOHOLOM. Za prohibicijoniste je bilo vprašanje prohibicije zelo lahko rešljiva uganka, ko je prišlo v javnost, da "butle-garji" prekuhajo denaturalizirani alkohol, ki ima služiti v industrijske svrhe, in iz njega napravijo žganje, ki ga nato prodajo svojim odjemalcem. Prohibicijonisti niso dolgo premišljali, kako bi se to početje zabranilo "butle-garjem," pa so sugestirali, da naj se denaturaliziranemu alkoholu primeša strup, ki bo tako močan, da ga ne odpravi tudi ponovna destilacija butlegarjev iz alkohola. Ta brezmiselna sugestija prohibicijonistov je obveljala. Kemičarji, ki so podrejeni zakladniškemu department^ so dobili nalog, da naj primešajo denaturaliziranemu alkoholu toliko strupa, da bo učinkoval. Z drugimi besedami to pomeni, da tisti umrje, ki bo pil žganje, ki je narejeno iz denaturaliziranega alkohola, kateremu je primešana kakšna druga strupena tekočina. Posledice te sugestije niso izostale. Umirali so ljudje v New Yorku, Chicagu, Clevelan-du, v drugih velikih in majhnih mestih križem Združenih držav, ker so zavživali strupeno žganje.' Končno je umiranje zaradi vživanja strupenega žganja postalo tako številno, da je časopisje križem Združenih držav pričelo protestirati proti primešavanju strupa industrijskemu alkoholu in zakladniški tajnik Mellon je izjavil, da se bo v letošnjem letu primešalo le dva odstotka lesnega alkohola industrijskemu alkoholu. Za prohibicijo se najbolj zavzemajo duhovni raznih ver, ki mislijo, da z njo rešijo moralo in odpravijo z njo vso grehe s sveta, pa tudi lajiki, ki imajo koristi od prohibicije all pa verjamejo duhovnom in pridigarjem, da se du ves svet poboljšati čez noč. Prohibiciji so naklonjeni tudi takozvanl boljši kropi, ki imajo Se polne kleti žpranja, raznih likerjev ln vina. Pijačo imajo doma in v klubih. Imajo tudi derar, da napravijo izlet na Kubo in v Pariz, kjer še osemnajstega amcmlmenta nimajo uveljavljenega. Prohibielja je večinoma le za delavce, ki niso imeli denarja, da bi napolnili svojih kleti z opojnimi pijačami, ko je Volsteadov zakon stopil v veljavo. Tega dejstva se zavedajo tudi "butlegarji" in krošnjarijo s svojo opojno pijačo največ med delavci. Za to je pa med delavci največ žrtev strupenega žganja. Odkar je Volsteadov zakon stopil v veljavo, smo se lahko prepričali, da prohibicija ni poboljšala javne morale, ampak zgodilo se je narobe. V javnem življenju še ni bilo take korupcije, kot smo jo gledali, odkar je Volstea* dov zakon postal pravomočen. Poboljšala tudi ni ljudi, da bi več ne pili, ampak zgodilo se je, da so pričeli piti ljudje, ki niso nikdar v svojem življenju okusili opojne pijače. Volsteadov zakon je ameriško ljudstvo prepričal, da se pijančevanje ne da odpraviti s prohibicijo, ampak da se ta slaba navada da odpraviti le s sistematičnim podukom. Primešan je bil žganju strup, ljudje so ga vseeno pili in umrli. Samomor je po zakonih v večini držav prepovedan. Zdaj se pa prodaja alkohol, kateremu so vladni kemičarji primešali strup. In ljudje, če se naveličajo živeti, lahko izvrše samomor, tako da se pijani preselijo na drugi svet. Vsi ti fakti nimajo nobenega vpliva na prohibicijo-niate.% Zakaj? Za to, ker so fanatiki. Ti pa še niso nikdar vpoštevali faktov, čeprav so vsi fakti govorili proti njih trditvam. Ko je bil sprejet Volsteadov zakon, so imeli le posamezni časnikarji toliko poguma, da so kazali na posledice prohibicije, ki se pokažejo po nekaj letih prohibicije. Danes je krog časnikarjev ie precej velik in postaja vedno večji. Proteatl proti prohibiciji iz ljudstva se vedno bolj mnole. Nekateri zahtevajo preklic Volsteadovega zakona, ki je iz osemnajstega amendmenta to naredil, da se vedno bolj širijo Ijudakl krogi, katerim se je prohibicija ogabila, drugi pa predlagajo in priporočajo, da se naj da prilika ljudstvu, da a splošnim glasovanjem odpravi osemnajsti amendment Vsi ti pojavi med ljudstvom in zakonodaje! govore na glaa, da se odpor proti prohibiciji širi in da postane končno tako velik, da bo Volsteadov zakon preklican, in da mogoče s sabo potegne še osemnajsti amendment. Taka bo končna rešitev' prohibicijoniškega vprašanja v Ameriki. Pametni ljudje vidijo, da prihaja taka rešitev za vprašanje prohibicije, le prohibicijoniški fanatiki je ne vidijo. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto. SUKE IZ NASELBIN Domače rszmere. Library. Pa. — Nihče ae ne oglasi iz naselbine. Tako izgleda, kakor bi ne bilo več Slovencev tukaj, kar ni resnica. Veliko naa je in delamo vsi v premogovnikih Pittsburgh Terrains! Coal Co., ki še obratujejo po unijski lestvici. Delamo vsaki dan, zaslužek je bolj slab. kajti vozičkov dobimo bolj malo, 2 do 8 celi dan. Tako bi skoraj ne bilo za življenske potrebščine. Pittsburgh Coal Co., Montour No. 10 premogovnik obratuje na "open shop." Ima veliko akebov, kajti vae hiše ao napolnjene. Kljub temu ne pride doati premoga na površje. Brez dvoma ao tudi Slovenci med stavkokazi. O rudarskih volitvah ne bom piaal. Vaakdo ve, kako so izpadle, kajti Lewisova mašina je delovala tako, da bomo s časom izgubili še tO organizacijo, ki je že tako samo na papirju. Na društvenem polju še dobro napredujemo; tako tudi Library izobraževalni in zabavni dom dobro uapeva. Na zadnji rodni seji dne 2. jan. je Čianatvo L. I. in Z. doma aklenilo, da priredf veselico dne 29. jan., ter vabi rojake iz