Poštnini ritfMH t eo»ovinl telo 1X1. ftro. 83. V Untrinil. v toniti 10 aprila 1928. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike, — Lnserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. >Sloveneki Narod« velja letno v Jugoslaviji 240,— Din, ta inozemstvo 420.— Din. Upravnistvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova allca Št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Trije porazi za režim Globok vtis splitske manifestacije, zagrebške gospodarske konference in Šumadijskega shoda. — Povsod se kaže silno nezadovoljstvo s sedanjo vlado. — Beograd, 10. aprila. Beograjski politični krogi danes živahno komentirajo dogo-dke, ki so se preko velikonočnih praznikov odigrali v provinci. Glavni predmet zanimanja tvori včerajšnji neuspeh vlade na zagrebški gospodarski konferenci. Vsi današnji beograjski listi prinašaj.-o, o tem obširna poročila, vendar pa izpuščajo vse incidente, da bi tako vsaj nekoliko prikrili zadrego vlade^ V ministrskem predsedstvu s^ ffe vršila danes dolgotrajna fcon.fer££jCva ministrov, ki so bili včeraj v Zagrebu. Po konferenci je finančni /rtmister na vprašanje novinarjev izjavil, da je s potekom zagrebških posvetovanj izredno zadovoljen in da so dosegla popoln uspeh. Divi se zavednosti Zagrebških gospodarskih krogov, ki pravilno razumevajo situacijo. Ko pa so ga novinarji opozorili, da prinašajo zlasti zagrebški listi povsem nasprotna poročila, je g. minister na kratko odvrnil, da poročajo pač netočno. Tudi minister dr. Stankovič se je hvalil z lepim uspehom, ki ga je dosegla vlada na včerajšnji konferenci. Popolnoma drugače pa presojajo položaj ostali politični krogi. V intimnih razgovrih priznavajo i radikali i demokrati, da je doživela vlada včeraj na celi črti polom. Najhujši udarec za vlado je zagrebška konferenca, ki je pokazala, da vlada med gospodarskimi krogi silno nezadovoljstvo s politiko vlade in da g. Vukičevič ne sme niti upati na to, da bi naše] zaslombo v gospodarskih krogih. Tudi manifestacije KDK v Splitu so predmet živahnih komentarjev. Dasi-ravno so vladinovci z vso paro delali po vsej Dalmaciji, da bi kar najbolj zmanjšali udeležbo na shodu in dasiravno so tudi pri razdeljevanju podpore gladujo-čim postopali skrajno partizansko, je vendarle včerajšnj'' shod KDK pokazal da stoji tudi Dalmacija v taboru KDK in da odobrava njeno politiko. Mnogo komentarjev je vzbudil v beograjskih političnih krogih shod v So-potu, srcu Sumadije. Shod so sklicali radikali, demokrati in zemljoradniki skupno ter pozvali vse šumadijske poslance, da pridejo na shod in obrazložijo svojo politiko Kot glavna govorniku sta nastopila radikalski disident Nastas Petrovič in zemljoradnik dr. Tunanja-nin. ki sta najostreje obsodila sedanji režim. Spontani pojav nezadovoljstva v Šumadiji. ki je privedel celo do skupnega nastopa doslej najhujših političnih nasprotnikov, je le nov dokaz, da tudi Srbijanci obsojajo Vukičevič-Koroščev pogubni režim, ki nima zaslombe ne v srbijanskih ne v prečanskih krajih, marveč se opira zgolj še na beograjsko čar-šijo in režim Glavnjače. Velika noč v dežju in snegu Diplomatska ofenziva g. Mussolinija Sestanki z zunanjimi ministri Madžarske Grčije in Turčije. Stremljenje za izločenje Jugoslavije iz morskega prometa. Komentarji pariških listov. Beograd, 10. aprila. Tukajšnji diplomatski krogi zasledujejo z veliko pokornostjo akcijo g. Mussolinija, zlasti pa njegove zadnje sestanke z zunanjimi ministri v Milanu, kjer se je te dni sestal z grškim zunanjim ministrom Mihalakopu-losom, s turškim zunanjim ministrom Teftik-Rudži begom in mandžarskim zunanjim ministrom grofom Bethlenom. Splošno se pripisuje tem sestankom velika važnost in domneva se, da bodo igrali še važno vlogo v razvoju dogodkov na jugovzhodu Evrope. Utemeljena je sodba, da so bili vsi ti sestanki v zvezi s Mussolinijevo akcijo, ki gre za tem, da obda Jugoslavijo s trdnim obročem in jo kar najbolj izolira, predvsem pa da ji onemogoči vsak vpliv na morski promet. Ker je zopet na dnevnem redu vprašanje jugo-slovenskega prometa preko Soluna, skuša Mussolini tudi to vprašanje rešiti na škodo Jugoslavije. Zato se prizadeva, da ustvari kar najtesnejše zveze med Grčijo in Italijo. Ni izključeno, da pride v najkrajšem času do sklenitve prijateljskega pakta in arbitražne pogodbe med obema državama Pariz, 10. aprila. Francoski listi zelo obširno komentirajo milanske konference. «Matin» naglasa, da je povsem naravno, da posečajo Mussolinija zunanji ministri, ker je znano, da Mussolini noče potovati izven mej italijanske države. Odločno pa «Matin» demantira verzije, da iščejo nekatere države pod->oro pri Mussoliniju, ker so nezadovolj-ae z odločitvami Društva narodov. — Komunistična zarota na Japonskem London, 10. aprila. Iz Tokia poročalo, da je zavladalo po vsej Japonski veliko razburjenje, ker so oblasti odkrile zaroto proti cesarju. V zvezi s tem je bilo zadnje dni aretiranih nad 1000 komunistov. V Tokiju so vse ječe prenapolnjene. Po dosedanjih ugotovitvah policije vodijo niti te zarote v Moskvo. Dblasti so baje tudi v posesti dokazov, da so pri zadnjih volitvah dobivali radikali in komunisti ogromne podpore iz Moskve. Splošno se smatra zaroto, ki le razpredena po vsej državi, za zelo resno in cblasti vidijo v tem dokaz, da ie pričela komunistična internacijonala i^daj tudi na Japonskem z velfkopotez-ib akcijo za izvedbo komunistične revolucije. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da to nevarno akcijo zatro. «Echo de Pariš« opozarja na zveze med Italijo in Madžarsko in domneva, da je bil Bethlenov poset v Milanu v zvezi z monoštrsko afero. Madžarska se hoče očividno izogniti priskavi. ki jo je odredilo Društvo narodov. «Homme Libre* se bavi z mrzlično diplomatsko aktivnostjo Mussolinija. podčrtava važnost sestanka med Bethlenom in Mussolini-jem in napoveduje skorajšn; sestanek med Mussolinijem in poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Odgoditev pogajanj med Italijo in Jugoslavijo smatra list za neugoden znak in dokaz, da je položaj na jugovzhodu Evrope zelo napet. Varšava, 9. aprila. Pred svojim odhodom v Rim je izdavil zunanji minister Zalesko novinar-j-ern: »Odaiošaji Poliske do držav Male antante so pra.v dobri. Zveza Potiske z Rumimijo pomeni ravno tako kol zveza Poljske s Francijo važno politično akcijo. Poljsko vežejo z Malo an-tanto skiitmi ideali, da k treba mar. vzdržati z nedotakljivostjo in spoštovanjem mirovnih pogodb. Trianoraska mirovna pogodba ne zadeva neposredno Poljske, vendar pa je faktor naše skupne politike.« Zunanji minister je nato kategorično demant«ral govorice, da bi bfl kdaj izjavil, da Poljska nima interesa na tem, da ostanejo me}« Male an-tante nedotaknjene. Tako stališče Poljske bi bilo absurdno. Glede svojega potovanja v kadijo je minister izjavil, da bo porabil povabilo rtalijanske vlade za to. da stopi z MittssoKnijem v neposredne stike. Pre*wičan je, da bo obnova osebnih odnoša-jev s šefom itaJijanske politike pomagala nadali- ROPARSKI NAPAD V ANGORI — Angora, 10. aprila. Včeraj je bil izvršen roparski napad na zastopnika mednarodnega urada dela g. Chlemma. V neki samotni ulici so ga napadli trije moški, mu odvzeli denar in vse dragocenosti ter ga pustili precej nevarno ranjenega na cesti. 