Političen list za slovenski narod. P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta , * Sld., za en ineaee 1 gld. 40 kr « rId ^ rCJ!«i^3eManVVrelj u Za Cel°i610 12 za Pfll leta » «etrt leta *Id" za en mesee 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". 1 Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; lo kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ¿manjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',8. uri popoludne. «sitev. 135. Ictus jacet. Še sedaj se ni polegel vihar, ki je nastal v vsem nemškem tabora zaradi govora mil. škofa brnskega v Ivančieih na Moravskem. Visoki cerkveni dostojanstvenik, mil. škof dr. Bauer, je imel gotovo že več časa na srci grajo nepedagogičnega poučevanja v šolah nemškega „schulvereina", ki lovi slovanske otroke v svoje zavode in jih ponemčuje. O tem se je na svoja ušesa poučil pri zadnji kano-nični vizitaciji v Ivančieih. Da je izrekel to odločno grajo, dal mu je povod načelnik nemškega otroškega vrta dr. Keckeis, ki je vpričo otrok in prisotnega občinstva skušal češko duhovščino denuncirati kot sovražno nemški šoli in prosil škofa, naj on vpliva na-njo. Da je škof izpregovoril svojo obsodbo, to kaže, da on sploh obsoja delovanje „schulvereinovo", kateremu ni prvi in pravi namen nemškim otrokom ohraniti nemško narodnost, temveč ponemčevati slovansko mladino, o čemer imamo dokazov v izobilju tudi na Slovenskem. Nemški listi so besede škofove zavijali in zasukovali tako, da svet ni mogel zvedeti resnice. Vsled tega je mil. škof dr. Bauer objavil v „Vaterlandu" daljše pismo, v katerem pojasni ves dogodek in vzroke, iz katerih je on kot višji duhovni pastir moral grajati metodo, po kateri se otroci poučujejo v nerazumljivem jeziku. V Ivančieih, Krumlovu, Lipniku in sosednih krajih je češko prebivalstvo v ogromni večini. Povsod pa so nemška društva, ki vzdržujejo s pomočjo nemškega „schulvereina" nemške šole in otroške vrtce, v katere sprejemajo večinoma češke otroke. Otroci v nemških vrtcih se uče le nemški, a doma s stariši govori le češki. Naravno je torej, da se otroci, če niso izredno nadarjeni, ne nauče ni pravilne nemščine, ni svojega materinega češkega jezika. Ker ni dovolj nemških otrok, vabijo češke otroke v svoje zavode. In to je ravno graje vredno, to je, kar je grajal brnski škof, kar je moral storiti kot višji duhovni pastir, V Ljubljani, v sredo 15. junija 1892. ker se je prepričal, da taka metoda ni prava, da le škodi verskemu pouku. Vodstvo nemškega „schulvereina" sicer trdi, da češki stariši sami silijo svoje otroke v nemške šole. Da temu ni tako, mogli bi navesti dokazov v naši domovini, kjer se z raznimi darili vabijo posebno delavski otroci v nemške zavode. In recimo, da stariši sami silijo otroke svoje v nemške šole. Vprašamo pa, ali je po pravilih dolžnost nemškega „schulvereina", da vzgaja slovanske otroke? Ne, kajti s tem društvo prekorači svoj delokrog. Poučuje in vzgaja naj nemške otroke, to je njegova naloga, kateri nihče ne ugovarja. S Koroškega se nam piše, da so tudi tamošnji nemškoliberalni listi objavili neko gostobesedno izjavo vodstva nemškega „schulvereina" proti besedam brnskega škofa. Ta izjava in sploh vse zavijanje nemških listov kaže, da je mil. škof dregnil v sršenovo gnezdo, govoril čisto resnico in da se vodstvo „schulvereina" skuša oprati ter izdreti želo, ki živo tiči in skeli v mesu. Državni zbor. Z D u naj a, 13. junija. Današnja „Montags-Ztg." je prinesla izredno nepričakovano novico, da je vsled dogovora, kateri sta imela oba finančna ministra, avstrijski in oger-| ski, nadaljna obravnava o ureditvi valute vstavljena j ter da bo še-le jeseni ta zadeva razpravljala se v J državnem zboru. Toda malo ur le je veljala ta no-' vica, ker ob 10 uri predpoludne se je pričela od-sekova seja in je poslanec Meznik takoj stavil vprašanje na finančnega ministra, ali je kaj resnice na novici, kakeršno je „Montags-Ztg." prinesla? Minister je takoj odgovoril, da je neresnica in da on sploh nič o tem ne ve. Potem predlaga poslanec Meznik, da se popusti razprava o V. zakonu, pač pa prične razprava o I. zakonu. Poslanec Plener v imenu svoje stranke izjavlja, da se hoče udati temu Letnih; XX. predlogu, če se odsek vsaj v načelu izreče za to, da se ima v V. zakonu navedeno, oziroma zahtevano posojilo 183 milijonov goldinarjev porabiti izključno le v namen vravnave zlate valute. Večina odseka je temu pritrdila, majšina pa je bila proti načelu, da se morajo s tem izkupilom ali posojilom ob enem tudi državni bankovci, osobito goldinarji iz prometa spraviti in s kovinskim denarjem nadomestiti. Potem se je pričela razprava o I. zakonu, ki določuje vrednost novega denarja (krone). Dotični načrt, oziroma zakon nosi na čelu besede: „Zakon, s katerim se vpelje vrednota v kronah." Član prvi pa se glasi: „Namesto dosedanje avstrijske denarne vrednote stopi zlata vrednota, katere jednota je krona, ki se deli v 100 vinarjev." Poljski poslanec vitez Krajnski nasvetuje, da naj se tudi v 1. članu le o vrednoti v kronah in ne o vrednoti v zlatu govori. Utemeljuje svoj nasvet, da član 