MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upruvat Maribor, Gosposka Ml. tl / Tolefoa urodnlitvn 3440, upravo 2406 tabaja rasan nadalja In prašnikov vsak dan ab 10. uri / Volja meeečno prejeman v upravi aO pa poiti 10 Din, dostavljen na doni 12 Ola / Oglasi pa aanlka / Oglasa _ oprsja— tadl oglašal oddalah .Jutra- v Ljubljani $ Paitni Sokova) roiua M. 11.400 ff JUTRA Nova resna nevarnost na Daljnem vzhodu PO SPORAZUMU S KITAJCI KONFLIKT Z RUSI. Izstop Japonske iz Društva narodov se ie dogodil prav v času, ko je bila Evropa najbolj zaposlena z vsemi mogočimi pro< blemi, Ameriko je pa morila obupna gospodarska in finančna kriza. Po vsem tem je razumljivo, da dogodki na Daljnem vzhodu niso našli ne v Evropi ne v Ameriki takega odziva, kakor bi ga v drugačnih razmerah. Japonci so to tudi Prav dobro vedeli ir, so zato šli brezobzirno dalje svojo pot. Njihov prvi cilj je bil utrditev in zaokrožitev Mandžurije. Zasedli so vse mandžursko ozemlje do luških mej na vzhodu in severu, na zahodu pa so poleg dela vzhodne Mangolije okupirali še Jehol. Tako so ustvarili svojo novo vazalno državo od Koreje do Rusije in Velikega kitajskega zidu. Da bi pa bila meia ob zidu še bolj trdna, so vkorakali še v severno Kitajsko in nagnali Kitajce do predmestij glavnega mesta Pekinga. Kitajci so doživeli s tem popoln pojjaz: njihov odpor je strt Vzroki so razumljivi. Prvič se kitajska vojska ne po opremi ne po izvežbanosti r.e po disciplini ne da v nobenem oziru primerjati z japonsko, da nit ne z novo mandžursko, ki so. jo organizirali Japonci po svojem vzorcu. Drugič je pa nanjo porazno upiival tudi izstop Japonske iz Društva narodov, ki Kitajcem pokazal docela razločno, da so ostali sami in ne morejo od nikogar ničesar več pričakovati. Oba ta dva silno važna momenta: poraz v Mandžuriji in jzolacijar sta tudi temeljna vzroka, da so Kitajci pričeli misliti'na'neposreden sporazum s svojimi sovražniki. Tako smo dobili že pred tedni z Daljnega vzhoda Prve vesti, da še pripravlja kitajsko-japonski sporazum. Te vesti so bile takrat sicer zanikane, toda pojavljale so se vedno znova v enaki ali podobni obliki. Sedaj pa tudi Kitajci nič več ne taje, da je Pjihov namen sporazumeti sc z Japonci jim ugoditi glede Mandžurije. Kakor torej vse kaže, bo Kitajska snretefa dejansko stanje, sprijaznila se bo ž njim In Priznala tudi de lure mandžursko neodvisnost. S tem bo borba med Japonsko in Kitajsko vsaj zaenkrat likvidirano. Pod Protektoratom Japonske bo nastala na °alinem vzhodu tudi pravno priznana no-Va država Mandžurija s površino za tri Evropske Francije tn z najmanj 25 milijo-Prebivalcev. Topovi na kitajsko - japonskem bojišču bodo tako utihmli, a. miru na Daljnem vzhodu, kakor vse kaže, s tem še ne bo. V trenutku namreč, ko se snuje sporazum med Japonci in Kitajci, vstaja nevarnost novega krvavega spopada med Japonci in Rusi. Ta spor bi bil kmalu nastal že davno prej, saj so bili odnošaji med Moskvo in Tokijem napeti že od začetka japonskih operacij v Mandžuriji, toda zdi se. w K°na o inflaciji, s katerim se predsednik Roosevelt pooblašča, da sme znižati vred-°8t dolarja do 50 odstotkov. 'VASHINGTON, 29. aprila. Kakor po-dopisnik Reuterjevega dopisnega u-“a, ameriška vlada demantira dozdeven ‘°P, s katerim naj bi bil dovoljen rao-torjj 2a odplačilo vojnih dolgov, in sicer lu 'feJ obroka zapadajočega v plačilo 15. ilk* *’ TeRa dne 1® 2.55, Iz Ojurgjeva pa vsak torek in soboto ob 5.35 popoldne. NESREČA ITALIJANSKEGA LETALA. PARIZ. 29, aprila. Iz Rima poročajo, da je padlo predvčerajšnjim v morje veliko italijansko vojaško vojno letalo, pripadajoče pomorski bazi v Cadmare. Ob tej,priliki so bili nevarno ranjeni tudi sklepe .o strankarskih vprašanjih.1 štirje pomorski letalski častniki. Dnevne vesti NASfM NAROČNIKOM IN ČITATE-LJEM! Zaradi novinarskega praznika dne 1. maja »Večernik« ne izide. Prihodnja številka bo zato izšla šele v torek 2. maja popoldne. Tavčarjeve mame na več. Včeraj dopoldne ob 11. uri je prenehalo biti srce Tavčarjeve mame. Pokojna ga. Ana Tavčarjeva je dočakala visoko starost 84 let. Rojena je bila v Selcih nad Škofjo Loko 17, znane Heinricharjeve rodbine. Dala je življenje 13 otrokom, od katerih je osem živih in sta Janko in Tone znana mariborska podjetnik-ai. Pokojna je bila dobrodušna. m vzorna slovenska mati. Vkljub •voji visoki starosti je bila vedra in čila in je živahnost in zgovornost gorenjske matere ni (zapustila do zadnjega) trenutka. Pokopali jo bodo jutri v nedeljo ob 16.30 nji pobreškem pokopališču. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Iz profesorske službe. Po službeni potrebi je premeščen iz Ljubljane na tukajšnjo klasično gimnazijo Božidar Bajuk; iz Maribora pa je premeščena v Ljubljano po službeni potrebi Mara Tominčeva. Osnutek plakata za letošnji »Mariborski teden«. Razsodišče za osnutek plakata za letošnji mariborski teden je priznalo prvo nagrado v znesku 1C00 Din osnutka pod geslom »Esco«, akademičitega slikarja Rudolfa Schlicka in arh. Dragotina Korbarja; drugo nagrado v znesku 700 Din osnutku pod geslom »Letaki« inže-ttjerja arh. Jaroslava Črnigoja. Razsodišče ni imelo lahkega dela, ker je bilo poklanih 26 osnutkov. Razsodišče so tvorili mestni župan ff. dr. Lipold, podžupan Rudolf Golouh, arhivar Franjo Baš in inž. arh. Saša Dev. Vsi osnutki 'bodo razstavljeni v palači banovinske hranilnice. Priprave za letovanje na Počitniškem domu kraffice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju so sc že pričele. Že vse leto izpopolnjuje društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine razne naprave za kolonijo na Počitniškem domu tako, da bo imela našai mladina največje udobnosti in bo lahko okrevala v gorskem zraku. Kdor želi podrobnih informacij glede sprejemnih pogojev, naj se obrne za prospekt na društveno tajništvo v Mariboru, Stross-majerjeva ul. št. 26. Sezite bo trajala od 11. Vi. do 8. IX. 1933 in sicer: I. skupina od 11. VI. do 10. VII. 1933, II. skupina od 11. VII. do 9. VIII. 1933, III. skupina od 10. VIII. do 8. IX. 1933. Opozarjamo na gostovanje priljubljene operne pevke ge. Franje Burjeve, ki bo drevi v gledališču. Ga. Burjeva poje partijo Margarete v Gounodovi operi »Faust«. To je poslednja uprizoritev ome njene opere. Znižane cene. Še trije dnevi nas ločijo od koncerta ljubljanskih akademikov. Ker bo ta koncert za naše mesto izreden umetniški dogodek, bi bilo želeti, da bi v torek 2. maja bila unionska dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Vstopnice se bodo dobile v ponedeljek in torek v predprodaji. Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnja prireditev bo v petek 5. maja in sicer predava g. prof. Šest, režiser ljubljanske drame o vprašanju dobrega in lepega vedenja v družbi. Ekskurzija kovinarjev v Štore ki Celje. Kovinarji mariborske strokovne obrtne nadaljevalne šole priredijo v torek 2. maja pod vodstvom učitelja g. V. Rodeta in ključavničarskega mojstra g. Kjumerca poučni izlet v železolivarno v Štorah in v tovarno Westen v Celje. Odhod ob 5.50 zjutraj. Dobrodošli tudi mojstri in pomočniki. 7 Po Dravi v naročje Donave... Deroča Drviva je -zopet oživela. Pričela se je sezona in naši splavarji iz Dravske doline so zopet pri svojem težavnem in napornem delu. Včeraj dopoldne je prispelo v Maribor 9 velikih splavov, ki so za kratek čas pristali nat Pristanu, nato po nadaljevali svojo težavno pot. Privatni nameščenci! Vsi pa predavanje, ki bo drevi ob 20. uri v maM dvorani Narodnega doma. Predavala bosta glavni u-rednifk »Večeroikia« g. Radivoj Rehar o vzrokih svetovne gospodarske krize in tajnik ZDPN v Ljubl jani g. dr. Kosti o zaposlitvi tujih delavcev in nameščencev v naŠtli podjetjih. Nočno lekarniško službo. PriJiodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna od Magdaleni na Kralja Pe*ra trs« Nemške zaklopne znamke. Petnajsto leto poteka, kar je naše osvobojenje poslalo v pozabljeno zgodovino »Mar-burg«, nekateri naši someščani pa se tega še vedno ne zavedajo. Neki naš naročnik z dežele nam je namreč poslal pisemski ovoj, v katerem je dobil te cini neki dopis, in na njem smo opazili za-klopne znamke s sledečim besedilom: »Apotbeke z. Schutzemgel. Mr. A. Si rak, Marburgi, iTegetthoffstrasse 33.* Torej po 15 letih! Kakšno ogromno zalogo teh znamk si je moralo podjetje nabaviti še za časa1 davno pokojne Avstrije, da ji še ni pošla?. In ali res ni čutila potrebe nabaviti si vsaj po 15 letih novih zaklopnih ■znamk? Redni občni zbor Vinarske podružnice Maribor bo v soboto, dne 6. maja t. 1. ob 13. uri v hotelu »Orel« (Zemljič) v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcionarjev; 2. volitev odbora V. P.; 3. volitev delegatov za občni zbor vi-aiarskega društva; 4. predlogi za občni zbor Vinarskega društva; 5. predavanje o ciljih in potih za omiljenje vinske krize; 6. slučajnosti. Člani Vinarske podružnice, kakor tudi nečlani — vinogradniki so vabljeni, da se tega za vinogradnike tako važnega zbora udeleže. Posebna vabilo se letos ne razpošiljajo. Polnilna peresa z zlatim In navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, opozarja, da o vseli važnih zadevah ureditve, uprave, gospodarstva koč itd. odloča edinole odbor in ne posamezni odborniki osebno. Zato naj se zadevne pismene vloge pošiljajo na društveno pisarno pri »Potniku«, Aleksandrova cesta 35. Vse vlogo rešuje odbor na svojih rednih sejah. Fotografi amaterji, pozor! Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, potrebuje za svoje postojanke: Mariborsko kočo, kočo na Klopnem vrhu, Seniorjev dom na Pohorju in za svojo postojanko pri Sv. Pankraciju na Kozjaku lepe letne slike. Zato prosi in vabi fotografe amaterje, da predložijo svoje posnetke. Plošče, ki bodo najbolj ustrezale, bo odbor odkupil in najlepše posnetke nagradil, Podrobnejše informacije daje: Lojze S t r a š n i k, načelnik propagandnega odseka SPD Maribor, Gregorčičeva' ulica 6, telefon 20-38. Poštni jadralni polet AvstriJa-JugosIa-vija. Mariborski Acro-kluib priredi v zvezi z graško akademsko jadralno skupino prvi meddržavni jadralni polet iz Gradca v Maribor. Jadralno letalo, ki ga bo vodil g. Miihlbacher, eden najboljših avstrijskih letalcev, bo startato dne 14. maja ter bo prispeto m Maribor okoli 15. ure. Letalo bo prineslo s seboj okoli 30 kilogramov pošte. Avstrijsko poštno ministrstvo je izdalo za ta polet posebne znamke, ki bodo gotovo zanimale vsakega filatelista. Graška pošta bo opremite pisma s posebnim žigom, prav tako mariborska, ki bo ovekovečila prvi meddržavni poštno-letalski promet z jadralnim letalom na svetu. Mariborski Aero-klub sprejema vsa naročila za filateliste, informacije daje od ponedeljka naprej vsak dan od 17. do 18. ure v prostorih Aero-kluba vi Grajski ul. 1, g. Pivka. Šahovske tekme v kavarni Jadran se pričnejo jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldne. PrijavJjenci in oni, ki se še nameravajo udeležiti tekme za darila, naj pridejo točno ob 9. uri. Gasilska vaja okoliških požarnih bramb. Jutri dopoldne bo v Limbušu velika gasilska vaja, pri kateri bodo sodelovale požarne brambe iz Studencev, Peker, Bistrice in Ruš. Začetek bo naznanil topovski strel na Slovenski kalvariji. Sokolsko društvo Hoče bo priredilo v nedeljo, dne 30. trn. ob polštirih popoldne javno telovadno akademijo. Vršila se bo v dvorani Sokolskega' doma v Hočah. Spored bo jako pester ter bo sodeloval tudi salonski orkester »Guslar« iz Slivnice. Vabimo celotno domače in o-koliško občinstvo, da nas poseti ta dan v čim večjem številu. Zdravo! Sokolska četa Kamnica vabi na prvo mladinsko akademijo dne 30. tm. ob 3. (15.) uri v šoli. Zdravo! Kopališče OUZD v Marijini ulici bo prilKKlnji teden radi čiščenja kotlov zaprto tudi v torek, dne 2. V.. 1933 in ne samo v ponedeljek, Svet Križ nad Mariborom. Preteklo nedeljo je bil v gostilni g. Verdenika občni zbor krajevne organizacije JRKD. Na občnem zboru je poročal o političnem in gospodarskem položaju narodni poslanec g. dr. Pivko. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje 'število mož in fantov. Navzoč je bil tudi okrajni glavar g. dr. Ipavic in pa domači župnik g. Ivan Kren. Navzočnost gospoda župnika je napravila na zborovalce zelo dober in ugoden vtis in je njegovo priljubljenost med domačim ljudstvom še 'bolj povzdignila. Vsa poročila iiiarodne&u poslanca dr. Pivka so zborovalci poslušali z velikim zanimanjem, kar te dokaz, da se je pričelo prebujati tudi naše obmejno ljudstvo. LEPE TISKOVINE USTREZAJOČE SODOBNEMU OKUSU - SO NAJBOLJŠE PRIPOROČILO ZA ONEGA, KI JIH POŠILJA TAKE TISKOVINE IZDELUJE MO; POSEBNO DOBRO SMO UREJENI ZA MERKANTILNE TISKOVINE ZA GG. TRGOVCE OBRTNIKE, INDUSTRIJO - ZA GG. ZDRAVNIKE: RECEPTNI BLOKI; ZA GG. LEKARNARJE VREČICE, SIGNATURE, ZLOŽ UiVE ŠKATLJICE; ZA VSA DRUŠTVA: LEPAKI. LETAKI VABILA, VSTOPNICE PRIPOROČA SE; PODRAVSKA TISKARNA MARIBOR, GREGORČIČEVA 6, TEU 2038 Gospod minister trgovine in industrije je izdal odlok, da se mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija t. 1. v Ljubljani, prizna čisto gospodarski značaj. Na podlagi odloka istega ministra se smatra XIII. ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94 pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavljanja. Službeni Ust dravske banovine objavlja v letošnji 34. številki: finančni zakon za leto 1933—34 in navodila za izvrševanje proračunov, izdatkov in dohodkov za letošnje proračunsko leto; objavo o telefonskem prometu s tujino; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih nov in«. Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. t. m. je obolelo v naši banovini za tifuz-nimi boleznimi 42 oseb, za škrlatrako 61, za ošpicami 16, za davico 74, za hripo 385, za priušesno sknovko 202, za šenom 25, za otročniško vročico 4, za noricami 12, za nalezljivim vnetjem možganov in m otnpnenjem tilnika po 2 osebi, za duš-Ijivim kašljem, krčevito odrevenelostjo in za vraničnim posadom pa po 1 oseba. V omenjenem času je umrlo za nalezljivimi boleznimi skupno 6 oseb. Grajski k|no. Se danes in jutri najlepši in najboljši film: »Sence preteklosti« (Beg v življenje). Krasna silna drama z veselim koncem. Glavne vloge največja u-metnika sedanjosti: Eugen Klopfer in pa mali lOletni Hansi Feher. Krasen film velike očetovske ljubezni do sina edinca in ljubezni sina do očeta. — Ta medsebojna ljubezen obvaruje očeta pred zločinom in propastjo. Konec pa jo vesel, godba svira in mali Janezek ves srečen Objame svojega očeta. Kino Union. Še nekaj dni so predvaja veliki poljudni film »Plavi sen« z Liliano Harweyevo, Willyjem Fritschem, Willyem For9tom in Paulom Horbiger-jem. Zelo prisrčen film s celo vrsto krasnih pesmi in najnovejših »šlagerjev«. Lilian Hanvey je v tem filmu naravnost očarujoča, bolj kakor kdaj poprej, joče. se smeji, pleše Jn poje ter se ta film lahko šteje k r.ajveselejšim filmom sezone. — V pripravi velika senzacija, edinstveni film »Ekstaza«. Ko se začno cevi poapnjevatl, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpfaznjenje črevesa in •zmanjša .visok naval krvi Narodne gledališče REPERTOAR: Sobota, 29. aprila ob20. uri: »Faust«. Gostovanje operne pevke ge. Franje Burjeve. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 30. aprila ob 20. uri: »Se li razumemo?«. Zadnjič. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: Zaprto, Petar Preradovlč prisostvuje predstavi. Pri poslednji uprizoritvi zabavne in duhovite komedije »Se Ji razumemo?« ki je v Mariboru dosegla velik uspeh, bo na-. vzoč tudi a u t o r, ki se prav zato pripelje iz Zagreba. Ker je pisatelj s svoiim delom dosegel na Dunaju ogromen frspeh ter rekordno število predstav, je za to u-prizoritev razumljivo veliko zanimanje. Znižane cene. — »Mornar«, po mnenju ■mnogih odličnih kritikov ena najboljših sodobnih poljskih komedij, ki jo je napisal Jerzy ‘Szaniawski, se pripravlja v režiji H. Tomašiča za konec letošnje sezone. Vsebina tega dete je posrečeno satirična in zabavna. Premiera bo prihodnji teden. Gledališka uprava naproša abonente ter abonente na bloke, da čimprej poravnajo zaostale obroke — saj je poslednji obrok zapadel v plačilo že prvega aprila. Pri ishiasti sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in me-burnem kataru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Koncerta v parita ne bo. Nedeljski koncert v parku se radi tehničnih zaprek ne priredi. Tombola Jadranske straže. Cenjeno občinstvo se opozarja na tombolo Jadranske straže, ki bo 25. maja' t. I. ob 14. uri na Trgu svobode. Singerjev tečaj za šivanje m vezenje. Tukajšnja podružnica šivalnih strojev »Singer« d. d. priredi od 3. do 17. maja V nekdanjih prostorih uradniške menze* Slomškov trg (kazino), tečaj za šivanje in vezenje. Pouk bo brezplačen. Prijave sprejema trgovina, Gtevmi trg 23, »Bet? gov dvor«. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.3 stopinj nad ničto; minimalna temperatura je znašala 62 stopinj nad ničto; barometer je kazal pri 11.8 stopinjah' 736, reduciran na ničlo pa 734.6; relativna vlaga 94; vreme je tiho in jasno. Današnji trg. Pravo pomladansko razpoloženje je bilo na današnjem trgu, Id je bil dobro založen. Slaninarji so pripeljali 8 voz zaldanih prašičev, kmetje iz okolice pa 16 voz krompirja, čebule in jabolk. Ker je postalo toplejše vreme, so cene zelenjavi na današnjem trgu precej padle. Na trg za seno pa, so pripeljali kmetje 16 voz sena, voz otave in 4 voz« slame. Sejem za prašiče. Na seijem 28. tm. so pripeljali 288 prašičev, od katerih je bil® prodanih 198. Cene mladim prašičem s® bile naslednje: 5 do 9 tednov stari 100'" 230 Din, 3 do 10 mesecev stari 250—650 in leto stari 750—900 Din; kilogram živ« teže 7.50 do 8 Din, mrtve teže pa 10.50 do 12 Din. Čigava je krava? Na torkovem sejmu je pozabil nekdo deset let staro rumeno-lisasto kravo, vredno 1000 Din. Krava j« v oskrbi mestne klavnice in naj se javi tam lastnik. Ukradeni odeji. .Neki dolgoprstnež J® sinoči izmaknil iz avtomobila, ki je stal pred Holčevo gostilno na Pobrežju dve odeji, vredni 500 Din. Razdražen bik je sunil včeraj popoldne 25-letnega hlapca Ivana Slamiča n® Ranci tako hudo, da je odletel 5 metrov daleč in si pri padcu zlomil levo roko v zapestju. Ponesrečenec se zdravi v bolnišnici. Aretacije. Včeraj popoldne in preteklo noč je policija aretirala tri osebe radi po* tepuštva, tri krošnjarje radi prepovedan nega. krote:jarjetija, nekega tihotapca Pf katerem je našla 20 škatlic saharina }° dve osebi radi prepovedanega beračenj*1 Dehmelovi wČlovekoljubi' Prva uprizoritev v slovenščini. V četrtek zvečer smo imeli v našem gledališču premiero Richarda D e h m e 1 a dramo v treh dejanjih »Cio vekol ju-b i«. (»Človekoljuba«, kakor jih je krstil Prevajalec, ni slovensko!) Das.i ,je delo napisal lirik, je vendar dramatično in modno, močno zlasti po .svoji notranji globini in bistrini psihološkega razvoja. V njem rešuje Dehmel problem, ki, je občečloveški in vedno aktualen, zato imajo »Človekoljubi« še posebno ceno. Režiser g; Jože Kovič se je lotil dela z vidno ljubeznijo in je zlasti poglobitvi dialogov posvetil vidno pažnjo. Tako lahke rečemo, da je režijsko uspel, le nekaj napak mu ne moremo odpustiti. Sprejem ministrskega predsednika pri Kristijanu Wachu je bil nemogoč. Naj bo Wach še tak čudak in še stokraten milijonar, predsednika vlade kot olikan človek ne bo tako omalovaževal. Še večje je pa nasprotje, če vzpo.redimo* ta- sprejem s poznejšim sprejemom ministra, ki je vendar m=nj Pomemben. Tu pa prehajamo že k posameznim kreacijam. G-. VI. Skrbinšek si je zamislil Kristijana Wacha originalno in dosledno. Figura zagreje nega prezgodnjega starca je bila premišljena in pretehtana v vseh podrobnostih, razen, kot že omenjeno, pri sprejemu predsednika vlade, ko je bilo njegovo postopanje le-preveč neolikano in zeto neopravičljivo. Drugače je pa to ena najmočnejših skrbinškovih kreacij. Poleg njega je ustvarila gdč. Kraljeva klasično dovršeno .staro gospodinjo Ano. Kre- acija je bila dovršena v celoti in vseh detajlih. To je najboljši Uk gdč. Kraljeve v letošnjem gledališkem letu. Tretji steber je g. Fufijan kot Justus Wach. Podal ga je po zunanjosti in igri tako originalno in s tako karakterizacijo, da nam bo ta lik poleg Kristijana in Ane ostal trajno v spominu. Ostali igraloi te trojice niso dosegli. Približeval se ji je še najbolj g. Pavle Kovič kot višji sanitetni svetnik, ki je ustvaril nekaj dovršenih momentov. Zgre šen je pa bil »nadžupah« g. Gorinška. Ta gospod je vendar višji župan prestolnice, ne pa kakšnega podeželskega trga ali mesteca, zato bi moral ohraniti v igri primerno dostojanstvo; njegov prilizunski značaj bi se dal zadosti poudariti v govoru! Prav tako nas g. Tovornik ni mogel prepričati, da predstavlja predsednika vlade. Tako nemožatih ministrskih predsednikov ni v Evropi. Dostojanstvo sta pa ohranila g. Jože Kovič kot višji vladni svetnik z dobro, celo močno karakterizacijo, in g. G r o m kot minister, dasi je bil malo manj izrazit. Prevod je splošno dober, le' nekatere besede diše po nemščini'. Slovenci pravimo, da je bilo nekaj sklenjeno »soglasno«, r.e »enoglasno« r poslednje pomeni, da je bilo sprejeto le ženim glasom! Obisk ni bil zadovoljiv, to pe zopet zaradi -raznih prireditev, m, pr. kar dveh večirii predavanj. Vsaj prihodnje leto naj se to vprašanje predi,,da gledališče nebo trpelo. " ......_-J. Deset let angleškega krožka v Mariboru Pred jubilejno proslavo v Narodnem gledališču. Letos v januarju je minilo deset let, odkar je. nekaj navdušenih .rodoljubov v obmejnem Mariboru ustanovilo »Društvo Prijateljev angleškega jezika in prosvete« ali »Society of friends of the Englicb lan-guage and culture in Maribor«. - .Društvo si je stavilo nalogo, da s pomočjo jezikovnih tečajev širi med članstvom pozna vanje angleškega jezika in kulture, dia-.s Predavanji poglobi stike Jugoslovanov z angleškim svetom, da vzdržuje. Čitalnico in knjižnico in- da z-družabnimi prireditvami poveže ljubitelje angleške književnosti-. Društvo je vsa leta svojega obstoja pridno delovalo, neumorno vršilo svoje poslanstvo, tako, da se lahko ob svojem jubileju s ponosom ozre na lepe uspehe. Njegov .ponos je lepo urejena knjižnica, ki šteje nad 500 izbranih, vezanih knjig, iz klasične in moderne anglo-ameriške književnosti., • ■- - , Prvi predsednik društva ir. vneti mecen ie bil odvetnik g. dr. Josip Rapoc, ki je bii izvoljen, tudi za.častnega člana. Danes Pa vodijo .društvo predsednik g. dr. Fran Toplak, podpredsednik g. dr. Janko Kotnik,'tajnika g. prof. Ivan Kos in meščau-Skbšolski Učitelj g. Anton Osterc, blagajnik g.‘Jvan Bogovič, knjižničar železniški Uradnik g. Edo Gnivšek ir. odbornik g- dr. Vinko Rapoteč. Od ustanovitve pa do svoje upokojitve in odhoda v Ljubljano lani je opravljaj blagajniške posle bivši ravna-telj tukajšnje realne gimnazije gosp. Jvkob Zupančič. "• •' -- v: 1 Svoj 'jubilej bo p ib Slavilo društvo v sredo 10. maja ob 20. uri v Narodnem gledališču, Ob tej priliki bo priredilo slavnostno akademijo, na katero že danes o-pozarjamo in vabimo našo'javnost. An-j gleške točke sporeda se bodo sproti pojasnjevale, tako, da bo vsakomur prav vse razumljivo. Ce in V koliko bodo tej akademiji prisostvovali že povabljeni diplomatski zastopniki Anglije ih Združenih držav v naši državi, bomo pravočasno objavili. Akademija bo nudita občinstvu izbran spored; ki ima namen, poživeti in i povzdigniti zanimanje širše javnosti za j društvo in njegove smotre, ki so kulturni I in nacionalno jugoslovanski. Tudi bo spored obsegaj izbrane' muzikalne točke, zajete večinoma iz angleške in ameriške muzikalne literature ter prizor iz Sha-kespearejevega Julija Cesarja (111, 2); ki je biser svetovne književnosti. Pri akademiji bodo poleg članov društva 'sodelovali tudi nekateri mši .odlični umetniki solisti, pevski zborj in orkestri. Natančen program bo v kratkem objavljen na gledaliških lepakih in v posebnih vabilih. Vstopnina za akademijo 1k> izredno nizka in bodo prodajali vstopnice naši di- ZagaceCa p potom NIVEA -creme-oiia >*pesuje, zagorenje kože in. zmanjšuje nevar-žarice. Pred tolnčenjem »e je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zraki Zavidali vas bodo za vai zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivoa olje vas. ščiti ob hladnih dnevih, pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta, eucerit. Crema t Doza Din 6*— do 25*—, tuba Din 12 - In 17*-. jaki in pa blagajna Narodnega gledališča'. Jubilejna prireditev društva bo nedvomno dostojna manifestacija jugoslovansko-ahgloameriškega prijateljstva in prosi odbor ponovno vso javnost, da bi ob tej priliki napolnila gledališče do zadnjega kotička. Pfuj Zvočni kino. V soboto 39. t. m. ob 20. in v nedeljo, 30. t. m. ob 18.30 in 20.30 se vprizori v zvočnem kinu film »Orlov«; v glavnih vlogah Svetislav Petrovič in Liane Haid. — V .sredo 3. maja ob 20. in v četrtek, 4. maja, ob 20. se pa predvaja film »Grofica. Monte Christo«. Policijske zadeve. Dobro ohranjen fotografski aparat , je policija odvzela nekemu F; S. iz -Vrhnike, ki je trdil, da je aparat kupil v‘Gelju pri tvrdki Sfcermecki. Pokazalo pa se je, da tam o tem ničesar ne vedo. Zelo je torej verjetno, da je aparat plen tatvine, Išče se pravi lastnjk. — Iž’ garderobe v Mestnem gledališču so ukradli kolo znamke Puch nekemu Antonu- Jančarju iz- Dornave. t:: Vojaške obveznike h Ptuja in ptujskega okraja, ki se razglasitve vojnega ras-poreda v nedeljo 23. trn. niso udeležili, opozarjamo, da se vrši drugič i« zadnjič v nedeljo 30. tm. na mestnem sejmišču v Ptuju ob 8. dopoldne, . Odbor za splošno In strokovno na-, obrazbo trgovskega in.obrtniškega -naraščaja zaključi svoie dosedanje tečaje danes 29. im- -ob 20. -v. gornji dvorani Narodnega doma. , - r. ..... Konjice Iz sokolskega delovanja. Sokolsko druži vc Konjice uprizori v soboto 29. aprila t. 1. ob 20. up’ v telovadnici deške narodne . šole Vonberge.rjeyo komedijo v treh dejanjih »Voda« v režiji br. Vališerja. —-Sokolska četa Konjiška vas priredi običajno Jurjevanje, v nedeljo 7. maja popoldne. Točen ptogram.se še objavi. — Materinsko proslavo bo imelo Sokolsko društvo Konjice v nedeljo 7. maja d,opoldne. Društveni prosvetar ima v smislu predpisov zvezne .uprave v času od 24. do 30., t. m. tr.eznostita predavanja ozir; nagovore pred članstvom in telovadnimi oddelki..