0 napadalcih ni nobenega sledu. POSLANEC PRETEPEL MINISTRA — Belfort, 10. at>rila. Včerai se je vršil tukaj volilni shod, na katerem bi ime! govoriti tudi minister javnih del Tardieu. še pred pričetkom shoda pa je prišlo do spopadov med socijalisti in radikali. Radikalski poslanec Millet je v prepiru udaril ministra v obraz in mu pri tem razbil očala. Razvil se je krvav pretep, v katerem ie bHo mnogo ljudi ranjenih. Intervenirati je morala policija, ki je končno razdelila obe nasprotni skupini, tako da se je shod pozneje vršil nemoteno. V Ljubljani Petek dež — nedelja dež, tako pravijo Ljubljančani. In to pot se niso zmotili. Dočim je bil na velikonočno soboto krasen dan in se ie nebo popolnoma ziasnilo tako, da so Ljubljančanke lahko paradirale v svojih najnovejših toaletah, se ie ponoči zopet pooblačilo in pričelo ie deževati. Dež je bil sicer prav pohleven in baš to ie napotilo mnoge Ljubljančane, da so si oprtali in napolnili nahrbtnike in jo mahnili v planine Iz Ljubljane se je za praznike odpeljalo okoli 10.000 oseb, torej skoro toliko, kakor lani. dasi je bilo vreme rrmoeo slabše. Največ Ljubljančanov jo ie mahnilo na Gorenjsko. Vlaki na Gorenjsko so za praznike odpeljali 3300 oseb dočim je na Dolenjsko odpotovalo 2700. proti Kamniku okoli 2000 in proti Rakeku 1200 oseb. Večinoma so se Ljubljančani odpeljali že v soboto, drugi pa v nedeljo, a mnogo se jih je včeraj že vinilo. Tudi v planinah je deževalo in snežilo. V Ljubljani je skoraj oba dneva vladala pravcata puščoba. V nedeljo ie skoraj ves dan po malem deževalo in dež ie temeljito pokvaril velikonočno idilo. Ljubljančani so ostali čmerni doma ali pa posedali po kavarnah in kinematografih. Gledališči, tako drama, kakor opera, sta bili oba dneva nabito polni in »Pasijon« si je prišlo ogledati tudi mnogo okoličanov. Z vremenom so bili zadovoljni tudi oštirji, ki so istočili precej vina. azmeroma prav lep ie bil obisk obeh tekem Ilirija - Kispesti. Včeraj popoldne, ko se je nebo le nekoliko ziasnilo, so jo pa Ljubljančani mahnili na kraiše izlete k Čadu in v neposredno ljubljansko okolico. Drugi Ljubljančani so pa praznike prespali, se doma zalagali z vsemi dobrotami, ki so jih pripravile gosopdinie in preklinjali vreme. Na Gorenjskem Velikonočni prazniki na Gorenjskem so bili zelo živahni, posebno velika sobota in velikonočni pondeljek. Poleg mnogih izletnikov, ki so šli v planine, so priredili manjše izlete posebno tisti, ki niso zauoal? vremenu. Mnogo izletaikov je bilo na Šmarni in Šmarjetni gori in na Sv. Joštu. Nekaj se jih je odpeljalo proti Tržiču, pa tudi po drugih krajih jih ni manjkalo. Izredno živahno je bilo telošnje velikonočne praznike na Bledu, kjer je že sedaj precej tujcev. Kakih 40 Bavarcev biva na Bledu že več dni. Sklenili so, da prežive vse svoje, mesec dni trajajoče pomladanske počitnice, na Gorenjskem. Pa tudi za maj je oddanih že precej stanovanj. Baje pride kakih 50 Angležev tako, da se obeta prav ugodna sezija. Avtomobilistov to pot ni bilo posebno veliko; ne upajo si namreč na ne posebno vabljive, v prav slabem stanju se nahajajoče ceste, ki so za vse kaj drugega privlač-Ijive, kakor pa za avtomobilizem in ž njim vezan tujski promet. Večina izletnikov se je vračala v Ljubljano v pondeljek z večernim vlakom. Na Jesenicah se je letos prvič pojavilo ono veselo rajanje, ki ga vidimo skoraj vsako poletno nedeljo. Mnogo Hh ie prišlo z vlaki, nekaj pa z okoliških izletov. V Lescah in v Radovljici so vstopali prihajajoči z Bleda in okolice. Največji naval pa ie bil kakor običajno v Kranju, kier se križata jeseniški in ljubljanski vlak. Izgledalo je, da ne bo prostora, kliub temu da sta bila oba vlaka izredno dolga. V Škof ji Loki pa so vstopili izletniki, ki so jo orimahali čez polhograško hribovje in nekaj prav velikonočno razpoloženih domačinov. Izletniki iz ljubljanske okolice pa so morali oditi že s prejšnjimi vlaki, kaiti v Medvodah kakor tudi v Št. Vidu ni bilo običajnega prazničnega navala. V Triglavskem pogorju Pred vojno si je le redko kdo upal spomladi visoko v planine. Vsem prijateljem planin je bilo znano, kako nevarno je hoditi po zelo spremenljivem snegu, ki je nekaj metrov trd kakor kamen, nato pa je zopet mehak, da se izletnik udere do trebuha, vcasi pa kar izgine pod več metrov debelo snežno odejo. Odkar pa se je razvilo pri nas smučar-stvo, je premagana tudi zima v pomladi, ki je poprej trdovratno branila dostop v planine. 2e v četrtek in petek so odšli smučarji iz Ljubljane z zeljo, da nadomeste to, kar so zamudili v zimskih dneh. Mešane družbe krepkih smučarjev in nekoliko šibkejših smucaric, katere, kadar so v lepih modrih športnih dresih, razločuješ le po manjši posta vici od športnih sodrugov, so hiteli na kolodvor, obetajoč si najlepše vreme. Med mladino pa je bilo seveda tudi nekaj starejših prijateljev prirode Tudi po postajah na Gorenjskem so vstopali prijatelji zimskega sporta. Na Jesenicah pa so se modre družbe delile. Nekaj se jih je odpeljalo po Dolini, drogi pa, kakor pravijo Gorenjci, , to" je v Bohinj. Kar od dveh strani so se odloČili, da se približajo svojemu poletnemu prijatelju, častitemu očetu Triglavu, U ie dolgo ni gledal toliko svojih prijateljev iz neposredne bližine kakor letos o veliki noči. Za tiste, ki so se peljali po , je bila najugodnejša pot skozi Krmo. Skozi vso, kakih 5 ur pešhoda dolgo pot skozi Krmo, li i bilo treba sneti deščic. Nad Krmo je bilo nekoliko bolj nevarno, toda vkljub temu so vse družbe od petka in sobote srečno go-spele do svojega zavetišča, Staničeve koče, kjer je pa jelo v soboto zvečer že primanjkovati prostora. Kakih 30 smučarjev se je zbralo v ne preveč obsežni kočici. A kljub temu je bilo prijetno. Kdor je hotel spati, se je moral nekoliko stisniti in biti zadovoljen, če ne drugače, na žimnici, ki so mu jo položili za vrata, v skupnem ležišču. Mnogo pa je bilo tudi takih, ki so kar sede prebili noč vstajenja v veseli družbi. Kakor so bili zadovoljni z lepo veliko soboto in s še lepšim večerom, tako so bili razočaran! z velikonočnim jutrom, ko je snežilo, kakor o bošiču. Toda bili so v koči tudi taki, ki so znali pregnati meglice ne-mzpoloženja in so kmalu spravili vso kočo v dobro voljo tako, da so bili vsi napori zime, zagreniti izletnikom veselje do pomladanskih izletov, zaman. Nedeljo so prebili v kcČi poslušajoč mogočno bobnenje divjih piazov. pred katerimi so bili kaj dobre* zavarovani. Kakršen je bil prehod od sobote na nedeljo v slabem, tak je bil od nedelje na ponedeljek v dobrem. 2e ponoči se je zjasnilo in izletnikom so se nudili na velikonočni ponedeljek najlepši prizori. V jasnem pomladanskem jutro je ležala pred njimi najčistejša zimska pokrajina. Ker je solnce precej močn« grelo, so se zopet pričeli trgati plazovi in sicer prav do golega pečev-ja. Kako* \elikanski snežni hudourniki so drveli preko strmih pobolfij, ko so se izletniki vračali proti Mojstrani. Nekaj izletnikov je ostalo še za par dni v Triglavskem pogorju, en del pa je odšel proti Bohinju, kjer so se srečali z drugim oddelkom smučarjev, ki je pnšel čez Komno. V MEHKI SO USTRELILI 50 DUHOVNIKOV — London. 10. aprila. Kakor poroča »Dai-]y Expres<:, je predsednik Mehike Calles izjavil, da je bilo pri zadnjih verskih nemirih ustreljenih skupno okrog 50 katoliških duhovnikov, ki so ščuvali množice proti državni oblasti in sabotirali vladne odredbe Nobenemu pa se ni skrivil las, če je spoštoval zakone. t Dr. Nifirititis pred sodniki Gu-stelj K- je visok stasit dečko, simpatičnega ozkega obraza in visokega čela. Po poklicu je zasebni uradnik brez posla. Lani januarja mu je usoda potisnila v roko lopato in moral je opravljati v Škofji vasi dela navadnega delavca, da je mogel živeti. Par mesev je vztrajal; potem pa nt več mogel. Zapustil ie delo, ker pa ni imel sredstev ne dovolj obleke, je vzel svojemu sodelavcu Tonetu zimsko suknjo in izginil. Gustelj j« že leta 1923. zašel na kriva pota. Srečal je v Mariboru sošolca Vida, ga nalagaj, da se bo dal aktivirati, da dobi čim rKKl^oročnika in da si mora nabavki uniformo, da mu pa manjka nekad denarja, ki ga na] da Vid, češ, da mu ga vrne, čLm dobi oficirsko plača. Vid mu je dal 100 Din, prijatelja pa potem nj več videl. Leta 1924. se je Gustelj seznami! na velesej-mni z ljubko šiviljo Franoko. Predstavil se ji je za medicinca in M svetoval, naj gre zdravit svojo bolno nogo na dunajsko kliniko. Čez par dni jo je tudi obiskal in jo pripravil ob 100 Din. Lani Je gostimičaTko v Sonarje ti nalagal, da je pomorski častnik. Pil je pri nji in se veseKl ter si naposled še kratkim potoni par slo Din izposodil. Opeharil le gostilničarko in njenega moža za 292 D m. Talko Je igral Kovačevo Mico še v nekaterih drugih gostilnah v Škof M vasi in drugje. Gusteli ie lepo živel, Jel in pil ter pel pesem o preljubem Avguštinu. Iz škofje vasi se je preselil v Ruše, kjer je svoj lahko poklic nadaljeval in ogoljufal več krčmarjev. V Selnici ob Dravi se Je »dajal posestniku Lovrencu za ruskega inienjerja ter dobiil 150 Din posojata in pijačo. Nato se Je preselil v Ljubljano m si začetkom decembra najel stanovanje in hrano pri gospe Roei, kjer se ■ je Gustelj Ropot ar hipoma prelevil v znamenitega zdravnika dr. Čemet a. Tudi v zglasilnici se Je tako vpisal. Laži-doktor je ostal Rozi dolžan 337 Din. Kot doktor Čeme je Gustelj izvabil natakarici v »Koroškem domu« posojila in pijače za 100 Din. Fi guran t u Lovrencu je premeteoec dal za hčerko sredstvo proti dušljivemu kaStou in je dobil za to zdravilo 30 Dm. Možakar je dajal naivnim klijentom recepte in se podpisoval kot dr. Indirirititis. Gusteld je ostal v Ljubljani še nadalje dr. Černe in pil na tuj račun. Nasedel mu je rudi neki mesarski pomočnik in sladoJedar Bine, ki je poznal gospodina doktora u »Škofove kleti« ter mu z največjim veseljem