PoSfolna plaiana T gotovini.
Leto KIL, štev« 204
LJubljana, sobota S« septembra 1931
Cena t Din
UpravTiLštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inaeiratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tri. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 781 SO W?en St 105.241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cedje- Kocenova ul 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Razširjenje angleške vlade
Macdonaldova vlada šteje 50 članov: 30 konservativcev, 12 liberalcev in 8 socialistov
London, 4. septembra AA. Narodno vlado so izpopolnili z imenovanjem 31 državnih tajnikov, ki na imajo vsi manj važna mesta. Od novih tainikov so 3 člani delavske stranke. 6 je liberalcev, dočim pripa-daio ostali konservativni stranki.
Sir Willim Jowitt je postal vrhovni državni pravdnik. Imel je to mesto že v delavski vladi. Sin ministrskega predsednika Malcolra MaodonaJd ie bil imenovan za nodtainika za dominjone. Strokovnjak Tssac Foot ie postal tajnik za rude. Sin liberalnega voditelja lioyda Georza. maior Lloyd Georze je imenovan za parlamen-
tarnega tajnika trgovinskega ministrstva.
Nadalje so bili imenovani med drugimi konservativci sir Thomas Lnskip, major Ormsby Gore, ki prevzame poštno ministrstvo. major Tryon. sir Austen Gham berlain. major Walter Elliot, Philip Sas-ssoon, sir Kingl©y Wood, sir Edward Hil soon, sir Kingley W'ood. grof Stanhope in siT Bolton Eyres.
V sedanji vladi je 30 konservativcev, 12 liberalcev in 8 pristašev delavske stranke.
Štirje delavski ministri. 4 konservativci in 2 liberalca imajo značaj kabinetnih ministrov.
Avstrijsko posojilo pred D, N,
Obširno poročilo dr. Schobra o avstrijskih finančnih težavah - Posvetovanja finančnikov
Ženeva, 4. septembra, d. Ženevski politični krogi pričakujejo z zanimanjem potek današnje seje sveta Društva narodov, ki bo razpravljal o prošnji avstrijske vlade za posojilo pri Društvu narodov. Prošnjo bo utemeljil s krajšim govorom, državni podkancelar dr. Schober, ki je do-kai optimistično razpoložen, ker je_ prepričan, da se mu je posrečilo po včerajšnji slovesni odpovedi načrta nemško-av-strijske carinske unije, odstraniti zadnje zapreke za pristanek zainteresiranih držav za najetje tega posojila. Po razpravi o avstrijskem posojilu bo proučil svet Društva narodov slično prošnjo bolgarske vlade.
Ženeva. 4. sept. s. Na današnji popoldanski seji Društva narodov je bila na dnevnem redu orošnja avstrijske vlade za posojilo. Zaradi teza ie predsednik sveta Lerrouz naprosil podkancelar!a dr. Schobra. naj zavzame mesto pri mm sveta in referira o tej prošnji.
Dr. Schober
Je dejal med drugim:
»Težka finančna in gospodarska kriza, v kateri se nahaja Avstrija, je znana tudi Društvu narodov in to tem bolj. ker so neposredno po avstrijski prošnji dne 7. avgusta prišli na Dunaj odlični člani tajništva Društva narodov, da dobiio osebno p-regl&d o sedanjih razmerah. Želim pri tej priliki izreči zahvalo avstrijske vlade in mojo osebno zahvalo za to, da ie Društvo narodov s hitrimi ukrepi omogočilo finančni! komisiji, da se bavi z avstrijskim vprašanjem. Ker imamo namen že v prihodnjih d ti en izročiti Društvu narodov ves potrebni materijal z vsemi podrobnostmi, glede finančnega in gospodarskega položaja Avstrije: smatram za nepotrebno, da s podrobnostmi preveč izrabljam vašo potrpežljivost. V resnici je avstrijska vlada med tem storila resne Ukrepe za varčevanje ki bodo predloženi finančnemu komite iu. Ta se bo mogel iz njih prepričati, da je Avstrija storila notrebne ukrepe, da si nomaza iz finančnih težav. Ker pa so njene moči prešibke, da bi sama premostila krizo ie avstrijska Vlada opozorila svet Društva narodov na položaj v Avstriji. V hvaležnem snomčnu na že prej dovoli eno pomoč, rnam čast izročiti predloz finančni komisiji.*
Nato ie r*ovxe! besedo italijanski zunanji minister Grandi. ki ie toplo priporočal avstrijski predloz ter pri tem izrazil razumevanje sveta Društva narodov za oosebni položaj Avstrije.	_
Madžari iščejo posojilo
Budimpešta, 4. septembra, č. V poučenih krogih doznavajo, da namerava Madžarska podvzeti v Parizu korake za za-ključitev novega posojila. Pariški poslanik Vilanv je posetil predsednika francoske vlade" Lavala ter z njim dalje časa konfe-riral zaradi te zadeve. Bržkone bo ministrski predsednik grof Karoly odpotoval v Ženevo, da se sestane z Briandom, merda prav zaradi nameravanega posojila.
Gospodarska fronta v Rumuniji
• Bukarešta, 4. septembra, d. Na sestanku odličnih romunskih političnih delavcev m gospodarstvenikov je bil soglasno sprejet sklep, da skupno sestavijo poseben odbor, ki bo vodil akcijo za omiljenjje gospodarske krize. Odbor bo naibrže poverila z akcijo za sanacijo gospodarske krize tudi vlada, ki bo predlagala kralju, naj skliče kronski svet, na katerem bodo razpravljali samo o aktualnih gospodarskih vprašanjih.
Tekme za Schneiderjev pokal
Rim. 4. septembra. AA. Po uradnem poročilu se Francija in Italija ne bosta udeležili tekme za Schneiderjev pokal v Angliji. Poročilo pravi, da tovarne zaradi nesreč in slabega vremena niso mogle iz-gotovit? letal za to tekmo.
ftalijanski in francoski letalski minister sta zato naiprosila italiianski in francoski letalski klub. naj predlagata angleškemu letalskemu klubu preložitev velike mednarodne letalske tekme na prihodnje poletje. Angleški letalski klub je odgovoril, da ne more preložiti tekme. Tako se bo udeležila tega tekmovanja samo Anglija.
Angleški letalci bodo skušali popraviti svetovni hitrostni rekord 357 milj na uro, ki ga je dosegel letalski poročnik OrlebaT.
Pariz, 4. sept. č. Ker so se popoldne pričela v Ženevi posvetovanja o avstrijskem posojilu so konferirali že dopoldne bančniki. kf nameravajo dati Avstriji posojilo, o načinu, kako naj se izvede druza tranša Morganoveza posojila, v višini 280 milijonov šilingov. Kakor trdijo bi od kratkoročnega posojila 150 milijonov šilinzov. ki za je dala Avstriji Angleška banka, spremenila 100 milijonov šilinzov v dolzoročno oosojilo. za 50 milijonov šilinzov oa bi prevzela iamstvo Francoska banka.
Pariz, 4. septembra s. Kakor javlja »Pe-tit Parisien« namerava finančni komite Društva narodov ustanovitev posebne komisije. ki bo sestoiala iz eneza Francoza, eneza Anzleža in eneza Belzijca. Ta komisija bo v kratkem odpotovala v Avstrijo. da prouči sredstva in pota za kredit. Dr. Schober ie ooučen o tei nameri.
Haaška razsodba
Ženeva, 4. septembra, č. Razsodba haa-škega mednarodnega sodišča o načrtu nem-ško-avstrijske carinski unije je bila danes popoldne formulirana. Takoj so jo poslali v zapečatenem zavoju z osebnim letalom v Ženevo, kjer bo ostala v blagajni glavnega tajništva sveta Društva narodov, dokler ne bo sporočeno brezžično iz Haaga, da je sodba proglašena. Zavoj se bo nato razpečatil in vsebina sporočila posameznim zainteresiranim državam. Razsodba bo objavljena v Haagu jutri zjutraj.
Potreba krčenja novih poti
London, 4. septembra, i. »Daily Tele-graph« piše o včerajšnjih izjavah dr. Curtiusa in dr. Schobra, da se Nemčija in Avstrija odrekata z njima nameravani carinski uniji in pravi, da je s tem pokopana značilna in zelo nesrečna evropska epizoda. Kapitulacija je brezpogojna, ker se obe državi nista mogli boriti proti Franciji, od katere potrebujeta istočasno denarno pomoč. List upa, da bo sedaj namesto takih poskusov prišlo do širokega mednarodnega sodelovanja. Sestaviti se mora drug načrt, ker se vprašanje gospodarskega sodelovanja ne more reševati z meglenimi filozofskimi teorijami, temveč samo s praktičnim delom.
Curtius odstopi?
Berlin, 4. septembra, č. Vedno bolj zatrjujejo, da bo zunanji minister dr. Curtius odstopil. Prav tako poročajo z Dunaja o velikem nezadovoljstvu zaradi umika dr. Schobra v vprašanju carinske unije. Predvsem očitajo obema državnikoma, da nista bila dovolj previdna.
»Nautfluscc izgubljen
Kodanj, 4. septembra, č. Podmornica Nautšlus je bržkone izgubljena. Od 30. avgusta ni o njej nobenih vesti. Še bolj kritično pa je to, da se njena poslednja vest od tega dne glasi: »Naš načri je, da se potopimo pod vodo. To je potrebno, ker smo 24. avgusta izgubili globinsko krmilo. Izkoristiti moramo sedanje ugodne razmere in poizkusiti, ali moremo sploh pluti pod vodo. če bodo razmere dovolile bomo pustili i, da nas nosi led s sebog.«
Oslo, 4. septembra, s. Po izjavi ministrskega predsednika bo vlada najbrže že jutri pričela priprave za pomožno ekspedi-cijo za podmornico »Nautilus«.
Sovjeti se boje pomirjenja v Evropi
Moskva, 4. septembra, d. Sovjetski tisk posveča nenavadno pozornost akciji Lavala in Briininga za odstranitev latentnih sporov med Francijo in Nemčijo. Moskovska »Izvestija« izjavljajo svoj strm v odkritost namer obeh državnikov ter opozarjajo Briininga, da bi bil sporazum med Nemčijo in Francijo zelo neprijetno sprejet v sovjetski Rusiji, če bi bil sklenjen brez sodelovanja sovjetske Rusije, ki se ne more otresti sumnje, da je vsa akcija naperjena proti njej. Dalje izjavljajo »Tz-vestija«, da bi povzročil še vedno vznemirjenost podpis nenanadalne pogodbe med Francijo, Nemčijo, Italijo in Anglijo, ki jo predlagajo nekateri nemški politiki, ker bi to pomenilo organiziranje fronte glavnih evropskih kapitalističnih držav proti Sovjetski uniji.
Nemške borze otvorjene
Berlin, 4. septembra d. Včeraj so bile zopet otvorjene nemške borze. Kakor je bilo pričakovati, so tečaji vrednostnih papirjev zelo nazadovali ter znaznamuje padec tečajev od 30 do 40 odstotkov. Nazadovali so tudi reparacijski papirji.
ODMEVI NAŠIH SPREMEMB
V INOZEMSKIH USTIH
Uveljavljenje jugoslovenske ustave je vzbudilo v vsem inozemstvu najboljši vtis — Velika odgovornost naše politične javnosti
Pariz, 4. septembra M. Sprememba režima v Jugoslaviji je bila sprejeta v Franciji z velikim zadovoljstvom. Vsi listi na-glašajo, da je kralj Aleksander izpolnil to, kar je obljubil, ko je ukinil ustavo in parlamentarizem. poudarjajoč, da je šestoja-nuarski režim le prehoden in da bo zopet uveden parlamentarizem, čim bodo to dopuščale prilike. »Journal« piše, da je vladar Jugoslavije pokazal, da je velik diplomat in najmodrejši med vsemi vladarji. Po njegovem prizadevanju je danes jugo-slovenski narod resnično uedinjen; v državi vladata red in mir. šestojanuarski režim je izvedel izenačenje zakonov, reformo uprave in z mnogimi drugimi ukrepi dosegel konsolidacijo na gospodarskem in političnem polju.
Dunaj, 4. sept. <L »Neues Wjener Tag-blatt« piše o obnovi ustavnega življenja v Jugoslaviji med družim: »Jugoslovenski kralj je izpolnil obljubo, dano 6. januarja 1929. Izjemno stanje je bilo v resnici samo prehodna doba. vsiljena z notranie-no-litičnimi dogodki, ki so po strelih v Narodni skupščini grozili z razkosanjem države. Samo želeti bi bilo. da bi stranke v Juzo-slaviii sedaj res uooštevale maksimo. da ie treba dobro sološnosti postavljati nad strankarsko nolitiko moči. Zakai parlamentarizem kot tak še ne more zagotoviti miru državi in obenem ustvariti finančnemu razvoju potrebno atmosfero zaupanja; to more le resnična zdrav parlamentarizem.«
Praga, 4. septembra h. V češkoslovaški javnosti so politične izpremembe v Jugoslaviji napravile najgloblji vtis. Izpremembe so seveda našle velik odmev tudi v listih, ki objavljajo o njih obširna poročila. Tudi taki listi, ki so sicer proti Jugoslaviji vedno rezervirani, dodajajo k vestem simpatične komentarje.