okolice, da jo posetijo v čim večjem številu. Za lačne in žejne bo akrbel za to izvoljeni odbor. — Tony Celin, tajnik. S pota. Imperial, Pa. — Niaem pričakoval tako lepega uapeha pri nabiranju novih naročnikov, kakor je v resnici na naš list Proeveto S. N. P. J. Pridobil sem lopo število, kar je prsv lepo za tsko mslo naselbino in za tsko slabe delsvske razmere, kot so tuksj. Castitam novim in starim naročnikom in vam Selim srečno veselo novo leto v Imenu naše največje organizacije 8. N. P. J. Prav lepo se zahvalim tukajšnjemu tajniku Virantu za pojasnila in nsklonjenost, ter predsedniku Augustinu za poto-vsnje z menoj ns agitaciji in sa postrežbo isto tako Slsdiču In John Erženu. Delavske razmere ao tukaj zdlo slabe, dela edino eden pre-mogorov, in še ta le po en aH dva dni na teden. Zadnjič, ko sem bil na agitaciji tukaj, sem nekaj opisal o božji alužbl in kutarjlh, pa sem dobil kontro od gd. rev. Trunka. Sedaj so pa tukaj zopet drugačne razmero. Lansko leto so pozabili kolekto, in božjo službo. v Letos oo po ljudje pozabili božjo alužbo, e kolekto so pa vaeeno pričeli. Frank Lokančič, potovalni zastopnik Proavote. "Hrbtenica" dobro igrana. Moon Ron, Pa.—Ne vem, kaj je vsrok, da je tako malo novic ls naše naaelbine Moon Runa. Delavske razmere ao take, da bi bilo dobro, da jih kdo omeni. Sicer bi piaal jaz več o tem, če bi bil zaposlen tu, ker pa delam v državi Ohio, pa to puatim drugim. Torej omenim nekoliko društvenih dogodkov, oziroma kritike, katero pa naj vsak pri-posns za dobro in ne za sovražno. Društvo "Dobri bratje" št. 88 jo vprizorilo igro "Hrbtenica" in obenem tudi vuelico na novega leta dan. Prianati moram, kakor tudi drugi, kdor Je videl to Igro, da je velikega pomena sa S. N. P. J. Lahko Jo žal tistemu. ki je nI videl. Ako ču-jem, da jo igrajo zopet kje v bližini, jo hočem Še videti, da ae še bolj seznanim ž njo. Navidezno ae mi je videlo, da je igra zelo težka, pa ni tako. Nikdo naj se Je ne ustraši. Le sezimo po nji. kjer imate odre za igre. Dobite jo in prepričali se bon te, da ae da lahko izpeljati. Ne mi-alim s tem reči. da je vsak za to. Kdor nima veaelja do dramatike. ae seveda ne bo naučil. Diletante na tej igri omenim sledeče: Jože Sel jan. dober vae-akozi. Kati, njegova žena. se ne ustraši pred ljudmi na odru, vae skozi O. K.; Roži, hči Setjanova, s precej dolgo vlogo; šlo ji je kot bi bila vedno le v tem poslu. S tem se reče, da boljša ni mogla biti. Tonček, sin Se-Ijanov, mlad dečko, kakih 11 let, se je izkazal, da bi že igral v resnici kakšno precej veliko vlogo. Caat Seljanu, ker v resnici tudi je Tonček bil njegov sin in upati je, da bo enkrat izvrsten igralec. SIcer si upa V njegovi mali vlogi biti že predsednik Združenih držsv! Ivah Dvoršek, rudar in mislec, je bil popolnoma na mestu v njegovih izva-janjih. Namigovali so, da je bil pretih, kar pa ni na mestu. Bil sem pri vratih in še zaposlen, pa sem ga Čul popolnoma dobro. Žagar, Bingelj, Kopitar in Cajzar, glasni dovolj, izvzera ši, da je enega nekdo hudo dr žal za goltanec. Drugače pa bi bilo že dobro, če ne bi bili tako popustljivi. Sicer so že bili poprej na odrih, zato ne vem, kaj ao se tako prestrašili. Stavim, da bi bili danes dvakrat boljši. Dekli Luci se je poznalo, da ni prvič na odru. Korajže ima dovolj. SIcer bi se ne znala tako milo jokati. >> Rudi •« muzikant. Kot novinec se je izkazal, da bo še dober igralec, aamo da še nekoliko izpopolni slovenščino, kar upam, da Rudi tudi atori, ker ima veoelje do igranja on kot cela družina. Dugan, jamski delovodja, tudi novinec, pa se ni ustrašil žvečiti tobaka in tudi vsesti se jo znal tako viaoko, da je Cejzarja izpeljal skebat. Vse priznanje gre R. Gor j upu, reži ser ju, ki se toliko trudi in žrtvuje Čas s učenjem. Priznsmo, da zasluži veliko nagrado, ker pa on vsako darilo odkloni, izrekam mu lopo zshvalo v imenu društva št 88 S. N. P. J., kakor tudi vsem ostalim igralcem in igralkam. Ne ustrašite se in se pripravite ?a drugo. Vsaka bo lažja in še J^oljša. Nikar ne reci, da je dovolj. Udeležba je pokazala, da ljubimo dramatiko. Dobivale se bodo nove moči. Ko pri dem zs stslno domov, sem tudi med vsmi. M. Jerala. poročilo o slavnooti desetletnice društva Canton št. 815. Canton, Ohio. — Z radovednostjo smo pričakovali tega dne, ker marsikdo js rekel poprej, )csko si upamo ksj takega v tej mali slovenski naselbini. A uspeh je bil sijaje* takega aploh nismo nikdsr pričakovali. Zahvsllti se moram Ofc imenu društva "Canton" št. 815 dram-akemu društvu "Ivan Cankar Is Clevelsnda, ki so je dosti potrudilo za nas.\Vprizorllo je dve jsko lepi in zanimivi gri. Ko je začela igra, ao se'ljudje ksr peli si i noter, tako da je bila naenkrat dvorana polna. Drugi dsn in še dsnes se dosti o njih govori. kako i zborni igralci so Slovenci is Clevelanda. Kdor ni bil nsvsoč, mu je jako žal, ds je zs-mudil to priliko. Zshvsliti se moram gl. predsedniku S. N. P. J. br. Vincencu Calnksrju, ker nas je tudi on posetil s koristnim govorom, kateri bo gotovo imel uspeh pri društvu in S. N. P. J. Kdor je razumel govor, vsak pripozna, da je S. N. P. J. največja in najboljša slovenska organizacija. Zahvalim se društvu "Pre-*ren" iz Barbertona, ker ao tudi oni žrtvovali in zapeli par milih alovenskih pesmi. Hvala gospodični Otiliji Križ-mančič za lepo deklamacijo. 