posodil 30 Din. Ko je Bine prišel naslednji dan 26. decembra v klet po denar. Je začuđen zvedel, da Je gospod doktor zaključil svojo karijero na policiji. Obtoženec je kazen 10 mesecev zapora sprejel. Tudi I Je, da suknjiča ni ukradel, a goljufije je priznal. Defal je Ie, da ni imel slabega namena in da namerava škodo poravnati. Sodniki mu pa niso verjeti, saj je ogoljufal 31 oseb za Din. Nenadna smrt dr. Lukiniča Zagreb, 10. aprila. Sinoči ie povsem ne-pričakovano preminul z. dr. Edo Lukinič večkratni bivši minister, oredsednik Narodne skupščine in poslanec SDS. Čez praznike se ie mudil na obisku ori svoji v Zagrebu poročeni hčerki. Včerai popoldne je bil še v eledališču in se ie počutil zelo dobro. Zvečer ob 20. se ie nameraval z zvlakom vrniti v aKrlovec. kier stalno prebiva. Na potu na kolodvor Da mu ie postalo slabo in se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga takoj na dom njegove hčerke, od tam pa v sanatorij. Po ugotovitvi zdravnikov ga je zadela kaD. Ne da bi se zavedel, ie kmalu po prevozu v sanatorii izdihnil. ★ Nenadna smrt enega najuglednejših voditeljev hrvatskega naroda in znanega narodnega bor,ca ie bolestno odjeknila širom države. S pokojnikom ie legel v grob eden one stare garde, ki se ie neustrašeno borila za pravice svojega naroda in ki je dolga desetletja pripravljala tla za narodno in državno osamosvoiitev. Neizprosen v borbi za narodne pravice ie bil dr. Edo Lukinič kristalno čist značai. ki ie povsod rad pomagal in bi! vedno pripravljen žrtvovati se za koristi splošnosti. Vžival ie tudi pri svojih političnih nasprotnikih veliko spoštovanje in povsod so ga cenili kot vzor moža. Malo je v naši državi liudi. ki bi bili deležni tako splošnih simpatij, kakor iih je vžival pok. dr Lukinič. Poleg njegove rodbine naiboli obžaluje prerano smrt dr. Lukiniča SDS. ki ie zgubila z njim enega svoiih naiboliših mož in voditeljev, požrtvovalnega, neustrašnega in zvestega boievnika. Pokojni dr. Edo Lukinič ie bil rojen 11. novembra 1870 v Karlovcu. Po končanih študijah ie služil nekai let kot sodnik, pozneje pa se ie posveti advokaturi. Leta 1906 je bil prvič izvolien kot poslanec hrvatske-srbske koaliciie v hrvatski sabor, ki mu je bil med voino poslovodeči oodDredsednik. Ob ustanovitvi naše države ie bil dr. Lukinič poštni minister v orvi jugoslovenski vladi in je ponovno zavzemal položaj ministra, nazadnje leta 1925 kot minister pravde. Leta 1922-23 ie bil izvolien na listi SDS v zagrebškem okrožiu. Vist o njegovi smrti Drihaia Dopolnoma nepričakovano. Leta 1925 ie sicer delj časa bolehal, vendar pa se je tako popravil, da se je baš v zadnjem času počutil popolnoma svežega in se je vneto udeleževal parlamentarnega dela. Dr. Edo Lukinič zapušča soprogo gospo Kato,, sina odvetnika in dve hčerki, katerih ena ie poročena z dr. Formbacherjem, druga pa z mornariškim kapitanom g. Pir-cem, sinom kraniskega župana g. Cirila Pirca. Truplo pokornika ie bilo danes prepeljano na njegov dom v Karlovec. od koder se bo vršil pogreb v četrtek dne 12. tm. ob 15.15 na dugovačko pokopališče. Slava njegovemu spominu i ★ — Beograd, 10. aprila. Povodom smrti posl. dr. Edo Lukiniča je bila danes raz-obešena na poslopju Narodne skupščine črna zastava. Mesto pokojnika pride v Narodno skupščino g. Adam Pribičevič, brat predsednika KDK g. Švetozarja Pribi-bičeviča. Nov potres v Smirni London, 10. aprila. Glasom poročil iz Carigrada je razsajat snoči v Smirni po. novno velik potres. Porušenih je bilo 190 hiš, pri čemur je bilo mnogo ljudi ranjenih, okrog 20 oseb pa ubitih. Prebivalstva se je polastila strahovita pa« nika. Vse je pobegnilo iz mesta in prebiva na prostem. RAZGNAN KONGRES SVOBODOMISELCEV — Varšava, 10. aprila. Za velikonočne praznike je bil sklican kongres svobodomi* selcev. Policaja je sumila, da je ta kongres v zvezi s komunistično propagiando, ter jo vdrla v zborovalno dvorano in zborovanje prepovedala. Vsi udeleženci so se morali legitimirati. Med njmi je bdi tudi komuni* stični poslanec Pittzer in delegat tretje in* ternacijonale iz Moskve. Aretiranih je bilo 53 udeležencev kongresa, ostale pa je poli* licija s prihodnjimi vlaki poslala v pristoj* na mesta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Berlin 13.5775—13.6075 (13.5925), Curih 10935 — 10965 (1095), Dunaj 7.9855 — 8.0155 (8.0005), London 277.09 — 277.89 (277.49), Newyork 56.71 — 56.91 (56.81), Praga 168.04 — 168.84 (168.44), Milan 299.15 — 301.15 (300.15). Efekti: Investicijsko 88 den.. agrarne 575 den., Ljublianska kreditna V35 den., Praštediona 805 den.. Kreditni zavod 157— 175, Vevče 135 den.. Kt. Ind. dr. 385 den.. Stavbna 56 den.. Ruše 265—280. Šešir 125 d. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.05, Berlin 13.5925, Milan 300.15, London 277.49, Newyork 56.81, Pariz 223.77, Praga 168.45, Curih 10.95, Efekti: Vojna Skoda 436. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.07, Berlin 124.10, Pinura 15.35. Mflan 27.42, Pariz 20*43, tondorj 25.338, Newoifc 030. t i-xi ■»» *j i* u m g—ry n rt ' Stev. P3 Dva huda udarca za hegemoniste Gospodarski krogi proti Vukicevićevi vladi. — Policija mobilizirana proti zastopnikom gospodarskih krogov. — Konferenca gospodarskih krogov solidarna s KDK. — Veličastna manifestacija KĐK t Splitu. Gospodarski krogi prav dobro vedo. da so vse njihove želje in zahteve po reformah v državni opravi in po uvedbi take državne gospodaake in finančne politike, ki bi pospeševala razvoj splošnega narodnega gospodarstva, nalete pri sedanjem režimu na gluha ušesa. Koliko peticij, resolucij in spomenic so poslale nase gospodarske zbornice in razne gospodarske organizacije vladi v Beograd, vse pa je ostalo na papirju, ki je bil za vedno pokopan v obširnih arhivih raznih ministrstev, ne da bi jih kdo sploh prečita!. Takrat, ko sta se sestavljala držav proračun in finančni zakon, ko se je ustvarjal okvir državnega gospodarstva za prihodnje leto. niso predstavniki hegemonističnega režima smatrali za potrebno, da bi upoštevali mnenje tistih gospodarskih krogov, ki imajo v ciavnem nasiti bod i* i posredno ali neposredno bremena državnih izdatkov. Režimovei so mirno prešli preko vseh njihovih želja in nasvetov za zboljšanje državnega in narodnega gospodarstva ter slepo glasovali za postavke državnega proračuna in določbe finančnega zakona, kakor so jih sestavili posamezni ministri samovoljno brez upoštevanja zahtev gospodarskih strokovnih in stanovskih organizacij. Zaman je rotila opozicija vlado in njeno večino, naj v svoji partizanski zaslepljenosti ne pretirava in naj vsaj deloma npošteva upravičene zahteve prečanskih krajev. Hegemonistični režim je brezobzirno uveljavil svojo samovoljo, prezirajoč vse pametne nasvete v splošno korist Med tem je postalo vprašanje najetja velikega zunanjega investicijskega posojila aktualno. Vlada je uvidela, da more dobiti posojilo te tedaj pod primernimi pogoji, ako more pokazati inozemstvu, da uživa tudi zaupanje prebivalstva prečan. pokrajin. Prilika za ta dokaz je bila dana odločujočim faktorjem že pred meseci, ko je slo za koncentracijsko vlado, v kateri je zahtevala KDK finančno ministrstvo in ki naj bi po-menjala obenem tudi temeljito izpremembo negemonističnega režima na načelu popolne enakopravnosti vseh državljanov, Hegemo-nisti na tako vlado iz zgolj partizanskih in osebnih ozirov niso hoteli pristati. Da bi pa vsaj na zunaj dovolili videz splošnega zaupanja, so sklican' za velikonočni ponedeljek nekakšno konferenco zastopnikov gospodarskih krogov v Zagreba, ki naj bi jim dala legitimacijo za najetje znnanjega posojila. Doživeli so hlamaio. kakršne gotOTo niso pričakovali. Večina tistih, ki so prišli ua konferenco, se je zavedala, da jih sedanji režim potrebuje le za štafažo, ker je prej pri sestavljanju državne finančne politike dosledno preziral njihove zahteve. Vedeli so, da je vlada poslala v Zagreb šest ministrov samo za slepilo, ker takrat ko so hodili s svojimi prošnjami v Beograd, navadno do ministrov sploh niso mogli priti. In je značilno, da je bila včeraj v Zagrebu pripravljena policija, ako bi prišlo do demonstracij. Zato se je menda z državnimi ministri ered pripeljal v Zagreb tudi sam notranji minister dr. Korošec Dopoldne se je vršila predkonferenca, na kateri je predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice VladimiT Arko poročal, da ie vlada zaključila preliminarna podajanja z banko Rot-schild v Londonu in baniko Kun Low v New-vookn slede najetja posoj-rla, ki bi znašalo okoli 5© milijonov funtov aH okoli 14 milijard