SIXJVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 30. JUNIJ 1993
Letnik XLVIII. Štev. 26(2710)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
Prvo srečanje Rizzijevega društva
Pretekli torek je skupina predlagateljev in pripravljal-cev Vinzenz Rizzijevega društva (univ. prof. dr. Dietmar Larcher, mag. Larissa Krai-ner-Kaiser, dr. Marjan Sturm) predstavila koncept in delovni načrt interetničnega društva širšemu, predvsem nemško govorečemu krogu ljudi ter predstavnikov organizacij in inšti-
tucij. V razpravi so se udeleženci strinjali z osnovno filozofijo tega društva, ki naj bi uveljavljalo koncept interkultur-nega sodelovanja v ožjem prostoru Alpe-Jadran. Dvo in večjezičnost, učenje jezikov sosedov naj bi se uveljavilo.
Proponenti bodo koncept društva predstavili prijateljem in znancem v Sloveniji, Furla-
niji-Julijski krajini in na Južnem Tirolskem. Jeseni se bo društvo dokončno konstituiralo in bo delovalo v treh državah. Tedaj bo o svojem programu in delovnem načrtu obvestilo tudi širšo javnost. Že meseca julija bo koncept društva predstavljen Evropskemu svetu v Strasbourgu, ki je preko namestnika generalnega sekretarja pokazal veliko zanimanje za nove, moderne modele sožitja in nadregionalnega sodelovanja, ki se prav na Koroškem oblikujejo in razvijajo pod okriljem celovške univerze. .
Dr. Kurt Wegscheidler, namestnik sekcijskega vodje pri ministrstvu za socialo republike Avstrije
Svečanost pri Peršmann in odnos do zgodovine
Kakor že dolga leta, se je
tudi letos na Peršmanovi domačiji v Podpeci zbrala velika množica ljudi, da bi se spomnili žrtev vojne, podivjanega nacizma, da bi bil spomin na minule grozote nenehen opomin, kaj povzroči nestrpnost in slepo sovraštvo.
Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je pozdravil častne goste iz Avstrije in Slovenije - med njimi slovensko ministrico za delo, družino ni socialno varstvo Jožico Puharjevo in sekcijskega namestnika dr.
Kurta Wegscheidlerja, ki je zastopal avstrijskega socialnega ministra Josefa Hesou-na. Minister je žal dva dni pred svečanostjo sporočil, da je zadržan. Republiko Slovenijo pa je zastopal tudi konzul v Celovcu Milan Jazbec, prav tako pa je iz Slovenije prišla cela vrsta nekdanjih borcev in antifašistov.
Pred 48 leti so na Peršmanovi domačiji pobili 11-član-sko družino - od osemmesečnega dojenčka do preko osemdesetletne babice. To dejanje je bilo eno od zadnjih
krvavih zločinov nacistov tik pred koncem vojne, ko je bilo že povsem jasno, da se je tisočletni rajh sesul v prah. Zveza koroških partizanov je v obnovljeni hiši uredila muzej z dokumentacijo odpora na južnem Koroškem, ki je poleti odprt tudi med tednom in ki je postal že kar obvezen del programa za vse, ki spoznavajo drugačno Koroško in ki je ne gledajo zgolj kot romantično deželo gora in jezer.
Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je svoj govor za-
ključil z besedami:
„Danes smo se zbrali pri Peršmanu, da se dostojno spomnimo vseh žrtev nacizma. Zbrali smo se, ker se hočemo iz zgodovine učiti. Zavedamo se, da naša svoboda temelji na propadu nacionalsocializma. Toda ta naša svoboda bi bila lahko tudi ogrožena, če ne bomo krepili demokratičnih in antifašističnih sil v naši družbi, danes in jutri! V tem smislu velja slava vsem padlim za svobodo!“
(Več na 3. strani)
S. W.
Heimatdienst se razburja
Seveda je hajmatdinst spet razburjen, ker je pri Peršmanu govoril uradni zastopnik ministra He-souna. Da to ponižuje žrtve pravih avstrijskih patriotov, „ki so dali življenja v odporu proti nacionalsocializmu“, pravijo pri KHD. Slovenski partizani da se niso borili za svobodno Avstrijo in ne za demokracijo.
Pa ne, da so bile te žrtve iz vrst KHD-jevcev? Napedek pa le opazimo: doslej so se zavzemali za žrtve, ki so opravljale v drugi svetovni vojni samo svojo dolžnost, seveda ne pri partizanih...
V Ljubljani so se srečali predstavniki ZSO in Združene liste
PREBERITE
Str. 2:
•	Krenn - Rim - Haider (Komentar)
str. 3:
•	Vse o srečanju pri Peršmanu
str. 4:
•	Radišani so uprizorili „Munde“
str. 5:
•	Rockovska koncerta v Bilčovsu in Celovcu
str. 6:
•	Slovenija je praznovala osamosvojitev
str. 7:
•	Stolpec za ženske (in moške!)
Prejšnji teden so se v Ljubljani srečali predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Celovca pod vodstvom predsednika dr. Marjana Sturma s predstavniki Združene liste pod vodstvom predsednika Janeza Kocijančiča. Kot smo že pisali, se je pred mesecem levica v Sloveniji, razdrobljena na več manjših strank, strnila na združitvenem kongresu.
Dr. Sturm je uvodoma orisal položaj narodnostne skupnosti na Koroškem, pa tudi težave, s katerimi se v vedno večji meri srečuje ZSO zaradi pritiskov nekaterih političnih dejavnikov v Sloveniji. Skupno stališče obeh sogovornikov je bilo, da se je treba zavzemati za pluralizem tudi na Koroškem in da je v demokraciji absurd zanikati različne politične usmer-
jenosti ljudi ali jih poskušati izključevati.
Eden od dogovorov je bil, da se mora politična levica v Sloveniji, Avstriji in severni Italiji močneje povezati . Združena lista pričakuje sprejem v Socialistično internacionalo, tedaj pa bo imela tudi nekoliko večje možnosti za mednarodno sodelovanje.
Veliko je bilo zanimanje za interkulturno koncepcijo, ki jo je ZSO sprejela v svoj program. Tudi v Sloveniji se s to tematiko ukvarjajo v vedno večji meri in Slovenija je v Svetu Evrope postala resen in kreativen partner.
To pa je bil le eden od pogovorov, ki jih ZSO načrtuje s predstavniki političnih strank v Sloveniji.
Mala Smilja je že opravila zaključni nastop po letošnjem pouku v glasbeni šoli, mnogi učenci pa bodo pokazali svoje znanje v teh dneh.
Skupina najmlajših Mladinskega doma
vabi na
uprizoritev igre
ČLOVEK
PRED
SODNIM
ZBOROM
v petek, 2.7. ’93 ob 20. uri
v Mladinskem domu, Mischallee 4
Je ljubi bog res - kakor mu je svetoval njegov šent-pöltenski služabnik in naslednik Krenn - vzel slovo od tega, od njega ustvarjenega sveta, ali pa si je vzel samo zasluženi dopust, normalen krščeni zemljan seveda ne ve; božja pota so skrivnostna in človeku, rojenemu v grehu, ne povzem znana.
Da sveti duh v tem času očitno ne plava in frfota nad svojim zemeljskim zastopnikom v Rimu, pa je
dr. Francija Zwittra
Krenn — Rim — Haider
skoraj očitno: vsaj tretja božja oseba se je umaknila v notranji eksil, v kolikor res obstaja.
S svetim duhom sveti oče v Rimu pretekli petek zagotovo ni bil preobremenjen; nasprotno, zdi se, da so ga zapustili vsi dobri duhovi in je bil obseden od vseh angelskih duhov opus an-gelorum in opus dei, ki so mu prišepnili avdienco Haiderjeve družine v Vatikanu: namesto da bi papež pritegnil svojega nuncija na posvet o sporu v avstrijski cerkvi, mu Jörg Haider, zastopnik antiklerikalnega in nemškonacionalnega tabora zagotovi, da je avstrijska cerkev v dobrih rokah. Os med najbolj reakcionarno politično silo v Avstriji in rimskokatoliško cerkvijo je ponovno vzpostavljena, Rim se znova postavlja na skrajno desni rob avstrijskega političnega življenja.
Zadeva Krenn v St. Pölt-nu bi lahko bila in ostala problem katoliške cerkve v Avstriji; kako škofovska konferenca razsoja o tem problemu, je v bistvu njena stvar. Če se šentpoltenski škof boji razvijajočih se prsi dekliških ministrantk in zato raje mašuje brez vsakršnih ministrantov, je to še vedno - recimo - stvar katoličanov in naj si sami oblikujejo svoj katoliški svet.
Če pa Krennove želje segajo dlje - ne samo, kar se tiče drugega vatikanskega koncila (tudi to je zadeva katoličanov) in vprašanja, kako naj duhovnik mašuje, s hrbtom proti vernikom ali obratno - tudi to ni problem; kadar pa se začenja vmešavati v področje civilnega življenja državljanov, mora biti konec potrpežljivosti in tolerance držav-
nih ustanov: kar zadeva probleme splava, davčnih vprašanj družin in otrok, državno-veljavnega cerkvenega davka i.dr., je laična država pozvana, da končno enkrat za vselej uveljavi strogo ločitev cerkve od države.
Tako ravnanje bi pravzaprav ustreglo Haiderjevi ideologiji; Haider se sam zaveda, da izgublja simpatije. Na fundamentalistič-nem robu avstrijske katoliške cerkve (preostanku klerofašistov iz tridesetih let) je zaznal novo klientelo za svojo stranko. In v avtoritarizmu se znajde na enakih pozicijah s katoliškim avtoritarizmom škofa Krenna.