»Lidove Noviny« pišejo v uvodnem članku med drugim: 3. september bo ▼ zgodovini Jugoslavije najvažnejši datum. Po-vratek k parlamentarnemu življenju Je velik napredek. Jugoslovenski poRtiki pa imajo na sebi veliko odgovornost, ki ni manjša od one, kakršno so imeli v svetovni vojni in pri ust--novitvl države.
Socialno-demokratlčni organ »Pravo 14-du«, ki je bil v zadnji epohi načelno in sistematično proti Jugoslaviji, objavlja v senzacionalni obliki vest o parlamentarnem režimu ter veli, da pomeni to velik napredek. »Iskreno želimo,« pravi list, »da se razmere normalno sanirajo in se brez prenagljenja dalje razvijajo.«
Klerikalni listi se držijo zelo rezervirano, vendar tudi njihovo glavno glasilo pravi: »Politične stranke so pokazale, česa ne morejo storiti, kralj pa je pokazal, kaj lahko stori.«
»češke Slovo« pravi, da bo posledica Izpremembe Se večje zaupanje sveta do Jugoslavije.
»Narodnj Hsty« pravijo: »Proklamadja kralja Aleksandra temelji v močni veri na vest naroda in zdravo pamet ljudstva. Ju-goslovenska demokracija je sedaj poklicana delati za nacionalne potrebe v interesu države.«
Glasilo agrarne stranke »Venkov« piše: Bilo bi krivično, ako ne bi priznali da je pripadla Jugoslovemora po vojni najtežja zedinjevalna naloga, mnogo težja nego nam Cehoslovakom m neprimerno teži a kakor na primer Poljakom in Rum trnom. Kraljevina Sfbov. Hrvatov m Slovencev, ustvarjena z zmago srbskega in zavezniškega orožja, je morala namreč preoblikovati v sorodno in enolično maso ob popolni zavesti državnega in narodnega edinstva tri plemenske prvine, sicer najbolj sorodne. ki so se pa oela stoletja razvijale v povsem različnih političnih razmerah in pod vplivom docela različnih in pozosto nasprotujočih si kultur. V takih razmerah so bffli konflikti med Srbi. Hrvati in Slovenci naravni in s časom so nastali vedno ostreje omejeni in krepkeje zaprti plemenski politični tabori, ki so se tem bolj ogorčeno naipadali. čim kompaktnejši so postajali ▼ plemenskem pogledu. Končno so ti konflikti izoreraenili beograjski parlament, ki naj bi deloval za zedinienje naroda, v krvavo bojišče, kjer so hoteli odločati z orožjem, ne na z argumenti razuma.
Energični korak kralja ASeksaudra 6. Ja-
nuarja 1929. Je dokazal, da pravilno pojmuje svojo nalogo, napraviti iz Srbov. Hrvatov in Slovencev Jusoslovene, Krona je prekrstila kraljevino SHS v kraljevino Jugoslavijo, odločila se je za novo administrativno razdelitev države, stare, z bojno slavo ookrite zastave srbskih polkov je položila v muzej in jih nadomestila z novhnl. ki simbolizirajo samo eno: Jugoslavijo. V pozitivnem delu za duhovno edinstvo je šla celo tako daleč, da je dala Sokolstvu nov organizatoričen okvir in za povišala nekako na tvorni element resničnega ju-goslovenstva.
Najnovejši dogodki v Jugoslaviji pričajo, da je razvoj v duhu jugoslovenstva t teh dveh letih miru pred političnim strankarskim hujskanjem toliko napredoval, da že prenese težko preizkušnjo odgovornosti. kakršno predstavlja demokratično načelo: vladati samemu sebi.
»Prager Presse« piše o ustavni izpremenv bi v Jugoslaviji v daljšem članku in iwav» med drugim:
»Jugoslavija Je iz§ia J* izvenpariamentai* ne dobe kot ustavna dedna monarhija. Po dveh letih izjemnega režima, ki so ga izsilile izredne razmere, stopa kraljevina zopet v vrste ustavnih držav. Nova vlada, v kateri je cela vrsta osebnosti, ki so bile v ožjih zvezah s prejšnjimi velikimi strankami in med katerimi je tudi dosedanji praški poslanik dr. Albert Kramer, naj bi izvedla praktične ukrepe, s katerimi bi dovedla državo zopet v ritem svobodnega ustavnega življenja. Pogoji za to so dani z novo ustavo. Obnova državljanskih svoboščin, proglasitev enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom, zagotovitev svobode vesti, pisemske tajnosti, popolne neodvisnosti 9odišč, vse to je jamstvo za nagel povratek jugoslovenske države k demokraciji Treba je sedaj samo še aktivnega sodelovanja naroda, razsodnosti bivših voditeljev, trdne volje strank, res izkoristiti novo pridobljene svoboščine v interesu narodne celote, zlasti pa širokih množic, da se zagotovi popoln uspeh dela. Češkoslovaška demokracija spremlja z najboljšimi željami jugoslovenski narod na poti k novemu ustavnemu življenju.«
Profesor Brnnetti toži avstrijsko vlado
Svojo tožbo z zahtevo odškodnine je poslal glavnemu
tajništva Društva narodov
Beograd, 4. septembra 6. Profesor poljedelske fakultete dr. Vladimir Bru-netti, čigar družina je bila tako tragično prizadeta pri atentatu na železniški vlak nedaleč od Zemuna, je poslal glavnemu tajništvu Društva narodov tožbo proti avstrijski vladi, v kateri obširno opisuje zločinski atentat na brzi vlak, ko sta bila ubita njegova žena in edini sin in ko so bili on sam ter njegovi dve mali hčerki hudo ranjenL Prof.
Bnmetti naglaša v svo$ tožbi, da se more iz samega komunikeja avstrijske vlade razvideti, da je bil peklenski stroj položen v vagon na avstrijskem ozemlju. Čeprav je avstrijska vlada to sama ugotovila, vendar ni ničesar podvzela proti atentatorjem. Prof. Brunetti zahteva od Društva narodov objavo svoje tožbe, da bi jo svetovni tisk podprl v zahtevi po moralni in materijalni od-škodnim.
Načrti poljske viafle za finančno sanacijo
Predčasni zaključek političnih počitnic — Konference pofitikov in gospodarstvenikov — Sklicanje Sejma
Varšava, 4. septembra d. Politične počitnice so bile letos na Poljskem predčasno končane že z začetkom avgusta, kar je pripisovati raznim perečim gospodarskim in finančnim vprašanjem.
Vlada in zastopniki vladnih strank imajo številne konference, na katerih razpravljajo o raznih predlogih za omiljenje gospodarske krize in pomirjenje notranje političnih prilik. Vkljub veliki borbenosti opozicije vlada nikakor ne popusti pri izvajanju svojega programa. Z namenom, preprečiti agitacijo opozicije, ki je vlada očitala premalo zanimanje za reševanje gospodarskih problemov, je sestavila sedaj pod predsedstvom Prystorja obširen gospodarski program. Posebno pozornost posveča vlada tudi
Stednji, katero izvaja na vseh poljih.
Opažati je, da je poslednje čase kom pakt nost opozicije precej popustila in da je del že precej naklonjen vladnemu načrtu za izvedbo raznih socialno-gospodarskih načrtov.
Vsekako bo jesenska politična sezona v Varšavi precej burna, čim bo sklicano zasedanje Sejma, ki se bo sestal v toku meseca oktobra Na enem prvih zasedanj bo vlada predložila Sejmu v odobritev načrt za finančno sanacijo. Pri tem pa ima vlada vendar namero, čim bolj omejiti kritiko opozicijskih klubov. Po njenem mnenju je naloga Sejma, da posveti vse svoje sile reševanju gospodarskih in samoupravnih vprašanj ter da se vzdrži v teh težkih časih brezplodnega politiziranja.
Važna reforma pouka na učiteljiščih
V svrho poglobitve izobrazbe učiteljskega naraščaja se uvedejo v četrtem in petem letniku seminarji — Izprememba učnega načrta
Beograd, 4. septembra AA. Da bi se pri
očencih učiteljišč zaokrožilo znanje h najslavnejših predmetov, je prosvetni minister na oodlagi čl. 15 zakona o osnovnih šolah izdal odlok, da se na vseh učiteljiščih uvedejo seminarji. Seminarske ure se bodo vnesle v urnik rn se bodo učencem osnovnih šol in učiteljišč računale kot ob-
vezne trre.
Seminarske trre bodo popoldne hi sicer po 2 uri. druga za drugo, v četrtem in pe-
tem razredu. V četrtem razredu se bo v seminarju obdelovala pedagoška skuipina. zgodovina z zemljepisjem. živi leziki. pri-rodopisna skupina predmetov po 2 uri na 14 dni izmenoma, narodni Jezik s književnostjo pa 2 uri tedensko, vendar tako. da bo tedensko po 6 seminarskih ur. V 5 razredu bosta 2 seminarski uri iz pedagoške skuoine. ostale ure pa bodo posvečene narodnemu jeziku in kniiževnosti ter živim jezikom, vendar največ 5 ur na teden.
Velike narodne svečanosti v Zagrebu
Zagreb, 4. septembra, n. Jutri in pojutrišnjem bodo v Zagrebu velike narodne svečanosti povodom proslave Jadranske Straže, ki razvije svoj prapor. Danes popoldne je mestno načelstvo izdalo proglas na meščanstvo, y katerem poudarja važ-
nost Jadranske Straže za našo državo in jugoslovensko morje. Mestni načelnik poziva vse meščanstvo, naj se udeleži proslave in okrasi domove z zastavami Proslava se prične jutri zvečer z veliko bak-lado po mestu, ki odide ob 7. izred Narod nega gledališča. Na proslavo so pričeli že nocoj prihajati iz raznih krajev posamezni delegati, dočim bodo drugi udeleženci prispeli jutri.
Zastopniki vlade pri svečanostih v Ljubljani in Zagrebu
Beograd, 4. septembra. A A- Na svečanosti odkritja spomenika blagopokojnemn kralju Petru Velikemu Osvoboditelju bo zastopal kraljevsko vlado minister za zgradbe dr. Albert Kramer, ki bo položil v imenu kraljevske vlade venec na sporne-ntk.
Na svečanosti razvitja prapora Jatlran-
sike Straže v Zagrebu bosta zastopala kraljevsko vlado minister brez portfelja dr. Stanko Sverljuga in minister za socialno politiko dr. Marko Kostrenčič.
Praški listi o dr. Kramerju
Praga, 4. sept. h. Listi objavljajo tople poslovilne članke o dosedanjem praškem poslaniku dr. Kramerju. Zlasti toplo pišejo »Narodny Listy«. »Prager Tagblatt« govori o najboljših odnošajih, ki jih je imel dr. Kramer v češkoslovaški javnosti, o njegovih nalogah, da utrdi gospodarske in kulturne odnošaje med obema državama ter veli dalje: »To nalogo, ki bi mogla na vročih tleh češkoslovaške države povzročiti tudi ekscesivne izjave, je dr. Kramer izvršil s finim okusom. Občutilo se je, da je kulturo gojil mož, ki je sam imel kulturo.« Sploh so vsi članki o dr. Kramerju pisani v najtoplejšem tonu.
Priprave za veliko parado v Beogradu
Beograd, 4. septembra, p. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra bo posebno svečano proslavljen v prestolnici. Proslava bo obenem združena z obletnico izročitve novih jugoslovenskih zastav polkom naše vojske. Pri tej priliki se bo vršila na vojaškem vežbališču na Banjici velika parada celokupne beograjske garnizi-je ob sodelovanju podunavske vojne mornarice. V to svrho so že prispeli v Beograd poveljniška ladja »Cer« ter monitorja »Vardar« in »Drava:. Vse tri ladje so se usidrale v beograjskem pristanišču. Na Banjici se je danes vršila poskušnja za veliko defilacijo in parado. Sodeloval je tudi oddelek vojnih letal. Prisostvoval je tudi minister vojske in mornarice general Dragomir Stojanovič, ki se je o nastopu čet beograjske garnizije izrazil zelo pohvalno.
Konferenca zastopnikov mest savske banovine
Zagreb, 4. septembra n. Dopoldne je bila v kmetijskem oddelku banske uprave daljša konferenca načelnikov mest savske banovine. Udeležili so se je zastopniki Zagreba. Osijeka, Varaždina, Sušaka. Belo-vara, Broda, Siska. Križevcev. Virovitice, Požege In Nove Gradiške. Na konferenci so razpravljali o pocenitvi življenjskih potrebščin in o štedenju v občinskih gospodarstvih.
Znižani državni izdatki
Za uravnovešenje proračuna so državni izdatki reducirani za 714 milijonov dinarjev — Znižati sr morajo tudi vsi samoupravni proračuni
Beograd, 4. septembra A A. Odbor ministrov, ki izdeluje načrt o znižanju izdatkov, kakor je sklenila kraljevska vlada, je pri svojem delu prišel do odločilnega Stadija in do nekaterih sklepov, na podlagi katerih je finančni minister predložil predsedniku ministrskega sveta načrt o znižanju državnih izdatkov. To znižanje je določeno v sklepu predsednika ministrskega sveta št. 97/2 3418 z dne 31. avgusta 1931.
Po tem sklepa znaša skupno znižanje državnih izdatkov v raznih proračunskih
postavkah 714,863.000 Din.