Din. To posogflo bi se uradno, imenovalo »Posojilo za sia&šlizacrjo m javina dela*. Kot jamstvo zanj bi morali zastavit! dohodke državnih monopolov in carin, brutto dohodke železnic, razen tega pa še dohodke od davka na poslovni promet. Amortizacijski rok, emisijski tečaj, obseg in . način kontrole porabe tega posodila še niso znarri. Finančni minister je izjavil, da se bo to posojilo v jjrvi vrsti porabilo za stabilizacijo drnarja in fenma dela. čeprav ie konferenco sklical na pobudo vlade, je vendar z. Artoo naglašal, da bi morala vlada pri tem upoštevati otrtožbe gospodarskih krogov proti režimu in upravnemu sistemu podrejena! organov. Predvsem je treba poenostaviti državno opravo m odpraviti vse ,kar ovira ra<:-irstih krofov na Škodo družin V splošnem so navedli zahteve in žeJje, ki fa je izrazila v Narodni sknpsčmi in v njenih odborih tekom zadnje proračunske razprave že KDK, ki niso ničesar novega, ampak stare za-pMpodarskih kresov, kater« pa le sedanj! dosedno preziral. Nt popoldanski konferenci, ki so se Je ude-tudl ministri, je prišlo večkrat do prav bur-nm prizorov, bo Je finančni minister dr. Bogdan Macfeofvfć poročal o načrta vlade, najeti veliko inozemsko posojilo. Kulminacija vseh ugovorov je bila v tem, da Hrvati niso rutopsol ▼ vladi, da se brez Hrvatov ne sme skJeaM posojilo in da ]e treba računati z zakooMM predstavniki Hrvatov, ki se nahajajo v parlamentu. Ko je finančni nrinister dr. Mairkovii izjavljal, da so prišli predstavniki vlade v Zagreb, da bi čuli želje gospodarskih krogov, je prišlo do burnih protestov iti medkdicev: »Kje p* ste bili prel?« Dr. Marković je v svojerr tovoru omenjal, da je treba izvajati dosledno likvidacijo povojnih neprilik in da je treba za vsako ceno vzpostaviti in vzdržati proračunsko ravnotežje. Treba je vedeti, da je proračun slika državnega življenja. Finančni minister je dejal tudi, da državni izdatki več ne naraščajo, da je bil proračun zmamjšan od 13 na 12 milijard, da je v sedanjem proračun« doseženo popolno ravnotežje, čeprav je znano, da si je vlada v finančnem zakonu pridržala vse polno odprtih vrat, s katerimi more povišati državne izdatke. Fmančni minister je trdil, da vlada ne želi v bodoče povečevati števila državnih upokojencev, izrekel se je tudi proti redukcijam nradništva, češ, ako se bo preveč uradnikov reduciralo, bo treba sprejemati nove. dejstvo pa je, da le vlada z novim proračunom izvedla obširne redukcije v vseh resorih in da ie zopet znatno povišata število državnih vpokojencev. Seveda je zatrjeval, da želi vlada reorganizirat! upravo, da Želi pomagati gospodarskim krogom, kar naj bi potolažilo razburjene njihove zastopnike. O nameravanem najetju posojrla je dejal, da je banka Rotschild v Londonu s svojimi poslovnim} prijatelji pripravljena dati posojilo v znesku 50 milijonov funtov. Prvi obrok bi znašaj 12 milijonov funtov šterbogov. Podrobni pogoji posojila bi se imeli ugotoviti pri vsaki emisiji z bančniki, ki bi posojilo emitirali. Minister je nato govori! o potrebi stabilizacije (finarfe, češ, da namerava vlada posojilo porabiti za zboljšanje naših železniških zvez, za me-lijoracije in regulacije rek, za zboljšanje poštnega ki brzojavnega prometa, vendar pa ni ničesar omenil o podrobnih načrtih. Ministrova izvajanja so bila splošne fraze, kakršnih smo že mnogo čuli in kakršnih se lahko vsak dan dovoli čita v listih. Ni čuda, če so sprejeli zborovala njegov govor s Iclici: »AH je to vse, zaradi česar je prišlo šest ministrov ▼ Zagreb? Ali je to konferenca? Razen finančnega nj govori! noben minister. Konferenca se je končala s tem, da je bila na predlog inž. Šnrine sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da se z ozirom na to, ker nf nobenega jamstva, da bi se posojilo pravilno uporabilo, ne more dati pristanek na njegovo najetje, dokler ne pridejo v vlado predstavniki naših krajev, t. I. KDK in dokler ne bo finančno ministrstvo v rokah KDK. Vlada je doživela torej v Zagrebu s svojo agitacijo popoln poraz. TstoČasno se je vršilo v Splitu veliko ma-nifestacijsko zborovanje KDK. ki se ga je udeležilo po poročilih zagrebških in beograjskih listov nad 15.000 pristašev politike KDK. Ob tej prilki sta oba predsednika K. D. K. ponovno pojasnila po^nbrjo gospodarsko politiko sedanje vlade/ Sv Pribičević je pred vsem opozarjal, kako je vlada delila pomoč gladnim krajem, ki jo je dajala v prvi vrsti sitim, namesto stradajočim Kadar se bo zahteval naš pristanek, je poudarjal, da srremo v vlado, ne bomo -amo zahtevali, naj za vlada io v naših krajih pravica, poštenje in popolna enakopravnost, temveč tudi to. da izgine iz Beograda sistem glavnjače. da preneha policijski način vladanja in da naj oarod svobodno diha in se svobodno razvija. O najetju inozemskega posojila je dejal; >Ko KDK presoja to vprašanje, ga presoja predvsem s stališča njegovih pogojev, nato pa s stališča narodnih koristi. Jasno je. da bo odločno nastopila proti njemu, ako oso resnični glasovi v javnosti, da sa pogoji tega posojila težki in za našo državo nesprejemljivi. In čeprav bi bili ti pogoji najugodnejši, bi bila KDK odločno proti posojilu, ako bi se ne porabilo za produktivne in narodu koristne namene, ako bi se ne razdelilo pravično na vse kraje, zlasti pa, ako se ne bi porabilo za one kraje, ki so bili doslej najbolj zapuščeni in ki se lahko izpre-mene iz pasivnih v aktivne, ako se s posojilom napravijo plodonosni . . In čeprav bi bilo posojilo najeto pod najugodnejšimi pogoji in če bi bilo zakonito razdeljeno na vse kraje, bi to še ne bilo zadostno jamstvo za nas, ker ljudje, ki bi raspolagali ž njim, nimajo zaupanja našega naroda. Treba si je zapomniti, da bi ne dobili, ako bi dobili to posojilo, nobenega posojila več, dokler bi bili živi, ker bi bilo to posojilo tako ogromno, da bi drugega ne mogli več najeti. Sedanja vlada pa nima niti moralne, niti politične pravice, da vedri in oblači v naši državi. In St. Radič je v kritiki državnega proračuna izvajal, da je' proračun sestavljen tako, kakor da so v parlamentu same budale in lopovi, narod pa zasužnjena raja. V vlado nočemo iti, je poudarjal, da bi samo prigle-dovali ali vodo notrili, v vlada vstopimo sama tedaj, ako dobimo v roke državne finance. Kaj naj nam bodo parade, ako — ▼ državi krade. Talo segrebSka konferenca kakor veličastno zborovanje KDK ▼ Splitu sodita ponoven dokaz, da vsi triki sedanjega režima ne bodo nič pomagali in da se bliža obračun ■ hegemonisti. Tako v gospodarskih krogih, kakor v širokih ljudskih množicah obstoja neomajno prepričanje, da je treba način vladanja in državnega gospodarstva temeljito izpremeniti Baš ta neomajna volja je dokaz, da se bo to rodi zgodilo, čeprav se morebiti posamezniki zaradi osebnih koristi ie udinjajo hegemonistom Pisane zgodbe iz naših krajev Sveč« krst letala «Zagreb». — Miss Zagreb za L 1928. — Blago je skrila pred upniki. — Operacija srca. — Hazardisti v Beograda. Na zagrebškem letališču v Borongaju se je včeraj zbrala ogromna množica, da prisostvuje svečani blagoslovitvi potniškega letala »Zagreb«, ki ga je društvo za zračni promet Aeroput nabavilo v Parizu. Na letališču so bili prisotni predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Kmalu po 10. uri so se zbrali vsi predstavniki z nadškofom dr. Bauerjem in kumico dr. Heinzlovo na čelu. Nadškof dr. Bauer je opravil običajne ceremonije in blagoslovil letalo. Soproga zagrebškega župana je pristopila in razbila na letalu steklenico šampanjca, rekoč: Krstim te z milim imenom »Zagreb«. Šef zagrebškega vojaškega letališča major Brašić je v imenu komandanta vsega zrakoplovstva čestital direktorju nove zrakoplovne linije. Tudi vojaški letalci se radujejo. da letalo ni samo orožje, marveč tudi važno prometno sredstvo. Zračni promet ima veliko bodočnost in beleži sedaj velike uspehe, čeprav še ni 10 let, od kar se je prožila ideja, da bi se letalo uporabilo za redni zračni promet. Tako so zvezane med seboj ne samo države enega kontinenta, marveč tudi kontinenti med seboj. Zanimiv govor je imel direktor društva za zračni promet Tadija Sondermayer. Očrtal je pomen letalstva in njega uporabo in vse žrtve, ki so bile položene na oltar letalstva. Tudi mi moramo premagati vse ovire in povzdigniti letalstvo na višino, ki so jo dosegle druge države. S tem je bil zakliučen oficijelni del proslave. Na novem letalu »Zagreb« sta se kot prva dvignila v zrak župan HeinzI in soproga. * Zagrebški Balkan kino je že pred meseci razpisal natečaj za miss Zagreb 1928. Za natečaj je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje, čemur