Ljubljana, sobota 9. m?rca 1929 Cena 2 Din HmdMm aaa&a mesečno 26 Dfa. * inozemstvo 40 Dia. Uredništvo: Ltobiiana. Kneltjev* nkca 5. Tefefoa Mer. 3122. 3123, 3124, 3125 ia 3126. Maribor: Aleteaodwv* cest* 13. Tcleloa k. 440. Celja: Koceoovt al. J. Teletoa »tev. 190. Rokopisi m M vračajo. • Oglas po tarif«. Upravnlitva: Ljubljani, Prešernova M. 54. Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 312«. btteratni oddelek: Ljubljana, Prešernov obča 4. Telefon fit. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest St. 13. Telefon St. 455. P odru.*«! ca Celje: Koceaova ulica K. S. Telefon 5t. 190. Računi pri pošt. 6ek. tavodih: Ljubljana Sit. 11.842; Praha 6isk> 78.180; W!ea Nr. 105.241. Ljubljana, 8. marca. S toliko napetostjo pričakovana diskusija o manjšinskem problemu je v Ženevi končana s kompromisom, ki v stvari ne pomenja nikake rešitve, temveč le odgoditev. za enkrat do poletnega zasedanja sveta Društva narodov, najbrž Da še za več časa. Zastopniki Anglije. Španije in Japonske v svetu Društva narodov, Chamberlain, Mino-nes de Leon in Adači so bili pooblaščeni. da proučijo med debato stavljene predloge in eventualne predloge ali pripombe držav, ki so zavezane k manjšinski zaščiti, nato pa za junijsko zasedanje pripravijo svoje poročilo. Manjšinska debata v svetu Društva narodov prav za prav ni prinesla ničesar novega. Govorila sta predvsem oba predlagatelja in povzročitelja diskusije, Stresemann in Dandurand. oglasili so se tudi zastopniki najbolj interesirainh držav. predvsem poljski vnanji minister Zaieski. Da tudi vodilna državnika Društva narodov Chamberlain in Briand sta povedala svoie mnenje. Toda vse to. kar so povedali diplomatje pri zelenih mizah v Ženevi, so zapisali že mnogi časopisi širom Evrope in izrekli že mnogi državniki. Stresemannov govor smo si mogli misliti precej točno po vsem tem. kar so že povedali nešteti manjšinski oolitiki. seveda predvsem zastopniki nemških manjšin. Zato je Stresemann govoril le o pravicah manjšin in o potrebi njihove mednarodne zaščite. Temu nasproti je Zaieski po-vdaril. da ni v redu, ako manjšine mislijo samo na svoje pravice. — on je govoril tudi o privilegijah. — ne pa tudi na svoje dolžnosti, zlasti na dolžnost. spraviti svoje posebne nacijonJane interese v sklad in soglasje z interesi držav, v katerih še nahajajo. Ta razlika v pojmovanju pomeni mnogo več nego je videti na prvi pogled. Zakaj Stresemarm se zaveda, da more za Nemčijo manjšinsko g:banje prinesti samo koristi, ne pa tudi škode. Nemške manjšine so danes v neprimerno večji množini zastopane v nenem-ških narodnih državah, kakor pa so ne-nemške manjšine zastopane v Nemčiji. Vrh tega so nemške manjšine domala povsod narodno zavedne, socijaino sestavljene iz dosedaj ali vsaj ' ekdai pri-vilegiranih plasti in gospodarsko zelo močne. Nasprotno pa so nenemške manjšine v Nemčiji malo zavedne, socijaino in gospodarsko zelo slabe. Stresemann dela zato z nemškega stališča povsem logično, ako govori samo o pravicah. ne pa tudi o dolžnostih manjšin. Nasprotno pa je prav tako logično, ako Zaieski povdarja dolžnosti manjšin, zakaj Doijski republiki so prav te največja briga. In slično ie pri vseh novo nastalih odnosno močno povečanih nacijonalnih državah, ki se bojijo borbenega gibanja manjšin, v pravilni domnevi, da se morejo za njim skrivati in se marsikje pač zares skrivajo ire-dentistična stremljenja. Tudi Briand je dobro razumel pravo bistvo stvari, ko je v svojem govoru naglasil. da narodne manjšine nikakor ne smejo služiti za napadalno sredstvo, s katerim naj bi se razkrajale obstoječe države ter s^ zbirali vsi nezadovl.ini elementi. Zato so nekateri govorniki naravnost svarili pred preveliko zaščito, češ da bi taka prerigorozna zaščita manjšinskih zahtev mogla nezaupnost prizadetih držav še povečati in tedaj še stopnjevati njihov odpor proti zadovoljitvi manjšin. Kakor hitro bi se manjšine zanašale na sigurno nomoč Društva narodov, bi se obračale nanj tudi v dvomljivih primerih. njihova stremljenja bi dobila sub-verziven značaj in seveda bi se naci-Jonalna država postavila napram njim tako rekoč v silobran. Paralelno s tem gre drugo, še bolj važno nasprotje, ki obsega problem kompetence. Države, ki so po mirovnih pogodbah vezane na zaščito, se odločno branijo sprejeti še več obveznosti glede manjšin, nego jim jih nalagajo mirovne pogodbe. Posebno pa so odločno zoper vsakršno razširjenje kompetence Društva narodov preko mere. ki jo določajo dosedanji Društveni statuti, ako se istočasno taka kompetenca ne razširi tudi na države, ki imajo prav tako manjšine, a po dosedanjih mednarodnih pogodbah niso prav nič vezane glede manjšinske zaščite. Gotovo je absolutna logika v tem stališču. Ali hkrati je tudi gotovo, da se bodo države tega drugega tipa prav tako odločno branile prevzeti obveznosti, ki jih doslej nimajo. V tem nasprotstvu je gotovo prav tako važna, če ne še važnejša ovira za zadovoljivo solucijo problema. Tako močno in odločo Društvo narodov še ni in najbrž tako kmalu tudi še ne bo. da bi lahko razpravljalo o manjšinskem problemu samo s stališča etike in pravičnosti, torej za vse države enako. Dokler Da se to ne zgodi, je umevno, da se one države, ki so po mirovnih pogodbah obvezane k manjšinski zaščiti — in samo za te je šlo sedaj v Ženevi — odločno upirajo vsakemu razširjenju svojih obveznosti, dočim bi smela ona druga skupina držav ravnati z drugorodnim prebivalstvom na svojem ozemlju po mili volji. Glavne smernice šolske reforme PomnožStev osnovnih šol, redukcija gimnazij t korist strokovnih šol, redukcija fakultet — Izjave pomočnika Poiovine in informacije zagrebških listov Beograd, 8. marca, p. Pomočnik prosvetnega ministra g. Polovina je danes sprejel novinarje ter jim dal pojasnila glede novega zakona o univerzah, o katerem se v zadnjem času v javnosti mnogo govori in piše. G. Polovina je naglasil. da ta zakon trenutno sploh ni aktualen. Na vrsto bo prišel šele potem. ko bo sprejet zakon o osnovnih šolah in zakon o srednjih šolah. Vse tri zakonske načrte proučuje sedaj prosvetni minister Maksitnovič osebno. Zaenkrat še niso najavljene nikake spremembe niti se ne ve. v kaki smeri bi se izvršile. Ni še niti odločeno, ali bo zakonski načrt o univerzah predložen posebni komisiji strokovnjakov v ponovno proučitev. Kakor znano, je ta zakonski načrt še pod prejšnjim režimom pregledala posebna komisija strokovnjakov. Potemtakem so vesti, ki so izšle zadnje dni v raznih listih, pre-uranjene. Edino, o čemer se ve in lahko da pojasnila, je to, da obstoja tendenca, da se poveča število osnovnih šol, zniža število gimnazij na korist srednjih strokovnih šol in da se reducira število fakultet, tako da bodo visoke šole v naši državi reducirane na normalno mero. glede na naše prilike in na število prebivalstva. Zagreb, 8. marca r. »Novosti« poročajo Iz Beograda: Zadnje dni se mnogo govori o Ddnošaji med Grčijo in Jugoslavijo Izjave grškega beograjskega poslanika Polihroniadesa o solunskem sporazumu in o prijateljskem paktu ki so v zvezi s tem bila na dnevnem redu, zaključil v najkrajšem času tudi prijateljski pakt. Mogoče je, da bo ta prijateljski pakt podpisan že v Ženevi, vendar pa Je to odvisno bolj od tehničnih vprašan]. Tudi ni važno, ali bo pakt prijateljstva podpisan baš v Ženevi, važno Je, da bo v kratkem podpisan. To le r iavno, kar moreni reč! z gotovostjo. Vsekakor pa se v Ženevi ne bom mudil dolgo, vendar pa tudi v tem pogledu ne morem reči nič natančnega, ker Je vse odvisno od poslov, od moje misije In končno od mojega pristojnega ministra, ki se nahaja v Ženevi.« akciji za ukinjenje posameznih fakultet na naših univerzah. Polagoma se uveljavlja prepričanje,, da je število dosedanjih fakultet za naše prilike in za naše število prebivalstva »preveliko in da je treba posamezne fakultete ukiniti. Tu prihaja v poštev tudi še drug važnejši razlog, namreč da bi se ne ustvarjal intelektualni prole-tarijat, ki bi ne mogel dobiti zaposlitve niti v državni, niti v privatni službi. Zaradi tega izgleda, da bo te dni to vprašanje vzeto resno v razmotrivanje v dogovoru s predstavniki naših vseučilišč. V katerem obsegu bi se imela izvršiti redukcija posameznih fakultet na naših univerzah, se še ne ve, toda vsekakor bodo ukinjene nekatere fakultete, katere niso potrebne, in bodo koncentrirane na eni univerzi. Vsekakor se bo izvršila pravična razdelitev med Beogradom in Zagrebom, a tudi Ljubljano, tako da bodo poleg nekaterih fakultet, ki jih bodo imenovane univerze obdržale, druge fakultete pravično razdeljene med vse tri univerze. V zvezi s tem se govori, da bodo v nekih centrih ustanovljene fakultete, ki do sedaj niso obstojale, ln sicer kot samostojni deli ene od naših treh univerz. Tako se govori, da bi se v Sarajevu ustanovila montanistična in šu-marska fakulteta za vso državo, a enako v Novem Sadu poljedelska fakulteta. Kako se bo to vprašanje rešilo in kdaj se bo pristopilo k njegovi definitivnl rešitvi, se za sedaj še ne more reči, ker Je celo vprašanje postavljeno šele v glavnih linijah. Beograd, 8. marca r. Današnja »Politika« objavlja razgovor svojega sotrudnika z grškim poslanikom Polihrosiadesom pred njegovim snočnjim odhodom v Ženevo. Po-lihroniades je med drugim izjavil: »Globoko sem uverjen, da se vsa ta stvar (vprašanje solunske cone) more smatrati za rešeno. Tozadevno gradivo se bo še enkrat proučilo v Ženevi, z drugimi besedami, pregledala ga bosta še ponovno oba zunanja ministra gg. Marinkovič in Karapanos. Jasno Je, da oba ministra ne bosta imela ničesar dodati sporazumu, ki je bil po podrobni proučitvi od strani komisije dosežen v Atenah in v Beogradu.« Na vprašanje, ali je točna vest, da bo Venizelos odpotoval v Ženevo z namenom, da osebno podpiše prijateljski pakt z našo državo, Je poslanik Polihroniades odgovoril: »Ta vest Je po mojih informacijah netočna. Pred svojim odhodom iz Aten sem bil skupaj z Venizelosom, ki ni imel namena potovati v Ženevo, saj Je tam g. Karapanos. Točno Je edino, da se bo po postajanjih o solunski coni in ostalih vprašanjih. Posvetovanja v Ženevi Ženeva, 8. marca n. Danes ob 11. dopoldne se j« v hotela »Bergues« vršilo posvetovanje našega ministra dr. Kuimamidiia in grSkega zunanjega ministra dr. Karapanosa. Ministra sta pregledala vsa besedila konvencij, s katerimi se rešuje vprašanje solunske con« in manastlrja Hilandamja na gori Atosti. Prihodnja konferenca naših in grških delegatov bo Jutri ob 11. dopoldne. Privatna družba za vžigalični monopol Izvrševanje pogodbe za švedsko posojilo — Ustanovitev posebne družbe za prodajo vžigalic Beograd, 8. marca, č. Tu se je vršila ustanovna skupščina Jugosiovenskega društva vžigalic d. d. Namen te družbe je prevzeti prodajo vžigalic v naši državi na podlagi pogodbe o mo-nopolskem posjitu od 22 milijonov dolarjev, s katero je švedski vžigalični trust (Svenska Tandsticks Aktiebola-get) dobri pravico do prodaje vžigalic v Jugoslaviji. Družbina glavnica znaša en milijon dinarjev in je že vplačana. V upravni odbor so izvoljeni: član uprave Svenske Tandsticks Aktiebolaget g. Ablstrom. direktor Svenske Tand-stiks Aktiebolaget g. Aleksander Bran-den in član uprave tvornice vžigalic v Vrbovski g. Milan Richter. Sedež družbe je v Beogradu. Čim bo ministrstvo odobrilo pravila, se bo družba protoko-lirala ter bo pričela poslovati. Kakor znano, je družba po pogodbi med državo in švedskim trustom obvezana, da organizira sama ali z že obstoječimi tvornicami v državi prodajo vžigaMc. Vžigalice se morajo proizvajati v državi razen v slučajih, ki jih določa pogodba. Uprava monopolov ima izročiti švedski družbi svojo dosedanjo prodajno organizacijo, dočim se je družba obvezala, da bo izvrševala še sklenjene pogodbe s prodajalci do njihovega poteka- Zagonetke v preiskavi proti Vučitrnu Morilec pripoveduje 0 misterijoznem neznancu, ki so ga videle tudi nekatere priče neznan človek, ki Je nosil albansko narod no nošo. Pridružil se mu Je že v Beo gradu, kjer mu je ves čas zatrjeval, da Skoplie, 8. marca n. Policija še ni končala preiskave proti morilcu Ziji Vučitrnu. Preiskava pa bo v kratkem končana ter se pričakuje, da bo Vučitrn v dveh ali treh dneh izročen sodišču. Policija skuša sedaj predvsem ugotoviti kje je dobi! Vučitrn orožje. Ugotovljeno je namreč, da je odšel iz Beograda brez orožja. Pri prvem zaslišanju je Vučitrn izpovedal, da mu Je med vožnjo iz Beograda v Skoolje nekdo stisnil samokres v roko. Pravi, da je bil to strežejo Vučitrnu po življenju in da ne bo dospel živ v Skoplje. Policija doslej ni mogla ugotoviti, kdo bi bil ta neznanec. Danes so se javile tri nove priče, ki vedo baje podrobnosti o tem misterijoznem tujcu. Podrobnosti preiskave, zlasti pa izpovedi teh treh prič, čuva policija v najstrožji tajnosti. Letošnji kongres JČ-lig Split, 8. marca. č. Leto« se bo vršil v Splitu kongres češkoslovaško*jugoslovenskih lig, ki se ga bodo udeležili zastopniki lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Na kan* gresu bodo razpravljali tudi o izdaji po» sebnega almanaha lig. ki bi obravnaval ju« goslovenske probleme v češkem jeziku, če» škoslovaške pa v jugoslovanskem. Nadalje naj bi kongres uredil vse potrebno za iz» dajanje češkoslovaško»j-ugoslovenske knji« žnice, ki bi objavljala najboljše književne proizvode obeh literatur v prevodih. Raz« pravljalo se bo tudi o vprašanj' izme« njave dijakov srednjih in visokih šol v ča« su počitnic, o prirejanju jugoslovenskih uč» nih tečajev v Češkoslovaški in češkoslova« škjh y Jugoslaviji. Notranja nesoglasja v Sovjetski uniji Buharin je pripravljal državni udar, da bi zrušil Stalina Resno razpoloženje med komunisti Avtobusna zveza Ljubljane z Gorico? Sušak, 8. marca č. Danes se je v Opatiji zaključila mednarodna avtomobilska konferenca, ki so se je udeležili zastopniki podjetij iz Francije. Švice, Avstrije. Italije in Jugoslavije. Razpravljalo se je o ureditvi avtobusnega prometa med omenjenimi drža vami. Sklenjeno Je, da se med našo državo in Italijo uvede avtobusna zveza med Gorico in Ljubljano, med Opatijo in Senjem in Opatijo ter Plitvičkimi jezeri. Promet naj bi se vršil tako, da bi italijanski avtobusi