Rim je to poroko oz. lia-son - kakor dokazuje Haiderjeva avdienca v Vatikanu - očitno odobril. Kajti niti poljski papež ne more biti tako naiven, da ne bi vedel, komu ponuja avdienco, od katere ima lahko politično korist.
Krenn je pripravljal pot, kakor svojčas Janez Krstnik, in papež je dejal: „Ti si moj ljubljeni sin, zelo sem te vesel“.
Škofovska konferenca v Avstriji ima še čas, da korigira to mneje in da tudi papeža pouči o njegovem očitno napačnem gledanju; sicer lahko pride do novega kulturnega in religioznega spopada, ki ne bi zajel samo katoliško in laično stranko, marveč bi močno prizadel tudi katoliške struje rimske cerkve.
Toda čas hiti, Rim tokov časa ne prepoznava in Haider podpihuje ogenj.
Kaj pravzaprav krški škof poroča rimskemu bratu o tevtonskem zgornjeav-strijskem barbaru na Korotanu?
Zveza slovenskih žena Celovec, Tarviser Str. 16
Letovanje otrok v Poreču od 20. do 31.7.1993
Cena letovanja, vključno s prevozom, znaša 2.800 šil.
Prijavnice in podrobne informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviser Str. 16, tel.: 0463/514300/40
Vzgojitelji, ki bi bili pripravljeni spremljati otroke, naj se tudi prijavijo na zgornji naslov.
Dvoje protestov Terezije Stoisič
V zvezi s spremembo deželnega zakona o učni obveznosti učiteljev, po katerem je predvideno zmanjšanje delovne obveznosti za eno uro zaradi vodenja razredov in popravljanja domačih izdelkov, poslanka Zelene alternative, zadolžena za manjšinska vprašanja, mag. Terezija Stoisič v izjavi za tisk odločno protestira, ker v znižanje obveznosti niso zajeti tudi dvojezični učitelji na Koroškem in Gradiščanskem.
„To smatram za odkrit napad na že tako nezadovoljivo ureditev za dvojezične učitelje“, kritizira Stoisičeva poenoteno stališče ÖVP in SPÖ znotraj zvezne vlade in napoveduje, da se bodo Zeleni v odboru in na plenumu odločno uprli poslabšanju položaja in diskriminaciji dvojezičnih učiteljev.
Drugi protest Terezije Stoisič se nanaša na dvojezične napise na Koroškem. V tej zvezi je na kanclerja Vranitzkega, ministra Viktorja Klimo in
Wolfganga Schüssla naslovila parlamentarno vprašanje, v katerem opozarja na potrebo po takojšnji realizaciji določil Avstrijske državne pogodbe in Zakona o narodnostnih skupnostih, v katerih je jasno definirano, da bi morali biti napisi v dvojezičnih območjih Koroške, Gradiščanske in Štajerske dvojezični.
V svoji argumentaciji zahteve ob parlamentarnem vprašanju se Stoisičeva tudi ne strinja z restriktivno izvedbo obeh zakonskih okvirjev, po katerih je dvojezičnost zreducirana samo na krajevne napise, prezrete pa so dvojezične oznake za jezera, reke, gore, ceste in trge. „Dvojezičnost je neprecenljive vrednosti za vso deželo in bi jo morali temu ustrezno tudi podpirati“, poudarja Stoisičeva in opozarja, da je njena zahteva v skladu z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Gospodarski odnosi močno zaostajajo za političnimi
Generalni konzul Jože Jeraj na novinarski konferenci
Na tiskovni konferenci ob 2. obletnici samostojne Slovenije je generalni konzul v Celovcu inž. Jože Jeraj osvežil spomin na dogajanje v juniju in juliju leta 1991, ko so enote takratne JLA s silo hotele preprečiti samostojno slovensko pot, nadalje na prizadevanje za slovensko priznanje v svetu in politično in gospodarsko preobrazbo.
Danes je Slovenija politično priznana od preko 100 držav, je članica Združenih narodov, številnih svetovnih združenj in organizacij, finančnih in strokovnih asociacij. Kot prva država, ki je izšla iz nekdanje Jugoslavije, pa je tudi članica Sveta Evrope, kar potrjuje stopnjo njene demokratične ureditve in varovanja človekovih pravic.
Z Avstrijo ima Slovenija zelo dobre politične odnose, žal pa gospodarski, po besedah generalnega konzula, močno zaostajajo. Slovenija se v trgovinski-menjavi z Avstrijo enostavno ne more znebiti velikega primanjkljaja. Pogajanja o gospodarskem sodelovanju tečejo trdo in prepočasi, čeprav bi od boljšega sodelovanja imeli največjo korist prav obmejni avstrijski deželi Koroška in Štajerska.
Generalni konzul Jeraj je iz-
razil tudi skrb zaradi koroškega pripiranja vrat za vpis učencev s slovenskim državljanstvom na dvojezično trgovsko akademijo in slovensko gimnazijo v Celovcu, kar je vsekakor v nasprotju z načeli dobrososedskega sodelovanja.
Strokovna sodelavka mag. Irena Zdovc pa je novinarje povabila na obisk Slovenije v njenih prazničnih dneh, še posebej pa na otvoritev svetovno znanega in uveljavljenega Grafičnega bienala v Ljubljani.
J.R.
Nastopi učencev glasbene šole
sreda, 30. 6. ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu, ob 19.30 v kulturnem domu v Šentpfimožu (skupno z oddelkom Žitara vas in Dobi la vas);
četrtek, 1. 7. ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku (skupno z oddelkom Vogrče);
sobota, 3. 7. ob 16. uri v društveni sobi v Šentjakobu;
ponedeljek, 5. 7. ob 19.
uri v Borovljah pri Cingelcu na Trati.
Pliberška Edinost spet padla skozi rešeto!
Zadnja izredna občinska seja, ki je bila sklicana na zahtevo EL, je spet pokazala, koliko je verjeti besedam pli-berških predstavnikov političnih strank o enakopravnosti Slovencev v občini.
Vse se je pričelo pred meseci, ko je Jauntaler Trachtenkapelle zaradi organizacijskih težav odpovedala otvoritev šeststotega Pliberškega sejma na travniku v svojem šotoru. Ker si brez otvoritvene svečanosti jormaka skoraj ni mogoče predstavljati, je občina Pliberk izdala razpis, v njem pa ponudila otvoritev najboljšemu ponudniku, in ga razposlala na vse gostince v občini. Nanj so se javili trije interesenti, med njimi SPD „Edinost“, ki je bilo obenem tudi najboljši ponudnik.
Pri tem pa so zastopniki političnih strank (socialdemokratska, ljudska in svobodnjaška) v Pliberku popolnoma ignorirali ustavni zakon o enakopravnosti vseh državljanov. Vse svoje moči so usmerili v razveljavitev razpisa, kajti v društvu, ki nima „prave tradicije“, je otvoritvena svečanost nemogoča.
In tako so morali ubogi „trahtenkapelarji“, kljub velikim organizacijskim težavam, spet prevzeti otvoritev, kajti, tako je bilo povedano na seji, so samo oni „pravi“ nosilci „prave tradicije“.
Ah
Landsmannschaft protestirala pri dunajski konferenci OZN
Avstrijska Landsmannschaft je v času poteka svetovne konference o človekovih pravicah v Austria-center naslovila kar dve protestni izjavi. Obe se nanašata na Staroav-strijce nemškega jezika v Sloveniji. V prvi, naslovljeni na predsedstvo konference, pravi, da Staroavstrijci v nasprotju z drugimi narodnostmi v Sloveniji še vedno niso priznani kot manjšina, zato tudi nimajo manjšinskih pravic, nek slovenski minister pa se je iz njih celo ponorčeval: „Nemci-to so posamezni individualisti!“
Drugo protestno izjavo pa je Landsmannschaft poslala nedržavni organizaciji za človekove pravice „NGO“. Tudi v njej se pritožuje, da so Staroavstrijci, čeprav so narodna skupnost, še nadalje diskriminirani. Za podrobnejše informacije o tem pa navaja naslov društva Staroavstrijcev v Mariboru Freiheitsbrücke, ki ga vodi dr. Kolnik.