Kazen tega so sprejete tudi nekatere odredbe, ki jim je prav tako namen znižanje izdatkov. Med njimi je tudi ta, da se prazna službena mesta, ki jih te odredbe zatečejo, ne morejo izpopolniti v tem proračunskem letu. Izpraznjena mesta se bodo mogla izpopolniti samo s posebnim dovoljenjem predsednika ministrskega sveta.
Podobni ukrepi se store tudi v samoupravnih proračunih, da se tudi tam znižajo izdatki.
Po sporazumu med fašisti in Vatikanom
Katoliški tisk pozdravlja sporazum - Ponos fašističnih
listov na doseženi uspeh
Rim, 4. septembra, d. Italijanski listi obširno komentirajo po dolgotrajnih pogaja« njih doseženi sporazum med papežem in fašizmom. Zanimivo je, da vatikansko gladilo »Osservatore Romano« navdušeno pozdravlja ta sporazum, s katerim je bilo odstranjeno nevzdržno stanje, ki je zavladalo poslednje mesece v razmerju med italijansko vlado in fašizmom. List s po* sebni.m zadovoljstvom ugotavlja, da bodo odslej lahko člani Katoliške akcije tud> aktivni člani fašistične stranke.
Katoliška »Italia« vidno vzradoščena, ugotavlja ugoden zaključek pogajanj med vlado in Vatikanom ter izraža nado, da se »Učni dogodki ne bodo več ponavljali. Po njenem mnenju stoje italijanski katoličani danes na pragu nove in lepše bodočnosti in ob zaključku dobe, ko so morali * tegobo v srcu zasledovati spor med Vatikanom in Mussolinijem.
Glavni orgain fašistične stranke »Popolo d'Italia<i prinaša obširen članek Mussoli-■ndjevaga brata Arnailda Mussolin.ija o spo« razumu z Vatikanom. V članku podčrtuje pomen doseženega sporazuma in naglasa, da je dosegel fašizem s tem sporazumom lep uspeh. Dejstvo pa je tudi, da ni postavil fašizem v zadnjem sporu z Vatika« nom državo v tak položaj, v kakršnem se je nahajala za časa prejšnjih režimov, ki fo imeli izrazito prostozidarski, liberalni in protikleriikalni značaj. Po mnenju Arnal-da Mussolinija ni bil spor med fašizmom in Vatikanom tako dalekosežen in usoden, kakor so ga skušali naslikati neprijatelji obeh. Potrebno je bilo samo točno raztol-maciti 43. člen konkordata, kar je tudi 6 sporazumom dosežno. Fašizem je uspel z zahtevo, da se morajo iz »Katoliške akcije« izključiti ljudje, ki so bili člani bivših protifašističnih strank in ki so igrali sedaj pod okriljem »Katoliške akcije« dvolično poli* tika Poleg tega ne bo »Katoliška akcija«
nikdar več poskušala z organiziranjem katoliških delavskih sindikatov, nego bo bas nasprotno priznala im sodelovala s fašističnimi delavskimi sindikati. Končni največja uspeh fašizma v zadnjem sporu z Vatikanom pa je ta, da se ne bo mogla Katoliška omladina vež organizirati v organiza« cije, katerih program je nasproten »apelom fašizma.
»Lavoro Fascista«, ki je bil glasilo vlade v borbi proti Vatikanu in Katolnški akciji, sedaj toplo pozdravlja sporazum in pod« črtava, da se je znova pokazalo, da so italijanski katoličani prav tako dobri naeio« nalisti, kakor verni sinovi cerkve.
»Giornale d'Italia« slika ta sporazum kot nov dokaz državniške modrosti predsednika Mussolinija. S svojo odločno taktiko je dosegel kar je želel. Vatikan je moral priznati, da je vzgoja mladine izključna pravica države in se sprijazniti s t^m vrhovnim načelom fašizma, ki v takih vpraša« njih ne pozna kompromisa. Po sporazumu sklenjenim z Vatikanom, je omejeno polje delovanja Katoliške akcije samo na versko propagando. Za vedno pa ji je zabranjeno vmešavanje v politiko. Fašizem je dal s tem, da je dovolil delo Katoliške akcije na verskem polju, Bogu kar je božjega, toda pod pogojem, da prizna Vatikan tudi cesarju, kar je cesarjevega.
»Corriere della Sera« pa topio priporoča italijanskemu narodu, naj sedaj pozabi spor, ki je za hip grozil razdeliti italijanski narod v dva tabora. Fašizem je znova pokazal, da mu je blagor države nad vse, da pa se tudi v sporih z Vatikanom ne vtika v privatne cerkvene zadeve, ker so bili tudi za časa spora faši6ti cerkvi prav tako naklonjeni, kakor vedno. Potek zaključne borbe je pokazal, da ni nobene nevarnosti za združeno in po fašizmu prerojeno Italijo in da se končno znajdejo na i6tem polju vsi Italijani
Zakon o prodaji plenice
Beograd, 4. septembra. AA. Nj. Vel. kralj (je na predlog ministra za trgovino in industrijo in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu. Zakon določa med drugim: Vsi trgovski mlini so dolžni kupovati pšenico za mline pri Privilegirani izvozni družbi. Trgovski mlini so mlini, ki pšenico kupujejo, moko pa prodajajo. Tem ni dovoljeno mletje za »merico«. Milini, ki meljejo za merico, smejo mleti samo moko za kmečke potrebe in ne smejo prodajati moke.
Prodajne cene pšenice v tuzemstvu določa minister za trgovino tn industrijo v sporazumu s Privilegirano izvozno družbo. Podlago tvorijo naslednje cene za pšenič-no vrsto Tisa I: 340 Din za prevzem v septembru, 250 Din za prevzem v oktobru, 260 Din za prevzem v novembru, 270 za prevzem v decembru.
Po potrebi ame minister za trgovine in Industrijo te osnovne cene izpremeniti. Cene za druge kraje, kakor tudi cene za druge vrste pšenice bodo določene napram tej gornji osnovi s posebnim pravilnikom, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu a Privilegirano izvozno družbo.
Vse zaloge pšenične moke v mlinih, pri pekih in v prodajalnah kruha, v komisijskih skladiščih, kakor tudi v drugih obratih in pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, a pri mlinih tudi vse zaloge pšenice nad 200 kg. je treba prijaviti glavnim oddelkom oziroma izpostavam finančne kontrole, kjer pa teh ni. občinskim oblastvom zaradi popisa. Prijavo mora predložiti oseba, pri kateri je blago, v treh dneh po razglasitvi tega zakona. Navedene oblasti morajo popisati zaloge v naslednjih treh dneh. Podrobne določbe o tem bo izdal finančni minister.
Lastniki popisane pšenice in pšenične moko morajo plačati razliko med kupno in prodajno ceno pšenice, ki je določena za september, v posebni žitni fond, ki bo ustanovljen pri finančnem ministrstvu zaradi
pokritja eventualnih izgub Privilegirane izvozne družbe.
V tuzemstvu se sme prodajati samo moka, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Prodaja kmečke moke je prepovedana. Moka, ki pride v promet, mora imeti pečat, kakor ga predpiše Privilegirana izvozna družba.
Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov tega zakona bodo opravljali uslužbenci finančne kontrole in posebni nadzorniki Privilegirane izvozne družbe.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da po potrebi z uredbo uredi cene moke in kruha.
Za. kršenje določil tega zakona so določene ostre kazni, ki jih izrekajo upravna oblastva.
Centralni odbor za posredovanje dela
Beograd, 4. septembra. AA. Ker je potekel triletni mandat članov centralnega odbora za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, je minister za socialno olitiko ponovno postavil na predlog delodajalske organizacije Petra Blaškoviča kot zastopnika delodajalcev. Bogdana Krekiča na predlog delavskih organizaciji za delavskega zastopnika v centralni odbor za posredovanje dela. V odboru je ostal tudi dosedanji zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, inšpektor tega ministrstva dr. Majo Krmpotid, kot predsednik.
Novi predsednik »Fkfaca«
Praga, 4. septembra b. Danes je bilo zaključeno zasedanje Fidaca. Za predsednika je bil topot izvoljen Američan Edgar
Withe.
Odgoden prekooceanski polet
Lizbona, 4. septembra č. Letalca Johan-sen in Rossy doslej še nista odletela preko Atlantskega oceana, ker atmosferne razmere niso ugodne. Upajo, da bosta mogla izvršiti svoj polet prihodnji teden.
Žrebanje drž. ram loterije
Pri žrebanju dne 4. septembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
premija 250*500 Din srečka štev. 27*335
80.000 Din srečka štev: 86.261, 60.000 > > > 29.022, 40.000 » > » 75.676, 30.000 > » > 83.371, 24.000 » » > 86.368, 15.000 > srečki » 95.794, 97.635, 8.000 > srečke > 6.291, 8.712, 32.139, 6.000 » > » 833, 3.263, 61.154, 66.705, 96.755, 1.000 > » » 4.691, 4.835, 5.566, 8.576, 18.114, 18.517, 20.943, 25.126, 30.863, 41.017, 41.334, 45.685, 47.637, 48.595, 49.017, 49.368, 49.627, 50.666, 51.527, 52.288, 53.741, 61.326, 65.191, 71.651, 75.742, 76.403, 78.059, 80.597, 83.947, 86.881, 92.407, 94.401, 94.768, 96.897, 99.857.
Zaradi telefonskega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost številk. Manjše izžrebane dobitke bomo objavili naknadno.
Zadružna hranilnica r.x.zo.z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Odmor na Bledu
Bled, 4. septembra, v. Dane* je bfl v
mednarodnem šahovskem turnirju prost dan. Tudi edina prekinjena partija se ni odigrala. V jutrišnjem X. kolu se bodo odigrale naslednje partije:
Spielmann : Maroczv, dr. Aljehin : Kashdan, Kostič : Bogoljubov, Stoltz : Flohr, dr. Tartakower : Pire, dr. Astaloš : Niemcovič in dr. Vidmar : Colle.
Kongres mest in trgov dravske banovine
Ljubljanski župan dr. Dinko Pue je
sklical za ponedeljek 7. L m. prvi kongres mest in trgov dravske banovine. Na dnevnem redu so referati o položaju mest in trgov, o novem gradbenem zakonu in končno razgovor o ustanovitvi organizacije mest in trgov dravske ba novine.
Kongres mest in trgov pade ravno v čas, ko občudujemo na velesejmskem prostoru lepo in zelo poučno razstavo mest, ki je prva v naši državi. Mnogo skritih in nepoznanih zakladov nam kaže ta razstava in lahko smo ponosni na to delo, ki je čisto naše. Ako nam razstava še ne kaže popolne slike razvoja vseh naših mest in trgov, bo gotovo prihodnja razstava še popolnejša in večja.
Razstava mest in trgov pa nam nudi že danes majhno sliko trnjeve poti, ki smo jo hodili Slovenci v borbi za obstoj, razvoj in svobodo. Saj so bile občine, zlasti naša mesta ona središča, kjer se je osredotočal ves naš boj za narodne pravice. Naše velike občine so v vsakem ozira nudile narodu čvrsto oporo ▼ težkih narodnih bojih. Njihova samouprava je tvorila vedno najuspešnejše sredstvo v boju za narodno svobodo. Ti ho, a sistematično je vzgajala naše narodne delavce, razvijala narodni uradni jezik, gradila šole, bolnišnice, ubožnice, ceste, elektrarne in celo železnice, podpirala kmetijstvo, obrt in industrijo, z eno besedo, postavljala je trdno podlago gospodarski in državni samostojnosti naroda. V času našega robstva je nam sovražna državna uprava gledala vedno z največjim nezaupanjem na delo naše samouprave in mnogo pregaja-nja so morali prestati možje, ki so vodili te boje. S ponosom lahko zremo danes na to ogromno delo, ki je bilo izvršeno v naših samoupravnih korpora-cijah in sicer tem bolj. ker tvori to delo trdno podlago našemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju v naši svobodni državi.
To delo moramo nadaljevati in težke gospodarske razmere nas silijo, da našim samoupravnim edinicam posvetimo še več pažnje in ljubezni. Prav zato je kongres naših mest dobrodošel in potreben. Prepričani smo, da bo odziv na vabilo ljubljanskega župana popoln. V močni organizaciji naših mest bo uspeh dela zagotovljen, ker je njihov bodoči razvoj mogoč v polni meri le v skupnem sodelovanju, v medsebojni podpori v vseh vprašanjih, zlasti pa pri reševanju gospodarskih vprašanj. Bremena občin neprestano naraščajo, dohodki pa se ne dvigajo sorazmerno ali pa celo nazadujejo. Težke finančne skrbi tarejo danes vsa mesta in vse trge in tu je predvsem potrebno skupno delo. Tudi mnoga socialna in kulturna vprašanja potrebujejo nujne rešitve in potrebno je, da obstojajo v tem oziru enotne smernice, ki jih more dajati le trdna organizacija.
Danes obstoja v naši državi Savez gradova s sedežem v Zagrebu. Člani tega Saveza so le naša večja mesta, ostala mesta so po večini izven njega. Združena mesta in trgi dravske banovine postanejo lahko člani Saveza gradova in tako bo izvršena za vso državo enotna organizacija mest in trgov, ki bo v delu za razvoj občin igrala vodilno vlogo.