se pa ni čuditi, kajti gre za lepo zveneči naslov miss Zagreb in za nagrado 10.000 Din. Veliko se govori, katera bo ta srečnica, največ pa seveda med konkurentinjami samimi, ki se pridno vadijo v rabi raznih kozmetičnih sredstev, da bi dosegle čim večji uspeh. Na včerajšnje fotografiranje so prišle vse kandidatinje celo uro pred določenim časom, samo da so se bolje pripravile. V poslovalnici Balkan kina sta dajala dva režiserja strokovne nasvete, kako urediti toaleto in lišp. Vse je bilo razburjeno in vse križem so si lepe tekmovalke posojevale lepotičje. Nervoznost je doselit vrhunec, ko je prišel č^ssza poskusno fotografiranje. Dame so ob ploskanju številnega občinstva korakale skozi kino na oder in sedle na pripravljene stole. Ko so preči tali imena vseh tekmovalk, se je začelo fotografiranje. Najprej so fotografirali glave, potem pa noge vseh dam. Končno so fotografirali vsako tekmovalko posebej. Prva je stopila pred filmski aparat gdč. Mirni Erjavčeva. Pred aparatom je bil postavljen velik črn papir z napisom: Katera ie najlepša? Tekmovalka je morala prodreti papir, ko je stopila pred aparat. Sledila je Do-ra Valek. Držati se je morala zdaj veselo zdaj žalostno. Ljubica Hršak je med fotografiranjem metala cvetje proti aparatu. Danica Mucafir je bila pri telefonu in je sprejemala vesele novice ter se je morala od srca smejati. Dušan-ka Perenčević je odigrala sceno z majhnim umetnim psičkom. Kohanekovo so fotografirali kot damo na promenadi s solnčnikom. Sonja Svrek se je morala smejati na Lzprehodu tudi s solnčnikom v roki. Ankica Pogačic je zaplesala neki ples. Danica 2 u nič in Mary Ceh sta skupno odigrali prizor pogovarjajoč se na divanu. Zadnja je bila Hela Prpičeva s cvetjem. Dne 22. t. m. bo imel poseben žiri težko nalogo, da izoere izmed 11 tekmovalk najlepšo, ki bo s tem pridobila naslov miss Zagreb in nagrado deset tisoč Din. ★ Zagrebško redarstvo je zvedelo, da so neki neznanci pripeljali v Stupnik pri Zagrebu veliko množino sukna hi oblek v vrednosti 150.000 Din. Policija je poslala tja detektive, ki so v hiši Jakoba Trdaka res našli različno blago, vredno 150.000 Din. Blago je čuval krojaški pomočnik Stjepan Grabić. Izjavil je. da je I Kolosalen uspeh! Vse predstave razprodane! Nobeno oko ni ostalo suho, nobeno are« trdo ob prekrasnem, veličaste nem filmu VSTAJENJE Po istoimenskem slavnem romanu L. N. Tolstega. V glavnih vlogah Dolores del Rio in Rod la Rocque. Hitite in oglejte si čimpreje ta edinstveni umotvor! Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. m 9. uri. Telefon 2124. Elitni Kino Matica. delal nad tri leta v krojačnici Vekosla-va Markoviča v Petrinji. Z avtom so odpeljali blago proti Zagrebu. Sedem kilometrov od Petrinje se je avto pokvaril. Natovorili so vso robo na dva voza in dospeli .do Rementincev. kjer so blago zopet pretovorili in odpeljali v hišo seljaka Trdaka v Stupnik. Grabić je nadalje izpovedal, da se mu je čudno zdelo, da so blago odpeljali v Stupnik ponoči, da jih nihče ni videl. Markovič je bil nekemu Hanu dolžan veliko vsoto denarja in policija je ugotovila, da je hotel blago skriti pred upniki. Policija je blago zaplenila. Markovićeva je priznala, da ie hotela skriti in nato prodati blago, da bi si rešila vsaj nekaj premoženja pred konkurzom. ★ Iz Valjeva poročajo, da je v nedeljo v tamošnji bolnici uspela operacija prestreljenega srca Pacijenta je operiral šef bolnice dr. Mijušković. Deček Dragoljub Mitrović je imel prestreljeno desno stran srca. Mitrovič je star komaj 15 let. Operacijo je zdravnik izvršil z 'lokalno anestezijo. Odprl je dečku prsni koš in srčno mošnjo. Srce je bilo prestreljeno s kroglo iz flobertovke. Iz rane je curljala kri in zdravnik jo je zašil s tremi svilenimi šivi. Ko je zdravnik očistil krvi tudi srčno mošnjo, je zašil tudi njo s štirimi svilenimi šivi. Ravno tako je operater končno zašil prsni koš in operacija je bila končana. Stanje operiranega dečka je zelo povoljno. Temperatura mu je po operaciji takoj padla in vsi zdravniki so mnenja, da bo v kratkem okreval. Uspela operacija je trajala samo 35 minut in so ji prisostvovali vsi zdravniki bolnice. ★ Beograjska policija je dobivala anonimna pisma, ki so javljala, da se v najboljših beograjskih hotelih Palače, Mali Pariš in Novi Parlament zbirajo hazardisti. ki igrajo za velike vsote. Ko je neka siromašna gospa naznanila lokal, kjer je njen mož izgubil vse premoženje, je policija preiskala vse sumljive lokale. V ruski gostilni »Ugolok« je aretirala 15 hazardistov, vse iz boljše družbe in zaplenila veliko vsoto denarja. Predsnočnjim so agenti javne varnosti presenetili hazardiste v petem nadstr. hotela Palače. Igrali so chemin de fer in detektiv jih je iznenadil s samokresom v roki Okoli zelene mize je bi'o zbranih 20 oseb iz najboljše beograjske družbe. Detektiv je aretiral nekaj naj-sumljivejših, ostalim je pa pobral legitimacije. Med hazardisti je precej tujcev in tudi trije pravoslavni svečeniki. Isto noč je policija aretirala še 30 hazardistov v Malem Parizu in v Novem Parlamentu. Vedno agilen glasbenik, inieijativen ter vzpodbudno kritičen, je bil simpatični pokoj-nk vztrajen gost vseh umetniških priredb v Ljubljani, zlasti pa koncertov in opernih predstav. Zmerom uslužen, dobre volje, je bil Pahor spoštovan v vseh krogih glasbenikov in pevcev. Poereb velezaslužnega pokojnika se vrši danes v torek pop. ob pol 8. iz Praža-kove ul. Pokoj zlati Bjegovi duši t F. G. f Lavoslav Pahor Na velikonočno soboto popoldne je izdihnil nenadoma tih, a neumoren kulturen delavec znan 'l&Ieč po slovenski domovini kot navdušen pevec in glasbenik, inspektor Lavoslav Pahor Rojen v Nabrezini, je po-sečal in dovršil gimnazijo v Gorici ter se že kot dijak temeljito ukvarjal s petjem. Pokojni operni tenor Fr. Bučar mu je bil tovariš v kvartetu. Nato je stopil v železniško službo, delal kot uradnik na Zgor. Štajerskem, južnem' Tirolskem, Notranjskem in najdlje v Ljubljani, kjer je 1. 1925 po 37 letih službovanja stopil v pokoj. Povsod, kjer je bil, je ustanavljal pevske krožke in, kjer le količkaj možno, orkestre. Poučeval je. dirigiral, sviral sam in prirejal repertoar za svoje pevce in glasbenike. V Ljubljani je osnoval Sokol I. sposoben večji orkester, mu bil kapelnik ter je prirejal ž njim celo vrtne koncerte. Bil je nekaj easa tudi dirigent, pomagal in dirigiral je celo v gledališču, vodil salonski orkester med vojno pri kino-predstavah ter sodeloval z idealno, nesebično vnemo povsod, kjer so potrebovali njegove praktične pomoči. Kot samouk se je neprestano teoretično izobraževal ter se uveljavljal praktično vedno uspešneje. Za mojo ljudsko iro cDeseti brat> je priredil vse pevske in glasbene točke za orkester, napisal več priredb narodnih pesmi za klavir in orkester ter jih priobčil v Gerbi-čevem glasbenem listu in pri «Novih Akor-dih>. Njegova priredba narodne pesmi sem ga pridobil, da je redno poročal o ljubljanskih opernih predstavah ter je pisal tudi za . Zadnja leta je skladal za veliki vojaški orkester Dravske divizije, ki je pod dr. Če-rinovim vodstvom izvajal vež njegovih lahkih in težjih kompozicij. Vedno se je oklepal narodne pesmi, ki jo je ljubil in poznal kakor malokdo. Njegovi in . Napisal pa je končno dvoje krasnih koračnic žalostink po narodnih in umetnih melodijah, Žalostinki, polni občutka is globokega vriska. Pripravljal se je, da napise narodno opereto, žal, da ga je zgrabila bolezen na srcu in zato svojega dolgo i negovanega načrta ni izvršil. železnica KOLEDAR. Danes Torek, 10. aprila 1938; kotoliča-ni: Ezekijel; pravoslavni: 28. marca, Srca-niča. Jutri: Sreda: 11. aprila 1928: katoličani: Lev, pravoslavni: 22. marca. Rada DANAŠJE PRIREDITVE Kino Matica: >VstajenJe«. Kino Ideal: »Sirena*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trac; Kuralt. Go sposvetska cesta. Prosvet a Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama: Začetek ob 20. Torek, 10. a$>rida. Zatprto. Sreda, 11. aprila. Mladost. R«d C. Četrtek, 12. aprila. Roka pravice, prefflfeffa, Premiers&i abonma. Petek, 13. aprila. Medea, Red D. Sobota. 