41. Sfevnko.
Danainia Številka stana Din 1*50
v Untiioni, v toreh 19. fetorcarjii mi.
Leto UIL
Iskala vsa* dan popoldan, laeaeamsi nodslle la prasni ke. aaraU i do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, Izjave, reklame, prekTId beseda 1 O; Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebei. Vprašanjem glede inseratov na} se nriloli znamka za odgovor.
tfpi-nvntatvo „Slov. lfaroda1 ta »Nar »dna riskira«* laalleva
alloa si 9, pritlično. — Telefon it. 304.
Ureaaietve „Slor. *are«a<' Kaaflava vllaa as. S, L aadatroafa
Te! s on stav. 34.
••plee sprejemna la podpisa?« la žalostno frankovaaa-
«mr   Rokopisa* sa na vrata. aP0
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, a in vet 2 O« V Inozemstvu 4—5 str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:			V inoi-.rrsr.
	▼ Li'.ibli*ni            po poitl		
12 mesecev ...... ' • 1 • Pri morebitnem novrianju s	Din 240-— . 120-BOSO-— a irv.i dalji«	Din 210 — .    120 — . 60--• 20-— uročnioa dofti	Din 3f>0 — . \8>y-90-— . 30— acatl.
Novi  naročniki  naj  poSIajo v prvič naročnino vedno   ?4U|S    po nakaznici. Na samo nismena naročila brez poa'atve denar i« s« ae moremo rtinfi.
Bodočnost našega šolstva.
V zadnjih letih smo Slovenci mnogo pisali o raznih poljedelskih, industrij« skih in trgovinskih vprašanjih, ki zade* vajo naše prebivalstvo. Poudarjali smo. da so naši kraji pasivni in da si moramo za ogromne količine življenj* skih potrebščin, ki jih uvažamo iz ino* zemstva in iz južnih krajev naše drža* ve, ustvariti produktivne ustanove in* dusirijskega, obrtnega in trgovskega značaja. Nismo ostali pri besedah. Ta osnovna skrb se je tako temeljito zaje* la v vse naše gospodarsko snovanje, da danes s ponosom gledamo na Slo« venijo kot na industrijsko najbolj raz* vito pokrajino. Naša industrija, obrt in trgovina uporablja že racijonalne me« tode, uvaja moderne obratne principe, v nadrejenih zaščitnih organizacijah pa se že črtajo osnovne poteze splošne go* spodarske politike in inicijative. Pri takem razvoju in napredku našega go* spodarstva se dozdeva, kakor da smo izčrpali vse možnosti produktivnega gospodarskega dela in da se v bodoč* nosti omejimo na specijalizacijo in strokovno izpopolnitev doseženih uspe* hov.
Kljub pi ost osti in Šteinlnosfi s/o* venske industrije, obrti in trgovine, kljub programom, ki še čakajo naše ra* cijonalno poljedelstvo ter zlasti vino* gradništvo, živinorejo in pašništvo, je ostala Sloveniji še ena gospodarskokul* turna naloga, ki bi lahko pomenila veli* ko gospodarsko postavko ter ogromno kulturno pridobitev, ako bi se ji teme* Ijito posvetili in bi jo tako izgradili, ka* kor velevajo naši duševni talenti ter prirodne lepote slovenske planinske zemlje. Mislimo na slovensko šolstvo/
Z razumljivim ponosom gledamo na mogočno stavbo slovenske univerze. Te stavbe pa ne tvorijo zunanji zidi in prostorne sobane. Mi smo ponosni na številne profesorje, na strokovnja* ke, ki so se s tako plemenitim in nese* bičnim zanosom zagnali v ustanovitelj* na dela slovenske visoke šole ter polo* žili solidne temelje bodoči znanstveni kulturi ljubljanske in mariborske ob* lasti. Nekatere fatultete so že zaslovele širom države. Tam doli že vedo, da gradimo na solidnost znanja, na teme* Ijitost študija, na resnost in na karak* terno vzgojo. Poslednja ni najmanjša pridobitev ljubljanske univerze. Uni* verza bo dala dobre vzgojitelje, tehnike in upravne uradnike. Vzporedno s visokim nivojem ljubljanske univerze se razvijajo ostali vzgojni instituti Slovenije. Naše srednje šole, trgovski tečaji, trgovska akademija, srednja obrtna šola in drugi zavodi očitujejo isto tendenco k strogosti, k pozitivne* mu solidnemu znanju, k temeljitosti ter
k splošni moralni izpopolnitvi. Vsi ti zavodi se pa morajo končno zavedati naloge, ki jo imajo napram stičnim zavodom v državi: biti boljši, nadkri* Ijevati v konkurenci vzgojnih in učnih metod ostale južne zavode države, pritegniti čedalje večje Število južnih učencev v svoje razrede ter na sploh dvigniti Slovenijo na stališče nekake jugoslovenske vzgojne Švice.
Za tako splošno kulturno politiko slovenskega šolstva imamo Slovenci vse pogoje. Visoki polet slovenskega du* ševnega življenja ▼ zadnjih 50 letih je najboljše izpričevalo solidnih pedago* ških talentov našega učiteljstva, pred* vsem našega srednjega Šolstva. Danes se ne bi ponašali s svojo književnostjo in s svojo splošno inteligenčno kulturo, da nismo imeli vzgojiteljev, ki so nam kazali široka obzorja sodobnega kul* turnega življenja pri zapadnih in drugih narodih ter nas uvajali v idejne borbe verskega, socijalnega in splošnoživljen* skega značaja. Pa tudi priroda nam je ustvarila tako zdravo pokrajinsko oko* lico, da lahko resno mislimo na posne* manje Švice ter na ustanove, zavode in institute, kakoršne ustanavljajo dru* gi narodi in kjer preizkušajo vsa mo* goča vzgoje slovna načela in novotarije. V Nemčiji imajo svoje »Freie Schulge* meinden«, »Landerziehungsheime« in raznolične druge institute. Tudi Slove* ni j a naj misli na praktične vzgojeslov* ne poizkuse, na tako samoniklo vzgo* jeslovno, idejno in praktično delo. To bo v korist nas samih, našega splošnega vzgojeslovja in tudi v dobro tiste splošne kulturne politike, ki smo jo zgoraj začrtali in ki bi morala iz Slo* venije napraviti, kakor rečeno, jugo* slovensko Švico.
Pri nas so začeli v zadnjem času posnemati danske visoke Šole. Vsa čast in hvala temu prizadevanju. Zlasti naša akademska mladina bo našla v tej insti* tuciji dobrodošlo zvezo s priprostim narodom, stike z ljudskimi potrebami ter priložnosti notranjega oplojevanja ter uvajanja v aktivno in resno življe* nje. Mislimo pa, da morajo slovenski pedagogi misliti tudi na druge institu* ci je, na osnivanje zasebnih vzgojnih učilišč po zapadnih vzorih, predvsem po Švicarskih, v katerih bi združevali visoko aktualna vzgojeslovna stremi je* nja z gospodarsko pridobitnim in uspeš* nim prednjačenjem Slovenije pred osta* Umi pokrajinami države na šolskem polju.
Okolica Ljubljane, Štajerska In Go*
renjska nudijo podjetnemu vzgojeslov* cu in gospodarju dovelj krasnih leg, kjer lahko ustanovijo slovenske »Land* erziehungsheime« in svobodne šolske
občine. Potem lahko vabimo s solidnimi vzgojnimi metodami, s svojimi pozi« tivnimi načrti, z dobrimi zdravstvenimi pogoji naše južne rojake, da pošiljajo svojo deco v naše kraje, mesto da pol» nijo tujim institutom v Nemčiji in v Švici blagajne, ko bi imeli boljše vzgojne in učne garancije v zeleni Sloveniji.
V tem oziru je treba pogumne po* izkuse. Slovenija ima v novi državi
veliki cilj: da prednjači pred ostalimi I vse   njihovo   dosedanjo protinarodno
pokrajinami s kvaliteto, z idejami, z organizacijami, s pobudami in s strem* ljenji. Bodočnost slovenskega šolstva pa vidimo ravno v taki šolski inicijativ* nosti ter v politiki, ki naj našim krajem, našim pedagogom da nekako državno prvenstvo ter iz naših šolskih zavodov ustvari najboljša vzgojevališča države.
Fašistovske kandidature v Julijski krajini.
Gorica, 15. febr.
Sem dolrro upal in se bal, Slovo sem upu, s'rahu dal; Srce Je prazno, srečno nt: Mandata Bandelj ne dobi!
Tja, niti enega niso smatrali za vrednega, da bi ga poleg sebe posadili na poslansko kTop. Sli so mimo njih, preko njih, kakor mimo nesnage »preko blata na cesti.
Tako se plačuje izdajstvol Ali rabili jih bodo seveda le, rabin jih bodo kot razdirače in priganjače pri volitvah in zato jih niso popolnoma vrgli v stran. Je pač tako, da Človek tupatam potrebuje tudi nekaj, kar se mu sicer gabi. Zato take stvari ne meče za zmeraj od sebe, temveč jo porine v stran, da je -vsaj nima vedno pred očmi. Kadar mu rabi, si jo poišče in jo prime — z rokavicami. Faš'stov-ska stranka je porinila sedaj tudi Band-Ija in njegove pajdaše v stran, ali Čisto zavrgla pa jih seveda ni, ker jih bo rabila. In da se ji ne spuntajo, j:m je na sklelečo rano uža'jenega samoljub-ja že vnaorej pritisnila obllž v obliki »viteštva ltaljanske krone«, ki sta ga dobila prva med prvimi: Bandelj in Peternel. To viteštvo jima Je tolažba za mandat, ki je zlasti v Primorju tako vzvišena stvar, da slovenski renegat ne sme stezati svojih umazanih rok po njej I
V krogih slovenskih fašistov vlada vsled tega ukrepa osrednjega fašislovskega volilnega odbora veika poparje-nost, in kako tudi ne, ko je bilo vse prepričano, da bo vsaj eden njihovih »voditeljev« spoznan za vrednega poslanskega mandata. Tako bi bilo vsaj kolikortoliko priznano njihovo delo in tudi opravičeno. Saj vendar pravijo, da so in ostanejo dobri Slovenci, da se bore za pravice slovenskega naroda in da je med njimi in narodnjaki edino Is ta razl:ka, da oni hočejo vse dobrote za Slovence doseči v sporazumu z Italijani, s fašistovsko vlado, dočlm pa narodnjaki iščejo rešitve onstran meje. Sedaj pa jim je kar čez noč odvzet edini argument, ki bi mogel opravičiti
Tako danes lahko poje nekdanji veliki narodnjak in organizator narodnih veselic, professore Vincenzo Ban-delll, ravnatelj in glavni urednik fašistovske »Nove Dobe«, ki je bil tedaj, ko je še po soški dolini in Brdih narod-njačil kot skromen učitelj, nosil svoje pošteno slovensko ime Vinka Band ja. Današnji jutranji listi objavljajo fašistovske kandidature za naše primorsko volilno okrožje, pišejo pod debelimi naslovi, kako sta fašistovska stranka in sam Mussolini hotela s temi kandidaturami napraviti poklon »odrešenemu ozemlju«, kako je naravnost zavidljiva čast, ki Je doletela može, kateri bodo to okrožje zastopali v rimskem parlamentu, in glejte: med temi tako visoko počaščenimi možmi ni nobenega tistih, ki so vse dali za fašizem. Žrtvoval so svojo narodnost zatajili so jezik svoje matere, zavrgli   so hne svojega očeta, vso svojo preteklost so poteptali v blato, in vendar so šli mimo njih, kakor gre človek m;mo nesnage na cesti. In kdo vse ni pričakoval, da se bo njegovo Ime blestelo poleg imena požigača naših Narodnih domov, generalnega tajnika fašistovske stranke, Giunte, in najkrutejšega zatiralca našega jugoslovenskega   življa, videm-skega Pisentija, na fašlstovski, večinski listi za naše okrožje, kar bi seveda pomenjalo gotovo   izvolitev! Učitelj BandeTj, učitelj Toroš, Peternel, morda še celo kak Obljubek ali kak drug županski veljak, ki bi se prav rad odpovedal županskemu stolcu, da bi sedel v rimski   zbornici   kot zastopnik »odrešenih«   primorskih Jugoslovenov. Sedaj pa nič in nič. Ves njihov tnid je bil zaman. Zastonj vsa njihova gonja proti vsemu, kar je našega, kar je narodnega, zastonj vse besnenje v »Novi Dobi«, zastonj dejanski napadi, zastonj neprestano letanje v Videm in celo romanje v Rim.    Niti eden teh prodan-cev ni dosegel cilja svojih vročih že-
delo.
Hud udarec je to zanje in marsikomu, ki se ni popolnoma prodal, se bodo sedaj morale odpreti oči. Saj mora spoznati, kolko cenijo v Rimu tiste, ki se jim prodajajo.
Rim plačuje renegatstvo s prezirom!
Prav je tako I
Konferenca federalističnega bloka v Zagrebu.
— Zasrreb, 18. februarja. (Izv.) v prostorih HRSS so se včeraj sestali zastopniki »Jugoslov. kluba« dr. Korošec, član Jugoslov. kluba B a d a -n j i ć (Bunjevce), podpredsednik parlamentarnega kluba JMO dr. H r a s n i-c a ter zastopnika hrvatskega narodnega zastopstva dr. Maček in dr. K r-nje vic.
Dr. Korošec In dr. Hrasniea sta na konferenci poročala o konkretnih predlogih, ki so se sestavili v Beogradu e ozirom na ustanovitev opozicijonalnega bloka. Blok imej nalogo, da strmoglavi sedanji nasilni In koruptni režim ter Izravna pota končnemu sporazumu med narodom Slovencev, narodom Hrvatov In narodom Srbov (!). Gorenii predlog! so se na sestanku razmotrivali in je bila konstatirana soglasnost v presoj! politične situacije.
Končno so bili sprejeti skletJi o na-, daljni taktiki. Kar se tiče prihoda Radi-, čevih narodnih poslancev v Beograd, je treba še počakati na rezultate konference s predsednikom demokratske-stranke g. Ljubo Davldovićem, za tem se vrši v Zagrebu ponovna konferenca, ki ima določiti, kdaj in koliko Število poslancev hrvatskega narodnega zastopstva naj odide v beogradsko narodno skupščino.
Vesti iz Bolgarije.
Socijalisti in vlada. — Prehrana-— Široka amnestija.
— Solila, 17. febr. (Izv.) Po kongresa socijaldemokratske stranke sta posctP.a tajnika Ncjkov in Lul'čev ministrskega predsednika Cankova ter rrru Izročila pismene sklepe kongresa. SocfjaMstl zahtevajo, da se razširi njihovo sodelovanje pri opravi potom rekonstrukcije kabineta. Od te načelne zahteve nočejo pod nobenim pogojem odstopiti. Ko bo vlada sprejela predlog glede rekonstrukcije Cankovtgm kabineta, nameravajo socijalisti konkretizirati svoje pocoje. V zvezi s tem >e nastal odločilen moment v sedanji koalam. Izvrirvalm odbor in parlamentarna skupin demokratskega kloba sta imela ▼ toboto sejo, na kateri se je razoravljnlo o zahtevah socijalistične stranke. Pogajanja med vlado in socijalisti se prično le to dni.
*m*S
Sven Elvestad:
40
šDarna v borbi z dvema.
je pripomnil zločinčevega
»Z drugimi besedami povedano,« policijski  poročnik,   »ustrelili smo psa.«
»Morda,« jo odgovoril Krag, toda iz njegovega glasu je bilo slišati da vendar le sumi, Je-H ta razlaga pravilna. Položil je ovratnik na mizo. Nato se je okrenil proti edinemu oknu v sobi ter postavil svetilko tako na tla da njen odsev ni segal do okna. Nato je dal poročniku znamenje, in ko je bilo to izvršeno, se je znova sklonil k psu.
Bila je to krasna žival, velik, močan Neiiftmd-landec. Njegova pasma je bila nesporno pristna, iz njegove zunanjosti pa se je dalo sklepati, da ga je njegov gospodar zelo zanemarjal Žival je bila zdo shujšana in je Imela odprte rane na glavi In na ušesih. Predvsem pa Je bil pes ves blaten. Blato Je pokrivalo popolnoma trebuh m noge. Krag je z največjo previdnostjo obtipal kožuh mrtvega psa. Blato Je pokrivalo dolgo dlako In bilo suho. Sxer pa je bil ves kožuh poln finega cestnega prahu.
Asbjftrn Krag Je dvignil oči.
»Kako dolgo Je že, odkar v tem kraja ni deževalo?« Je vprašal. »To Je že dolgo,« Je odgovoril župan, »tako zelo potrebujemo pri nas dežja, fto<U nekoliko bolj Južno od nas je deževalo^
»Ali se še spominjate,« je vprašal Krag policijskega poročnika, »da je deževalo v okolici Malmoja, ko sva se odpeljala od tamkaj? Ta pes je semkaj prišel od daleč.«
»Ako sodimo po njegovi zunanjosti,« je pripomnil župan, »je morda prišel naravnost iz Francije.«
»Ta pes pripoveduje,« je mirno dejal Krag. »celo zgodbo. »Dela vtis, da je popolnoma zapuščen, v resnici pa to ni. Poglejte te otekle noge! Očividno je napravil zelo dolgo pot Kakor vse kaže, je pretekel več deset kilometrov. Prišel je z juga in včeraj je tekel v dežju po razmočenih cestah. Potem je ves ostali dan tekel po suhih potih. Sklepamo to lahko po suhem in finem prahu, ki se i e vlezel v njegov kožuh in Id takoj odpade, ako kožuh pogladimo z roko. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil pes na pota več dni in noči. Rane so posledice spopadov, ki jih je Imel na potu z drugimi psi Najbrže al je skušal preskrbeti med potjo kakšno hrano, pa so ga spodili Uboga žival je popolnoma shujšana.«
Krag ga Je g noto potisnil h kantin*.
»Ako bi nam vsaj mogel pripovedovati,« je dejal »ako bi nam mogel vsaj povedati od kod je prišel in kam je bil namenjen.
»Meni se zdi« je pripomnit policijski poročnik, »da nI težko uganiti, kam ja bil namenjen.«
»To je tudi moje mnenje,« se je vmešal v razgovor župan. »Pes Je bil seveda namenjen semkaj.«
Asbjftrn Krag se je ozrl na poročnika, kakor da bi bil v resnem dvomu.
»ATi res mislite, da je zločinec imel psa?«
Poročnik je v zadregi zmajal z glavo.
»Kdo bi to vedel!« je dejal. »Vse se navidezno vjema, francoski ovratnik, francosko ime in pes je pritekel semkaj, kjer stanuje francoski zločinec. Moral je biti zvesta žival, ker je sledil sledu svojega gospodarja Iz Kopenhagena. Pes je zasledoval sled do parnika in se je s pa m ikom pripeljal na Švedsko. Pes, ki išče svojega gospodarja« lahko razvija fenomenalen instinkt.«
»PozabH ste,« je pripomnil Krag, »da Je treba v tem slučaju domnevati, da je zločinec privede! psa sabo Iz Francije. Naravnost iz Francije, to Je treba poudarjati in vendar se mi zdi malo neverjetno* da bi dva zločinca tako Žival vodila sabo od kraja do kraja. Po tem bi vendar morala Imeti tega psa pri sebi pri svoji tajinstveni ekspedicjl v Trlnakriji. Ne glede na to, da je to docela neverjetno, jn skupaj s psom ni nihče videl Kje bi ga naj Imela ves čas skritega?«
»Kako pa si naj tolmačimo prisotnost tega psa?« je vprašal policijski poročnik.