Slovenski
vestnik
Iz govora dr. Kurta Wegscheidlerja
Dr. Wegscheidler je uvodoma pozdravil tudi v imenu zveznega ministra za delo in socialo Hesouna, potem pa navezal na partizansko proslavo iz prejšnjega leta:
„Ko sem bil lani pri vas na Robežu, se jih je oglasilo nekaj, ki niso mogli verjeti, da na partizanski prireditvi sodeluje zastopnik zveznega ministrstva. Odgovorili smo tole: Seveda je ministrstvo sodelovalo. To je konsekvenca iz pristojnosti za žrtve borbe za svobodno in demokratično Avstrijo. In sem spadajo brez dvoma in na prvem mestu slovenski partizani na južnem Koroškem. Nanje so opozarjali zavezniki v moskovski deklaraciji, da so prispevali dobršen delež za osvoboditev Avstrije. Če pol stoletja po uničenju nacionalsocializma to še vedno ni povsod znano, potem je to zadosten razlog, da pridejo zastopniki republike, da se skupno s tistimi, ki so pripomogli k rojstvu te republike, oddolžijo spominu žrtev nacističnega preganjanja.“
„V začetku 1988 je dobivalo na Koroškem 129 žrtev fašizma pokojnino po zakonu o skrbstvu za žrtve. V istem letu je bila tudi novelizacija, ki je vsem, ki so bili najmanj eno leto v izgnanstvu in taboriščih, omogočila priznanje pokojnine. Za odloke v teh zadevah je v prvi instanci pristojen deželni glavar. Mislim, da vas ni treba spomniti, kdo je v tistih letih bil glavar. To je bil tisti prijatelj Waffen-SS, za katerega je Reder samo opravljal svojo dolžnost in za katerega so bili borci v odporniškem gibanju samo izdajalci. Znano je tudi, da ni hotel predati dvema zaslužnima častnih odlikovanj, ki jima jih je podelil zvezni predsednik.“
„V teh letih je število tistih, ki prejemajo pokojnino po omenjenem zakonu, naraslo s 129 na 301. Zavedati se morate, da na ministrstvu za delo in socialo ne bomo nikdar pozabili, kdo je pomagal ustvariti to republiko in kdo je	trpel	pod
nacionalsocializmom, ker je bil in ker je Slovenec.“
Te Wegscheidlerjeve
Tovariško srečanje pri Peršmanu
„Nacionalizmu moramo postaviti nasproti toleranco in konstruktivno sodelovanje v odnosih med manjšino in demokratičnimi sloji večine.“
(dr. Marjan Sturm)
Udeleženci partizanske proslave pri Peršmanu so pozorno sledili besedam govornikov
Vsako leto jih prihaja več na spominsko proslavo k Peršmanu. Tudi letos je množica ljudi kljub kislemu vremenu kar nekako demonstrativno prišla izkazat spoštovanje do žrtev morije izpred 48 let.
Moški pevski zbor „Foltej Hartman “ pod vodstvom zborovodje Boža Hartmana je zapel pesmi, ki jih, kot je proti koncu prireditve rekel inž. Peter Kuhar, „v Sloveniji pojejo malo manj, na Koroškem pa malo več.“ in v tem duhu je izzvenela tudi beseda govornikov — spomin na čase upora pomeni tisto, kar imenujemo osveščen odnos do zgodovine.
Iz govora dr. Sturma
O vzrokih in posledicah nacionalistične miselnosti je spregovoril predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
„Nacionalsocializem je zrasel na pretiranem nacionalizmu, na šovinizmu, na idologiji močnejše oz. superiorne arijske rase, skratka, na temelju sovraštva do drugih narodov in narodnosti, nekaterim, kot n.pr. Židom, je celo odrekal življenjsko pravico. Zanje si je izmislil genocid. V tem smislu je
Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO
nacionalsocializem tudi del evropske civilizacije. To omenjam zaradi tega, ker smo tudi danes soočeni s sovraštvom do tujcev, s ksenofobijo in pogromi na zapadu in s krvavimi nacionalizmi na vzhodu. Nacionalizem je očitno še vedno najbolj uporabno sredstvo v boju za politično oblast. Sloni namreč na strahu in iracionalizmu, na potvarjanju resnice in na „et-nizaciji“ in stigmatizaciji nasprotnika. To dokazujejo prav tragični dogodki v bivši Jugoslaviji.“
„Nekateri danes očitajo odporniškemu gibanju na Koroškem, da se je borilo za Jugoslavijo. Toda kdo je leta 1942 vedel za meje, ko Avstrije kot suverene države sploh bilo ni, ker jo je uničil nacionalsocializem?
Zanimivo bi bilo vprašati tiste, ki očitajo partizanom boj za meje, za kakšne meje so se borili sami recimo leta 1942 in za kakšno državo“?
„Nacionalizmu moramo postaviti nasproti toleranco in konstruktivno sodelovanje. Toleranco v odnosih med manjšino in demokratičnimi sloji večine. Toda toleranca je potrebna tudi znotraj manjšine. Vsak naj na svojem področju prispeva največ k sožitju. Slovenski socialdemokrati na svojem področju, Zeleni na svojem in tudi Enotna lista na svojem. Iluzorno bi bilo misliti, da bi lahko vse idejnopolitične razlike znotraj manjšine poenotili“.
„Veliko je tudi govora o zastopstvu koroških Slovencev v deželnem zboru. Tudi v tem vprašanju ZSO zagovarja model, ki bi omogočil tako zastopstvo slovenske liste kot tudi zastopstvo preko večinskih političnih strank. To pa je mogoče le s spremembo volilnega reda, ki bi olajšal vstop manjšim listam v deželni zbor. To je po našem mnenju edina realistična perspektiva, kajti vsi drugi modeli, bodisi etnična zbornica ali pa etnični oz. volilni seznam (kataster)
pomenijo ugotavljanje manjšine, ta pa pomeni za koroške Slovence samomor.“
Iz govora ministrice Jožice Puharjeve
„Današnje srečanje v spomin pobite Peršmanove družine je najboljši dokaz, da mnogi nismo pripravljeni samo verjeti v demokratičnost in odkritost za ustvaritev poštene družbe, temveč za to tudi kaj storiti. Storiti tudi kaj za to, da preprečimo obnavljanje takih dogodkov in obnavljanje misli, nazorov, ki so do takih dejstev pripeljali.“
„Skoraj neverjetno se sliši, toda tudi danes se nam preoblečena nacistična zavest v vsem svojem zverstvu še danes kaže nekaj sto kilome-
Jožica Puhar, ministrica za delo R Slovenije
trov južneje in bojim se, da v zametku istega duha tudi nekaj sto kilometrov severneje.“
„Tudi s prijateljsko republiko Avstrijo, s katero nas veže srednjeevropski prostor, kultura, zgodovina, se je potrebno zbližati, odpraviti probleme, potrditi skupne misli in urediti vprašanja, med katerimi je nadvse pomembna pomoč koroškim Slovencem, naši manjšini, ki jo še vedno razumemo kot most med narodoma.“
besede pa so že izzvale reakcijo: deželni poslanec Harald Scheucher (ÖVP) je bil „pretresen, ker na ministrstvu tako malo vedo o zgodovini. Partizani so se borili s Titovo zvezdo na kapah. Borili so se sicer za osvoboditev Avstrije izpod Hitlerja, vendar ne za obnovo suverene Avstrije, pač pa, da bi priključili Koroško rdeči diktaturi. Politično je za demokracijo zelo dvomljivo, da se za nazaj slavi ljudi, ki se niso zavzemali za dobrobit Avstrije“.
Bravo, gospod Scheucher. Pozdravili bomo, če boste končno nastopili proti raznim proslavam na Ulrichsbergu/ Vrhu, Stainacherjevim proslavam in tako naprej...
Besede Petra Kuharja
Obilo odobravanja pa je požel inž. Peter Kuhar, ki je dejal, da je vesel, da se k partizanskemu odporu priznava tudi avstrijsko socialno ministrstvo. „Zelo me veseli, da ste prišli vsi v takem številu, da ste Pliberčani zapeli partizansko pesem, ki jo pri nas še slišimo - v Sloveniji malo manj. Zelo sem vesel, da sta tu zastopani obe osre-
Inž. Peter Kuhar
dnji organizaciji, ki se sicer lasata. Vesel sem, da so tu svoje veselje izrazile tudi naše žene, ker jih okoli 8. marca pri nas nekateri politiki vidijo samo na izletih. Mi pa vemo, da so te ženske silno veliko žrtvovale. In mlajše se morajo tudi danes dnevno boriti za slovensko šolo, za slovensko besedo, za otroške vrtce in druge.“ Proslavi sta prisostvovala tudi predsednik Zveze borcev Slovenije Ivan Dolinčar in podpredsednica NSKS Valentina Kušej.
MoPZ „Foltej Hartmann“ je zapel pri Peršmanu
KULTURNI KOTIČEK
Aktualno gledališče
Igralska skupina na Radi-šah je uprizorila družbenokritično dramo avstrijskega pisatelja Felixa Mittererja. Odločila se je za aktualno besedilo, za dojemljivo in povsem izrazito jasno sporočilnost, ki postaja poglavitno vprašanje medčloveških odnosih povsod po Evropi. Gre za vprašanje odnosa do tujcev.
Že nekaj časa Radišani radi segajo po aktualnih gledaliških besedilih. In to so zavestne odločitve, ki kažejo na to, da so časi „lahko zabavnih“, nezahtevnih in trivialnih gledaliških burk mimo. Včasih je veljalo in danes je še slišati, 'da so za podeželje primerni le preprosti gledališki teksti, ker jih ljudje razumejo in so zato zadovoljni. Seveda, če je primanjkovalo kulturne vzgoje. Zaradi splošne nerazvitosti in nizke izobrazbe je gledališka burka zadovoljevala na nizki gmotni, intelektualni, moralni in kulturni ravni.
To se je hvala bogu spremenilo in se še spreminja, čeprav je tudi na tem področju še dovolj belih lis. Radišani so odigrali dramsko besedilo, ki naj bi s svojim socialno-humanističnim poudarkom vzbudilo pri gledalcu nemirno radovednost in refleksijo v razmišljanju, ali
nam socialna in moralna resničnost današnje družbe sploh stopa v zavest, da bi mogli ob njej meriti in tehtati slabosti „našega“ življenja in „našega“ odnosa do represije v družbenem življenju. Mitterer v svojem delu z represijo kaže na „naš“ negativen odnos do tujcev. To je tudi za gledališko uprizoritev zelo resno vprašanje, ki se lahko izjalovi v neresno dejanje, če gledališče o tem s svojimi izraznimi sredstvi ne prepriča v zadostni meri. Ne omalovažujem pogumnega dela igralske skupine, toda nekoliko preveč dominantno so izstopali nepomembni stranski učinki: nekatere (v vprašljivem naturalistično-banalnem žargonu izrečene) kletvice in nekateri vulgarni izrazi ter telesne kretnje, ki so se zdeli smešni bolj zaradi dobrega poznanstva publika - igralci kot pa zaradi umetniškega izraza. To je nekoliko prekrilo vsebinsko izpoved predstave.