24. tega zakona ui dovolj jasen in določen, in je želeti, da se bolj jasno izreče, da se morejo tudi v bodoče plačevati dolgovi v papirnatem denarju, kakor doslej. Temu predlogu pridružil se je tudi češki poslanec Eim, ki je ob enem nasvetoval, naj bi se ne vpeljala „krona", ampak naj bi tudi v zlatu veljal goldinar kot jednota, ker on je mnenja, da bo ljudstvo še manj štedilo, kakor doslej. Ce se že ni veliko pazilo na goldinar, še manj se bo oziralo na krono, ki bo le pol sedanjega goldinarja veljala. Mčni dalje, da so osobito mali razprodajalci nasprotniki takemu malemu drobnemu denarju. Zavrnil ga je minister, ki je rekel, da se ne smemo ozirati le na razprodajalce, ampak tudi na kupovalce, na konsumente, in za te je gotovo boljše, če se računi celo na vinarje. Navaja nadalje, kolike vrednosti je za državne finance, da se je zvišala cena za smodke od 2 kr. za- '/s kr. Teh smodk prodrl država na leto 500 LISTEK Venček. (Spomin na Telovo.) Nekako radostno, vzvišeno gibanje vladalo je dane3. Kamorkoli se je oko ozrlo, povsodi je videlo množice praznično oblečenih župljanov, hitečih v farno cerkev. Tudi priroda, kakor bi se hotela udeležiti tega radostnega dneva, oblekla se je v naj-krasnejše zelenje, katero so zlatili jutranji solnčni žarki. Sv. Rešnjega telesa praznik je. Kdor le more, hiti na trg k lepo okrašenim altarjem — pod milim nebom, in želi dobiti blagoslovljeni venček iz poljskih evetek, s kojim bo doma odičil križ Odrešeni-kov in obvaroval dom svoj vseh nezgod in nesreč. In kdor leži doma bolan v postelji, prosi one, ki gredo v sprevodu, naj molijo zanj. Tudi delavec Stariha, sedeč na borni postelji, poslovi se s svojima otrokoma, s petletnim Jožkom in desetletno Metko, rekoč: „Zdaj pa idita, molita lepo za-me. A» mi Bog preloži moje trpljenje." „In ne zabita seboj prinesti venčkal" dostavi mati, ter ju spremi do vrat, na to se pa vrne nazaj k bolniku. Ta je sedel na postelji, po licih so mu padale debele solze. Dolgotrajna, neozdravljiva bolezen trla je ubožca. Že mnogo mesecev mora ostati v postelji in gledati, kako žena njegova neprestano in neumorno dela, da bi ne trpeli ni on, ni otroci pomanjkanja, da, on, koji je vedno delal za-nje z veseljem. Zdaj pa mora brez dela ležati na postelji; nadejal se je zdravja, a zaman. Zlasti zadnje dni mu je dokaj huje. Sam ni vedel, kaj to pomeni, da se je z otrokoma poslovil tako ginljivo — morda poslednjikrat. Zopet omahne nazaj na posteljo. Zapuščale so ga moči. * * Med prijaznim potrkavanjem in grmečim pokanjem topičev pomikal se je sprevod v sosedni fari iz cerkve. Nepregledna vrsta učencev in učenk šla je naprej; za njimi fantje in možie z banderi, na to duhovnik s presvet m Rešnjim Telesom in ne-brojna množica vernikov. Pred župnikom šlo je šest belo oblečenih družic, ki so potresale na pot pisane cvetke. Po obeh straneh poti, koder se je pomikal sprevod, stali so lepo okrašeni mlaji. Pri vsakem altarju se je ustavil sprevod, in ko je g. župnik dal blagoslov, blagoslovil je zajedno tudi poljske venčke in jih delil med župljane. Kdor ni prejel venčke, zadovoljiti se je moral s tem, da je spletel venček iz brezovih vej, stoječih okolu altarja. Metka, drže Jožka za roko, napenjala je vse moči, da bi tudi ona dobila venček. In ko se je sprevod že od četrtega altarja pomikal nazaj v cerkev, prosi neko znano žensko, uaj ji dii vsaj jeden venček, saj ji ostaneta še dva. Po dovršenih cerkvenih obredih odšli so otroci domov. Jožek natakne venček na roko in de veselo: „Metka, kaj ne, tega bova dala očetu?" „Seveda", odgovori Metka, vsa zamaknjena v venček. „Kako so se veselili današnjega dne, pa niso mogli"--- Vže sta ugledala selo, kar slišita glas zvona. „Metka", vpraša Jožek, ali je poludne?" „Ne", de deklica in se ustavita. „Prej ko ne je nekdo umrl--." Strese se. Oče so bili tudi bolni, kaj ko bi —. Še misliti ni mogla, nemirno sta korakala dalje. Kaj, ko bi — —. Zdaj sta pred hišo. Naglo odpre Metka duri, toda na pragu postoji, kakor omamljena: mater vidi klečati tik očetove postelje, v sobi je bilo prisotnih še nekoliko sosedov. Metka zaihti, hiti k materi in jo objame. Jožek pa hiti k očetovi postelji, tu zleze na stol in ponuja očetu venček, rekoč: milijonov in torej dobi 500 milijouov polkrajcarjev več, in to k*J hči. Zanimivo pa jO, kar je finančni flfifllater odgovoril na predlog poslanca Krajnskega, ter se protivil nasvetu, da bi se le govorilo o vrednosti v kronab. Poudarja, da bi posebno inozemski naši upniki imeli malo zaupanja v našo državo, ker dvomili bi, da nam je festio mar, »lato vrednoto tudi v istinl vpeljati. Posebno naglaia, da bi potem gotovo bila skoro brezvspešna oddaja zlate rente, in tudi kon-vertovanje bi se slabo izvršilo. Posebno pa je največje Važnosti In potrebe, da se inozemstvu pokaže, da imamo resno voljo, vre-diti našo vrednoto na podlagi zlata; le tako bo mogoče pričeti konvertovanje sedanje 4,2odstotne rente, katere je toliko, da bi na leto 7'/» milijona goldinarjev manj obresti od te rente imeli plačevati, kakor sedaj, če jo prodamo, oziroma konvertiramo v 4odstotno, torej da