—- Poslovilni večer k vojakom odhajajočim članom je .imelo Sokolsko društvo Konjice v soboto 22. t. m. Na večeru sta se poslovila od odhajajočih članov starešina dr. Mejak In prosvetar Nemec. Zahvalil pa se je za prisrčno sk> vo v imenu odhajajočih Mirko Rihter. Celodnevni majniški izlet bo napravilo Sokolsko društvo Konjice s svojima četama v Špitaliču in Konjiški vasi v nedeljo 14. maja na planoto Kumno preko Konjiške gore. Odhod mladine in članstva je po drugi maši, ostalo občinstvo pride na Kumno po obedu. Na izlertiščii se bo telovadilo, izvajale se bodo telovadne igre, pripravil se bo obed na prostem, igrala bo domača godba in nastopil bo fantovski pevski zbor. Pričakovati je, da pridejo na Kumno tudi prijatelji Sokolstva iz bližnjih Dramelj, Frankolo-vega in ČreŠnjic, Poljčane Brezposelnost v naš! dolini. Gorje brezposelnosti zavzema tudi v naši Dravinjski dolini vedno večje mere. Število brezposelnih pa sc je še povečalo, ko sta pre-nthalf obratovati desetletja stari in širom svet« znani tovarni za-izdelovanje stolov in upognjenega pohištva v Zbelo-vem ir. v Poljčanah, ki sta dolga leta dajali zaslužek in kruh nad 200 delavcem. Nekaj teh bednih je našlo zaslužek v tukajšnjem obnovljenem premogovnike, Česar pa vala brezposelnih' ni zaustavilo. -S strahom gleda naš mali Človek v bodočnost. Razglasitev vojnega razporeda bo* pri nhš v nedeljo 30. tm, od 8. do 12. ure na dvorišču Bauman o ve ga * hotela v Peklu. Vojni obvezniki naj prineso s seboj vojaške dokumente. Dva nova grobova. Umrli sta na -Stanovskem 70-letr.a posestnica Streharjeva in 35-letna Marija Jurčičeva. Slednjo je pobrala zavratna jetika. Blag jima spomin, žalujočim preostalim naše iskreno Nedeljski šport. V nedeljo 30. tm. sc bodo pomerili na tukajšnjem igrišču »stari« odsluženi igralci iz Poljčan z rezervo SK Boča. Prosvetno delo našega Sokola. V okviru sokolskega treznoštnega tedna bo predaval v nedeljo 30’. tm. ob 11.30 v sokolski dvorani o ircznostr.em pOkretu br. Ivan Kovič. Za članstvo je udeležba otn vezna, vabljeni pa so tudi prijatelji. — Zdravo! Vladimir Perzynskh Učenec Sherlocka Holmesa Vse se je zgodilo tako. naglo, tako nepričakovano! da je gospod Kulkiewicz bil čisto zmešan. Ker se je pa z bliško-hitrico znašel v vsak težaven pologi je tudi to pot takoj spet pridobil sveta hladnokrvnost. Vendar je bil ves dan mrzlično razvnet in se je moral neznansko brzdati, hi ne izda! z ndjmar.jšo neprostovoljno 'kretnjo svojega ' stanja. To siljenje k jhirnosti, ko so vsi živci v njem drgetajo Je bilo strašno mučno, zlasti ker je ‘fral komedijo in je pri tem moral paziti, ,a hi je predobro ne igral. Zdelo se mu da ga ta dan pogledujejo vsi s poseb-Pozornostjo: predstojnik, blagajničar-i in oba tovariša prodajalca. Očivldno * to bila le domišljija, sikladajoča se s ravili psihologije, ko n! vendar še no-neder; imel povoda, da bi ga o čem sum-. Toda v tej svoii namišljeni bojazni J* videl gospod Kulkiewicz pomanjklji-hladnokrvnost! in potrebne živčne dilosti. in to ga je strašilo. Proti veče- T bi Se skorai premislil. ' Rad' tuno« stal žrne nncnrotubčfh si misli tr.;. je na- a v »lavi taka zmeda, da Je Že rti mo-1 meni: gel več obvladovati. Toliko da se pod vplivom izčrpano: ti ni izdal. V trgovino je stopil dostojen, elegantno oblečen mladenič in zahteval neko malenkost. Gospod Kulkiewicz mu jo je izročil z očarljivim nasmeškom. Ko je mladi človek odšel, se je obrnil k blagajničarki: • »Gospodična Ana, čeden dečko, kaj ne?« . • Gospodična Ana, tenka, anemična plavolaska, je lalmo skomignila-z rameni, ne da bi dvignila oči od knjige. »Kaj vam ni ugajal?« »Ne motite me, prosim« — je'siknite, zardevajoč od jeze, »Oh, kako hitro ste užaljeni.« »Pa kaj, da ste danes tako razigrani?« se je oglasil drugi prodajalec, gospod Kazimir, v obrambo blagajničarke. Ta tovariševa opazka ga je tako zadela, da se je pri priči zmedel in izgubi! prisebnost. Ni sme! dvigniti oči, ker je čutil, da bi močno zardel, ko bi se srečale s pogledom kogarkoli. Kejr je bil prepričan, da ga vsi opazujejo, se je čez hip, da reši položaj; sam obrnil k tovarišu: »Zakaj me danes tako gledate?« Prodajalec je prežimo skomignil z ra- »Jaz V*2lS?« \ ' ■ r: »Nekoliko bled sem, kaj ne?« »A kaj me to> briga, če ste vi bledi ali rdeči!« Gospod Kulkiewicz se je nagni! k njemu, pomežiknil ir. šepnil s tajinstvenim nasmeškom: • »Rjavolaska... Veste, kdaj sem danes legel?« »No?« »Ob šestih... Zaradi tega sem malo zbit.« *. »Vrag vas vzemi!« Gospod Kulkiewicz se je zadovoljno nasmehnil: Obtičalo je — mu je prešinilo misel. To ga je nekoliko pomirilo. Toda občutek, da bi bil skoraj podlegel slabosti in se izdal, ga ni prenehal mučiti. Sicer pa je povedal tovarišu resni-co. Res se je vrnil domov šele ob šestih zjuitraj. Ker se mu je zdelo, da bo ta dan najbrže nenavadno vznemirjen, sl je o pravem času to izmislil, da bi se ta vznemirjenost tolmačila kot nekaj razumljivega. Končno je prišla ura, ko so trgovino zaprli. Gospod Kullkiewicz je na hitrico povečerjal in se, ker sta mu preostali še dve uri časa, napotil v drevored. BU ie topel mesečni večer. Po dežju je vzdušje di&lo po pomladi. »V lepem času bo babnica umrla«, mu je prišlo na misel. In se je presenečen zgrozil nad lastnim cinizmom. Norčevati 'se v takem trenutku, to je bilo pač od sile. Zdelo se mu je, da bi bil uzrl pred sabo hudiča, ako bi se bil tisti hip pogledal v zrcalo. Zakaj bilo je zares demonično. Stopajoč, počasi ob kraju drevoreda, je zadnjikrat premislil svoj načrt in ga pretresel do najmanjše podrobnosti. .Hiša, v kateri je stanoval, je. imela tri dvorišča. V tretjem so bile nameščene vozovnice in konjski hlevi za izvoščke, in delil ga je od sosedne hiše le ntzek plot, ki ga je bilo moči z lahkoto prelesti. Po tej poti se je gospod Kulkie\vicz vrnil, domov, da se je na ta način ognil srečanju s stražnikom. Po izvršitvi zločina je nameraval po isti poti priti na ulico. Iz sosedne hiše je lahko že smelo in očitno stopil ven, ker je tam prebivalo nekaj javnih deklet ln je stražnik bil navajen, da so. ponoči prihajali in odhajali neznani ljudje. Njegov rmdalinii načrt je bil, da $e vrne prav mirno domov, pozvoni krepko pri hišnih vratih, nato kaj povpraša* da Revizionizem in naše kulturne naloge V ■ ORIS NA ŠIROKI BAZI STARE IN NOVE ZGODOVINE. Zdi se, kakor da smo danes razočara-1 padla , ko bi se pa odpovedala nekdanjim ni zaradi okrepljenega revizionističnega gibanja Nemčije, Madžarske in Bolgarske. Revizionizem pai je redni zgodovinski pojav, ki nastopi ipo vsaki notranje ali zunanjepolitični spremembi, s katero se. je bistveno izpremenil položaj kake države na slabše; revizionizem kot stremljenje po vzpostavitvi zgodovinskega položaja je redno v zvezi z duhovno in gospodarsko okrepitvijo naroda, ki v praven narodnopolitične obnove stremi za okrepitvijo zunanjepolitičnega položaja kakor je v skladu z notranjepolitičnim napredkom,- Če pogledamo v zgodovino, vidimo revizionizem že v staram orienitu, kjer vodi do nastanka svetovnih držav novoba-bilonska itd. Očividen je perzijski revi-do nastanka svetovnih držav novoAxOh zionizem v Egejskem morju v dobi Antalkidinega miru ali Aten v istem časti proti Šparti. V rimski dobi ga opazimo od strani Kartagine po prvi plinski vojni ali pa Mitradata v Pontu. Revizionizem Rima proti barbarom je vzdrževalo poipeštvo v svoji težnji po politični nadvladi nad Evropo, bizantinski revizionizem pa se najočiteje pojavi v nastopanjih proti Bolgarom in v prvi križarski vOjrii ter izumre šele s padcem Carigrada. Nemški revizionizem predstavlja v jasni luči težnja Henrika II. po Lužicah in Henrika III. in Henrika IV. po nadvladi nad Madžari, francoskega stoletne borbe z Angleži, španskega) borbe z Mavri, ruskega pai borbe s Tatari-ih Poljaki, lahko pa ga gledamo tudi v ruskih borbah proti Turkom. V novem veku so nam znane borbe kakor jih predstavlja habsburški poizkus po absolutizmu v Nemčiji v dobi protireformacije, Albero-nijev poizkus po uveljavljenju španske nadmoči, borbe Avstrije proti Turkom, ko prevzame Evgen Savojski madžarske balkanske aspiracije kot habsburške in borbe Marije Terezije za šlezijo. Iz XIX, stoletja je po napoleonskih vojnah najbolj znana francoska revanche za Alzacijo in Loreno, v XX. pa Kemalov uspeh proti Sevresu, in s precejšnjimi pridržki moremo smatrati za svojevrsten revizionizem1 tudi težnje po narodni, osamosvojitvi srednjeevropskih in balkanskih narodov, ki so bila osnovana na zgodovinskem pravu. Če pogledamo sedaj v zgodovini na te tipične revizionistične pokrete, potem vir dbno, da je revizionizem uspeval, kadar je bil z narodom kot nositeljem revizionizma združen duševno in maiteričlpo kulturni podvig, ki je nadkrilil narod ali državo, ki je branila obstoječe stanje. Tipični primeri m to so Španci in Fran- svojim teritorijem; kulturno so jih pre rastii mladi narodi. 