Te pomanjkljivosti so v dobršni meri značilne za amaterske odre. In če se taka kritika javno zapiše, naj bo to samo afirmacija in stimulacija za nadaljnje delo. Izhodišča za kvalitetno amatersko gledališče na Radišah so dobra.
Janko Malle
Koncert mladih glasbenikov oddelka na Ziljski Bistrici
Prejšnji teden je bil na Bistrici na Zilji kar majhen praznik -učenci tamkajšnjega oddelka Glasbene šole so namreč priredili svoj prvi letni zaključni koncert. Dvajset jih je lani pod strokovnim vodstvom Romana Verdela pričelo z učenjem kljunaste flavte. V torek so vsi ponosno stopili pred občinstvo v nabito polni dvorani vaškega kulturnega doma ter korajžno pokazali staršem, znancem in prijateljem, kaj so se naučili v prvem letu. Bilo jih je res pravno veselje poslušati in gledati. Zadovoljno pa je lahko tudi domače društvo, čigar predsednik Urban Popotnik je na začetku vse prisrčno pozdravil, kajti „pr Žile“ raste zanimanje za strokovni glasbeni pouk. V prihodnjem šolskem letu se bo-
do učenci lahko učili treh dodatnih instrumentov: klavirja, harmonike in prečne flavte.
Z velikim zanimanjem so poslušalci sledili tudi nastopu Janje in Marka Kassla, ki sta zaigrala na klavirju in kitari. Urh Kassl pa seje kot predsednik Glasbene šole zahvalil staršem, da so glasbeno izobrazbo svojih otrok zaupali tej ustanovi.
Po uspešnem koncertu je društvo povabilo na družabno srečanje, ki je prav tako potekalo v zelo prijetnem vzdušju. Posebno zahvalo pa je treba izreči Pepci Druml in Mileni Pipp, ki sta skozi vse leto skrbeli za to, daje pouk nemoteno potekal.
S.W.
Na jubilenjem koncertu Glasbene šole v Selah so nastopile tudi male Ziljanke
MUNDE - drama
o medsebojnih odnosih
Pogumno in dobro opravljeno delo, bi lahko rekli za uprizoritev Mittererjeve drame Munde pretekli konec tedna na Zgornjih Rutah. Radišani pod vodstvom režiserja Nužija Wieserja so na prostem pod (ne)milim nebom, ki je grozilo z nevihto, prvič v slovenskem jeziku zaigrali aktualno besedilo tega tirolskega dramatika. Sporočilnost je bila jasna in gledalci, katerih bi bilo lahko nekaj več, so jo razumeli.
Prizorišče po zamisli Konstantina Bujnova s čudovito naravno sceno v ozadju je bilo povsem enostavno. Križ na vrhu gore in nekaj skal. Okrog njega se dogaja drama medčloveških odnosov. Pa ne samo do tujca, turškega gastarbajterja „Aleksa“, temveč tudi znotraj skupine pravih avstrijskih delavcev. Spretno Mittererjevo besedilo v prevodu Alenke Bole-Vrabec omogoča skoraj klasičen dramaturški lok. Na gori ni več greha, ni več obzirnosti, gora zna biti kruta in na njej ni prostora za sprenevedanje, za orokavičene odnose.
Mladi pomočnik kruto obračuna z dotedanjim svojim predpostavljenim kleparskim mojstrom, pove mu, da je odslužil, da njegovemu gospodarju ni več potreben. Gastarbajterja ponižuje in mu vrže v obraz vse mogoče žaljivke, pokaže svoj podcenjevalen odnos do vajenca. Alkohol mu pri tem pomaga, neobzirnost prerase v brutalnost, ta pa povzroči nesrečo. Odnosi so grobi, vendar verjetni, nič se ne zdi pretirano. Zasedba igralcev je komorna, vsega pet jih je, zato so vseskozi na prizorišču, ni časa za oddih za kulisami. Tudi to moramo upoštevati ob pripombi, da je dinamika na nekaterih mestih nekoliko padla, in najbrž so tudi grozeči oblaki prisilili igralce, da so na nekaterih mestih preveč pohiteli, kar je prav gotovo zmanjšalo napetost.
Režiser se je odločil za pogovorni jezik, kakršnega slišimo povsod med skupinami delavcev, ki jih tare trdo delo in boj za obstanek. Tudi nekaj vulgarizmov je bilo v njem, kar pa (mene) ni motilo. Munde je ljudska drama,
delavska in tak je tudi njen jezik. Sicer pa je igralcem jezik dobro tekel. Morda ga je bilo celo nekaj preveč. Kak stavek bi bilo mogoče nadomestiti z drugimi izraznimi sredstvi.
Igralci so dobro izkoristili obsežno prizorišče, le ob določenih trenutkih so se preveč nabijali na kup. Martin Ogris je vlogo pomočnika Gerharda odigral prepričljivo, kljub množici teksta. Tomi Rogavnik je bil v vlogi od-
V skupini delavcev pride celo do pretepa
Režiser Nuži Wieser
pisanega mojstra premalo prizadet, njegov samomor je bil nekoliko neutemeljen, Memet - turški gastarbajter -(Danijel Wrulich) je bil v tej vlogi dober predvsem jezikovno in tudi v zaključnem prizoru, ko je pokazal odpor proti brutalnemu Gerhardu in položaju tujcev nasploh, Jasmina Ogris je vlogo Petre odigrala prikupno, vendar preveč pozitivno, kajti na koncu se pokaže, da je pravzaprav precej izprijeno dekle. Mladi vajenec Tommi (A-leksander Tolmaier) je bil svoji vlogi dorasel, v nekaterih pasažah je celo pozitivno presenetil.
Gledalci smo doživeli os-veščevalni večer, v igri je skrita marsikatera pobuda za razmišljanje. To pa je tudi največja kvaliteta radiške predstave.
Jože Rovšek
Petnajst let Glasbene šole
S slavnostnim koncertom v selski farni dvorani je minuli četrtek, 24. junija praznovala slovenska Glasbena šola na Koroškem 15-letnico svojega obstoja in delovanja. Pedagoški vodja šole prof. Lovro Sodja je dejal, da na začetku delovanja nihče ni pričakoval takšnega razmaha in uspehov, ki jih je šola medtem dosegla na koroški in tudi mednarodni ravni. Posebno razveseljivo pa je, da je prav ob svoji petnajstletnici razširjena že po vseh treh dolinah na Koroškem, kjer z živimo in delujemo Slovenci. Od letošnjega šolskega leta naprej namreč uspešno deluje tudi oddelek na Ziljski Bistrici (glej poročilo o prvem zaključnem koncertu oddelka).
Predsednik šole Urh Kassl je posebej poudaril zasluge učiteljev, predvsem tistih iz
Slovenije, ki so neutrudno orali ledino strokovnega glasbenega izobraževanja na Koroškem. Danes se lahko ozirajo na bogato žetev svojega delovanja.
Predvsem učitelji Nevenka Koželj, Avgust Pogorevčnik, Julijan Burdzi, prof. Branko Čepin in prof. Lovro Sodja so vso dobo petnajstih let poučevali na Koroškem in ob tem nekateri vodili še razne zbore in ansamble.
Glasbeni spored je pokazal, da šola v vsakem oziru opravlja svojo strokovno pedagoško poslanstvo. Paleta izobraževalne ponudbe sega danes od zborovskega petja do najzahtevnejših instrumentalnih interpretacij in vključuje domala že vse znane instrumente, kar se med drugim odraža v komornem klasičnem ter sodobnem
Prodam
osebni avtomobil
Volvo 460 GL (e.i.)>
letnik 1991, prevoženih 50.000 km, dodatna oprema, dobro ohranjen. Informacije na tel.
0 46 3/54 1 50.
Uspešnost delovanja Glasbene šole pa ponovno dokazujejo tudi vidni nastopi njenih dijakov na deželnem tekmovanju mladih glasbenikov. Nekateri so se uvrstili v sam vrh. Poleg tega so nekateri njeni bivši dijaki dobili letos pomebne štipendije za nadaljnje izobraževanje na znanih glasbenih ustanovah. Upati je, da se bodo kmalu vrnili tudi kot učitelji na „svojo glasbeno šolo“.
Prisrčno Vas vabimo na
KONCERT
z ustno harmoniko, mandolino in kitaro. Nastopata: Vladimir Hrovat in Igor Saje
v soboto, 3. julija 1993, s pričetkom ob 20.30
V podružnici NA HUMU pri Ravnah (občina Rožek).
Prireditelja: Kulturno društvo „Peter Markovič“, Rožek in Katoliška mladina, Rožek
Začetek umetniškega sodelovanja v duu sega v september leta 1988 in pogled nazaj nam odkriva kar lepo število skupnih nastopov. Gre seveda za nenavadno, vendar zanimivo, prikupno in tudi pripravno zasedbo.
Spored sestavljajo izvirna in prirejena dela t. i. resne glasbe -skladateljev kot so Bach, Telemann, Mozart, Beethoven, Schubert, Chopin, Debussy, Villa-Lobos... Poslušalci pravijo, da jim blagozvočje glasbe, izvajane v tej nevsakdanji zasedbi, spočije dušo...