Prvi kongres mest in trgov dravske banovine naj bi rodil obilo sadu!
Dr. K. F.
»Ljubljana v jeseni«:
Kupčijsko poslovanje je na velesejmu prišlo že v polni tek. V paviljonu jE«, kjer je razstavljeno V9e, kar je potrebno za stanovanje, bodisi za skromno udobno ali pa za najbolj luksurijozno. je prišlo do novih kup-čijskib sklepov. Naša pohištvena obrt, ki dela roko v roki z našimi arhitekti, se vedno bolj uveljavlja tudi pri interesentih iz-ve»n naše ožje domovine. Naši pohištveni mizarji pa se v svoji stroki tudi vedno bolj izpopolnjujejo. Med njimi imamo že take, ki so posečali znane strokovne šole v inozemstvu. Za klavirje in glasbila je prav tako precej zanimanja. Posebnost na velesejmu so med drugim vzorno izdelani in okusni tapetniški izdelki. Naši strokovno izšolani tapetniki so pokazali, da so na višku. Tudi od njih so šli že nekateri v tujino, da se v svoji stroki izpopolnijo. Tu so med drugim razstavljeni najmodernejši vzorci blaga za tapetnike, domačega izdelka, kakor tudi pri nas izdelane šaluzije, lesene in iz tako zva-ne >drvo-niti«.
V oddelku za težko industrijo se leipo razvija kupčijski promet Prodani so bili stroji za obdelovanje lesa, čevljarski stroji, pletil-ni stroji, bakreni kotli, plinski štedilniki, šivalni stroji, kolesa, pa tudi najrazličnejši kmetijski stroji. V tem oddelku so razstavljal« z uspehom prav zadovoljni.
Beograd, 4. septembra. AA. Da bi »e novi učni načrt v učiteljiščih m osel čim bolje uvesti v vseh razredih, je prosvetni minister izdal sklep:
1.	Pa se v 3. razredu učiteljišč uvede psihologija po 2 uri na teden namesto 4. kakor je bilo lansko leto. Od prihranjenih ur psihologije se 1 nameni živim jezikom, druga pa giasbenemu pouku.
2.	Da se t 4. razredu za šolsko lete 1931-32 uvedeta 2 uri splošne pedagogike namesto 4, ker se je v prošlem šolskem letu v 3. razredu poučevalo 6 ur tedensko v tem predmetu. Ena teh prihranjenih ur bo posvečena zgodovini, druga p« matematiki.
3.	V 5. razredu se uvede 5-urno šolsko delo na teden namesto 6-urnega, kakor je bilo lani v 4. in 3. razredu. Higijena se bo poučevala 1 uro na teden, ker se je že lani poučevala v 4. razredu 2 uri. Prihranjena ura higijene se posveti matematiki, ker se lani velik del gradiva iz tega predmeta ni mogel obdelati.
Vse Ip izpremembe veljajo samo za šolsko leto 1931-32.
Spored svečanosti
ob odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju
Danes, v soboto s
Ob 20.: Pričet ek slovesitnooti • slavno* stno fanfaro z Ljubljanskega gradu. Fanfaro izvaja godba »Sloga« in jo bo prenašal tudi radio. — Slavnostna razsvetljava me« •ta.
Ob 20.15: Bakiad* po mesta ispred Me«
6tnega doma po Kopitarjevi uilaci, S»r. Pe» tra cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici, Aleksandrovi cesti, Bleiweisovi cesti do palače bamske oprave, kjer zspojo xdru» ženi pevski zbori pod vodstvom g. Zor k* Prelovca, nato po Rimski, Emonski in Cojzovi cesti, Sv. Jakoba trgu. Starem m Mestnem trgu do magistrata, kjer bo ~opet |>etje; pred Mestnim domom bo nato raz-
Pri bakladi bo aoddlovaJo več godb; po« saraezna društva in skupine se uvrete po navodilih rediteljev pred Mestnim domom.
Fanfare z gradu naznanijo konec hakla-de.
Jutri, ▼ nedeljo x
Ob 6.: Godbe budn/ice po mestu z Izhodiščem na Mestnem trgu.
Ob 8.45: Izprazni se slavnostni progtor pred Mestnim magistratom od vogala Jugoslovanske knjrcgarae do Pod tranče in do Frančiškanskega mostu; kasneje bodo na ta prostor pripuščam le imetniki posebnih izkaznic.
Od 9. do 10.: Zbiranje obSnstva pred magistratom, na Vodnikovem in Krekovem trgu, na Poljanskem in Sv. Petra nasipu, na Resljevi in v Streliški ulica.
Ob 10.: Zaprejo se vsi dohodi na da v« nostni prostor, kamor pozneje ne bo nihče pripuščen.
Ob 1030: SSavnostno odkritje spomenika po naslednjem programu: 1.) »Molitev«, izvajana po združenih pevskih zborih ob spremijevanju »Sloge«. 2.) Slavnostni govor predsednika odbora za po6ta* vitev spomenika ki ž. Bevca, ki nato odkri« jc spomenik. 3.) Državna himna, izvajana po pevcih, godbi in občinstvu. 4-) Streljanje na gradu in zvon en je cerkvenih zvonov. 5.) Poklonitev vencev po zastopnikih občin in društev. 6.) Govor župana dr. Puca.
Ob 11.30: Pričetek povonke, ki krene izpred Mestnega doma mimo spomenika po Starem trgu. Sv. Jakoba trgu, Cojzovi cesti, Emonski ce6ti, Napoleonovem trgu, Vegovi ulici. Kongresnem trgu, Selenibur-govi ulici. Dunajski cesti, Tavčarjevi uflici na Kralja Petra trg kjer je razhod.
Opozarjamo, da bo ves spored prenašal radio in da bodo zvočniki postavljeni tudt v Ljubljani na raznih krajih, kjer se bodo zbirali ljudje, zlasti na Marijinem trgu, Vodnikovem trgu, Stritarjevi ulici, na Poljanski cesti, Krekovem trgu. Kopitarjevi ulici m Pod tranoo. Zato naj občinstvo ne sili k slavnostnemu prostoru, ker bo po vseh sosednih ulicah in trgih lahiko vse slišalo. Tudi opozarjamo občinstvo, da bo po-voifca res veličastna 1e tedaj, ako se bo ob« činst-vo točno držalo navodil rediteljev. Občinstvo, ki ne bo sodelovalo v sprevodu, naj se pravočasno postavi ob ulicah, kjer bo šla povoika, da ne bo 6 kasnejšim prihodom motila vrstnega reda.
Odkritje in sploh ves spored ae vrS ob vsakem vremenu.
Razporeditev občinstva:
Pred magistratom: Dohodi se zaprejo ob tridetrt na 9. in je dostop dovoljen le onim, ki imajo posebne izkaznice odbora za po« 6tavitev spomenika.
1.)	Zastopniki občin z izkaznicami rumene barve pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari trg) in stoje s čelom ob tribuni pred spomenikom, na levo od tram« vajskega tira, razvrščeni v globino proti Tranči.
2.)	Darovalci s izkaznicami zelene barve
pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari trg) in stoje desno od tramvajskega tira, torej desno od zastopnikov občin do skupine pevcev.
3.)	Zastopstvo društev z izkaznicami oranžne barve prihajajo preko SritaTjeve ulice in se razvrstijo od magistrata do Robbovega vodnjaka
4.)	Zastopstva z venci, ki imajo izkazni« ce raznih barv, prihajajo brezpogojno vsa po Stritarjevi ulici m morajo biti do 9.30 zbrana v veži magistrata za Robbovim vodnjakom radi skupne razvrstitve po slavnostnem prostoru. Pozneje in po drugih dohodih došli se ne bodo prorpuščali skozi kordon. Uvažujte to!
5.)	Zastavonoš® se zberejo oh in na stopnišču mestnega magistrata.
6.)	Imetniki izkaznic modre barve pridejo preko Stritarjeve ulice in imajo vstop na tribuno.
7.)	Narodne noše, ki imajo posebhe izkaznice dosedaj omenjenih, aK rožnate barve, se zberejo okoli Robbovega vodnja» ka. Ostale narodne noše brez izkaznic na Resljevi cesti od mostu navzgor
8.)	Združeni moški pevski zbori fn godba ..•Sloge«, ki sodelujejo pri odkritju in imajo izkaznice rožnate barve, se postavijo pred prodajalno mestne elektrarne.
0.)	Novinarji, fotografi, radio uslužben« ci in drugi, ki imajo izkaznice rožnate barve, pridejo preko Tranče in se razrvretijo na liou mesta po navodilih odbora.
Na ostalih trgih in cestah:
Zbiranje udeležencev se vrši po sorod« nosti organizacij v skupinah ter v svrho Pravilne uvrstitve v povorke na prostorih, ki jih bodo označevale table z zbirnim na« pisom. Predvidene so nastopne skupine na
naslednjih prostorih:
1.	skupina (Pred Skotijo). 1. Sokolska konjenica (tik za zadnjo edinieo vojske).
2.	Sokol v kroju (pred škofijo « čelom ob Medarskl ulici preko cele širine ceste).
3.	Gasilska društva (v pohodnem redn tik za Sokolstvom no sredi ceste v tesnem razstopn), 4. Bivši bojevniki (TJdruženje rezervnih oficirjev, TJdruženje dobrovoljcev, TJdruženje invalidov, Zveza bivših bo-:evnikov itd. na hodniku pred stolnico s čelom ob knezoškofijski palači.) 5. Stre-ljačke družine (na hodniku pred stolnico za skupino bojevnikov). 6. Skavti in pla-ninke (v Semeniški nliei s čelom proti Jueoslov. knjigarni).
II. skupina. (Na levem hodniku Vodnikovega trga s čelom pri pekarni Jančar, v Studentovski ulici ter na Krekovem trgu pred Mestnim domom). 1. Prosvetna in kulturna društva (n. pr. ZKD, Krekova nrosveta, čitalnica. Bralna društva itd.
ženske organizacije (n. pr. Kolo jugoslovenskih sester, Splošno žensko društvo
itd.). *. Učiteljska društva. 4. Narodno obrambna društva GMD, Soča, Narodna Odbrana, klub koroških Slovencev itd ). 5. Pevska in glasbena društva. «. Ruske organizacije.
III.	akupJna: (Kopitaa^eva »Mca, Zmajev most, ResJjeva cesta, Sv. Petra nasip. Poljanski nasip.): 1. Akademska društva (Čelo pri gostilni pri Križu). 2. Narodne noše (Zveza kmetsfcLh fantov in deklet itd.). Z. Sokoli v eivihi. 4. Planinska in aportna društva.
IV.	skupina (Krekov trg ob finančni direkciji in Streliška uMca, čelo ob vogalu finančne direkcije): 1. Javni nameščenci {državni in samoupravni). 2. Privatni nameščenci S. železničarske organizacije. 4. Strokovna dmštva (Narodno strokov-na zveza itd.). 5. Trgovske in obrtne organizacije
V.	skupina. (Cei Vodnik or- trg a Vodnikovim spomenikom): Občinstvo po sremh: Brežice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Gornji grad. Kamnik, Konjice, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija. Ljubljana. Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika. Murska Sobota. Novo mesto. PrevaJje, Ptuj. Radovljica, Slovenjgradec in Šmarje pri Jei« šah.
Splošna navodila t
Zdravniška služba: Za a&očaj »dravnigee
p otrobe bodo na razpolago sanitetne smtbu-lance na sledečih mestih.: Mestni dom, magistrat z rešilnim vozom v Lingarje^i ulici, lekarna BaikaTfič na Sv. Jakoba trgu z rešilnim vozom na Sv. Jakoba nabrežju, le« kara a Suaniik na Marijinem trgu in univerza na Kongresnem trgu. Zadnji dve zdmr» niški postaji bosta za časa povorke poslovali pred kavarno Evropa
II. Žigosanje železniških legitimacij ▼ svrho potrjevanja ud-eiežfoe pri odkritju, se bo vršilo na sledečih krajih: Glavni kok* dvor (v stanovanjskem uradn velesejma) od sobote od 14. dalje vse dni do 10. t m. Velesejem: od 6- do 9. t. m. ves dan. Kocv grewni trg št. 1 (Zvezida). samo v nedeljo od 8. do 20.
IIL Dohod občinstva • kolodvorom V olajšanje splošnega cestnega prometa in v svrbo čimprejšnjega dohoda na odrejena zbirališča, pozivamo vse udeležence, ki dospejo v nedeljo zjutraj v LjiAljano, naj uporabijo z glavnega kolodvora za dostop na Vodnikov trg in sosednje ufice le Res-Ijevo cesto. Udeleženci pa, ki prispejo z Dolenjske, naj brez izjeme izstopijo na Dolenjskem kolodvoru in naj se po D<v lenjski cesti, čez KarlovŠki most to Za gradom podajo na odrejena mesita.
IV.	Posebni vlaki: Posebni vlaki so bili že objavljeni v časopisju. Radi točnih od-hodnih časov s posameznih postaj, naj se občinstvo informira p<ri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti. Ponovno pa pozivamo vse udeležence, da se naj poslužujejo le onih vlakov in le tako kakor je biilo objavijeno, ker bodo vsi na« vedeni vlaki imeli dovoljno število voz>ov za prevoz vseh prijavljenih udeležencev. Ako bi se udeleženci posluževali raznih drugih vlakov, železniška uprava ne b« mogla obvladati večjega neprijavljenega navala udeležencev. Radi posebnih vlakov dne 7. in 8. septembra slede še objave v časopisih.