• »Pojasnilo Je zelo lahko in zdi se mi tudi dokaj prepričevalno«« le odgovoril   Asbjdrn Krag.
»Dokaz je tc> da se zopet nahajava na napačnem sledu.«
Policijski poročnik je delal presenečen obraa in župan, ki je sedaj jel slutiti notranjo zvezo le stvari, je dejal:
»Res je, drugače si tudi Jaz ne morem pojasniti, da bi bil Rus, ki ga zasledujete, nastopal tako odkrito In predrzno. On ni niti poskusil, da bi prekril eno Izmed svojih dejanj.«
Asbjdrn Krag je prikimal in se pritrjcvalno nasmehnil:
»Zdi se ml res,« j© dejai »da so nas brez vsakega prida in koristi zvabili globoko v Sveosko. Sedaj nam je predvsem treba ugotoviti, Je-U ie mož, ki ga iščeva, v resnici tisti zločinec.«
Pogledal Je skozi okno, skozi katero se Je Jela z medlim svitom polagoma razlivati nastopajoča dnevna svetloba.
Ugasnil je svetilko. V pošastni sivi zori so možje Jedva opažali drug drugega,
»Tu moramo ostati« je dejal, »dokler ne pride neznanec« Pokazal Je skozi okno.
»Ali vidite tamkaj mali skedenj?« Je vprašal Tam bi se lahko skril. Morda ne bo treba dolgo Čakati, da pride, morda pa bo preteklo še mnogo časa, predno ga dočakamo«
Vsi trije so se napotili k skednju. Predno pa Je jutro popolnoma premagalo noč, se je pojavil stanovalec vila.
stran. 2.
»slovenski' narod. fiaJŽ EŽBBJi B2l
btev 41
ltax*en bo rezultat, h težko povedati. Morda konec koalicije, morda pa utrditev aiene pozicije. Vlada le izzotoviia načrt aa narodno prehrano. Po tem načrtu odpade glavna skrb za prehrano na občine, ki jih bo država v vseh ozirh podpirala a tem, da jim dovoli kredit in olajša prevoz zlvii po državnih felczntcah. Znižana bo tudi uvozna carina In takse za vse življenjske potrebščine. Pri notranjem mfnistrsrvti se ustanovi poseben urad, ki bo skrbel za or-
ganizacijo prehrana ter  ttnffl sa
med občinami in državo. Socijalisti htevajo. naj se organizacija prehrane centralizira. — Vladna večina namerava ▼ kratkem predložiti narodnem« sobranja načrt zakona o amnestiji sa vse politična zločine od 9. jun. do 31. dec 19231 Tema predlogu tudi opozicija ne nasprotuje. Nova amnestija zadene vse udeležence nemirov v juniju m septembru. izvzemSI slavne organe In vodite'je. kf jih pa aJ mnoge.
Trgovinski sporazum z Italijo.
Glavne italijanske zahteve. — Vprašanje izvoza goriških vin.
— Spomenice slovenskih korporacij.
— Beograd; 18. februarja. (Izv.) Za danes ob 16. popoldne je sklicana prva tedna plenarna seja trgovinske konfe-renec. Naša delegacija ie zadnje dni »brali ' es materijal, potreben za definitivno redakcijo nač'fi trgo\inske po-Itd Le. 1p teden bojo za-^ie d Jovatl s
polno paro vse tri sekcije,
Ziinariicmu mi.i5*r^tvii in posebej naSi delegaciji prilmiato dnevno mn« go-ftcvilne spomenice ravnili p' idobitnili. Sfospodarskih, obrt'ith. trgovinskPi in in-dnstri;sMh korporac!j iz Slovenije, dalje i« Zigreba in iz hrvatskega Primorja. Te spomenice iz Slovenije proučava prav temeljito r%\$\ deicgacl.^a in jih bo upoštevala pri sestavi trgovinske po-aTo*?be. 1 jubljanska Kreditna bmka m prometna delniška drnSHa ste odposlali \ Beograd zelo obširio spomenico, opozarjajoč \Iado na vse okolnosti, kako naj varuje interese na*» t?sovine pri sklepanju rogodbe z ftalbo Občii.ska uprava rresta Sušn«ca *e opozorila delegacijo na okolnost, da se ji naj zavari* »o tksi-loatacija občinsVih f^rdo*, ki bodo rt podlagi razmejitve pripadli 1 tali«.
— Rim, 17. febfiarja. (Izv.) Itali-Jansk« H^k. v zadnjem času tudi razne gospodarske in finančne ml.e posve čajo daljše članke trgovinski pogodbi, ki se Ima skleniti med Italijo in kral e-vino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nekateri gospodarski krogi z zadovoljstvom konstatira jo, da bodo s to pogodbo odstranjene med obema državama ▼se ovire v gospodarskem in trgovskem Življenju obeh drŽav. Italija noče pritiskati na Jugoslavijo, noče nepreti-ranfli gospodarskih koncesij, vendar bo pri pogajanjih upoštevala vse mnogoštevilne predloge, ki so jih poslale razne gospodarske in trgovske korporaci-
je, osobito iz Julijske Beneč!^. Predlogi trgovskih zbornic naglaŠajo predvsem potrebo ureditve carinske politike, ureditve obojestranskega ieleznl-škega prorrej? In tudi rešitev vpraša* nia svobodne tnrovrne In obrti Zadnje vprašanje je posebno važno za Dalmacijo, ker so bile po rapalski pogodbi ustvarjene nevzdržlilve razmere.
Kar se tiče carinskih tarifov, zahteva lta»rfansVa TrdrrstrT?« dsfekoseSne olajšave in v glavnem za te predme*«s les. južno sacfte, sve^e m suho s^dje, zelenjava, opeka, strojna oTia. stroil (v prvi vrsti pol'edetekO. svSnato m volneno blajro, rlž ?n kava.
Uvoz lesa v Italijo Iz Slovenlle In Hrvatske Igra eeiHfo vlogo v Italijansko - itTs:oslovenskih trgovinskih ^vlrto-ša?ih. TrcHno izvoza fg Jujroslavre v Italijo tvori les. Italijanske trgovske korporacije posebno opozarjajo vlado, da posveti vprašanji uvoza lesa naiveč-jo pazl'rvost. Vse Italijanske tbornlce so za olašavo t<*ga p voza.
Trgovfka zbornica v Goric? Je pre^Tož'la rimski visdi predlog za otal-šavo uvoTa oglTa in rzvora naimanf 10# tisoč nI v?na goriške nr^rhiVcffe.
"Itatiienske trgovske korooraerfe za-radJ olai*s^e STVora fes« raMevaj* t^dl znsf^e olajšave v *«vr.nRkem preme**, osobno na proerl Podm^'c — Jesenice — Podrožca. Goriška Trgovska zbornica gre v tem vorašaHu tsko daleč, da zahteva od rla*ske v*ade, na? se z vso od'očnoetm 72v7*T*e za tof da se £elex-n'Jka proga Pod-nelc — Jesenice — Podrožca ?n*emac*|n?»a!*zTra, Ta pr^ga naj se skunno upravlra od vseh treh tam meječih držav, od Ttaliie. Jrsr~?da-vije In Avstrle. V Ooricl na! b* Mla za to progo tranzitna centrala (?!)-
draginje.
Parlamentarna situacija.
Reške konvencije pred narodno skupščino. — Pcložaj vlade
in Nemci.
«— Beograd, 18. februarja. (Izv.) Za umu. Stvar je v bistvu tale, da so današnjo  dopoldansko   sejo   narodna * včeraj džemijetovski   poslanci stavili
skupščine vlada v parlamentu in v diploma tlčnih krogih veliko zanimanje ter pričakujejo, da poda zunanji minister dr. NinčLč danes zelo obširen ekspeze" o našem mednarodnem položaju in predvsem o razpravnem predmetu, to je, o reškem sporazuma. rTkapozč je ozko tiskan na 9 straneh. Včeraj je zunanji minister dr. Ninčić dle časa konferiral s ministrskim predsednikom g. Paši- j tem ter mu poročal v defa^'h o sinjem eksoozeju. Izv sen* je bila končna redakcija ekspozeja.
V parlamentarnih krogih   z rado-vednostjo pričakujejo   nadaljni razvoj dogodkov v skupščini povodom deba-te o sporazumu. Opozicta ie napoveda- \ la ostro borbo ter je določila svoje naj- t boljše govornike proti sporazumu.
preko narodne skupščine na notranjega ministra nujno interpelacijo o razmerah v kosovski Mitrovici. Prištini fn Metohiji. Džemijet se pritožuje zaradi nasilnega postopanja političnih oblasti in zahteva odstranitev nekaterih orožnikov, ki so baje ustrelili več uglednih Turkov. Džemijet zahteva od narodne skupščine, dav se ima tej interpelaciji priznati nujnost, v nasprotnemu sluča u grozi, da bo glasoval proti sporazumu • Reki. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je prišla nujnost te interpelacije v razgovor ter je vlada po daljši razprav! sklenla. da se prizna interpelaciji na današnji sen nujnost. Na ta način skuša vlada dobiti džernifet na svojo stran.
Klub napovedi ostre borbe od strani opozicije zatrjujejo člani radlkal-Nemški parlamentarni klub je k re- j nega kluba. da'so radikali svojega po-iklm konvencijam kratko iz;avil. da se ] ložaja popolnoma sigurni in odločeni iz-debate o tem vprašanju ne udeleži, ker j vršiti ratifikacijo reških konvencij. Paga to vprašanje, obstoječe med kralie- f slvno stališče Nemcev je vzel radikalni vino m Itali»o in našo drŽavo, kot na- ! klub na znanje ter bo z ozirom na njih
rodno manjšino ne interesira. V zadnjem času pa so začeli tudi džemljetov-sk] poslanci groziti vladi z opozicijo in I vlh smereh da bodo glasovali celo proti   sporaz- I
motivacijo abstinence gnal napram Nemcem uravnati svojo politiko v no-
Apel ministra sa socijalno
politiko.
— Beograd, 18. februarja. (Izv.) Kljub rapidnemu porastu dinarja le opažati nenavadno povišanje cen Žlv-Ijenskim potrebščinam in draginja od dne do dne bolj narašča. Ministrstvo za socijalno politiko se Je obrnilo na ministrstvo pravde in notranjih del. da oba ministra izdasta nove prohibitivne odredbe za pobijanje draginje in da pozovete vse kompetentne politične in druge faktorje, da točno izvršujejo predpise zakona o pobijanju draginje. Sodišči morajo čimprej rešiti vse tekoče zadeve in slučaje kazenskih ovadb zaradi navijanja cen. Proti ovaden»m navijalcem cen se ima strogo po določilih zakona} postopati. Ministrstvu za socijalno politiko se imajo odpnslati tudi vse plačane globe na račun Državne hlpotekarne banke, ki ima otvoriti poseben fond za podporo sirotam.
Minister za sod Vno politiko pa dalje ane!;ra na vse državljane in vse prebivalstvo, ne samo v državnem interesu nego tudi v njih lastnem, da po svcf.h močeh podpirajo akcijo vlade proti draginji.
Med drugim je minister za aocraV no politiko dr. Pelcš včerai novinarjem iz avil. cia se v Slove*?J! nai'.oč-nejše in nairrgoroznejfe Izraja z!».!iotf o pob']an|u draginj. Od vseh vladi javljenih obsodb odpade na Slovenijo 66 odstokov.
PRIPOJITEV SKADRA NAŠI DR2AVI?
— Beograd, 18. iebruarja. (Tzv) Današnji »Beograd« objavi a skoraj neverjetno vest. da se le v Rhna dcs:g*i med Pašicezn m Mussolin?]em tuel sporazum v vprašanjih Skadra. Skadr se ima pript JX\ naši kra'ievlni kot kompenzacija za ItaiiSI odstopjeno Pefco.l?)
NAČELNE DIFERENCE V OPOZICTJONALNEM BLOKU.
— Beograd, 18. feberuarja. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje poročilo svojega zagrebškega dopisnika o seji federalističnega Moka. Na donisnkovc vprašanje o stanju pogajanj glede opo-zicijona'ncga bloka je dr Knrošec izjavit, da se pogajanja še nadaljujejo In da še niso končana. G. Davidov ić je predložil lasten predlog o ureditvi drŽave, dr. Marković tudi svoj načrt, ki se v nekaterih stvareh razl:kuje od Da-vidovičevega predloga. Od svoje strani smo tudi predložili zadevni predlog in sedaj gre za tem, da spravimo vsa tri stališča v sklad. Kar se tiče diferenc je dr. Korošec izjavil, da se ne morejo z ozirom na tajnost predlogov lzroč:ti javnosti. Končno je dr. Korošec zatrjeval, da se doseže sporazum, izjavljajoč, da demokratska stranka, kolikor je njemu znano, ne stoji brezpogojno na stališču vidovdanske ustave, ker demokratje ne smatrajo te ustave za ta'mud, Id se ne more spremeniti.
NOTPANJr! POSOJILO V RUSIJI.
— Moskva, 17 febr. (Izv.) Razpisano Je narodno oosojtto 100 milijonov zlatih rubljev z 8% obrestmi la s načrtom za amortizacijo tekom 6 let
ITALIJANSKA   KMETIJSKA KOLONIJA V RUSIJL Moskva. 17. febr. (Izv.) Skupini Italijanskih kmetovalcev je dovoljena naselitev v pokrajini Kuhana s pogojem, da organizira tam najpopolnejše kmetovanj*.
Naš dinar.
Različni komentarji političnih in finančnih krogov o dvigu dinarja. Trgovinska bilanca v ravnotežju.
— Beograd, 18. februarja. (Izv.) Čeprav vlada v parlamentarnih krogih največje zanimanje za razvoj dogodkov v skupščini, je zadnje dni vsa ostala javnost povsem okupirana z nenavadnim pojavom na naših denarnih trtih — z dvignjenjem dinarja v inozemstvu. Trgovski in finančni krogi živahno diskutirajo okolnost, ki globoko sega v naSe gmotno življenje. Ki;ub dvl-gu dinarja ugotavljalo soglasno, da tesna nI sledilo pričakovano padanje cen ShrQenjskim potrebščinam. O tem se Čuje jo razna merodajna fn nemerodajna mneja. »Politika« priobčuje pojasnila, izvirajoča iz najbližjih krogov finančnega ministra. Po mnenju teh krogov je spravljati porast dinarja v zvezo z dva. okolnostima:
1. nal Izvoz seda) nađkrtllale uvoz,
2. redni državni dohodki krile jo dr. Izdatke.
Trgovski in bančni krog! pa prlpl-snjejo porast dinarja tudi okolnosti, da Je s sporazumom z Italijo odstranjena kal eventuelnemu konfliktu, ki le vedno oviral redne trgovske ia finančon stike
s sosedno kraljevino. Po zatrjevanju vodilnih faktorjev v finančnem ministrstvu se bo dviganje dinarja se nada-Peva'o, pričakovati pa ie male reaVcTe na nlega Ikodo. gotovo pa le, da se bo po tem procesa dinar obdržal na oni vtiUnl, ki jo je zadnja dni dor~ge!-
Namestnfk trgovinskega ministra, minister Kojič, je iz avil, da je porast dinarja logična posledica sanacije notranjih razmer v državi, sanacije političnih in finančnih prilik države. Letošnja žetev )e b'ia tako oblina, da Je bilo mogoče vplivati na aktivnost naše trgovinske bilance. Vsled znižanih carinskih tarifov je bil izvoznlčarjem omogočen reden in točen izvoz poljedelskih produktov. Dobre prometne razmere SO omogočile, da je bil izvoz normalen In da so imeli izvoznlčarji vedno dovoljno število vozov na razpolago.
Doseženo *e bilo ravnotežje v trgovinski bilanci, ki znaša 8 mnjard dinarjev. Omogočil se Je izvoznlčarjem kredit in tudi država je prišla v položaj, da je polovico svojih dolgov plačala privatnim dolžnikom. Minister Je dalje priznal, da fe tudi sporazum z Italijo zelo vplival na tečai dinarja.
BriHnm snknlski Tabori
Pnrififijte vesti.
as Likvidacija pokrarnsks uprsv« /a Slovenijo. Na včera snji seji ministrskega sveta. k| Je trajala od 17. do Z\. je minister za notranje zadeve Marko L'iiCič poročal o končni likvidaciji pokrajinske uprave za Slovenijo.
as Radič v nobenem slučaju ne pri* znavm kralja! Stjepan Radić je nedavno tega sprejel na Dunaju dopisnika bol« garskega dnevnika »Zore« in mu podal izjavo, ki jo priobčuje sedaj imenovani list. Radić se je med drugim izrazil tako*le: Dočim so Srbi za central iz a« eijo. smo mi Hrvatje za konfederacijo ali federacijo svobodnih in neodvisnih držav, ne pa za eno federativno drža* vo. Pod nobenim pogojem nismo za en centralni parlament, takisto tudi pod nobenim pogojem ne priznavamo kra* ija in naj Je kakršnakoli vlada na hrvat* skem ozemlju. Hrvatskega bana bo iz* volil hrvatski parlament. Da bi me spravil v Beograd, mi je Pašić ponudil mesto ministrskega podpredsednika v svojem kabinetu, kakor tudi to, da lah« ko predlagam osebo svojega zaupanja za hrvatskega bana. Razume se, da na to nisem pristal •.. Država bi se lahko imenovala »Jugoslavija«, toda pod no* benlm pogojem t dodatkom »kraljevi* ne«. Ako bi kralj ostal, to bo samo neki bledi simbol. Mi smo republikanci. —- Teko je govoril Radić napram bolgarskemu novinarja. Ako ga jutri pO—ti recimo Se kak turški novinar, mu poda novo
izjavo, ki bo prav gotovo v dijametralnom nasprotju s današnjo. Doslednost m stalnost v nazorih ni namreč karakterna lastnost hrvatskega ^voditelja. ^ _ .
**m o verifikaciji radlčevskih man* \ datov piše poloficijozna »Samouprava«: »Radićev organ se jezi na Ljubo Jova« novica sbog tega. ker je le*ta kot pred« sednik narodne skupščine točno pove« dal. kako se po poslovniku postopa pri verifikaciji mandatov. Menda dr. M a« ček m dr. Kmjević nista mislila, da lahko kdo postane že poslanec na te« melju izročitve posli, ni škega polno* močia. Poleg tega Še obstoja odločitev verifikacijskega odbora in — položitev prisege! Kdor ne položi prisege zvesto* be kralju ustno ali pismeno, ta ni na* rodni poslanec. Sedaj še!e razumemo, zakj radićevci tako hite, da strmoga* vljo vlado g. Pašiča in da gredo takoj na to na volitve. Ali ni to morda zbog tega , dm se izognejo položitvi prisege kralja? Mi ne vemo, ako je stvar takina. teda radiće\-ska gospoda nima pravice se jeziti na gospoda Ljubo Jo* vanovića zato. ker točno interpretira poslornik narodne skunSčine.