Jezik
JANKO MESSNER
duša
Politična bomba
Neprekosljivi in nezamenljivi „Naš tednik“ nas razveseljuje kar naprej z vznemirljivimi senzacijami vsake sorte, saj seje šolal v sami avstrijski Kroni v Krpanopolisu. Tako pravi 28. maja t. 1.: „Politična bomba,,, pa je eksplodirala na koncu seje. Župan Herbert Lepitschnig je odstopil... Ste zapazili skrivnostno ležeča narekovaja pred bombo in za njo? Izredno premeteno to njegovo postavljanje ločil: človek urednika kar vidiš in slišiš, kako mlaska z jezikom, potem ko je tresknilo in je bomba raznesla in v prah spremenila celotni občinski zbor, samo župan je odnesel zdravo kožo, saj je nesrečo vohal in pravočasno odstopil! Prav se godi tem diktatorskim kajonom, da jih je odpihnilo in bog bodi zahvaljen, daje rešil dobrotnega župana.
Bralci tega mismomijevskega lističa pogrešamo edinole to, da v njem ne treska in poka v vsaki številki, saj nestrpno čakamo nanj vsak petek in svetek.
Nedelja 23. velikega srpana pa je (izpod peresa Ivana Vir-nika) zapisala takole: ... mnogo je tudi spovedoval bodisi v francoskem, angleškem in nemškem jeziku.“ - Slovenski pravopis navaja za rabo tega ločilnega veznika dva veljavna primera: To velja za vse, bodisi domačine, bodisi tujce. Samostalnik stoji bodisi sam ali s predlogom. Drugačne rabe ta veznik ne prenese! Zapisati bi bil moral torej takole: Spovedoval je bodisi v francoskem, bodisi v angleškem ali nemškem jeziku. Ker pa imamo tri možnosti, bi bila še boljša rešitev tale: Spovedoval je tako v francoskem kakor (tudi) v angleškem in nemškem jeziku.
Slovenski vestnik 9. rožnika t. 1. v komentarju “Desnica divja“ Fr, Zvvittra “...zavarovanje nemških mej (bolje: meja) pred nezaželenimi tujci, v kolikor (pravilno: kolikor, vendar tu: pred tujci, ki niso turisti z devizami) pomeni hkrati ukoritev desnega radikalizma. “
Mož se je verjetno zapletel v dva (na zunaj) podobna glagola, ki pa pomenita: ukoriti = strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, se pravi izreči ukor, medtem ko on najbrž misli na glagol ukrotiti (zähmen)= s svojim ravnanjem doseči, da se žival (ali terorist) vede mirno, ubogljivo. Shakespearova komedija je „Ukročena trmoglavka“, po nemško “Der Widerspenstigen Zähmung“, ne pa „ukorjena“ . Slovenski pravopis sicer navaja trpni deležnik ukorjen-a-o in glagolnik ukoritev, Slovar slovenskega knjižnega jezika pa ta nerodna izraza izpušča.
Rock sredi Celovca
V petek, 25. junija, je bilo v centru Celovca nekoliko glasneje. Že dopoldne so se po ulicah sprehajali čudni modeli, ki so nestrpno čakali na peto uro popoldne, da bi lahko sprostili nekaj odvečne energije. In končno popoldne. Če sediš na dvorišču Mohorjeve in opazuješ ljudi, se ti zazdi, da jih je vedno več. Nekaj minut po peti uri so na neverjetno mega postavljenem odru, ki ga v nekajkratni povečavi lahko vidimo na Donau Inslu ali Prater Stadionu, začeli preizkušati svoje kitare 4 Problemi. Ko se je že nekaj časa slišala „Knocking on the Heaven Doors“, smo vedeli, da gre zares. Nekaj navdušene mularije je že sedelo na tleh pred odrom in z rokami v zraku in kričanjem spodbujalo nastopajoče. Po nekaj komadih so publiko prepričali, da morajo oder odstopiti naslednji skupini. Po nekajminutni pavzi se je prikazala skupina G.A.S. iz Ljubljane. Ti so z nekaj več energije privabili pred oder tudi malo starejšo mularijo, ki se je kmalu začela postavljati na noge. Pravo norijo pa so sprožili naslednji Ljubljančani. Tudi sonce se je začelo spuščati, zato je bila atmosfera še boljša. In tudi vedno več piva je bilo prodanega. HEAVY LES WANTED so med mladino, skakajočo pred odrom, prinesli res veliko energije. Napočil je tudi čas za višek večera, ki gaje sprožil Tomaž Domicelj s svojima prijateljema. Takrat je bilo na dvorišču zbrano že ves, kar leze in gre. Od tistih v pleničkah do njihovih dedkov in babic.
Če napišem „Lenčkinih“, bi s tem rada povedala, da jo otroci kličejo že kar po imenu, tako domača jim je postala s svojimi pesmimi, ki jih prepevajo.
Pravkar je v samozaložbi izšla nova knjiga z besedili pesmic Lenčke Kupperjeve in z uglasbitvami, ki jih je skomponiral slovenski skladatelj Slavko Mihelčič. Mihelčič je profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, vodja številnih tečajev v dirigiranju, zborovodstvu, har-
Tomaz Domicelj v elementu
Ob pol desetih pa je vse počasi utihnilo. Tudi piva je že zmanjkalo. Tako seje končal zelo uspešen dan. Vsi so odšli zadovoljni, tako publika kot tudi nastopajoče slupine. Če bi vprašali staro mamo iz sosednjega okna, kaj se je ta dan tukaj dogajalo, bi vam gotovo odgovorila:	„Glasno	razbijanje.“
Nekdo, ki pa je večer preživel na dvorišču Mohorjeve, bi vam odgovoril, da je bila zelo dobra glasba, vzdušje in dobra postrežba. Z 99. Rockom ob meji je Koroški dijaški zvezi uspelo omogočiti mladim glasbenim skupinam z obeh strani meje, da se
moniji itd. Pred nekaj leti je naletel na pesmi Lenčke Küpper, ki jih je odkrila njegova hči učiteljica. Ni mu dalo miru, ljubka besedila so bila kot nalašč zanj. Tako se rodila pesmarica „Nikoli slabe volje“.
Od prve Lenčkine zbirke je preteklo že dvanajst let, zdajšnja je že šesta po vrsti in danes pravzaprav na Koroškem ne moremo več predstavljati otroškega zborčka, ki bi ne znal zapeti vsaj nekaj njenih pesmi!	S. W.
predstavijo mladini, željni nove glasbe. Če ste slučajno letos naredili napako in niste prišli, se druge leto zagotovo vidimo na 98. Rocku ob meji.
N.R.
Rock . v; open air
vBilčovsu
Z vremenom je imelo SPD Bilka letos nekaj več sreče kot lani. Rock koncert je potekal na travniku pred šolo v Bilčovsu ob nevarno oblačnem nebu, a na srečo brez dežja. Domače društvo je povabilo dve skupini: Refuse Collection, pri kateri igrajo Bistričani in Bilčovščani, ter Sokole iz Ljubljane. Refuse Collection je zaigrala za uvod, glavni del koncerta pa je pripadal Sokolom. Obe skupini pa sta navdušili predvsem mladino in ljubitelje rock’n’rolla in bluesa, tako da se je pred odrom zbrala razgibana množica in se prepustila glasnim zvokom. Ko je ob 23. uri član Sokolov najavil zadnjo skladbo in obenem napovedal, daje to tudi zadnji koncert te skupine, so navdušeni mladinci „izsilili“ še nekaj dodatkov, tako da se je koncert zavlekel še za kake pol ure. Stojnice s pijačo pa policijske ure niso vzele preveč resno in najbolj vztrajni obiskovalci so zdržali celo do ranih jutranjih ur.
Odboru Bilke gre vse priznanje, da si upa organizirati tudi take alternativne koncerte, ki so brez dvoma zanimivi predvsem za mlajšo generacijo. Največje tveganje pa je seveda to, da v primeru dežja pade tak koncert dobesedno v vodo - kot npr. lani. Čeprav tudi letos obisk ni bil ravno množičen, so organizatorji s celotnim potekom prireditve zadovoljni in jih nameravajo organizirati tudi v prihodnje.	T. G.
Nove uglasbitve Lenčkinih pesmi
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
			
Četrtek,	v kulturnem	Ko pride zvezda - gostuje	
1.7.	domu v	Lutkovno gledališče Maribor	
8.30	šentprimožu		
in 10.30			
Petek,	v farni dvorani	Ko pride zvezda - gostuje	
2.7.	v Pliberku	Lutkovno gledališče Maribor	
8.30			
in 10.30			
Petek,	v Mladinskem	Človek pred sodnim zborom	
2.7.	domu v Celovcu	Igra najmlajših Mladinskega doma	
20.00	Mikschallee4	pod vodstvom Ede Velik in Anice Baša;	
Petek,	v knjižnici	Tiho ti govorim -predstavitev prevodov poljske	
2.7.	v Tržiču	poezije Toneta Pretnarja	
. 20.00	(Slovenija)		
Sobota,	pri Rožeku,	Koncert ustne harmonike in kitare;	KD „Peter Markovič“
3.7.	v podruž-	nastopata Vladimir Horvat in Igor Saje	in Kat. mladina
20.30	niški cerkvi		
	na Humu		
Soboto,	izpred šole	Izlet v naravo	SPD
4.7.	v Kotmari vasi	„Gorjanci“	
10.30			
Sobota in,	Werkhof	Eksperimenti iz gline	Občina Bistrica
nedelja,	Bistrica		pri Pliberku
3. in 4.7.			