V.	Informacije radi razvrstitve povorke se bodo dobile na liou mesta od skupine rediteljev, ki bodo zbrani ob tabli za napisom »Informacije in navodila«.
VT. Radi stanovanj in prenoči® »e Je obrniiti do stanovanjskega urada velesejma na glavnem kolodvoru.
Uvažujte v»a ta navodila h» v«e sklep« rediteljev, ker le s složnim in enotmra na« stopom vsega občinstva bomo mogli izvesti slavnost res slovesno hj dostojno.
Odbor 2a potavitev spojeni*« kralja Petra L
Slovenski obrtnik okraden pri Delnicah
Delnice, 4. septembra.
Vse naše gospodarstvo trpi hudo krizo. Kupcev ni, obrt in trgovina zastajata. Pa se je odločil podjetni čevljarski mojster Jože Žakelj iz 2irov, da pojde iskat sam kupcev, če ti ne pridejo k njemu v hišo. Jože je naložil nahrbtnik poln raznovrstnih čevljarskih izdelkov, pa se je odpravil po svetu. Prehodil je že vso našo banovino do Kočevja, prešel je Brod na Kolpi in jo mahnil proti Delnicam.
Pred Delnicami je utrujen odložil tovor In se zleknil v travo. Ko se je ohladil, je odšel k bližnjemu vodnjaku, da bi umil in osvežil. Svojo prtljago s suknjičem vred pa je pustil pod mostom. Brezskrbnega popotnika je opazil nepošten pohajač. Ko se je Jože umival, se je dol-goprstnik splazil pod most in je izmaknil Jožetu nekaj tovora in listnico, v kateri je bilo več st^ dinarjev.
Ko se je povrnil Jože do svoje prtljage, je opazil, da je okraden in brez sredstev sredi pota daleč od doma. O tatvini je obvestil orožnike v Delnicah, ki so mu obljubili, da bodo skušali izslediti tatu.
Polovična vožnja za kongres lekarnarjev
Beograd, 4. septembra p. Prometni minister je odobril polovično vožnjo vsem udeležencem kongresa lekarniških pomočnikov, ki se bo vršil 15. t. m. v Zagrebu. Popust velja za dobo od 3. do 20. septembra.
Hmeljsk? trg
Catec, 4. septembra h. Nakupovanje hmelja se nadaljuje. Cene od 150—250 Kč. Prima in slabši hmelj se je učvrstil.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Polagoma porast oblačnosti, toplo, še dosti stalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Relativno višji pritisk je prešel preko južnega dela Evrope. Z njim je nastopila sedanja barometerska depresija, ki prihaja z Oceana in povzroča toplo vreme z vedrinami ter prehodno visoko oblačnost. Barom e-terski pritisk je narastel nekoliko samo v Primorju, drugače pa je padel za 0.1 do 4 mm, največ v planinskih krajih. Temperature so nara6tle za 1 do 6 stopinj, največ v planinskih krajih.
Dunajska vremenska napoved za soboto: V Južnih Alpah nejasno, padavine, hladneje. Ljubljana v jeseni
Naši kraji in ljudje
Človek hodi po mesta
Ljubljana, 4. septembra.
Granit in asfak govorita v drdraijočem ropotu koles svoj jezik. .Avtomobili in tramvaji drve na vse strani. Vozniki vpijejo in ljudje hite nenehoma po svojih opravkih .Tu pa tam se pripeti kaka nesreča Sirene reševalnega avtomobila trobijo zdaj tu zdaj tam. Hiše rasto in padajo pod neutrudljivimi delavčevimi rokami. Iz mesta hite vlaki, prihajajo vanj, 1 judtjo se vsipajo iz kolodvorov v mesto
—	vse je kakor včeraj, predvčerajšnjim
—	kakor da je vse po starem, kakor da se nič ne dogaja.
A vendar: ljudje vedo da je t teku to in ono — le misli jim s čela ni moči brati. Res, še vse prevladuje boj za vsakdanji kruh, mrki ali zamišljeni so še obrazi, ki se bodo na praznik zjasnili in z vso silo občutili jek zgodovine.
Kakor da je bilo izvršeno vse ponoči.
Neopaženo je šlo delo mnogo rok mimo posameznikov, mirno množice.
Mesto je izpremenilo svoj obraz, i Kdaj so napeljali žice nad cestami? { Kdaj so nanje pritrdili žarnice?
Tu človek nestrpno pospeši korak in misli: na dolgo ognjeno vrsto luči, ki bo razsvetljevala v nočnih urah tiha, zamišljena pročelja ljubljanskih hiš.
' Pred nunsko cerkvijo je bil velik ropot. Kar osorno »o se kdaj pa kdaj oglasila kladiva mižati; ev:
Nemara so vedeli, da postavljajo oder tu bogatinovo smrt, da bo. tam prikazan »Slehernik«. ..
Eh, pa je kdo kihnfl, če mu je žaganje sililo prehudo v nos in se zasmejal, pa so kladiva za kratek čas utihnila, da so se delavci, menda ne samo zaradi enega samega kiha, malo pomenili. Ob takem po-me-nku je nekdo pomislil in glasno povedal: »Pravijo, da bo tukaj velika pojedina. Rad bi bil zraven.
Drugi pa je vzel spet kladivo, vzel že-be\i. ga nastavil na desko in jezno udaril enkrat, dvakrat, trikrat po njem, da je izginil v mehkem lesu. Šele potem je tovarišu odgovoril:
»Jaz tudi! Še rajS pa bi Imel tiste boga trnove milinone!«
Kaj naj bi mu na to odgovorili? Stara ?elja. — Deske so zaropotale, žage za-hreščale, kladiva udarila po udajajočih se žebljih. Mudilo se je. Veličastno pročelje nunske cerkve pa je nemo in kakor pričakujoče gledalo na majhne, neprenehoma se pripogibajoče postave.
Zdaj je tam že skoro vse mirno. Ode* stoji. Le mize še ni in gostov tudi ne. NI še bogatinove postelje.
Le tranrvaj hiti mimo zda(j na desno zdaj na levo.
Pa nekdo se je zbal: Oder bodo -podrli!
Te besede je izpregovoril pTav tako, da se je zdelo, kakor bi si bil bolj želel konec tramvaja nego odra.
Hudo mu je bil všeč.
T	*
Pred ' starodavnim ljubljanskim rotov-žern je pometeno. Hrup se je polegel, ostri udarci jekla ob kamen so utihnili. Tn tiste tri lesene stene, ki so radovednim očem skrivale skrivnostmi kamen, so padle.
A kamna ni videti.
"Videti je le čudno, malo naprej nagnjeno, v platno ovito visoko stvar, katere oblika da le malo slutiti, da skriva v sebi jezdeca.
Pred rfo se ustavljajo gruče Tjmdi, ugibajo, premišljujejo, kaj se pod platnom skriva Otroci gledajo ž odprtimi usti. A nihče si ne una blizu, nihče si ne upa dotakniti le koščka blaga, ki pokriva — spomenik.
Kaj fe ljudem. Tako svetle od imajo
nekateri. —
Ali vedo, da stoji tam pomnik poznim rodovom —
Ali vedo, da je tam junak — v kamen vklesan — kralj — ki je nekoč izgubil svojo zemljo — ki je z narodom zaihtel — se z narodom poffnal v boj — in ni podlegel — ki je stal kakor kamen — visok in močan —
In temu in ornemu se zdi, da Je kamen za junaka premajhen. Da bi bil lahko večji, da bi moral kipeti v nebo.
Da, ljudje govore in vsak pove svoje mnenje. Na koncu pa si mislijo:
Počakajmo, da ga odkrijejo.
V nočnih urah, ko je vse tiho, temno, in je Mestni trg le tu pa tam medlo razsvetljen, se človeku zdi, da je v tisti mračni senci pred rotovžem skrit stražar, ki čuva vse mesto, vso deželo pred mestno hišo, in v svoji nepremičnosti in skrivnostnosti kuje narodovo bodočnost.
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počntku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo milo naravna »Franz Josefova«: grenčica, v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Jose-fove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
VABIMO VAS; oMecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite
oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Dovoljujemo olajšana plačila.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Učitelji za spomenik kralja Petra
Ljubljana, 4. septembra.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, bo položilo ob odkritju pod spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja veliko srebrno palmovo vejo z zlato pentljo. Palmova veja ima 35 listov in na vsakem listu je vgravi-rano ime sreskega učiteljskega društva, ki
jih je v banovini skupaj 35. Na pentlji je napis: »Spominu kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja — poklanja Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani — 6. IX. 1931.« Na palmovih lističih sta tudi društvi Črnomelj in Metlika, ki sta v zadnjem času pripadli zopet dravski banovini. Tudi učiteljski pevski zbor bo položil lovoijjev venec s trakovi z napisom.
Palmova veja učiteljskega udruženja in drugi poklonitveni predmeti bodo kasneje shranjeni v arhivu odbora za postavitev spomenika.
Jutri zaklenite duri!
Ljubljana, 4. septembra
Uprava policije v Ljubljani opozarja na naslednje:
Ker se vršijo dne 6. septembra ob priliki odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Petru I. na Mestnem trgu velike slovesnosti, bo ves Mestni trg od ulice Pred škofijo do Ključavničarske in od Stritarjeve in Lingarjeve ulice potom raz-nih organizacij in policijskih organov popolnoma zaprt za vsak promet od 9. ur6 do konca oficijelnega dela.
Da se ne bodo motile slovesnosti in da
se prepreči vsak dohod neupravičenim in
morda nevarnim osebam v hiše, ki obko-ljujejo ta prostor, morajo skrbeti vsi hišni upravitelji, da bodo veže omenjenih hiš od 9. do približno 12. ure brezpogojno zaklenjene in se ne smejo odpirati pod nobenim pogojem.
Zaradi tega se opozarjaljo stanovalci omenjenih hiš na to policijsko odredbo, ker imajo varnostni organi strog nalog, da nobene osebe, niti če bo trdila da stanuje v omenjenih hišah, na pustijo skozi kordo-ne. Osebam, ki bi iz izrednih in morda službenih oz i rov morale vstopiti v omenjene hiše v času od 9. do 12. ure izda uprava policije — prijavni urad — dne 5. t m. posebne legitimacije.
Istodobno se opozarjajo upravitelji omenjenih hiš in družinski glavarji, ns|j dobro pazijo, koga pustijo za ta čas v hišo ali v svoja stanovanja, ker bi morali odgovarjati osebno za eventuelna njih kaz-njiva dejanja.
Josip Sterger f
Maribor, 4. septembra.
Davi ob 2. je v 6<vojem stanovanju v Maistrovi ulici umrl g. Josip Sterger, višji sodni svetnik v pokoju.
Rojen je bil 3. januarja 1863 v Kranj« kot sin notarja, pri katerem je bil delj časa zaposlen tudi pesnik Simon Jemko, je po dovršenih pravnih študijah na Dunaju vstopil 22. novembra 1886 v sodno prakso. Leta 1893 je prišel za sodnika t Lož, od leta 1899 pa, ko je biil imenovan za okrajnega sodnika, je bil stalno v Mariboru do svoje upokojitve v začetku 1929.
Služboval je v vseh oddelkih okrajnega sodišča, pred upokojitvijo pa pri okrožs nem sodišču. Dolga leta je bil izvenspomi sodnik okrajnega sodišča. V tem svojstvu je zlasti med vojno storil mnogo dobrega za vojne vdove in sirote, katerim je pripomogel v mnogih primerih do podpor. Sploh je šel strankam zelo na roke m je pomaigal, kjerkoli je mogel. Bfl je dober tovariš, dovtipen družabnik, m tudi kazen« ske razpraive je mnogokrat vodil s svojo jedrnato dovtiipnostio. Bodi vrlemu možu blag spomin, žalujočim naše iskreno soža« lje!
Zbor zastopnikov plinarn in vodovodov
Lepo uspel občni zbor Udruženja — Novi predsednik Je inž. Bartel
Predavanja
Ljubljana, 4. septembra.
Udeleženci kongresa Udruženja jugoslovanskih plinarn in vodovodov so danes nadaljevali z delom. Ob 8. zjutraj se je vršil občni zbor Udruženja v dvorani Delavske zbornice, ki so mu prisostvovali tudi gostje iz tujih držav. Zbor je otvoril poslevodeči predsednik g. inž. Cernekovič, iki je toplo pozdravil vse zborovalce, v prvi vrsti zastopnika ministra za zgradbe g. inž. Krajca ter zastopnika ministra za socialno politiko g. inž. Viličiča, Dalje je g. predsednik prečital številne brzojavne pozdrave iz raznih krajev države. Obeležil je v kratkih potezah delo v Udruženju in nato podal besedo tajniku g. inž. Horvati-ču, ki je prečital obširno poročilo.