jo le s/10 odstotka pri 100 gld. znižamo. Ne d& se tajiti, da je ta argument silno važen, in ediaa nada je, da se iz konvertovanja 4-2%-rente dobi dobiček (71/i milijona na leto), s katerim bo mogoče pokriti obresti za posojilo, najeto v namen nakupovanja zlata v svrho kovanja zlatega denarja. Jutri zvečer bo zopet odsek zboroval. —e. Politični pregled. V Ljubljani, 15. junija. Notranje dežele. Dr. Kathrein. Sv. oče je odlikoval dr. Kathreina, podpredsednika zbornice poslancev, s komandčrskim križem reda sv. Gregorja. To odlikovanje je pač dober odgovor na napade Lienbacher-jeve stranke na lega moža, ki mu je očitala po svojih glasilih nedavno, da je izdal katoliške koristi, ker je nekaj pripomogel, da se je skleni za Tirolsko deželni šolski zakon. Levica in valuta. Valutno vprašanje hoče levica izkoristiti dobro v svojo strankarsko korist. Tako se govori, da levica ne bode drugače glasovala za valutne predloge, če vlada v kratkem ne skliče komisije za razdelitev okrajev na Češkem. Nemški nacijonalci pa pravijo, da drugače ne glasujejo za vravnavo valute, kakor če dobö zagotovilo, da se vlada pri imenovanjih višjih uradnikov pred vsem ozira na Nemce. Zjedinjena levica in nacijonalci so že imeli več posvetovanj, kako bi izkoristili valutno vprašanje. Pač lepi domoljubi so naši levičarji. Po svojih listih trobijo, da je vrejenje valute v državnem interesu, ali vendar se temu vrejenju upirajo, če se jim ne dajo kake koncesije. Njim torej nič ni na razvoju države, temveč le na strankarskih koristih. Mlado- in Staročehi. Povedali smo že, kako so se vedli Mladočehi, ko je bil staročeški shod v Kolinu. Danes pa moramo povedati, da sta na tem shodu dr. Začek in pa knez Friderik Schwarzenberg izvrstno dokazovala, da sedanji čas ni ugoden za češko državnopravno vprašanje. Poslanec Zeithammer je pa zagovarjal sporazumljenje vseh čeških strank. V Nemškem Brodu so pa Mladočehi imeli shod. h kateremu je prišel tudi isterski poslanec Spinčič. Govoril je poslanec dr. Gregr ter razkladal, „Ata, poglej, kako lep venec sem ti prinesel!" Žal, oče je bil nem — obličje njega je bilo bledo, oči udrte, ustni bledi. Jožek v svoji otroški nedolžnosti položi očetu venček na glavo; ali oče se še gane ne. „Spd li ata?" vpraša Jožek. „Nikoli več se ne bodo zbudili!" de neki sosed. Dasi še otrok, je vendar pojmil Jožek pomen teh besed; še le zdaj uzre, kako potrti so mati in sosedje. Njega otroško srce je slutilo — da je izgubilo za vselej — očeta! — — „Molimo za dušo rajnikovo", veli sosed; vsi pokleknejo in pobožno molijo za njega večni mir. Kak ginljivi prizor! Zelen venček krasil je čelo umršega hranitelja rodbine, kakor diči krona svete mučenike! Sosedje pokrope truplo, napotijo se domov in puste obupno vdovo in mater njeni boli. Vsa po* trta je klečala uboga žena z otrokoma poleg mrtvega moža, katerega duša se je v sv. Eešnjega Telesa dan med sprevodom preselila pred prestol Boga. Tretji dan na to je bil pogreb: venček so položili pokojnemu v grob. Tak je bil praznik sv. Re-šnjega Telesa uboge, delavske rodbine. A. S. da so Madjari svojo državo s tem dosegli, ker neso hoteli plačevati davkov in dajati vojaških novincev. Dal je poslolalcem razumeti, di naj Čehi ravno t«lo storö. Ta govor jasno kaže, da so Mladočehi te zgubili vsako upanje, da bi po parlamentarnem potu kaj dosegli. Da sredstva, ki jih sedaj priporočajo, ne bodo imela zaželenega vspeha, sami vedo, ali sedaj jim gre le za to, da se kako izmotajo iz težavnega položaja, v katerega so zabredli. Zaradi tega VoTilce prepričujejo, da se v parlamentu ne da ničttia doseči, temveč le zunaj parlamenta, kjer pa potrebujejo sodelovanja vsega naroda. Atoravsko. Nemški liberalci iztaknili so na Moravskem veliko nevarnost, ki preti državi Nekateri itrpnlki imajo v župnijskih matrikah v rubriki „kronovina" zapisano: „Dežela češke krone, Moravska". Liberalni listi sedaj pozivljejo vlado, da naj hitro to prepreči. Viianje države. Srbija. Liberalni shod v Paračinu se ni posebno posrečil. Predsedoval mu je Avakumovic. Pavlo Sretkovič je priporočal Rusiji prijazno politiko, državni svetnik Alimpije Vasiljevic je pa dokazoval, da je v državnem interesu, če liberalci pridejo na krmilo. Demonstracija za kraljico Natalijo in proti Risticu je izostala, ker so sklicevatelji spoznali, da ne kaže stvari spravljati v razgovor, ker večina ni posebno naklonjena bivši kraljici. Nastal bi bil le velik prepir, ko bi se bila ta stvar spravila v razgovor. Shod je sklenil dve resoluciji. V prvi resolu ciji izjavlja liberalna stranka, da hoče podpirati vse naredbe, ki bi povzdigovale čast in veljavo srbske kraljice, ali pa pospeševale vresničenje idejalov naroda srbskega. V drugi se pa izraža nada, da se z Avstrijo sklene trgovinska pogodba, ki bode ugodna razvoju Srbije. Rusija. Napovedujejo se razne premembe v diplomaciji. Mej drugim tudi odstopi sam minister vnanjih zadev, Giers. O Giersovi ostavki se je že jako mnogokrat govorilo, ali sedaj je pa zelo vero-jetna, ker je njegovo zdravje slabo. Giers je bil precej zmeren politik in je želeti, da bi njegov naslednik