vozili do naše meje, nakar bi prestopali potniki v naše avtobuse. Berlin, 8. marca s. Socijaldemokratični »Abend« objavlja dopis iz Moskve, v katerem se nahajajo senzacijonatae vesti o odstranitvi Buharina in celo govorice o predstoječem državnem udaru. Odstranitev Buharina po Stalinu se je izvršila na temelju beležk Kamenjeva za blok proti Stalinu. Objava tega pisma v centralni komisiji je povzročila velikansko razburjenje. Buharina so zasačili inflagranti pri pripravah za državni udar. Na c-bdrVžifve, ki so jih dvignili proti njemu Bnhar i li mogel ničesar odgovoriti. Razpoloženje v centralni kontrolni komisiji ie bilo tako potrto, da se Buharin ni mogel braniti pred obtožbami ter je dobival histerične napade joka. Odložil je svoja mesta kot urednik »Pravde« In kot član predsedstva komunistične internacijonale. V zvezi s temi dogodki vlada v komunističnih krogih zelo resno razpoloženje. Komunisti, ki stanujejo v Kremlju in delavskih domih smatrajo, da ni izključeno. da bo ta skupina poskusila v nočnem napadu aretirati pristaše nasprotne smeri. Govorice o predstoječem državnem udara se vedno bolj vzdržujejo. Ruski komunisti proti Trockemu Moskva, 8. marca. g. V »Pravdi« se bavi Jaroslavski v dolgem članku z razburje« njem moskovskih strankinih krogov zaradi napadov na vlado, ki jih Trockij priobčuje v inozemskem časopisju. Pred njegovim iz« gonom so uradne instance premišljevale, dali bo Trockij več škodoval sovjetski Uni« ji v inozemstvu, ali pa doma. Vsa zboro« vanja delavcev in obratov so smatrala, da je izgon manj nevaren, in so ga zaradi tega odobrili. Pri svojem prihodu v Carigrad je Trockij poslal Kemalu paši brozjavko, v kateri je opsoval sovjetsko Unijo ter s« poklonil turškemu predsedniku. Prejel ie od meščanskega časopisja 500 dolarjev ali celo 25.000 dolarjev, zato je političen mrt« vec in navaden renegat. Končno vprašuje »Pravda«, od kedaj so meščanski listi po« stali tribuna za pravega lenir.ista, za kate« rega se izdaja Trockij. Tajna vojaška pogodba proti Rusiji? Poljska in Rumunija zvezani proti Rusiji in Litvi — Podrobnosti o operacijah za primer vojne nevarnosti Kovno, 8. marca d. Tukajšnji list »Lietu- timatum z 10-dnevnim rokom, v katerem wos Aidas« objavlja tajno pogodbo, ki naj bi bila sklenjena 1. oktobra 1928. med Poljsko in Romunijo kot dopolnilo L 1926. podpisane pogodbe. Ta dodatek je naperjen proti Rusiji in Litvi V primeru vojne opasnosti naj bi v smislu tega dogovora združene poljsko-romunske čete pričele takoj z naglo ofenzivo. Kakor hitro bi izvedel eden od generalnih štabov obeh prizadetih držav o kakih vojnih pripravah v Rusiji ali Litovski, je takoj sklicati sestanek vojaških generalnoštabnih strokovnjakov obeh držav. Poleg te vojaške akcije bi sestavili diplomatski zastopniki obeh držav tudi posebno noto na Društvo narodov in ostale zainteresirane države v svrho potno ČL Istočasno naj bi bil predan Rusiji ul- bi se zahtevala izpraznitev obmejnih con, preklic mobilizacije in razorožitev vseh revolucijonarnih band pod kontrolo nevtralnih držav. Ako bi Rusija ultimatuma ne sprejela, bi poljsko-romunske čete takoj prekoračile meje in pričele z ofenzivo. Končno ugotavlja ta tajni sporazum, da ne bi mogla Litva ostati v slučaju vojne med Poljsko in Rusijo nevtralna. Zaradi tega naj bi imela Poljska pravo takoj napasti Litvo, čim bi zaznala o osnovanju litovskih revolucijonarnih tolp. Če bi se Litva branila, lahko Poljska in Romunija deloma ali popolnoma zasedeta litovsko ozemlje. Pogodba vsebuje poleg tega še celo vrsto tehničnih in strateških podrobnosti. Poincarčjeve težave s kongregacijami Kongregacije so izločene iz finančnega zakona, toda sprejete bodo kasneje — Olajšanje davčnih bremen v Franciji — Poin-carejeva trdna večina se bo pokazala, kadar bo potrebno Pariz, 8. marca. Zbornica je pričela včeraj z razpravo o naknadnih kreditih, ki so bili že par mesecev predmet ostrih razprav in grozili obstoju Poincarejevega kabineta. Vlada Je iz naknadnih kreditov izločila vprašanje člena o kongregacijah in sekvestriranih cerkvenih imetij ter popustila v vprašanju znižanja davščin ter s tem odstranila glavni kamen spodtike, nad katerim naj bi se zrušila vladna koalicija. V zakonskem osnutku predvideni naknadni krediti znašajo okoli dve milijardi frankov napram 700 milijonom prihrankov, tako da znaša efektivno prekoračenje proračuna vsoto 1300 milijonov frankov. Od tega odpade preko 300 milijonov na naknadne kredite vojski in mornarici in na povišanje pokojnin. V debati o naknadnih kreditih je obljubil finančni minister Cheron znatno olajšanje davčnih bremen. Po njegovem govoru je govoril socijalistični poslanec Vincent Au-riol, ki je ostro kritiziral finančno politiko vlade. Odgovarjal mu je takoj sam predsednik Poincarč, ki je na očitanja levičarjev, da ne razpolaga s trdno vladno večino, odvrnil, da se bo v potrebi že izkazalo. s kako trdno večino razpolaga kabinet. Izločitev člena o kongregacijah je bila povsem pravilna, najsi vlada ne misli nikdar popustiti v tej zadevi. Kabinet bo to vprašanje rešil ravno tako, kakor če bi bil v zakonu o naknadnih kreditih in bo prej položil ostavko, kakor se odrekel izpeljavi teh določil. Z mišljenjem in s taktiko vlade se strinja tudi zunanji minister Briand. Rumunska zbornica in cerkveni prazniki Bukarešta, 8. marca. g. Danes je bilo v zbornici vloženih nič manj kot osem raznih interpelacij, glede vprašanja preložitve pra« voslavnih velikonočnih praznikov od 5. maja na 31. marca. Vsi opozicijonalni go« vorniki so se izrekli za dosedanji datum, ker bi preložitev med prebivalstvom po« vzročila veliko nezadovoljnost. V imenu vlade j« izjavil minister ver dr. Vlad, da vlada nima pravice vmešavati se v cerkve« ne zadeve in da ne bo storila nič zoper praznovanje Velike noči 5. maja. Porazi mehiških upornikov Newyork, 8. marca, (be.) Za posest me« sta Juarez se je vnela med vladnimi četa« mi in revolucijonarji ogorčena bitka. Vr« hovni poveljnik zveznih čet general Calles meni, da bo revolucija v par dneh zatrta. Dalje so zvezne čete aretirale in ustrelile bivšega poveljnika policije na konjih, ge« nerala Lopeza. Južno od mesta Manjorja se vrši med revolucijonarji m vladnimi če« tami velika bitka. Glasom brzojavke iz EI« pasa so ameriške čete dovolile prevoz 3000 mož vladnih mehiških čet preko ameriške« ga ozemlja. Newyork, 8. marca. s. Mehiški uporniki napadajo Juarez. Grmenje topov se sliši do Elpasa ▼ Texasu. Ameriški oklopni av« tomobili in hhko topništvo je zavzelo po« zicije pri mostovih preko reke Rio Grande, ki tvori mejo med Zedinjenimi državami m Mehiko. Mexico, 8. marca. s. Reuterjev urad jav« Ija, da se je notranji položaj tako zboljšal, da so oblasti ukinile časopisno in brzojav« no cenzuro, ki je bila uvedena v nedeljo. Romunska kraljica - vdova odpotuje na Špansko Bukarešta, 8. marca. g. Kraljica vdova Marija odpotuje v četrtek v spremstvu prin-cezinje Ileane v Španijo, kjei bo posetila svojo sestro infantinjo Beatrice. Kraljica vdova se bo vrnila ▼ Bukareito Sel« koncem aprila. Demisija poljskega finančnega ministra Varšava, 8. marca. s. Finančni minister Czechowicz je poda! svojo ostavko, ki je bila sprejeta. Z vodstvom poslov je bil pc» oblaščen dosedanji namestnik ministra Grodynski. Varšava, 8. marca. g. Vzrok za demisijo finančnega ministra Čzechotvicza so predvsem zadnji napadi v sejmu, zlasti pa predlog radikalne ljudske stranke Wyzwolenie, naj se finančni minister zaradi prekoračenja lastnega državnega proračuna =.tavi pred državno sodišče. Kakor znano, je finančni minister že pred dvema tednoma vložil prošnjo za odstop, ki pa ni bila sprejeta. V proračunskem odboru sejma je danes pričela razprava o tem predlogu radikalne ljudske stranke. Priprave za ženitev kralja Borisa Sofiia, 8. marca p. »Utro« poroča iz Ženeve, da bo zunanji minister Burov odpotoval iz Ženeve v Pariz, kjer se bo sestal z bolgarskim metropolitom, ki je danes odpotoval v Pariz. Njuna misija bo obstojala v tem, da napravita preko pariških katoliških krogov korake pri Vatikanu, da omogoči cerkveno poroko bolgarskega kralja z italijansko princezo Giovanno. Kakor znano, predpisuje bolgarska ustava, da mora biti kraljica pravoslavne vere, Iz Pariza bo odpotoval Burov najbrže v Rim. da pridobi za to tudi Mussolinija. Čim bo urejena zadeva pri Vatikanu, bo posetil kralj Boris Rim in se pri tej priliki poklonil tudi papežu. Angleški mornariški proračun London, 8. marca. s. Danes je izšla Bela knjiga o mornariških kreditih z izjavo lorda admiralitete Bridgemana. Krediti za leto 1929. znašaio 55,865.000 funtov, tedaj za 1 milijon 43o!D00 manj od lansih. Vsota za gradnjo novib ladij v letu 1929. znaša 8 milijonov 621.626 funtov šterlingov, to ie za L006.231 funtov manj od lanska. Drzna roparska tolpa v beograjski okolici Po vzoru Čaruge in Prprca — Dva razbojniška napada pred vrati Beograda — Brezuspešno zasledovanje Beograd, 8. marca, p. 2e več tednov lem vrši doslej neznana roparska tolpa v beograjski okolici razne zločine, ki spominjajo na razbojstva Prpičeve in Carugove razbojniške tolpe. Razbojniki so običajno maskirani. oboroženi do zob in nastopajo skrajno brutalno. Kmečkemu, prebivalstvu kradejo denar, obleko, iivrla in živino. Ljudje so v velikem strahu in prosijo pomoči. Oblasti so povsod pojačale orožniške patrulje, vendar pa se znajo zločinci tako spretno skrivati, da jim doslej niso mogli priti na sled. Ljudje pa si tudi iz strahu pred maščevanjem ne upajo izdati njihovih skrivališč, kar seveda zasledovanje zločincev zelo otežkoča. V minuli noči je tolpa izvršila zopet dva drzna roparska napada v neposredni bližini Beograda, tako rekoč pred nosom policije in orožništva. Napadli so dve kavami v bližini A vale. Najprej so vdrli v kavarno nekega Milovana Acimoviča. Vežna vrata so razbili s puškini kopiti, lastnika kavarne povezali in zahtevali od njega, da jim izroči ves denar in vse dragocenosti Ko se Jm je Acimovič skušal zoperstaviti. so ga pobiili na tla ter premetali vso hišo. Ženo. ki je na razbijanje prihitela iz gornjih prostorov v pritličje, so slekli Zopet dvojni samomor na Dunaju Nesreča v življenju in neozdravljiva bolezen žene ljudi v obup in smrt — Samomorilca zapuščata svoji trupli anatomičnemu institutu Je bila okoli dvajset le stara spremljevalka ustreljena že okoli polnoči, dočim si Je mož pognal kroglo v glavo v trenutku, ko je potrka) na njegova vrata detektiv. Preiskava je ugotovila, da je bil vzrok samomora obojice popoln obup, ki je združil dve žrtvi v tragični smrti. Dočim je mož, ki so ga spoznali kot trgovca Alfreda Pav-lika z Dunaja, obupal zaradi neprestanih nesreč v življenju, se Je pa odločila njegova spremljevalka Georgina Rotnmaier za ta obupni korak zavoljo neozdravljive pljučne bolezni. V poslovilnem pismu izjavljata oba samomorilca, da se poslavljata od sveta dogovorno kot prijatelja v nesreči in da ni pripisovati tega čina kaki ljubezenski aferi. Svoji trupli stavljata na razpolago anatomičnemu institutu. do golega in jo tako pretepli, da Je obležala nezavestna. Nato so premetaii vso hišo in pobrali denar in razne dragocenosti v skupni vrednosti okrog 50 tisoč dinarjev. Po končanem poslu so pustili svoje žrtve v nezavesti in odšdi k sosedni kavarni Gjoke Divca. Divče-va kavarna je precej na samoti in je zato zavarovana z železnimi vrati in zapahi. Razbojiki so naiprej zbudili Divca ter zahtevali vstop v kavarno kot gostje. Ko jim Divac ni hotej odpreti, so začeli razbijati po vratih in streljati skozi okna, pri čemer je bifl Divac ranjen v desno nogo. Tudi Divac je skušal s streljanjem pregnati razbojnike. Ko so uvideli, da ne morejo ničesar opraviti, so se preklinjajoč izgubili v temno noč. Drzen napad je izzval v vsem Beogradu in okolici veliko razburjenje. Danes je policija s pomočjo psov skušala najti sledov za storilci, vendar pa brezuspešno. Napadenci pripovedujejo, da so govorili razbojniki popačeno srbohrvaščino, iz česar sklepajo, da bi mogli biti Rumuni ali Madžari. Preiskava se nadaljuje na vse strani. Policija upa. da ji bo skupno z orožništvom uspelo, izslediti drzno tolpo in jo spraviti pod kl^uč. Dana], 8. marca d. Na Dunaju Je nastopila prava samomorilna manija. Policija še ni identificirala trupel obeh samomorilcev v Dunajskem Novem mestu, ki sta rodom baje Dunajčana, že je razburil dunajsko javnost zopet nov dvojni samomor v Ma-riahilfu ,kjer je včeraj neki policijski agent pri kontroliranju tujcev v hotelu nenadoma začul iz ene hotelskih sob revolverski strel. Ko je vdrl s pomočjo hotelskih uslužbencev v zaklenjeno sobo, je našel ležati poleg postelje v mlaki krvi moža s prestreljenimi senci. Na postelji pa je ležala tudi mrtva samomoriičeva spremljevalka, ki je krvavela iz rane na prsih. Na pomoč poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo še smrt in odrediti prevoz nesrečnih samomorilcev v mrtvašnico. Pri pregledovanju trupe! so ugotovili, da Ruski tisk o manjšinski debati Moskva, 8. marca. lo. Sovjetski tisk K« »ahno komentira debato o manjšinskem •»prašanju v Društvu narodov. Tako ugo« tavlja »Pravda« popoln zilom manjšinske politike to institucije ter opozarja na za* tiranje Ukrajincev, Belorusov ter drugih manjšin, preko katerih prehaja ženevska institucija s tem, da ji zadostuje izjava poljskega zunanjega ministra Zaleskega. češ da je v Poljski vse v redu. Razne zadeve pred svetom Društva narodov Ženeva, 8. marca. s. Na današnji strogo tajni seji je svet Društva narodov razpravljal o vprašanju prihodnjega zasedanja sveta v Madridu in o novih ameriških predlogih glede pristopa Zedinjenih držav k mednarodnemu sodišču v Haagu. V zadnjem vprašanju je svet sklenil, naj se komite pravnikov za revizijo haaškega statuta, ki se sestane v ponedeljek, ozira na te ameriške predloge. Državni tajnik Chamberlain bo jutri na javni seji podal izjavo o tem vprašanju. Ženeva, 8. marca. s. Na dnevnem redu današnje dopoldanske seje sveta Društva narodov je bilo poročilo finančnega komiteja Društva narodov, dalje predlogi švicarske vlade za ustanovitev brezžične postaje, ki bi se v časih kriz stavila na razpolago Društvu narodov in končno manjšinske