Odbor se je v vsakem pogledu trudil, da organizacijo čimbolj izpopolni, in je vodil tudi primemo statistiko. Produkcija plina je v minilem letu v naši državi dokaj napredovala, čeprav trpi tudi ta panoga zaradi gospodarske krize. Konzum plina je posebno napredoval v Sloveniji (Celje, Ljubljana, Maribor), nadalje v Zagrebu, Subotici, Novem Sadu in Splitu. Udruženje je uspešno posredovalo pri zvišanju železniških tarif za uvoženi koks in sodelovalo pri trgovinski pogodbi z Avstrijo. Vodovodna sekcija je za enkrat še skromna, ker mali vodovodi še niso udru-ženi v organizaciji, kar pa bo nedvomno tudi kmalu sledilo. Udruženje je v najtesnejših stikih z inozemskimi udruženji, tako z onim na Poljskem, Češkoslovaškem, v Nemčiji, Franciji in Angliji. Je tudi član mednarodne Unije plinarskih udruženj v Parizu in sodeluje po svojih predstavnikih tudi v upravnem odboru. Lani je bilo organizirano prijetno potovanje v Prago, kjer so bili zastopniki Udruženja najgostoljub-neje sprejeti. Udruženje šteje sedaj 102 člana, priglašajo pa se vedno novi. Na občnem zboru je bil počaščen tudi spomin umrlih članov g. Valtroviča iz Zagreba in inž. Františka Titere, predsednika upravnega odbora praške plinarne.
Zborovalci so izčrpno poročilo tajnika g. inž. Horvatiča sprejeli z odobravanjem na znanje. Razvila se je debata, kako pridobiti za organizacijo še neprijavljene vodovode. O tem sta govorila izčrpnejše župan iz Pančeva g. Isajlovič in predsednik g. inž. Cernekovič.
Iz blagajniškega poročila Je raarvklno prav ugodno gmotno stanje Udruženja. Odboru je bila dana razrešnica.
Pri volitvah je bila stprejeta kandidatna lista, ki jo je predložil g. Isajlovič. V novi odbor so izvoljeni gg.: predsednik inž. Bartel iz Ljubljane, podpredsednika inž. Cernekovič iz Zagreba in inž. Manola iz Splita, tajnika g. inž. Horvatič iz Zagreba in inž. Sonc iz Lljubljane, blagajnik g. inž. Koken iz Zagreba, v ostali odbor pa gg. inž. Ivekovič od Higijenskega zavoda v Zagrebu in inž. Spernjak iz Novega Sada, Troha iz Zagreba, inž. Leskovar iz Vfinkovcev, inž. Tomšič iz Maribora, Pooivavnik iz Ljubljane, inž. Krekovič iz Zagreba, v revizijski odbor pa gg. inž. Ma-kale iz Sarajeva ter Kiirti iz Novega Sada, v gospodarsko sekcijo: inž. Bartel iz Ljubljane in Troha iz Zagreba; v redakcijski odbor gg. inž. Horvatič, inž. Paukovič, inž. Ivekovič in inž. Spernjak.
Predsednik kongresa g. inž. Cernekovič je ponovno prosil navzoče naj podpirajo novi odbor. Razvila se je debata glede gospodarskega zboljšanja podjetij. Na predlog g. inž. Cernekoviča so bili izvoljeni za častne člane Udruženja predsedniki češkoslovaškega, poljskega, nemškega, francoskega in avstrijskega Udruženja. Sledil je tudi razgovor o sodelovanju higijenskih zavodov s plinarnami in vodarnami, kar bo imelo najboljše posledice v pogledu ljudskega zdravja. Po raznih drugih razgovorih o bodočem delu je nato g. predsednik zaključil občni zbor.
Sledila so zopet strokovna predavanja. Dr. inž. Havelka je govoril o ameriškem plinarstvu, inž. Wrangel o uporabi plina na Poljskem, inž. Horvatič o vprašanju uporabe podzemnega plina, ki je bil izsleden pri Budjevicah, za Zagreb in deželo. Med odmorom je bil udeležencem nuden v spodnjih prostorih Delavske zbornice zajtrk. V nadaljevanju je dr. inž. Bert-schinger govoril o tarifni politiki v plinarnah, ravnatelj Pietrowsky o preskrbi mest z vodo na Poljskem, inž. Knez o tehniki avtogenega varenja pri instalacijah vodovodov in plinovodov ter dr. inž. Opater-ny o sodobnem stanju preskrbe vode v ČSR
Opoldne so se udeleženci kongresa v skupinah podali na velesejmišče, kjer so si do kraja ogledali vse oddelke razstave.
Smrt dveh nemških stebrov v naših krajih
V Gradca Je umri Mvšl nemško-nacionaUni poslanec za mariborski okraj Henrik Wasfian — V Baske m Jezeru je utonil bivši profesor
ljubljanske realke dr. Binder
Gradec, 4. septembra.
V torek zvečer je umrl v graški bolnici dvorni svetnik g. Henrik Wastian, predsednik komisije za odškodnine in podpore invalidov. Po dolgem trpljenju ga je pobrala smrt v 58. letu. Pokojnik je bil po rodu iz Gradca ter je študiral gimnazijo v Gradcu in Mariboru, univerzo pa v Gradcu m Munchenu. Že kot visokošolec je sprejel mesto potovalnega učitelja Sud-marke in za srvoje področje si je izbral slovensko južno Štajersko. Sudmarka je bila tedaj središče nemške-nacionalne propagande v slovenskih krajih in pokojni VVastian je bil po svofli inteligenci in vnemi njen steber. Ze 1. 1905. je bil v mariborskem okrožju izvoljen kot kandidat nemške ljudske stranke v državni zbor. Bil je tudi član deželnega zbora in mnogo let mariborski podžupan. V vseh večjih krajih Štajerske si je nemško-nacionalna propaganda pridobila v prvi vrsti večje posestnike in podjetnike, ki so s svojim pritiskom na uslužbence poskrbeli, da so prišli tudi v občinske odbore Ljudje, ki so jih izbrali nemški zaupniki. Wastianovl ljudje so tako n. pr. odločevali v občinskih odborih Maribora, Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in št. Lenarta y Slov.
Goricah ter so te občine štele Wasflana tudi med svoje častne občane.
Ob prevratu je bil Wastian član provi-zoričnega deželnega zbora v Gradcu in je sestavil 30. aprila 1919 na mirovno konferenco v Parizu apel za priključitev slovenske Štajerske k Avstriji. Ko so bile maja istega leta volitve v graški deželni zbor, je dobil svoj mandat kot poslanec južne in zapadne štatjerslke. Z dT. Siegerjem in dr. Kamnikerjem je napravil še več viog na mirovno konferenco, zbiral je arhive Siidmarke in vseh drugih nekdanjfti nemških organizacij v naših krajah ter skušal na vsak način dokazati, da je nekdanja Štajerska — popolnoma nemška do Save..
Pokojnik se je tudi publicistično mnogo ndejstvoval, to pa z malimi izjemami le v nacionalne propagandistične svrhe. Pisal je -pod pseudonimom »Heini von Steier«. Od rtjegovih nacionalno-pTopapan-distaonih brošur je najbolj znana »Der Kampf um Cilli«, ki jo je spisal kot nai-nevarnejši in najzagrizenejši nasprotnik celjske gimnazije. Bil je nadalje dolgo let stalni sotrudnik dnevnika »Tagespost«, nekaj časa na tudi glavni urednik gra-škega lista »Montagszeitung«. Poleg svojega političnega mnogostranskega udejstvo-
| vanja je našel twfi bm trn podpiranje
umetnosti m za odgoj mladine. Bil je predsednik štajerskega društva za pospeševanje umetnosti, ima pa tudi zasluge za nadaljevalno šolstvo in za razna mladinska zavetišča. Bil je eden tistih nacionalistov, ki so se tako zavzeli za propagandistično delo, da sploh ne vidijo in ne občutijo krivic, ki so zvezane s tem delovanjem, in da nimajo prilike slediti klicem m utripom svojega sicer morda dobrega značaja.
Pokojnemu g. Wastianu je bil zelo podoben nekdanji profesor ljubljanske realke šolski svetnik g. dr. Julij Binder, ki je kakor se je včeraj poročalo iz Beljaka, utonil pred očmi svoje rodbine, sorodnikov in prijateljev v Baškem jezeru. Dr. Binder je imel ob Baškem jezeru svoj počitniški dom in tja se je podal že v nedeljo, da bi v krogu svoje rodbine in prijateljev praznoval svoj 81. rojstni dan. V torek popoldne se je šel s soprogo in z nekaterimi svojimi gosti kopat v Baško jezero. Kopali so se precej časa in je stari profesor prav čilo plaval. Na enkrat pa se je začel pred očrni vseh drugih potapljati. Najbrž ga je zadela kap.
Binder je imel v dobi svojega službovanja v Ljubljani od nemške nacionalne organizacije poverjeno v prvi vrsti skrb za odraščajočo mladino, katero je vneto pridobival za Turnverein. Ne samo dijake, tudi vse obrtniške vajence je imel mož v točni evidenci. Vsem organizatorjem mladine bi bil lahko vzor. Kot vnet nemški nacionalist in tudi pravi Nemec po
I
Človek, ki je bolan,
izgublja življenjsko in delovno sposobnost ter je v nadlego ne samo sebi, temveč tudi svoji rodbini
MOČ IN ZDRAVJE je blagor, ld ga mora čuvati vsak človek Pri glavobolu, pri trganju v sklepih in pri bolečinah, ki imajo svoj vzrok v prehlajenju, bolečine naglo ponehajo, ako bolna mesta živo vdrgnemo vsak dan trikrat z
„DIANA"
francoskim žganjem
Tudi pri prehladu, vratobolu, želodčnih bolečinah, krčih, onesve-ščeniu nam bo veliko koristilo, če bomo imeli v hiši steklenico pravega »Diana«, francoskega žganja. Dobiva se v vseh lekarnah in tudi v boljših prodajalnah. — Mala steklenica za 10 Din, večja 26 Din, velika 52 Din. 10780
rodu se pri svojem delu ni nikdar zavedal krivic, ki jjih dela nemška nacionalistična propaganda avtohtonemu slovenskemu prebivalstvu. Bil pa je osebno dober človek in tudi kot pedagog je bil na višku.
Pridite ln zabavajte se pri premieri sladke, očarljive, z zabavnim dunajskim miljejem prepojene operete po muztki Roberta Stotea
V glavni vlogi
Willy Forst
oboževani mfljenec filmske publike tn kot putncijl
Paul Horblger - Lee Parry - Oskai
Predstave ob po! 8. te 9%
zvečer.
ELITNI KINO KATICA
Krasen dopolnilni spored! mo Se danes in jutri! — Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. dopoldne. — Telefon 2124.
Novodobno gospodinjstvo in narodno
gospodarstvo
Pravi namen razstave novodobnega gospocfinfsfva na relesefmti
Ljubljana, 3. septembra.
Ko so naše gospodinje sestavljale načrt za razstavo, so si postavile dvoje osnovnih načel: poučiti gospodinje o smotreno urejenem gospodinjstvu, ki varčuje gospodinji čas, denar in delovno moč ter pokazati, kako se da tudi v njenem območju udej-stviti geslo »Svoji k svojim« in pospeševati narodno gospodarstvo z upoštevanjem domačih proizvodov. Zato so povabile številne naše strokovnjake, podjetnike, trgovce in zavode, naj se udeleže gospodinjske razstave s svojimi načrti in izdelki, ki pa morajo biti tako izvršeni, da ustrezajo osnovnim načelom novodobnega gospodinjstva in so primerni našim dejanskim razmeram.
Povabljenci so se radi odzvali vabilu naših gospodinj, saj vedo, da je gospodinja dober komsument. Zavedajo pa se tudi, da je treba moderno gospodinjo šele vzgojiti, ji pokazati nove proizvode in ji pojasniti, zakaj so boljši od starih ln v čem ustrezajo načelom novodobnega gospodinjstva.
Priznana arhitekta ing. Omahen in ing. Serajnik sta izdelala načrte za trisobno stanovanje, čigar prednost je v tem, da so sobe smotreno zvezane med seboj; s čimer se prihranijo gospodinji pota pri pospravljanju in se ji omogoči nadzorovanje dece. Spalnica ima poseben kotiček za dojenčka, kar je velikega higijenskega pomena. Prikupen je tudi vrtiček pri tem stanovanju. Opremo pa so odlično izvršili: zidarska in tesarska dela M. Zupan, mestni stavbenik v Ljubljani; mobilije za jedilnico Fran Kregar iz Vižmarij (po načrtu ing. Omahna in Serajnika); za kuhinjo L Žagar iz Dravelj (po načrtu arh. Mesarja); za spalnico Rok Berlič iz Št, Vida (tudi po načrtu O. in S.); otroško sobo Ignac Rapše iz Ljubljane; kopalnico in sploh vodovodno instalacijo je oskrbel Lovro Pičman v Ilirski ulici, obloge je preskrbela domača tvrdka »Material«, električne aparate in razsvetljavo pa mestna elektrarna v Ljubljani. Cvetlični nasadi in okraski so delo g. Lapa, plinske naprave iz ljubljanske plinarne, krasni porcelan pa od znane trgovine Agnola. Načrt za enosobno stanovanje arh. Mesarja je jako lepo izvršilo mizarsko podjetje »Javor« v Logatcu, sobo za poklicno ženo pa tvrdka Naglas v Ljubljani. Vrata in okna so izdelek podjetja Aha-čič, slikarska dela je izvršil Joško Majhe-nič na Vožarskem potu, hladilnik je pa postavila »Jugotehna«.