= ^*an!« med nshfžbeftcl bivše Jn?ne ie?*zn'ce. V nedeljo 17. t. m. dopoldne je b;io v Mestnem domu poldrugo uro trajajoče zborovanje uslužbencev Ju?ne železnice. Shod je bil številno obiskan. Poročevalca M a k u c in Blaž K o r o § e c sta poročala o položaju Južnih žHrzničarjev po prevz?-mt obrata od strani državne rtp-ave. Oba poroč-valca sta ostro in vehementno napadala postopanje ne^atcri'i vodilnih hmkci'onarjev v upravi železnice ter pozivala navzoče, da se strnejo v enotno organizacijo, ki bo sposobna jim izvojevati sedanji drevni primerne prejemke in tudi druge pravice. Zbor je s^zlasno sprejel kratko resolucijo, ki obsoja postopanje državne uprave in znlitcva. da kompetentni faktorji sprej-mo deputacijo železničarjev, ki in izroči spomenico po izboljšanju sedaj zelo poslabšanega položaja. Resolucija končno opozarja upravo, da Žcl^zniCarji odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi eventualno nasrale, če *e ne upoštevajo zahteve železničarjev. Shod je potekel popolnoma mirno in nI prišlo ra njem do nikakega incidenta med pu-samnimi stru jami in organizaci ami.
r= invalidski zakon. Ministrski svet sedaj na svojih rednih sejah podrobno razpravlja invalidski zakon. V bistvu je zakon spre et oziroma odobren, cb?toja;o samo še diference glede finančnega efekta. Minister za soc^jai'io politiko zahteva v svoj proračun celo-kjpr: zn.sek 285 milijonov, dočim so finančni strokovnjaki mnenja, da so potrebe tega ministrstva z ozirom na in-valids* J zakon mnogo večje. V tcni ozi-ru št ni Josežcn sporazum in bo ministrski svet nadaljeval razpravo o invalidskem zakonu.
— Hrvati, Reka In črna gora. čuj-mo, kaj piše »Crnagora«, cetinjsko glasilo o Hrvatih. Reki In Skadru! »Med Beogradom In Zagrebom vodijo žolčo borbo radi rešrtve spora nase države z italjo. Zakaj? Zato ker so Radićcvi prijatelji doma in v tujini polagali velike nade v spopad Italije z našo državo. Nadali so se, da se iz tega spopada rodi »mirotvorna« republika s habsburško restavracijo v ozadju Naš sporazum z Italijo jim je to namero razbil. Sedaj ima nn?a drŽava proste roke tako v notranjosti kakor v inozemstvu proti svojim neprijateljem. Rad? terza so zagrebški separatisti roparjenl. Ker pa jim je težko pr'znati svoja prava čustva, napadajo sedaj sporazum kot slab, kot škodljiv, kot izdajo hrvatske Reke in hrvatskih interesov. Stara separatistična pesem! Kakor da v tisti državi obstojajo posebni hrvatski, ali posebni srbski interesi! N ti je Reka samo hrvatska, marveč srbsko - hrvatsko-slovenska, n'ti je n. pr. SVnder samo črnogorsko - srbski, marveč je srbsko-hrvatsko - s'ovenskl. In vendar za Skadrom, ko ga je izgubil Hrvat Trunt-bič, noben hrvatski blokaški li*t ni prelil bratske solze. Pa tudi Skader je toliko važen, toliko dragocen za ves naš narod, da je zasluzil vsaj eno solzo iz Zagreba. Okolu Skadra in radi Skadra se je preli'o mnogo v!te5ke krvi nagega narodu, med tem ko oni, ki danes !i-cemerno plakajo za Reko, zanjo niso prelili niti kaplje Iskrene solze, kaj še junake krvi! M' v Crni gori iz srca obžalujemo, da Reka n? naša. Obžalujemo, da Istra. Oorica fn Zadar niso naSi. Toda, nikdar narod še ni mogel na en mah ustvariti pravičnega sna ideaTov in stremljenj svoje poltene resnicoljubne du*e«. Take lekcije pišejo nervsmenl Crnogorci zarreb?kim blokašem In drugim podrepnikom, ki sedaj točijo krokodilove soUe za »izgubljeno Reko«.
s? Itentanl na mirovni konferenci. Turlnska »Štampa« prinaša zanimiva razkritja o stališču italijanske diplomacije na mirovni konferenci v Parizu. Po teb razkritjih je italijanska diplomacija stalno podpirala Francijo proti Nemčiji ter se je zlasti bivši ministrski predsednik Orfando eksponira! za Clc-mertceauja. pričakujoč od niega protl-uslug v reškem vprašanju. Prancii pa Je tekom vseh mirovnih pogajanj uspeh Izigravati ItalHansko diplomate ter jih pustiti v jadranskem vprašanju na cedilu,
Julijska krajina.
— Izgnan Tz Idrije. Na idrijski glasbeni šoli je poučeval g. K. Pahor, diplomiran absolvent konservatorija v I3*>-lonji. italijanski državljan, g >riški sio-ven^ki rojak. Na realki službujeta dva »profesorja«, ki sta vzela Slovenca Pahor a na piko in sta Šikan*ra!a dfake* ki posečaio glasbeno šolo. Te dni je dobil g. Pahor, ki se je vedel v Idriii povsem korektno, nenadoma ukaz. da mora takoj zapustiti mesto, in orožniki so ga odgnali. Zastopnik oblasti je ra vprašanje, zakaj mora oditi iz Idrrc g. Pa'or. odgovoril, da zato, ker ne zaltaa v Italijanko družbo! Jalov izgovor!
— Z Goriškega,   Štirje obkroženi faSisti so pridrli v prostore Narodne tiskarne v Gorici in tam izvrš:1i preiskavo. Imeli so s ?ebo: o   ' Instilo goriške policije!   Nekaj n^za^iSn^cga. da IzJa državna oblast fašistom dovoljenje, da smejo preiskovati in razbrati v slovenskem pod;-t'ti!   Kje *moQ   Ali smo v italrl deželi svobode?   Da.   v deželi svobode, v kateri đivaški fa^'st? svobodno razpolagajo z življenjem in imetjem Jugoslovenov! Kaj porečeta k temu Pašić in f inčlć? rasisti so hoteli najbrž izvedeti, ali se tiskajo kaki slovenski leoaki za volitve, ker do zadnlega trenotka ni bilo znano, ali se ude!""« Slovenci mestnih volitev ali ne. — Fa-šistovska trdnlava v Kojskem v Drdlb se je podrla. Notranja rcci^?:a ie rodila črva. ki to ;e razledeL Seda' pobira neki posebni komisar raztresene dri bce, — Pri mestnih volitvah   v   PoHc! 'e ustrahovala   feslstovsks   stranka vse dr'?ge. republikanci so se moral) umakniti in stari in mladi lorfikl it al lanski liberalci, ki so hoteli kandi tirati, so postavili svo'a imena na fantovsko listo. Na listi so blU izmed znanih Gorl-čanov: senator Bombic odvetnik dr Pmavčig, dr. Cr.lot, prof, Lorenzonf, trgovec Orzan   ml.   lekarnar Pontoni, prof. Kurscheit, dr. Venuti,   kmet Ve-cbiet. lekarnar Kflmer, dr. Verzeguassf itd. V parlament v Pim r>ojde st^ri dr. Macani, na županski polomljeni stolec v Gorici pa sede menda zopet starec sen. Bombig. Ali nima Oorica svežej-Šega zastopstva?
— Kmetijska zadruga se je osnovala v Trnovem pri liirski Bistrici Prirejati hoče poučna kmetijska predavanja, razstave, semnje in skrbeti za ugodno nabavo semen, ajnonl, krme in drugih kmeti skih potrebščin. Nadučltelj Dovgan je prevzel predavanja.
RCPCRTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. D r a m a. Začetek 6b 20. ur! zvečer. Ponedeljek, 18. fcbrunrja: Hamlet Red C, Torek, 19. februarja: Zaprto. Sreda  20. februar.: Dcnc^ki trgovec. Red P. četrtek.  21. februarja:    Uliom. (Ljudska
predstava.) Izven. Petek. 22. Iebruarja: Hamlet. Red A. Sobota, 23. februarja: Tri mas'\c, SmeSna precijoze. Priljudni komtsar. Izven,
Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Ponedeljek, 18. februarja: Zadrto. Torek, 19. februarja: Faust. Red D. Sreda, februarja: Suzanina taiaost Mozart
in Salieri  Zapcčatenci. Red C Četrtek, 21. februarja: Zaprta, Petek. 22. februarja: Tosca. Red B. Scbota, 23. scbrrarjn:    Cms-pns ve t ski Sca. Ob 3. popoldne. DllaSka predstava, n-   * ★
— Vpokojltcv Intendanta fceogradsl ega gledaUSČa. Na taktno prošnjo ie vpokrjen intendant beogradskeca Narodneea e'eda-U?ča Milan O r o 1. Kot razlio navnla vpo-knjenec «labo zdravje, nekarert zatrjujejo, da se skuša akivncjSe udeleževati poliiič-neja življenja .
— Strokovne*« odruženla lu^osL obli-ktiiočth umetnikov izredni občni rb^r v področju Slovenije se vr§j v soboto dne I. marca t. 1. v hotelu Unfon. (V ro^cab.) Od^or.
CERKEV V LUCI PRAVA IN ETIKE.
O tem predmetu je predaval ▼ nedeljo dne 17. tm. na Ljudski visoki šoli v LJubljani g. univ. prof. dr. R Kusei. G. prcdavarelj ie skušal v enournem predavanju zarisati nekatere nn:sp'o5ne'Se probleme, ki se tičejo prnvnega činitelja v krščanskih cerkvah, na koncu se *e dotnk-nl! dveh vpraianj. ki ravno zadnje čase zanimajo tudi 5ir5o javnost. V glavnem io g. predavatelj Izvajal sldeče:
Splošno govoriti o cerkvi al naJojja lajika. Kot Jurist hoče podati le neknters MstorlJna delstva. ki naj tvorijo baro za objcKfvni pregled io Tstlnito sliko o n-.s -r. vprnSanju.
Ce zasledujemo *g;odav?no tn hočemo dolo^iH. kaj Je pomenilo krščanstvo za obči Javni pravni red. najdemo, da je pomenil začetek krScanitva v tem pnzledu neka] novega, za jurista usodepolnega. Dotedanji pravni In državni sistem se fe a verstvom poooTnoma kril. Odkar pa se je pojavila cerkev, se je poleg državnega prava, pojavil cerkveni pravni red; In t:, dvojni pravni red je ostal do danes.
T* dvomi red Je nujno vodil do k i fTtktov. Na«prel Ze takoj v začetku. Ptck
njanja kTt^anov sf femamo tolmačit! tud s te*a staliSca.   Kristjani so bili v resnfc državi nevarni elementi. Končno ie vendar doseela cerkev zmago. Konstatfnova odločitev od 1. 313 le dala krščanstvu ena-kopravnosi s dotedaj   veljavno driavae
STev. 4T.
• ?LOVrN«IT»    KA?OD«    4ne 19. febrttflrf« 1924.
Stran 3
religijo. In v kratkem je dobilo krščanstvo Je ono mesfo ki ga je zavzemala prej stara državna vera. postalo je edino odločujoča religra rimske države.
Za nadaljr.i razvoj je važno razločevanje   med   vzhodom   in   zapadom. Na Vzhoda je postala vera temelj državnemu redu.   Vrhovni cerkveni  glavar ie postal vladar. Cerkev  je  služila  popolnoma državi, to je pojav     ki ga zgodovina Pod J..ienom   bizantmizma alf ccra4 opaplzma. Zapad je <el drugo pot: bile so teca krive druge zgodovinske prilike. Ko ie Rim ob preseHcvanje   narodov  postal je ostanek stare centramo urejene rimske države, je na vladarsko mesto polagoma stopil rimski škof. ki se je jasno zavedal kaj pomeni kot centralna točka. (Na vzhodu nahajamo Izrazit portiku'arizem).  — Za jurista zanimivo je, kako ie nnsta-a srednjeveška pa peš K a   monarhij.    Germanski pravni pojmi   so   bii   nevarni   za   Rim. Germani so   poznali   le   interes posamnika. Rim pa je imel za seboj največje juriste in prvovrsten državni in prazni sistem. Ko je nastal znani boj za investituro, je cerkev Izvojevala   zmago,    ter  od  tedaj naprej stvorila   ono   za   kulturo ve'epomembno enoto srednjeveške države.    Papeži so si gotovo prilastili pravice, ki jim niso pripadale. Toda dejstvo je. de je od takrat do danes ostalo cerkveno pravo kot odločujoč činitelj na?ega  javnega Življenja. Tega ni odstranila ne reformacija, ne absolutistična država, ne francoska revolucija.   In pred kratkim je Izdala rrrkev zakonik, da male tako važnih. Seveda pa ostanejo or.t star! konflikri med dfržavnfm in cerkvenim pravem. Tudi paritetna država m mogla odstraniti vseh težav.
2Ta<fnje -ase nas zan'ma zlasti vprn-3an:e verskega pouka. Cerkev zahteva neobhodno svoj delež. Na drugi sfrani misU država (vsaj od 13 stol. dalje), da Je edina krnveteritna. Do harmoničnega sožitja b* prišlo, če se sk'ene med cerkvijo in države konkordat. Seveda bo ostalo potem vse pri starem. Cerkev s! od nekdaj lasti pravice do krščanske vzgoje, do nadziranja verskega pouka, ustanovitve Sol IM.; katerim se gotovo ne bo odrekla.
Ce pa do konkordata ne pride, kdo naj končno odloča? Naša ustava čl. 16. od 8. odloča toliko: za one. ki se bodo odločni ?a verski pouk. pe bo pouk obvezen. Gtede učenfa vcrot'ka pa vsebuje ta člen implicitno, da se mora dajati verouk ločeno po veroizpoved h, a v skladu s posnm-nimi fcontcsIJBfnl, da bi Imele o tem odločati edino konfesije same, neglede na to, aH se bedo tudi dejansko poslužile te pravice.
Končno sto*pa pred dušo vsakega, zlasti pa Slovana, ki pošteno mis!? In želi duševnega, preroda, mi«el o zed?n»cnju cerkva. To jrlban'e <e širi med Angleži. Nemci, deloma tudi med Slovani. Največja ovira pri tem je žal prav pravo. Toda če bodo pravoslavne cerkve žrtvovale turff ne- f koliko svojega, jim bo to v korist: ariHe \ bodo do bolj elastičnega pravnega reda. J Zveza z državo, ki j?m je često naravnost j sovražna, bo odpadla. V smislu poglobitve j etičnih   stremljenj bi bilo   tako   zedhrenje \ pravoslavnih cerkva in slovanski duši In j slovanski misli bi zrastla   velika   naloga j ustvariti novo, veliko kulturo;   kajti za- | padna je zapisana propadu.
*   ★ ★
— Prešernove pesmi v nemškem preroda. »Zagrcber Tagb'alt« Je priobčil št:H Prešernove pesmi v nemškem prevodu izpod peresa Zlatka Ooriaoa. Vse dotične pesmi so bile že zdavna prevedene na nemški jezik In kar Je glavno, mnogo bolje. Verza »O Vrba, srečna, draga vas domača — kjer hiša mojega stoji očeta« sta prevedena takole: »O Vrba, da mein gelicbtcr Meimatsort, — wn meiner Vater traute *^tStte štand«. Nc glede na to. da šepa v teh verz«h ritem, se n~c*rod nid od dc-
lečne da primerjati izvirniku.
OPERA »FAUST« — ^ATHEJEVA 20-LETNICA«
! lirično partijo glasovno in po svoji zunanjosti prejunaški.
Vsi ostali solisti, kakor tudi zbor so se j pošteno in z uspehom potruditi in »Fausta« I smemo radi tega prištevati k Številu najboljših letošnjih predstav. —C
MATINEJA ORKESTRA .ZVEZE GODBENIKOV ZA SLOVENIJO«.
Po prvi, moralno visoko, a materijalno manj uspeli matineji »Zveze« je bilo res treba mnogo nesebične požrtvovalnosti in ljubezni do umetnosti, da je prišlo do druge matineje. Obilnejši njen p-jset pa Še kaže, da za te prireditve zanimanje raste med našim občinstvom ter pride »Zveza« po konsekventnem delu kmalu do polne dvorane in zasluženega priznanja.
Matineja je bila zamišljena kot poučno predavanje za mladino in odrasle ter je v ta namen obsegal spored lahko umljivih prvih osem Dvofakovih plesov v redu kakor jih je komponist sam napisal. V LJubljani jih v tej skupnosti nismo slirali še nikoli in gre za to stilno prireditev »Zvez!« posebno priznanje. Pa kratki moji uvodni besedi Je g. Balatka vseh- osem plesov z malim odmorom oddirigiral živahno rn krepko Občinstvo je te bisere geniialnega DvoFaka BŽTvafo z veliko naslado In prisrčnim odobravanjem.
Opomniti pa moram, da ?e Je čuffta v orkestru, sicer ne pri vseh ples-h. vendar semtertatn neljuba nesigurnost, ki Je motila enotnost Izraza. Nekateri plesi «o bili za Izvajanje premalo plas*'čni. Preoričan sem, dn vsa ta d^la orkester zmaga igraje, ako bi .njihovemu štvd'ju mogel posvetrti več svojega p'člega časa. Smatram te<5-J. da so gorenjih mojih pripomb krive malo-štev:lne vaje. Razumem pa trdi da Je za nle č>s pri-lo odmerejen. saj študij vsako-večem:h oper pn're ves prosti čas.
Vem. da bo prihodnjh osem plesov, ki so še na program" zadovoljilo tudi nas ne-hod:jnitrcba sitnežev.
V splošnem pa se ffvahncga gibanja -Zveze« iskreno veselimo. —č.
18., 19., £0« t. nt.
Pikantno ! Elegantno!
Igračka kokote
Moralna dram, v fi rf^'anith v glavni vlogi Collete Corder.
KINO .MATICA".
Zdravstvo.
SMRT RADI DAVICE — NEPOTREBNA.
Davica ali difterija jc bila še do nedavna ena Izmed najmorilncjsih otroških bolezni: starši so bili v strahu pred njo. Moderno zdravoslovje pa je premagalo tudi lo strahoto z iznajdbo Icka, ki ga zo-vejo »antitoksin«. Vkljub temu Še precej otrok um ra za to boleznijo. Dcgnano pa je, da sploh noben otrok ne bi umrl radi davice. ako bi že prvi dan bolezni debi! primerno zdravniško oskrbo. Po mnenju zdravstvenega komisarja države Nc\vyork Dr. Nicoft, število smrt! radi darlec se bo skrčilo na najmanjše, ko se bodo vsi starši zavedali svoje odgovornosti, da pokličejo zdravnika takoj, čim njihov otrok trpi na grlu ali ga duši kašelj, In ko bo vsak zdravnik takoj dal bolnika antitoksin v zadostni količini, čim obstoji najmanjš; sum, da ima otrok difterijo.
zdravstveni urad newyorške države je dal preiskati prvih 500 slučajev smrti radi davice v 1. 1923 in dognal, da visok odstotek Izmed teh otrok je umrl po nepotrebnem. Največji vzrok smrti radi davice je biia okolŠčlna, da se je zamudilo dati pravočasno zadostno dozo antitoksina. Ako bolnega otroka primerno priskrbijo s tem lekom takoj prvi dan bolezni, je ozdravitev vedno gotova.
Izmed onih 500 slučajev so našli, da le Gounod Je zajemal svole moči iz nem- j 15 krat v vsakih sto slučajih jc bil zdravnik 5fce romantike, iz Mozarta. Pel je o Iju- j poklican takoj prvi dan In le v 32 sluiaj-Ih bežni mehko, iskreno toplo pesem, k: Je nai- j za vsakih sto prvi ali drugi dnn tako. da prcpričevalnejša v nežnem pripoznanju j v več kot polovici vseh slučajev soleh ni srečne strasti toda Je resnična tudi v bc- I bilo zdravniške oskrbe do tretjega dr.e al> Icsti. »Margareta*, ali kakor opero splošno imenujejo * Faust« ostane poleg »Romea in Julije« vslcd svoje slade melodike in v Nemčiji zlasti vsled nemške nacijonalnc romantike, še dolgo časa privlačna opera. Libreto je zelo posrečen, zlasti v izrabljanju liričnih momentov.