14. aprila. Danes bomo tič*. Iajvec Utidske oene. Nedelja, 15. aprila. Ob 10. INRI. Znižane cen* Ob 15. INRI. Znižane cene. Opera: Začetek ob pol Torek, 10. apriJa. Zaprto. Sreda, 11. aprila. Baletni večer. Red h Četrtek, 12. aprila. Zaprto (generalna vaja). Petek, 13. aprila. La«neje do 22 aprila 1958 ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu-Novo me sto. Sprejem se naznani pismeno Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo — Kamnik. Zadnjo sredo se je vršil komisijski ogled ob Kamniški Bistrici Gre namreč5 za nameravano cesto ob desnem bre gu Bistrice po kateri naj bi se otvorilo v povzdigo tujskega prometa avtomobilsko prevažanje izletnikov. Jasno je. da bi z lepo cesto v divno Bistrico naše mesto veliko pridobilo in je le želeti, da se z gradnjo čim prej prične. _ Na občinski seji dne 3 t. m je bil za Župančičevo častno diplomo spre jet Malešov načrt, v katerem je duhovito upodobljena Duma. Zupančičeva najgloblja pesnitev. — Železniškim upokojencem Vsled nastalega položaja sklicujemo v nedeljo dne 15 aprila ob 10. uri d opol ne v Gambrinovi dvorani v Mariboru shod železnišTrib upokojencev, invalidov in vdov Na ta shod se posebno vljudno vabijo Mani društva — Odbor — RarpR Higijenski zavod kraljevine kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Ljubljani raapfsuje v smislu uredbe ministrstva narodnega zdravja z dne 3. III. natečaj za najbolj izvedeno higijensko ureditev v kmetski hiši oziroma okolici (kuhinja jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.). Najbolje tri ureditve oz. a s« nacije se nagradijo ▼ hi ljo zjutraj pri v Jožefu. V nedeljo popoldne je pričelo prav neprijetno deževati in je mokrotno vreme trajalo tudi v ponedeljek. To vreme je mnoge zadržalo doma in se niso podali na izlete Tudi na Miklavževem hriba je odpadlo vsakoletno opravilo na veliki ponedeljek vsled slabega vremena. Prireditev razen v obeh kinih ni bilo nikakih. —c V mestnem občinskem svetu je odložil svoje odborniško mesto socijalistični občinski odbornik Felicijan. Na njegovo mesto je bil poklican v občinski odbor g. Cepin, uradnik OUZD v Celju —c Mestno gledališče pripravlja za prihodnje dni cDobrega vojaka švejka>. Igra bo gotovo dosegla lep uspeh. —c Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem trgu je otvoril novo špecerijsko trgovino g. Maks Gmejnski. — Trgovino A. Kolenca nasledniki na debelo je prevzel g. Mastnak, na drobno pa brata Kopušar. Cesar Franc Jožef je slutil, kaj bo Zanimiva odkritja francoskega diplomata Paleologua* — Franc Jožef je bil prepričan, da bo z njegovo smrtjo konec Avstro- Ogrske. Pariš»ki »Revue de deux Monđes« izhajajo spomini znamenitega francoskega diplomata Paleologua, ki opisuje svoje pogovore z raznimi vladarji, državniki in di-plomati. Paleolonue je bil francoski poslanik na ruskem dvoru. V enem zadnjih nadaljevanj teh spominov pripoveduje, da je avstrijski cesar Franc Jožef L slutil razpad svoje države. O tem je zvedel Paleologue iz pogovora s cesarico Cvgeni'jo, soprogo Napoleona III. Cesarica je rada kramljala z njim o svojih vtisih. M jih je dobila v o-bčevanju s člani raznih vladarskih ro»dbin. Zelo rada je govorila o cesarju Francu Jožefu, ki ga je visoko cenila in spoštovala kot moža. katerega je vse življenje preganjala kruta usoda. Paleologue trdi, da je bila cesarica Evgenija zelo inteligentna in bistroumna. Zato je njena sodba o cesarju Francu Jožefu tem bolj zanimiva. Cesarica Evgenija je posečala starega avstrijskega cesarja v Ischlu. Skoraj vedno ga je na Šla v slabem razpoloženj. Starček }e bil melanho-ličea ib zamišljen. In tu se odkriva zgodovinska senzacija. Že začetkom tekočega steletja je bil cesar Franc Jožef bair t.-dno prepričan, da bo Avstro-Og-sk^t propadla še pred njegovo smrtjo Takrat je bila monarhija še močna in nihče ni slutil, da ji preti nevarnost. Cesar .e Evgeniji baje opetovano izja-vrL da bo pomenila njegova smrt ko- Gibraltar preplavan Rokavski zaliv zadnja leta ni več tako v modi in izgubil je na svoji privlačnosti z onim dnem. ko ga je preplavala tudi ženska. Zdaj so se drzni pla-vači lotili ožine pri Gibraltarju. Ta je celo nekoliko ožja. toda morje je tam vedno nemirno in plavanje je silno težavno. Vendar se je posrečilo sedaj tudi gibraltarsko ožino premagati. Preplavala jo je ženska in sicer Angležinja Marceline Gleitze. Gleitze je bila med prvimi, ki je hotela preplavati nevarno morsko ožino. Startala je že trikrat, toda pred ciljem je vselej onemogla. To pot je pa triumfirala. V petek ob 8.50 je startala pri Tarifi in po 12 urah in 50 minutah je dosegla afriško obalo. Mikado mora slediti Zadnja leta je zadelo Japonsko več elementarnih katastrof, ki so zahtevale nuiogo človeških žrtev in povzročile ogromno škodo. Posledica tega je bila težka gospodarska in finančna kriza. Tik pred velikim potresom 1. 1923. so si morale japonske velebanke izposoditi od ameriškega miljarderja Morgana 150 milijonov dolarjev, da bi mogle obnoviti uničena industrijska podjetja. Japonska mora po strahovitih elementarnih katastrofah na vseh koncih in krajih Štediti. Štednja je zadela celo mikada, kar je tem bolj značilno, ker vidi japonska javnost v vladarski rodbini še vedno božje potomce. Mikadova civilna lista bo znižana od 20 na 5 milijonov jen. Tudi kronanje se bo vršilo letos v znamenju največje štednje. Finančna kriza na Japonskem je zadela najbolj visoko plemstvo. Plemiči so zaupali svoje imetje večinoma bankam, ker so smatrali za svojo dolžnost prispevati k obnovitvi uničene industrije. Toda mnogo bank je šk> v konknrz. Tako se ie prvič zgodilo, da so bile prodane na javni dražbi rodTbinske dragocenosti plemiških rodbin, stare več sto let Mnogi plemiči niso mogli prenesti tega uarca in so se odločili po starodavnem običaju za harakiri. Največjo senzacijo na Japonskem je vzbudita iavna nec Avstro - Ogrske. Na to misel t prišei po odpravi personalne unije No$ veške in Švedske, ko je dala avstrijs£ javtiost duška svojemu naziranju. Pri mer skandinavskih držav je smatra Franc Jožef za oromin. da se bliža tu* di njegovi državi konec. V pogovora s cesarico Evgenijo je opetovano izja-vil, da se bosta Avstrija in Madžarska nekega dne ločili in da pojde svet mirno preko tega dogodka, kakor da se ni nič zgodilo. Evgeniji je pripovedoval da drži avstrijske narode skupaj samo rnjegova osebnost. Dejal je, da bodo avstrijski narodi zadovoljni s svoje usodo samo dokler bo on živ. Cim pa umre, nastopijo Čehi, PoljaHri, Rumuni in drugi narodi razun Nemcev proti monarhiji. V resnici avstrijski narodi že pod cesarjem Francem Jožefom niso bili navdušeni za monarhijo. Poroko nadvojvode Ferdinanda je smatral Franc Jožef za za usodni udarec, ki je bil zadan monarhiji. Potomci iz tega zakona so imeli vladarske pravice samo na Madžarskem, dočim bi avstrijskega in češkega prestola ne mogli zasesti, ker bi bilo to v nasprotju z ustavo. O grofici Chotkovi je cesar opetovano izjavil, da je ta žena največja nesreča fiaibsburžanov. Kadar je bil posebno melanholičen, je rad v^dih-nil: Bog mi daj visoko starost, da bi monarhija vsaj še nekaj let ne propadla. dražba rodbinskega imetja enega najod-ličnejših plemičev, kneza Satsume. Sat-suma je izgubil pri polomu neke bankf vse svoje imetje. Na dražbi so prodaj tudi dragocene zbirke starinskega orožji j a, s katerim so se borili Satsumof predniki. _ Koncert Poljakov jutri v sredo v Filharmonični ----dvorani,----* ________________ i Pes in njegov nos V bpski reviji «Illustrierte Zeitung» obravnava psiholog prof. fierbertz zanimivo vprašanje, ali je res, da voha pes bolje nego človek. Herbetz pravi, da ni bogve kakšne razlike med dojemljivostjo človeškega in pasjega nosu« Tudi ta zadnji dosega prav rekordne uspehe. Tako so ugotovili, da duha Človek Že zračni tok. ki vsebuje v kubičnem centimetru morda samo 300 ti-sočink mil igram a brona ali 500 tisočink miligrama žveplovodika ali 72 milijo-nink miligrama rožnega olja ali 4 mili-joninke klorovega fenola ali 460 mili-jonink merkaptana. To so castronom-ske številke*, preko katerih tudi pasji nos ne bo šel predaleč. Kar se pa tiče «izsledovanja», je prof. Herbertz mnenja, da psu ne smemo zaupati v takšni meri kakor dosedaj. Tega mnenja so tudi drugi strokovnjaki v tej stroki, na primer berlinski profesor Moli, ki ga je tamošnja policija sama pozvala, naj preizkusi zmožnosti psov v tem pogledu. Moil je prišel do zaključka, da ne bi smel noben sodnik obsoditi nobenega človeka samo na podlagi dela kakšnega policijskega psa, brez drugih prič. Na pasji nos vpliva preveč različnih momentov, da bi biB njegovi izsledki popolnoma zanesljivi Prvič «in-dividualni duh» človeka, ki ga je treba izslediti, potem duh tal. duh slučajnih ali namenoma primešanih dišečih snovi itd. Le prerado se zgodi, da se daje pes privabiti na »zavajajočo sled*. In v najboljšem slučaju ohrani sled svoj karakteristični duh kv*tf«inu 11 ur po svojem nastanku. Stran 1. «SEOVEWSKi NAROD* Sne m aprila