0-na, dasi ni navajena nastopom. Je vseeno napravila prav izvrstno. Tudi orkester pod vodstvom Johna Rokusa. je vse zadovoljil, posebno pa m rs. Rozi Cok iz Middlebrancha. Hvala vsem. kateri so se udeležUi in zlasti oddaljenim, n. pr. iz Barbertona. Maeillona, Carttona. Voneterja, O., tn še is Loraina. ki je 00 milj daleč. Se enkrat vsem skupaj v imenu dr. Št 815 srčna hvala. Upam. da ae bomo zabavali ob priliki še akupaj. Opozarjam člana društva "Canton" št. 815, da ae udeležijo prve seje M. t. m. v navadnem prostoru, ker Imamo več važnih točk. da pridejo na dnevni rod. — Frank Gerbec, predsednik. Ctrkiiiko jiztro — Nedolgo tega je bilo v Proave-ti bolj površno opisano Cerkniško jezero in njegove naravne in Čudežne krasote. Jaz pa, ki sem se rodil v vasi Lipsenj, ki leži ob Cerkniškem jezeru tako--------- — ,------------ blizu, da ao ae morali včaeih ne- proti luči, in tako je bilo večkrat. strani jezera bil neki mladi grof jako zaljubljen v neko dekle na Šteberskem gradu od vzhodne strani jezera, ali dekle nI marala mladega grofa in bi se ga rada iznebilo. Kadar ae kolieo. Leta IStS Jo bfl izbruh ognjenika zvezan s potresom, ki Je uničil okrog 40 mest la mm til preko 100,000 IjudL' 0 0 0 de ena rešitev uganke. Iz Pennsylvsnije je prišel ie en odgovor na uganko, katero je MIha Mihatov iz Terre Hauta, Ind., objavil v tej koloni. Reži-telj sicer ni uganil, toda njegov odgovor je vseeno karakterističen. Glasi se: Bolniški sklad, čigar luknja je vedno večja čim bolj jo mašimo. o o e - ■ Huuuu. strašno, v Los Angelesi Je snežilo! . Res, nekam čudno, sam živin v Los, pa nič ne vem o snegu, dokler ti ne vpride pošta j na časopis iz "back Easta" in me preseneti i grozno novico! Kaj pi čs Je začel duhoviti reporter praznovati sveti "krizmus" dva dni prezgodaj in 'tako zamenjal v trenotku blaženega navdihnje-nja božično slano s snegom — sli ps, Sjbečju, snega še nikdar od blizu videl ni in si je domišljal, da mora pač nekako tak biti. — Hollywoodski dvomljivec. 0 0 0 Nezaallšano naznanilo. Vaem rojakom y Izraelu naznanjam, da v letu 1987 izdam "Stoletno pratiko," kakršne ie ni bilo pod našim solncem. V tej pratiki bo vse, čisto vse in poleg tega še nekaj. Rojake pa svarim, daj ne bodo tako zalupani, da bi mi poslali že zdaj kak denar! To. liko ate vendar trezni. Samo pišite mi, če ste že kdaj prej čitali takšno naznanilo.--Math Horse-raddish, ki je komponist, kompanija in kompaniček. 0 0 0 Kfcaemplar naše špecijalnosti. Poročilo: Krvavi isgredi v Sumatra 1 To je tam nekje v Azija. Ce kdaj še prideš v Ljubljana, vprašaj prvega konservativca, ako je že kdaj bil v Višnja gora. 0 0 0 Zakaj ao čodi? Iz Kansass: Sobrst M. S. m čudi, ko je videl, ds sts predsednik društva In bolnik skupno razbijala po mizi. Kaj bi pa rekel, če bi videl, da je predsednik udrihal po pleši svojega bližnjega brata? — Starec. 0 0 0 V boj sa domovino! : Kitajska flota že plove po Mis-sissippiju proti St. Louisu! A-merika mobiliziraj t Kje eo tvoji silni drednavti? 0 0 0 Kooteat sa kratke prlapevke 10. Val tbti delavci, ki ao pred božičem markirali "miklavta po raznih trgovinah in e tem po magali držati mladino v temi in kupičiti profit kapitalistom, so »o božiču pronašli. da svet ni tako lop kakor ga asalajo. Večin« teh "miklavšev" j« spoznala, ds Ja boftič minil in sdaj saraan — J. KoM. i-T.fr TOREK, 11. JANUARJA. — Vesti iz Jugoslavije Jstreljenl tihotapec. Finan-, kontrola v Ceršaku pri St. i v Slov. goricah je naletela oči od 17. na 18. t. m. na ti gapce a saharinom, med kate-je bil tudi Franc Zinebner ustnik in dvolastnik iz Li-ndorfa v Avstriji. Ta je važal v svojem zložljivem ničku saharin ponoči preko re. Tudi v noči od 17. na 18. jembra ga je pripeljal 20 kg jše vrste na našo stran in ga očil tihotapcem, ki so ga na ili, nakar se je hoteb vrniti, trenotek pa sta skočila pro-njemu dva naša finančna ainika in ga pozvala, da ob-ne. Zinebner, že star tiho-g>ec, pa se ni dosti brigal za poziv ter je odrinil od brega svoj korak pa je plačal z živ-pjem. Se predno je dosegel strijsko obrežje, je že izkrva- v čolnu, čeravno je imel sa-eno rano od strela na nogi. naslednjega dne so finančni ažniki našli utihotapljeni larin in prijeli tudi zloglasno otapsko družbo, obstoječo iz h moških in ene ženske iz šaka, katere Čaka sedaj o- kazen. Zločinec France Klemen je t. Strah kranjske dežele »glasni France Klemen je kon-vendarle prišel v roke pra-|co, ki ga bo topot trdno stis-v klešče. ranče Klemen je bil iz zapo-v Postojni kmalu izpuščen je krenil takoj zopet čez me-Jugoslavijo. Prvo izraži-njegovo delo je bil vlom v narčičevo gostilno na Logu Brezovici, ki se mu je zdel i praven kraj za skrivanje in lodišče v bližnjo okolico. Na >gu se je tabliral v nekem ednju pod gozdom kamor je peljal tudi svojega, doslej ¿e znanega pomočnika, ki ga je menda zapustil. Morda mu prijalo prezebanje na pro-m ali pa je postal malodušen ed premalih uspehov. Klein pa je ostal, preždel dneve gozdu ali šupi, ponoči pa je hajal na oprezovanje in na >me v Notranje sli Vnanje go-v Dol. Borovnico ali proti liniki. Prebivalci ondotnih ajev so večkrat videli tudi čez človeka, o katerem niso li, kam bi ga dejali. Radi svelike oddaljenosti orožni-h postaj se je Klemen včasih čutil namreč presigumega in je pokazal ljudem tudi na vah v bližini vasi. j udje so na podlagi slike v ih Klemena končno le spoli, svojo