Faust, se ml zdi. je bil 'etos ood tem-
; še kasneje. To zamutio so seveda zakrivili I starši ali skrbniki.
IAVI  tudi  zdravniki niso povsem brez krivde za zamudo v lečenjti. To je razvidno iz dejstva, da v skoraj 40% vseh slu-: čajev ni zdravnik dal antitoksina ob svo-» jem prvem obisku in  da v 11% slučajih sp'oh   nI   bil   predpisan   nrkak antitoksin.
peramemnim vodstvom g. Matačiča živnh- \ Taka zamud^ ie morda opravičljiva v ne
nejši. Izglajenejši navzlic maloštevilnim vr>;3ni, kot lani. Vprizori'ev Je b?la vzorno !epa. Valpurgina noč pa bi morda v bedo-če raje izostala, saj za njo nlmnmo niti prvovrstnega baleta in opreme, kakor se spodobi. Operi tudj ni nikakor na kvar, ako se ;zpustl.
Gospod H. Zathev s| Je za proslavo svojega 20letnecra Jubileja prav srečno izbral »Fatsta«. V znameniti te prt slave se Je izvrSi ttid: celi večer. G. 7?.{hcy je zelo ntnfkalen. simpatičen in priljubljen pevec. In si Je umel prid^bifi s poštenim, požrtvovalnim detom v leUIi svejega delovanja na nn?em odru vefUc kro^ odkritosrčnih prijateljev In občudovalcev. V resnici si želimo, da bi nsšel pri nas kakor ie to sam Iz odra povedal v svoji ganljivi besedi, svofo drugo domovino. Sprejmemo ga z odprtimi rokami.
Mcfisto je odpel navdušeno, z žarom In celo dušo Je živel svojo vlogo. Oh koncu prvera akta so ija tovariši uoravništvo, dTigenti in prijatelji ohsuli s cvetjem in darili. Pil le slkovit In ganliiv prizor.
Za Zathejem pa moram v prvi vrsti omeniti gdčno. Zikovo (Margareta) in prav posebno Še g. Popova (Valentina). Z zadovoljstvom sem poslušal prekrasno pobožno arijo Valentina v prvem delanju, ki Jo ie lansko '°to s^l'«* Jzpu?čal. Prijeten h* bT tudi s« Sowilski (Faust), a Je za to Izrazito
: katerh dvomlrvth s!učajih, ko si zdravnik j prvi dan bolezni ni Še na jasnem glede bo-: ieznl in hoče čakati, dokler poročilo ka-; kega laboratorija ne potrdi difterije. Ali j da bi bila ta bolezen dvomljiva po prvem I dnevu, je skrajno redka stvar. Vendarle 1 se je zgodile v 159 slučajih, da je zdravnik j »mel priliko pregledati bolmka še le drugi I dan in vkljub temu Čakal 5e en dan ali še ■ več. predno je dai antitoksin. Taka zamuda po mncn:u Dr. Rcberisa od zdravstvenega urada pa se sploh opravičiti ne da, £ko ie le najmanjši sum, da gre za difterijo.
Drug vzrok smrti je nezadostna količina antitoksina, dasi je bila zdravnikova oskrba pravočasna. Od 161 pacijentov, izmed omenienih 500 smrtnih S'učajev. dasi so tih zdravniki pregledali prvi ali drugi dan, k le v 57 slučajih bila dana primerna doza antitoksina. Dr. Roberta trdi. da za zdravlien e difterije treba vbrizgati antitoksin naravnost v žile ali globoko v mišice in ne le pod koZo. Učinek le potem štiri- do desetkrat hitrejši.
Večina smrti je nastala radi zaduše-nja ali srCnih komplikacij. Te in vse druge komplikacij difterije pa, kakor je dobro znano zdravnikom, se dajo preprečiti, ako se pravočasno vbrizga zadostna količina ajititoksina.
Ivan Sergjejcvic Aksakov.
(K stoletnici njegovega rojstva.)
Ruska kolonija v Ljubljani je slavila včeraj 100 letnico rojstva odličnega publicista. Iskrenega patrijota in enega največjih In najzasluinejšh slovanofilov — Ivana Sergjejevlča Aksakova.
Aksakov, drugi sin znanega pisatelja Sergjeja Timofjejeviča Aksakova, je bil rojen 26. septembra (8. oktobra) \. 1S23 v vasi Nadježmje, belebjejevskega ujezda. ufimske gubernije. Rodbina Aksakovih je bila premožna ter se je zlasti zanimala za ^literaturo in umetnost. Njegovi predniki in starši so živeli pod vplivom patrijotičnih tradicij Suvorovske dobe. Aksakova mati Oljga Semjcnovna je bila hč« Suvorovske-ga generala Za platina. Bogato nadarjen do prirodi, je mladi Ivan že v zgodnjih letih občeval s psatelji. Igralci In umetniki ter z materinim mlekom vsesal vzvišena pa-trijotična čustva. Starši so se preselili v Moskvo, kjer je Aksakov pohajal »učllišče Pravovjedenija« (juridično visoko šolo). Po končanih študijah je vstopil v službo pri Moskovskem departementu državnega senata. Sest let pozneje je dobi odlično mesto v notranjem ministrstvu, kjer se je odlikoval po svoji vestnosti, pravičnosti in modernem naziranju glede državne »u-Prave. Ministrstvo ga je pošiljalo v razne gubernije, da Di s svojim strokovnim znanjem pripomogel k zboljšanju tedanje ruske administracije.
Leta 18o2 je bil vpokoien, preselil se je stalno v Moskvo k očetu in bratu, ki sra se tedai mnogo pečala z literaturo. Literarno delovanje Aksakova se začenia že mnogo prej in sicer s prvo pesnilvfjo »Kolumb*, objavljeno I. 1S45 v »Moskvi:;-.ni-nu*. V tem času se je organiziral v Moskvi literarni krežek slovanof Iske struje, ki Je ime' namen propagirati slovansko idejo potom tiska. Izdajal je v to svrho »Moskovski zbornik«, čigar urednik je bil Aksakov. Kmalu pa ie vlada prepovedala to revijo in Ivan Scrg;ejevič ni smel prevzeti odslej nobene redakcije več. Leto pozneje ie odpotoval na Ukrajino, kjer se je mnogo bavtl z narodnim gospodarstvom In izdal obširno gospodarsko razpravo »Raziskovanja o trgovini na ukrajinskih sejmih.« Iz Ukrajine se je povrnil v Moskvo in tu je preživel burno dobo vzhodne voine. Kmalu se je r^-lružil dobrovoljnim odredom in odšel n,* bojišče s takozvano serpuhovsko družino pod poveljstvom kneza Gagarina. Bojev se ta odred ni udeležil, kajti že v marcu i. 1356 ie bii sklenjen s Turčiio mir. V decembru istega ieta vidimo Aksakova znova v Moskvi. Tu je prevzel skrivaj redakcijo »Ruske Besede« ter si končno izprosil od vlade dovol'enje. da je smel Izdajati svoj list »Dan«. Njegovo ime je kmalu zaslovelo po vsej izobraženi Rusiji in Evropi ter poslalo politično znamenje. Obenem z redakcijo »Dne« je sodeloval Aksakov v moskovskem slovanskem odporu, ki mu je ^po smrti Pogodina poveril predsedn:Ško mesto. Tu se pri-čenja njegovo plodonosno rfeiovanie na polju slovanske eje. Kmalu je začel izdajati političen ilovanofilskl list »Moskva«, ki ga pa vlada nI mogla dolgo trpeti. Moral se Je ukloniti sili in »Moskva« je prenehala Izhajati.
Ko se je pričel na slovanskem jugovzhodu nacijonalen po-kret »izražen spočetka v hercegovski vstaji (I. 1S75). potem pa v srbsko-furški In rusko-turški vojni, je nastopil Aksakov kot voditelj ruske slovanof Iske javnosti. Moskovski slova-vanski odbor se je spremenil v pomožni urad, kamor so prihajali !z vseh krajev Rusije prispevki za slovansko stvar. Kot predsednik odbora In glavni inkrijator te obsežne pomožne akcije si je pridobil Aksakov za južne Slovane neven^ivlh zaslug. Kakor pa je bil navdušen za slovansko idejo med rusko-turškr vojno, tako ga je potrl In razočaral berlinski mir, ki je bil vpričo junaštva In Žrtev ruskega naroda nekaj ponižujočega. Aksakov je nastopil proti temu ponižanju Rusije z znamen:fim govorom v slovanskem odboru, s katerm je pokazal Evrcpi, da stoji za ruskimi diplomati neprodirna stena ruskih src.
Kot svoj osebni organ Je začel Aksakov izdajati L 1880 »Rus«, ki je izhajal do njegove smrti. Kot voditelj pristašev slo-/anofiske struje, predsednik slovanskega dobrodelnega odbora, organizator dobro-voljcev v srbsko-tur*ki vojni, tfcp propa-gatorja panslovanske ideje, odličen publicist, narodni tribun in pesnik je bil Aksakov osebnost, ki jo ie poznala vsa Rusija, vsi slovanski narodi in vsa politična Evropa. LktbH Je In veroval v rusko mladino, v duhu ie videl to. kar se je zgodiio malone 40 iet po njegovi smrti. Kako je mislil o slovanski bodočnosti dokazujejo njegove besede, zapisane v listu »Moskva« — »Cim se Rusija popolnoma zave svoje slovanske misije, bo slovansko vprašanje rešeno. Tega sicer še ni, toda začetek je že storien. začetek pa je polovica dela. Brez zavesM o s'ovnnski misiji si ni mogoče mslitl pravilnega duhovnega razvoja, niti resnične nocijonalne politike v Rusiji. Nacijoralnost politike predstavlja delovanje, odgovarjajoče zunnnjim in notranjim interesom države In nacije. Glavna naloga slovanskega sveta je sedaj v tem. da b: RusJja spoznala v sebi njega koncentracijo in svojo slovansko misijo. V tem Problemu je vse. V tem je vsa bodočnost Rusiie in vseh slovanskih plemen. Kakor si ne moremo misliti Rusije izven slovanskega sveta, kajti ona je njegov glavn*' materijalni In dtihovni izraz, t«ko je tudi slovanski svet nemogoč brez Rusije. Vsa sila Slovanov je v Rusiji in vsa sila Rusije Je v njenem slovanstvu. Toda četud5 Je po prirodi in zgodovini sojeno Rusu"« dn postane sredšče teženj vsega slovanskega sveta, je vendar potrebno, da bi bilr to tudi v zavesti. Neobhodno je, da Rusija sama docela doume tisto dolžnost, ki ji jo nalaga njen pomen kot zastopnee slovanstva in nositeljice slovanskega prapora. Ko pa se zave te do|žn0s*f. jo b~ zaaia tudi izpolniti Nai samo Rusija ras- 1
vije v sebi slovansko zamozavest, vse drugo pride samo od sebe.«
V tem kratkem življenjepisu in odlomku iz njegovih del pa je obsežen Ie neznaten del Aksakova kot enega največjih in najpiemenite.šlh ruskih genijev, čigar ime zavzema ugledno mesto v zgodovin" ruskega naroda in slovanstva vobče. Ko le 9. februarja 1SS6 smrt prerezala nit njegovega plodonosncga življenja, je tatova] ves slovanski svet. Krsto z njegovim truplom so nosHi najodličnejši predstavitelji tedanje ruske Inteligence. Stotisočna množica ruskega naroda je spremila tega zaslužnega moža k večnemu počitku v Tro-p*ce-Sergijevsko Lavro v Moskvi, kjer je še d?»nes ohranjena njegova gr bn'ca.
Ruska kolonija je proslavila včeraj 100 letnico Aksakovega rojstva v balkonski dvorani tukajšnje univerze. VseuČ. prof. M. Jasinski. ki mu je kolonija poverila organizacijo te proslave, je pozdravil zbrane častilce velikega slovanefila ter nagtašal, da ima ta prireditev za Ljubljano še poseben pcmen, kajti Aksakova Slovenci In nj;hova domovina n;so bili tuji. Bival je v Ljubljani, kjer je mnogo pripomogel k ustanovitvi »Slovenske Matice«. O žTv!jenju in delu A ;snkova ie obširno predaval bivši gen. Mustafin. O Aksnkovu In slovanski javnosti pa dr. Prcobra?ensJ<y Oba predavatelja sta podala pregledne sliko pomena Aksakova za razvoj s!^v~n-ske fde;e v Rusfn in pri drugih slovanskih narodih. Udeležba nI bHa povodna, d«si b; morala prireditev zanimati tud» na^o javnost. Zdi se nam, da je ruska kolonija vzbudila v naši javnosti za *o PTiredltev premalo zanlmnn:a. Treba je bilo pravočasno znintcres:rati javnost in prositi za sodelovanje naše prosvetne korporaci-e. Tudi čas za prosTavo ni primeren, kajti !00 !cfn!c* Aksakovega rojstva je bila že v oktobru lanskega leta. Čudimo se, da so pozabili na to nnši prosvetni faVtorji. Ve-Ifkemu In zaslužnemu Slovnnu bodi ohranjen tudi v slovenskih srcih trajen spomin!
Iz tržaškeoa prometnega
sko tajnost, ker tako lahko odpirajo vsako pismo, ne da bi bilo treba za to kake zakonite preiskave.
Nekaj dobrega pa imamo vendar tu v Trstu, česar vi v Ljubljani nimate in menda tudi ne poznate. To ro pisemske pošiljatve potom »rTxnress Vefoce«. V tramvajski u tiči na Cardnccijcvl u ici je urad. Tja zanesete ri^mo, plaćate eno liro in naslovljencc ima pismo najkasneje v eni uri že v rokah, večinoma pa ?e mnogo prej, ker sc pisma dostavljajo takoj po oddaji v uradu. Ta nučin dostavljanja lokalnih pisem se je v Trstu že porodoma uuomač:;. ker je stvar v resnici praktična in povrhu vsega tudi še razmeroma poceni, kajti p-) pošti ro-slano ekspresno p smo je treba franki-rati s S5 stotinkami in jra naslovljencc največkrat dobi šele naslednji dan. Zdi se mi. da bi se stvar obnesla tudi nrl vas, in bi bilo le priporočat', da se čim preje uvede, seveda če nc bo protesta s stran! — postrežčkov, ki so brez dvoma zco vozen narodnopolitijen in narodnogospodarski činitelj. Poizkusite, morda pa le pojde brez hujših nesreči
življenja.
POŠTVrT NADLOnf?.   ČEMU Jr: CA-RINARNA. — EXPRESS VELOCE.
Trst, 14. febr.
Človeku, ki je navajen srednjeevropskih prometnih razmer, kakor so bile nekdaj in so se sedaj tudi žc večinoma vrnile vsepovsod, se mora zdeti v Trstu marsikaj zelo čudno, tuje. nekam srednjeveško. In vendar je Trst v modemi državi, ki se pred svetom prav rada ponaša s svojim napredkom, dočim pa v resnici v njej marsikaj spominja še tistih stari bčasov, ko so naše babice z našimi dedi izhajale brez vse tiste hitrosti, ki je dandanes nujna potreba vsakemu človeku, ki živi od svojega dela.
Do predkratkim so pri nas v Trstu pismonoše še prinasai denarne pošiljatve na naslovljcnčev dom, kakor je to pač uvedeno vsepovsod. Naši poštni upravi pa se je kar čez noč zazdelo, da so s tako službo zvezani preveliki stroški. In ker je danes v Italiji prvo in glavno načelo »štedenje«, je poštna uprava odredila, da mora naslovljenec sam priti po denarno pošiljatev v glavni poštni urad. Sedaj si pa pomislite, kaT o je v glavnem poštnem uradu pred tistima dvema okencama, kjer se izplačujejo poštne nakaznice. Vrste, da jim ni videti konca, in vse se huduje, robanti in nrok'inja, da mora izgubljati čas, cc^ ure, preden sc dobi pošijatev. Ker se jc za prejem denarne pošiljatve treba legitimirati s primerno legitimacijo, potnim Tstcm, orožnim listom ali čim podobnim, morajo vsaj sedaj v začetku hoditi po denarne pošiljatve naslovljenoj sami, dokler si njhovi pooblaščenci nameščenci ne preskrbe posebnih, v ta namen od pošte izdanh, s fotografijo opremljenih izkaznic. Pomislite si torej n. pr. odvetnika, ki mora čakati rar ur pred poštnim okencem v do'gi vrsti, da se mu izplača par lir. ki jih je posla1 klijent z dežele za kolke. Ali vam blagoslavlja poštno upravo!
Pri nas v Trstu na glavni pošti pn promet, toda nikar si ne mislite, da jc stvar urejena tako, kakor drugje, da more denar, ki vam ga pošlje kdo na ta način, tudi kmalu dob ti. Kaj še! Dobite pač obvestilo, da vam je g. Peter Zakrajšek v Komnu nakazal 50 lir, toda za izplačilo boste čakali cee tri mese--e. Pri nas torej velja ista. kakor jo vi 'am zunaj tako radi očitate Beogradu, namreč: »ima vremena«!
Pri nas v Trstu na gavni pošti pa 'mamo tudi carinarnico, kjer vam natančno preiščejo vsak zavojček, ki pri-^e iz inozemstva, da vidijo, ali ni mor-la v njem kaj, kar bi sc dalo zacarimti. Tako mi jc te dni pripovedoval poklicni tovariš, da mu je pr nesel pismonoša poštno obvestilo, da se nahaja ra po-'ti zanj »zavoje iz Ljubljane. Sel je na -^ošto in tam so mu pokazali v carinarnico. Tti so mu prinesli navadno pismo, \i je bilo nekolko obsežnejše, pa je vendar tehtalo samo 25 gr. Zahtevali >o, da se pismo odpre v njegovi navzočnosti, da se pokaže, al ni v pismu kaj ^arinl podvrženega. Pismo so odprli in v njem je bil list, ki je slučajno v ItaTjji prepovedan. List so seveda zaplenili in ^aslovnik je Imel še sitnost, da je moral -^dnisat! nekak »profokol o zaplembi«. Ma ta način znajo v Italiji kršiti pisem- |
Občinske volitve na Jesenicah.
Velik napreden uspeli.
Včeraj so bile na Jesenicah občanske volitve. Dasi so zmagali klerikalci*/ vendar pomenjajo te volitve izreden tispeh napredne misli, katere nositeljica je bila demokratska stre.:'' a. Pri dr/av-nozborskih volitvah je imela JDS na Jesenicah 113 glasov, pri včerajšnjih občinskih volitvah pa 2:5 torej ie napredovala za 132 glasov, to je za 117 odstotkov. Klerikalci, ki so se posluževali najoga!)ae.;š:li sredstev in so na shodih in potom letakov vlačili Boga in vero v   gnusno   politično   agitacijo, češ: »kdor nc vrže krogce v prvo skrmUco, je odgovoren pred Dogom!«,   sn iir^ell nri zadnjih   državnozborskih volitvah 520 glasov, sedaj na so dobili samo S7S\ glasov, torej so nazadovali za celih 1 i2 glasov. Radikali, ki so postavili dve listi' s 132 podpisi, so dobili 31 ^riasov, ker je bila n ih ofic. lista razveljavljena. Socijalni demokrati in pa komunisti, takozvana neodvisna delavska stranka, katerih lista je bila po zaslugi klerikalce\ razvejjavljena, so Uneli najstrožjo prepoved, udeležiti sc volitev. Komunistični general, nekdanji borec r.a knn;š;;l fronti, Je ran. je organiziral stražo, ki je strogo pazila, da se niti eden nihc— vin somišljenikov ni udele/il volitev.: Mnogo, posebno socialnih demokratov, jc bilo pripravljenih, da bi v znak prote-, sta proti vladi in klerikalcem napredno volili, toda vodja tiste stranke, ki jc s, pomočjo naprednjakov dobila župana na. Koroški beli, fe za zahvalo preprečil nx Jesenicah naprednega župana.