Prav je, da je pripravljalni odbor upošteval tudi naše zavode. Ni dovolj, da poznajo njih delo samo oni, ki se zatekajo k njim v potrebi, ampak je tudi prav in potrebno, da spozna uredbo in uspeh teh zavodov tudi širše občinstvo, ki dobi po razstavah jasnejšo sliko kakor po opisih.
Higijenski zavod, šolska poliklinika ln Dečji dom so pokazali nego in prehrano dojenčka v zanimivih tabelah in praktičnih predmetih. Gospodinjska šola na Mladiki je pripravila in servirala okusne krožnike moderne surove rastlinske jedi. TKD Ate-na je razvrstila veliko in silno zanimivo zbirko skic, diagramov, slik in vzorcev, ki pojasnjujejo, kako naj si gospodinja čuva zdravje in telo med delom in v odmoru* Zavod za domači obrt pod vodstvom ravnatelja Račiča je obesil prekrasne zastave ročnega izdelka.
Tudi naše trgovine kar tekmujejo s svojimi praktičnimi in lepimi izdelki: tvrdka škaberne z zalogo zaves, Hamann s perilom, Breznik Florjančič in Fritsch s kuhinjsko posodo, Agnola s krasnim porcelanom.
Tvrdka Hamann je razstavila vzorec delovne obleke za gospodinjo: halja iz pralnega blaga s kratkimi rokavi, predpasnik in čepice, čevlje z nizkimi petami, ki imajo vložek za oporo v gležnju; poleg tega še plašč, ki si ga gospodinja v potrebi z lahkoto obleče črez boljšo obleko.
Mlade mamice naj se pa ustavijo pri mizi, kjer razstavlja L. Megličeva (modna
trgovina v Pražakovl uHd 15) doslej nepoznane kroje za dojenčkovo perilo. Mati dvajsetega stoletja ne stiska več otroka v zastarele nehigijenske povoje, ne oblači ga v srajčke, ki razgaljajo otrokov hrbtiček, ne zagrinja ga z našemljenimi pregrinjalci, ko ga nese h krstu — danes obleče svojega miljenčka higijensko, praktično, okusno in poceni.
Tudi praktična ženska literatura je dostojno zastopana: razne kuharske in gospodinjske knjige, higijena, ročna dela in šivanje ter list »Gospodinjska pomočnica«, glasilo naših služkinj. — še nikdar ni imel naš velesejem toliko novega, zanimivega in poučnega za. ženo vseh slojev in poklicev kakor letos,
Jesenska prireditev Kola jahačev in vozačev
Ljubljana, 4. septembra.
Vsa Ljubljana praznuje kraljev teden. Tudi Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« ne zaostaja ln priredi 5. in 6. t. m. jahalne ln kasaške dirke na vojaškem vežbališču pri Ljubljani.
Prijavljeni so najboljši konji dirka& iz Ljubljane ln okolice. Tako so *n«.n< športniki: Kocjan, Krušlč, Sagaj iz Repen j ln drugi prijavili svoje plemenite konje in udeležita se kasaških dirk tudi znani kobilarni g. Lippitta iz Turnišča pri Ptuju in g. Skoberneta iz Celja. Pridejo pa še različni »amerikanci« in bo konkurenca zelo zanimiva.
Za dirko neameriških domačih konj jih je prijavljenih 12. Tako je predvsem lastnik kobilarne g. Lenarčič z Verda prijavil svoje krasne lipicance, dalje tukajšnji lastniki: Marinšek, Kodela in drugi. Proga za te konje znaša 2000 m. Posebna komisija, ki ji je dirkalna sposobnost posameznih konj znana, bo določila, koliko metrov pred ali za to linijo bodo začeli dirkati. Na ta način imajo tudi konji, ki so počasnejši, izgled, da pridejo prvi na cilj. Za jahalne dirke, ki bodo vsak dan po tri, je prijavljenih 25 konj. Dve bosta ravni, ena pa preko 8 zaprek, daljava vselej 2800 m, tako da se bo zahteval od posameznih konj poseben dokaz hitrosti in vztrajnosti.
Za občinstvo bo postavljenih 800 sedežev, a stojišča so tako razdeljena, da bo lahko vsak dobro opazoval dirke. Vojaška godba bo svirala in totalizator bo omogočil ljudem staviti na posamezne kasače in jahače; komur bo sreča mila, bo lahko tudi kaj zaslužil. Zveza z vlakom je ob 13.49 z glavnega kolodvora na postajo v D. M v Polju. Avtobusi vozijo od 13. dalje z Marijinega trga in izpred kavarne »Evropa« vsake četrt ure. Sicer pa tudi pešpot ni predolga. Vstopnina je nizka, stojišča po 8 Din, sedeži po 10, 15 in 20 Din. Predprodaja je v trafiki Sever v Selenburgovi ulici in v trafiki v hotelu Union.
gitrmastifeti t
Za poklicne - ca lajike — za dame - za otroke
Plesalka Metoda Vidmar (diplomirana ▼ šoli Mary Wigman, Dresden) sprejema učence vsak dan od y2 4. — y2 5. v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 10780
OKUS NASlH DAM
IPiRUDIE DO VELJAVE
ob ogledu in izbiranju damskih plaščev v elitni zalogi damske konfekcije pri tvrdki FR. LUKIC v STRITARJEVI ULICL
Plašči preprosti od Din 300.— naprej do prekrasnih modelov.
Domače vesti
* Šesto »Jutrovo potovanje v Pariz na
kolonijalno razstavo bo v dneh 5. do 15. oktobra, ako se do 26. t m. prijavi zadostno število udeležencev. S petim (seo-temberskim) potovanjem je odšlo 31 oseb v Pariz. Kakor smo že poročali, smo prejeli brzojavno obvestilo, da so člani pete ekskurzije srečno dospeli na cilj in da se počutijo prav dobro. Pričakujemo po izraženih željah in po zanimanju, ki se je doslej pokazalo, da se bo tudi za oktobrsko potovanje priglasila lepa družba. V jutrišnji (nedeljski) številki »Jutra« bomo objavili podroben program in pogoje za šesto oktobrsko potovanje v Pariz. Ta prospekt bomo razposlali tudi vsem onim zz. interesentom, ki so se že prijavili za to potovanje in ki se še bodo. Vabimo vse one. ki se resno zanimajo za oktobrsko potovanje, naj nam čimprej to sporočijo, da se bomo znali nadalje ravnati. Prijave naj se pošljejo na tajništvo uredništva »Jutra«, ki daje tudi vsa potrebna pojas-
ml* Iz poštne shižbe. Upokojena sta Adolf fctmaček. uradnik Savske poštne direkcije v Zagrebu, ter uradnica pošte Zagreb 2 Draži ca Sotošek. _
GROCK
Natvečii svetovni komik! Pride!
* Jugoslovenske znamke. V zadnjih dneh avgusta je bilo v prometu že prav malo poštnih znamk po 1 Din. Ze v prvih
dneh septembra oa so se na poštnih pošiljkah pojavile nove dinarske znamke z napisom »Kraljevina Jugoslavija«. Znamk? do 1 Din so rdeče, kakršne so bile že po prej. lik kraljev pa ni popolnoma v profilu, ampak na poi obrni en h gledalcu. Znamike m) 50 por niso več rjave, marveč izrazito zelene barve. V kratkem se bo pojavil v prometu tudi kovan m tiskan denar z imenom »Kraljevina Jugoslavija.«
*	Vodstvo treznostne akcije v dravsKI
banovini nas prosi za objavo naslednjih vrstic: Vse udeležence velesejma in kraljevega tedna v Ljubljani vljudno prosimo, da počastijo delo, žrtve in spomin blagopokojnega nacionalnega heroja kralja Petra L Velikega Osvoboditelja poleg udelež e pri odkritju spomenika in slavnostnih prireditev najbolj s tem, da vsi brez izjeme prežive v duhu treznosti in resnične zmernosti slavnostne dni. V beli Ljubljani naj nikjer ne opazimo v teh slavnostnih dneh vinjenih ljudi, vsi naj pazijo na to prošnjo, zlasti gostilničarju
*	Povratek udeležencev iz LJubljane z nedeljskimi večernimi vlaki dne 6. sept.
Ker ie pričakovati glede na ogromne nri-.glasitve jutri v Ljubljani velikanski naval potnikov na večerne vlake, se v lastnem interesu opozarjajo vsi udeleženci, da vstopajo potniki za Gorenjsko in Kamnik pri povratku v Ljubljani na gorenjskem potniki za Dolenjsko pa na dolenjskem kolodvoru. Za potnike, ki bodo vstopali v Ljubljani na teh dveh kolodvorih, bodo rezervirani posebni vagoni. Jutrišnji večerni vlak na Gorenjsko bo vozil ob 20.30 Jz Ljubljane samo do Jesenic in ne do Kranjske eore.
*	Podružnicam Slov pL društva. Osrednji
odbor SPD naznanja, da je po odredbi odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani uvrščeno SPD v slavnostnem sprevodu v skupino »Športna in planinska društva«. Ta skupina bo imela svoio napisno tablo. Njeno zbirališče bo ob pol 10. uri pred Jugoslovansko tiskarno. — Kdor se udeleži sprevoda kot član planinskega društva ali kot predstavnik podružnic, naj pride pravočasno na navedeno mesto.
*	Napovedano gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v Brežicah, Raj-henburgu in Krškem je zaradi slavnosti v Ljubljani preloženo in sicer v Brežicah pa soboto, 12. t. m., v Rajhenburgu in Krškem pa na nedeljo, 13. t. m.
*	Nov! grobovi. Preminila, je v Ljubljani ga. Matilda Lubasova, soproga izdelovalca harmonik. Pogreb pokoj niče bo v ponedeljek ob 15. izpred mrtvaške veže smlošne bolnice. V Innsbrucku je umrla ga. Marija Petričičeva roj. Thomannova, vdova po stotniku. — Obema pokojnicama blaz spomin. žalujočim naše sožalje!
Izvršujemo vsa fotoamatersha dela
v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor	2
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubi Jan*
Številke za označbo kraja oomenijo:
1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta Dadavin. 8. padavine v mm. —» Temperatura: prve številke pomenita najvišjo. druge naimžio
4. septembra Ljubljana 7, 759.6, 15.1. 76, tiho. 2, —. —; Maribor 7 761.4, 148, 84, tiho, 1, —v : Zagreb 7, 759.1, 17.9, 79, Wl, 0, —i Beograd 7, 760.0. 20.9, 68, SEl, 0, —„ —; Sarajevo 7, 762.1, 15.7, 78, ENE4, 0, —■ Sikoplje 7, 763.3, 15.6. 92, tiho, 0, ^
Temperatura: Ljubljana 25.6, 13.0; Maribor 22.6, 13.6; Zagreb 282, 14.8; Beograd 28.1. 13.9: Sarajevo 263, llj2; Skopi je 28.4, 10.8.
Solnoe vzhaja ob 524 zahaja ob 18.33. Lana vzhaja ob 20-10. zahada ob 1&9,
•	FIlm »V kraljestvu Zlatoroga« se bo
predvajal za šolsko mladino z dežele in za podeželsko publiko v izredni predstavi v ponedeljek 7. t. m. v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani ob 15. S tem bo omogočeno zunanjim posetnikom pravočasno doseči večerne vlake. Za šolsko mladino v naprej prijavljenih skupinah je določena izjemno znižana vstopnina 4 Din. Prijave se pošiljajo klubovemu tajniku e. Milanu Khamu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Zunanje posetnike opozarjamo, da si pravočasno res črvi rajo vstopnice.
* Kongres zveze lekarniških sotmd-nikov kraljevine Jugoslaviie se bo vršil jutri v Zagrebu. Slavnostna otvoritev bo ob 10. v beli dvorani Novinarskega doma ob udeležbi delegatov oblastev, različnih lekarniških korporacaj in organizacij ter lekarniških delegatov iz inozemstva. Na dnevnem redu je med drugim tudi razprava o eventuelnih izpremembah in dopolnitvah lekarniškega zakona ekonomskem zavarovanju lekarniških so t rudnikov, o situaciji v lekarniški stroki v naši državi, o farmacevtskem študiju, o nezaposlenosti v lekarniškem poklicu. Z odlokom prometnega ministra je za udeležence kongresa dovoljena polovična vožnja, veljavna od 3. do 10. t. m.
*	Vodstvo Javne bolnice v Brežicah razglaša. da v bodoče ne bo več sprejemalo porodnic v bolniški stalež razen v najnujnejših primerih, kjer je potrebna operacija. To pa iz razloga, ker bolnica nima urejenega porodniškega oddelka.
GROCK
Najslavnejši klovn sveta! Pride!