prisotnost pa jim je čutiti v obliki vlomov v raz-hiše. Prebivalstva se je potil strah pred rokovnjačem, nI nikdo vedel, ali v prlhod-noči ne poseti njegove hiše. ve&čeni orožniki so šli za ro-njačem takoj na lov, vendar imel Klemen dober nos in se je znal vedno spretno umi-. Pred orožniškd uniformo mel stari ' tolovaj vedno re-kt in je patrulje zmirom o-oval le iz sigurnega skrivali-Tem bolj predrzen pa je biti napram kmetom, ki jih rad dražil in jim nagajal. okolici Loga se je počutil Mnoma sigurnega in se ni I umakniti na noben način. ioči je krenil zdaj v to zdaj L*t v drugo vas. Kakor zna-je vlomil te pred desetimi vi v več gostiln y Borovni-in okolici, v noči na nodeljo je obiskal Vnanje gorice. Tu e ogledal trgovino Valentina pžhika, kjer je slutil večji . Ni dolgo pomišljal. Ne-( si je poiskal močan količ in el malo po polnoči iz okna na ni poalopja železen križ. Hip to bil jo že ui^sn k bmačka v ranjoati trgovine, lz katere je moral še bolj hitro na pro-I>o hiše sta namreč tisti hip s dva vasujoča fanta, ki sta £ils vlom in hitela po ffoapo-ja. Toda Klemen Je planil or bliak zopet na prosto in ■ni! v nočni megli. Dasirav-■ Je gospodar takoj obvestil Klementovem posotu orožni-I P* je ptiček tudi topot sreč- rokovnjača, dasiravno ni bil o-brit. Medtem se je eden vašča-nov odpeljal takoj na Brezovico, kjer je obvestil o dogodku orožnike. Odposlana je bila takoj patrulja, ki je Klemena ukleni-la in ga odgnala na brezovško orožnifiko postajo, kjer je pre-čul bandit pod strogim nadzorstvom noč. Klemen ni hotel skoro na nobeno vprašanje odgovoriti, marveč je trdovratno molčal. Zaspal seveda tudi ni niti za trenotek. Skrivnosten umor. V Koprivnici na Hrvatskem so našli te dni domačini na njivi posestnika Galinca v jami, v naglici izkopani, truplo 20 do 25 let stare ženske, grozno razmesarjene z nožem. Truplo je bilo zakopano približno pred štirinajstimi dne-vi. Identiteta se ni mogla ugotoviti. Domneva pa se, da je u-morjenka iz Prekmurja, ki je bila najbrže umorjena in oropana ob priliki zadnjega sejma v Koprivnici. Zločin imajo najbrže na vesti cigani, katere so domačini videli nedavno v tamkajšnji okolici. Pri delu ponesrečil. V rudniku Tetange na LuksemburŠkem ae je smrtno ponesrečil Slovenec Anton Sivka, rodom iz Vrbna pri St. Jqrju ob Južni železnici. V rudniku se je vdrla nanj velika skala. Med operacijo je iynrl. K zadnjemu počitku so ga spremili vsi naši tamkaj zaposleni rojaki, , Ognjenik na Balkanu. V gorati pokrajini Šalka v Albaniji se je vsled zadnjih potresnih sunkov na vrhu neke gore odprl vulkan, ki že nekaj dni bluje ogenj in lavo. Voda bližnjega jezera vre. Prebivalstvo je zapustilo svoja domova in išče zavetja v oddaljenejših krajih pri sorodnikih in znancih. IZ PRIMORJŠ Ni pa morda odšel "domov" da se odpočije vsled prestanega strahu, marveč se je še isto noč proti jutru pojavil v Notranjih goricah. Bil je bržkone pošteno ločen in lakota mu je vlila levji potfum, kateremu je prikrojila njegova narava sama dobršen kos predrznosti. Tamkaj je poiskal hišo gostilničarja in trgovca Ivana Dolinarja. Tudi tukaj je udri v hišo skozi okno, s katerega je prej vrgel omrežje. V kratkem času je preiskal vse spodnje prostore hiše in se skoro uveril, da spi celokupna družina v zgornjih prostorih. Da si potolaži glad, je odšel najprej skozi sobo v kuhinjo, kjer ga je pričel želodec opominjati zahteve. V temi se ni dalo delati; zato je Klemen enostavno prižgal svetiljko in se komodno spravil na pripravljanje jedi. Klemen je strasten "salatar" in v nekaj trenotkih je že sedel pri skledi rdeče pese na kisu in olju. Jedača mu je šla izborno v slast in kmalu je pomahal vso porcijo. V sobi poleg gostilniških prostorov je medtem nekdo težko dihal. Bila je to domača 151etna dekla Francka, ki je za hipec odprla vrata. Videč pa temno senco neznanega moškega, je vrata narahlo priprla in ostala popolnoma mirna, kajti srce ji je tolklo v neznanskem strahu. Ko se je Klemen najedel, je popil kozarec vina, nato pa pričel preiskovati vse prostore, da najde kaj plena. V predalu gredence je nadel 500 Din gotovine, ki jih je spVavil takoj v svojo malho. Tisti hip je zapazil na mizi tudi "Jutro". Radoveden, kaj pišejo o njem, se je zatopil v čitanje in bil nemalo presunjen, ko je opazil v listu svojo sliko. Menda se ga je tedaj polotil strah, začutil je v hiši nekako nesigurnost in se zato brzo okrenil in prhutnil iz sobe na cesto. Francka, ki ga je o-pazovala skozi ,ključavnico, je tedaj zakričala in odhitela budit domače. Klemen ni takoj izginil iz vasi, marveč je odšel še k posestniku Tinetu Mraku, kjer pa je imel smolo, da ga je prepodil pes. Videč, da zaenkrat ne o-pravi ničesar več in ker se je bal belega dne, je krenil kar hitro čez poljp nazaj proti Logu in se skril v šupi, kjer se je navadno skrival. Medpotoma pa si je dovolil ¿alo, da je stopil k tej in oni hiši ter trkal na šipe, kakor da kliče vasujoč fant svoje dekle. V nedeljo zvečer se je Klemen zopet izkopal iz sena ter se odpravil na lov. Morebiti se je hotel "izseliti", kajti oprtal si je tudi nahbrtnik. Precej pozno okrog 22. ure se je pojavil na glavni cesti, kjer ga je nedaleč od Verbiča srečal upokojeni orožnik, trgovec Toni k Loga. Videč neznanega človeka, ga je Toni pozdravil z "Dober večer! ni pa dobil odgovora. Tedaj ga je pogledal o-streje in