Pa tudi v primeru z zadnjimi občinskimi volitvami in sestavo Občinskega) odbora je zaznamovati velik napredek^ Od vseh upravičenih volilcev, 1275. .\h\ je volilo samo f>54, torej 52 odstotkov.) Volitev se niso udeležili komunisti, so-* cijalri demokrat je in mnogo drugih ne-.' zadovoljnežev in nezavednežev. KIc» I-ka!ei dobe sedaj 19 odbornikov, poprej« so jih imeli 12. naprednjak] (JDS) sedal 12. poprej pa so imeli sa^o 4 in radikali dva mandata. —   Klerikalna zrr.a^a jo Pirova zrnata. £c ne volitve, pa N.Jo pa bodo klerikalci tudi na Jesenicah na klerikalci tudi na Jesenicah   na tleh, ako bodo naprednjaki tako požrtvovalno in sistematično delali, kakor so doslej.
i»awMffgi^»^
i EIKO .IDEAL11
I    prcdv.Va v prnec^cliek  IS., tor-k 19. in
nedo 20. februarja seazacijSki lilra
Tropska vrtoglavica.
Do2ivlj?j iz tropskih krajev v 5 dejanjih, v glavni vlogi FraoJc Mayo.
Onišfvene vesli,
— »PoduTicliSi.vj   po;Ipaiao dretvo LjnbUaasSce s*irnlz ic« p^irudi v sebjto Une 23. februarja  1924 ob 2X uri v prostorih Narodnega d ma v Ljubljani »Podoficirski, pies*. K udeležbi priredi:ve vabijo se vsi. bivši dalje služeči podoficiri, vsi rezervni oficirji, nradniŠtvo in drujio cenjeno oo-č.nstvo. Vstopnina za cs-bo 15 dinarjev« —• Ker |e čisti d ibiček namenjen z-i podporo! vdov in sirai tovarišev, se prcpiuula hva-ležnj  sorcjeir.ajo.  — Odbor.
— £e:j:jaliotska maškeroJa,    ki s? Je
vršili stbolo v Narcdnetn d
5c F.....
b la kakor je bilo pričakovati, mnosc p!e-saclev in in gledalcev. Velika dvorana Na-, rednega doma je bila sKorcj premajhna za vse obiskovalce. Pircditev je potekla zrla-Živahno in animirano. Maskcrada jc b la civorjena s sprevodom mask. čijili število' ie znašalo nad 130. Med maskami smo opazili nekaj izrednih in originalnih fi^.ir. Prevladoval] so oscb.to picrotti, metuljčki in rlomino. Pod spretno taktirko d rigeata s. Bučarja Je Šentjakobski orkester p knzal
svoje zmožnosti. Neumorno, do ranegn Jutra je Rceba svirr.la vse komade modem h in drucih plesov. Vrsti!! so se blues, t?nco, četvorka itd. v splošno zadovoUnos! navzočih. Prircdtev je uspela tako v moralnem kot v materijalnem oziru dobro.
Podpirajte obupane slepo in damfte »Podpornemu druslvu slepih«*
Stran 4
»?LOVPN?K!   NAROD«,   dne 19. februarja i
stev 41
Dnevne vesti.
V Liubifam. dne O slovanski vzajemnosti.
»Na tleh lezi Slovanstva stebri stari..*
Prešeren.
V prvem desetletju tekočega sto« let j a je slovanska ideja mogočno na* predovala. V vseh slovanskih narodih je nastal mogočen preokret, da se od* strani j o vsa obstoječa medsebojna ne* soglasja in se ustvari na vsi črti spo* razum, ki bi naj bil temelj slovanskemu kulturnemu in tudi političnemu bloku. Center slovanskemu gibanju je bila Praga, ki je dajala inicijativo v vseh Slovanstva se tikajočih vprašanjih.
Od tu se je širil s'ovanski pokret ns jug k nam Slovencem in preko Hrvatov in Srbov k Bolgarom in proti severu v Rusijo. Celo Poljaki, ki so preje stali, ako ne naravnost sovražno, pa vsaj apatično ob stran', so se raz* vneli in jeli kazati živahno zanimanje sa slovanski probam.
Na čelu slovanskemu pokretu je korakalo časopis ie, ki je z velikim ra* sumevanjem in z idealno požrtvoval* nostjo sirilo ideje slovanske vzajem* costi in ji sistematično ustvarjalo in pripravljalo pota.
Ustanovljena je bila osrednja zve* sa slovanskih novinarjev s sedežem v Pragi. S svojimi rednimi vsako'etnimi kongresi, posvcčcrfmi ne to!iko stanov* skim vprašanjem, ka!"or v prvi vrsti vsem aktualnim slovanskim proble* mom, jc storiJa za razširjenje vscsTo« vanske ideje več kakor vsi drugi ns tem polju delujoči faktorji. Z železno vztrajnostjo in z nepokolebljivo dosled* nostjo je zbirala in tudi zbrala pod svojim okriljem pripadnike vseh slovanskih narodov, kar se ni posrečilo nobeni drugi sTovanski organizaciji.
S svojim sistematičnim delom je pripravila ugoden teren slovanskim po* Etikom, da so leta 1903. mogli sklicati vseslovanski kongres v Prngi. ki pome-nja mejnik v medsebojnih odnošajih med nosamnimi slovanskimi narodi.
Tej pomembni prireditvi je jeseni istega leta sledil vscslovanski novinar* ski kongres v Ljubljani, na katerem je prvič prišlo do načelnega sporazuma med zastopniki ruskega in poljskega naroda. Iz starega slovanofilstva se je razvila ideja vselovanstva, garantirajo* Ča vsakemu izmed slovanskih narodov Svoboden nacijonalni razvoj. Vseslo* vanski kongres v Sofiji je bila nadaljna etapa v delovanju za uresničenje veli* kih slovanskih ciljev.
Balkanska, pred vsem pa svetovna vojna sta napravili konec temu veliko* potezno zasnovanemu delu, obenem pa tudi donesli uresničenje marsikaterih Idealov, katerih si preje poborniki vse* slovanske misli niso upali niti javno izreči.
Razen Ltižičanom ie zasijalo solnce svobode vsem ostalim zasužnjenim slo* vanskim narodom.
Razmere v slovanskem svetu so se bistveno spremenile, toda vsiljuje se vprašanje: Ali je s tem ideja slovanske vzajemnosti že izpolnila svojo veliko nalogo?
Zdi se, da prevladuje to mnenje. Zato so tudi činitelji, ki so preje bili gonilna moč slovanske icleje, ustavili svoje delo tam, kjer so jih pred dva* najstimi in desetimi leti prekinili vojni dogodki.
Toda ali nas odnošaji med posa* meznimi slovanskimi narodi in med svobodnimi slovanskimi državami na* ravnost zopet ne silijo, da se zopet po« vrnemo nazaj k de'u za ustvaritev slo* vanske vzajemnosti?
AH bi ne bili danes sestanki sto* vanskih politikov morda umestnejši, kakor nekoč, za to pač, ker bi lahko bili sedaj uspešnejši?!
Ali bi ne bile priporočljive naj* tesnejše organizacije slovanskih novi* narjev in kulturnih delavcev sploh? Ali bi ne bilo koristno, da zopet vznikne stari »Ustredni svaz slovanskvch novi* nafti?«
Kdor pazno zasleduje razvoj do* godkov v s'ovanskem svetu, je že zdav* na prišel do prepričanja, da je treba nastaviti dela tam, kjer ga je nam pre* kinila vojna.
Čakamo novih impulzov Iz Prage! Praga ima zopet besedo!
★   * ★
— Obletnica dr, Rašlnove smrti. Danes se spominja bratski češkoslovaški narod tragičnega dogodka, ki je zahteval življenje enega največjih sodobnih strokovnjakov na finančnem in narodno - gospodarskem po'ju. Z železno voljo in vztrajnostjo, z neumornim delom in tcmcljftim strokovnim znanjem, z iskrenim patrijotizmom in veliko ljubeznijo do svojega naroda si je pridobil pokojni dr. A. Rašin za mlado češkoslovaško neodvisnost in go-skodarske ter f nančne osamosvojitve CSR, marveč tudi v srcih vseh Iskrenih Ceboslovakov. Bil ie mož", ki je videl pred seboj samo en cilj: svobodno, go-SfK)darsko in politično neodvisno, krepko in srečno češkoslovaško nacijonalno
18. februarja /924.
državo. Na poti k temu cilju ttl poznal nobenih zaprek, žrtvoval je vse svoje duševne sile in ko so se sadovi njegovega dela že pokazali, je omagal pod udarcem morilčeve roke. Legel je v grob ,toda njegov spomin bo živel, dokler bo Živela češkoslovaška svoboda. Vse gospodarske institucije, vsa narodna društva in javnost v Pragi In drugih mestih CSR stoji danes v mislih in srcu ob njegovem grobu in se klanja Rašinovirn manom. Tudi slovenska jav- j nost mu bo ohranila trajen spomin.
— Seja občinskega sveta ljubljanskega. Končno je določena javna seja občinskega sveta ljubljanskega za četrtek zvečer. Kakor čujemo, je dosežen med komunisti in veČino nekak sporazum v zadevi službene pragmatike, ki se ima prej razpravljati, kakor pa proračun mestne občine.
— Lfkv'dac'ja Slovence v prosvetnem ozira. Minister prosvete je podpisal ukaz. s katerim prenaša na osnovi pooblastila ministrskega sveta vse prosvetne posle ljubi anske pokrajinske oprave na ministrstvo prosvete. Do | končne likvidacije je poverjeno oprav- 1 l;anje teh poslov dosedanjemu predsedniku višjega Šolskega sveta, dr Stanku Bevku, ki ima nalog, da pripravi vse potrebno za izvršitev likvidacije. V svrho informacij se pripelje v Ljubljano ir.srektor ministrstva dr, Janko Loka r. S tem sta prenehala poslovati vi$-ii selski svet ter oddelek za pro^veto in vere pri l'ubl:anski pokrajinski upravi. Ker b; ne bila popolna likvidacija sa-kor se zdaj namerava, niti v korist enotnega razvoja našega slovenskega Sjfotva niti v dobrobit učiteljstva, upamo, da ostanemo pri tej stopnji likvidacije in da ne pojdemo naprej, ker predvideva tudi uredba o razdelitvi drŽave j na oblasti združenje kulturnih poslov dveh ali več oblasti. j
— Prisega rekrutov. Včeraj ob 11. ! dopoldne je bila na dvorišču artilerijske vojašnice svečana zaprisega letošnjih rekrutov.
— Ugotovitev.  Uprava »Narodnega gledališča« v Ljubljani   je poslala ljubljanskim dnevnikom,   razen »Slov. Naroda«, notico, naslovljeno »V blago-hbtnp pojasnilo«, v kateri pravi,   da je »Glede   odpovedi   petkove   predstave j »Nju« poslala odpovedno notico dnev- j niku »Slovenski Narod« s prošnjo, da Jo objavi, obava pa je vsekakor po po- j moti izostala. — Nasproti tej izjavi ka- j tegorično ugotavljamo, da naše uredni- • štvo take notice nikdar ni prejelo, zato ! tudi z ogorčenjem zavračamo   poskus j gledališke uprave, zvaliti svojo krivdo na tuje rame!
— Pritožba novinarjev pri poštnem ministru.  Kakor nam poročajo iz Beograda. namerava:'o korporativno vsi zagrebški in ljubljanski stalni dopisniki v Beogradu skupno z drugimi dopisniki intervenirati pri ministru za pošte, br- ' zojav in telefon zaradi nerednega funte- ] cijoniranja telefona. Novinarji bodo zahtevali od ministra, da uvede   v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani preiska- ' vo v svrho ugotovitve krivde, ker je i bila proga skoraj tri dni popolnoma po- j kvarjena oziroma so bile vse telefonske z vete prekinjene. Dalje nameravalo no- j vinarji vložiti odločen protest proti fa- ; vorizaciji dunajskih dopisnikov, ki uporabljajo telefon ravno v takih urah in v i takem času, ko samo domače časopisje najbolj nujno potrebuje telefonski raz- j govor z Beogradom. Kakor nam zatrju- j jejo, sta poštni in notranji minister že j uvedla preiskavo zaradi pokvarjene te- j lefonske proge.
— V  LJubljani  bivajoči dobrovoljci
Imajo v torek 19. trn. ob 20. zvečer sestanek v restavraciji Narodnega doma. Udeležba za vse obvezna.
— Koleglalni večer društva »Pravni- \
ka« v sredo 20. tm. ob osmih zvečer v re- j
stavradji »Zvezda«. Oz. člani se vabijo, i d« se sestanka mnogobrojno udc'e?e.
— Gledališke novice so se začele v . zađrrcm času množiti žallbog v zelo ne- i prijetnem smislu za nas Ljubljančane In naši gledišči Ofic'jelno sicer vse te vesti še n!so potrene. Toda več in boli nego gotovo le dane;, da se odloči g. Julij Betetto Iz raznih nam dobro znanih in neverjetnih razlogov odzvati se klicu in zelo laskavemu povabilu na dunajsko dvorno opero, kler ga, kakor vidhno, danes mogoče bolj cenijo m vpostevajo  kakor v ljubljanski »atmosferi«.   Nc mislimo dregatl danes v • nobeno sršenovo gnezdo, da-sf se tudi sr- i Šenov ne bojimo.   Povejmo rajši,   da Je menda včeraj tudi g. Šimenc dal slovo beli ; Ljubljani in podpisal pogodbo sa Zagreb- • ško opero, kamor se preseli ali vzdigne v j bodoči sezon*.   Tudi  gosplca  Zlkova fe menda — na skoka v Prago.  In tako se imajo prve moči In glavni glasovi precej izjpremenlr! na ljubljanskem odra, klet ie bale precej zakulisnih faktorjev — na krmila. Ml za danes beležimo vse te nama- i vejfe govorice In dejstva In sa v podrobnosti sploh ne mislimo spuščatL Zadaš tajajo naj nam te ugotovitve.
— N*ia vojaška misija na Slsvefiem Češkoslovaški armadi na Slovaškem bo- I sta dodeljena podpolkovnika Voflslav Sa- j vlč In Kosta Antonovlc, prvi topništva v j Bratislavi, dragi na ochotl v Banski Btst-itdd.
— Dražba to im ali n poslopja ob cesti Mengeš - Trzin bo dne 23. Iebruarja pri sodišču v Kamniku in ne kakor pomotoma porocano dne 22. L m. Pojasnila dajeta tudi odvetniški pisarni dr. Janeliča la dr. Trampu?a v Kamnika.
— Celjske vesti. Občni zbor Celi Sokolske župe se je VTŠil v nedeljo dopoldne v sokolski telovadnici. Udeležba Je bila precejšnja In so bila skoro vsa v župi učlanjena društva zastopana po svojih delegatih. Udeležil se Jc občnega zbora tudi starosta Sokol s Ve ga saveza dr. Ravnina r Iz Ljubljane. Žuonl starosta dr. Ovldo Sernec Je otvorfl občni 2bor ter v svojem nngovoru poročal o raznih dogodkih In delov b nju Sokolske Župe celjske v minulem letu. Sledila so nato poročila funkcionarjev župnega odbora, katera so bila sprejeta. Pri volitvah je bi za fup-nega starosto izvoljen zopet dr. Gvldon Sernec. Obravnavale so se nato slučajnosti In se ;e med drugim sklenilo tudi da se leios vrši župni zlet v St. Juriu ob južni železnici. Oblni zbor je bil zaključen opoldne. — Plesnf venček plesne šole So-kolskcga društva v Celju, kateri se je vršil v srboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. je dobro uspel. Udeležba je bila srednia. — V mestnem gledališču gostujejo v torek igralci Ihjb^anskega narodneza zlednl*§ča z Igro »Osma žena« Za prihodnje dni pa se pripravlja opereta »Mamzelle Nitonsehe«.
— MaKborske vesfL S M a 1 e n uspeh igre »Mogočni prstan« v Mariboru V soboto dne 16. februarja Je uprava Narodnega gledališča v Mariboru pripravila slovenski mladini večer Izrednega užitka. Vprizorila se je Fr. Milčin^ke^a naredna pravljica v 12 sftfcan »Mogočni prstan«. V prizoritev ie kakor znano, združena tudi z glasbo, katero je zložil V;ktor Parma In katero je tudi osebno vodil. Pri tei prilki Jc brl navzoč tudi pisatelj g. Milčinski, katerega je občinstvo ponovno burno in Iskreno pozdravljalo. PckTonJen mu le bi lep lavor-Jev venec Premijera je vseskozi sUain«) uspela. Posebno velja to Še za glavno vlc-sro. ki je bila v rrkah ff. Žcleznlka kot Stanka. Za mariborske razmere težko inscenacijo ter režijo ie mojstrsko izvršil g. ravnatelj Bratina. Vloga Stanka Je bila kot nalaJč za g. Želcznika. Splošno mnenje je, da se Je g. 2cleznTk v tej vlogi samega sebe prekosil. Tudi gdčna. Jelenčeva kot Stankova mati Je to pot pokazala velik napredek na odru. Najtežjo vlogo (Evfcmile) je gdčna. Petkova prav dobro pogodila. Igrala ie brez hib in v vsakem ozim dovr-šeeo. Utrajal je tudi g. Tepovec kot kralj devete dežele In sicer še bolj kot g. Grom kot car. Poleg Stanka pa Jc svojo vlogo prav dobro pogodila gdčna. Kraljeva kot princesa Viola. Tudi gdčna. Savlnova kot mucek In gdčna. LubeJeva kot psiček sta bili ponovno aklamlrani. Med »ministri« (g. Skrbinšek Kovic, Rasberger) Je posebno g. Skrbinšek pokazal spretnost za tako vlogo. Predstava Je bila Izredno debro obiskana, pogrešali pa smo zopet marsikaterega izmed na*e inteligence. V splošnem pa kot rečeno, je premijera sijajno uspela In upam, da bodo tudi reprize.
— Zakon s katerim se razširjajo na vse območje kraljevine SHS odredbe IX. In X. poglavja »Kriminalnega (kazenskega) zakonika za kraljevino Srbio« kakor tudi odredbe uvodnih pravil m prvega dela tega zakonika, kolikor gre za uporabljanje IX. In X. poglavja, je izšel v celoti v 12. kom. »Uradnega lista« *er se dobiva, dokler zaloga ne poide, po 1 Din 25 par.
— Opozorilo Amerikancem! Izseljenl-ški odsek ministrstva za socijalno politiko poroča, da prihajajo mnogi ki se žele vrniti v Ameriko, osebno k ministrstvu in prosijo, da se jim izda pas s klavzulo za odobren povratek v Zediniene države. Opozarjajo se vsi Interesenti da ne prihajajo osebno k ministrstvu nego da v svojem lastnem Interesu predlože svoje prošnje pristojnim oblastim, ki bodo postopale v smislu dobljenih naredb. — izseljen t ški ao-mlsarijat kraljevine SHS v Z?groba.