pritožbe it Gornje Slezije. Po enotirni javni seji se je sporočilo, da so bila vsa gornješlezijska vprašanja odstavljena z dnevnega reda in da se bo o njih razpravljalo šele na prihodnji seji v soboto dopoldne. Interpelacija o Frank-Heinejevi potvorbi Bruself, 8. marca. d. Na interpelacijo o tevorn falzifikata belgijskofrancoske voja» Ske konvencije, je odgovori! danes ministr« ski predsednik Jaspar. Ugotovil je, da je Frank Heine edini krivec in da bo uvede* na proti uradnikom belgijskega vojno=poro» devalskega urada, ki so dovolili ponaredbo najstrožja preiskava. Načelnik poročeval« ske službe je stavljen v preiskavo. Preiska« va je dalje ugotovila, da je bil Frank v službi nemške obveščevalne pisarne in da je bil od nje sprejel naročilo, da ji pre* skrbi vojaške dokumente. Njegove zveze * belgijskim poročevalskim uradom so bi« le šefu belgijskega generalnega štaba čisto neznane. Belgija hoče voditi napram Nizo* zemski najlojalnejšo zbliževalno politiko in bo odločno zavrnila vsak poskus to politi« ko na kakršenkoi način kompromitira t L Socialistična opozicija se z pojasnilom predsednika Jasparja ni zadovoljila in bo tekom 14 dni vložila posebno interpelacijo. Berlin, 8. marca. g. V zvezi z razkritji o ponarejevalcu dozdevnega fran<*osko-bel-gijekega dogovora Francku Helnejn, te btl pozvan ▼ Berlin nemški poslanik v Bruslju Horstmann, da poroča vladi. Horstmann je Se prispel v Berlin. Njegov prihod so naj-brže povzročili socijalni demokratje. Ogromen plen — Atene, 8. marca. Po razburljivem lovu je grška carinska torpiljarka zajela tihotapski parnik »EI Riad«, ki Je imel na Jcrovu ogromno množino raznih mamil, kakor opija, kokaina itd. Skupna vrednost zaplenjenega blaga se ceni na 50.000 funtov (14 milijonov dinarjev). Trgovinski konflikt med Avstrijo in ČSR —Dunaj, 8. marca. »Neues Wlener Journal« poroča, da so nastale med Češkoslovaško in Avstrijo glede trgovinskih odno-šajev velike težkoče, ki izvirajo iz povišanja davka na sladkor in tovorne tarife. Trgovska pogodba med Avstrijo In Češkoslovaško predvideva za reševanje sporov Posebno razsodišče. Češkoslovaška se bo sedaj sklicevala na te določbe ter grozi s takojšnjo odpovedjo trgovinske pogodbe, če bi Avstrija odklonila razsodišče. Angleško letalstvo London, 8. marca, (lo.) Na včerajšnji «e» ji spodnje zbornice je tajnik za letalstvo sir Samuel Hoare predložil proračun za Ie» talstvo, ki znaša 16 milijonov funtov. Hoa* re je izjavil, da je Anglija znatno znižala izdatke za letalstvo, dasi so vse druge di> žave te izdatke znatno povišale. Nadalje je sporočil Hoare, da se bo uvedla med Indijo in Anglijo v par tednih druga red« na letalska proga V nekaj mesecih se otvo» ri reden zračni promet med Londonom in Capetownom. Vlada je tudi mnogo storila za izpopolnitev konstrukcij letal. Tako bo« do sedaj gradili večinoma le kovinska le« tak, ki so sigumejša in trpežnejša.. Ukinitev vizuma za potne liste Budimpešta, 8. marca. s. Italija Je s prvim aprilom ukinila potni vizum za madžarske državljane. Drag rokopis Schuberta Berlin, 8. marca, (be.) Izvirni rokopis Schuberta je bil prodan na dražbi za 20.500 zlatih mark. Atentat na francoskega poslanca demantiran Pariš, 8. marca. s. Agence Havas formalno demantira vesti o atentatu na predsednika radikalne zbornične frakcije Daladiar-ja, ki je hotel v Alzaciji osnovati novo katoliško stranko kot protiutež separatistični stranki. Odklonjena izročitev političnega zločinca Pariz, 8. marca, (be.) Francoska vlada je odklonila prošnjo italijanske vlade za izročitev bivšega italijanskega poslanca Impe-ratija, ki je svoječasno umoril mestnega svetovalca v Castellamaru in zbežal v Francijo. Harakiri japonskega diplomata — London, 8. marca. Pomočnik vojaškega atašeja japonskega poslaništva v Moskvi kapetan Kisa Hura Kojanagy Je snoči izvršil pred podobo Japonskega cesarja v svojem stanovanju harakiri, ker Je izšla v listih vest, da se Je prejšnjega dne vršila na njegovem stanovanju orgija, pri kateri je bila neka plesalka napadena z nožem. Gibanje grških komunistov Atene, 8. marca s. V Laurkmu Je prišlo pri aretaciji šesterice stavkajo ti ti rudarjev do spopadov 2 oirožoiš-tvom. Stavikujoči so hoteli osvoboditi svoje aretirane tovariš«, ter so obmetavali orožnike s kamenji. Iz Aten so odposlali oilaienja, da se vzpostavi mir in red. Policija it v Eleusisu aretirala 13 komunistov. Stavku- Konferenca ministrov na dvoru Beograd, 8. marca, p. Sinoči od 5. do 8.30 so bili sprejeti v avdijenco na dvoru ministrski predsednik Pera Živko-vič, minister brez portielja Nikola Uzu-novič. minister pravde dr. Milan Srskič in prometni minister dr. Korošec. Prišlo je do skupne avdijence, po kateri se je vršila pod kraljevim predsedstvom konferenca. Podrobnosti o predmetu posvetovanj niso znane. Govori se. da gre za vprašanja, ki so v zvezi s proračunom. Sestanek dr. Kumamidija z Borovem 2eneva, 8. marca, p. Dr. Kumanudija je posetrl danes bolgarski zunanji minister Burov. Ostala sta v razgovoru nad dve uri. Iz njune okolice se izve, da sta razpravljala o zadevah, ki so v zvezi s pirotsko konferenco in s skorajšnjimi trgovinskimi pogajanji. Pogajanja o Belju Beograd. 8. marca n. Minister za kmetijstvo dr. Frngeš je sprejel danes madžarskega poslanika Forsterja, s katerim je kon-ferirai o sporu med našo državo in madžarsko glede posestev nadvojvode Friderika na Belju. Minister Frangeš je imel danes tudi posvetovanje s finančnim ministrom dr Švrgljugo. Posojilo Državne hipotekar-ne banke odobreno Beograd, 8. marca č. Danes Je minister trgovine ta Industrije dr. Mažuranič odobril In podpisal posojilo Državne hipote-karne banke, ki ga je njen generalni direktor Gjuričič pred nekoliko dnevi zaključil v Švici. Posojilo bo znašalo 6 milijonov švicarskih frankov in Je najeto pri »Schwel-zer BankveTeinu<. Generalni direktor Gjuričič je takoj po svojem prihodu v Beograd obvestil o posojilu predsednika vlade, ministra financ in ministra trgovine. Včeraj se Je v ministrstvu trgovine vršila konferenca ministrov gospodarskih resorov, na katerf so se proučili pogoji posojila. Ministri so ugotovili, da le posojilo dobro, radi česar ga je danes minister industrije odobril. Obiski v zunanjem ministrstvu Beograd, 8. marca. p. Zastopnika zunanjega ministra dr. Mažuraniča je posetilo tekom današnjega dne večje število diplomatov. Med ostalimi je bil opažen obisk poljskega poslanika gosp. Babinslcega, madžarskega- poslanika barona Forsterja in turškega poslanika Tajdar b^ga. Iz Narodne banke Beograd, 8. marca Pod predsedstvom Buiver-nerja Narodne banke g. Bajte rja se Je vršila danes seja npravnesa odboja. Razpravljali so o zadevah, ki so na dnevnem redn nedeljske glavne skupščine delničarjev Narodne banke. Seja se bo jutri nadaljevala. JoS so t tem mesta zopet pričeli delati. Perfidni ldevetniki in denimcijanti OpozoriTi smo že, da se v zagrebški »Narodnn politiki« stalno ponavljajo čisto partizanski članki jn poročila, ki so posebno zašpičena proti slovenskim nap redn jakom. Dočim se pri nas vse trudi izogniti se polemikam ali očitkom, k,l bi spominjali na čase strankarskih nasiprotstev, in se v tem oziru tudi beograjsko ter vodilno zagrebško časopisje drži korektno, pri »Narodni politiki* skoraj ne mine dan brez hujskače, ki zasleduje vrlo prozorne cilje. Tako čitamo v številki od četrtka »Pismo iiz Beograda«, v katerem se uvodoma norca brije iz beograjskih listov: »Jadna .Politika' se je posoišila, kakor da se je podvrgla izsitradatai kuri. Prazna je in pusta. Mesto PribfČe-vlča nastopajo blagobesedne dame, ki se IzjaSnjavaio o cerkvenem in civilnem bralcu. Najbolje bi bilo. da se pretvori v tednik ...« »Pravdi« prija nova atmosfera. Pravijo, da je rzgubila vid in zdravo presojo, »Vremenu« se toži po predprcSrh časih, ko se ni moglo zamisliti »žute kude« (min. zunanjih del) brez Ninčiča itd. Po podobnih silno duhovitih dovtl-pih o bivših nar. poslancih, ki se kakor zločinci redno vračajo v Beograd, v mesto svojega zločinstva (kar je z ozirom na stalno se v Beogradu nahajajoče nekatere ožje prijatelje zagrebškega Fista še posebej delikatno povedano), nadaljuje »Narodna Politika« tako-le: >Najčešči su posjetitelji Beograda slovenski liberalci. Oni kao da su ovdje uredili dežurnu službu. Redovno donose ovamo neke vijesti o promjp\';ima v vladi. Svaki tjedan imaju za Korošca drugu kombinaciju. Sve vijesti o Sloveniji: ukidnnju fakulteta, ukidanju sveč. beriva itd. skuhava}« se u njiho-voj knhiiiii. U deiinneijanstvu su ne-natkriliivi i neutrudivi. Nedavno je je-dan od pjih dokazlvao, da je Korošec morao predvidjeti ove vremenske nezgode i pripremiti se, oa ne bi saobra-čaj bio tako stradio. Kriv je dakle za obustavu prometa i treba da se smeni.t Ali je treba še posebej kon5tat:rati, da je cela ta »vest« od začetka do konca drzno izmišljena, kar ji ie v ostalem že na prvi pogled videti, ker je skrajno nep^meno sestavljena? Podlost furtimaškega klevetnika je v tem, da njegove vesti zasledujejo očito de-mrnoiiantski namen. Ta ugotovitev pač o-dveže vsakega poštenega človeka dolžmosti stvarnega zavračevanja nakopičenih laži. .. Pirotska konferenca Pirot, 8. marca p. Mešana jugosiovensko-bolgarska komisija je imela danes sejo, ki Je trajala od 10. do 13. ure. O seji je bil izdan naslednji komunike: »Bolgarski delegat Karadžov je še vedno bolan in se ni mogel udeležiti današnje seje. Komisija je nadaljevala delo na ureejvanju zapisnika dosedanjih sejah in sklepih. Jutri bo to delo končano, nakar bo komisija nadaljevala razpravo o ostalih vprašanjih, ki spadjo v njen delokrog«. Predsednik naše delegacije g. Vintrovlč je v razgovoru z novinarji izjavil, da so dosedanja pogajanja potekala zelo povoljno in Je problem prehoda preko meje za dvo-lastnike Že rešen. Uverjen Je. da bo tudi o ostalih še nerešenih vprašanjih prišlo do popolnega soglasja. Po njegovem mnenju bo trajalo zasedanje komisije še teden ni. Zadeva tiskovnega urada Beograd, 8. marca r. Zadnje dni se je v Javnosti mnogo razpravljalo o osnovanju novega dopisnega urada pri notranjem ministrstvu oduosno pri ministrskem predsedstvu. Navajalo se je celo sestavo posameznih uradov in hnena oseb. ki bi prišla v poštev za vodstvo te ustanove. Današnja »Politika« pa v nasprotju z vsemi temi vestmi povdarja, da Je dobila z merodajne-ga mesta obvestilo, da so vse te vesti tar ko glede sestave, kakor glede funkcij ln oseb docela samovoljne in ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Gre samo za reorganizacijo tiskovnih uradov pri zunanjem in notranjem ministru, vendar pa niti to vprašanje sedaj še nI aktualno. Ker spada ta zadeva v resor zunanjega ministrstva, bo postala aktualna šele pote-n, ko se bo vrnil zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanu-di iz inozemstva. Takrat bo ministrski odbor proučil vso zadevo ln sprejel primerne sklepe. ; ( Vreme Beograd, 8. marca. p. Temptrstimi Je ostala danes v glavnem nespremenjena. Najnižja temperatura je bila davi ob 8. zabeležena v Kragujevcu, kjer so imeli 12. stopinj pod ničlo, najvišja pa v Veli hrki s 5 stopinjami nad ničlo. Po mnenju vre« menskih strokovnjakov bo kmalu nastopilo južno vreme. Na vseh rekah se je začel precej naglo tajati Jed, kaT povzroča na« raščar.je vode. Nevarnosti poplav pa zaen« krat še ni Zvišana provizija prodajalcem soli Beograd, 8. marca. č. Na pritožbe malo-prodajalcev soli je uprava monopolov zvišala provizijo za prodajo soli od 45 na 50 par pri kg. Nov pravilnik o inozemskih delavcih Beograd, 8. marca p. Osrednji odbor za posredovanje dela pri ministrstvu za so-cijalno politiko Je sestavil nov pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi. Pravilnik Je bi! sedaj izročen v pregled načelniku notranjega ministrstva dr. Pirkmayerju, nato pa bo predložen še ministru za trgovino. Z novim pravilnikom bo nanovo urejeno vprašanje zaposlitve inozemskih delavcev in strokovnjakov. Podrobnosti zaenkrat še niso znane. Iz ministrstev Beograd, 8. marca č. Z dopoldanskim brzovlakom Je odpotoval danes v Sarajevo minister pravde dr. Srskič. Pred te m Je bil kratek čas pri predsedniku vlade generahi Zivkoviču. Predsednika v!ade je posetll tudi veliki župan skopljanske oblasti Naumo-vič, ki mu je poročal o stanju iavne varnosti v tej oblasti, zlasti pa o poteku preiskave zločina Vučiterna, ki je bil Izjvršen na ozemlju skoplianske oblasti. Danes je minister trgovine ln Industrije predložil kralju v podpis ukaz o odlikrva-nju uglednih francoskih osebnosti, ki so sodelovale pri zaključitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Minister za šume in rudnike Je podpisal pravilnik o brezplačnem nakazovanju gradbenega lesa dobrovoljcem, na podlagi zakona o dobrovoljdh. Po tem pravilniku lahko dob! vsak dobrovolJec 12 m stavbnega lesa za hišo In prav toliko za gospodarska poslopja. Minister za kmetifstvo In vode dr. Frangeš ie ozdravil po kratki bolezni in Je danes prevzel zopet vodstvo svojega resora. Pri generalu Zivkoviču Je bil sprejet tudi ravnatelj ljubljanskega etnografskega muzeja, bivši minister dr. Niko Zupanič. Pred likvidacijo ministrstva agrarne reforme Beograd, 8. marca. 6. Kakor se doznava iz poučenih krogov, bo bržkone že l. aprila ukinjeno ministrstvo agrarne reforme, ki se bo priključilo ministrstvu za kmetijstvo kot agrarna direkcija. Istotako bo ukinjeno ministrstvo ver ter bo njegove posle prevzelo ministrstvo prosvete. Eksplozija v romunskem petro-lejskem ozemlju Bukarešta, 8. marca. g. V petrolejskl rafineriji družbe Astra Romana v Prahovski dolini je eksplodiral parni kotel. Devel delavcev in en inženjer so bili ubiti, več delavcev p« je ranjenih. Socijalno- politični del nettunskih konvencij Nettunske konvencije so po radfikadj! stopile v veljavo 1. decembra 1928 in so v slovenskem »Uradnem listu« od 19. febr% arja 1929. Konvencije urejajo tudi celo vrsto vprašanj socijalno-poiitičnega značaja in sicer se s konvencijami deloma ureia likvidacija prejšnjega stanja, deloma pa se ustvarja važna socijalno-polirična recipro-citeta za bodočnost. Tozadevno, za nas zanimive- in v poštev prihajajoče konvencije so: konvencija o raznih sporazumih glede sociialiiih zavarovanj, konvencija o reciprociteti glede socijalnih zavarovanj in pa poseben »Sporazum o delavcih«. Prva konvencija vsebuje določila, s katerimi se likvidirajo naš! odnošaji s socijalno-zavarovalnimi zavodi na sedanjem ozemlju Italije, katerih delokrog se je pred prevratom raztezal tudi na ozemlja sedanje Jugo-goslavije Dočim so pariške mirovne konference In sporazumi mislili na likvidacijo t zavodi v Avstriji in na Madžarskem, oni nimajo nobenih določb glede likvidacije z zavodi na sedanjem ozemlju Italije. Zato le bilo nujno potrebno, da se tudi napram Ita. H ji ta važna socijalna vprašanja urede. Konvencije obsegajo tudi marsikaj, kar se more ozna-čiti kot vettk napredek na oolju mednarodne socijalne zaščite. Najvažnejša je ureditev vprašanja ilkvi. dacije odnožajev z bivšo nezgodno zavarovalnico za Trst. Primorsko, Kranjsko ia Dalmacijo v Trstu. Po določbah konvencije prevzame naš Osrednji urad za zavarovanje delavcev vse one rentnike te zavaro* valnice, ki so na koncu 1. 