Nedelja,	od gostilne	Pohod na Peco	SPD „Zarja"
4.7.	Riepl v Podpeci		
8.00			
Nedelja,	v farni cerkvi	Koncert Akademskega pevskega zbora	
4.7.	v Železni Kapli	Tone Tomšič; Vabita župan dr. D. Haller in	
18.00		župnik Poldej Zunder	
Ponedeljek, v domu		Koncertni večer - na klavirju igra Karin Schlimp;	Dom v Tinjah
5.7.	v Tinjah	(Bach, Beethoven, Chopin, Ravel)	
20.00			
Ponedeljek, v Šent-		Kdo je napravil Vidku srajčico?	
5.7.	petru pri	lutkarji iz Šmihela	
9.00	Šentjakobu		
Sreda,	v Mladinskem	TOBI JA - Lutkovna igrica	ABCČD
7.7.	domu v Celovcu	MALIH ABECEČEDKOV; lutke in sceno so po	
16.30	Mikschallee4	osnutkih Vaška Trobca izdelali otroci sami	
Sobota,	pred občinskim	Poletna noč	SPD
10.7.	kopališčem		„Zarja"
20.30	v Železni Kapli		
Nedelja,	v kulturnem domu	Prireditev ob zaključku delovne	SPD
11.7.	na Radišah	sezone in piknik	„Radiše“
14.00			
Nedelja,	izčirkovč	XIV. pohod na Komelj in svečanost v spomin	ZKP
18.7.	pri Pliberku,	Domnovi četi	
9.30	izpred Lombarja	Za tiste, ki poti ne zmorejo peč, zbirališče ob	
		11.00 pri gostilni Pistotnik na Komlju	
Ponedeljek, v Mladinskem		Kreativni dnevi za dekleta -	KKZ
19.7.	centru na	cena 900 šil. za polni penzion;	
10.00	Rebrci	prijave pri KKZ, tel. 0 46 3/51 62 43	
do 23.7.			
Nedelja,	peš preko Luž	Romanje k Sv. Ani (v Sloveniji)	
25.7.	v Koprivno		
Ponedeljek, v Mladinskem		Teden mladih umetnikov	KKZ
26.7.	centru na	s priznanimi likovnimi ustvarjalci; prijave na KKZ,	
10.00	Rebrci	tel. 0 46 3/51 62 43, Cena za polni penzion 900 šil.	
TINJE
- Dom v Tinjah - v petek, 2. julija ob 20.00 - odprtje razstave del Stanka Sadjaka.
Sreda, 30.6. Glasbena sreda.
Večerna 21.05 - 22.00 Narodnozabavna glasba.
Četrtek, 1.7. Rož - Pojuna - Zilja.
Petek, 2.7. Kulturno poletje.
Sobota, 3.7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 4.7.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky).
18.10-19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 5.7. „Suša“ v žepih - praznina v turističnih krajih? Torek, 6.7. Partnerski magazin
O
O
O
Izetbegovic pod hudim pritiskom
ZAGREB, ŽENEVA, BRUSELJ.
Novi predlog za razdelitev Bosne in Hercegovine je postavil pod močan pritisk formalnega predsednika BiH in vodjo bosanskih Muslimanov Alijo Izetbegoviča. Medtem ko sta srbski in hrvaški predsednik, Miloševič in Tudj-man, v Ženevi složno razlagala novi zemljevid o razdelitvi BiH na tri države, za katere zaenkrat še trdijo, da bi bile povezane v ohlapno bosansko-hercegovsko konfederacijo, je Izetbegovič protestno zapustil pogajanja. Predsedstvo BiH, ki je zaradi vojnih razmer doma zasedalo v Zagrebu, je Izetbegoviča za nekaj dni postavilo na stranski tir, odpotoval je v Sarajevo, v Ženevo pa je namesto njega odpotovala večja delegacija predsedstva na čelu z Izetbegovičevim rivalom Fikre-tom Abdičem. Ta naj bi v Ženevi našla nov modus bodoče ureditve BiH.
Sprenevedanja je vse manj, vse bolj jasno se govori o razdelitvi BiH. Ozemeljska celovitost naj bi zaenkrat sicer še ostala nekakšna vizija, vendar ob priznavanju ozemeljske razdelitve na osnovi dejanskega zasedbenega stanja, kaže na to, da je tudi to le še utvara, ki se bo brž razblinila v nič.
Kninski Srbi so s skoraj absolutno večino izglasovali priključitev k Bosanski republiki srbski. Kninsko krajino in dele Slavonije na Hrvaškem so že vrisali v srbski zemljevid, Hrvaška pa naj bi v zamenjavo dobila Hercegovino in večji del osrednje Bosne vse do Sarajeva. Odraz tajnih pogajanj in sporazumevanja Hrvatov in Srbov na račun Muslimanov se kaže na bojiščih, ki so najbolj razgreta prav v osrednji Bosni. Etnično šiščenje poteka na vseh spornih ozemljih, opravljajo pa ga vse tri strani. Tudi Muslimani. V to sojih Srbi in Hrvati dejansko prisilili.
Politika Izetbegovičevega rivala Fikreta Abdiča je precej prozorna. Izetbegoviču očita po eni strani neodločnost, po drugi pa trmoglavost v pogajanjih. Abdič ima absolutno podporo prebivalstva v Cazinski krajini, kjer naj bi nastala muslimanska mini republika. Ta pa naj ne bi priznavala muslimanskega vodstva v Sarajevu.
Nesporazumi v vodstvu le še poslabšujejo muslimanske pogajalske pozicije in omogočajo večji pritisk nanje, pa ne le od Srbov in Hrvatov, temveč tudi od sopredsednikov konference o nekdanji Jugoslaviji, lorda Owna in Stolten-berga.
V Sloveniji praznovali osamosvojitev
LJUBLJANA. Kljub nekaj grenkobe, ki je nastala ob vrnitvi najvišjih državnih odlikovanj, zlatega znaka svobode (vrnili so jih dr. France Bučar, prejšnji predsednik parlamenta, Lojze Peterle, prejšnji predsednik vlade, sedanji zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel, prejšnji zunanji minister, Janez Janša, prejšnji in sedanji obrambni minister, Igor Bavčar, prejšnji notranji minister, in Jelko Kacin, prejšnji minister za informacije), pa je proslavljanje osamosvojitve v Sloveniji potekalo na moč svečano. Vrstile so se tiskovne konference za domače in tuje novinarje, spregovorili so domala vsi najvišji politiki, od predsednika Kučana do zunanjega ministra Peterleta, in analizirali dosedanjo pot po zgodovinskih dogodkih po 25. juniju 1991. V Ljubljani je bilo ljudsko zborovanje, na katerem je spregovoril
Milan Kučan, na krajih spopadov s tedanjo Jugoslovansko vojsko v desetdnevni bitki so odkrili spominska obeležja, proslavljanje obletnice osamosvojitve pa so združevali tudi s 300. obletnico zmage na Turki pri Sisku. Pod kromberškim gradom blizu Domžal so uprizorili velik gledališki spektakel o poveljniku deželnih vojska Adamu Ravbarju scenarista in režiserja Petra Militarova, v katerem je nastopilo kar okrog 250 igralcev, konjenikov in statistov. V političnih govorih pa je v glavnem prevladovala treznost. Ob laskavih ocenah doslejš-nje afirmacije Slovenije v svetu in vključevanja v svetovna združenja so govorniki opozarjali na gospodarske težave, socialni polžaj prebivalstva in na ukrepe, ki jih mora Slovenija čim-prej sprejeti in izvajati za izboljšanje stanja.
Srbi spet evforično praznujejo obletnico bitke na Kosovem polju
BEOGRAD. Srbski politiki in tudi ljudstvo so fenomenalen primer, kako je mogoče poraz spremeniti v mit trpljenja in ga uporabiti za animicijo za vojskovanje. Kosovo polje je njihov simbol. Pred štirimi leti, še v času velikih Miloševičevih mitingov in pozivov k združevanju, je srbsko vodstvo priredilo veliko zborovanje, katerega se je udeležilo kar okrog milijon ljudi. To je bilo ob 600-letnici kosovske bitke s Turki, katero so Srbi izgubili, iz nje pa so napravili legendo. Tedaj je Miloševič tedanjega predsednika predsedstva SFR Jugoslavije dr. Janeza Drnovška, sedanjega slovenskega primiera, posadil na klop med občinske funkcionarje
in s tem pokazal, kdo je pravi gospodar v Jugoslaviji. Množico pa je pozval k enotnosti in dejal, daje nastopil čas, da se vsi Srbi združijo v eni državi. To je bila dejansko vojna napoved.
Kmalu potem se je začelo na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini pa teče krvava vojna že 15 mesecev. Ob četrti obletnici tega zborovanja so se Miloše-vičevi privrženci spet zbrali na Kosovem polju. Sedaj že lahko proslavljajo zmago, saj so v teh letih zasedli eno tretjino Hrvaške in dve tretjini Bosne in Hercegovine, mednarodno skupnost pa so dejansko že prisilili, da priznava ali vsaj tolerira zasedbo ozemelj.
J.R.
Zapustil nas je Milan Breznik
Prejšnjo sredo se je velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev na šentruperš-kem pokopališču v Celovcu poslovila od pokojnega narodnjaka dipl. trg. Milana Breznika.