hodil njegova pota. Francija. Vsled pretilnih pisem je policijski komisar Dresch, kateri je prijel Ravachola, zblaznil. Domišlja si, da ga vedno kdo preganja. Če tudi ozdravi, službe ne bode mogel več opravljati. — Večina francoskih listov je precej naudušena za Rusijo. Radikalna glasila pa položaj precej trezno presojajo in trdijo, da je prihod carjev v Kiel in velikega kneza Konštantina v Nancy najlepši dokaz, da Rusija želi z obema tema državama živeti v prijateljstvu, da pa Franciji ne daje nobene prednosti. Zaradi tega naj se Francozi lö na se zanašajo. Rusom je v prvi vrsti le na tem ležeče, da dobe v Franciji deriarja na posodo, ker ga v Berolinu več ne dobe. Italija. Finančni minister Ellena je jako nevarno zbolel. Ta bolezen je za vlado jako neljuba, ker jej bode težko dobiti namestnika, ko bi on ne mogel opravljati svoje službe. Glavno težišče nove italijanske politike pa tiči baš v financih. Ministrova bolezen utegnila bi dati celo povod novi ministerski krizi. Nemčija. V dvornih krogih se govori, da cesar ne misli spraviti se z Bismarckom. Poslednji je po nekemu obiskovalcu poslednje dni se izjavil, da bode on kritikoval vladnö delovanje, če bi se tudi spravil s cesarjem. Potemtakem bi pa sprava pač ne imela nobene cene za cesarja in vlado in se zanjo tudi poganjali ne bodo. Anglija. Prvi lord državnega zaklada Balfour je izjavil v spodnji zbornici, da te parlament zaključi v sredi tedna, ki se začne s 26. junijem. Potemtakem bode zboroval k večjemu še kacih 14 dnij. Izvirni dopisi. Iz Godoviča, dne 11. junija. Prebravši v „Rodoljubu" št. 9. in 11. dopis iz Godoviča z dnd 29. aprila, oziroma 17. maja smo vskliknili: „O srečna godoviška občina, ki si sicer po trditvi „Bo-doljubovi" jedoa najmlajših, vendar pa imaš v svoji sredi take naprednjaško-zavedne može, prave „ka-picitete" — v kovanju lažij in zavijanju besedij, kaka prihodujost te še čaka. Nameravali smo sicer obširneje odgovoriti dopisnikom na njih zloben napad na „Slovenca" — pa opustimo, ker dobro vemo, da je „Slovenec" prepošten list, da bi razobešal njih umazano perilo po svojih predalih. Svetujemo pa dotičnim dopisnikom, posebno pa enemu izmed njih, naj vzame brezovo metlo v roke ter naj pomete izpred svojega praga smeti, katerih je velik kupec in naj jih pošlje v „Rodoljuba", po katerem bodo tudi tam nekje na Gorenjskem blizu Kranja že naprej zvedeli, kako „kapaciteto" dobe v svojo sredo, kamor se od nas v kratkem preseli. — Dokler pa dotični dopisniki s pričami ue dokažejo svoje trditve v „Rodoljubu", da je pri zadnjih občinskih volitvah naš gosp. župan osebno prosjačil okoli volilcev,naj dajo njemu glas, imenujemo jih drugi občani lažnjivce in kratilce časti j svojega bližnjega. Če se jim pa to posreči — je pisec teh vrstic pripravljen toliko desetakov — kolikor bodo navedli volilcev, ki so naproženi za g. župaili glasovali, darovati v prošpeh katoliškega tiskovnega društva. Bržkone bodo prej spoznali — kakor že tudi sami trdijo — da je molčanje časih veliko več vredno, kakor pa pisarjehje. Občin v imenu drngih. Iz Gradca, 10. junija. (Izlet akademič-nega draštva „Triglav- v Gradcu.) [Konec.] Ob 2. uri popoludne je bil banket v gostilni g. Jagodiča, kjer smo bili postreženi s prav okusnimi jedili in pijačo v občno zadovoljnost. Udeležilo se ga je do 80 oseb. Prvi povzame tu besedo g. predsednik Jenko, pozdravljajoč v tako mnogo-brojnem številu zbrane udeležence in hapije slovanski uzajemnosti. Imenoma našteje g g.: dež. poslanca in dež. glavarja namestnika dr. Jurtelo, kranjskega dež. odbornika dr. Jos. Vošnjaka, dež. poslanca dr. Dečko, predsednika šmarske čitalnice kapelana Sta-buca, dr. Drča in dr. Majarona iz Ljubljane, dr. Treo-ta in Drag. Hribarja iz Celja, dr. Czipelko iz Šmarja in nekatere druge odlične rodoljube. Za njim se oglasi g. Stabucj izražajoč svoje veselje na prihodu „Triglava" in napije „Triglavu" omenjajoč, koliko vrlih bojevnikov za narodne pravice je to društvo že poslalo med svdj narod. G. stud. m. Bleivveis vitez Trsteniški nazdravi I šmarski čitalnici kot sestri „Triglava", ker gojita i iste želje in ju naudušujejo iste ideje, rešiti narod j iz okov, ki ga še oklepajo, in ga privesti do boljše ; bodočnosti. Kot odbornik čitalnice zahvali se na tej na-: pitnici g. dr. Jurtela ih se spominja v svojem govoru staroste štajerskih narodnjakov gosp. dr. Jos. j Vošnjaka. G. dr. Vošnjak popiše na to v daljšem govoru življenje in delovanje slovenskih visokošolcev v Gradcu za svojih študij in dokazuje, kolike važnosti ; so akad. društva. Na dalje omenja sedanjega poli-| tičnega stanja Slovencev, osobito štajerskih in raz-1 mer, ki so vladale tam, ko je še on služboval v Šmarju, in nariše napredek tega trga v narodnem ; oziru, sklepajoč svoj govor z napitnico svojemu predgovorniku. j G. drd. med. Švab nazdravi narodnemu žen-' stvu. Gosp. stud. iur. Faganelj pozdravi zastopnike, i poljskega naroda in dvigne svojo Čašo na boljšo bodočnost tega slovanskega debla in procvitu polj-skega akad. društva „Ognisko" v Gradcu. I V imenu Poljakov se zahvali na napitnici g. : dr. Gumplovicz