Stev. 83 G. W. Appleton. Skrivnost stare vojvodin je Roman* — Je? Menda hočeš reči: je bila. fcaj je že pred leti umrla. — Zdi se mi, da se motiš- — Kako bi se motila, ko pa dobro tfem. — 2al ti moram ugovarjati, draga inati. Iz povsem zanesljivega vira sem L ve de!, da ta dama še živi in da se počuti razmeroma dobro. — Ni mogoče! Kdo ti je to povedal? — Vojvodinja sama. Te besede sem izgovoril kolikor mogoče resno, toda namesto pričakovanega presenečenja sem opazil na materinem obrazu samo sledove zanimanja in Tado vednosti. — Če je tako. — je dejala, — so me prdo varali in zdaj razumem, zakaj pripajaš s temi vprašanji. Ali si videl vojvodin jo? Povej, kakšna je. Popisal sem jo. kolikor sem pač mogel. Zdelo se mi je. da jo mati po mojem popisu zoper spoznava. — Da, — je dejala, — ko sem končal, popis je dokaj točen, če upoštevamo, da je preteklo od onih časov že mnogo vode. Toda povej mi. kako si se seznanil z njo? Zdaj mi je bilo povsem jasno, da mi mati ni hotela vsega povedati- Spoznal sem tudi, da ne sovraži vojvodinje. Zato tudi sam nisem hotel vsega izdati * materi. — Seznanil sem se z njo kot zdravnik. Čudno naključje je naneslo, da sva » se srečala. Nekega večera sem hotel ' baš zakleniti ordinacijsko sobo, ko sem . bil poklican k neki neznani dami. Na ; tem ni bilo nič posebnega, to se dogaja v zdravniškem poklicu dan za dnem. -* Takoj sem odšel k bolni dami. Slučajno » sem ji omenil svoje ime in tako je prišlo v na dan, da sem sin dr. Perogorda Ome-1 nil bi še, da je dotična dama trdila, da \ sem čudovito podoben svojemu očetu. Ali je to res? — Res. In kaj potem? — Potem me je vprašala, če se spominjam, kako je bilo v Rimu in kako je umrl moj oče. — In kaj si ji odgovoril? Oči moje matere so se pri tem čudno zaiskrile. — Povedal sem ji samo to, kar sem vedel in videl. Pojasnil sem ji, da sem bil takrat še otrok, da mi je bilo komaj ' osem let in da se ne morem spomniti dragih okolnosti, nego one. da je bil moj oče ubit in da je njegova smrt tebe zek> potrla. Pri teh besedah se je materi obraz zmračil. — A kaj je rekla potem ta ženska? Premišljeval sem, kaj naj odgovorim- Ali bi kazalo potolažiti njeno naraščajočo radovednost? — sem pomislil. — Zgovorna baš ni bila, — sem odgovoril. — Rekla je samo, da je bil moj oče kremenitega, viteškega značaja in da ga je ohranila v najboljšem spo-minu. Mati se je ugriznila v ustnice. — Tako — res? Ali ti je povedala, kaj je spravilo tvojega očeta v grob? — Samo namignila mi je. Baje je padel v dvoboju. Ni mi pa povedala, kako je prišlo do dvoboja. Dejala je, da je bil moj oče smrtno ranjen. Zdaj prihajam k tebi, da zvem podrobnosti o očetovi tragediji Imam tehtne razloge, da zvem te podrobnosti. Vztrajam na svoji zahtevi, da mi odkrito poveš, kako je oče umrl. Vidim pa, da bi se rada izognila mojim vprašanjem. Vprašam te še enkrat, kakšno razmerje je bilo med mojim očetom in vojvodinjo Frangipa-novo? Vprašanje je jasno. Bila si soproga mojega očeta. Jaz sem tvoj sin in-- Za boga. Julij, me je prekinila z drhtečim glasom, nikar me ne muči, kaj ne vidiš, da sem težko bolna. Moje srce ni v redu. zdaj me pa še tako razburjaš. To ni lepo od tebe. Čemu prihajaš k meni in me nručiš s storijo o tej ženski? Mislila sem, da je z njo že davno vse končano. — Ne, sem vztrajal na svojem, — ni še končano. Zakaj ne odgovarjaš na moje vprašanje? — Krut si, Julii! Ta tvoj nastop me spravi v grob. Kaj pa hočeš vedeti o razmerju tvojega očeta do te ženske? Pa naj bo: to razmerje ni bilo nemoralno — ne. ne. Tvoj oče je bi i do svoje smrti ljubeč in zvest soprog. Toda bil je rahločuten don Ouichote, imel je vedno odprta ušesa za tuje zadeve in rad se ie dal zaplesti v razne rodbinske afere ,s katerimi ni imel nič opraviti. To se je zgodilo tudi z vojvodinjo Frangipani. Svarila sem ga, pa ni nič pomagalo. Slepo in nepremišljeno je šel svojo pot. za kar ga je doletela težtoa kazen. Od tistega časa sem nesrečna, obupana in uničena. Zdaj pa prihajaš ti, niegov sin, s to žensko. Za boga, drag? sinko, ne bodi tudi ti gluh. ko te svarim Ne daj se zaplesti v skrivnost te ženske. Ne morem trditi, da je pokvarjena, toda vsak stik z njo rodi zlo Pomni, kaj sem ti povedala Poslušai moi zadnji opomin: Boj se te ženske kot kuge! Zdaj pa. Julij, pojdi in pusti me samo. Čutim, da se mi bliža zadnja ura Počutila sem se že bolje, toda ta nogovor — Po teh besedah je omahnila mena glava na blazinico. Nato je pripomnila z drhtečim glasom: — Da. bojim se. da bodo te besede zadnje. Bodi srečen, dragi sinko. Meni svet ne more ničesar več nuditi, s teboj je pa dru gače. Še enkrat ti pravim: Pomni moje besede in bodi srečen! Odšel sem. ne da bi dobil odgovor na vprašaje, ki me ie privedlo k materi Namesto pojasnila sem doibl samo svarilo, o katerem si pa nisem^ bil na jasnem, kaj pomeni. Zdelo se mi je, da utegne imeti mati prav. Mati mi ie povedala, da ie moral oče prerano v grob ker se je vmešaval v tuje rodbinske zadeve. To njeno priznanje naj bi bilo obenem svarilo, da se ne smem vmešavati v rodbinske zadeve vojvodinje Frangipanove. Toda bil sem že zapleten v njene privatne zadeve, ker sem sprejel to prokleto kuverto. Da niso vojvodinje ugrabili, bi ji bil kuverto takoj vrnil. Zavedal sem se, da je brez njenega dovoljenja nikomur ne smem izročiti. Zdaj mi je bilo jasno, da je ta kuverta za nekoga-zelo važna. Tako so mi rojile na povratku v London po glavi čudne misli in vožnja ni bila posebno priletna. Po dolgem razmišljanju sem prišel do zaključka, da se moram črni prej posvetovati z nekom. Id bi mu lahko popolnoma zaupal. Na koga drugega naj bi se obrnil« če ne na svojega dobrega prijatelja, ki me je vedno rade volje nadomestoval in ki je bil zelo navihan. Z Dickom Molyneuxom sva bila na univerzi v Edinburghu najboljša prijatelja. Skoraj istega dne sva položila izpite in promovirala. Ker je pa imel Dick več denarja, nego jaz, si je kupil zelo drago zdravniško prakso v South Kensingtonu. V svojem poklicu je imel torej srečo in gotovo bi bil kmalu zaslovel, da mu ni padlo nekega lepega dne v naročje 100.000 šterlingov ded-šcine. Kmalu se je seznanil na nekem plesu z ljubko lepotico, ki je bila tudi zelo bogata. Zaljubil se je tako, da ni mogel živeti brez nje. čez nekaj tednov sta se poročila in tako je bilo njegove zdravniške karijere kmalu konec. Dick se je pečal za zabavo z literaturo, imel je enega ali dva »konjička«, z navdušenjem je gojil orhideje in postati je hotel član parlamenta, kar se mu pa ni posrečilo. Pa tudi. svojih prejšnjih nagnjenj se ni mogel otresti. Veselje je bilo videti ga, kako navdušeno je pristal vedno na mojo prošnjo glede nado-mestovanja in kako rad je ordiniral namesto mene Cesto se je celo sam ponudil in prav nič ne dvomim da se je med ordinacijo imenitno zabaval. — Da, — sem si mislil. — k Dicku stopim, da mi svetuje, kaj naj počnem. Dick je bival poleti in pozimi v krasni starinski hiši na bregu Temze blizu Kingstona. Za hišo se je razprostiral tja do reke krasen park, za katerega sem prijatelja zelo zavidal. V tej hiši sem bil vedno dobrodošel gost. S postaje Charing Gross sem odšel čez hungerfordski most na kolodvor Waterloo. ker sem mislil, da se je Dick že odpeljal domov. Ko sem stopil k blagajni, da kupim vozni listek, sem se malone zaletel v moža, v katerem sem spoznal Dicka Molyneuxa. Izpremembe v šolski službi Napredovali so učitelji(ce) v ljubljanski in mariborski oblasti: v 4, grupi II. kategorije: Marija Jelušič v Trbovljah; Marija Eržen v Begunjah nad Cerknico; Ljudmila Ja&bin-šek v St Vidu pri Planini; Danica Marolt v Zagradcu; Anica Gaberšek v Zalogu; Maks Tomažič v Sv. Štefanu; Franc Remškar v Loškem potoku. — V 3. grupi II. kat. je napredovala Nerat Breda v Trbovljah-Vode. — V 3. grupi III. kategorije: Karla Frohlich, učiteljica ženskih ročnih del v Metliki in Ivana Miklavec v Črnomlju. V državno službo so sprejeti: Kristina He-nigman za učit. žen. roc. del v Kočevju; Neža Turk za učit žen. roc. del v Sod raži ci; Olga Bencina za otroško vrtnarico na III. otroškem vrtcu v Mariboru. Stalnost v državni službi je priznana, Milanu Štrausu, učit. v Gornji Lendavi; Zdenki Ryšlavy, učit. v Kastvu; Regini Drnjević, učit. v Studeni, s rez Kastav. V državno službo so sprejeti bivši kon-traktualni učitelji, ki so dobili naše državljanstvo: Lang Hilda, kontrakt. učit. v Sromljah; Vladimir Kodrič, kontakt učit. v Kalobju; Mayer-Kaisersberger Lea, kontrakt. učit. v Ptuju Pri ministrstvu poljedelstva reducirane učiteljice gospodinjskih Šol je prevzelo ministrstvo prosvete v svoj resor: Elizabeto Pre-mru in Erno Mlakar je postavilo za učiteljici v Maribor in ju dodelilo gospodinjskim šolam in tečajem v mariborski oblasti Marijo Rožnik je postavilo za učiteljico v St. Jani in jo dodelilo gospodinjskim Šolam in tečajem v ljubljanski oblasti. — Otetavko na državno službo je pedala Ana Pit ajmic-Vau-potič, učit. v Cerkljah ob Krki. — K III. otroškemu vrtcu v Mariboru je otvorjana vzporednica. 