1922 imeli svoje redno bivališče v Jugoslaviji. Iz naslova prevzema teh rentnikov in nadaljnjega izplačevanja rent (dosedaj je Osrednji urad sicer te rente tudi že izplačeval, toda ix lastnih sredstev) preodkaže tržaški zavod naši zavarovalni Instituciji 462.3S0.58 lir. Ta znesek ie bil določen po zavarovalno-mato. matičnih načelih. Važno vlogo pri tem je seveda igralo tudi dejstvo, da Je kapitalno kritje rent izkazanih v kronah, katerih Italija ni mogla priznati v alpari vrednosti s lirami. Podlaga v lirah Je mogla služiti samo pri likvidaciji in porazdelitvi vrednosti nepremičnin, od česar odpade na našo državo 26.60%. kar tvori glavni del prevzete glavnice, drugo premoženje je bilo devalvirano. Za prevzete rentnike seveda veljajo bivši avstrijski zakoni v kolikor niso spremenjeni ali izpopolnjeni po naših zakonih. To velja zlasti za valorizacijo rent, dra-ginjske doklade k re:itam, kar Je v bistva valorizacija rent, dasi nepopolna, se morejo priznati le onim prevzetim rentnikom, ki imajo invalidnost 33%%. Po konvencijah se urede tudi obveznosti »bratovske skladnice državnih rudnikov v v Rablju in cinkarne v Celiu.< Tu fe prizadetih mnogo delavcev v Celhi in okolici ter v okolici Kranjske gore. Imovina blagajne Je porazdeljena v razmerju vrednost! prevzetih obvez provizijske blagajne. Svo-ta in s tem višina obvez je določena po kraju bivališča Članov te skladnice. Na ta način je naša država dobila obveznice avstrijske 4% rente in vojna posojila v znesku 208.500 kron, kar je brez vrednosti in 128.000 lir v gotovini. Tako je naša država dobila le 30% potrebne rezerve za izplačevanje pokojnin in v kritje pridobfienih pravic članstva. Naša last ostane tudi imovina skladnice, ki se nahaja na našem ozemlju. Kdo prevzame to likvidirano imovino in članstvo, ima naša država naknadno dolo-čiti. Bilo bi potrebno, da država v interesa prizadetih to čim prej stori. Imovina obmejnih bolniških blagajen (Radovljica, Logatec) Je medsebojno kompenzirana in se sploh ne obračunava. Konvencije urejujejo tudi likvidacijo pokojninskega zavarovanja pr; bivšem pokrajinskem Pokojninskem zavodu v Trstu. Ta likvidacija se Izvrši s Pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, ki Je prevzel nadaljevanje zavarovanja prizadetih nameščencev. Pokojninskemu zavodu po določbah konvencije pripade 11.086 lir in pre. mijske rezerve prevzetih nameščencev tržaškega L!oyda hi Tržaške komercijaln« banke. Druga konvencija ustvarja reciprociteto glede socijalnega zavarovanja. V bolniškem zavarovanju se uvaja kontinuiteta članstva pri prehodu iz ene države v drugo, ako članstvo ni bilo prekinjeno več nego tri mesece. To ne velja za porodniške podpore. Posebno je urejena medsebojna vzajemnost zavarovanja v obmejnem pasu. Omogočen Je prehod zdravnikov, babic, uradnikov zavarovalne institucije. Omogočeno je tudi nakazovanje podpor iz države v državo. Ista načela veljajo pri nezgodnem zavarovanju. Pri starostnem in pokojninskem zavarovanju velja načelo, da ima zavarovanec po 15 letnem zavarovanju v vsaki državi tudi pravico do dveh pokojnin, v prejšnji in v sedanji (ob času upokojitve) državi. Kdor pa je bil v eni državi zavarovan najmanj 30 let In Je izpolnil ostale zavarovalne pogoje tudi samo po zakonih ene države, Ima pravico do pokojnine od zavo. da, kjer je bil to dobo zavarovan. Tako so pridobljene pravice varovane. Ce pa predpisani pogoji niso izpolnjeni in bil prizadeti Izmenoma zavarovan v eni In v drugI državi se obe dobi zavarovanja seštejeta. Konvencije predvidevajo direktno medsebojno vzajemno pomoč brez diplomatskega posredovanja. Podobna konvencija bi bila milno potrebna z vsemi obmejnimi državami, zlasti }« za Slovenijo važna konvencila z Avstrijo. Vsebina sporazuma o delavcih je znana. On omogoča svobodnejše naseljevanje Italijanskih delavcev In uradnikov v podjetjih na našem ozemlju in obratno. Sporazum velja najmanj za dobo petih let drugače pa za dobo trajanja sporazuma o trgovini in Plovitbi od 14. junija 1924. Naši Kraji in ljudje Zanimiva opazovanja solnca Ljubljana, 8. marca. Zima se umika korak za korakom. Vremenska poročila so zjutraj na važnejših slovenskih prometnih krajih beležila naslednje stanje temperature (v oklepajih prejšnji dan): Bohinjska Bistrica —5 (—8) Kranjska gora —12 (—12), Jesenice --3 (—3), Tržič —2 (—6), Kamnik —4 (—5), Ljubljana gL kol. —5 (—7), Celje —3 (—5), Brežice —4 (—7). Dravograd-Meža —5 (—10), Maribor gl. kol. —2 (—1), Ljutomer -6 (--6), Kotoriba —4 (—4), Št Janž na Dolenjskem —9 (-7), Novo mesto -2 (—5), Kočevje —5 (—5), Rakek —i (—8). Barometer se dviga. Iz Kamnika nam ie znani naš astronom g. T o m e c poslal naslednje zanimivo poročilo: V marcu se Je začela solnčna površina zopet po daljšem presledku močno vznemirjati. Te dni so se pojavile na solnca zopet večje skupine peg. Aktiviteta solnca bo še naraščala do prve polovice prihodnjega tedna. Odziv naraščajoče soln-čne aktivitete so atmosferične motnje. Bilanca mraza in burje v Ilirski Bistrici Skoro dva meseca mraza od 22 do 36 stopinj. — Burja z brzino 150 km. — Strehe razkrite. Ilirska Bistrica. 5. marca. Sedaj šele, ko Je odnehalo strašno vreme Jn so vzpostavljene komunikacije, je mogoče povedati javnosti, koliko Je trpela Bistrica z bližnjo ln dalnjo okolico v letošnji rimi. Mraza Je bilo do 36 stopinj pod ničlo največ. 20 do 22 stopinj pa Je bilo skoro ves čas cela dva meseca. Snega ogromno, strašni snežni meteži. silen veter. Komunikacije so prenehale. Železnica Je počivala, avfobusl so Izginili, trgovina z lesom je bila docela paralizirana. Mraz Je napravil veliko škode. Živina nI imela vode, ker so zamrznili vodnjaki In cisterne, nedostajalo Je krme In tako Je živina stradala in shujšala. Drva so pogrešali v marsikaki hiši. ker ni bilo mogoče iti v gozd. Kmetovalci so ob semena, ker so zmrznila, zlasti ona za krompir. Burja Je divjala poeostoma. najhujša pa Je bila pretekli četrtek In netek, ki je povzročila veliko škodo. V Podgrajah, Zabl-čah, Kuteževem in druvih naselbinah so trpele strehe Pet odstotkov kmečkih hiš le docela razkritih, vse druge na pol. V Bistrici Je burja odnesla z nove Opresniko-ve vile celo streho ln z njenimi deli se Je poigravala ln jih razmetala na vse strani. Hltroar Franc Josip I. Pnnce^a Štefa i|a, poznejša soproga avstrijskega prestolonaslednika RuJoifa. Življenje v največji b di. Pomoč na mrtvaškem odru. Pretresljiva pot usode hčerke iz vladarske rodame! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. ln 9. nri. NAJNIŽJE NEPOVIŠANE CENE1 KINO IDEAL fraJsU observatorij zabefefil ta potres ia sicer t daljavi 9480 km. Poročilo osrednjega meteorološkega zavoda na Dunaju smo objavili včeraj. * Grozen samomor. Iz Bratislave poročajo, da Je v Kamaromu izvršil te dni samomor Vladko Kohn, šef ekspoziture naše Dunavske parobrodarske družbe. Samomor Je izvršil na grozen način: odprl je plin in vzel v usta gumijasto plinsko cev, poprej pa še izpil večjo količino morfija. Na-ŠH so ga mrtvega pred veliko sliko Stje-pana Radiča. Khon je bil Se mlad inteligenten človek, ta Je bil na dobrem glasu. * Izvršil samomor, ker mora graditi novo hišo. V Gjurgjevcu se je obesil tamkajšnji kmetovalec Matiza Filipovič, star 39 let. Obupni čin Je izvršil baje Iz obupa, ker mu je razpadla njegova hiša in bi moral zgraditi novo poslopje. Ker n! imel potrebnih sredstev za gradbo. je šel v smrt, da se reši velikih skrbi. Zapušča tri nepreskrbljene otroke, ženo in starega očeta. * Obleke kemično Čisti, barva, pilslra in lika tovarna Jos. Reich. * Le mirno spite, ker Ženska hvala raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Poglejte naš današnji oglas! 70 * Skleni, pavzni in svetlopfeemski papir priporoča M Tičar, Ljubljana. 441 * Podružnica SPD v Radovljici Ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 13. t. m. ob 3. zvečer v Sokolskem domu v Radovljici. 448 * Mislinjska podružnica SPD v SlovenJ-gradcu naznanja vsem svojim Sanicam In članom, da bo njen redni letni občni zbor v soboto 23. t. m. ob 8. zvečer pri g. Josipu Druškoviču (Narodni dom) v Slovenj-gradcu. 447 Iz Ljnbljane n— Slavni češki Ševčikov kvartet kon-certira v letošnji sezijl v Ljubljani in sicer na povratku s svoje italijanske turneje v petek 15. t. m. ob 20. zvečer v Filharmo-ničnj dvorani. Umetniki, ki uživajo kot umet niško komorno udruženje evropski sloves, so si izbrali za svoj letošnji ljubljanski koncert Dvofakov kvartet v D-molu, Ravelov kvartet v F-duru in pa poslednje delo slavnega Schuberta godalni kvartet v D-molu. Zelo interesanten program, ki bo brez dvoma zadovoljil vse ljubitelje naše komorne glasbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Odmera! oddelek davčne uprave za mesto v Liubljani se seli v dneh 11. 12. in 13. t. m. lz dosedanjih uradnih prostorov, Breg 6-II. v nove uradne prostore, Vodnikov trg 5-II. To se razglaša s pripom-njo. da se bo v navedenih dneh poslovalo v omejenem obsegu in le v nujnih primerih. n— Gledališče v soboto in nedeljo. Za mladino se bo danes ob 15. uri uprizorila mladinska Igra »Snegulčlca in škratje« — V soboto ob 20. uri bo v drami ljudska predstava angleške komedije »Volpone« z gg. Nablocko, Saričevo. Levarjem. Rogo-zom itd. — V nedeljo ob 15. uri bo v operi ljudska predstava Mozartovega opernega dela Beg iz Seraja. Zvečer bo v operi 50. predstava »Grofice Marice«, v drami pa prva repriza izborno uspele drame »Danto-nova smrt«. n— Za 50 predstavo Grofice Maric« Je narisal prof Vavpotič glavne nastopajoče osebe: Grofico Marico — g. Poličevo, Etel-ko — go. Balatkovo, staro grofico — go Rakarjevo, oskrbnika Tasila — g. Dre novca, kneza Populescu — g. Povheta, Kolo-mana Zsupana — g. Pečka, dalle komornega slugo Penižka — g. Janka tn slugo Ce-kota — g Simončiča. To sliko v reprodukciji dobe vsi posetniki nedeljske 50 uprizoritve Grofice Marice pri blagajni v nedeljo s kupljeno vstopnico vred. Cene znižane operne. Sv. oče papež pij XI in Vatikan Najnovejši f Im o cerkveni državi Oanes v Elitnem klciu Mat ca ob 14-30 uri Zveza kulturnih društev. Ur— Akademski pevski zbor v Ljubljani. Izredni občni zbor bo v nedeljo 10. t m. ob pol 12. v balkonski dvorani univerze. Zaradi nujnosti prosim polnoštevilne udeležbe. — Podpredsednik. o— Sv. oče In Vatikan. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji najno. vejši filmski spored ZKD. V Elitnem kinu Matica se bo predvajal danes ob 14.30 krasen film, ki bo predočeval v naislikovitej-ših barvah krasote vatikanskih muzejev hi galerij, nadalje Sv. očeta papeža pija XI. in novo cerkveno državo. K velezanimive-rrru filmskemu sporedu, ki se bo predvajal danes ob 14.30 in Jutri ob 11. dopoldne vabimo vsakogar. a— Burka »Svetnik« na Šentjakobskem odru. Danes 9. in nedeljo 10. marca se bo ponavljala zadnjič v seziji izvrstna burka »Svetnik«, pri kateri se Je občinstvo tako izvrstno nasmejalo. Opozarjamo cenjeno občinstvo. da si ogleda to velezabavno igro. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. za nedeljsko predstavo pa izjemoma tudi v nedeljo dopoldne v Šentjakobski knjižnici. n— Ne hodite po železniškem tiru. Okoliški prebivalci so se močno razvadi!! hoditi med železniškimi tiri. zaradi česar Je imel že marsikdo sitnosti, ker ga Je opazil stražnik ali nadzorni železniški organ. Hoja po železniškem tiru je že od nekdaj prepovedana, baš te dni pa je prejela železniški dirkcija iz Beograda strog nalog, da se mora ta razvada enkrat za vselej odpraviti. Osebe, ki se Jih bo zalotilo na železniških tirih ln ki bodo uporabljale steze med tiri, bodo kaznovane z denarno globo, Se pa to ne bo zaleglo pa tudi z zaporom. o— Namesto venca na krsto gdč. Ane Skerljeve je profesorski zbor Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani oddal našemu uredništvu 200 Din za gladujočo deco. Darovalcem iskrena hvala! o— Mestna zastavljalnica naznanja, da bo tomesečna dražba v juliju 1928. zastavljenih predmetov v četrtek 14. L m. ob 15. v uradnih prostorih v Prečni ulici. o— Na Viču v Sokolskem domu bo redna telovadba v sredo in petek za moške, v torek ln četrtek za ženske oddelke, in sicer: za deco od pol 18. do pol 19., za naraščaj od 19. do 20. in za članstvo ob 20. Zaradi župnega zleta, ki bo 4. avgusta se bo zelo pazilo na točno in redno poseča nje telovadbe. n_ Društvo »Soča« naznanja, da bo predaval danes v soboto ob pol 9. zvečer v salonu pri »Levu« g. Tone Seliškar, strokovni učitelj na I. deški meščanski šoli na Prulah o ameriški industriji (Fordove tovarne) zelo Interesantno predavanje bo pojasnjevalo okrog 100 skioptlčnih slik. Vstop vsem prost. u— Ukraden brovning. Trgovec France Kos v Židovski ulici št. 5 je pnjavll, da mu le dne 6. t. m. popoldne ukradel nekdo iz spalne sobe brovning, prir?I?n samo za slepo streljanje, vreden 150 Din Tatvino Je izvršil bržkone neki postopač, star 20 let, ki so ga opazile druge stranke, ko je berači! po hiši. u— Zabavni koncert (orientalski plesi) vsak večer v restavraciji »Dvor«. u— Nad 60 oseb sodeluje pri programu Rokoko-popoldneva Atene. Preskrbite si pravočasno prijavnice v pisarni Atene, Dunajska cesta la-V. 443 u— Priznani kvartet Šole prof. Slaisa, oddeleke