in napije združeni Sloveniji in „Triglavu". G. Drag. Hribar pohvali izletnike, da so kljub ' slabemu vremenu prišli in s tem pokazali, da se ue j ustrašijo vsake plohe. Slovencem je ravno treba . trdnim in neustrašljivim biti; „Triglavu" priporoča, ! naj mu bode še dalje zadača, boriti se za narodne j pravice in v tem boju izuriti mnogo bojevnikov, ki I bodo pozneje vrli voditelji svojega naroda. ' Okoli '/i 5- ure zahvali g. predsedsednik še en-. krat goste na udeležbi in zaključi banket. j Posameznih točk koncerta, ki se je vršil zvečer v dvorani iste gostilne, ne bom natančneje opisoval. Omenjeno naj bode, da je bila prostorna dvorana kljub slabemu vremenu napolnjena do zadnjega prostorčka in da so pevci in tamburaši izvajali vse komade na občno zadovoljnost, kar je pričalo burno odobravanje koncem vsake točke. Po koncertu razvila se je živahna prosta zabava. V torek napravili smo izlet na prijazen grič poleg Šmarja, na katerem se dviga lepa cerkvica sv. Roka. Na tem griču postavili so tržani prijetno uto iz vejevja, hoteč nas v njej pogostiti; ker je pa v jutro še silno deževalo, morali smo iti v hišo. Tukaj so nam pripravili veliko pojedino. Na tem prijaznem gričku v kmečkej hiši, v kakeršnih je nas večina bila rojena, razvila se je še le prava domača zabava. Napitnica vršila se je za napitnico, katerim so odgovarjali topiči pred hišo in oznanjali svetu, da se tu zabavajo v bratski ljubavi zastopniki vseh slovenskih dežel in skoro vseh stanov. Pevci so nas zabavali s krasnim petjem, zlasti z lepimi narodnimi pesmami. V tej prijetni zabavi nam je le prehitro prišla ura, ko smo se morali posloviti od tega prijaznega kraja. Dasiravno ni holmec posebno visok, videli smo ž njega vendar več ko polovico slovenske Stirske in na vzhodu pozdravljale so nas hrvaške gore. Ko smo odpeli pesem „Lepa naša domovina", vrn li sm) se zopet v trg. Ta so nas ž» pričakovali vozovi, da nas odre* dejo iz kraja prijetnih spominov. Po ob,čajnem slovesa oddrčali smo i» trg» d® postajlce Grobeluo, kjer se poslovi od nas še enkrat v imenu Šmarča-nov g. Stabuc s krasnimi besedami, zatrjujoč, da sta dnevä našega bivanja v Šmarju ostala vsem tr-žanom, osobito pa čitalnici, v vednem spominu, in kouča svoj govor z besedami; „Veseli smo bili, ko smo se sešli, žalostni smo, ko se ločimo." Obratno mu zatrjuje tudi g. Jenko, da se bodo vedno vsi izletniki radostnega srca spominjali izleta v Šmarje. Na to je oddrdral z nami vlak zopet v kraj, kamor nas kličejo naše dolžnosti. _H r i b s k i. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 14. junija. Pričetkom seje g. župan Grassellr povabi Diestne zastopnike, naj so udeleže sprevoda na praznik ptesv. Rešnjega Telesa due 16. t. m. ob 8. uri v stulni cerkvi. Odbornik Gogol a poroča o pogodbi glede zemljiških parcel kolizejskega posestva za novo Tržaško cesto, ter v imenu pravnega odseka nasve-tuje, uaj se odobri pogodba z lastnikom gosp. Wit-halmom s pogojem, da se naredi za cesto nasip s poševino 1-15 m pri kraju in 1 m v sredi, magistrat pa potrebno ukrene, da se zemljišče odpiše brez bremen na troške g. Withalma. — Sprejeto. Odbornik dr. Maj ar on poroča v imenu pravnega odseka o ugovorih nekaterih hišnih gospodarjev zoper magistratui ukaz, da morajo narediti trottoir pred hišami. Ugovori gg. Trdine, Al. Vodnika in ljubljanskega jahalnega društva se vrnejo magistratu kot prepozno vloženi, kot neutemeljeni pa se zavrnejo prizivi gg. Antona Avbeljna, V. Ca-mernika, Antona Putriha in predilnice, ker po § 54. stavbenega reda iz leta 1875 morajo vsi posestniki pred novimi ali popravljenimi hišami na svoje troške narediti trotto r, kakor in kadar jim odloči mestni magistrat. Župan pojasni, da se je za trottoir v posameznih ulicah določil poseben materija), ponekod asfalt, drugod porfir. Asfalt se posebno priporoča, ker je trpežen in ne prouzroča ropota. Odbornik dr. T a v č a r poroča o ugovoru g. dr. Ig. Kotnika in drugov proti prodaji cesar Fran-Josipovega trga za poštno poslopje. Ugovarja se, da iz zdravstvenih in olepševalnih ozirov ni umestno zazidati trg, da bi poštno poslopje stalo preveč na periferiji mesta, da je mestni zastop s svojim sklepom prekoračil svoj delokrog itd. Poročevalec nasvetuje, naj se ugovor zavrne. — Obvelja brez debate. V odbor za oskrbovanje meščanske imovine se izvolijo gg.: Ahčin Gašper, Ribič Josip in Kobilica Jakob. Odbornik Hrasky v imenu stavbinskega odseka poroča o oddaji dela za podaljšanje Tržaške do Marije Terezije ceste ter nasvetuje, da se delo izroči kranjski stavbeni družbi za 12.495 gld. — ■Obvelja. Odbornik Klein poroča o odkupu občinskega sveta med nunskim vrtom in novo tovorno cesto, ter nasvetuje, da se ponudba gospe pl. Zhuber ne sprejme, ker je cena prenižka. Odbornik Pire priporoča, naj se svet prodi za primerno zvišeno ceno s pogojem, da ponudnica zida okolici primerno poslopje. — Ta predlog obvelja. Odbornik Subic poroča, da hišni posestnik Binder v Parnih ulicah odstopi 180 □»» svojega zemljišča s pogojem, da mestna občina sama napravi trottoir. — Ponudba se sprejma. Dalje se rešijo trije prizivi v stavbinskih stvareh. Odbornik dr. vitez Blei weis končno vpraša župan», kateri hišni posestniki so krivi, da so se za telefousko zvezo z Dunaja v Trst po mestu ljubljanskem postavili drogovi, gotovo ne mestu v olepšavo, in ali bode kedaj mogoče odpraviti to marogo? Župan odgovori, da sta takoj dovolila železna stojala za telefon na svojih hišah lekarnar Mayer in Fr. Ks. Souvan. Na mnoga vprašanja niso dali odgovora M. Bučar v Slonovih ulicah, fraučiškanski samostan in kranjska hranilnica. Nikakor pa nista hotela dati dovoljenja gospa Maličeva in g. Janez Luckmann. Ti drogovi se bodo morda mogli odpraviti, kadar pride na vrsto vprašauje lokalnega ¿eltfoua. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. junija. (Vedno stari.) Nemški listi poročajo, da hočeta nemška levica i a nemška nacijonalna stranka skupno pri grofu Taaflejn zahtevati „»anesljiva zagotovila proti daljšim upravnim naredbam na korist slovanskim narodom ter zapretiti z opozicijo vsem vladnim predlogam, dokler se ne popravijo zadnje take naredbo." Dunajski „Vaterland" odgovarja na to: Te upravne naredbe na korist 81ovanom so znane. Političoa oblastva v Beljaku, Celovcu in Celiu so dobila ukaz, da morajo slovenske vloge sprejemati in tudi slovenski reševati; doslej utra-kvistična šola v Št. Jakobu na Koroškem je vsled mnogih peticij postala slovenska ; končno je Slovenec dvorni svetnik Abram poklican v ministerstvo. Da se v Beljaku, Celovcu in Celju mnogo slovenski govori, tega ni mogoče tajiti. Iu ko bi priznali, da so imenovana mesta nemška, je skoro vsa okolica večinoma slovenska. Slovenci so torej tukaj v velikem številu. Ce se morejo slovenske vloge tudi slovenski reševati, dobe s tem Slovenci le svojo pravico, in Nemcem se ne godi nobena krivica, ker se nemške vloge rešujejo nemški. Za slovensko šolo v Št. Jakobu pa je prebivalstvo že večkrat prosilo. In da bi Slovenec ne smel postati ministerijalni tajnik, tega vendar resen človek ne sme zahtevati. Ugovarja se sicer, da je gospod Abram dobil persoualui referat in so torej nemški uradniki graškega nadsodišča pod komando slovenskega uradnika. No, doslej so Slovenci morali biti pod komando nemškega referenta, in to je bilo vse redn. Sicer pa konečuo v osebnih vprašanjih odločuje minister. Kam pa pridemo, ko bi bile vse agende v miuisterstvih ločene po narodnostih? To bi bilo v direktnem nasprotju s članom XIX. te-meljuih zakonov o narodni jednakopravnosti v šoli in uradu. In ta član je naredila nemška levica, in imenovane naredbe vlade so nov dokaz, da član XIX. velja tudi za Slovence iu ue le za nemške liberalce. Nemškim državljanom se vsled tega ne godi nobeua krivica. Nemška levica je mislila, da ostane ta član le na papirju. To je že stara stvar. Kadar levica prosteje diha, takrat zabrede v staro napako, da hoče lahkomiselno denar razmetavati iu ponemčevati. Te germanizacijske težnje naše nemške levice pa dajejo pogum tudi ogerskim separatistom. In te težnje so, ki pri nenemških narodih vzbujajo strah germanizacije. (Katol. tiskovnemu društvu) poklonili so na pastoralni konferenciji v Šmartnem pri Litiji zbrani veleč. gg. dne 30 maja v podporo katoliškega tiska 113 gld. Odbor jim izreka za velikodušni dar najtoplejo zahvalo. Ob tej priliki povemo vsem prijateljem iu dobrotnikom tiskovnega društva, da je novo poslopje za tiskarno že dovršeno ter se v njem izvršujejo že zadnja dela. Meseca julija začne se „Katoliška Tiskarna" seliti v novo prostorno stavbo, kjer bo tiskarskim strojem plinov motor gonilna moč. Po končani preselitvi bode letošnji občni zbor „Katol. tiskovnega društva". (Umrl) je danes zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, č. g. Simon Zadnik, upokojeni župnik na Čatežu ob Savi, v 74. letu svoje dobe. Pogreb bode v petek ob 9. nri zjutraj. N. v m. p.l (Nameščen) je semeniški duhovnik čast. gosp. Alojzij Šareč kot kapelan v Planini. (Iz deželnega šolskega sveta.) Premeščen je iz službenih ozirov učitelj g. J. Ferlan iz Zalega Loga v Tujnice. — Suplent na deželni poljedelski šoli na Grmu, g. Jernej Črne, je zopet prevzel tretje učiteljsko mesto ne Vrhniki. (Zrelostni izpiti.) Na tukajšnji učiteljski pripravnici so se pričeli pismeni zrelostni izpiti miuoli ponedeljek; ustni se pričn6 dne 13. julija. Oglasilo se je vseh deset četrtoletnikov in jeden pomožni učitelj. (Koroški „bauernbund",) katerega so koroške korifeje pred 6 leti osnovale z uamero, da se po njem pripravljajo med koroškimi Slovenci tla za nauke nemčurskega laži-liberalizma, je imel svoj VI. občni zbor, kakor se nam poroča iz Celovca, na binkoštni ponedel|ek v Celovcu. Kajpak da so se na tem shodu zbrali zopet razui „osrečevalci ljudstva", katerih nas pa Bog varuj ! — Med njimi je bil tudi neizogibni državni poslanec Ghon. O društvenem delovanju je poročal deželni in državni poslanec Kirschner. Poročilo nam kaže, da „bauernbund" med ljudstvom ne najde ouega priznanja, kakor se bahajo nemški in nemčurski kričači, kajti med letom pristopilo je le 13 novih udov, izstopilo pa 7. Prav mnogi pa, ki so se prej vede ali nevede zapisali med