Življenska zgodba Milana Breznika je bila zelo razgibana. Rodil se je leta 1922 v znani Breznikovi družini v Pliberku. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Šentpavlu v Labotski dolini. Po Hitlerjevi priključitvi Avstrije je bil vpoklican v nemško vojsko in se tako posredno „izognil“ izselitvi, ki je
doletela vso njegovo družino. Njegov oče je leta 1943 umrl v nacističnem zaporu v Berlinu.
Po vojni seje Milan vpisal na Visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju in tam končal študij. Za nekaj časa se je zaposlil na Dunaju, nato pa je na Koroškem najprej delal v filiali firme Jugo-Trade v Celovcu, po ustanovitvi trgovske družbe Carimpex pa je bil ves čas njen družbenik in vse do upokojitve poslovodja.
Ob odprtem grobu je Milanu Brezniku spregovoril njegov prijatelj in sopotnik dr. Franci Zwitter, st.
Pokojnikovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
Osupli in meni stojimo ob grobu dipl. trgovca Milana Breznika vsi njegovi prijatelji in vsi, ki smo ga poznali. Bil je, kakor pravi pesnik, pokončen mož, vedno naravnost uprtih oči, vedno v daljine namerjenega koraka.
Nikdar ni silil v ospredje, vedno pa je bil prisoten, in to zavestno, kadar je to zahteval dani trenutek.
Ko si kličem v spomin dolgoletno prijateljstvo od mladih študentskih let preko skupnega bivanja na Dunaju in številnih srečanj tu v Celovcu, vidim vso njegovo pokončno pot!
„Dva dogodka“, mi je še pred kratkim dejal, „sta oblikovala mojo rast in značaj: nasilni pregon domače Breznikove družine - in s tem nasilni odvzem domovine - in zlasti še prerana izguba ljubljenega očeta v taborišču smrti!“
Kot najstarejši sin je prevzel skrb za družino in dom, ki ga kot široko razgledan človek ni videl le ozko, sebično, marveč vse širše, z vso problematiko malega, ubogega naroda. Za to Tvojo skrb in ljubezen, ki sta nam hkrati sporočilo in naročilo, se Ti iskreno zahvaljujemo in Ti zagotavljamo, da bomo Tvoje naročilo spoštovali in izpolnjevali, da nam bo ta lepa domača zemlja, kakor je bila Tebi, sveta in edinstvena v smislu pesnika, ki nas opozarja, da ni sedem domovin, ne šest, ne pet in tudi niso tri, je samo ena, s krvjo in smrtjo naših posvečena!
Dr. Franci Zwitter
Proslava v Šentrupertu
Strokovna kmetijska-gospodinjska šola slovenskih šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu je minulo soboto in nedeljo izvedla že običajno letno zaključno prireditve. V pritličju in prvem nadstropju zavoda so bili razstavljeni različni rekodelski izdelki ter obleke, ki so jih sešile in naredile gojenke pod strokovnim vodstvom učiteljev. Kot vsako leto so bile tudi letos kihinjske dobrote kaj hitro razprodane. V dvorani zavoda je bila slavnostna prireditev, ki se je oblikovale
gojenke. Poleg pesmi so naštudirale tudi igro „Priložnostni zdravnik“. Med številnimi obiskovalci so bili tudi velikovški župan Josef Bla-schitz, škofijski kancler Mihi Krištof in zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Slavnostni govornik je bil mestni svetnik Fric Kumer. Ravnateljica šole sr. Metodija Arneitz je za Slovenski vestnik povedala, da je z učnim uspehom gojenk in tudi prijavami za prihodnje šolsko leto zadovoljna.
n
!V	1	
	rV	
Dekliški pevski zbor šentruperške šole
Slovenski vestnik čestita!
Gospe Pavli Sereinig za rojstni dan in god; gospe Mariji Bučovnik iz
Železne Kaple za 90. rojstni dan;
gospodu župniku Alojzu Luskarju iz Kamna v Podjuni za 88. rojstni dan in god;
gospe Fani Pasterk iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu župniku Cirilu Demšarju z Dvora nad Vrbo za 80. rojstni dan; gospodu Petru Sadjaku iz Podjune za osebni praznik;
gospe Margareti Wutte iz
Slovenij za osebni praznik;
gospodu Matevžu Raun-jaku iz Spodnjih Vinar za osebni praznik; gospe Tončki Obilčnik z Rut za osebni praznik; gospodu inž. Petru Dov-jaku iz Sel za rojstni dan; gospodu Hanzu Dovjaku-Brezniku z Borovnice za osebni praznik; gospodu Hanziju Ogrisu-Kovačevemu s Šajde za osebni praznik; gospodu Mirku Einspielerju iz Zgornje Vesce pri Bilčovsu za osebni praznik;
gospe Pavli Sadnikar iz Ri-karje vasi za god; gospe Travdi Lipuš za
rojstni dan;
gospe Pavli Mak z Obirs-kega za rojstni dan in god; gospodu Hanzu Maku z Obirskega za rojstni dan in god;
gospe Ivanki Wastl iz Lo-vank za rojstni dan;
Ljudska univerza -tečaji za popravne izpite
Tik pred zaključkom šolskega leta smo in seveda so tudi letos med šolarji taki, ki se ga ne morejo veseliti. Slaba ocena grozi pokvariti počitnice, starši so v skrbeh. Žal so slabe ocene že velikokrat povzročile tragedije.
Ljudska univerza (Volkshochschule) prireja tudi letos intenzivne tečaje za tiste, ki imajo jeseni popravne izpite. Na voljo je strokovno vodstvo z izkušenimi profesorji za dijake glavnih šol, višje splošne (AHS) in višje poklicne (BHS) šole. Pomoč je mogoča v naslednjih predmetih: nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina, latinščina in matematika.
Pouka bo dve uri dnevno v zadnjih treh tednih počitnic -
od 23. avgusta do 10. septembra.
Cena za posamezno uro je 75 šilingov, za tečaj tridesetih ur pa je treba plačati 2.250 šilingov, za 45-urnega pa 3.375 šilingov.
Prijave in informacije od 16. julija na Volkshochschule Ce-lovec/Klagenfurt, 9020 Bahn-hofstr 3, L nad.,soba 108, tel. (0463) 5870-272 do 274.
Objava
Zavod šolskih sester v Šentpe-tru sporoča, da bodo sprejemni izpiti za Višjo šolo za gospodarske poklice v sredo, 7. julija ob 8. uri.
Vse podrobnejše informacije
Borovlje -100 let „Stadtchor“
V soboto in nedeljo so bile zboru, ki ga odlikujeta visoka Borovlje v znamenju 100-let- pevska raven in kolegialnost, niče zbora „Stadtchor“ oz. sodelujejo člani naše narodne društva „Stahlklang“, ki je skupnosti. Vrhunec slavja sta bilo svoje dni ustanovljeno z bila povorka skozi Borovlje namenom izobraževanja in petje gostujočih zborov v delavcev. Med ustanovitelji mestni hiši. Sodelovali sta so bili številni slovenski tudi skupini SPD „Borovlje“, delavci in tudi danes pri moški zbor in „Sekstet Borovlje“.
SLOVENSKI
Nadstrankarski
VESTNIK =ih S, „ve-cev
Urednistvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom n^parodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Iz ženskega vidika
Poznate stres?
piše Štefka Vavti
Sicer se bližamo času dopustov, vendar pa bi rada vedela, ali poznate stres? Imate probleme s spanjem, se prezgodaj zbujate ali pa težko zaspite? Poznate situacije, ko vam srce začne biti hitreje, trpite zaradi časovnega pritiska, imate občutke krivde, če vam nekaj ni uspelo? Se počutite prazne in utrujene?
Če ste pritrdile enemu od teh vprašanj, torej poznate stres. In to ni nič čudnega, saj živimo v času, ko skorajda vsaka izmed nas trpi za to „boleznijo“.
Medtem ko so naši pradedje nekoč v kameni dobi ob kakšnem napadu morali izbirati le med dvema možnostma: beg ali borba, se danes pri vsakodnevnih opravkih srečujemo s fenomenom stresa: Pod pritiskom smo na delovnem mestu, vendar se s šefom ne bomo borile, pa tudi pobegniti po vsej verjetnosti ne bomo mogle. Doma se pritisk nadaljuje: otroci želijo, da jim postrežemo s tem in onim, potem pride še mož s svojimi potrebami, kmetice so poleti pod psihičnim pritiskom, posebno še v času žetve, odvisne so od vremena, hitro morajo odločati, včasih pa še hitreje dokončati delo na polju, ker se bliža nevihta. Zvečer pa je morda treba še na kakšne vaje, ker se poleg vsega drugega angažiramo še za narodov blagor. Takšne in podobne izkušnje s stresom ima po vsej verjetnosti vsaka izmed nas.
Težave pa se pojavljajo tam, kjer gre za smiselno izhajanje in življenje s stresom. Če se ta namreč le nabira, situacije, v kateri nastane, pa ne moremo rešiti tako, da bi nas zadovoljila, bomo slej ali prej zbolele. Če pa se k temu pridruži še nezdravo življenje: cigarete, premastna hrana, alkohol in še kaj, se nam sploh ni treba čuditi, da smo utrujene, brez energije, da ponoči ne moremo spati.
Stres („eustres“) je sam po sebi nekaj pozitivnega, ker nas spodbuja, da iščemo rešitve in nam pomaga, da lahko gremo „s polno paro“ naprej. Škodljiv pa ostane, če je za nas nekaj vsakdanjega, če nimamo več možnosti, da se sprostimo. Škodljivi stres v medicini imenujejo „dist-res“, tega pa se je treba čim bolj izogibati. Po stresnem dnevu se bomo pomirile z gimnastičnimi vajami, meditacijo, toplo kopeljo, najbolje pa bomo izhajale z vsakodnevnim stresom, če bomo našle ravnovesje med našim telesom, razumom in dušo.