za komorno glasbo, bo izjaval na Rokoko-popoldnevn Atene Mozartov godal, ni kvartet št. 15. Prijavnice izdala pisarna Atene, Dunajska cesta la-V., dnevno od 10. do 12. ure. 443 Iz Celja e— Gradbeno gibanje v Celju. Za letošnjo gradbeno sezijo v Celju doslej še niso prijavljene nikake nove stanovanjske stavbe. Zaenkrat pride glede na omiljenje stanovanjske bede v poštev predvsem do-gotovitev dveh večjih stavb, in sicer trinad-stropne stanovanjske hiše mestne elektrarne pri »KronI« na Ljubljanski cesti in tri-nadstropne palače Ljudske posojilnice na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Mestnemu stavbnemu uradu sta doslej prijavljeni le dve zgradb! avtomobilskih garaž. e— Zgradba cerkve sv. Save v Celju. Celjska pravoslavna cerkvena občina narava zgraditi v Celju lep dom sv. Save in je tozadevna akcija že precej časa v teku. V ta namen bo danes zvečer ob pol 21. v Celjskem domu velika svečana zabava, ki obeta postati ena najlepših letošnjih prireditev. Prijavljene so že številne narodne noše. e— Zima se poslavlja. Sneg, ld ga Je v Celju v raznih stranskih ulicah še vedno dovolj, počasi glne pod toplimi solnčnimi žarki. Popolnoma očiščene snega so glavne prometne ulice in pa Glavni ter Krekov trg, dočim snega z Dečkovega trga pred Narodnim domom še vedno niso mogli odpeljati. Savinja vsak dan popoldne nekoliko naraste, kar Je posledica močnejšega vodnega dotoka raznih manjših pritokov v zgornjem toku. Kljub temu pa Je vodna gladina še vedno precej pod normak). e— Tatvina Soiarske obleke v meščanski šoli. Predvčerajšnjim popoldne je obiskal tukajšnjo deško meščansko šolo spreten tat ki je v času dopoldanskega pouka ukradel s hodnika poleg telovadnice učencema IV. razreda Mirku Gorišku Iz Žalca 100 Din vreden klobuk, Bogomilu Spacapanu iz Celja pa lep, skoro nov plašč, vreden 1200 Din. O tatu doslej še ni nobenega sledu. Šolski sluga v meščanski Soli Je opazil okrog pol 11. ure v veži neznanega 26 do 30 let starega mladeniča, za katerega Je pa mislil, da Je prišel po opravku v šolo in mu ni posvečal posebne pažnje. Ker Je podal sluga precej točen osebni opis sumljivega mladeniča. Je upati, da ga bo kmalu prijela roka pravice. anaa onimvzvj imoiimv •OOJEZ A OOJErt »ST . .„ Iz Maribora a— Operao-koncertnl večer Zamejičeva-Nerallč-Zivko: jutri večer bo po daljšem času zopet prvi nastop priljubljenih pevcev v mariborskem gledališču. Zapeli bodo več umetnih pesmi pa tudi nekaj opernih arij. Zlasti bodo Mariborčani zopet obujali prijetne spomine na nekdanje lepe operne večere ob ariji iz »Evangeljnika«. ki Jo zapoje ga. ZamejiČeva, ob prologu iz »Pagii-accev«, katerega poje g. Neralič ln drugih arijah lz Fausta, Tosce, Boheme. Prodane neveste. Plesa v maskah. Danes super premijera; rraocosko-raskJ •aporflkn! Usoda rnk« pniotsc fime Maie. NJeoo veliko are«... tisto ko« bšsec, prostovoljna fcrter eoe, eosebno Slovenci vedno zahtevali reorganizacijo direkcije za kmetijski kredit, da bi ona morala vsaj v enaki meri, kakor oblastnim zadrugam, dajati tudi kredite po 4 % zadružnim zvezam kot centralam raifajzenovih. V tem slučaju bi bilo lahko tudi slovensko kmetijstvo deležno dobrot zakona o kmetijskem kreditu Seveda so se tudi ostale zadružne zveze v državi uprle, ker so prav tako izključene cd kredita omenjene direkcije. Tako je nastal velik odpor v vsej državi in že prejšnja vlada je priznala, da je treba izvršiti reorganizacijo. Isto priznava sedanja vlada, zato se pričakuje, da bo kmalu prišlo do razpravljanja o reorganizaciji direkcije. Dve točki sta posebno potrebni reforme i 1.) Kredit se mora dovoljevati tudi zadružnim zvezam in ostalim zadrugam, ki niso osnovane po zakonu o kmetijskem kreditu iz leta 1925. Posebno važno je to za produktivne zadri---, ki se morejo sploh ustanavljati le po prejšnjih zadružnih zakonih, ker zakon o kmetijskem kreditu sploh ne predvideva posebnih, novih norm za njihovo ustanavljanje. 2.) Reformirati se mora uprava direkcije. Po sedanjih predpisih sedijo v upravi v glavnem od prejšnjih vlad imenovani Plani, ki so po veliki večini Beograjčani in zato ne morejo imeti j>ra-vega razumevanja za potrebe kmetovalcev. To bi na sebi še ne bilo največje zlo, nego najslabša stran takega sistema je v tem, da ti gospodje nimajo nikake zveze niti z oblastnimi, niti s krajevnimi zadrugami Reforma se mora izvršiti v tem smislu, da se upravni odbor direkcije sestavi v prvi vrsti iz ljudi, ki jih bodo volile zadružne zveze in oblastne zadruge, a vlada naj postavi samo svojega komisarja za nadziranje poslovanja. Na ta način se lahko ustvari prirodna zveza med direkcijo in njenimi dolžniki, kar je važen pogoj za uspeh. V tem pravcu bi se torej imela gibati reorganizacija. Sedanji predsednik upravnega odbora direkcije gosp. Nedeljkovid je "že izdelal načrt, ki pa je povsem neporaben in nesprejemljiv ter upamo, da ga vlada ne bo vzela za bazo razprave. F. VREMENSKO POROČILO = Švedski vžigalični trust ln financiranje našega monopolnega posojila. Kakor poročajo iz Stockholma, bo švedski vžigalieni trust te dni izvedel finančno transakcijo z namenom, pridobiti si denarna sredstva za izplačilo monopolskih posojil, ki jih je v zadnjem času dal Jugoslaviji (22 milijonov dolarjev nom.), Rumuniji (30 milijonov dolarjev nom.) in Lotiški (6 milijonov dolarjev nom.). To finančno transakcijo bo za vžigalični trust izvršila družba Kreuger & Toll Aktiebolaget, ki je finančna vrhovna organizacija švedskega vžigaličnega Iru-sta. Družba Kreuger & Toll Aktiebolaget bo izdala za nominalnih 50 milijonov dolarjev 5% obligacij, ki bodo predložene v sub-skripcijo po 98 %. Ker znaša prevzemni tečaj za banke 95 %, bo znašala efektivna obrestna' mera za švedski trust okrog (debentures), tako da bo skupna emisija švedskega trusta znašala okrog 100 milijonov dolarjev. = Stanje Narodne banke 28. febrnarja. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram stanju od 22. februarja.) Aktiva: kovinska podlaga 294.3 (— 4.5), saldo raznih računov 466.2 (_ 16.0), posojila 1613.9 (— 1.7), od tega na menice 1358.5 in na vrednostne papirje 255.2; pasiva: obtok bankovcev 5158.6 (+ 68.4), žirovne obveznosti napram državi 315.0 (_ 198.2), razne obveznosti 749.6 (+ 107-4), od tega po žirovnih računih 456.4 in po raznih računih 293.2. — Izkaz Narodne banke se koncem februarja ni mnogo spremenil. Devizni zaklad se je zmanjšal za nekaj manj kakor 20 milijonov Din, dočim Je država dvignila skoro 200 milijonov Din ter je nieno do-broimetje padlo na 315 milijonov Din. Ker pa so se istočasno žirovne vloge povečale, je znatnejši dvig od strani države le malo vplival na obtok bankovcev. = Nag izvoz in naše rečnoplovne tarife. Prometno ministrstvo je nedavno znižalo železniške tarife za žito, ki je namenjeno za izvoz. Pri tej priliki so interesentje po-krenili tudi vprašanje znižanja tarif naSe rečne plovbe, vsaj za žito in moko, ki se izvaža. Posebno mlinska industrija je na tem vprašanju zelo interesirana. Rumunija in Bolgarija sta v tem pogledu postavili svojo mlinsko industrijo na mnogo povoljneiše stališče, kar dokazujejo naslednje številke. Voznina za 100 kg moke Galac - Dunaj (razdalja 1773 km) znaša 27.36 Din, voznina Beograd - Dunaj (razdalja 760 km) pa znaša 25 Din. Na progi Galac - Dunaj, ki je za 1023 km daljša, se plača torej samo za 2.36 Din več nego na progi Beograd-Dunaj. Za prevoz moke na progi Braila-Passau (razdalja 2059 km) znaša voznina za 100 kg 31.35 Din, na progi Beograd - Pas-sau (razdalja samo 1059) pa 31.60 Din, torej več, kakor Braila - Passau, Čeprav je razdalja za polovico manjša. Voznina Szol-nok - Dunaj (razdalja 1041 km) znaSa voz nina 20.56 Din, voznina Osijek - Regens-burg (razdalja 1015 km) pa 31.30 Din! Voznina Szeget - Dunaj znaša pri razdalji 884 kilometrov 18.64 Din, voznina Osijek-Dunaj pa pri razdalji 565 km 22.30 Din. Take ku-rijoznosti, katerih bi se dalo še mnogo navesti, nam v znatni meri pojasnjujejo, zakaj se mora naš izvoz žita in moke boriti z vedno večjimi težavami, oziroma zakaj izkazuje vedno manjše uspehe. Od lanskoletnega viška žetve nismo izvozili niti ene tretjine I Upati je, da se bo na meroda jnih mestih pričelo pravilneje gledati na taka vprašanja. — F. = Ustanovni občni zbor samostojnega odseka za perutninarstvo ln kunčjerejo Kmetijske družbe t Ljubljani. V nedeljo, 3. t. m. se je v prostorih Kmetijske družbe zbralo dokajšnje število perutninarjev in kunčjerejcev z namenom, da se obnovi samostojni odsek za perutninarstvo in kunčjerejo. Zbranih je bilo okoli 40 gospodinj in gospodarjev iz mesta, pa tudi iz okolice. Družbeni ravnatelj gosp. inž. Lah je otvoril zborovanje ter pojasnil namen in naloge odseka. Prečitala so se obnovljena pravila in nato je bil izvoljen odbor z načelnikom gosp. Ivanom Štupico, nadučiteljem v Sv. Petru pri Mostah; s podnačelnikom perut-ninarskega odseka gosp. in3L Lahom in podnačelnikom kunčjerejskega odseka g, V. Hudalesom, uradnikom v pok. v Ljubljani. Za tajnika je bil izvoljen gosp. Fr. Kafol. Določen je bil letni prispevek 20 Din za oba odseka, ki se vplačata pri družbi. Sklenilo se je: Že letos bo odsek priredil v Ljubljani razstavo perutnine in kuncev, in sicer ob priliki velesejma meseca junija. = Oddaja rakuna kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov in gumijevih cevi. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. t m. pri policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 120 kompletnih uniform za policijsko stražo; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave 400 kg kleja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) papirji je bil zaključen samo Gutmann po 205. Trboveljska je notirala nespremenjeno 470 — 475 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.7975 — 22.8575 (22.8275), Berlin 13.505—13.535 (13.52), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.915—9.945 (9.93), Curih 1094.4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9932—8.0232 (8.0082), London 276.08 —276.88 (276.48), Newyork 56.87, Pari* 221.54—22354 (222.54), Praga 168 37— 169.17 (168.77), Milan 297.15—299.15 (298.15). Zagreb. Dunaj 7-9932 — 8.0232, Berlin 13.506 — 13.535, Budimpešta 9.9202—9.U502, London 276.08 — 276.88, Milan 297.252 do 299.252, Nevrvork 56.77 — 56.97, Pari« 221.54 _ 223.54, Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.4 — 1097.4. Cnrih. Beograd 9.1275, Pariz 20.305, London 25.2275, Newyork 520, Milan 27.22, Praga 15.395, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.655, Berlin 123.35, Bruselj 72.175. Amsterdam 208.30, Varšava 58.30. Bukarešta 3.10. Dunaj. Beograd 12.47125 — 12.51125, Berlin 168.62 — 169.12, Budimpešta 123.8750 do 124.1750, London 34.47875 — 34.57875, Milan 37-21 _ 37.31, Newyork 710.45 do 712.95, Pariz 27.74 _ 27.84, Praga 21.02625 do 21.10625, Curih 136.63 — 137.13; dinarji 12.41 — 12.47. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den., Stavbna 50 den., Ruše 260—280, Sešir 105 den., Kranjska ind. dr. 265 den. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 426.5 — 427, kasa 426 — 427, za marc 428 do 429, za april 432 — 433, za december 460 — 461, investicijsko 90.50 _ 9l, agrarne 54.50 — 55; bančne vrednote: Praštediona 930 den., Union 55.75 _ 56.50, Kreditna 93 _ 0, Ljubljanska kreditna 125 den., Jugo 94 _ 95. Zemaljska 135 — 139, Narodna 7400 — 7570, Srpska 155 — 156, Pol jo stara emisija 17.50 — 18.50; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205, Sla veka 101.50 — 104, Slavonija 5 — 5.50, Narodna šumska 25 — 35, Nihag 2 den., Drava 465 blago, Isis 24 bi., Vevče 120 den., Brod vagon 300 den., Trbovlje 470 — 475, Union 193 — 194, Dubrovačka 500 _ 505, Jadranska 590 — 650, Split cement 675 den. Beograd. Investicijsko 91, agrarne 54.25, Vojna škoda 425 — 425.50, za marc 433.50, Narodna 7430. _ Blagovna tržišča Kraj Ou Baron. Tsmper. 1 •t Smer t etra ia bralna 3 J PfcdartM OflUOTUjt "c k as t m ln tek. Trat« v mm do 7. ve • • • Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 773-0 7728 7734 773 6 7734 -2-0 —5-0 t • -5-0 -5" 66 68 73 84 73 mirno mirno mimo miroo mirno 3 3 2 2 2 Skoplje 7. 772 8 -2 0 83 miroo 4 • Solit 77C-5 4 44 mirno 0 Soince vzhaja ob 6.27, zahaja ob 17.56, luna vzhaja ob 5.43, zahaja ob 1423 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 6 C, najnižja —7 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se oblačno, mogoče padavina, t gorah zjutraj mraz, podnevi južno vrema. Kakor znano, je švedski trust dal naši mo-nopolski upravi posojilo od 22 milijonov dolarjev po 6.25 % in po prevzemnem tečaju 90 %, tako da znaša efektivna obrestna mera za dejansko vsoto (19.8 milijona dolarjev) brez upoštevanja amortizacijske razlike in drugih pogodbenih ugodnosti okrog 7 %. Ta obrestna mera sicer ni posebno visoka, vendar bo švedski trust na razliki med efektivno obrestno mero, ki jo bo moral plačevati (5.25 %) in efektivno obrestno mero, ki mu jo bo naša država plačala (7 %), zaslužil okrog 1.75 %, kar predstavlja dejansko nam posojenih 19.8 milijona dolarjev fisti dobiček od 346.000 dolarjev ali 19.6 milijona Din letno. Pri rumunskem posojilu ;e razmerje slično. Obligacije novega posojila švedskega trusta bodo opremljene % opcijo na emisijo drugih obligacij • pravico na dividendo Borze Ljubljanska blagovna borza (8. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona lipovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov nI bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška promptna po 297.50 — 300, za marc po 802.5 — 305, za april po 305 — 307-5; koruza: ameriška La Plata, foo Rakek, zaca-rinjena, plač. proti duplikatu po 348, ameriška JeIow, zacarinjena, slov. postaja po 320, baška, Času primerno suha, slovenska postaja, plač. 30 dni po 312.5 — 315.5; oves: baSki, slov. postaja po 292.5 _ 295; ječmen: baranjski pivovarski, 68/69 kg po 345 — 347.5, baški ozimni po 330 _ 332.5; moka: »Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425. Novosadska blagovna borza (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagona pšenice, 36 vagonov koruze, 5 vagonov moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška 245 — 247-5, banaška 240 do 242.5; sremska 247.5—252.5. Oves: baški in sremsld 247.5 — 252.5. Koruza: baška in sremska 265 _ 270, sremska 265 270; za april - maj 280 _ 285, banaška 262.5 do 265. Moka: l>aška »0g< in >0gg< 342.5—352.5, »2« 322.5 — 332.5, »5« 302.5 _ 312.5, >6« 280 — 285, »7« 267.5 _ 2725; ječmen: baški ozimni 255 — 260: baški pomladni 270 do 280; rž: baška 237.5 — 242.5. Dnnajska borza za kmetijske proizvode (7. t m.) Navzlic mirnejši tendenci na inozemskih borzah je bilo razpoloženja na dunajski borzi prilično Čvrsto. Promet v pšenici je bil nekoliko živahnejši. Za jugoslo-vensko pšenico se zahteva 38.50 šilinga fco Dunaj, za podunavsko koruzo pa 38.50. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 36.50 — 37, madžarska potijska 39.75 — 40.50, jugosloven-ska 38 — 38.50; rž: marchfeldska 35.75 do 36, madžarska 34 — 34.25; koruza: madžarska 37 — 34.50, laplatska 38.25 — 38.50; oves: domači 35 — 35.25, madžarski 35.50 do 36. 8. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več prometa je bilo v devizah na Curih, Prago in London. Potrebo v devizah na Budimpešta, Dunaj in Trst Je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Nardona banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino deviza na London je zadnje dni za malenkost popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala nespremenjene tečaje. Pri srednjem prometu se Je promptna trgovala po 426 In 427, za april pa po 432 — 482.50. Investicijsko je bilo zaključeno po 90.50, agrarne pa so notirale 54.50 — 55 brez prometa. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Unionbanki po 55.75. v Jugobanki po 94 in v Srpski po 155. Med industrijskimi Poslano Atrakcija »Ljubljanskega dvora« Pred dnevi )e napadel neki časopis orijentaj. ske plese in koncert v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Zadeva |e pač ta, da so to pravi orljentalskš plesi, ki Jili Ljubljančani še malo poznalo. Za LJubljano so torej senzacija, v velemestih pa Je to običajna zabava in Jim niti na misel ne prhle, da bi Jo smatrali za nemoralno. Uglednemu obBnstvu, Id poseča restavracijo, so ples! izredna ugajali. Restavracijo obiskujejo zaradi lenih lokalov številne ugledne ttufctianske družine, ki izrecno poudarjajo, da pri tej zabavi ne vidijo ničesar nemoralnega. Ljubljana, 8. marca 1929. Franc PetrK, restavrater, Iz življenja in sveta Non stop polet okolu sveta v petih dneh Ameriški major Goebel se bavi z načrtom pet dni trajajočega nepretrganega poleta okolu sveta, med katerim bi se zaloge goriva napolnjevale v zraku najst hidroplanov za zalaganje letala z vsemi potrebščinami med vožnjo. Vseh petnajst aparatov naj pomaga Našim čitateljem je gotovo še v spo* minu lanski rekordni polet ameriškega letala »Question Mark«, ki je vzdržalo v zraku nad 150 ur in s tem potolklo vse zračne vztrajnostne rekorde na sve tu. Američane je ta zgled tako ohra* bril, da nameravajo sedaj storiti nekaj drugega, kar bo začudenje sveta še bolj povečalo. Major ameriškega zračnega brodov* ja Artur Goebel hoče obleteti svet v petih dneh. Za tako podjetje ni po* trebna samo velika drznost in pogum, ampak v prvi vrsti moderne tehnične naprave. Vsi vemo, da je zmagovalec Atlantskega oceana, Charles Lindbergh preletel Ocean v 33 in pol urah. Nje* gov enokrovnik je kakor ptič skakljal nad valovi in letalec je pristal na pa* riškem aerodromu z malone izčrpano zalogo bencina. Še malo, pa bi se bil moral spustiti navzdol in žrtvovati svo* je mlado življenje bogovom smrti... Od Lindberghovega poleta je napra* vilo letalstvo nove mogočne korake v razvoju. Aeroplani so vzdržali v zra* ku dva in trikrat toliko kakor Lind* bergh. »Question Mark« pa je posekal vse rekorde, ker mu je uspelo obnovi* ti zaloge v zraku posredstvom cevi iz gumija. Na to izkušnjo se opira projekt ma* jor.ia Goebla. ki ima odličen sloves v prekomorskih letalskih krogih. Svojčas je bil odlikovan z denarno nagrado in častnim priznanjem za non stop polet iz Zedinjenih držav na Havajske oto* ke. Sedaj se ga je lotila misel, da bi z letalom obkrožil svet v petih dneh ne da bi se ves čas poleta dotaknil zem* Ije. Naloga je zelo težavna in bo reall« zirana. V Wickiti, Kansas, je tvornica, ki se je zavezala dobaviti letalcu ogro* men hidroplan za ta polet in še štiri« Goeblu izvršiti gigantsko nalogo, ki si jo je bil zastavil in obleteti svet v ne* pretrganem poletu. Možje, ki so voljni kriti stroške te« ga podjetja, so se baje že našli. Račun za ta smeli projekt gre v milijone do* larjev. Ampak Amerika je bogata in lahko plača ter si more privoščiti tak* šen eksperiment. Goebel bo vzel s seboj na pot samo dva tovariša, strokovnjaka za naviga* cijo in pomožnega pilota. Start bo v Wickiti. Hidroplan se bo najprej usme* ril proti severu, preletel bo Zedinjene države in vzhodno Kanado. Potem bo krenil proti Labradorju. Tam ga bo ča* kal prvi pomožni aeroplan s 5500 1 ben» cina. Od Labradorja pojde pot mimo Groenlandije in Islandije proti Norve* ški. Tu bodo letalo drugič »nasitili«. Polet se bo nadalieval nad Rusijo in v bližini Omska bo hidroplan tretjič na* polnien z gorivom. Četrto tankanje je predvideno ob Bajkalskem iezeru. pe* to pa na odprtem moTju blizu Okho* ska. Od tu naprej bi šlo letalo proti Se* vernemu rtu. kjer bi se »napilo« še* stič. Preletelo- bi Bohringovo ožino in Alasko ter bi doseglo točko Prince Rus pert na kanadskem ozemlju v britanski Kolumbiji, kjer bi napolnili zaloge še enkrat, zadnjič na potu. sedmič no vr* sti. Vsako obnovo zalog bi oskrbela dva aeroplana Pomožna letala bo nad* zorovala petorica inženjerjev. Goeblov hidroplan bo imel tri mo* torje in bo seveda preskrbljen z naj* preciznejšimi radio aparati. Če poide vse po sreči, ne bo preteklo med odho« dom in povratkom v Kansas več nego pet dni. Velika zima se poslavlja Na ozemlju med Arlesom te Marselllotn ]e divjal v zadnjih dneh silovit orkan z nčlnkl kakšnega ameriškega tornada. Slika nam kaže pot, U si Jo Je izbral ln Izbril zračni vrtinec. Letošnja zima in stavbni red Na občnem zboru udruženja plinarn in vodovodov v Pragi so razpravljali o celi vrsti problemov, ki jih je vsili« la letošnja izredna zima. Pred vsem se je govorilo o zamrzovanju vodovodov. Ni vodovoda, ki ne bi zamrznil pri mrazovih, ki so pronikli letos do glo« bočine 185 cm. S tem nenavadnim mra* zom ni računal ne stavbni red in ne stavbna praksa. Izrekla s« je želja, da bi ministrstvo javnih del odredilo re* vizijo stavbnega reda po praktičnih iz* kušnjah. Bilo bi pač nespametno trpe* ti. da bi leto za letom zamrzovali vo« dovodi. Občni zbor je konstatlral tudi, da so strokovni kemični in bakteriološki f>reizkusi nezadostni, da bi zabranili egar. Presenetljivo je poročilo, da je po zimi voda manj zdrava kot po leti. Ob zamrznjen ju tokov se voda ne sti* ka z zrakom in tako izostane proces čiščenja. Z naraščajočim industrijskim razmahom se iakost vode slabša, či* ščenje pa je težje._ Drevo, ki daje tkalne niti, celulozo za oapir m krmo za v« • •) živino: V Devonshiru v Angliji delajo te dve leti poskuse z neko rastlino sveže« ga izvora. Rastlina; ki se bo razvila kot nekako drevo, je plod cele serije kri« žanj. Njen ustvaritelj pravi, da v manj nego 18 mesecih proizvaja tkalne niti celulozo za izdelovanje papirja in se« mena za krmo živine. »Times« pišejo o tej rastlini, ki se sedaj kultivira v zapadni Angliji. Rastlina se povspne do višine treh metrov in deblo ima 25 cm obsega. Iz debla zrasejo široki li« sti, pozneje vejice z malimi listi in cvetjem. Nato sledi kunček semena. Celulozo je dobil iznajditelj iz notra* njosti debla. Iz skorje debla in vej se morejo potegniti tkalne niti. Semena so olinata in pripravna za krmo živi* ne. »Times« poročajo, da so tako dob* ljene niti, celulozo in semena preiskali kompetentni tehniki. Podrobnosti se še odtegujejo javnosti. Prebivalci »Vatikanskega mesta" v novi situaciji Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo v Vatikanu 478 prebivalcev. Sedaj gre za to, da se število vatikanskih me« ščanov kolikor mogoče skrči. Italijan« ska vlada želi, da papeški funkcijonar« ji, ki imajo družine, obdrže italijansko državljanstvo za svoje otroke. Najbr* že bo ostalo papeško meščanstvo sa« mo duhovnikom in drugim dvornim dostojanstvenikom. Mnogo družin bo moralo zapustiti tako zvani »palazzo« ne«, stavbo, ki jo je dal zgraditi papež Pij X. pri tiskarni, in enako se bodo morali umakniti nekateri trgovci pri Porti Angelici poleg trga Risorgimento. V kratkem se izdajo norme za ure« ditev koncesij za stanovanja v Vati* kanskem mestu. Za sedaj so dobile ukaz za izselitev družine v zoni okoli Vicolo Scaccia, ki bo inkorporiran Va* tikanskemu mestu. To se je zgodilo potom komisarijata javne varnosti v Borgu, kajti pogodba odreja, da mora biti teritorij, ki se odstopa papežu, prost tujcev po skrbi italijanske vlade. James Daviš ki ara Je Hoover poveril državno tajništvo (ml-alstrotvo) za dela Portez Gill, mehiški državni predsednik Drama sodobne mladine V Seesenu (Harz, Nemčija) se je od* igrala tragedija, ki odpira strašne po« glede v življenje sodobne mladine. Na železniški progi so našli čuvaji dve raz* mesarjeni trupli fanta in dekleta. Pre* iskava je dognala, da gre za osebi 22* letnega gimnazijca Glopla iz Dort* munda in 181etno Feldmannovo, hčer nekega trgovca. Glopel je študiral v Draždanah. Napredoval je slabo in je moral razred večkrat ponavljati. Oče mu je zagrozil, da ga izroči, če ne pre« stane mature, v uk kakšnemu rokodel« cu. Fant, ki je imel ljubezensko raz« merje z 181etno Feldmannovo. se je te« ga tako prestrašil, da je sklenil izvršiti z dekletom skupen samomor. Ljubim« ca sta si povezala roke in noge s pa* sovi in jermeni in legla na tračnice ter čakala na prihod brzovlaka, ki ju je razmesaril na kose. Kako so nastali noštni nabiralniki? Danes, ko vidimo po celem svetu poštne nabiralnike, je zanimivo nove« dati, kako so nastali. Ta praktični predmet je bil uveden v sedemnajstem stoletju kot ustroj inkvizicije. Flor en* ska republika je ukazala v mestih iz« ložiti lesene shrambe, v katere so se imela polagati anonimna pisma. Te skrinjice so se imenovale »tamburi«. Člani vlade so imeli ključe od teh skri* njic in so pobirali iz njih pisma. Po« zneje so »tamburi« zamenjali svojo svrho za častnejšo, postali so poštni nabiralniki za pisma in taki so še dan« danes. Obrit v 45 sekundah Brivski rekord! Budimpeštanski briv* ci so hoteli dognati, kdo izmed njih brije najhitreje. Tekma se je vršila v nekem velikem salonu v navzočnosti številnih povabljenih gostov. Tekmo« valcev je bilo več. Nekateri so izgubi* li mirnost živcev pa so dotične gospo« de pri britju nekoliko porezali, čisto miren in uren je ostal neki Ladislav Sečko, ki je obril svojega gospoda toč* no v 45 sekundah. On je zmagal in bil proglašen za najurnejšega in najspret* nejšega brivca v Budimpešti. K manjšinski razpravi v Ženevi: kanadski zastopnik Dandurand Pacijent umrl, zdravnica izginila Koncem februarja je prejela berlin* ska policija ovadbo, podpisano od fo* tografa Binderja, v kateri ji pisec na* znanja, da ga je neka Američanka dr. Alma Arnoldova ki se je izdajala za zdravnico z ameriško diplomo, spra* vila na rob propada. Mladi mož je tr* pel na belokrvnosti. Američanka, ki je izvrševala svojo prakso na Kurfiirsten* dammu, je zagotavljala, da ga izleči v najkrajšem času. Predpisala mu je ne* ka zdravila, po katerih pa je pričel sto* prav pešati in propadati dokler ni umrl. Ko je oblast začela iskati zdrav* nico, pa je ugotovila, da sploh nima prijavljenega bivališča v Berlinu. Prepoved distančnih poletov na Francoskem Francoski minister za zrakoplovbo Laurent*Eynac je obzirno obvestil jav« nost o ukrepu, ki ga namerava skoro podvzeti francoska vlada. Prepovedani bodo vsi distančni poleti, posebno po« leti čez Ocean. Minister utemeljuje ta ukrep z motivacijo, da so letala za tak* šne non stop polete nezadostna in da ni mogoče jamčiti za tozadevne uspe* he. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je polet čez Ocean še vedno tvega« no podjetje Blaženi don Bosco Ustanovitelj salezijanskega reda, don Bosco, bo. kakor poročajo iz Ri« ma, proglašen za blaženega. Papež je že sklical tozadevni sestanek kongre« gacije v Vatikanu. Sklep kongregacije, da se proglasi don Bosco za blaženega se opira na dva čudeža, o katerih se domneva, da sta nastala po intercesiji ustanovitelja salezijanskega reda. General Escobar, poveljnik mehiških vladnih tet, Id so prešle k upornikom Ne mučite svoje dece i ribjim oljem, temveč ji dajte Jemalt je zlatorjav prašek, prirejen h 30% ribjega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, čegar hranilnost je obče poznana. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po Din 25__in velikih omotih po Din 42.—. Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAUREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4kw) FRAN«TURT (428 m 4kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4kw) DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw). BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja, 10. marca. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe te Jramč. cerkve. — 10: O trpljenju, predava prof. dr. Rožma-n. —10.30: Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku, in«. Ditriob. — U: Koncert radio-orkestra. — 15.05: Mladinska akademija s petjem ki de.klamacijami šentjakobske dekliške osnovne šole, poklonjena Nj. Veličanstvu prestolonasledniku Peterčku r geslom: »Bogu, kralju in domovini.« — 16: Lahka glasba terceta Šiška. — 16.30: Humoristično Stavo, pisatelj Milčinski. — 17: Koncert radio-orkestra. — 20: Pevski večer okteta prosv. društva te Rado-vljnce. — Koncert radio-orkestra — 22: Pevski večer okteta prosv. društva te Radovljice. — Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in naipoved časa. — ZAGREB 11.30: DopoMan-s!ki koncert. — 17: Prenos iz varieteja, godba za ples. — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta te Brna. — 18.15: Arije in "pesmi. — 19.30: Simfoničen koncert Jirdkorvih skladb. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 12.10: Prenos simfoničnega koncerta te filharmonije. — 15.15: Popoldanski koncert. — 20.20: Orkestralen ta pevski koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — Lahka godba. — DUNAJ 10.10: Koncert na orgle. — 11: R. Schumann: »Das Paradies und die Perl«, op. 50., za soliste, zbor in orkesrteir. — 16: Poljuden koncert dunajskega »mfoničnega orkestra. — 19.10: Koncert komorne glasbe. — 19.45: Stare italijanske arije. — 20.15: Dramski večer. — Lahka godba. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Zabaven večer: študentovske pesmi. — 21: Koncert moderne glasbe. — 21.30: Predavanje in lahka godba. — FRANKFURT 15.30: Koncert operetne glasbe. — 20.30: Koncert beneškega godalnega kvarteta. — Orkestralen koncert. — Lahka godba. — LANGENBERG 17: Koncert orkestra in pevskega zbora. — 20.10: Italijanski koncert orkestra. — 22.30: Prenos športne prireditve te Dortmunda. — STUTTGART 15.30: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20: Koncert starejše godbe za ples. — 21.30: Komedija in lahka godba. - TOULOUSE 21.30: Simfoničen koncert. — 22.20: Operne arije. — BUDIMPEŠTA 12.20: Simfoničen koncert orkestra. — 14.40: Predavanja ta pesmi. — 16.15: Komorna glasba. — 19.25: Mešan večer. — 22.30: Koncert ciganske godbe. — LONDON 18: Klavirski koncert. — 18.45: Bachova kantata. — 20.55: Prenos večernic. — 22.05: Pevski koncert ta vojaška godba. — RIM 17: Vokalen ki 'nstrumentalen koncert — 20.45: Odlomki te \Vagnerjeve opere »TanhSuser«. — STOCKHOLM 20: Koncert cerkvene glasbe. — 21.45: Koncert godalnega orkestra. — Godba za ples. žvcon Najboljše najtrajnešje, zato 13 najcea^šeJ Glavo pokonci} Ne uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influencd »o priznano sredstvo proti glavobolu in vročini, glavnih pojavih pri tistih boleznih. — Pristne samo v originalnem zavoju ..JŠehleHjCadm". Dopisi JEŽICA. Toplo, skoro pomladansko soli* oe privablja zopet vedno več meščanov na naše Posavje. Saj je v resnici prav prijetno razvedriti se na sprehodu tja do Save. Ne» kateri že iščejo na skopnelih gozdnih obron kih zvončkov ali vrbovih muck, vendar le« tos še prezgodaj. Ob Savi je bilo zadnje ča« se prav zanimivo opazovati mnogoštevilno divje race. Ko je še trajal mraz, so si ubo« žice skušale ohraniti življenje s tem, da so prihajale celo v bližino hiš, pa tudi lovci so jim večkrat donašali hrane. Zdaj je tudi njim olajšano življenje. Ob prvih toplih dneh, ko je Sava precej narasla, je sliči« la popolnoma kaki sibirski reki Od zamre« lih bregov jo trgala velike ledene plošče ter jih valila z glasnim šumom po strugi navzdol. Sedaj pa je Sava navzlic novemu kopnenju snega zopet v normalnem stanju. — Preteklo nedeljo je pri nas gostovalo pevsko društvo »Savski val« iz Tomačeve* ga. Zaradi prešibke reklame je bil koncert zelo slabo obiskan. Skoda! Na sporedu je bilo 14 pesmi, ki so bile prav dobro izve« dene. Zato velja g. pevovodji vse prizna« nje in mu želimo še mnogo uspehov z nje« govim zborom, ki razpolaga z zelo dobrim glasovnim materijalom. DOMŽALE. Težko »o že naši mlinarji čakali, da se jim ledena mlinska kolesa oproste debelih ledenih oklepov in da kono* no vendar prično z obratovanjem. Za do« bo zadnjih mrzlih dni je bila Mlinščica za* prta. Ona je le umetno narejen odtok Bi« strice. V strugi se je napravilo mnogo de« belega ledu, ki je ob nedavni otvoritvi zatvornioe povzročil prihajajoči vodi zdo težak odtck. Zato je voda prestopila bre» gove in pritekla celo do bližnjih hiš. V ne« ko hišo, ki je prav blizu struge je vdrla voda, da so morali hišno opravo znositi na prosto. Morali so napraviti majhen prekop, da se je voda odtekala zopet nazaj v stru« go. Hujših posledic ni napravila, keT so jo pri zatvornicah takoj primerno regulirali. Vsi mlini zdaj zopet redno obratujejo in se nam ni bati pomanjkanja moke. POLJANSKA DOLINA Primorski emi« granti, bivajoči v poljanski dolini uprizo« re s pomočjo nekaterih članov tuk. odrov, v nedeljo, 10. marca v Sokolskem domu v Gorenji vasi Nicodemijevo »Učiteljico««!, komedijo v treh dejanjih. Je to prva post« na prireditev v naši dolini. Cisti dohodek prireditve je namenjen bednim primorskim izseljencem in zato iskreno vabimo vse, da se predstave udeleže. Pokažite svojo na« klonjenost do rojakov, ki so se . 'tekli k vami Igra sama je lepa, včasih vesela, vča« sih žalostna in bo gotovo zadovoljila vse, ki jo bodo videli. Začetek je točno ob 4. pop. in prosimo, da ne bo zamudnikov. Ta« ko omogočimo čim točnejši pričetek — pre« dolgi odmori so res strašni. Na svidenje! Primorci. RADOVLJICA »Mežnarjeva Lizka« ja ljudska spevoigra v štirih slikah, spisal jo je Jos. Steck, glasba je G. Krebsova, za slo« venski oder je stvar priredil Jaka Špicar. Premijera bo v Radovljici v nedeJjo, 10. t m. Vsebina igre je naslednja: »Letoviščar« ji prinesejo nesrečo v vas«, tako pravi po« šteni, stari mežnaT, ki pričakuje, da se vw ne njegova hčerka, Lizka, iz bolnišnice. Ta dan pa pridejo v vas tudi letoviščarji. Liz* ka se vrne, z njo pride mladi dr Henrik Svit, ki se je na poti iz mesta sem vanjo že malo zaljubil. Toda Lizka ima fanta, gor« skega vodnika, Janeza, pa tudi bogati Ba« hunov Lene bi jo imel rad. Skoro bi si bil mladi doktor osvojil Lizkino srce, kar po« vzroči pri Janezu upravičeno ljubosumnost, oesar pa doktor ne ve in prosi Janeza, naj mu bo vodnik pri težavni turi na gore. Ja« nez sprejme ponudbo z upanjem, da se mo« goče doktor ponesreči in Lizka bo zopet njegova. V resnici se zgodi nesreča; dok« tor pade v kamin, toda dobri Janez ga reši baš zato, ker ga Lizka ljubi rn ker ima ma« ter, ki bi izgubila sina. Ko doktor vidi Ja« nezovo plemenitost, se odreče Lizki in pla* ča mežnarjeve dolgove ter mu tako reši bajto. Janez se sporazume z Lizko in tako je zopet vse v redu. Pa tudi ostareli leto« viščar Janez Krof je našel družico na Ieto» višču, sestro gostilničarja »Pri zlati goski«; vzel jo bo vz simpatij do okusnih svinjskih krač. Vse se dobro konča in mežnar, ki gre, da ss dostojno zahvali Bogu, zvonit, nima več vzroka, da bi dejal, da prinesejo leto« viščarji nesrečo v vas Gostilničar pa je še bolj prepričan o imenitnosti svojega leto« višča, zakaj dva para v eni seziji,, to je gotovo najboljša reklama. . Vsebina igro je kakor nalašč za podeželske odre pa tu« di pevske m godbene točke so pisane za širše občinstvo. Snov je resna, toda pre« pletena z veselimi epizodami, da bo smeha več ko preveč. Uprizoritev na radovljiškem odru je prva na Slovenskenv. Ponovila so bo na Jožefovo. Naročila, m, dopisa., Lvi&fasjt, malih, oglasov, jt> poslali, na, OgLasrusod, ] daLaJt -Julro,' hobhojui, ! Jhili i glasi V j t, prtslojbin*. jt upasUu li obvuvn. i naročilom,, su-ovrt oglasi? 14. prvobajor. čikouns, račun, poihu. ira ful/ucs (jublfosia.st. 11841 nuaJbi*. in, soočal, Z&l-U-ik., tLopur-orsasija. uts oglasiš trgouslu&a, aU. 1 na, rvasruuiA. obouvsloa,. usaka b&sasia, gopcu~ — ■ r^hlasnn^ga zsvaoaja,'. vsaka btsuia/Duv r^.—Najmanjši, zsi&sak Din, sVriMajbisia, za, Jifrv VuiJ'- nanj A uustk Vin, to^ "Prtstojbuut, za Jifrr> J)ut, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—■ kličite telet. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef. štev. 3203. Vzgojiteljico ■ potreL-au 4ol»to n&obraz-bo gfrejmem k otrokom, ▼ staroeti 5—« let. — Ponudbe s spričevali se proti sa ogl oddelek »Jutra« pod »Trg ob železnici«. 6686 Rastrirerja ipoeobnega, sprejmem. — Obširne ponudbe aa ogla«. Oddelek »Jutra« ood Iifro »Sposoben 17«. 6617 Učenko t primerno ioleko Izobrsz-bc *prujT?:iw s hrano in stanovanjem t hiši, v tr-f o vino i mečajurn blagom sa deželi Govoriti mora Enati *iov>.n~ko ia nemško Prednost imajo St&jerke — Pc nuj M na o^las. oddelek »Jutra« pod »8tajerka». 6605 Kroj. pomočnika M navadno konfekcijsko 4eic. t hrano in stanovanjem v hiii »prejme Kristjan Premrl, krojač T Kra-•Ja. 0686 Kravarja aamek <-««.. starega od 14 let ali starega. event. ta d i oženjenega sprejmem. Na »lov pove ogia.id oddelek »Jutra«. 6553 Ključavničarja dobro izurjenega s lofereklns Ispifvm sprejmem Ponudb;-I navedbo zahtev in s pre pisl spričeval na oglasni oddelek Jutra pod »Ključavničar«. ©48 Vajenca nI! vajenk0 sprejin*-ir t knjigarno. — Vpožt»vajo f« le r~fl»ktaa-ti. kj so dovrSili 4. ra®r. kake srednje «ole — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Knjigarna«. 6342 Izurjenega peka Id ee razume aa vs^ poele »odeme pekarije, ilčerao u našo pekarno v Subo tiči Ponudbe v nemškem jeziku, i navedbo plače Ln dosedanjih službenih meot na naslov: Alfred Maier, pekiraa v SuboticL 6763 Prodajalko laneediivo in pofeeoo, ki je obemsn tudi v««* pisarniških del, ličba Reflektira m k u dobro moč. Pfemene ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Poltena tn pridna«. 6628 Pekovskega vajenca sprejme takoj pekovski mojeter Rudoif Mlaker v Velenju. «797 Vpokojenec ali invalid kj namerava na morski trak radi okrevanja, dobi nenaporao Mužbo kot tajnik pri kopališču? upravi za dobo od 1. apriJa do septembra Zmoten mora biti slov., hrv in nemškega dopisovanja. — Dnevno 4—8 ur zaposlitve, proti lobri mesečni nacradl. — Sprejme se tudi ženeka moč Pismene ponudbe na Društvo poljepsavanja mesta, Selce pri Orikvenici — ' 20. t. do «790 Učenca (pikoio) sprejme kolodvorska Mavraeija ▼ Celju. Pred-aoat imajo ta okolic« Celja 67S4 Vajenca za čevljarsko obrt sprejme Matija Jordan, Gorenja vas 51, Ribnica, Dolenjsko 6811 Učenca pridnega in poSteneg*. b dobre h»e in i dobro lol-■ko izobrazbo sprejmem. Hrana ie stanovanje v hUi M. Berdaja, trg. z mešanim blagom in semeni, Maribor «79« Lesni strokovnjak perfekten, ki obvlada popolnoma lesno industrijo ia trgovin«, posebno »e mora »poznati pri obdelav) le-.sa m iK-lelo ciaju zabojev, kakor tudi pri nakupu lesa, ki je obenem tudi knjigovodja Tojlanciat), vesten, "energičen in trezen, dobi takoj službo pri veliki lesni tvrdii v Sloveniji. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Lesni strokovnjak«. 6415 Prodajalko ta kuhinjsko po.'»oiio, porcelan ter »teklenir.0 sprej-mwn. V tej stroki dobro iivešbane iatajo prednost. — Ižtotako sprejmem tudi učenko Nvtov t oglasnem oddrfku »Jutra«. 6808 Pekovskega učenca pn i hi »ga in poštenega — i oekrbo ▼ hi« sprejme takoj pekarna na Jesenicah m. 6783 Tovarnar «nre£n« gospodično, zanesljivo t pisavi ki oerfektno v nemi Sini. Ponudbe e sSJ ko pod »Pisarne red« ns oglasni oddelek »Jutra« 6827 Samostojen Šofer trezen, zanesljiv m preizkušen, leii službo. — Po-amtbe na oglasi oddelek »Jutra« pod »Šofer 10«. 67S7 Učenko • najmanj dvorarr. me?č. lol o sprejme M T i iS a r, Ljubljana. Seltuburgova 1. 6756 Krepkega učenca I žalostno »olsko izobrazbo, poltenih sta-šev. sprejmem za mesarsko obrt. — Oskrba v hiSi. Naslov pove ogla-mi oddelek »Jutra«. 6581 Hotelsko kuharico dobro izurjeno, energično 'm pošteno, išie hotei na Gort-nj>.keoi Na-.lov v ogl. oddeiku »Juira« pod šifro »Energična«. 6793 Gospodinja poStena in varftua, vešča rseh gospoiiinjs.kih poslov, kuhe, opravila na vrtu in rzgo-je otrok, dobi službo pri šolskem upravitelju v trgu, s 3 otroci, v stajoetj 4—8 let Starost S5—io let Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gospodinja 45«. «785 čevljarska pomočnika za tineJSa in šivana dela, « hrano in stanovanjem v hiii sprejme takoj v stalno službo Franc Travnik — Trebnje. «796 Trgovski pomočnik želez-nlnar, ki i« dobro ver-ziran v ielezninski etroki, «amo^>tojen pri nakupu in protaji, nnožen tiull Spe-cerije, dobi »lužbo. Nastop po dog-ovoru. Ponudbe na na4ov: Ivan Kojcšk, Slo-venjgradee. «604 Služkinjo srednjih let, zdravo, polteno in pridno, vajemo kuhe ter otrok, ufitdjski zakonski par na deželi. — Naulov v ojrfa.-nem oddelku »Jutra«. 6799 Brivskega pomočnika spretcega in dobresfa bubi stucerja eprejme Zaje, Pra-žaiova 15. 6816 Več učenk sprejmem za strojno pJete nje na Vodnikovi cesti 22. 68S1 Pletiljo nogavic dobro izurjeno sjirejmem takoj na Vodnikovi ceeti M. 6885 Izurjena šivilja x večletno prakso in dobrim okusom, m priporoča, na dom. prale, Janežiče^-a ulica iS (pil Zirovniku). 6810 Kislo vino kator druge vituke boles-Bi popravi Skerbec, Ljub-ijaaa, Kette-Murnova 26. 6823 Kdor potrebuje knjigo za gozdarstvo naj ae oglasi ma naslov: Anton Goear, dkofja Loka. 6651 Služkinjo •eoesljčvo, snaržno ln polteno, ki tna kuhati ln ljubi otroke, sprejmem v dobro is stalno službo s 1. aprilom k manjši trcrovfckl družini na Gorenjskem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra faepodmja 96«. 6696 Poštno pomočnico Bč«m za takoj. Ponudbe na og'.a«ii oddeiek »Jutra, pod »Stajereio«. 6600 Dva vajenca sprejmem za mizarsko oiwt OglucUi se Je na Cankarjevem nabrežju 88. 6789 Prikrojevalec- manipuiant sa damsko konfekcijo dobi staino meeto Ponudbe pod >llanlpuUat - Manufakturist« na oglas, oddelek »Jutra« 6729 Trg. so t rudnik dobro Irre&baa v manu-fakturi, polten in aanesljiv dobi takoj nameščanje. — Pianene ponudbe je oddati osebno na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra 6£91 Za kn^žnicet Prodam 85 kompletnih letnikov »Bibiiothek der Un-terhaitung u. dee Wis»na« Na«lov v offliisnein oddelku »Jutra«. 6798 Bivši oficir »ams-ki. z večletno pisarniško aiužbo, želi takoj stoj fit; v službo kot občinski tajnik. Ve« je slov., srbohrvaščine, nemščine in cirilice. Je srednje starosti, pošten, zanesljiv in marljiv. Služil je veJlko let v vojnem okrugu In so mu znani vsi posli. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajnik«. «792 Službo v pisarni želi praktikantinja, vešča slov in neanččin« ter drugih pisarniških del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Praktikantinja«. «815 Mesarski pomočnik mlad, vajen vseh del. želi ftožbo. Naslov v og!a*j»ps> oddelku »Jutra«. 6820 Avto pol U>»«ui Ford, t Libnem stanju naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6891 Saurec £—2%toiw4u, v dobrem ata-nju, i skoro novo pnevmatiko ima ugodno naprodaj L&mpret ha drug, d. i. o. z., Ljubljana, Dunajska o. 6L 22. 