društvenike, se za društvo ne zmenijo prav nič več, tako da je zaostale udnine 1780 gld.! Dohodkov je imel „bauernbund" minolo leto 163 gld., stroškov 106 gld. 35 kr. — I za nas važna je prenaredba društvenih pravil, kakor se je sklenila pri občnem zboru na predlog poslanca Laksa. Odborniki sa bodo namreč odslej volili na 3 leta in raztrošeni po vsej deželi, ker tako mislijo povekšati vpliv „bauernbunda". — Dalje bodo ua-pravljali odslej v vsakem okraju več letnih manjših shodov in večji shodi za več okrajev. Posebno po manjših shodih upajo ljudstvo vabiti v „bauernbund" in svoje nemško-liberalne nauke prav po ceni spravljati med ljud. Da je ta preosnova pravil naperjena v prvi vrsti zoper koroške Slovence, in da se hoče „bauernbund" s tem trajno vgnezditi med slovenskim ljudstvom, tega ni treba posebej poudarjati ! — „Bauernbund" bode tedaj s podvojenimi silami in po novem načrtu začel delovati med našim ljudstvom, da vernemu slovenskemu narodu trga iz srca najdražji svetinji: ljubezen do materinskega jezika in s tem tudi vero katoliško! — A to bodi vsem slovenskim rodoljubom opomin, da z vztrajnim narodnim delom zavirajo zvite nakane „bauernbundarjev" in odvračajo kugo, ki se razširja med našim ljudstvom ! (Ustanovna veselica.) Prejeli smo naslednje poročilo: Koslerjev vrt je bil poln odličnega občinstva, ko se je v nedeljo vršila pevskega društva „Ljubljane" veselica, v vsakem oziru častno, sijajno in v splošno zadovoljnost. Požrtovalnost pevovodje, gospoda mestnega učitelja Josipa Cepudra, kateremu gre največja zasluga, odbora in vsacega po-8amezuega pevca dosegla je tem povodom najlepše zadoščenje. Društvo sme biti ponosuo na veliko zanimanje, kakor na sijajen materijalni iu umetniški vspeh. Do 60 pevcev — mej ujimi skoro dve tretjini novih — je nastopilo v vzornem redu na čeduo okičen oder. Vsestransko odobravanje koncem vsake pesmi je pričalo o vsestranski zadovoljnosti. Prod vsporedom je pozdravil načelnik g. Jeuič častito občinstvo, zahvaljujoč se mu na mnogoštevilni udeležbi ter proseč še nadaljne naklonjenosti. Na to so zapeli pevci dr. B. Ipavčevo „Gfislo" in Jenkovo „Slovansko himno" (molitev) kakor le moči dostojuo L. Belarjeva skladba „Mi vstajamo" pela se je tem potom prvikrat, a se bode z enako dobrim vspehom tudi v bodočnosti rada čula. Stunzov zbor „Za mili dom" moral se je ponavljati na obče zahtevanje in istotako tudi sledeči trije zbori. Pri Sr. Stegnarje-vem brenčečem zboru „Oblakom" pokazal se je zopet g. A. Pucihar s svojim močnim, polnodonečim glasom pravega mojstra. Tej pesmi sledilo je burno odobravanje. Imenovani gospod, stare garde pevec, ki pri vsaki priliki drage volje priskoči v pomoč, pa tudi zasluži javne pohvale. Ce tudi vsled pre-hlajenja slabo disponiran, pel je društveni pevec g. J. Pavšek svoj tenor-samospev v Nedvedovi „Dijaška" izvrstno, kakor navadno. Zadnja pevska točka, F. S. Vilharjev „Slovenac i Hrvat" je vzbudila enako odobravanje, kakor vse prejšnje točke. Vojaška godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika Nemrave, izvršila je svoj program kakor vsikdar z vso natančnostjo. — Vhod je bil tako lepo okrašen z zelenjem, cveticami, cesarskimi ter narodnimi zastavami, kakor še nikdar poprej. Tega odseka moramo pohvalno omeniti, kakor tudi rediteljev, ki so vestno skrbeli zato, da so p. n. obiskovalci dobili primernih prostorov, kar najhitreje mogoče. Na ta lepi vspeh sme biti društvo ponosno ter naj ga spodbuja k daljnemu, vstrajnemu in složnemu delovanju v svojem pa tudi v širšem delokrogu hrvatskih naroduih društev. (Podružnica živinozdravnikov na Kranjskem.) Kraujski živinozdravniki, katerih je 16, so dné 11. t m. osnovali podiužnico avstrijskega društva živinozdravnikov. Načelnik podružnice je deželni živinozdravnik J. Wagner, njegov namestuik okraini živiuozdravuik Artur Folakowsky, Julij Deu, tajnik, namestnika P. Skalé in Jos. Zaduikar. (Občinske volitve v Novem Mestu) se bodo vršile za tretji razred v sredo dné 22. t. m., za drugi razred v četrtek dné 23. t. m. dopoludue in za prvi razred isti dan popoludne. (Domače delo.) Tukajšnji pozlatar gosp. Ivan Kregar je izdelal prav lepo monštranco, pozlačeno v ognju, za župno cerkev sv. Miklavža na Štajerskem. Monštranca je v gotskem slogu izdelana, vde- lane ima lično izdelane pcdobe Boga Očeta, dveh angeljev, sv. Petra in Pavla, na stojalu pa štirih evangelistov. Okrašena je tudi z lepimi kamni. Nedavno je gosp. Kregar izdelal enako monštranco za Stranje. (Nova maša) bo dne 24. julija v romarski cerkvi pri Sv. Križu blizu Dolenjega Dravograda. Daroval jo bode novomašnik č. g. Fr. Havliček, bo-goslovec v Celovcu, mlajši brst lani umrlega ljubljanskega bogoslovea Vojteha Havlička. Pred sv. mašo ob 10. uri b > pridigal č. g. Franc Lene kapelau v Dol. Dravogradu. Telegrami. Praga, 14. junija. Uradno se poroča, da je umrlo 319 delavcev v pribramskih rudnikih. Od teh 319 delavcev je bilo 287 oženjenih, 5 vdovcev, 27 neoženjenih. Prvi so zapustili 678 otrok starih manj ko 14 let in 64 otrok med 14. in 16. letom. Peterburg, 14. junija. Za stradajoče se je od decembra