zazdelo se mu je, ds vidi tik pred seboj Klemena, dasiravno je tvorila okrog njegovega ščetinasta 'brada temno senco. Neznanec je odkorakal naprej hitcejih korakov in je še bolj podkrepilo Tonijev kum. Toai je odhitel takoj v Lenarči-čevo gostilno in poklical gospo-darja Janeza. V kratkih besedah mu je pojasnil, za kaj gre, nakar sta takoj stekla na cesto. S seboj sta vzela daljšo vrv in hitela za neznancem. Za njima so prihiteli nato še drugi valča-ni, nakar se je pričel lov ns bsn-dita. Klemen je pričel dirjati. Toni ps je bil urnejši in mu je blizu "Martinčka" prišel za peter ga pograbil za vrat. Klemen se je skušal braniti, a zaman. Medtem so namreč prihiteli na pomo£ še drugi. Klemena popolnoma obvladali ter po-|Cu v Dornbexgu in proti učitelju vezali. Ivanu Trebšetu na Zagl. PROSVETA Dalavika novic« Federated Press. Burja v Trstu. Za božične dneve so »imeli v Trstu izredno močno burjo. Posebno huda jc bila v 24. dec., ko je dosegla brzino 115 km. na uro. Toplomer je kazal tri stopinje pod ničlo. Nezgod je bilo polno. V veži hflle št. 2 v ulici Pozzo Bianco so našli zmrznjenega starega, slabo oblečenega človeka. Zadnja poročila trdijo, da je hitrost burje dosegla cdo 150 km. na uro. Poreški vrak je burja dvakrat prevrnila. Nesreč ni bilo. V Idrijski Beli so pokopali vpokojenega nadučitelja Ivana ,Bano. Bil je znan kot dober vzgojevatelj šolske mladine. Roparski napad. Makso Stol-fa iz Volčjega grada je šel v Sežano po opravku. Blizu Krajne vasi sta ga srečala dva človeka, ki sta ga pozdravjla z revolverjem v roki. Nato sta ga prijela in,mu odvzela 400 lir, uro In verižico. Malo poprej sta dva roparja vzela nekemu možu iz Pliskovice 120 lir. Čudno, da je toliko roparskih napadov baš na Krasu! Poljaki dijaki, ki hočejo po« stati fašisti. V Trbiž so prispeli 21. dec. nsmenjenf v Rim, poljski dijski, 300 po številu. Vodili so jih duhovniki. S seboj imajo godbo, ki je na kolodvoru v Trbižu zssvirals kraljevo ln fS-šistovsko himno. Poljski mlade-niči so izrekli bsje željo, ds si vsak nabavi črno srajco in fašl-stovski znsk . . . Srcšno novo lato! V Tolminu so pokopsli najsta. rejšo občanko 92letno Logarico. Redki so slučaji tako visoke starosti v tolminskih gorah. Umrl je goriški dijak .Vaclav Mavrič, član dij. društva "Adrl-ja". Bil je nadarjen ln dober mladenič. Na < olu so pokopali Andreja Kovana, trgovce z lesom, ki Je umrl star 67 let. Odpustno postopsnje Je uvedeno proti učitelju Jakobu Rojl- Za paasaiške stavkarje. Denver. — Tu prodajejo delavke kupone za mleko, ki gre v prid otrokom passaiftkih stav-karjev. Delavke pa dobe nagrade pri tem dobrodelnem delu. Tako je neka delavka prodala kuponov v vrednosti za (64, nakar je dobila proato vstopnico zs celo leto v gledališče 'American' v Denver ju. Milwauški strokovni odbor zs tujerodne delsyce._ Milwaukee. —- Tukajšnjnfi-deralizirani strokovni odbor je pravkar indorsiral Narodni council za protekcijo tujezem-cev. Železniški delavci dobili Višjo mezdo. Washington. — Vseh 15 tisoč delavcev, Hi so zaposleni pri Baltimore tin Ohio železnici so dobili povišano mezdo, da bo vsak prejel $83 ns leto več. Preglednik rova kaznovan. Wilkes-Barre, Pa. — Charles Treneary, preglednik rova št. 7., ki je last Susquehanna Collieries kompanije, je bil kaznovan na tri mesece zapora in $500 globe, ker je povzročil, da je v istem rovu bilo Ubitih devet premogarjev, ko se je pripetila eksplozija. Preglednik je priznal, da je kriv, ker je onega dne, ko je bilo usmrčenih devet premogarjev, površno pregledal rov, če je v njem kaj nevarnega plina. Ječarjl zahtevajo več plače. New York. Ječarjl, ki dela. jo za mesto New York, zahtevajo več plače itj povišanje ko služijo zadosti let v tej službi. Večina ječarjev prejema sedaj $32 na teden. Unljskl učitelj zopet prezrt. New York. —- Že zopet so vedo m a prezrli učitelja Abrahama Ixsfkowitzs, Člana učiteljske u nI, ko je Šlo za ponižanje, za katero sicer je sposoben, ker je bil prvi na listi označen za povijanja. On je asistent v zgodovini na srednji šoli. ftolski nad zorniki so zavrgli njegovo pro-močijo lz rfcžloga, da Je radi kaleč. Lefkowitz Je aktiven v politiki in je agitiral za social! stično stranko, poleg tega pa Je vplivna oseba v učiteljski rjji Stotnik sssdsl mačko (ZgudlM h preteklih tiuwv.) MssbtlsM vzdrsžujsjo fsiistovsko isMm Tako je povedal izgnani proie sor Salvemini ko je dospel % New York. ' Svojo žrtev so vaščanl odpe Ijali nato v Verbičevo gostilno in tamkaj pregledali njegov nahrbtnik, v katerem je skrival lep kožuh, usnjat suknjič, lepe čevlje z gumijevimi podpetniki, neksj perila ln razno drobnarijo. Pri luči so kmetje takoj spo Pri politični oblsstr v Gorirl je službovsl kot komisar grof Attems. domačin, ki Je bil pra« potreben za mesto. Sedaj čuje* mo. da je premeščen v ( orno. Roparski vlom. V Gabrijah na Vipavskem so vlomili tatovi v župnišče In odnesli vrednosti za 10.000 lir. Sum je padel na t New York. — Italijanski ve-liki Industrialci vzdržujejo faši-stovsko milico, ki Jc Mussolini-Jeva opora, Je dejal profesor Gaetano Salvemlni, ko je dospel v New York Iz Italiji, od kjer je bil Izgnan. Salvfcminl j« bil bivši državni poslanec v italijanskem parlamentu. Vse njegove privatne stvari so mu Mussollnije- vi ursdnikf konfiscirsll. Povečini je imel profesor pravice za tiskanje svojih knjig. Ker so mu fašisti