68>3 Avto 4—5eedeie«L, odprt, moderno opremljen, tuuno 15.000 km važen, močne konstrukcij«, i malo porabo bencina, pri) ravca za štra-pacne vožnje ali avtotakso — radi obolenja ugo«lno naprodaj. — Naslov pove Aloma Companjr. Liuhdlaua 6864 Kot hotel, sobarica iSčem meaia. najraje pri morju Sem dobro verzira-na in razumem dobro nemško in italijansko. — Ponudbe na upravo »Jutra« ▼ Mariboru pod »Na morje« 6706 Kolo Ei^loo tipe, z elektr. • tiijko prodam za 1000 Dia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6818 Moško kolo prodam. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 6852 Mesto gospodinje ali služkinje Iščem. Naslov: Maribor, Barvarska ul. «, pri g. koran. «778 Mlinarsk? pomočnik zmožen sortiranj« vsakovrstnih mlinskih iidelkov, želi preimeniti sluibo takoj a!j pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« t Mariboru pod šitro »Mlinar« 6776 Prodajalka Idj s 15 aprilom premeniti me?to, najraje na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in pošt-ma prodajalka«. 6695 Eksportnf akademik diplom., italijanski, nemški, angleški, slove^ki ki srbo-hrv. kore«pondent, s poma njeon francoščine, praktik v izvoru, dober organizator, poznavalec rtalijajisfcega tr- fa, žeji meeta. Gre tudi na ež»-lo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro Esport akademtk«. Miček Tiček piše ln riše Ksenija Prunkova. »Joj menite toži Miček. >Ce ne prinesen; •tricu pipca, sera ia zmerom ob iidano ro-Ijo in meh ia smeh. pipee moram dobiti na-»aj.< pripaie gi šivanko in se napoti naravnost k razbojniku, potrka in vstopi. Ra^bojnij; Pistolra serii ob ognjišču in lupi krompir — « Mižkovim pipcem. Miček krene predenj ii pro>i: »Gospod Pištolca, prosim, pipec na uj!< A razbojnik, ko da ne čuje. »Gospod piblolca, prosim, pipee nasaj!« _ Spet nič. pa ge Miček ujeii in tbode ra/ bojnika 8 iivanko. »2e zopet sem nekje njel bolho!« $e popraska razbojnik. Plačilna natakarica kavcije zmožna, srednjih let, k} obvla/ia perftktno nemJJiiio. slovenščino in hrvaščino, loli mesto v letovišču, če mogoče pri morju, kj=r je le delovala. — Istotako želi tndi perfektaa kuharica mesto. Ponudbe na oglaeai oddelek »Jutra« pod šifro »Pcšteo<>et 97«. 6587 Dekle stara » let, bi Ha rada k samostojnemu goepodu al* pa sa sobarico, event. k otrokom. Vajena Je tudi nekoliko gospodinjstva. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« «590 Strojepiska s sedemletno prakso, nno!-na pisave po diktatu, leii premeniti mesto. Dopi«e na o^las. oddelek »Jutra« pod takoj M*. 6550 Blagajničarka z večletno prakso v galanterijski stroki, sedaj nameščena r trgovini kole« m šivalnih strojev, popolnoma tamoetojna prodajalka, zmožna slov in nemškega istika. Seli premeniti sedanje mesto. Natopi po logovom. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« i«d »Veetna ln poštena« «528 Trgovski pomočnik začetnik, hsučea v boljši trgovini aa drfea, dobro zvežbaa v *peceriJ-=fltC, Se-czninekl in nekoliko tudi • manufakturnl ,«troki. de-'■•<* proda:alec. Mi službo - najraje kjer bi ee ispo-lolnB v nemškem jeziku Vas*ov v ogUsmem oddelku »Jutra«. «747 Mesarski pomočnik vojaščine prost, vajen kanja in kupovanja živin«, leli službe pri boljšem mojstru. Ponudbe na podružnico »Jutra« r CVjv pod »Zanesljiv«. «778 Sofer-mehanlk bi sprejel vožnje samo za nedelje in praznike ter avto v popolno oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Tako.i ali pozneje«. 6617 Pletilja H fadoluie vse vrste pletenine po najnižji ceni — išče delo na dom. Naslov r oglas, oddelku »Jutra« 6859 Inteligentna gospa i nekaj gotovine, dobra kuharica, želi mt-f.it pri samostojnem gospodu ali vdovcu kot gospodinja. Ponudi* M oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gospodinja 1250«. 6868 Blagajna za knjige ognja varna, skoraj nova, po nizki oeai naprodaj. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Blagajna 900« 6603 Puhasto perje raspošiljam po p o v i e t j a najmanj 5 kg po Din 88 kf - Izkoristite tiriliko. dokler traj* aaloga — L Brozovld, Zafreb. Hlea 82. Kemična Sistilniea perja. ___188 Železniške prage ta polj-ko železnico uare-žem nekaj 100 komadov po naročilu kupca takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. «4$g Premog plinski kot, po 80 D!n, rujavj premog po 40 Din. šlezijski premog po 80 Din 100 kg dostavlja na dom (najmanj 200 kg) Din 4.— za 100 kg Mestna plinarna 6222 Nemško konverza-cijo in pouk daje icobražena Din 10.— od ure cest« 18-11, levo. «285 Prva oblast, koncertjonlran a Šoferska šola Čamernik, LJubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta M. Telefon 2236. Strokovnjaki teoretični poak ln praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pri. četkom rrakega prvega. Krasna parcela neposredni bliiiui glavnega kolodvora ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Parcela 15«. 6679 Dve lepi parceli v mestu prodam. Pojlasnila daj« notar Kuhar. 6664 Za naslove Hotel ■ natavracijo ia karan«, i 2000 m' parka, ki j« eden najlepših vrtov na Dunaju, t veiiko dvoruo, avtogaraSo io veiiko hiišo, t dobrim letnim in zimskim obratom, ugodno naprodaj. Postajališče cestne in dri. železnic«. Cena 170.000 šilingov. Bokm, W"ien XIII, Amort^aese 33/10. «871 Prijazno hišo 1 rodovitnim in zagnojenim vinogra0 Kože divjačine kujMje po najvišjih cenah L. Rot, Mestai trg. 6659 Otroški voziček kT~.ik.ii. Ponud-he na og:as, oddelek »Jutra« poti šifro »Doln obranjeiM. 6387 Spalnica modema, a pniho vred po. oeai napro-iaj. Hasiov r ofladaco odtMka »Jutra«. «760 Družabnika * 40—80.000 Din gotovine, ilčein za trgovino s špecerijskim blagom na prometnem kraju. Cenj ponudb« na ot-laci oddelek »Jutra« Nfro »50.000«. pod 673» Najboljšo hrano dobi 6 meseovv lactooj tisti, ki poeodi 5000 Din.— Ponudba na ogla«, oddelek »Jutra« pod fciro »oUUO«. 6844 Ajdovo moko po 6 Din, garantirano pristno od Hi kg naprej razpošilja Pavel Setiej. mmeLoi mlin, Javornik, Gorenjsko 251 Kot družabnik i a>—80.000 Din bi pristopil v mehanično ali av-tomoMlao podjetj«. — Po-nu'tbe na ogla-nj oddelek »Jutra« pod »Podjetje 44« «516 Kateri gospod dobrosrten, dobro eituiran W vzel pridno ž«oo, čedne zunanjosti, i enim otrokom v skupno gofpodin! stvo — najraje v Mariboru Cenjen« dopise na oglasni oddeiek »Jofra« pod šifro »Vedno h val -tna«. 6744 Brivnlco dobro idvčo radi bolezni prodam. Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra«. Lokal na prometnem atesta, vrelec ta delikateiso in slaščičarno, x inventarjem prodam. Nizka najemnina. — Naslov v oglannem oddelku »Jutra«. 6oi4 Lokal "lekarno la deltkataso, prometnem kraj« iščem takoj. Ponudite na »gi. oddelek »Jutra« pod lifro »Lokal 5«. «g5« Lokal primeren M de>.vnfco, brfrv-nico ali kai etičneci, na !»ometacm kraju takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. «g49 Sobo s posebnim vhodom oddam ▼ Slomškovi uticl it. 16/11. 6640 Hišo v Ljubljani srednjeveliko ali m&ajšo kupim v sredini Tajnost zajamčena. — Ponudbe na ogia&nj oddelek »Jutra« pod iifro »A. M.« «461 Velik lokal a Možbenkn oknom tc posebnimi vratmi, pripraven za trgovino ali kako obrt, takoj oddam v sredini Žalca Stanoveaje na raapoiago. Nv-Jov pov« oglas, oddelek »Jutra«. «887 Parcelo v Sp. SlškI 1046 m1, za novo cerkvijo irodam po Din 35 m*. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. «450 Arondirano posestvo 13 ha, velik sadouuunik. gozd. njive, travniki, lepa stanovanjska hiš«, na lepem položaju blizu cest« proda V. Židarid, Selnica ob Dravi. 6794 Gospodar, poslopje 40 m dolgo — obsegajoče hlev, 1 sobo. » veliki zidani lupi, velik pod, zraven 1 H orala travnika, pripravno ia stavbe ob cesti, ~ bližini Ljubljane oddam najem, event. prodam. Naslov dot« oglasni oddelek »Jutra«. Veliko poslopje zidano, i opeko krito, na deželi ob glavni cesti. 3 minut od kolodvora, z napeljano eJoktriko in stanovanjem, pripravno za industrijsko podjetje, oddam »a več let v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6724 Radio-aparat štiricevni Hartley prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 6809 Fad'o-aparat dvocevni ln dvonirtžai, i zvočnikom po nrzkj corri naprodaj. Nae-lov v oglas, oddetku »Jutra«. 6817 ■Puch« avto tipe 8, popolnoma dobro ohranjen, kakor tudi več popolnoma novih rezervnih delov u Daimler tn Puch vozove naprodaj v garaži Stupica. «398 Avto osebni ia tovorni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s sliko In najnižjo ceno na oddelek »Jntra« Enodružinska hiša s 5 stanovanjskimi prosto-1500 m' krasnega. rt, ca. ograjenega vrta, v hiižini sv. Petra ujrodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 682» Ogl; šifro »Avto 162»« pod 6154 Motorno kolo 2H HP, v brezhibnem stanju prodam sa 2500 Din. SavlJ. tfrr. 18, p. JeHca. «80« Trgovska hiša dvonadstropna, zelo rentabilna, v najživahnejšem centru naprodaj. Pismen« ponudbe na oddetak »Jutira« pod »Remtabiina«. 6834 Kupim hišo n« Rimski, Gosposvetfki, Dolenjski ali Tržaški cesti, s 3—4 stanoranii po t sobi s pritikljuami in po možnosti t lepim vrtom. Resne pismene ponudbe na ogb.smj oddelek »Jutra« pod »Resen kupec« «835 Parcele za stavbe na Kodeljevcre (Planlrjo), v Izmeri od 600—800 m' »o po Din 14—t« m! naprodaj Pojasnila dai© Fr. Slana, Polianska cesta 87,1 (vila Berjman). «850 Rudniško restavracijo v Trbovljah oim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S. N.« 6764 Zobčastl stroj za Jjrireza vanje vzorcev manufakt.urnega b!aga. kupim. Ponudbe iia oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Manufaktura«. 6819 CIrkulamo žago amerikansko, kon\pdetno _ rabljeno toda dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »iag»«. 6572 Tamburlce rabljene (bs , ,, , , ,, den znaCaj. želj resnega iJOOlte V lekamaH, f^C^o^o,^ drogerijah ali na-.taroki od 20-26 let. iz ravnost iz tvornice ugledne rodbine, s primer- , , . cim premoženjem. Oziram ln glaVn Skladišča se samo na resne, neano- mm .. . _ mmme dOTise e sliko, ka- IVI Hmnlr tere prosim pod značko 1 Al ilJilTV »Bodočnoet 95« na oglasni , u . od-ieiek »Jutra«. 67»5 lekarnar — Sisak. Kati Avsec-Deržaj sem prvzela zopet trgovino v Florijanski ulici 25^ in se priporočam svojim starim in novim odjemalcem. POPOLNOMA NOVO MOTORNO KOLO dobite za Din 3950,—. če izipobiete gotove pogoje. Obrnite se še danes p&menkn potom na: Generalno zastopstvo MOTOR IMPORT Cle — LJUBLJANA Stanovanje krasno, dvosobno s kuhinjo oddam takoj stranki brez otrok, tik prve postaje od Ljubljane. Dopise pod »Vselitev takoj« na oglasni oddeiek »Jutra«. Enodružinska vila 4 »obe, kuhinja, gospodarsko poslopja, e vrtom, v krami solnčni legi, v najbližji okolici Ptuja po zelo ugodni ceni. naprodaj.— Naslov v oglasnem oddcJftn »Jutra«. Boljša, zelo mirna stranka čista, obiirna, brez otrok, ilče v mestu primerno stanovanje za 8 osebe. — Ponudbe na ogla«! oddelek »Ju«ra« -pod .Duievni de-Isvoc s starši«. 6840 Stanovanje 2 sob, kopalnice b prKi-klin oddam a 1. majem. — Iatotam j« naprodaj stavbna parcela 1150 m*. Naslov v o^las. oddelka »Jutra«. 684« Kabinet v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6860 Opremljeno sobo lepo, dobi brezplačno listi, ki posodi 4000—6000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centnim«. 6845 1—2 gospodični sprejmem v lepo zračno sobo z event souporabo kuhinje. Na-lov (»ve oglaem oddelek »Jutra«. 6865 Lepo sobo s posebnim vbodom, za 2 osebi, v eemtru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9886 Z Si Za številne ustmene tm ptsmene Jzraze sožalja, katere smo predeli ob prerami izgubi našega srčno-Ijubijenega sina in brata se tem potom najprfsrčntfe zahvalimo, kakor tudi vsem, ki so preblagsga pokojnika spremili na njegovi zadnji potL Vrhnika pri Starem trgu, 8. marca 1929. Žalujoča rodbina JANEŽIC. Občina Ljublji Mestni pogrebni zavod V gfobofcj tmri naznanjamo, da nas j« uit nadvse fcrbSene soproga, zlata mamica, stara mamica in taiča, gospa ^aoka soproga železniškega ara dni ka Več abonentov sprejmem na lzbomo domačo hrano po zmerni ceni — v centru menta. NarfljuMienei8e fithro r vseh literaturah. Sem spada dr. Vošmdakova knftsra tre»bi tudi še dalje. Vsi potniki in izletniki, ki se pas luž ij o avtobusa Čarman, bodo zajamčeno odpremljeni tudi nazaj brez ozira na čas. Postaje po potrebi in po želji potnikov. Priporoča se IV. ČARMAN, avtoproge. Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat. trg. Ljubljana Miklošičeva C. 28. Gozdno »eieposesivu 1000 m višine z lesna industrijo sprejme 35&2a izkušenega gozdarja. Ponudbe z izpričevali na upravo ,Jutra* pod »Gozdar* Elegantnemu na izbiro 299'- 9637-21 ;W/Tjlečji boks - rumene, črne, črni lak. 299- 0S37-2S^ lelečji boks. rumene" 269- Obleka ne dela človeka, a vendar je vsakemu naprednemu človeku treba, da je dobro in okusno oblečen. Dobro oblečenemu človeku ne moremo priporočiti nič boljšega kot čevlje, ki se dobro podajo. Taki čevlji ga navdajajo z zaupanjem, nudeč mu zadovoljstvo s svojo eleganco in trpežnostjo. Rastoče povpraševanje po naših moških čevljih najbolje dokazuje, da so oni zahtevam kupca v celoti zadovoljili z ozirom na udobnost, okus in kakovost 9937-29 Boks, rumene Telečji boks - rumene Ženiina ponudba Inteligenten trg. izobražen gospod lz ugledne rodbine za enkrat z 100.000 D?n gotovine, želi resnega znanja v svrho ženitve z damo, ki poseduje ali bo v doglednem času posedovala dobro idooo trgovino oziroma katera razpolaga s primernim kapitalom in bi imela veselje do trgovine. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, je poslaiti na oglasni oddelek »Jutra« pod »1929«. Tajnost strogo zajamčena! 3685 Kupimo less mehak, rezan, vrste I. II. III. bukov: rezan in okrogel žel. prage: hrastove, bukove Okrogel les: Ia hlode hrast, javor Bukova drva, cepljena Plačilo v gotovini Natančne ponudbe le s skrajno ceno: Celje, poštni predal 21. Iščemo prvovrstnega, solidnega vrtnarja za vrt, sočivje sadni vrt in cvetličnjak. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo ria naslov: Rudnik »Rtani« Brače Minh. BnHevac. Srbiia 3658-a Predvaja pustolovski film v soboto ob 8. uri in nedeljo cb 6., in 9. V glavni vlogi »682 Tom Nlix Napad na expres — — KINO SOKOL, ŠIŠKA. Radi električnega toka odpadejo popoldanske predstave ob 3. in Urejuje Davorin Ravljta Izdaja za konzorcij «Jwtra» Adoli Ribniku. Za Narodno tiskamo d. d. kot ti&karnarjs tram. Jezeršck. Za tn*eratn> del je odgovoren Auojzij Novak Vsi v Ljubljani