'Zgodovinsko ni revizionizem nikdar posledica trenutka, ampak posledica razvoja navzgor posameznega naroda, če je revizionistični naskok za enkrat odbit, še ne smemo reči, da je s tem revizionizem v srednji Evropi zaključen. Mladi srednjeevropski narodi bodo mogli odbiti nemški ali madžarski aili italijanski revizionizem. ko bodo s svojim kulturnim razvojem dokazali ne doma, ampak pred vsem kulturnim svetom, da vodijo v srednji Evropi kulturni razvoj navzgor, da so zaraasredni bližini doživljali križe in težave prevratne dobe. Že iž teh vidikov je lastno gledališče potrebno, ne glede na ostale pogoje, ki mu omogočajo lep in uspešen razvoj. Penižkova satira o »dvornem teatru« v Studencih me jc speljala k opereti »Miss Elliots ki so jo dajali v teku tedna — tretjič! Neverjetno: pred .polno dvorano! Še dokaj Mariborčanov je re-prezentiralo medsebojno vzajemnost To-raj še je Penižkova reklama izvrstno obnesla! Pa se bodo tudi Studenčani primerno »revanžinali«: letošnjih 10 abonentov mariborskega1 gledališča bo pridobilo še ducat novih... Vsekakor lepo in tudi drugim odrom priporočljivo »tovarištvo«. Pa še nekaj o opereti, ki jo je sicer ugodno ocenil že kritik g. H. D. ob premieri. Naglasiti hočem še samo dejstvo, da so Studenčani občudovanja vredni »karnpeljci«. Lotiti se težke Ziehrerjeve operete i« prevesiti jo in naštudirati ob lastnem orkestru z zastonjkarji-diletanti, to niso mačje solze! 30 oseb — 2 meseca vaje poleg vsakodnevnega težavnega poklica je brezprimemo požrtvovalnost, ki niti ni odina. Saj so že igrali več operet. - • Kot diletantski oder studenško gledališče nima pretenzij do visokih umetniških kvalitet, dasi se trudi doseči dostojno višino, ki v mariborski okolici nima tekmeca. Značilno za dolgoletno smotreno delo je stalno in zelo hvaležno občinstvo, ki se ob trikratni uprizoritvi tako razvrsti, da docela maipolhi dvorano. Tako ima gledališče priličoo 500—600 rednih obiskovalcev, kor je za predmestje vsekakor trmogo. To je najboljše priznanje vodstvu in igralcem, da so na pravih potih. Za bodočnost imajo Studenčani velik* načrte. Sicer so še tajni, da ne spodlete. Toda mimogrede se tudi ujame kakšna beseda: zidati hočejo nov oder, parketna tla in ne vem, kaj še. Poleti so rta programu igre na prostem, v jeseni Pa spet kakšna opereta. če se tudi ne bi mogli vsi načrti uresničiti, smemo vendar marsikaj pričakovati. Kajti kjer je idealizem ona gonilna sila, ki dviga srca. tam ni ovir in ne zaprek. Zato krepko naprej po začrtani poti! Ec. Dvojni samomor radi molitvenika Pred dnevi sta napravili samomor v Plznju dve starki, stari 70 in 83 let, ki sta bili v mladih letih perici in sta na starost ves dan presedevali v cerkvi. Ženski sta. bili neločljivi prijateljici in sta tudi stanovali v skupni Sobici. Vs::>ka ie imela svoj velik starinski molitvenik, iz katerega je molila v cerkvi. Starki sta bili znani zaredi svoje originalnosti po vsem mestu., Te dni se je zgodilo, da j* ena izmed obeh stark pozabila v cerkvi svoj molitvenik. Nemudoma se je vrnila v spremstvu svoje' tovarišice v cerkev, vendar je bilo že prepozno. Nekdo je med tem molitvenik že ukradel. To je starko tako pretreslo, da je sklenila umreti. To je sporočila, tudi svoji tovarišici, ki je izjavila, da sama noče ostati na svetu ih da gre zato z njo vred na drugi svet, Starki sta legli v posteljo, odprli plinsko napeljavo in se zastrupili. Šele naslednje jutro so ju našli sosedje, ki jih je privabil smrad uhajajočega plina, mrtvi. Narodi brez civilizacije so srečm. Te dni se je vrnil š svojega potovanja okrog sveta satirik Bernard Shaw, ki j* izjavil o svojih vtisih radovednim novinarjem naslednje: »Kamorkoli sem prišel, sem moral ugotoviti, do so civilizt-rasri narodi nesrečni in nervozni, nasprotno pa žive narodi brez civilizacije in kulture popolnoma brezskrbno itt srečno.« Obdarovanje Roosevelta, V 'Ameriki je že stara navada, da državljani pošiljajo svojemu predsednik* razna darila. Tudi novi ameriški predsednik Roosevelt prejema vsak da* ogromno število najrazličnejših pošiljk svojih navdušenih oboževalcev in pristašev. Listi pravijo, da doslej še noben ameriški predsednik tri prejel toliko darov. Med drugimi je prejel iz Anglije podkev konja-zmagovailca pri derbyiu iZ leta 1831., dalje od farmarjev silne koli* Čine živil, zajčjih nog, evangelijev, flanelastih srajc, štiriperesnih deteljic itd. Tartarsko grobišče. Delavci, ki grade cesto v bližini m*' džarske vasi Nagy Korosa, so naletel* pri kopanju na veliko podzemeljsko ja' mo, v kateri so našli več sto človeških okostnjakov. Na kraj najdbe so bili poklicani strokovnjaki iz Budimpešte, ki s* ugotovili, da je jama velika orobnica. i? časov tartarske invazije. - -- —' bi si gai stražnik — nemara že zaspan; — dobro zapomnil, in nazadnje, ko bi prišel gori, spravi vso hišo pokonci z odkritjem zločina. Do tedaj se mu je .vse izvrstno posrečilo. Do stanovanja je prišel, ne da bi kdo opazil. Po stopnicah ga je obšla bojazen, če ni nemara vdova zaprosila, katero od prijateljic, da prenoči pri njej, toda pomirila ga je ona sama. Ko je vstopil, je še bedela. Pomenile, sta se kratko pri zaprtih vratih. »Aili ste vi?« je vprašala z nemirnim »lasom. »Jaz.« »Dobro, da ste prišli. Sama sem v stanovanju. Ugodneje mi bo. Lahko nočli Slišal je, kako je odšla v spalnico in zaiprla vrata za seboj. Ta kratki razgovor ga je tako spravil »z ravnovesja, da je dolgo trajalo, preden si je spet opomogel. Besede iz hlo-vinih ust so zvenele nekam tako čudno mrtvaSco, kakor bi jih že ne bil govoril več živ človek, ampak mrlič..'. In gospoda Kulkiewicza je pri tisti pričt popadel praznoveren strah. Naredi! je celo x roko kretnjo, kakor bi se hotel pokrižati. »Pd dveh!« mu je zdajci zavrtajo y možganih. Obupno je napenjal ušesa. Silno si je želel, da bi zaslišal kaj sumljiVega, kar bi ga opozorilo, da nekje v bližini bedijo ljudje in bi mogel odložiti vse do jutri. »Ob dveh pojdem, ob dveh pojdem«, je mehanično ponavljal iu se trudil, da bi si napolnil s to mislijo vso dušo in ne pripustil drugih. Pričel se je polagoma slačiti. Srce mu je toklo s tako silo, da so se njegovi udarci stapljaM v en ritem z mrzličnim škrtanjem ure v sosedni sobi. Vdova bi se utegnila otepati, se braniti in mu pri tem strgati srajco. In kdo ve, če ne bo jutri pri njem preiskava. Oblekel je še rokavice, da ne bi pustil na vratu trupla prstnih odtiskov. In se je*zadovoljno nasmehnil: »Sam Sherlock Holmes bi nič ne odkril!« Čakalo ga je še nekaj sila težkih in zoprnih dni. čuth je, da mu bo treha mnogo. mnogo hladnokrvnosti in jeklene živčne mirnosti, da bi se pred prodimhnl, iskajočimi pogledi policijskih agentov ne zmedel, ko ga bodo zasliševali. . Ura v sosedni sobi je odbila dve. Gospod Kulkiesvicz je zamižal. Toda iM istem lhpu je z bliskovitim aaMCHB volje premagal razburjenje, planil s postelje in se pričel počasi plaziti k vratom, kar najoprezmeje prestavljajoč noge, da bi tla pod njimi ne zaškripala. Dolgo se ni upal prijeti za kljuko. Stal je in prisluškoval. Na čelo mu je stopil mrzel pot. Potegnil je z roko čez obraz, kakor bi se hote! prepričati, ali ona ne spi. Dejstvo, da je šel ubijat človeka, se mu je nenadoma videlo tako neresnično in nemogoče, da še lastnim kretnjam ni verjel. Prcčakal je tako četrt ure.'Ko je nanovo zbral moči, jc izprevidel,' da zanalašč čaka, ker je želel, da bi se nekaj zgodilo, kakorkoli, kar bi mu zabramk) iti tja Prijel je fnehaulčno za kljuko. Vrata so se brez šuma odprla. Počasi, pridržujoč dihanje, se je pomikal naprej. Deset'.minut je potreboval, preden je prehodil sobo, ki ga je delila od vdovine spalnice. . . In zdhj ni treba, drugega kakor samo še vrata odpreti. Stopil je neprevidno, da so tla pod njim zaškripala. Glasno kakor zamolkel pok se je razlegnilo v nočno .tišino. In pri tisti priči, ko naj bi le še roko iztegnil ftt odpri zadnja vrata, so se td vrate sama od sobe odprla, N* pragu je stala vdova v sami srajci. Mesečina J° padala napio in jo vso razločno osvetli** vala. Gospod Kulkievvicz se je zamaja* bevsknil in se v napadu grozovitega stra* hu, ki mu je ohromil vso voljo, pogna‘ v beg. Padel je na posteljo, potegnil odej* čez glavo, se zvijal v spazmatičnih dr* getih in sl grizel ustnice do krvi, da W nc kričal. . čez trenutek je v sobi težko zaškrib3'1 pod. In zaslišal je nad posteljo groze5 glas: »Tako vi spoštujete dostojno, starejšo ženo?« Tiščal je glavo v blazino in rti nič odgovoril. In ko je z obupnim naporom možganov iskal nekiako razjasnitve in iz* hoda, ki bi imel vsaj oddaljen videz uioz* nosti,- je nenadoma začutil, kakor bi s® neka dlan rahlo božate po te seli , lS . glas je, milejši in tišji, prehajajoč skora v šepetanje, pristavil: »Jaz sem slutila* da prideš.« Gospod Kulkiewicz ni nikoli (prizusj svoii ženi. da jo je nameraval nekoč n« ti Toda spoznal je, kako se le po pošte* ni poti lahko v življenju nekaj doseže. V W a f i b o r u, dne 29. IV. 1933. Mariborski :■ iVPCES NI K« Jutra cjn3fn o. Soert Športne prireditve v nedeljo Ob 10. dopodne na igrišču ISSK. Maribora: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor old boys:SK Rapid old boy. Ob 10. dopoldne na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Repici rezerva:SK Svoboda rezervna. Ob 14. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena riogometna tekma ISSK Maribor l.:SK Železničar I. Mariborski akademski sabljaški klub Dosedanje delo in uspehi ter program za bližnjo bodočnost. Večini našega občinstva še sabljanje kot športna panoga ni poznano, ker se je razvilo šele po vojni, dasi uživa drugod kot eden najmodernejših in najpo-poinejših načinov športnega udejstvovanja velik ugled. Predsedstvo kluba je zato sklenilo, dovoliti občinstvu poset večerov in vaj, da spozna to športno panogo in se prepriča o njeni izredni lepoti m eleganci, zaradi katere jo smatra mednarodna športna kritika kot najplemenitejšo in najekskluzivnejšo športno panogo. Klub vežba v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod skozi dvorišče iz Razlagove ulice). Nad dvorano je posebna balustrada, na kateri lahko gledalci nemoteno in ne da bi sami motili sabljačev, sledijo vajam. Damska satbljašba sekcija ima svoje redne večere' vsak ponedeljek in četrtek od 20. ure dalje, gospodje vsak ponedeljek, Četrtek in petek tudi od 20. ure dalje. Razen tega ima klub še ptng-pong sekcijo, ki' ima svoje redne večere vsako sredo in soboto istotam, enako od 20. ure dalje. Šele pred kratkim je ustanovil klub tudi plavalno lahkoatletsko sekcijo, ki vadi vsak ponedeljek in petek od 16. do 20. ute. Ta sekcija dobi v kopališču na otoku tudi svoje lastne kabine, s čimer je klub omogočil svojemu članstvu, ki ga tvori pretežno akademsko uradništvo, redni brezplačni poset kopališča. Sicer Pa daje klub tudi'tako sabljaški kot ping-Pong sekciji ves potrebni material brezplačno na razpolago. Dasi se je klub šele letos ustanovil, ima že skoro lOb rednih članov, kar . je najlepši- znak njegovega hitrega in lepega razvoja. V vodstvu kluba so skoro vse odlične osebnosti našega meščanstva. Predsednik klub j je senator g. dr. Ploj, Podpredsednika okrajni glavar g. dr. Maka! ip girnn. ravnatelj g. dr. Tominšek, blagajnik bančni ravnatelj g. Pogačnik, tajnik odvetnik g. dr. Miiler, ostali člani Upravnega odbora gg. zdravnik dr. Marinič, primarij dr. Robič in inž. Šlajmer. Nadzorni odbor: veleindustrijci gg. inž. Draoar, Hutter, Fischer, Lettner in Ro-set.berg, častno disciplinsko sodišče: gg. Plin. v p. dr. Kukovec, sodni svetnik dr. Lečnik, podpredsednik okrožnega sodišča dr. Pihler, sodni svetnik dr. Sernec In odvetnik dr. Škapin. Pred kratkim jo imel Mariborski akademski sabljaški klub svoj izredni občni nbor, da reši vprašanje državnega pr-'tenstva v sabljanju v Mariboru. Agilno sti in požrtvovalnosti kluba je uspelo, da mu je »Jugoslovanski mačevalački sa-vez« poveril organizacijo letošnjega državnega sabljaškega prvenstva, da tako podpre delavnost in razvoj svoje naj-mlajše sabljaške organizacije v naši kraljevini. Le tej lepi uvidevnosti »saveza«, ki je izjemoma v korist Mariborskega akademskega sabljaškega kluba dovolil provincionalnemu mestu održanje tega turnirja, ki se prireja sicer vsako leto le v glavnih mestih naše države, se moramo zahvaliti, da bomo imeli priliko letos gledati najboljše sabljače iz vse naše države v borbi za ponosen naslov državnega prvaka. Ta turnir je posebno še važen, ker se bo na podlagi dobljenih rezultatov določila jugoslovanska reprezentanca za evropsko prvenstvo, ki bo od 10. do 25. junija v Budimpešti. Na ta turnir se odpelje naša reprezentanca direktno iz Maribora. Turnir bo pod pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo naroda g. H. Hanžeka, ki je obljubil svoj prihod. Čast' nemu prireditvenemu odboru,, ki ga tvorijo predstavniki oblastev in najodličnejše osebnosti Maribora in. okolice, pred' seduje ban dravske banovine g. dr. D. Marušič, ki pride tudi osebno. Borbe bodo 3., 4. in 5. junija v veliki dvorani Uniona, in to v damskem • floretu, ter v floretu, sablji in epeeju gospodov. Udeležilo se bo iz raznih krajev naše države okoli 100 sabljačev, dam in gospodov, ki jih pošljejo posamezni klubi iz svojih vrst kot najboljše zastopnike. Dne 5. junija bo istočasno revanžr.i turnir reprezen tanoe dravske banovine proti reprezentanci avstrijske province Steiermark Graz. ; Predstavnikom oblastev, • inozemskim ter tuzemskim'delegatom ter funkcionar jem »Jug. moč. saveza« priredi klub 3. VI. sveč3n banket, na 5, zvečer je določena svečana akademija s plesom v veliki dvorani Uniona itd. Prireditev bo tedaj v velikem stilu in bo za Maribor ne samo športne, temveč z ozirom na številne tujce, ki bodo prišli bodisi ofi-cielno, bodisi kot gledalci, velike tujsko-prometne vrednosti. Seveda je prireditev zvezana z ogromnimi stroški, ker je treba plačevati drage tuje sodnike za žirijo, dvorano in stroške banketa itd. Radi iega naj vse ostale tuk. športne in druge organizacije opuste vsstko prireditev na Binkošti, da se ne otežuje medsebojno itak težki finančni' položaj naših domačih klubov ir. društev. odhaja h kraljevi gardi in ga bo matično društvo težko pogrešalo. Ker je zadnjo nedeljo nameravani peš izlet k Sv. Duhu preprečilo sjabo vreme, pobite 'matičarji v nedeljo 7. maja na Vurberk, kjer se. sestanejo z brati iz Ptuja, ki pridejo tega dne od druge stremi. Društvena uprava poziva vse članstvo, da se družabnega sestanka in pa izleta udeleži v čim večjem številu. Poziv vsemu sokolskemu članstvu Zgodil se je pri tukajšnjem sodišču slučaj, da je izjavila skupina mariborskih brivcev, da ne zna slovenski. Ti brivski mojstri so naslednji: Baizer Viktor, Stolna ulica 1; Nerat Ivan, Koroška cesta; Stojuš ek Štefan, Vodnikov trg; Po leg e k Peter, Frankopanova cesta; Brandstetter Josip, Pod mostom 2; Veber Anton, Meljska cesta; Bi en Rajmund, Frankopanova c.; Schmier-maul Fran, Ruška cesta; Logar Jakob, Frankopanova ulica. Iz tega sledi, da se naša toleranca bridko maščuje. Pozivamo vse članstvo, da se gornjih brivskih mojstrov, kakor zahteva sokolska čast in ponos, dosledno izogiba in vpliva v krogu svojih znancev, da tudi oni to store. Zdravo! Obrambni odsek Sokolske župe Maribor. Iz Sokola Maribor I. Sokolsko društvo Maribor I. priredi na Telovo 15. junija tombolo na letnem telovadišču v Magda-lenski ulici. Po tomboli bo veselica brez vstopnine. Posebna ugodnost bo v tem, da bo občinstvo med tombolo lahko sedelo. Dobitkov bo izredno mnogo in lepih, med temi osem tombolskih. Iz Sokola Maribor III. Najmlajše ma riborsko sokolsko društvo Maribor III. deluje s polno paro. V telovadnici in na letnem telovadišču se pridno vadijo vsi oddelki za javr.i nastop, upravni odbor in starejše članstvo pa ima polne roke dela za prireditev velike tombole, ki bo v nedeljo 7. maja popoldne. Na tomboli je 12 krasnih in dragocenih tombolskih dobitkov. Javni nastop bo v nedeljo 14 Sokolstvo Gibanje Sokola malice Resno dek> v odsekih. Javni nastop. Sestanki in Izleti. Odhodnica bratom, ki od bajajo k vojakom. Plavalni odsek že trenira v mestnem kopališču. deluje pa tudi odsek za težko at- . Naše matično društvo gre po svoji za-Črtani poti.. V začetku leta je prednjaški fk>r sklenil organizirati poleg rednih te-Jpvadnili ur za oddelke članstva in narasla posebne odseke v posameznih pacali v svrho napredka in izpopolnitve °nih članov, ki kažejo za posamezne pa-n°8e posebne zmožnosti in veselje. S 1. ^Priiojn so odseki pričeli delovati in ie 1 način, ki je novost v sokolskih meto-, prav lepo uspel. Že daines se lahko gotovi, da bo delo In trud rodilo za-'jeni sad. Največji uspeh je pokazal do-i odsek za žensko ritmično gimnasti- ke i * za zciimvu uuiuuiiu &iuiuaon- hi Šteje nad 50 članic in naraščajnic vodstvom sestre Vere Kovačeve. Tu-V . 