grozili, da ga ubijejo, se je Salvemin! umaknil. "Fašistična atranka ni iUlijsnski narod," Je dejal profesor, "ampak samo oborožena manjšina brez-vestnežev." Mussolini in fašisti niso obvarovali Italije bolševizmš niti niso naredili kake dobrote Italijanom. Kkonomsko so želi ti ljudje velike dobičke na škodo delavstva. Plotlčno in moralno so poteptali vsako pravico, uničili ugled do pravice in medsebojne tolerance. Razdeliti So Julijanski narod v manjšino go-spodarjav, katerim je vse dovoljeno, Še celo umori in ubojstva, in pa v večino sužnjev, ki so o-ropani vsake pravice ia niso zavarovani z nikako moralno postavo. Italijanski d«i*\ci spadajo seveds v zadnjo skupino, ki nimajo nikak* pravice organizirati se. Tako je Izjavil profesor Kalvemlni. Moj pokojni oče so znali povedati iz svoje vojaške alužbe mnogo resničnega in smešnega. Nekoč so mi pripovedovali, kako je neki stotnik pojedel pečeno mačko. Pripovedovali so mi takole: "Ko je prišel naš polk na O-grsko, je bil tam razdeljen po vaseh in mestih, prišel je bil moj oddelek postavljen v neko vas, Pri tem oddblku sta bila dva kuharja. ki sta bila velika prijete-Ija pečenih mačk. Po vasi sta v kratkem polovlla vse mijavka-joče stvore in jih pojedla. Jaz sem bil takrat Že četovod-ja in sem bil pri našem stotniku prav dobro zapisan. Moral sem ga vselej spremljati, kadar je pregledoval naš oddelek. V času, ko se je zgodila ta zgodbica, je nekega doval našo kuhinjo. Pregledal je vsak lonec in sploh vse, kar mu je prišlo na oči. Kuharja sta ujela prejšnji večer menda poslednjo mačko v vasi in si jo baš p^kla, ko je vetopll stotnik v kuhinjo. Jaz sem moral vedno biti V bližini stotnika in pregledovati vsako stvar kakor on. Ker je bil ta stotnikov obisk nepričakovan, kuharja nifta utegnila odstaviti in skriti pečenko. Zelo lepo je diiala. Stotrilk je naglo pogledal v ponev in vprašal: "Kaj pa imata tukaj?" "Zajca," je'odgovoril eden kuharjev, "včeraj sva ga kupila, goai>od stotnik, in danes si ga pečeva. Ali želite imeti košček in ga poskusiti?" Stotnik je bil velik aladkosno-dež in je takoj sprejel ponudbo, Eden Kuharjev je vzel krožnik in mu nadeval več koščkov, ki jih je stotnik s prav dobrim tokom pospravil pod streho. "Dober Jo bil," je pripomnil in se jima prav lepo zahvalil. Stotnik jo mislil po tej j litini prav naglo oditi iz kuhinjo. Pa že je Čakatu nesreča. A v kotu je bil kupček smeti in v ts kupček je dregnil stotnik s psi-čico, ki jo je vedno nosil s seboj. Naenkrat su jo pokazala mačja glava, potem koža In rop. "Kaj pa Jo to? Hudiči peklenski! Ali mačke žrete? Se mene ste nakrmili z njo!" Stotnik je začel bljuvatl in skakati |x> kuhinji kakor majhen otrok, ko ga piči sršen. Prav hitro sem moral vzeti ponev z mačko vred in jo neati na gnoj ter vse skupaj pokopati. Oba kuharja pa je potom dal stotnik zapreti, vreči iz kuhinjo in prestaviti k drugi stotniji. Stotnik je po tej mastni juti-ni tako sovražil mačko, da jih ni rmel več videti. Kekel Je nekoč: "Ko bi mogel, bi pokončal slednjo mačko na svetu." Meni pa je zabičal, naj si obdržim to zgodbo zsse radi tega, ker bi ga bik) sram pred drugimi častniki, če bi ti zvedeli, da as je mastil z mačjim mesom. To zgodbo sem tudi pridržal zase," Jo zaključil moj oče svoje pripovedovanje, "in Jo povem sodaj tebi io zato, ker je dotični stotnik žo davno umrl." Matjla Belec llolfanaki. Policijski načelnik zaprt radi Pijače. Duluth, Minn.—George Kroll, policijski načelnik v Iron Mouri-tainu, Je v zaporu v Virginiji ns ovadbo zveznih prohiblčnih s gentov, ki so gs obtotill, ds ims v svojem stanovsnjp prsvo to* vsrno zs izdelovsnje vina in šnopsa. Goreča portugalska reka pojasnjena. Lisbona, 10. jan. — Moderna vada js kontno pojasnila, sok s j večkrat švigajo zeleni plameni Iz vode v reki Guadtani, kar je rodilo obilico praznoverja. Pod roka as nahajajo naravni Humi« nalivni plini. znali, da drže v rokah pravega domačinov, katere so zaprti. i naroČite m knjigo šši Triaajat ubitih v Perziji. Teheran. Perzija, I O. Jan, Pri volilnih izgredih v ReŠtu so vojaki streljali v ljudsko množico v so vojaške oblasti vplivale na revne vol lice, da morajo voliti vladat kandi dat«. , Rastline sa starajo Jesensko umiranje v kraljestvu rastlinstvaf ne pomenja vedno smrti, temveč v mnogih primerih samo mirovanje, tokom katerega se zbirajo moči za prihodnjo pomlad. Nekoč seveda nastopi prava smrt za vsako rastlino. Toda kako velikanske so razlike v starostnih dobah, ki jih doživijo posamezne rastline! Nekatere rastline živijo samo nekoliko mesecev; med temi Je na primer solnčnica, ki tokom svojega kratkega življenja doseže višino štirih metrov, po svojih par mesecih življenja pa popolnoma umre. Najdalje od vseh raltlin žive drevesa. Jelke postanejo stare do 300 let, smreke do 400, gorski javor do 600 in žlahtni kostanji do 700 let. Toda to še niso Metuzalemi med drevesi. Hrast doživi do 1500 let in rumena vrba do 3000 let; sveto vo v Teneritl, ki ga je v lotu 186lTpr*vrgel silen vihar, je doseglo, kakor se ceni, starost 6000 lot. Takšne starosti ne more doseči nobena žival. Kden vzrokov za to je po mnenju učenjakov v tem, da žival po gotovem času popolnoma dorasto In se ne more več dalje raivljstl. Nasprotno pa rsste rastlina stalno vse ovoje Življenje. Tudi najstarejše drevo ima v koncih ovojih korenin in vej vodno mlade