— Smrtna kosa. Umrl Je v Ljubljani po dol-zi mučni bolezni g. Fran J u ž i n a, državni šofer. Pogreb se vrši v torek 19. tm, ob pol 4. Iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini
— Za denar le Izdajal potne liste. V Subotici so aretirali uradnika oddelka sa izdajanje potnih listov Ivana Rud ca, ker le hotel nekemu mednarodnemu sleparju iz Romunije Izdati potni list na tuje ime. Ugotovilo se Jc, da Je Rudič Izdajal ponarejene potne liste za Madžarsko in druge države vsakomur, kdor mu Je nudil za to denar.
— Ukradeni gonilni lermenl. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se nrhalata dva kosa gonilnega Jermena. Komur so bili ukradeni naj se zglasi pri sodišču.
— Ukradeno kolo. Z'đarhi Jakobu Le-nassliu je bilo Izpred gostilne Cotlč r»a Martinovi cesti ukradeno kolo, vredno 1000 Din. — Ko se je pozno zvečer vračal službujoči stražn?k iz Smartnega domov, je naletel na nekega neznanrn. ki s* .*e peljal na kolesu in brez lučt. Cim ie neznanec zagledal stražnica, je pustil kolo na cesti In zbežal. Kolo je bl'# last zgoraj omenjenega Lenasslja.
— Alkoholna ptača za vinjene rekrnte prepovedana* Po*~ijsko ravnateljstvo opozarja gostilničarje, da Je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 20. februarja 1924 tlkoholf • pijače. V Ljubljano dosoev-Šf rekruti se morajo takoj Javiti v vojvode Miiiča vojašnici.
-» Nepoštena natakarica. Oostflnlčar-ka Jerica Purrtch s Dolenjske eeste It opazila včeraj v nedeljo, da H la zmanjkalo Iz predala 1000 Din. Osumila Je takoj svojo natakarico Ano Virth. ki Je priznala, da Je Izvrsna tatvino. Sploh le bilo v zadnjem času pri Pntrfchovfb Izvršenih več tatvin. Tako Je na zagoneten na On izginilo 750 Dm, nekal zlatnine In perila. Teh tatvin |e tstotako osumljena VTrthova, ki |e bila oddana sodišču.
— Razne tatvfne. V Poljeanan Je boo vlomljeno v tamošnji poltn? nrad la odne*
is železne blagajne 1428. 100 srebrnik
kron, en zlatnik za 10 la eden za 20 K 2100 znamk po 5 para. 20 po 15 para 300 po 25 P. 300 po 60 p, 300 o 3 Din 15 o 4 Din 10 o 5 Din. 30 po 8 Dfn 15 po 20 Din in 7 po 30 Din Nadalje ja bila odnesena tudi večja množina postnih vrednotnic ki 834 porto znamk različne vredne s ti. — V Zidanem mostu Je bila Elizabeti Keipcrt U Zagreba ukradena listnica s 109 Din. Skupna Skoda znaša 260 Din. — V Stari vasi ie bilo po-sestnicl Barbari Kovačič ukradeno za 460 Din perila. Ani Zajcev! pa za 315 Din obleke in perila. — Višjemu sodnemu oficlja-lu Tersten aku Je bila Iz stanovanja ukradena suknja vredna 1500 Din.
— Ovadbe v nedeljo. Na policijo so prispele v nedeljo 17. tm. sleJvCe ovadbe: 2 radi tatvine. 3 radi kaij^n*n milnega mira. 3 radi cestnopolcljskega reda. 1 radi prekoračenja policijske ure. 4 radi pasjega kontumaca. 1 radi prestopka Čred p žel reda. 1 radi poškodbe tuje lastnine in IzvrScni sta bili dve a.'thciji.
— Sarajevski vampir. Čuden dogodek se Je primeril nekemu sarajevskemu iz-voščku pred dnevi. Ko se je ^yr.no v n c! vračaj iz bii/ne sara;cvske oko!JC4 domov in te baš pasira! cesto miint turškega pokooališča. ie zaslišal nenavad 10 stokanje, ki je sledilo njegovemu vo**l 'oiiial se nI upal orreti temveč je nagnal konje v drvH dir. Toda stokanje ni poiMa-o. Končan je Pridrvel kočijaZ v mc:to, kk*r je moral rad! ŠTevilnih pasantov oo£--snoi' vo~ Jitl. Kmalu se je zbrala okoli vozs velika množica ljudi in 5ele sedaj se ie -?p i! rre-strašeni kočiiaž ozreti. Nudil se mu e Či!-den pogled Na zadnjo stran njegovega voza se je oprijemalo človeško bitje, bledega obraza s črno brado In v belem plašču. Neznanec, čudni spremljevalec kočf-Jaža, jr bi1 norec Gjorgie MiSović, ki je pobegnil Iz blaznlce.
— Zaplenjeno zlato v Marboro. Carinski urndniki v Mariboru so v zagrebškem vlaku zaplenili okoli tri kg težak paket. V paketu se je enahaialo samo zlato v vrednosti nad 400.000 D»n. »Srečnega« lastnfka dosedaj Se niso nnšli.
— Prileti mariborski vlomilci. Dre II. tm. Je bilo v Mariboru vlomljeno pri Simonu Rennrhi na Koroški cesti. Vlomilci so odnesli btajra In denarja v skupni vrednosti 19.000 Din. Istega dne je bito tudi vlomljeno v stanovanje višjega pazn-ka Antona Sotler'a na okrožnem sodiSču in je bilo termi odneseno za 50.000 zlatnine, perila In obleke. Mariborska policija je aretirala Martina \Vipotnika in znanega vlomilca Josipa Pečaha ki sta v družbi komaj Iz za-Pora izpuščenega Remnrja izvršila vlom o omenjeno stanovanje. Remnr Je pobegnil, ostala dva pa sta bila oddana sodišču.
— Dobro poplačana zvestoba. Zagrebška »Rijcč« poroCa o zanimivem sla* ča;u, k? se je te dn! primeril v Liki. V *e!a Kcljeva se jj neka Mandica V. pred 30 leti zaročila z nekim Stevanom R. Nenadoma pa io je on zapustil in od§el v Ameriko. To je Mandico tako užalostiio. da je sklenila, da se ne poročf z nikomur. Ostala |e zvesta svojemu Stevanu. Zadnja leta Je živela v velikem siromaštvu s svojo materjo. Pred dnevi pa je prispela Iz Amerike vest, da je Stevan umrl In zapustil Man JI ci 30.000 dolarjev.
— Horba med Knčak; In orožniki. Dne 10. tm. Je prišlo v selu Zagorje na Koso-vem do prave bitke med kačnki, ki to Mtt pod vodstvom zloglasnega Mchmcda Konjaka in orožniki. Kadakf so se zabariV*. dirali v ku'o nckar so Jih orožniki naskočili z bombami. V boju Je padlo p*t orožnikov in na pomoč je moralo prihiteli voja-Jaltvo »z PriStine In Mitrovlce z dvema topoma. Vojaštvo Je ku'o bombardiralo la Jo porušilo do ta!, vendar Je kacako« uspelo, da so pobegnili v nastalem mraku.
— Zvišanje stanarine. Mestna občina namerava v več'ni svojih hiš stanarino (n najemnino za obrtne in trgovske lokaj« premfrno SVfiUrtl.
"ssamammmmmmmm
Kino ,L!ubljanski dvor4
18., 19., 20. februarja t. t Velika rodbinska drama
v 6. dejanjih, v glavnih vlo?ah Ma* ria Corda, Werner Krauti, Kari Eberi in Friderik Kflbne
Predstave ob 3., pol 9. četrt B. In 9-
IGRAČKA KOKOTE
>c film   cic^an^c,   razkošja, pfkantnostt
krasnih In zanimivih prirorov. sportnlb dogodkov In je sploh velemoderna atrakcija! Prcdvaia se od danes do Četrtka v kinu Marica V glavni vlogi Je glasovita plesalka in filmska diva Colette Corder — Učinkovitost prihodnjih dni pa bo film »Boris Goditnov«.
— Kar V| potret-ujete. to Je Clzafluld-To pravo domače sredstvo katero prežene V;i£e bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — lekarnar Fug. V. Fcller. Slubica Donja. & zatrg 5t. Hrvatska.
v/A
mm
|o poplačali trud in delo gospodinjo, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
MILO .GAZELA'
SMsanananananasasn i iMnriHiiiiiiismassaaaeassasnnnl
Andre de Brcvilia:
Bandit Pernales.
— Ker Že pravite o roparjih proglih časov, ki so, mimo grede omenjeno, skoraj vse Izmišljene, vam hoCem povedati eno; ki Je neka! vredna, ker Je resnična. To se je zgodilo pred desetimi ali dvanajstimi leti v Andaluziji, takrat ko sem bi-val v Grenadl.
V onem času se Je vedno govorilo o znamenitem banditu, kl se je Imenoval Pernales in ki je ustrahoval prebivalstvo. Časopisi so bili neprestano polni njegovih žalostnih del, za katere pa se je, kar je treba priznati, strastno znnlmM del Čita-teljev. kajti Pernales Jc bil bandit vfsjf vrste, ki Je bil zmožen najhujših zločinov, kakor tud! aaibo človekoljubnih dejanj.
Na njegovo glnvo ie bila ra7pisana nagrada in komaj so oblasti zvedele, da se nahaja v kakem kraju v gorovju, že so poslale eskadron narodne straže za njim. Tod« bandit ie bil spre'en. in čeorav so ga obkolili. Um Jc vedno vsel. Seveda je vsakokrat S svojo krogijo ubil enega a!i vcC zasledovalcev. NI bilo boljšega strelca od njega.
Lov za tem človekom je trajal dolgo, kajti se!e lani sem zvedel, da so s!cdnjf£ naSH njegovo skrivališče. Ujeli so ga In bil je obsojen na smrt. In ta obsodba se je tudi Izvršila.
Rekel sem vam fe. da je Imel mnogo občudovalcev. Za časa njegove obravnave je prišlo več prič, ki so izrekle zanj raz-lastilno. rekoč, da so mu hvaležne za dobrote, ki jih jim je Izkazal. Med njimi so predvsem opazili starko, kt je Imela nad osemdeset let la ki Je začela ihteti. ko le sodni dvor Izrekel smrtno obsodbo. In tu sem se spomnil anekdote, katere Junakinja je bila. in ki so Jo pravili povsod, ko sem potoval po Španski:
V eni najbolj divjih dolin Slerre Morene |e revna ženska stanovala v ubogi ko6L Neki dan je naenkrat opazila, da se JI v dira bliza jezdec ki vihti polko v
— Roke kvUkul le zakDcal novi prt-Sae ■ a grozil s orožjem.
— Kaj hočete? ma le za Javkala, vsa tresoča sa od straha. Io vrda se Is aa
— Denar seml Pa takoj! Pred sebol
ImaS Pemalesa in gotovo ti ie znano, da vsa!:^cr?.r prisilim, da me uboga.
Ko je reva začula strašno ime, jo Je kar s.resla groza. V resnici je vedela, da strašni bandit brez usmiljenja vsakega pobije, ki se mu u?a zoperstaviti Sama pa ni knela niti enega novca, nasprotno, posestnik koće ji je bil zagrozil, da jo požene z doma. ako mu ne plača najemnina tekom štiriindvajsetih ur. Tako ni mogla niOesar dati banditu! In napol mrtva od gtoze je mislila« da ji je zadnja ura odbila.
— Usmiljenje, Imejte usmiljenje! Je jecljala vsn v solzah In dvignila sklenjene roke. Vprašali ste, kje Imam skrit denar, iščite povsod, videli boste, da nimam niti ene pesete! Ce bi bili prišli Jutri, ne bi našli nikogar v hiši, kajti njen lastnik mo bo kljub moji starosti vrgel na cesto, ker mn ne morem plačati dvesto peset najemnine!
In med tem ko je uboga starka Ihtela. je Pernais, k) se je najprej zelo začudil, kmalu spremenil obnašanje.
— To Jc brezsrčnež. ie delal s omiljenim glasom. Jaz sem neusmiljen napram bogatinom, a vedno Imnm usmiljenje s reveži. Knko se Imenuje posestnik?
Ko mu ga je žena povedala, jI je dejal smehljaje:
_ Prišel sem, da ti vzamem denar,
toda dal ti ga bom. Ne p'akaj. pravim H, ne bodo te vrgli na cesto. Jutri dopoldan boš Imela dvesto peset
In res. drugi dan že zgodaj zjutraj ja starka zasula konjski peket. Nekaj trenot-kov pozneje je bil Pernales na mestu.
— Tu rmaš. Je dejal tvojih dvesto Pase t? Vidiš, da nisem prelomil besede.
In ne da bi počaakl starklne zahvala, ki Je jokala od veselja, Ja Izginil.
Ko so številni slušatelji ganjeni dejali, da bi bili sodniki le mogli najti omflie-vslne okolnosti sa zločine znamenitega bandita, je pripovedovalec dodal:
— Cujte konec.
In imeje Je nadaljeval:
— Pernales Je ponoči ukradel teh dva« sto peset opscstnikia koče.
(Preval p. v. BJ*
Štev 41.
,fffl.OVFNSKT NAROD"   dne 18 februpria 19?4.
Strnk4 5.
Bosporfarstvo.
PROMETNI GREHI.
Naši trgovci in industrijci so tcžTfO Čakali na podržavljenje južne zeleznitc. Računali so, da pride do splošnih sprememb in da pridejo mogoče tudi mnenja strokovnjakov južne železnice do splošne veljave.
Splošno se je Plenilo, da s podržavljenjem južne železnice oJnade lomljenje tarifnih stavkov, ka^ je dosedaj po-vzročTo izvan redil a, rekii bi neopravičene stroške. Toda niti prvo. niti drugo se ni uresničilo. Kakor smo Že v našem listu omenili, se uprava železnic poslužuj}« precej jalovih izgovorov glede lomljenja stavkov.
V vseh drŽavah se je pri sestavljanja tarif v prvi vrsti gledalo na razvoj industrije in trgovine. Postavili so se neštetokrat nizki izjemni stavki. Gledalo se je ne samo na to. kar se direktno plača, marveč tudi na indirekiue dohodke, ki so rastli z blagostanjem in razvitjem trgovine in industrije.
Nada'je pa je kalkulacija tudlvsled vednih tarifaričnili sprememb, ki so vedno le v škodo strank, skoro nemogoča. Vsak pravi trgovec mora te vnaprej računati, koliko stane podvoz, posebno pri današnjih razmerah. Ali kako naj to stori, ko niti Železniški uradniki sami niso vsled vednih sprememb tarifov in smernic več v stanu to redno vršiti. Treba bi bilo vsakemu podjetju, ki Ima količkaj posla z železnico, da si drži posebnega uradnika samo za ponovno preračunavanje tovornine, ki je !e v redkih slučajih popolnoma pravilno računjena bi tedaj potrebna natančne kontrole.
Pa tudi to končno dosti ne poma-jra. Ako danes hočeš skleniti trgovsko posrodbo, ti vsa kalkulacija nič ne pomaga, ker nikdar ne veš. za koliko bo podvoz čez mesec dni pod ražen.
Trgovec In industrija'ec sta prisiljena pri vsakem sklepu za in na daljšo dobo najmanj 20% priračunati za ne-predvidne in sicer največ železniške stroške. Glede reklamacij, posebno tarifnih, pa ima vedno In vedno tudi neprilike. Koliko izgovorov se čuje tu dan na dan! In le izjemoma kaj opraviš zlepa! Ostaja pač »odprta s samo še sodnija in pravda. Ako slučpj ni izvan-reden in ne gre za svote, ki jih trgovec ne more in ne trpa kriti s podraženjem robe, se niti ne spušča v vse te jeze. fn tako draženje blaga je kaj vabljivo In se tudi dogaja, naj je upravičeno ali ne iz splošnega vidika. Na vsak način so te In take prometne razmere precejšen sovzrok dandanašnje, pri nas Se vedno nedostopne, nepobitne in včasih kar smešne, toda za konzumente krvave draginje.
— Merkantnna banka v Kočevja raz-
pošFIja te dn? svoje letno poročilo za drugo poslovno leto 1923 k občnemn zboru, ki je določen za 24. tm. Tako se tedaj začenja vrsta občnih letnih zborov, na katerih bodo naš? gospodarski in zlasti bančni Inšrl-tudi poročali o svojih uspehih tekom preteklega leta. Kočevski banki je. kakor pra-v« poročilo, glavna skrb, da podpre gospodarstvo svojega okraja s primer, krediti. To se jej ie rudi posrečilo, ker IteJe vse pomembnejše rvrdke okraja med svojim* klijenti. V preteklem letu je povišala delniško glavno od 1.25 na 3 milijone Din m bo Je po odobreni letošnji bilanci imela 3.580 mil-jonov Din Iflstmh sredstev. Opomniti je, da ie5000 deinic letošnje emisije prevzela Slavenska bai.ka Zagreb, in tako stopilo v kočevsko Interesno sfero. Celokupni promet je narastel na Dn 33i, 171.721.70. blaga inišk' pa na Din 84 942 800.37. Vloge ca račun so se dvignile na Din 6.927.821.3* vloge na hran^ne knužice pa na dinarjev
I. 547.364.44. Crsti dobiček znnša dinarjev S.^ 157 74 Predlaga se 5*& dividenda In 5% superdfvidenda   (I. emsija po Din 5.
II. po Din 2.50. Redna rezerva se do»poln: z letošnio dotacito na Oln 500.000 fn pen-ziisk? sklad na Din 80.000. Ostanek Din 301.06 se prenese na nov račun. Od 1. marca ti. se po odobritvi prične izplačevale irr% dnrdende. Iz teh podatkov posnemamo, da se Mcrkantilna razvija krepko m zdravo Nrno načelo je. kakor pravi v svojem poročilu, posvetiti Izključno le trgovskim kreditom, ki se jih more v slučaju notrebe hitre realizirati. Ne peča pa se z industrijskim! podjetji, ker bi morala vezati svoia sredstva na nedoločen ternrn. S temi načeli fr» z zelo živahnim delovanjem si je Merkantllna kot provincijalni zavod v preteklem letu popolnoma uveljavila in pripravil za veliko in važno delo. ki je čaka v pr!hodni:h časih gospodarske ureditve našega pomorskega zaledja.