0 premestitvi rudarski! in šumarske fakultete v Sarajevo Kakor smo že porofcali, se je vršila te dni v Sarajevu anketa o prenosu rudarske in šumarske fakultete v Sarajevcu Ker je to vprašali je važno tudi za našo univerzo m slovensko javnost sploh, priobču jemo iz* vleček iz posvetovanj omenjene ankete. Nastalo je vprašanje o premestitvi in redukciji fakultet v naad državi. Iz kultur* nih, gospodarskih in socijalnih razlogov je to vprašanje postalo že pred leti zrelo za javno razpravljanje. Naše visoke šoli z so sc do sedaj razvijale pod vplivom preteklosti in niso se upoštevaje nove dir žav ne, kultur* ne m gospodarske potrebe in ta'ko se je zgodilo, da so oblasti v Bosni in Hercego* vini, kakor tudi v Dalmaciji ostade brez kake višje šole. To področje predstavlja0ve* liko prirodno in kulturno celino s središčem v Sarajevu, Ti kraji so naraven center šu* marskega In rudarskega gospodarstva naše države. Bosna je središče največjih lesnih industrijskih podjetij, saj se nahaja v tem delu 52 % vseh gozdov naše države. Samo v bosanskih gozdih sekajo zdaj do 3 mili* jone kub. metrov lesa in eksport i ra se stalno okoli 1 milijon m3 izdelanega lesa. če bi se gozdovi racijonelno izrabljali, bi ^tal* na letna produkcij i dosegla gotovo 15 mL* lijonov kubičnih metrov. In vrednost teh gozdov bi znašala 2 in pol milijardi zlatih dinarjev. Tu se morajo proučevati vsi pro* blemi modernega gozdarskega gospodarstva in gozdarske tehnike. Ti deli naše države so torej po prirodi določeni za središče našega lesnega gospo* darstva. Enak je položaj v oblastih, ki so bogate na rudah. Že od nekdaj so to bile eminentno rudarske pokrajine, kjer se je rudarstvo razvijalo in bilo izvor vsega go* spodarskega blagostanja. V teh oblasteh ob«=to:ijO vsi pogoji za razvoj rudarstva in topilne industrije. Od 2% milijard ton pro* dukcije premoga v naši državi odpadeta na Borno 2 milijardi, to je 80 % vse pro* dukcije. Danes je v Bosni 16 večjih ali manjših premogokepov, ki producirajo let* no okoli poldrugo milijardo ton premoga. V področju Bosne in Hercegovine se naha* jajo vse premogovne tvorbe od eocena do pliocena, ki omogočajo proučevanje najraz* lične j šah metod pridobivanja premoga. Samo sTednjebosanski premogovni teren nudi okoli pet milijonov ton najboljšega črnega premoga. Srednjevzhodni premogov* ni b'zen Kjeka*Lukovac*Prline vsebuje eno milijardo ton dobrega lignita in je najbolj* ša baza za našo bodočo industrijo destila* cije premoga. Ti kraji so tudi bogati na že* lezni rudi. RudišČa okoli Lubije vsebujejo okoli 50 do 60 L-ilijonov ton železne rude Vso ta rudišča so predpogoj za ustanovitev naše bodoče železne industrije. Edina viso* ka peč za surovo železo se nahaa v Varešu in tudi edina livarna za vodovodne in dru» ge cevi je le 40 km oddaljena od Sarajeva, V načrtu je modema topilnica v Zenici i 250 tonami dnevne kapacitete. Krila bi po trebe vse naše ci rav» in eventualno tud> potrebe sosednih balkanskih držav. Veliki so 'di ležišča bauxita okoli Širokega brega v D 1 maci j i in Crni gori, ki se cenijo na več milijonov ton in bi bila sigurna baza za industrijo aluminija. Vsa sol, ki se v naši državi kozumira. izhaja iz solaren v Kreki in Simin*Hanu ter okoli Tuzle, ni Pagu in Ulcinju, *orej iz področij oblast Bosne, Dalmacije in Crne gore. Velike množine premoga, železa, svinca bakra in soli so pa še neizrabljene radi sla* be ne ealnc in neekonomične prosvetne in gospodarske politike naše države. Ko se je začj;' go oriti o redukciji nekaterih univerziAernih fakultet, se nudi prilika, da se popravi velika napaka glede razvrstitvi fakulte* in postaviti šumarsko in rudarsko fakulteto tja, kjer se nahaja prirodno bo* gastvo teh gospodarskih gran, to je v Bos* no in Hercegovino s Sarajevom kot sredi* ščem. V interesu teh pokrajin in države je, da se šumsko in rudarsko gospodarstvo razvija čim racijonelnejše na tem teritori* ju in da se tukaj strokovno izobražujejo šumski in rudarski inženjerji v neposred* nem stiku s praktičnim delom in gozdnim ter rudarskim življenjem. Za našo državo z 12 milijoni prebivalcev zadošča ena šu* marska in ena rudarska fakulteta in nam tudi ekonomsko stanje naše države nalaga, da štedimo. Zato iz občih državnih interesov predlagamo in zahtevamo, da se šte* vilo rudarskih in šumarskih fakultet redu-čira na dve in se spojeni preneseta v Sa» rajevo. Razlogi za te zahteve so izključno stvarni in strokovni brez plemenskih sen* timentalnih ozirov. Šumarsko in rudarsko fakulteto je treba premestiti v Sarajevo, kjer bi se mogli pod najpovoljnejšimi pogoji v kratkem času razviti v močno prosvetno strokovno žarišče ne samo za vse pokrajine naše države, ampak tudi za vse sosedne balkanske države. Prepričani smo, da bodo Beograd, Zagreb in Ljubljana, upoštevajoč te razloge, solidarni z našimi zahtevami, da se to žarišče v Sarajevu tudi res ustanovi. Vpokojenec močan in zdrav, išče službo vratarja v večjem hotelu ob morju; vešč slovenskega, nem* škega in italijanskega jezika. Nastopi lahko takoj. — Po* nudbe pod «Vratar/639» na upravo «Slov. Naroda*. Promili] Lili! umuin pripor« ti ivi ji aferi tm* kn II Sltlfr> kn te ipre UjihTuk piHc Nakup zlata, srebra, platina, bakra, medenine, cinka k d. — Tovarna ca ločen Je dragih kovin. Uubllana VII. 48/T Kot družabnik s kapitalom Din 25.000 pristopim v kako trgovino z mešanim blagom aH pa samo v špecerijsko. — Dopisi pod »Dobro iz* vežban 677» na upravo «Slov. Naroda«. Gospodična z mnogoletno trgovsko prakso in z dobrimi spričevali, lcatera lahko dobi samostojno obrtno pravico — želi mesto prodajal* xe ali biagajničarke. Gre tudi na deželo, — Ponudbe na upra* vo «SI. Naroda* pod «Zanes* ljiva/681». Dekle brthtno, splošno uporabno — znanje šivanja prednost — za Ljubljano iščem. — Naslov po* ve uprava «SL Naroda*. 690 Trboveljski premog, DRVA. — POGAČNIK, Bohoričeva 5. — Telefon št 2059. _688 Skladiščnik starejša moč — išče stalno me* sto pri večjem podjetju v me* stu ali na deželi — Ponudbe pod «Skladiščnik/678» na upra* vo «Slov. Naroda*. ] Vilo ali hišo t l.'-imi rdi več stanovanji v Ljubljani — kupim proti takoj* •njemu plačilu. — Posredovalci izključeni. — Ponudbe z na* vedbo cene na upravo «Sloven* skega Naroda« pod »Dobro ohran jena/621». BaHOvEC PLANINKA (A7 prenavlja, čisti Id žuje kri. izboljša slabo prebavo, slabotno delo* vanje dreves« napihova* vanje, obolenja mokraćne kislire, jeter, žolča ki žolčni kamen. Vzpodbuja apetit io taborno och> kuje pri ailm lua#ii*osi — cPLANlNKA* čaj Je pristen « pjotnfeffanih pa* kotih po Din 20V- z na* peno proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LfaMJmnm, Kongrmni trg, (Dobi «e v vseh lekarnah) Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko prihranite če jo daste čistit ir barvat v kemično pralnico kjer je cena rajnižja in najbolj solidna postrežba. Anton Bog, LJUELJANA Selenburgova ul št, 6/1 — tovarne Vič#Glince Vse četrtletje dobavimo kesi izbranih to* In inozemskih revij ss ceno 80.— dinarjev. — Bralni krožek, Ljubljana, Selenburgova a lica 7/IL Telefon 2937 33/T Razglas Prostovoljna lavna dražba manufaktur-nega in špecerijskega blaga se bo vršila od dne 5. aprila 1928 ob 9. uri dop. dalje v gospodarski poslovalnici direkcije državnih železnic ob Masarvkovi cesti št. 17 (poleg skladišča Ranzinger). — Ogled blaga je dovoljen od 8. do 9. ure dop. Kupci se vabijo. Občina Ljubljana Ueetni pogrebni zavod Franc Urbane in Almy roj. Souvan-ova naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerke Ene ter njenega moža Oskarja Kosler-ja, da je njiju nad vse ljubljena hčerka in nepozabna sestrica NICKA danes ob K 11. dopoldne za večno zatisnila svoje oči. Pokopali bomo predrago rajnico v sredo, dne 11. aprila 1928 ob V& popoldne izpred hiše Štev. 1. na Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu. • Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani Prosimo prijatelje in znance, da opuste sožalne posete. V Ljubljani, dne 9. aprila 1928. Urejuješ Josip Zopso&S. — Za aNsrodbo tiskarno*: Fran Jesedtek. — Za opravo ln fanerttot del lista: Oton Chrittoi - Vsi t Ljubljani.