elemente, ki ao ona tvorna sila, ki neprestano povečava drevo. Zato naletimo na največja vseh živih- bitij baš med drevesi. Nobena žival no more postati stara preko tisoč let in ne more doseči višine 100 metrov. Med drevesi pa so nekatera, ki dosežejo ogromno velikost, na primer kalifornijsko mamutno drevo zraste do 140 metrov visok^. Toda kakor pri človeku In živali se dogaja tudi pri rastlinah. Končno ostarljo tudi te. V drevesu, kateremu se smrt počssl bliža, umirajo polagoma stenice, najstarejša snov skorje se posuši ln tudi v koreninah se pričenjajo kopičiti mrtve Staniče. Pri mnogih rastlinah so po-kazuje proces stsranja tudi v listih, kajti lista starega drevssa su zelo razlikujejo od listov mladih tovarišev. Poaebno raz ločno se vidi to pri ameriški tr ti, katere listi so zelo zsnssljlvo znsmenje za starost rastline. Pri opszovanju staranja v rastlinstvu so Je ugotovil |H>se-ben pojav. Staranje rastline se namreč lahko v mnogih primerih ovirs. Pravijo, da se bo na |K>dlagi teh ugotovitev moglo življenje dreves znatno podalj-šati. ' Vaitisoilatai gozd aa da« morja Nazlrauje, da je bil skandinavski polotok pred več tisočletji zvezan potom ozke proge suho zemlje s sedsnjim nemškim ozemljem, potrjujejo številne zanimive najdbe na dnu tam-ksjinjega morja. Preisksvs so celo mogle ugotoviti obssg nekdanje zemske vezi med Nemčijo in Skandinavijo. L Do lega odkritja so prišli rsz. iskovslci prav slučajno. Neki ribiči so namroč našli v globini 25 do 27 metrov v Vzhodnem morju nedaleč od Kaasetwrga nebroj slarlh drevesnih štorov. Doktor Islierg Iz Kalmara Je začel ns |K)dlagi te najdbe s preiskavami ln Je ugotovit, da izvi> rajo štori iz dreves, ki so morala biti takrat, ko so »e pogrešil ila, stara kakih 130 let, In si» cer »o bili to mstesni, ki so rsst. M v oddaljenosti okrog 12 km od sedanjegs jutno-vzhodnegs švedskegs obrežjs. Znanstvene preiskave, ki so se vršile v minulem poletju, so ns vssk način ugotovile, da Je zemska Vez v oni dobi, v kateri je bilo Vzhgine že v 8 dneh. Velik siromaček v živalskem svetu je vrabec, kajti njemu zadostujeta samo dva dneva bres hrene In že ga to strodanje spravi na drugi svet, dočlm lahko želvo vzdrži dve do tri lets brez vsake hrano. Preveč žaleotl ln vooolja u-smrti tudi šlvsl. Ds tudi žlvsl Ishko ugonobi premočen občutek vesolje sli Žalosti, nam po-kazujeta naslodnja dva primera : V Maroku je vrgel neki krotilec levom živega osla. V tistem trenutku, ko jo ubogi olvoc zagledal iver, jo psdsl mrtev na tla. Ko je edon lovov ugrlsnil osla v vrst, ds bi mu issesal kri, se siromak nI več ganil. Neki an-glešl oficir Je odpotoval v Ameriko in moral pustiti svojega psa v Angliji. Tokom gospodsrjevo odsotnosti Je žival neprestano žalovala in hujšala. Nekega dno pa se Je oficir nenadoma vrnil domov. Pes, ki Je ležal prod vrsti, Je takoj spoznal svojogs gospodarja, skočil pokonci, veselo zalajal In padel mrtev k nogam svojega gospodarja. Zlval. ki pije skosl kožo, torsj ne gasi žeje s pomočjo ust sil gobes, je polž. Polž spsds msd ono Žlvsl!, ki nsjbolj drže vodo In ne brez namena Jo priroda tako uredila, da more polž vsrkavati vodo tudi skosl zunanjo sluznico. Zaradi tega vidite polže največkrot ali pa po dežju plaziti se po mokri travi ln mokrih potih. Kapljice roae aH dež-ja obvlsljo v številnih kožnih gubah In Jih sluzne žlezo počasi vsrkavajo. Poizkusi so pokaza« II, da Je polž, katerega so vos ~ dsn imeli ns suhem, s močenjem kote tokom ene ure pridobil ns teži za 20 odstotkov, tekom dveh ur za 41 odstotkov; po šestih u-rah Je znašala pridobitev ns teži 40 odstotkov in Šele potom Je začel polž lezli dalje. Majhen otok Izglail v morju. Nedsvno se Je pogreznil v morjs blizu ¡Kirtugslske kolonije Angola otočič, širok 600 in dolg 1000 metrov, Domneva sa, ds Js bil vzrok te kstastrofe podmorski potres. Človeških življenj kstastrofs ni zshtevsls. Porotniki hočejo večjo mesdo. Jersey Tity. — Dvanajst porotnikov, ki sede ns sodnljl kot porotniki lunstlčnega zavoda, zahtevajo višjo plačo. Tri dolarje na dan Je premalo. UHUATVOM IN DKUGIM NA ZNANJE. Igra "Hrbtenica" v treh dojs-njih, katero je spisal br. Ivan Molek ih katera Jo bilo pred no-dsvnim objavljena v Prosvetl, Je zdsj Izšls v lični brošuri. Ceno possmezni brošuri Jo 25 centov. Igro Je zolo primerno zs nsša odre in se lahko predstsvljs ob prilikah kake društvene slsvno-stl, obletnice itd., ker nudi precej propsgsnde za pašo Jednoto. Društva in dramske organizacije, ki hočejo igrati "Hrbtenico", dobe pri Jednotl vse Iztlso, kolikor Jih potrebujejo. Ker Jo Igrs zolo poceni, pr I poročamo društvom in drugim, da naroča toliko Iztisov kolikor je v igri oseb; s tem si prihrsnljo prepisovanje ulog. Pišite na Književno Matico 8. N. P. J. In pošljite denar. Izdali smo jih le par oto isti-sov in bodo kmalu pošle—hitite z naročilom, da ne bodete znl. 10 Istleov stane m ' r a ¡ .-i biseri iz svetovne Arthur Schoppenhauer: Dašaslovaa opazavaaja (KONEC.) "Vive muchos anoa" Je navaden pozdrav na Španskem in po vsem svetu si ljudje običajno želijo dolgo življenje. To oči-vidno ni poznanje življenja, kar povzroča tako željo; temveč je poznavanje tega, kar je človek v svoji notranjosti, namreč da hoče dolgo živeti. 