Dr. K. V
—g Tržne cene v Maribora dne 15. februarja, l kg govejega mesa I. vrste 2S— 27 Dn. n. 22—24. 111. 19 —20. sveži jezik 24. vampi 7—10, pljuča 9. gobec 10, mo-žgan- 20, parklil 6. vime 10. loj 20: teletina: I. 26—30 iDn. 11. 24—25. jeter 24, pljuč 15; svin'ina: prešičje meso 30—40. sala c*—40. črevna mast 32. pljuča 18 jeterca 23, ledvice 25—30, glavina 20—25. noge 14: sveža slanina 25—29. papriclrant 43— 44. prekatne 41. masti 40. prekajeneta mesa 40—50 šunka 56—58. prekajene nore 25 preknien jezik 48, glava brez kosti 32: drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 17.50—2*>: klobase: 1 kg krakovskih 51 — 52.50. febrecinskih 32 50, brunšvllklb 27, n*r*šV*b 31—32. posebnih 31—32. safa'.ad 31—32. hrenovk 35—36, kranjskih 52. mesene"* sira *1—32. prltlsniene klobase 31— 32; konjsko meso: 1 kg hoajskega L U—15
n. S—10; kose: 1 komad konjska kote 150
—2)0. aoveie kote 15—20. telečje 30; svinjske 11.50—12.50, gornjega asnja 123, pod-80.125: perutnina: I kom. maj. piščanca 31. večji 40, 1 kokoš 50—62.50. 1 raca 75, I gos 100—112.50, 1 kom. domač, zajca 10, večji 45: divjačina; l kom. zajca 60—80, 1 kg srne 15—20; ribe: 1 kg krapov 35, 1 kg belic 30, ščuk 30. rakov —.—. Mleko, maslo. siri. I*, mleka 3.50; 1 kg smetane 15—18, 1 kg sirovega masla 50. 1 kg kuhanega masa 60. I kg ementalskegs sira —v—, 1 kg polementskega sira 65, trapist-nega sira 6f; grejskega 45. parmazana 150 1 kom sirčkt 6.10; jajca: 1.55—2; pijača.: novo vino 8—11. staro 12—15, pivo 630. steklenica P'va 3.25. žganje 30; kruh: beli 7 črni 6, žemlje 525. dkg 030: sadje: jabolka 10: lil 6. suhe sljrve 7—8, limona 0.5O—1.50. oranža 1—3, fige 160, dateljni 30, mamili; 45, orehi 58. luščeni 30; spece-rttsko blago: kava I. 65. H. 40—555, pra-žena 48—79 sol 3.50—4, poper cel 35, zmlet 40—45. paprika 80—100; testenina 13. sladkor 23—24, v knst. 21-22, kockah 23—24. kvas 32 50. Skor. pšen. 15. rižev 25, riž 7—1?. kis 2, vinski 3. olte namizno 30. bučno 37—40, (!itcr> špirit 15—16, milo 18. Žito- 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3. ovsa 3. koruza 3.50, proso 4. ajda 4. fižol navaden 5—7, grah 16. leča 14. Moka: »0c 630, »2m 6, »4« 5.75, »6« 5, »7c 4 25, prosena kaša 7 50." jtšprcnj 6.25— 7, otrobi 2. koruzna moka 4. koruzni zdrob 3—6. pšen. zdrob 7. ajdova moka 7—8, kaša 7, ržena kava 10. cikorija ?5: krma 1 q 100 —125. slama 65—75: kurivo: 1 ms trd h drv 2H0, mehkih 175. premog trboveljski 42—45, velenjski 25—30, oglje 1 kg 130—2 koks 1—2, petroleja 1 lltcT 17, bencin 17, karbid 1 kg 630, sveče 15. Zelenjava: en-dlvlja komad 1—2. glavno zelje 1—3, kar-fliola 6.25—1250. peteršfli šopek 0.25. železna 0.25. 1 kg Čebule 2.50—3, česen 10. korenje komad 0 25, pesa rdeča komad 0.50, krompir 1 kg 1—1.25. ze!*e kfs?o 2 50 —350, kisla ropa 2 Din. V splošnem Iste cene k« kor cenik od novega leta. P od raže nie s pozna pri sladkorni v novih znlo-gah po 30—1 Din pri kg. Tudi pšenica Izkazuje narastek za 25.
— Stanje hranilnik vlog pri regula tiv-p!h hranflnicah v Slovenije za Četrto četrtletje 1923. Konec meseca decembra 1923 Jc bilo v Sloveniji 25 okrajnih in cbčm<=k;h hranilnic In ena društvena, to Je KmnJsVa hranilnica v LJubljani. Početek Četrtega četrtletja so imele te hranilnice 202 211 o.lMT Din vlos, tekom Isteg? četrtletja se Je vložilo v hranilnce 30 960.738.01 Din. dočirn so bili dvigi nasproti vlogam za 2 ZOfi.fiOi 75 Din m?nlšt ter so znašali 2*» 6*><.136 ?5 Din. Konec leta I9?3. je tan-tn vseh 26 resrulMiv-nlh hranilnic 204 508.232 06 Din hranilnih vlog po knjižicah.
—g Iz Madžarske fnd«»s»r"Je. Mavrska mlinarska industrha je bila pred vojno silno velika ter *e bflo glede velikosti in nre<Wrve nien'h obratov nekaj sMčnegn sn-mo v ameršVem Mfnerp^TIsu. Najvažnejši obrati te mdnstrlie so bfll osredotočeni v Budlmpeši. časi so se tepremenH. Dežela Je Izgirbfla najznaJne'se površne ra produkcij ŽMa m sedaj je vse delovanje relo znižano in prilagođeno malenkostnim r? z-meram. Izmed 11 velikih mHnov v Budrn-pešti jb deluje srmo prt do šest z reduciranim obratom, dva m7fna sta prttvoriem v tekstilne tvornice hi pr*prov»jT*o «-c nn-dalme preureditve za drugovrstno Industrijo. Težak je poW.aj tudi za, *nin«rrri.o ptva. katera je IzjnibMa večji del svo>2«r» rar-PečavaMšča, Tudi v tej Industriji sc etablira jo v nekaterih obratih, ki so sedaj odveč, druge Industrijske ponore.
Borzna oorocila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 18. febr. Sprejeto ob 13. Devize: London 325.50—328.50, Dunaj 0.10755—0.1 C925, Praga 2 21—2.24, Trst 3.265—3.295.  Newyork  75 35—76.35. Valute- dolar 74.75.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh 13. febr (Izv.) Današnja borza: Beograd 7 50, Berlin 1.26, Amsterdam 215 Newyork 575.50, London 24.68, Pariz 24.80, MPan 24 85, Praga 16.70, Bukarešta 2 97. Soita 4.30, Dunaj 0.008112-
— Trst, 18 febr. Beograd 30.40—30.60 Praga  66.75—67 25.   Pariz   100.75—101 25. London 9S.85—99, Newyork 23—23.10, Curin 399—401.
r
Turistka in sport.
OBČNI ZBOR S. K. SLOVAN.
V nedcl'O ob 10. dopoldne se je vršil v restavracni pri »Roži« ob številni udeležbi članov ob"ni zbor S. K. Slovan, ki ga je otvorll predsednik g. Kosem s pozdravnim nagovorom na navzoče člane in zastopnike prijateljskih klubov. Dr. Kopriv-n;k je v Imenu U N. P. pozdravil občni zbor, želeč mu tudi v novem poslovnem letu čim ve Je za uspeha. Klubu so nadalje čestitali v imenu S. K. Primorje z. Sakslda in v imenu LASK. g. Zadnek. Predsednik g. Kosem t* uvodoma poročal o delova-niu kluba v preteklem letu. Aktivno delovanje kluba je bilo zelo otežkočeno In to osobito radi pomantknnja lastnega prostora, šele v zadniem času se je posrečilo dobiti igršče na prostoru Sokola Ljubljana, ki bi kolikor toliko odgovarjalo športnim zahtevam. Vendar je še tudi to vprašanje perece ker Igrišče le nt rabljeno. Razmerje do L. N. P. in ostalih klubov jc bilo korektno in prijateljsko. Klub jc v preteklem lern zelo napredoval; ustanovljenih Je bilo več nov'h sekcij, md drugimi težkoatletske. k: Je ena prvih v Sloveniji, dalie arrfstkčno-veselKne In prosvetna. Predsednik Je dalje «r*ial nedlsclpllranost ki le vladala v klubu in v odbora samem«. Take pojave bo treba korenito iztrebiti.
Tainfk g. Bae!fc je poda i tajniško poročilo. Navajal je. da se S. K. Slovan polagoma zopet nribllžuie vlšmi. ki jo Je aavaeasal t lftJutti. V preteklem leta je
k'ub dosegel celo lepe hi častne uspehe. Odigral jc vsega skupaj 20 tekem, čijih •core im znašal 48:22 glasovom. Prvo moštvo se ie povaoelo na drugo mesto. II. razreda. Moštvo Je gosto**10 v Varazdi-au, Čakovca in Kranj« in odneslo častne rezultate. Dne 1. julija preteklega leta je klub praznoval 10 letnico svojega obstoja. Jubilej ic bil proslavljen skupno s Češko Obse v Ljubljani Ob tej priliki se je vršila tudi -k m a z varaždinskim klubom »Drava«. Klub fteje 124 rednih in 63 pod-pcrn'h članov. Med letom je preminul član g Probaska, V znak soialja so navzoči Slani vstal; 9 sedežev. Kot že omenjeno, je klub ustanovil teikoatletsko sekcijo, ki »tej« dosedaj 42 članov.   Slovanov pro-
svetni odsek }e priredil več družabnih večerov. Omeniti je treba tudi prireditev »Športni karneval«, ki je v gmotnem ožini Izborno uspela. Dalje namerava klub usranoviri tudi lastno knjižnico ia prirejau znanstvena kulturna In športna predavanja V novo leto vstopa kmb vsekakor z najboljšimi nadami.
Blagajniško in poročila revizorjev so izostala, ker radi nekaterih te ne oospe-llh računov blagajna nI v redu. Za tem so podali svoja poročila o Inventarju g. Vol-kar, o upravi Igrišč g. Kemperle. o prosvetnem odseku g. Kozinc, nakar so se po razmotrivanju raznih alrtuclnih vprašanj vršile volitve novega odbora, ki sestoji po večini Ig dosedanjih odbornikov.
Najnovejša poročila.
KRI7A PA5IĆEVEGA KABINETA.
— Beograd. 18. februarja. (Tzv.) Razprava o obtožbi proti dr. Markovi-ću ima priti v četrtek 21. t. m. na dnevni red narodne skupščine. Današnja »Politika« počrtava i2 vlažnih krogov dobljeno informacijo, d* namerava ministrski predsednik r PaSsć takoj po sprejetem sporazumu o Reki, in to morda sc pred četrtkom, otvoriti krizo svojega kabineta.
Narodna skupščina.
NARODNA SKUPŠČINA.
Ekspoze zunanjega ministra,
— Beograd, 18. februarja. (Izv.) Skupščinski predsednik g. Ljuba J o -v a n o v i ć je danes za 9. uro dopoldne sklicano plenarno sejo otvorll šele ob 9.55 dopoldne. V zbornici so poslanci zbrani v polnem številu. Občinstvo je zasedlo do zadnjega kota vse galerije. V diplomatični Io?| so navzoči vsi člani diplomatičnejra zbora. V kuloarjih narodne skupščine je opažati mnogo političnih osebnosti, ki se interesirajo za današnjo razpravo o reškem sporazumu.
Že pred oficlietno otvoritvijo seje so prišli v skupščino vsi člani vlade. Ministrski predsednik jz. PaŠlć in zunanji minister dr. Ninčić sta zasedla svoja sedeža v skupščini. Na zunanjem ministru je opažati sledove bolezni.
Pred prehodom na dnevni red Je notran i minister Vuitčić podal svojo izjavo k nujni interpelaciji d?emitetskih poslancev o incidentih v Južni Srbiji.
V zbornici je ves čas vladalo napeto zanimanje do trenotka. ko ie zunanji minister točno ob 10. dopoldne pričel govoriti. Zunanji minister dr. Ninčić je mirno čita! svoj na devetih straneh tiskani ekspozč, v katerem je podal točno sliko mednarodnega položaia. ki je diktiral ta sporazum, in je očrta! vse tehtne razloge za sporazum, s katerim naša država pridobiva, ne pa izgublja.
Zunanji minister dr. Nlnč'vč je med drugim uvodoma konstatiral. da se jc po sklenjenih mirovnih pogodbah in svečani izjavi o ustanovitvi Društva narodov pojavila nevarnost za mir in javni led v Evropi. Posamne države so zato sklenile sporazumne pogodbe, s katerimi naj bi zajamčile mir in red. Sklenjen je bil sporazum Male antante. tako tudi sporazum med Francijo in Češkoslovaško, ki oba spadata v isto kategorijo sporazumov. Vtis prl«a'e'jsve-ga pakta med Itallo In našo državo dokazuje, da spMa tudi on v to kategorijo mednarodnih pogodb in s katero naša država koraka po poti, da si pridobi ugled fn zaupanje v svetu.
Brez sporazuma glede ureditve reškega vprašanja ni bilo mogoče zami<di-ti sklenjenega sporazuma o prijateljstvu in o prisrčnem skupnem sodelovanju ter da se rpostavijo odnršaji dobrega sosedstva. Zunanji minister je za tem posebno podčrtal okolnost, koliko ne-priateliev je motrilo na razvoj naših prilik in čakalo na ugoden moment za pričetek sovražnosti. Rekel je med drugim: Vs? znamo, koliko neprijatelje v te naše države je že?c?o. da bi se naš? odnošaji napram Italiji čimbolj poostrili in so v svojih načrtih za zrušitev te države morali priti do sVepa, da so slabi, če ne morejo doseči in omogočit?, da stop! na njih oficijelna Italija z vso svojo moč;o.
Zunanji minister je dalje izvajal, da je vlada prišla končno do prepriča-
nja, da nas In Italijo del! reSko vprašanje v dva tabora in da povzroča mnogo skrbi tako na eni, kakor tudi na drugi strani. Vedno je obstojala radi reškega vprašanja nevarnost, da more Italija vsak Čas storiti kak neprijateljski Cin in tudi obratno mi proti njej. Nevarnost kontiikta jc bila ve ika.
Zunanji minister je za tem z držav-nopravnega stališča razmotrival reško vprašanje in možnosti njega rešitve. Razvijal je točno svojo teorijo o arbitraži, ki bi event. lahko bila za nas uso-depolna in da!je je navajal ves položaj na Reki. ustvarjen v zadnjih šestih letih. Vlada jc stala tudi pred aneksijo Reke od strani Italije. Z aneksijo Reke bi bTi naši interesi zelo ogroženi in oškodovani in Italja bi vzela v svojo po sest vse reško ozemje, tako da bi naša država trpela znatno izgubo. Kraljev, ska vlada si je bila svesta tega kritičnega položaja, ker je vladala negotovost in bi se po aneksiji Reke od strani Italije naš celotni položaj zelo poslabšal ter bi bili naši interesi ogroženi v mednarodnem svetu.
Zunanji minister je v daljnem odstavku nato zavračal očitke Stjepana Radića, češ da je kraljevska vlada izda^ življcnske interese hrvatskega naroda. Za velikega mirotvorca hi ljubitelji miru ni obstojalo reško vprnšnnje. Minister je dalje aludiral na Radičcve izjave, dane italijanskim listom.
Koncem svojega govora je nrnlster kratko reasuoVral aktivne In pasivne postavke tega sklenjenega sporazuma, konstatirajoč, da imamo od tega sporazuma velik dobiček, da smo ohranili sebi Raroš. Delto in Banklno, da za 50 let dobimo v najem velik del prisani-?ča na Reki in da smo poleg tega ohranili naši državi važni zavod Sv. Hijero-nlma v Rimu. da smo dosegli garancijo za pravoslavno cerkev v Trstu ia Dalmaciji •
Veliki pomen sporazuma ve vsak pameten politik pravilno oceniti. Samo kratkovidni ljudje morejo trditi, da jc ta sporazum slab, ki nnm prinese prave sadove še le v bodočnosti Minister zavrača očitek, da smo ta sporazum sklenili kot slabiči. Mi nismo slabi, s slab'čl se države ne morejo poga?a i, od sla-blčev nikdo ne zahteva prijateljstva In prlsrčnera sodelovanja. Naša država se razvija In napreduje. V bodočnosti bodemo še močnejši In pravilen je Iz« rek ministrskega predsednika, da »do" ber sosed je vreden kot dober brat.«
O intimnem prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju je minister kratko izjavil:
Ta politični sprazum, ki ima dvigni i ugled ene in druce stranke, Ima zaključiti eno in začeii drugo dobo v živlenju naše kraljevine! M nister upa, da si podamo in stisnemo rol<e ter se cKlstrani vsa ona atmosfera, ki jc ovirala radi Reke mirni razvoj dobrega prijateljstva.
M'nistrov govor je vladina veČina sprejela z viharnim odobravanjem, dojim je opoziciia več čas govora mnl-stru živahno ugovarjali in protestirala. ZnaČ'lno je dalje, da Nemci, kakor so tili objavili, niso prisostvovali današnji razpravi o sporazumu.
Posl. Q r i s o g o n o (dem ) je govor'! za zunanjim ministrom. Seja jc bila prekinjena ob 12.15. Prihodnja seja je določena na 16. uro popoldne z nadaljevanjem razprave.
Vlada skuša v skupščini doseči ratifikacijo reških konvencij še na današnji popoldanski oz. večerni seji.
kom v otroški arfl, kl le prišel frpod da-hovskesa nadzorstva v roke lajikov.
TUTENKHAJV!NOVO
VSTAJENJE.
Kot poročajo iz Luxorja se ie odprl sarkofeg faraona Tutankomen ob navzočnosti Šestnajstih prič,   docodek.   ki  e It
radi tejfa za arheologe \azen, ker so prvič Evro-pejcl odprl: ncsjotnkn^no tovsko kraljevo zrc-bnk-o. Kr„«d 15 meseci je Carter slučajno odkril *robn o. Ko r sedaj ob določeni url dal znamenje, da te z dvigali odbran« atnbasterskl pokrov snrkofnz faraona Tutankamcn rb navzncV mrzlična razburenost. Orobnf-ca je bHa ciektrično razsvetljena. Ko je aH pokrov dvien-en *e vre' Carter s tre*oč:mi rokom; Iz snrkofajjn, več krnsnh. dfbro ohranjenih rjuh. Id so okrivale mumijo mnrto mienovnneea e*iotov*ke«a faraona. Mad rjavo mrliča Je k-žala krajeve krona s kač.iimi ornnmenri. Mtimfia je drJMa v prekrižanih rokah žezlo. Polet *° ležal* naravne cvetlice, ki 50 bfe se tnko sveže, kot b? h-*'e kmmi položene v irrob. Prava rakev. ki se od^re ?ele kasneie. je rrl metre doljpa In popolnoma okrašena s težVfm zlnfom. Je dobro ohranjena, samo mi nogi so barve nekoliko ob'edclc.
Po neki brzojavki dospeli li LoTorJa,
»o  nnstnle  med  arheologom  Car*ericm br eelptovskhn   ministrstvom   diference, radi česar so dela prt odpiranju grobnice uk! njena.
KOAVU PRIPADA IO LJITHAVNA PISMA ZAKONSKE 2ENE? Galanten sodn k. To nenavadno vprašanj«, ki končni nima ničesar zft opraviti s sod'leem. Ia Imelo pred kratkim razrešiti neko a seveda — amerfjko sodišče. Toiftclnca ie bila Miss Igram in ljubavna pisma, za katera se jc šlo, n so sicer Izvirala od njenega moia, pnč pa kot je sodnik s pravo ameriško enlamnostio tekom procesa ugotovil, od njenih častilcev Izza čfsa. ko Je bBa Miss Icram Oe devička .. Ntč manj nego 124 ljubavnfh pisem ie tvorilo predmet obtožbe. Mister Ineram, mož v najbolJM letih, je sledn.a našel med perHom svoje žene In j'h kratko mnlo znplenH fn je svoji ženi obenem po amerikansko rariofcll svoj« stalfSče. da namreč ne trpi. da b! se ona ob č!ta**w svoilh *lvt;enskfh spominov naslajala. Uspeh pa ni bil tak kot Cfl Je prl-čaVoval raz-arii $* vproz. M'ss Injrram ga n! ob;ela okoli v rara, temveč Je od&ia h kadlai. kjer Je zahtevala svoja pismu nazaj. TrdUa /t da ie namen nieneca moža. da bi Jo »ezH a ničnim! p'smi fn h' de*al rama očlrania. Sodnik >e v razsodbi odločil <!« Hna žena prav. Oosood ln*r?m Je moral pisma vrniti in plačnrt Js moral ie 50 dolarjev za stroikc procesa*
★   ★ ★
• Dve ©peracT! za pomtafenle v Ta-rimi. Dne 13. tm. sta bili IzvTŠeni v Turna dve operadM za pomlajenje po sistemu dr. Voronova. Eden rzmed rzpcrlrancev Je star 60 let in ie plačal 16000 lfber za nabavo krasnena šfmparrza, ki se nahaja sedaj v zoologlčncm vrtu v Rimu. Operaciji »• la> vr51 prof. Marro ob asistenci veterinarja dr. Solara. Obe operaciji s;a rodn > nsv peli.