do 25. maja izdalo 125,370.500 rubljev. Rim, 15. junija. Kralj in kraljica se odpeljeta iz Monze dne 19. junija v Potsdam, kjer ostaneta 4 dni; spremljal ju bode tudi vnanji minister Brin. Atene, 14. junija. Zadnje dni so bili zapored potresi. V Tebah sta se zrušili dve hiši. London, 14. junija. „Times" poročajo iz Teherana, da je v Mešedu zadnji četrtek za kolero umrlo do 400 oseb. Washington, 15. junija. Vse države izven Rusije so ugodno sprejele povabilo h konferenci o denarstvu. Ilmrti h«: 11. junija. Marija Kompolšek, usmiljena sestra, 23 let, Kravja dolina 11, jetika. — Ivana Rozman, sobnega slikarja žena, 43 let, Kurja Vas 14. pneumonia. Vreraeimbo »poročilo. c*. opazovanja I 7. u. zjut. 14| 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanj« zrakoraera ▼ mm Eoploniorh po Ceizijn Vele' V r e m e S >-a o S « T54-3" 733 5 733 3 18 Ü i si. svzh del. oblač. 25 8 si. vzh. i 19 6 ! „ I o-oo Srednja temperatura 211°, za 2'7° nad normalom Posebni vlak znižane cene vozil bode v Trbiž - Sv. Višarje in k Mariji Pomagaj na Brezje v petek, dne 24., ozir. v soboto dne 25. t. m. od nastopno navedenih postaj, in sicer: Iz Brežio dne 24. t. m. ob 10 uri 49 m. po noči. .. Pragarskega „ 25. „ „ 4. „ 30 „ zjutraj. „ Šempetra „ 25. „ „ 1. „ 03 „ „ „ Ljubljane „ 25. „ „ 10. „ 42 „ dopoldne. Prirejen je vlak za Spodnje Štajerce, Notranjce in romarje s Kranjske sploh; udeleženci tega vlaka peljejo se tudi lahko v Trst ter stane vožnja iz Ljubljane v Trst in nazaj za II. razred samo gld. 5 35, za III. razred le gld. 3'55. Vsa pojasnila daje radovoljno in prodaja vozne listke Odbor za potovanje 291 2—1 v Ljubljani. Marijin trg št. 1 pri Jos. Paulinu. < (D ,n< o- ... m' ■=> /iV#''fS> 3 Ä cr nr \ a 0 i« o KIS rs. Preoblek o pravija. Velika zaloga vsakovrstnega žita, sočivja, isterskega in kraškega brinja ter družili deželnih pridelkov je na prodaj po najnižjih cenah s točno in pošteno postrežbo pri Ivan-u Knez-u v Ljubljani {276) (8_4) Marije Terezije cesta Štev. 3. Tli j c I. 12. junija. Pri Malif.il: Neubauer, Kassowitz, Steinmassier, trgovci, z Dunaja. — Kupsch in Bamberg, trgovca, iz Be-rolina. — Suchi in Gora, uradnika, iz Trsta. — Wind, tovarnar, iz Prage. — Bueh-man, potovalec, iz Brna. — Tomažič, trgovec z lesom, z Reke. — Makes, trgovec, iz Celja. — Ranzinger, graščak, s soprogo, in Spintre, iz Kočevja. — Frane in Anton Zigovič; Prane Gerbanc iz Kastve. — Beck, zasebnik, iz Gradca. — Valli s hčerjo iz Spljeta. Pri sumu-. Bäsch, Weinet, Ulrich, trgovci, z Dunaja. — Fischer, trgovčeva soproga , iz Karlovca. — Prewender, trgovec, iz Zagreba — Schmieger. trgovec, iz Prage. — Zoppic s soprogo iz Opatije. — Haberf-ld, trgovec, iz Dombovara. Pri Južnem kr>i< -dvoru: Neuner, trgovec, iz Monakovega. — Goits-berger s sogrogo, z Dunaja. c3 4) i Pozor! •29) 43 R a z prodaja V prodajalniei Andr. Druškoviča v lijnbljani, Mestni trg št. 9/10 dobiva se po najnižji ceni jj^najboljša modrobcla postc-^G ^^ klenjena ploščevinasta ^^ ^kuhinjska posoda^ Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižii ceni. S tem ponuja se p u. gospod njara, prečast. duhovščini, gi.stiluičarjero, pred-stoiuištvom bolnišnic itd. uaibohša prilika svojo h šno iu kuh'uisko orodje do ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— jo gld. 200'— Vnanja naročila izvrše se takoj. 8> P Bf «pO jdZB 11 U davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . 21ata renta 4%, davka prosta ... Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred.tne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov Btrl...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 95 gld. 70 kr. Dni 14. junija. Ogerska zlata renta 4%.......111 Ogerska papirna renta h%......100 državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« * 100 Kreditne srečke. 100 gld.......189 St. Genois srečke, 40 «Id.......63 gld. 10 65 50 75 25 20 25 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 70 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — Salmove srečke, 40 gld........63 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld..........64 . 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 554 „ 75 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2920 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 „ — Papirni rubelj....................1 n 24'j Laskih lir 100 ....................46 „ — kr. imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. J™"—— » ^ IM VVollzeile štev; 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se najtočneje Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallike proplnaoljske zadolinloe. 4' ,% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4' ,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10 * premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podruž-niče njene. Državna dobrodelna loterija. Žrebanje dne 23. junija. Glavni dobitek 60.000 gld. v ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah. 1 srečka gld. 2' - ; 2 srečki le gld. 360; 5 srečk le gld 9-—; 10 srečk le gld. 17'—. Izdajatelj: Dr. Ivan Janei. Odgovorni rednik: Ignacij Žitnik. luu