2elja vsakogar je, da bi se gs dolgo spominjali po njegovi smrti: želja po posmrtni sisvi pri tistih, ki imajo visoka stremljenja, po mojem mnenju nastaja iz želje po dolgem življenju. Ko pride čas, da človek izgubi vsako možnost do pravega in resničnega obstoja, si človek prizadeva na vse načine, da živi ie tisto življenje, ki mu je na rszpolsgo, četudi Je to življenje obsenčeno in prsv nič idealno. Ds se često vsrsmo o drugih, nI radi naie napačne sodbe, temveč v splošnem, kakor pravi Bacon: "Intellectus luminls sicci non est, sed recipit infu-alonem s voluntatf et affecti-bus", s čemur hoče reči, da nas od vsega zsčetks mslenkoeti napolnjujejo s predsodki. To si tudi Ishko razlagamo s tem, im s za seboj zaprto nepovrač-Ijivo preteklost. da se ne ujemamo s kakovostmi, katere razkrijemo v drugih ter gremo kar dalje z zaključki, da v drugih ne vidimo tiatega, kar se nam zdi, da jim je neobhodno potrebno. Ko na primer vidimo tistega, kar se nam zdi, da jim je neobhodno potrebno. Ko na primer vidimo plemeni-tost se spomnimo pravice, ko spoznamo laž, se prepričemo o varanju; ko vidimo varan je, mislimo ns tatvino itd. To je način razvoja v mišljenju deloma pripisan čudni človečki naravi, deloma pa našemu atali-šču, ki je zelo pristransko. Resnica je, da značaj vedno vključuje vse kakovosti človeke, toda korenine vseh kakovosti so zra-ščene pregloboko, da bi mogli do zaključkov na podlagi nekaterih podatkov, ki so odsev aa- mo dela človeškega značaja. • • • Cesto se pripeti, da zamolčimo atvari, ki bi na kakoršen-koli način ustvsrile predsodke napram nam; toda zamolčimo jih ssmo rsdi tega, da se ne smešimo; kajti v takih slučsjih se prekmslu opazijo učinki tegs, ksr smo sami povzročili. • ♦ •' Trpljenje radi neizpolnjene želje je majhno v primeri s ke-ssnjem, ksjtl eno zre v obrsz ogromni bodočnosti, drugo pa e e e , Geduld, patlentia, patienca, pOtrpljepje, zlaktl pa špansko sufrimlento, je v jako tesni zvezi s trpljenjem. To-je torej pasivno ravnotako kakor je obratno aktivna misel, ki pričakuje, s katero pa je potrpljenje nezdružljivo. Že prirojena je ta krepoet pri flegmatikih, pri topih in neduhovitih ljudeh, zlasti pa pri ženekah. Vendar je to jako koriatno in potrebno ter je znamenje, kako zelo slabo je zgrajen svet. e e e . Denar pomeni človeško srečo v abstraktnem pomenu. Kdor torej nI več zmožen vživeti človeško srečo v konkretnem pomenu, posveti svoje srce izključno densrju. Ce hočete ustvsriti svoje mnenje o komurkoli, pezite, kakšen vtia dobite pri prvem pogledu na pismo, ki gs prejmete od njegs. e e e Srečne okoliščine v življenju so kakor skupina dreves. Ce jo gledamo iz daljave, ee nam zdi lepa; če ae pa skupini približamo in smo med drevjem, iz gine vsa lepota; ne vemo, kje je lepota, samo drevesa vidimo. To je vzrok, da često zavidamo druge. e e e Zdravnik vidi alaboeti človeštva; odvetnik vidi nJega zlobo, teolog pa njega glupoet. Maksim Gorki j: DEVETI JANUAR » L J* (Is ruičine prevel Vuk.) (Dalje.) "Odidi, da te ne sliši častniki" Častnik, visok, z belimi obrvi, z velikimi brki Je počssi šel ob fronti, vlekel na desno roko roksvico in govoril skozi zobe: ' "Ra-azldite ae . . . strs-an! i . , Kaj? Povej, jaz ti že povem!" Njegov- obrsz je bil tolst, oči okrogle, svetle, vendsr brez bleska. Sel Je, ni hitel in trdo je udarjal z nogami ob tla; z njegovim prihodom je čas tekel urneje, kakor da se je vsaka sekunde trudils izginiti, boječ se biti za pričo nečemu razžaljivemu, gnusnemu. Zs njim se je vzravnavala nepregledna Črta, ravna fronta vojakov. Potegnili so trebuhe vase, vzbo-čili prsi, pogledovali na končke svojih čevljev. Neksteri iz njih so kazali ljudem na čaatnika z očmi in delali srdite obrsze. Častnik se je u-stavil na krilu in kriknil: "Pozor!" Vojaki so se vzpeji in obstali kakor zamrli. , "Ukazujem, da se rszidete," je rekel častnik In nek pešec je potegnil iz nožnice sabljo. Raziti se Je bilo fizično nemogoče — množica je na gosto zalila ves msjhen trg, a iz ulice v njenem ozsdju se je še vedno valil narod. Gledali so na častniks s sovraštvom. Slišal je poemehe, psovke, sli stal je pod njih udarom tdrno, nepremično. Njegov pogled je mrtvo pogledoval atotnijo, obrvi so tuintsm komsj "Vidno vztrepetavale Ljudstvo js hrumelo. Dražil jo je U mir, preveč nečloveški, nego bi bilo umestno v teh trenutkih. V tem miru se je čutilo Jsvno zaničevanje Ijud'., naroda. "Ta bo ukazal!" "Mesar . . ." ' "Brez povelja je pripravljen sekati . . ." "Glej pa, iztegnil je tisti slsnlk." "Hej, gospod! Ubijstl — ste pripravljeni?" Drzno izzivanje je marsščslo, pojsvljalo se je čuvstvo nekskšnega brezskrbnega in brezupnega poguma, kriki so zveneli glasneje, zasmeh vse — ostreje. Narednik je pogledal častnika, vzdrgetal, pobledel ln tudi naglo potegnil sabljo. Naenkrat se je razlegel nemirni, zlovešči glaa t rombe. Ljudje ao gledali na trobentača. — Tako čudno je napel lica In trobil malodane predolgo. Ljudje ao zaslušili nosljajoči, medeni krik s kričečim žvižgom, tuljenjem, cviljenjem. proklinjanjem. z l>eeedami očitkov, s stoki otožnega brezailja. s kriki obupa in poguma. ki ga je izzval čut možnosti smrti v prvi prihodnji minuti in nemogočnoatl uiti smrti. Uiti smrti nI bilo kam. Nekoliko temnih postav ne je vrglo na zemljo in utiunllo k nji. drugi so si zakrivali obraz s roksmi, a človek z veliko brado je razpel na prsih plašč in sta) pred vsemi, zroč na vojake s modrimi očmi. In govoril je, vse jim govoril nekaj, neslišno, t