'hkoatlcti se pridno gibljejo ih so za tbu 0 noč organizirali meddruštveno JStn© v Zagrebu, ki pa je bila radi slabite - vremena preložena. za igre goji predvsem odbojko, ^rava. pa tvesti tudi kočko in hokey. letiko in gimnastiko. Na novo je ožive po prizadevanju brata Zmagoslava Hrena jezdni odsek, ki šteje nad 25 članov, ki pridno vadijo. Uspehe vsega tega dela pa bo društvo javno pokazalo na svojem društvenem nastopu, ki bo na praznik 25. maja. Spored nastopa bo zelo zanimiv. Prostih va v. dosedanji obliki ne bo, pač pa bo nastopilo 200 telovadcev in telovadk z gimnastičnimi vajami, ki bodo pokazale vse-stransko razgibanje telesa po zahtevah sodobne gimnastike. Ostali spored bomo še pravočasno objavili. Drevi pa priredi prednjaški zbor v Narodnem domu družabni sestanek z od hcdnico članom, ki odhajajo pod vojaško zastavo. Med odhajajočimi je tudi naš znani mojster v smučanju, parterni gimnastiki in odbojki br. Julij Urbanek, ki maja popoldne na letnem telovadišču. Nastopili ibOdo vsi oddelki s prostimi vajami za pokrajinski zlet v Ljubljani, moški in ženski naraščaj bo tekmoval v> teku čez zapreke, članice bodo nastopile z ritmičnimi vajami, člani bodo izvajali »Naprej«, članice in ženski naraščaj bo tekmoval v igri z žogo med dvema ognjema, vsi oddelki bodo nastopili na orodju, nastopila pa bo tudi naša vojska. Po nastopu bo prosta zabava, pri kateri bo igrala vojaška godba. Že danes vabi odbor vsa sosedna bratska društva, da prihitijo na ta dan v Maribor in se udeležijo nastopa. Sokolska četa pri Šmarjeti ob Pesnic! je na velikonočni ponedeljek popoldne priredila v šoli dve igri, in sicer »Kje je meja« in »Damoklejev meč«. Režiral je br. Janko Židanek, nastopili pa so razen njega v udogah s. Anica Židanek, s. Mimika Horvat, s. Rezika Komar ter br. Rado Kramberger in br. Makso Horvat. Vsi so svoje uloge dobro zadeli ter pokazali lepo enotnost v razvijanju prizorov, pri katerih je s svojo naravno podano nagajivostjo izzval burjo smeha zlasti br. Horvat. Vsebino vsake igre je komentiral br. Vauda, ki' je v odmorih nastopil tudi s sokolskim mešanim in moškim pevskim zborom, ki sta za svoje precej težke, vendar eksaktno podane pesmi bila vedno s ploskanjem pohvaljena. V imenu krčevinskega Sokola je iz-pregovoril v pozdrav br. Franjo Cvetko in vabil k sokolski tomboli dne 7. maja t. 1. Vstopnine ni bilo, prostovoljne prispevke je pobiral br. Anton Šumian. Videlo se je, da je prireditev bila zamišljena v malem obsegu, prav v domačem krogu, vendar se je zbralo okoli 100 udeležencev, kar je gotovo lepo število, čeprav smo slišali iz ust udeležencev, da so pogrešali še marsikoga, ki bi pri takih prireditvah ne smel manjkati. Tiho, nesebično delo te čete z njenimi poučnimi, vstopnine prostimi in nikogar izzivajočimi prireditvami le pozdravljamo in kličemo: Le tako naprej ter na svidenje pri šmarješkem sokolskem nastopu dne 18. junija! Kljub vsem težkoaam ne nazaj! Naprej! Gosoodarske vesti Potujoča kmetijska razstava in šola Iž pisarne banovinskega odbora potujoče kmetijske razstave in šole v Ljubljani. Dne 22. t. m. je imel 3. sejo banovinski odbor potujoče kmetijske razstave in šole v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Seji je prisostvoval odposlanec izvršnega odbora v Beogradu g. inž. Tarasov, tajnik tega odbora. Na seji se je razpravljalo o ureditvi in prilagoditvi našim razmeram potujoče kmetijske razstave in šole, ki pride v Ljubljano 1. junija 1.1. Iz Ljubljane krene »modri vlak« na 53dnevno turnejo po' banovini. Na turneji obišče vse glavne postaje Slovenije, ki so obenem središča z močnim podeželskim zaledjem. Ustavila se bo na 52 postajah. Po deželi se snujejo v vseh krajih, kjer se bo razstava ustavila, krajevni odbori. Pri ureditvi razstave sodelujejo: Kmetijska družba, Sadjarsko im vrtnarsko društvo, Vinarsko društvo, Sekcija šu-marskega društva, Higijenski zavod, Zavod za žensko domačo obrt, Zveza slovenskih zadrug, Čebelarsko društvo, Perutninarski odsek pri Kmetijski družbi, »Živalca« in banska uprava'. Vozni red »modrega vlaka« je že stalno določen, m sicer: Ljubljana l. in 2. VJ., Škofja Loka 3. VI., Kranj 4. VI., Tržič 5. VI., Lesce-BIed 6. VI., Jesenice 7. VI., Kranjska gora 8. VI., Blstrica-Bohinj-ško jezero 9. VI., Vrhnika 10. VI., Logatec 11. VI., Rakek 12. VI., Grosuplje 13. VI., Dobrepolje 14. VI., Velike Lašče 15. VI., Ribnica 16. VI., Kočevje 17. VI., Višnja gora 18. VI., Trebnje na Dolenjskem 19. VI., Mpkronog-Bistrica 20. VI., Novo mesto 21. VI., Črnomelj 22. VI., Metlika 23. VI., Brežice 24. VI., Videm-Krško 25. VI., Sevnica 26. VI., Laško 27. VI., Celje 28.VI., Sv. Jurij 29. VI., Rogaška Slatina in Šmarje 30. VI., Poljčane 1. VIL, Pragersko 2. VII., Ptuj 3. VIL, Ormož 4. VIL, Središče 5. VII., Dolnja Lendava 6. VII., Ivanjkovci 7. VIL, Ljutomer 8. VIL, Slatina-Radenci 9. VIL, Gornja Radgona 10. VIL, Murska Sobota 11. VIL, Hodoš 12. VIL, Maribor 13. VIL, Ruše 14, VIL, Vuhred-Marentoerg 15. VII., Dra- vograd-Meža 16. VIL, Prevalje 17. VIL Slovemjgradec 18. VIL, Šoštanj-Toppl-ščica 19. VIL, Šmartno ob Piaki 20. \TT„ Litija 21. VIL, Domžale 22. VTI. in Kamnik 23. VII. Razstavo bosta spremljala poleg staj« nega ravnatelja še po dva strokovna predavatelja, v vsakem vagonu bo pa poseben tolmač. Razen tega bodo spremljali razstavo na svojem ozemlju pristojna okrajni kmetijski referent, okrajni gozdarski referent, okrajni higienski referent in okrajni živinozdravnik. Zvečer se bodo predvajali filmi in prirejala se bodo strokovna predavanja. Raz stava bo obsegala vse panoge kmetijskega gospodarstva in higiensko in veterinarsko razstavo. Naše trgovstvo v luči žalostne sfcatk> stike. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. trn, naslednjo statistiko kon-kutzov, prisilnih poravnav in posredovalnih postopanj. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi v dravski banovini 1, savski 2 (2), drinski 1, dunavski 1 (1), moravski — (4), vardarski — (1); otvorjene prisilne poravnave izven bon-kurza v dravski banovini 1 (2), savski 2 (9), drinski 1 (2), dunavski 1 (5), vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2); otvorjena posredovalna postopanja v dravski banovini 6, savski 15, primorski 6, zetski 1, dunavski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (1), v savski banovini 2, v drinski banovini 2, v zetski 1, v dunavski 3 (2), v moravski 1. v vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1; odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (3), savski 13, primorski 3, drinski 2, dunavski 3, (16). moravski 1. ŠIRITI ',VEČERNIK!“ Senzsdla dneva! Pozor cenj. občinstvo! Od torka 2. do vkli. nedelje 7» mala 1933 se bo predvajal najoriginalnejši in najbolj realistični film vseh do sedaj vidnih filmov Eva * .. .. Hedy Kies^er Adam . Arifcert Mog Emil . . Zvon mir Rogoz Ekstaza Stran 6. Mariborski »VEČ ERNI K« Jufra V M a r i ,b o r u, dne 29. IV. 1933. m je velika ljubavna pesem, divno opevana in nad vse sijajno in umetniško prikazana. V Zagrebu se predvaja film v naj-večjem Edison kinu ter istočasno v Beogradu v Kor so kinu z ogromnim uspehom in so skoz' 16 dni vse predstave razprodane. Naval občinstva na blagajne kina presega vse rekorde in je v prvih 12 dneh videlo in občudovalo ta edinstveni film, ki je brez primere v kinematografiji, nad 60.000 obiskovalcev. KINO UNION AAAAAAAAAi Mali o Rasno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ul. 22» nasproti tvrdke V Weixl JOS, TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—36. proizvaja elektroinstalačiie stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalačijskega blaga po 'kon-kurenčni ceni. 519 MARTIN SAPRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih Izvršuje dobro in pocenL____________H90 POHIŠTVO, tapetniške izdelke, žične vložke, -posteljnino, inadrace, oto-mane. solidno, in najceneje v Mariboru E. NOVAK, .Vetril* ska 7, Koroška 8; Glavni trg 9. 1491 VINOTOČ VAUPOTIČ V Košakih otvorjen. 1508' V nedeljo,, dne 30. aprila v »Lovskem domu« nad Tremi ribniki proslava ODHODNICE. na katero vabiva vse znance in prijatelje ter cenjene obiskovalce priljubljene izletniške točke. Za dober prigrizek in izborno kapljico je preskrbljeno. Za obilen obisk še priporočata 1493 E K. P.ojjliekar. SENO prvovrstno,! sladko, domače, v balah po približno 50 kg za Din 40.— v trgovini Josip Ktempl, samo Zg. Radvanjska cesta št. 68 (desno mimo kadetnice). 1504 • POPRAVILA svilenih nogavic in kravat. — Kormann, Gosposka ulica 3. 1521 NAOOBCNIKE. ovratnike, biče in vrvice za pse v veliki izbori nudi Iv. Kravos, , Aleksandrova c. 13. 1528 PRVOVRSTNI. SVETLI PREMOG, * Trafiko drftfriOO kg. Dlri 401— . Branko Melovšck. Maribor, Tattenbachova ulica št. 13, Telef. 2457. Tclef. 2457. 153$ MODRA GALICA po Din &o5 zgi kg je družbe-nim članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski drpžbi, Meljska cesta 12. 1537 ZA" POTOVANJE: ročni kovčeki, usnjate tor^e. nahrbtnike, etuie za foto‘gr. aparate itd. Velika izbira, nizke cenej; Iv. Kravos. Aleksandrova -cesta 13. 1527 GOSTILNA PREŠERNOVA KLET, toči prvovrstni muškatelec liter po Din .10.;—, črez ulico Din 9.—, prvovrstni traminci liter po Dip 10—, dobro staro kakor tudi novo vino liter po Din 8.— in novo po Din 6.—. Sprejmejo sc abonenti na dobro meščansko hrano po ceni Dip 12.—. Zs, obilen obisk se priporoča gostilničar. 4543 VINOTOČ ŠUGMAN. Tezno otvorjen. 1531 NOGOMETNE ŽOGE ih zračnice v vseh velikostih nudi Tv. Krnvpe, Aleksandrova cesta 13. 1526 Stanovanie stanovanje! eno in dvosobno, z električno lučjo in vrtom v novi hiši na Teznu oddam. Vprašati v gostilni Ptilko. 1427 SOBO IN KUHINJO s. pritiklinami takoj oddam. Stritarjeva 25. 1509 Iščem čiste-TRISOBNO STANOVANJE ‘Ponudbe na upravo »Večer-nlka« pod _št„»15ll«. 1511 DVOSOBNO i^ANOVAN JE. solnčna lega. oddam takoj Srntfnl družini. Meljska cesta St.. 59. , 1529 RADI SELITVE oddam v najem »stanovanje, jsojio in kuhinjo 'in vrt, zanesljivi. mirni nrali družini. (Dušanova- uifca • ' - -1544 Sobo odda OPREMLJENO'ŠOBO oddani s 1. majem gospodu. Koroščeva ulica '4," vrata 3 pritličje. ..I4b2 - DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in liranb. Pobreška cesta' 9-a. 1464 OPREMLJENO SOBO. lepo, solnčno, separirano. z električno lučjo, oddam takoj za Din 250.