Sanje SAK se niso uresničile
Trener dr. Ivan Ram-
Nogometaši SAK se kljub poraz niso pozabili zahvaliti zvestim navijačem
Nogometašem Slovenskega atletskega kluba tudi v drugem poskusu ni uspelo uspešno zaključiti kvalifikacijskega turnirja za vstop v drugo zvezno nogometno ligo. Seveda je bilo po končani tekmi proti Braunauu (SAK je podlegel z 1 : 2) razočaranje, tako med igralci samimi kot tudi med navijači, neizmerno.
Na drugi strani pa so bili nepopisno veseli igralci iz Braunaua, ki so dosegli senzacionalni podvig, saj so si samo po dveh letih v zgornjeav-strijski deželni ligi z zmago proti SAK spet zagotovili mesto v drugi zvezni ligi. Kaj je bilo s slovenskimi nogometaši?
Če primerjamo zadnji dve tekmi na celovškem stadionu, sta bili kot dan in noč. Proti Flavii so igralci SAK nedvomno pokazali, kaj znajo, proti Braunauu pa jih ni bilo več prepoznati. Kljub začetku, kakršnega si lahko predstavljaš le v sanjah (Lippusch je že v 6. minuti zadel gol in s tem je SAK vodil z
1:0), SAK ni uspelo zaigrati sproščeno, temveč prav nasprotno, igra je postajala slabša in slabša.
Seveda se je po tekmi takoj začela diskusija o tem, kdo je kriv, da SAK ni uspel. V koroški ligi je SAK z lahkoto postal prvak, ko pa je šlo zares, pa je odpovedal.
mu je po leKmi uejai: „Če bi kaj pomagalo, bi vzel vso krivdo nase. Vendar tudi jaz nisem vedel, kaj je z igralci, sicer bi ukrepal. Kakor sem bil zadnjič ponosen nanje, tako me je danes tudi sram njihove igre. Žalosten sem tudi zaradi tega, ker smo razočarali številne navijače, ki so bili do zadnje minute na naši strani. Oni so za nas vedno na mestu, mi pa žal ne“.
Ali ni SAK pridobil Grössa in Wölbla, da mu pomagata prav v teh kvalifikacijskih tekmah?
„Je že res, vendar dva igralca tudi ne moreta rešiti moštva. Wölbl je bil še edini, ki je v prvem polčasu skušal prevzeti odgovornost, vsi drugi pa so se tej odgovornosti izmikali.“
Kako bo šlo naprej?
„Najprej moramo to razočaranje preboleti, prespati, potem pa je treba pričeti z novim zagonom. SAK je dobro voden klub, kjer ni poti nazaj, ampak vedno le naprej.“
VWagnile še zmaga
V zadnji kvalifikacijski tekmi, ki je bila le še prestižnega pomena, je SAK v soboto v gosteh premagal Flavio Solvo z 2:1. Hober in Gross sta z lepimi zadetki odločila to tekmo v prid SAK.
Po tekmi je Slovenski vestnik podaril igralcem in obema trenerjema slike koroškega prvaka 1992/93.
Škoda le, da se odgovorni pri SAK niso mogli prav dogovoriti, kje se po tekmi vsi še enkrat dobijo. Tako so se igralci znašli v treh različnih lokalih in čakali drug drugega.
Podliga-vzhod - bilanca sezone 92/93
Tekmovalna sezona 92/93 se je končala in danes vam bomo na kratko opisali situacijo moštev, o katerih smo občasno poročali in ki so tekmovala v podligi-vzhod. Prvak je postalo moštvo ATUS Borovlje, ki bo torej jeseni spet igralo v koroški ligi.
Bilčovs
Bilčovs je v podligi že peto leto, vendar tako dobro kot letos mu še ni uspelo zaključiti sezone. Vsakič se je moštvo borilo proti izpadu, letos pa je doseglo izvrstno tretje mesto.
Trener Sigi Hobel je k
uspehu svojega moštva dejal sledeče:
„Vzrokov za ta lep uspeh je več“. V prvi vrsti se je obrestoval zelo resen in intenziven trening. Na razpolago imam tudi mlado moštvo, ki se ne le na igrišču, temveč tudi sicer zelo dobro razume. Moštvo je pokazalo zrelost tudi ob neuspehih.
Omeniti pa moram seveda tudi trenerja vratarjev Petscharja, sotrenerja
PIŠE Eda Velik
Schellandra ter odbor, ki je zelo prizadeven, brez katerih moje delo ne bi bilo tako uspešno. Ob njih imam zelo dobre pogoje za delo.
Od igralcev bi rad
Uspešni trener Sigi Hobel
omenil Quantschniga (12) in Kuessa (11 golov), ki sta v napadu napravila svoje, ter Partla in Rajnoviča, ki sta bila stebra obrambe.
Kako izgleda Tvoja nadaljna trenerska pot, kaj pričakuješ za prihodnjo sezono?
V glavnem vse ostane pri starem. Eno leto na vsak način še ostanem trener. V tekmi proti ASV sem tudi zadnjikrat igral, pravtako je tudi Alfred Schellander končal svojo nogometno kariero, tako da mladi dobijo več možnosti. Moja želja je, da bi pridobili še kakega igralca iz bližnjih krajev, ker cilj kluba je sestaviti ekipo z domačimi igralci, ki jih na Bilčovs veže več kot le nogomet.
Seveda bodo pričakovanja jeseni večja, za nas bo težko, ker take situacije še nismo vajeni. Zato bo pritisk na moštvo večji in s tem se moramo spo-prijazniti. Cilj je vseka-
kor spet mesto med prvimi petimi.
Železna Kapla
Kapelčanom se letos ni tako dobro godilo. Že od začetka prvenstva so bili v zadnjem delu lestvice. Prav do zadnje tekme je bila situacija zelo napeta. Prvenstvo so končali na predzadnjem mestu, kar pomeni, da so morali v relegacijsko tekmo z Magdalenom. Stanje je bilo sledeče: v primeru, da zmagajo v tej preizkušnji, so precej bliže obstoju v podligi. V nasprotnem primeru bi iz podlige izpadli. To nalogo so Kapelčani že uspešno opravili in v odločilni drugi tekmi doma premagali Magdalen s 6:0 ter tako storili vse, kar je bilo z njihove strani možno. Sedaj pa lahko upajo in držijo pesti za SAK, kajti samo v primeru, da SAK uspe vstop v II. ligo, Kapelčani ostanejo v podligi, sicer jih spet čaka prvi razred.
SAK/ASV (pod 10) koroški nogometni prvak
Potem ko so pod 10 let stari nogometaši, združeni v ekipi SAK-/ASV, nadigrali vse svoje nasprotnike v koroškem nogometnem prvenstvu skupine F, so se po kvalifikacijski tekmi s sovrstniki iz Šentvida (3 : 1 in 4 : 3) uvrstili v finalni del tekmovanja za naziv koroškega prvaka. Ob Baškem jezeru so minulo soboto pokazali, da so
Marko Prušnik
najboljši na Koroškem. Prepričljivo so osvojili naslov koroškega prvaka.
Rezultati:
SAK/ASV-Afritz 5 :1
(Ch. Pravda 3, Daniel Waldhauser 2)
SAK/ASV-Seeboden 4:0
(Ch. Pravda 3, Daniel Waldhauser 1)
SAK/ASV-Žitara v. 0 : 0 SAK/ASV-Velikovec 4:1
(Daniel Waldhauser 3, Marko Loibnegger 1)
Marko Loibnegger
Mojstrsko ekipo sta trenirala vrhunski nogometaš Rade Savič in nekdanji igralec koroškega prvoligaša Austria Celovec Walter „Dago“ Koch. Iz nerazumljivih vzrokov mojstrska skupnost ne bo več obstajala. Ekipa 10-let-nih nogometašev SAK-/ASV je v velikonočnih počitnicah gostovala v deželi nogometa, v Angliji, in tam nabirala mednarodne izkušnje.
Daniel Waldhauser
„ČOPA PELE“
Od 2. do 11. julija bo v Celovcu in Trstu „Čopa Pele“ - svetovno nogometno prvenstvo seniorjev - imenovano po iniciatorju, znanem nogometnem mojstru Pe-leju.
Avstrijo zastopa moštvo, ki je igralo na svetovnem prvenstvu leta 1978. Na tem SP sodelujejo moštva v dveh skupinah. Skupina A igra v Trstu: Brazilija, Nizozemska, Italija, Anglija.
Skupina B igra v Celovcu: Argentina, Urugvaj, Nemčija in Avstrija.
Začetek tekem bo ob 19. in 21. uri.
Termin:
3. 7. Nemčija - Urugvaj in Argentina - Avstrija 5. 7. Avstrija - Nemčija in Argentina - Urugvaj 7. 7. Avstrija - Urugvaj in Argentina - Nemčija Semifinale bo 9. 7. v Trstu in Celovcu, finale pa 11. 7. v Trstu.
Igor Ogris pri Spittalu
Zanimanje za iz- eno leto. „Kaj me čaka, vrstnega branilca (v ko- še ne vem; za Spittal roški ligi eden najboljših sem se odločil tudi zato, liberov) so pokazali ker vidim pri njem naj-Spittal, Sportclub in še večje možnosti, da bom drugi. Igor Ogris se je igral, da ne bom le na odločil za Spittal in tam rezervni klopi.“ podpisal pogodbo za