• KomtrnUkaefla a  Marnom. Meseca
avsrusta bo Mars na svojem potu naS-bližjl zemlji Približat! sc mu hočejo ps> tudi učenjaki v Pvroipl. Z vrhs Jimzfrau nameravajo nnpeljntt svetle žarke ts acctllenskih svetilk skupne moči dveh kvintllijonov sveč. V Ameriki pa bodo astronomi opazovali Marsa iz neke rudnike kotline v Chne m mislijo, da bodo rrto^U tam znbeležetl eventuelne znake preb^ valstva na Marsu.
• Tutnnknmenova mutnija, fz Laserja brzoiavljnji.. da le bila najdena Tutnnknmenova mumija zaprta v prekrasni pozlačeni krsti K otvoritvi Je bilo povib'je-nfh mnog" uglednih oseb ali ee ptov^ka vlada ic zndnji trenotek prlpustHa vsop samo nekaterim. Sedaj, ko je mumija razkrita, bo sledila slovesna prireditev, h kateri  bodo  povabljeni  znameniti arheolozi.
Darila.
To in ono.
SVETNICA.
h Padove poročajo, ds Je usTužbena ▼ otroSkem zavodn »Buoni fancfuH!« gospodična Lina SalvajrninU ki je veljala dolgo časa med prebivalstvom daleč na okoli sa svetnico, katera ozdravi;- ljudi, kadar zdravniki ne morejo veV* pomasti, fn katera napoveduje bodočnost Omenjeni zavod je pod duhovskim vodstvom. Za pobožnost Salva gnlnrjcvo se je zavzemal posebno mssT. Belllncini. ki Je ponovno izjavljal, da le nekaj nadnaravnega (n Izred-*a v gospodični Lini Odločno je odbijal vsako očtanje, da bi ona varala |n mistificirala Javnost. Rekel Je med drugim, da so se razne stvari, katere je na povedMa točno IzvrlHle. kakor je naznanila. PrfST? so tadl adkavaiki ia pretakali aoapodicao
— Uprava našega lista le prelela za:
Dr. Tavčarjev sklad Din I0O0 katere ?o darovala s. Milka ob prvi obletn cl smrti g. dr. Iv. Tavčarja. — Srčna hvala!
— OJtor za Mnlga»cv spom-nllc v Ou-Stanju le sprejel sl.djče merilne Pr.sp^v-ke od src. nabiralcev: Marija S'rse, £ent 'ur cb Trboru. 25 Din; Peter MajJič. Celk, daroval 50 Din; dr. ivi\'o Fut Ljubljana. 103 Din; Tatjana Obcrsnclova. Jesen ce, 331 U; Ida Pečnikova, Prevatie, 463 Din; Fr.m«: Kr,tn k. Rečica ob Puki. 30 Din. — Pre| t J 031 Din, sedaj 999 Din, skupaj 11039 Dia
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
1 Lino ter Izjavli. da Je popolnoma normnl-j na In zdrava. ZadnJe čnse pa se Je kaza-1 lo, da je njeno nastopanje pretirano, da laže in da spravlja ljudi v nesrečo. Pred kratkim je nasvetovala neki ženi, naj nikar ne jemlje zdravil, katera jI je predpisal zdravnik, marveč naj se zaupa njenemu zdravljenju. Navedena ženska Jo je poslušala In čez nekaj dni umrla. Narasla! Je počasi odpor proti gospodčnl Lini. katero so Imenovali na kratko tSvetnico«, mrmranje Je bilo vedno večje In začelo se Je pripovedovati, da je Lina abnormalna, smetana In da neve. kaj govori. Slednjič je morala poseči v to stvar cerkvena oblast, ki Ja Izjavila, da na gospodični Lfni nI prav nič nadnaravnega In da naj se ne da nlkdo več varati po n^ei. Nadalje *e cerkvena, oblast prepovedala vstop   duhovni-j
Poslano.*
Na razne govorice In notico v nekem tukajšnjem časopisu, da sem prodal svoje podjetje, oziroma tvrdko nekemu iao-zemcu. Javljam, da to nI resnica.
Tvrdko, oziroma podjetje nisem nikomur prodal, pač pa sem prevzel od gos?. Stuffa veliko zalogo prvovrstnega instalacijskega materijala in motorjev v komi-sllsko prodajo, katero nudim cenjenim odjemalcem po nalugodneJsih cenah.
Proti rnznaftalcem neresničnih vesti bedem sodflijsko postopal •
Leopold Tratnik, elektrotehnik** ro'tetje
v L'nhl'/mt. »
Za ta spis uiedaiiivo aa odgovarjal 1
stran 6
»SLOVENSKI   NAROD«,   dm 19 februarja tSCH
Ste\. 41
Pobi! t neizmerni žalosti aisnanlanio vtem »tancem In sorodnikom pretužno vest o smrti nasepa preljubega moža,  odnosno očeta, sina, brata m sraka,
strica, goaooda
Frana Jiižina
dr*, aofarja
Id je po dolgi, mukepolni bolezni preminil 16. februarja.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 19. t m. ob pol 4. popoludne Is splošna bolnica na pokopališče k Sv. Križa.
Blagopokojnlka priporočamo v blagohoten spomin.
Ljubljana, dne 18. februar}a 1924.
Žalujoča soproga Angela Jažlna roj. Felgl. — Otroci: Vida, Franci,  MIlana — I« eetall sorodniki.
Zahvala.
nase
Za izkazano nam aožalje porodom aa ljubljene sestre, gospodične
Uzi Kumn
za Čafčeče spremstvo In poklon leno cvetje izrekamo vsem naSo na j prisrčne j so zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. ravnatelfn Rtstu In g. tajnika Skrlepu ter vsema hotelskemu osobja Union«
Ljubljana, dne 16. svečana 1924.
ialulofti •stali,
POZOR PLESALCI!
Perilo, kravate, rokavice Itd- po
znatno znižanih oenah
Pri
JL Šinkovlc nas?. K. Soss,
Ljubljana, Meatnl tro 1», ■E ZAMUDITE PRILIKE I
Prva gradbena zadrega v Gor. Straži
r. z. z o. %. — p, Strata
objavlja slavnemu občinstva svoje delovanje
In prevzema vsa v to stroko spadajeia dola ter so izdelujejo tudi načrti In proračun*. Priglasi naj 9t naslove na Stražo in podružnici Novo mesto ?n Metlika.
i
41
Te dni praznuje svetovno znani in priljubljeni pisalni stroj rvrdke .Adler" d. d., Frankfurt a. M.. 25-lttnlco tvojega obstoia. 17. svečana 1899 ie prvikrat prišel pisalni stroj te tvrdke na trg. Od tega časa dalje se je razširi! po celem svetu In je najpriljub jenejšl in obče uporabljen pisalni stro>. Po vseh uradih in trgovinah se ga najrale eporabba in je tako postal internacionalna last vseh pisarniških krogov.
Po preciznosti in eksektnottf ga ne prekaša noben drug pisalni stroj.
Zastopnik Iv. Jaz In sin, Ljubljana, Oosposvetsks c 2.
Dnista fena I. MUH mm
Popravljani m oglašujem klavtrje in harmonije strokovno ia ceno.
Mi dnU uoirrtiOK
meaaalcaa dolavnloa
(popra vl|alaiea)
L. BAB A GA, Italijana, telaabargova nlioa t-L
srnini stsrnist
urarski pomočnik
samo za najfinejše delo, kakor tudi izvežban repaser se sprejme za najboljšo plačo Braća Fnssoann, urar j i in zlatarji, Zagreb, Ilica 31.
ID OĆ
■5 O
sa
M
O
ki
Sj      <r>^. 2
Ml    *** oj    > O m—
m p jdo JI
5 oitž 5 *^ o S-2
m~m   f.l r»T •****«■* **■ ■
S o
O
2 J
mHLI OGLHSI
Cena  malin oglasov vsaka beseda
SO para. — MaJvtanje pa Din 5 -
Cebnlček in
korenjcTO seme
kupimo. — Sever A Ko., Ljubljana. Wolfova ulica it. 12. 1263
T-železo
•a stekleno streho. 6 ko« madov po 6 m dolgih in železna okna 5 X 3 m, eveat. a ateklom. kupim. Ponudbe pod Salon/1207 na upravo  »Slov. Nar.«
I
Službe
Železniški uradnik
(upokojen) sprejme slu£* bo tariferja ali druga pisarniška dela — Po* nudbe pod »Delaj/1270« na upravo »Slov. Nar.«.
Prodajalka,
pridna \n poštena, išče meata v trgovini z meša* nbn hladom v Ljubljani ali okolici. — Naslov po* ve uprava »SlovensVc<?» Naroda«. 1235
KnjitfOTorJkififa in blagajničarka,
zmožni slovenske in nemške korespondence in strojepisja, a 1 kletno p~a* kao. Uče mr^i. — Po# ■udb** pod Vestna/1276 na upravo »SI. Naroda«.
Perfektna
sienoifrafipfn
slovenaV:© s nem'Va. sfro* jeptska t mnogoletno pra* Irao, iiče službe Gre tu* di ■• d~*Ho. — Pon-'d* be po*i »Mnogoletna p^a« Vaa/12^4« na upravo »SI. Naroda«.
»iLttifcJi^
šiv-nja.
NIKO MALGAJ
trgovec
MIO MALGAJ roj. Bizovičar
poročena
Lfubliana VH dna 17. februar* 1024
•rpretna. urna In ki ima dober oV'.js. stan"ioČa v Ljubljani ali okolici — se »prejme ▼ modni trjjr.« vini. — Pismene potv-d* be s navedbo sposobno* rti aa poštni predal 38.
1291
delavcev za lak-nsnfe,
izvežban i h. sprejme fran* coska tovarna usnja v Lvonu. Plača od koaa. Dnevni zaslužek ca. 30 frankov. Kdor ae obve* že, da ostane najmanj eno leto v tovarni, ae mu povrnejo tudi potni stro* ški. — Naslov: F. Lom* bardet. tanncries, St. Foua (Rhone) France.
12S0
I    ?ro3sm I
POZOR I POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne pnli'-:e.
— Resljeva cesta 30. T. nadstropje, desno. 1294
Apno!
Imam več vagonov žive« ga ne^a^enega apna za takoj, tri vagone po nižji ceni:   več   po dogovoru.
— Natančneje se ooizve: Poštni predal 7, Kamni1'. Jugoslavija. 119?
Fencin-rrotor,
(amerikansko na vozu, popolnoma dooro ohrs« n»en, a kompletno krož« no ža*o. nanrodai Poleg tega še ena komnlct« na krožna žaga. — Na* -lov nove uprava »Sl~v Naroda«. 1209
Cepljene trte,
vkorentnjene div* jake.  sadna  d r e v c*
s a — prodi ia po ni>ki ceni Alojzij Graha**, po« •s* s trik in trtnf, 7 a gor* ci, p. Juršinci nri Ptuju.
— Za pojasnila pro*?m rnimVe. 1208
Prodam delnice Trgovske banke.
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1279
I Stanovanja
Sprejme se dijak
ali soliden gospod kot sostanovalec na hrano in stanovanje — Ntslov do ve uprava »Slovenske* fa Naroda«. 1194
Zamenja se
lepo stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo ia kopalnico z vsemi pri* tikltnarai v lepi hiši — z enakim, eventualno manj* Sim v bližini opere, proti nagradi. — lagodno za profesorje IT. drl gimns* rije. — Pismene ponudbe pod: Zamenjava'! 192 na upravo  »Slov. Nar«.
1
Cokali
i
Nam-or^l ima
16. Artiljerijski noDc v vojašnici Kralja Alrksan* dra. D"najsVa eesta. do 1.V000 ktf kromniria in 3000 kg čcb'le lastnega nHdelka. — Prodaia ae ho vršila licitaciis^im po* tom. na dan 26. febr"arja t. L v polkovni pt.^a-ni. točno ob 11   uri 1240
Trgovski lokal
na prometni cesti — se tiče za takoj. — Ponud* he pod »Promet/1295« na upravo   »Slov. Naroda«.
Veliko skladišče
s pisarno v sredini me* sta se odda   Proatora za
•'.-st vagonov. — Pismene ponudbe pod »Skladišče« na: A'oma Companv, Ljubljana 1262
'^HaSsaaaVBanBaatanEK-''7*
1 Nepremičnin? I
Hotel n Z&4rebri,
sa 14 soba i dobro idu* čem restauracijom, 5 godi7 n j i m ukniiženim ugo* vorom. prodi ie se radi smrtnog slučaja — Sve obavjesti daje Gustav Vukič, goationičar, Za* greb. Anti?novac 8 1247
Hišo eli vilo
/"enodružinsko) v Ljub* ljani krpim. Takojšnja vselitev. Celotna kupnina v gotovini pri »Klepu kupčije. Posredovanje iz* ključeno. Ponudbe nod »Prosto stanovanje'1269« na  upravo »Slov. Nar.«.
Opekarna
(Ringofcn) in gospodar* sko poslopje se proda. — Zemlje za 15 let. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenakc* ga_Nartxia« 12S0
Rcatitetna posredovalnica
Josip Saje,
Ljubljana, Sv. Jakoba na*
brežje 29 — prodaja: POSESTVO PRI SkOF-JI LOKI: Hiša x go* stilno, 10 sob, 3 kuhi* nje. kleti, dvorišče, vrt, sadonosnik. gostilniški inventar, odst« p kon* aesijc. Lep položaj. — cena Din 330.000. POSESTVO PRI LJUBLJANI: Hiša štiri sobe 2 kuhinji, goapodars'co poslopje s iupo, hle* vom, drvarnico, vrt 1000 m', sadonosnik 1500 m3, njiv in trav* nikov 7 oralov, gozda 2 orala. Lena lega. svet dobro ohd^an in rodoviten, oddalienost od središča Ljubljane 30 min^t. — Cena samo 400.000 Din, plačljivih polovica takoj, oatatek po dogovoru POSESTVO V PRED* MESTJU L JI BLJANE: Hiša z gostilno, 13 sob, parketi, elektrika, vodovod, kleti, h'cvi. me* snica. dvorišče 1000 m*, vrt 3000 m*. Cena Din oOO.OOO. polovica takoj, ostanek po dogovoru.
VILO NA BLEDU: 8 mcblovanih sob s priti« klinami. 1 ed-rnica, vrt 1200 m* Čoln in servi* tutna pravica do jeze* ra. Elegantno urejena. — Cena z vso opremo Din 300.000 1286
I Bonrovanr |
Ženitna ponudba.
Kateri premožni a me* rikanski Slovenec hI hotel poročiti starejšo go* spodi čno, trgovsko na* obraženo. poštenega, do« brega in mirnega znsča* ia — Preseli se tudi v Ameriko, ako priložnost kaže. — Prijazne ponud« be jo nasloviti na upravo »Slov. Nar.« pod »Srečna
brdočnoat v Ameriki 124S«.
Klavirje,
harmonije,   godala, strune    in    potrebi.in«. na drohno in d:hc!o   — M Mušič.   Liuhliana, Selen« burgo^a ulica 6 9^^2
izjava.
Podpisani izjavi 'tm, tTj nisem g. Francu Scvarj . nobenega denarja poari! !
Li:bljar.a. 15 II. 1924. 1292 Franc F*j' n
Vsem cctti. demarn
v mestu in na deželi se priporoča ra izvršitev cl lek, mask in plašjev rd priproste    do   na1 ;~-izvršitve r*o zmcrn'h ce» rah   —   Teren'ia   D ,"' Turjaški trg 2*11. 1271
Tcčilnice-
Točilnice (SchankelnricH* tungen) ra hotele, kava-, ne. restavracije, bt'ffete itd. — Tovarna hladilnih oma^ in hladilnih naprav. — »Drava«, d d Mri. bor. T 256. — Zahteve'.
te proapekte!
1274
a kapitalom do Din 2^*0 tisoč*se iš'e za tova-no lesnih izdelkov v s^ razširjenja. — Kapital zasig*ran z vknji?bo na nepremičnine. — Po'a«i« nila da: Realitetns p^sr-« dovalnica — Josip Sale, Ljubljana. Sv. Ja^^ba nabrežje 20. 12P5
Zn dojenčke
priporočajo strokovni«1.1 samo »Juvenol#t»po«inalnl prašek: za oslabele otro* ke samo »nara^.emulrijo rf!->jega olja r. glicemfo*. fati. — Parite strogo na varstvene rnsmkr »' re* nol« in »Bara« ter od1_Io« nite odločno vsa t'ia nadomestila. — V ral_r,I no vseh večjih leka^nnV klavno rastorsrvo ea 5>lovenl jo — »Salus«. d d. v Ljubljani 1272
OGvf^v^^
" g I
Sj m ta
s*š
m
e m o
.5! «j S
ma m
m •» ***»,
•o -d
a# m
a
2s-<s
ai a*
e
c — «5
Pisemski papir i kuial in mi l\m
pri oroia
NARODNA KNJIGARNA
s centrslno kurjavo v palači Poko"ninskep;a zavoda, Ljubliana, Aleksandrova cesta 12, II. nadstr.. se Oddasta pod zelo upodnimi pogoji.
Ponudbe pod: Ljubljana, poštni predal 4.
UJE*MfJJ
Nafdeno je,
kje s« dobe najceneje in najboljše pletenine vseh vrst, kot nogavice, šali, jumperjl I. t. d. — Vsi Izde'ki so prvovrstni In cene konkurenčne. — Za vsa naročila se priporoča tvrdka
A. POGAČNIK, LJUBLJANA,
Vojvodo Miftlča eesta 21,  II. nadstr.
Lesna vele.ndusti*e|a išče
in
2 str©I
Nastop službe s 1. marcem. — Pismene ponudbe z spričevali je vposlati na upravo Slovenskega Naroda pod š'fro Lesna fnffnstrlfa !33i na;kasnejo do 31. t. m.
Z
CA3NA ROČKA
kar W vonjlv. in fn kd&ksa. I««- $~ »s*a •ajraj«
Caj s
civ.oi.a le v
v kvimih zavitkih a naasajaaa vauattaano anamko' jCajaa ročka" v vseh s lepaki eaaateaJi irs^tfSdk.
naibo^j&i in naj« primernejši pi-•alni stroj za pr» otovo nje»
THE REK CO. LJUBLJANU,
Telefon 26*. GRADIŠČE 10. Telefon 268
Opalografi v vsah velikostih In opalografi6no potr»ab^6ine vedno v zalogi.
B?v-
Laatnina ia tisk »Narodne tiskarne«.
RB
143142