—. Stritarjeva ul. 5. I. 1482 .5 • SOBO, Strogo separirano, takoj oddam. Betnavskac,. 15. 14S7' "^OPREMLJENO SOBO oddam poceni v najem, boljšemu delavcii.-Glavui trg 4 na dvorišču, desno. , ,1518 OPREMLJENO SOBO z dvenia posteljama in kuhinjo oddani. Frankopaneva uli-ca '10, ,T. hdstr. 1519 DELAVCA sprejmem v celo oskrbo. Mlinska ulica 9. pritličje. 1524 SOBO. prazno in opremljeno, oddam. Betnavska_ cesta_ 39. 1525 LEPO OPREMLJENO. SOLNČNO SOBO z 2 ali 1 posteljo, posebnim vhodom, clektr. razsvetljavo oddam takoj ali s 15. majem. Franjo Vršič. Trubarjeva ul. 5. I. nadstr. iia vrtu. 1530 NA STANOVANJE event. tudi hrano sprejmem dva gospoda. Splavarska ulica 6. 1535 ~OPREMLJENO SOBO. ~ separirano, takoj oddam gospodu. Slovenska ulica 24, I. ■ 1542 Sobo išie SOBO S ŠTEDILNIKOM iščem. Naslove pustiti v upravi »Veternika«. 1482 Službo dobi POSLOVODJO. strokovnjaka za pohištvo, kav cije zmožnega. sprejmem. Pismene ponudbe pod »Takoj« iia upravo »Vcčcrnika« . . 1486 Posest HIŠICO. enosobno, vrt. na Pobrežju. 13.000 Din, nadalje posestvu.: vile, .gostilne, prodaia Po src* dovajec,, Maribor, Frančiškah ska ulica 21. 1539 Kupim REZERVAR ZA VODO 1000 do 2000 litrov kupim ta1 koj, Ponudbe na upravo šestva 'dr. Josipa Orniga, Sv Janž na Dravskem polju. 1476, KUPIM MLADEGA PSA varuha, čiste pasme. Vprašani Trubarjeva ulica 11. I nd.«tr< 1503 Prodam DVOSTANOV. HIŠA s pritikl. na prodaj. Nasld^ v upravi »Večernika«, 1431 VELIKI HLADILNIK . (Eiskasten) za gostilno at mesarijo na prodaj. Mlinska ulica 1, I. nestr. PISALNI STROJ. dobro ohranjen, prodam Kramž-ar Franc. Šmarh'0' Slovenigradec. 15 Radi prezidave lokalov bo od 1. maja naprej razprodaja raznih vrst čevljev po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene v izložbenih oknih! Trgovina s čevlji 1 Weid*cheriev nasl. V. Wregg. Maribor. Slovenska ul. 6. Hoško PERILO ■estnega izdelka poilln srajce r.ejnovejši vzorci športne srajce v vseh izvodih spoihre hlače pižame, naiaime, arsatoite, žepne tolče :očna ir. hU^Lsvadbe,- -r.aročila po* mer preje F. Michelitsch. Maribor, Gosposka ul. 14 Vinotoč Šturm Počehova (pri opekarni). Toči poleg znanega vina tudi prvovrsten sortirani rizling po Din 7'—. 1540 ENODRUŽIN. NOVO HIŠO soba, kuhinja, klet, veranda in vrt za Din 28.000.— takoj prodam. Pobrežje, Gubčeva ulica 66. 1502 DOLG GLASOV1R usodno prodani. Olga Cizelj, Maribor, Pobrcžka 20 (kaznilnica). Iščem kratek glasovir. 1510 MOTORNO KOLO znamk e »Indian« s prikolico, dobro ohranjeno, ugodno na prodaj. Vprašati pri Elektrarni Fali, Maribor. 1513 NA PRODAJ: Koncertni klavir, 2 m dolg. pianino svetovne znamke »Pe trof« s krasnim zvokom, dve veliki decimalni tehtnici (50 kg), dve amerikanski omari za arhiv 207X117. 145X93. Oddam v najem s 1. majem lepo, suho dvoriščno skladišče. klet z velikimi stelažami in vodno napeljavo. Vprašati Ob jarku 4, I. ndstr. od 9. do 15. ure. 1520 LEPA SALONSKA OBLEKA po ceni na prodaj. Cankarjeva ulica 3. 1507 Pouk ZAVOD za strojepisna dela. razmnoževanje, svetlobno preris?va-nje. Kovač, Maribor. Krekova ulica 6. 1197 NEMŠČINO govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. — Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 1198 PRAV DOBER ŠOLSKI USPEH lahko dosežejo Vaši otroci sl pomočjo dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo pod »Dipl učitelj«. 11271 KNJIGOVODSTVO. strojepisje, stenografija itd. — Pouk posameznikov. KOVAČ. Maribor. Krekova 6. 1199 Spomnite se CMD Za birmo! NOGDVICE predtiskarija v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini ?ss Mara Kumše Maribor, Stolna ul. 1 TKANINE ZA POHIŠTVO IN SOLNČNE PLAHTE GRADL ZA MADRACE ZIMA - AFRIK v specijalni trgovini WEKHKlflRIBOR -ALEKSANDROVA 15 Zahvala Trgovski samopomoči v Mariboru, ki mi je takoj po smrti mojega soproga izplačala izdatno pod-lantne radi tega priporočam vsakomur, da postane član te ku-poro, in dobrodelne institucije. Ivanka in Herbert Jaklii, Studenci. ZAHVALA. »VARDARJU" Naša blagajna, v katero so neznani zlikovci vlomili v noči od 15. na 16. t. ni. je bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Varda r«, katera nam je celotno zavarovano vsoto od Din 50.000.— takoj po ugotovitvi vloma brez vsakega zadržka izplačala. Za točno in kulantno izplačilo se imenovani družbi tem potom zahvaljujemo ter jo vsakomur najtopleje priporočamo. VMariboru, dne 22. aprila. 1933. 1489 Josip Jaklič špedicija, Maribor. & 14 karatna zapestna ura Din 250’- srebrna moška ura Din 290’- srebrna damska zapestna ura Din 140*. moška ura iz metala Din 60 - damska zapestna ura iz valjanega zlata Din 169- ■ tudi na obroke! URAR IN JUVELIR MARIBOR, GOSPOSKA UL 15 M. 3LGER" SIN Za prihajajočo POMLAD priporočamo za v dobrih kakovostih volno blago za lete aparlne rovoili svilo v vseh barvah dražeslne novitete ozalne tepe la H najnoveja vzora , Zi bogato izbira preje F. Michelitsch Maribor, Gosposka ul 14 Razvanje prt cerkvi otvorien Nova I. pošiliatev krasnih letnih čevljev je ravnokar dospela! SkladiSče ,AKRIS‘ TRGOVSKI DOM MARIBOR Oglejte si novosti! v Beri, Pekre najlepša izletniška točka ♦ Pri slabem vremenu pokriti prostori. 1505 Opravilna številka E IX 4802/32 Dtažbeni oklic Dne 15. maja 1933 dopoldne ob 10, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Bistrica-Fala vi. št. 185 Cenilna vrednost: Din 81.710*— Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek: Din 41.473*32 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kije nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Ojtra.no so517. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v pondeljek, dne 1. maja ob H9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, Vuzenica, Sarajevo, Novi Sad In Perles, dne 28. aprila 1933. Sinovi: JANKO, FRANJO, ANTON, LUKA, MIHA - In JOŠKO. Hčeri: NEŽA in čast. sestra LINA. Zet: Dr. JANKO FRKOVlC. Sinahe; JOSIPINA, IVANA. DRAGA iu FRANČIŠKA 1517 Vsi vnuki in vnukinje. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze sožalja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgube, gospoda Adolfa Fischerja izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu Liningerju, Motoklubu, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gor. Radgoni, šoferjem mestnega avtobusnega podjetja, vsem mariborskim avtoizvo-ščkom, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Maribor, dne 29. aprila 1933. 1485 Žalujoči rodbini: Fischer in Holzknecht. aniiMiMiiiiiiiiiiiiiiH^ ''~7T.T.>.7»^ti»»iiHiHHmmHrHiilniiiin»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»i*iiriHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i>iiiniii>iiiiutiiiiiiiiiiii.......miiijš Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Siovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti poits prej IlUNOSTAJfiKSkA HRANILNICA Sprejema vloge nat fcnjlžlce In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju 16 Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse y dervarno stroko spadajoče posle točno in kulan no Darujte knjise za knjižno akcijo! 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111' „Smartex“ za praktične, solidne športne, promenadne in potovalne obleke. „Ventex“ blago, ki je. tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten očutek tet združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost. „Picci trip(y“ najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejših barvah. Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG 9 Din 160"-, 255--, 70'-, 80'-, 60' Zlate damske ure Din 250' - »■»>« srebrne ali iz kroma 13 ,, 130' - naprel AI/IFFM AMN Marlbor’ Aleksandiova 11 a I I IA%Ixll’I nasproti gostilne »Pri grozdu" Ustanovljena I. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. ISIS Angleško blago najodličnejše Kakovosti sodobnih znamk Žarnice znamke f,Yunctsrani“ in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovin! K. Florianžii Maribor Glavni trg 23 ,B«rgOV dvor Pismena ali telefonična na* točila se takoj izvrše. Telefon 24-28 liinigilo Min trgovine! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim s 1. majem t. L lastno trgovino z galanterijo, pleteninami in šolskimi potrebščinami v Valvazorjevi ulici št. 36 (Frankopanova ul. 16). Stremel bom nuditi po kakovosti dobro blago po zmernih cenah ter cenjene odjemalce zadovoljiti. Za naklonjenost se vljudno priporoča 1501 ANTON FRANKO. Dražba lova / Lovska pravica krajevne občine Studenci p* Mariboru se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba bo v Mariboru dne 15. maja 1933 ob 10. uri v prostorih sreskega načelstva Maribor, desni breg, soba št. 25, 1. ndstr. VI note č dr. Ipavic v Pivoli otvorjen Prvovrstna vina, krasni prostori. Železniška in avtobusna post. Hoče. Avtomobilska cesta do vinotoča. 1492 freski načelnik: Makar s. r