* Koroške novice.. V petek 1L t m. se zbero pri Sv. Jakobu v Roža vsi tovariši, prijatelji ki znanci lani umrlega dr. Zdrav-ka Zwiitterja. Odkrila se bo in blagoslovila nagrobna plošča pokojnemu Zdravku. Plošča ie mojstrsko delo umetnika Franceta Kralja. — Že leta sem obiskuje evropska mesta izvrstni pevski zbor donskih koza-kov. Pretekli teden so donski kozaki nastopili v celovški stolnici s cerkvenim koncertnim programom Za številno občinstvo je bilo njihovo petje pravo dožitevje. — Slovensko lovsiko društvo v Globasndoi je doletela posebna čast: na lovski razstavi v Velikovca je dobilo prvo nagrado (zlato medaljo) za razstavljene lovske trofeje — zlato medaljo. Društvo je razstavilo krasne rogove srnjakov. Srnjaka ie ustrelil g. Janez Hiutter, po domače Podevov, v Glo-basmicL — Kakor poroča »Koroški Slovenec«. niso naši koroški rojaki nič kaj zadovoljna z letino. Posebno slaba je bila rž, a tudi pšenica ni bila nič kaj boljša. Kriva Je suša. ki je vzela še otavo. Ajda pa kaže dobro.
*	Ljubljana v »Domačem prijatelja«. Za
praznične dneve v Ljubljani je ilustrirana družinska revija »Domači prijatelj« izšla v povečanem obsegu in uprav razkošni opremi. Vsa 9.-10. številka tega priljubljenega mesečnika je posvečena Ljubljani kot središču naše kulture in našega tujskega prometa. Poleg odlomkov iz literarnih del, ki opisujejo ali opevajo LJubljano, je izšel odlomek iz novega ljubljanskega romana »Mater spiritualis, ki ga piše lika Vašte-Burgerjeva. dalje članki o Ljubljani iz peresa Pv. Albrehta. B. Borka, dr. Fr. Ste-leta, Alojzija Potočnika, Jos. Westra, A. V. Pintarja, Iva Peruzzija, ing. arch. Janka Omahna L dr. poleg cele vrste informativnega gradiva o stari in novi Ljubljani. Zvezek Je obilno ilustriran. Krasne so celostranske reprodukcije izbranih fotografij z ljubljanskimi motivi, mmoge lene slike so objavljene v tekstu. Med ilustracijami se odlikujejo lesorezi slikarja-graSka E. Justina. Odlično opremljena in natisnjena ter vsebinsko velezanimiva »ljubljanska številka« »Domačega prijatelja« se že sama po sebi priporoča pozornosti občinstva, list pa je tudi sicer vreden kar najtoplejšega priporočila! Naroča se v LJubljani, Pra-protnikova tri. 1.
*	Ne pozabite naročiti Se pod ugodnimi subskripcijskimi pogoji dva velika sodobna romana »Lenin« In »Blodnje«. Sub-skripcija, ki konča 15. t hl, ne bo podaljšana. Zahtevajte prospekt pri Umetniški propagandi, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu.
*	»Matica naprednih žen« se imenuje agilno žensko kulturno društvo v Novem Sadu. Glavno nalogo si Je društvo postavilo v tem. da je osnovalo in da vzdržuje ljudsko univerzo v Novem Sadu. V preteklem poslovnem letu, ki ga je društvo te dni zaključilo z občnim zborom, je ljudska univerza priredila nad 20 predavanj, ki so jih imeli večinoma vseučiliški profesorii iz Beograda. Zagreba in Subotice.
*	An sme v avtobus človek, M tehta 120 kilogramov? V sredo je v Sarajevu prišlo do zanimivega spora. V avtobus, ki vozi v neko orovincijalno mesto, Je vstopil precej obilen gospod, ki je tehtal približno 120 kilogramov. »Za Vas tu ni prostora!« mu je rekel šofer. »Kako to?« Je odgovoril debeluh, »saj je tukaj dosti prostora«. Ker se Je šofer še nadalje upira!. Je obilni gospod vstal in zahteval policijsko intervencijo. »Ne želim gosta, ki tehta 150 kg«, je trdovratno zatrjeval šofer. Tedaj pa Je debeli gost odšel na policij sfoo upravo in vložil pritožbo pTOti negostoljubnemu šoferju, pozneje pa je po svojem odvetniku vložil pritožbo- pri bamski upravi.
*	Dva požara v vranskem okoliša enem dnevu. Z Vranskega nam pišejoi dopisa o oožasuh v Vranskem ofcofišu je
Obleka naredi človeka
Obleko očistiti ali imeti novo obleko je isto. — Zato uporabljajte
ČISTIN
ki je novo najboljše in zanesljivo sredstvo. — Dobi se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor.	m
treba popraviti, da je zasluga vranskih gasilcev, da ie bila obvarovana tik gorečega gospodarskega poslopja stoječa stanovanjska hiša. Vse hvale pa je tudi vredna velika požrtvovalnost zasilcev iz Kaple. ki so v tako kratkem času priili na pomoč. K temu naj še pripomnimo, da se Kapla ne piše KaoTja. ker izvira ime kraia bržkone od kapele in ker se izzovarja brez j. Slovenci imamo več Kapel in se je o pravilni pisavi teh krajev že mnozo pisalo. Seveda vedno zaman, kakor je pri nas Slovencih sploh zaman vsak trud jezikovnih čistilcev.
*	Smrt velikega Jelena. Iz Hodoša v Prelkmurju nam pišejo: Lovski čuvaj in posestnik z. Abraham Wiljem iz Hodoša je v lovišču ob državni meji naletel na or-jaškeza jelena v družbi dveh košut G. Wtljem je takoj oddal na jelena strel, ki pa ie ielena ranil samo na zlavi. Jelen je podivjal in hotel napasti lovca. Le izredni duhaprisotnosti se ima z. Wiiljem zahvaliti, da ni postal žrtev pobesneleza orjaka. Ko je namreč lovec opazil, da se mu jelen ves razdivjan bliža. Je z mirno roko pomeril še enkrat in to pot smrtno zadel krasno žival. Obe košuti sta med streljanjem zbežala. Kako lep eksemplar Je bil ustreljeni jelen, govori dejstvo, da je tehtal 370 kz. čistega mesa oa je imel točno 250 kg; meso se ie prodajalo no 7 Din. Jelen ie bil 8 let star, imel Je krasno razvito rogovje, vrat pa lep in močan kakor bik. Domneva se. da Je s svojo družbo prišel iz širnih madžarskih šum na naše ozemlje, kjer ga Je doletela častna smrt.
*	Obleke In klobuke kemično člsfl, barva, ollslra In lika tovarna Jos. Reictu
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kioarsko podietie Franlo Kanovar, pokopališče Sv. Križ LJubliana. tel. 2787.
*	Conrmerce zopet prodaja. Glej današnji oglas.
Iz LJubljane
o— Tujski promet v avgusta. V preteklem meseca je posetilo Ljubljano skupno 5i2S3 tujoev. Iz Slovenije Jih Je prišlo v Ljubljano 2134, Iz Zagreba 207. iz ostale savske banovine pa 318. Beograjčanov je posetilo Ljubljano 168 iz ostalih banovin
GROCK
Klovn in umetnik v eni osebi! Pride!
pa Jih le prišlo skupno 474. Čehošlovakov ie obiskalo Ljubljano 232. Rusov 14. Av-strijoev 576, Netncev 231. Madžarov 44, Italijanov 348. iz ostale Evrope oa 253. Iz Amerike Jih Je prišlo 60. iz Azii«v. 6, iz Afrike L
a— SOKOLI T KROJU. adetežHe se DOlnoštevibK) manlfesiačae baklade danes zvečer. Zbirališče ob pol 8. zvečer na Taboru. — Zupna uprava.
a— Sokol Vič, poziva svoje članstvo, il ima kroi. da se sigurno udeleži baklade v soboto zvečer in slavnostnega sprevoda v
nedeljo. Za baklado je zbirališče ob 19. uri 30. na Tabora. Zbirališče za slavnostni
sprevod oa je v nedeljo ob 7JO uri pred Sokolskim domom odkoder odkorakamo s praporom. Člani, ki nimajo krojev se naj udeleže sprevoda v rivžhi z znakom. Bratje pokažite disciplino In pridite vsi.
o— Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo. da se udeleži oolnošteviloo v svečanem kroju slovesnosti odkritja spomenika kralja Petra v nedeljo 6. t m. na predvečer pa baklade. Zbirališče članstva v nedeljo ob 8. na društvenem letnem telovadl-šču v Tivoliju, zbirališče članstva za baklado pa danes točno ob pol 8. zvečer na Taboru. Vsakdo, ki ima kroj. naj smatra udeležbo za svojo dolžnost Bailada in odkritje spomenika se vršita ob vsakem vremenu.
o— Sokol Moste naznanja, da Je zbirališče članstva v kroju in ctvilu ter naraščaja v nedeljo ob pol 8. zjutraj pred šolo v Mostah, odkoder odkorakamo na skupno zbirališče vseh Sokolov na letno tetovadi-šče lJubli. Sokola v TivoMu.
n— Sokol I, LJubljana-Tabor poziva svoje članstvo, da se po možnosti polmoštevil-no udeleži manifestačne baklade danes in svečaneea odkritja spomenika kralju Petru jutri. Bratje, ki imate kroj. pridite v kroju, ostali v edvilu z znakom. Zbirališče ie danes za oboje in naraščaj ob pol 19. na Taboru, iutri 6. t m. pa za one v kroju ob 8.15 na letnem telovadiščn Ljubljanskega Sokola. Ostali in naraščaj se zbirajo Jutri 6. t m. na Vodnikovem trgu in korakajo takoj za akademiki. Bratje, vsi na krov!
a— Prosvetno dnaštvo »Tabor«. Zbirališče za nocojšnjo povorko je ob 19.30 pred hotelom Tivolijem, za jutrišnjo pa ob 8.30 istotam. Članstvo, prijatelji in znanci naj se zberejo že nekoliko prej. ker Je ob napovedani uri že odhod. Na zbirališču se bodo razdelili društveni znaki. Vse rojake In
če postoji nevarnost za legar
sterilizirajte pitno vodo tn des> inficirajte stranišča, greznice in smetišča s KAPORITOM. Navodila v Drogeriji
GREGORIC, Ljubljana*
Prešernova 5.
Dr*.
SdirOderJi
KREMA	H -
V*n»Je Me pni met-^M I Jem ta daj« koH u-V I_WTB©«»goT«I* bu-ro.
-i ter*
prijatelje našega pokreta vabimo, da se
nam pridružijo v čim večjem številu.
a— Vojni dobrovoljci se zberejo za nedeljski sprevod točno ob 8. pri Mikužu (Kolodvorska 3). nato odhod. Odibor poziva tovariše, da se eotovo udeleže slovesnosti.
n— Narodne noše, ki so vabljene s posebnimi vabili k odkritju spomenika kralja Petra pred magistratom, se zberejo v nedeljo ob pol 10. dopoldne pred stolnico. Oblečene nai bodo oo predpisih.
u— Jadranaši! K slavnostnemu sprevodu v nedeljo se zberemo ob pol 10. s trakovi pred univerzo. Udeležba strogo obvezna. Informacije ▼ društvenih prostorih.
n— Članstvo udruženja vojnih Invalidov
se udeleži korporativno pod vodstvom Ob-lastneza odbora v Ljubljani odkritja spomenika kralju Petru in sprevoda. Zbirališče za vse invalide, vdove in sirote ob 9. pred šentpetersko vojašnico. Zbero naj se udeleženci iz Ljubljane in vseh dragih kra-iev in vsak naj bo točen.
n— Društvo »Soča« opozarja vnovič vse svoje člane, da 6e zbiramo k bakladi danes ob pol 8. zvečer in jutri ob pol 9. k povor-ki v restavraciji »Pri levu«. To velja tod' za podružnice.
o— Odbor kJuba Jugoslovensklh primorskih akademikov poziva vse svoje člane, da se Dolnoštevilno udieležijo proslave odkritja spomenika kralju Petru I. Zbirališče ob 10. na univerzi.
a— Opozorilo pevcem! Vsi zbori, ki bodo sodelovali pri odkritju spomenika kralju Petru v nedeljo dopoldne morajo biti točno ob 9. zbrani na dvorišča realke, kjer se bo vršila kratka vaja z godbo »Sloge«. Tam se bodo razdelile lezitimacije za dostop na slavnostni prostor pred magistrat. Pevci, ki bi se te vaje ne udeležili, ne dobe legitimacij in ne morejo k odkritju. Iz dvorišča realke gredo vsi zbori z zodbo »Sloge« pred magistrat. Upoštevajte! — Uprava Hubadove župe JPS.
a— Iz KJS. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru je dal dovoli en ie za razprodajo razglednic, katere je založila trvrd-ka Tičar izključno Kolu iagoslovenskih sester v Ljubljani ki jih bo razpečavalo v humanitarne namene 5. in 6. t. m. Kolo vabi članice podružnic In ooverjeništev. da se udeleže nmogoštevfloo odkritja spomenika Jn da agifirado v tem smislu tudi ori drugem obGnstvu. Obenem opozarjamo na ljubljanski jesenski velesejem, kler vzbuja občo dozo most Davil jon »K« v katerem Je razstavilo Splošno žensko društvo zanimive predmete. Kolo vabi meseca sept. na letovanje v svoi krasni Dečji dom v Kraljeviči. Penzfla dnevno 35 Din. ako se priglasi dovoljno število refleiktantov.
o— Udruženje Jugoslovanskih nacionalnih železničarjev In brodarjev obvešča svoje članstvo, da Je zbirališče železničarjev, ki se udeleže mimohoda ob priliki odkritja spomenika kralju Petra Jutri od tri četrt na 9. do 9. ure ob železniškem vrtu nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani pri naši društveni zastavi (vogal Kolodvorske nI.) od koder odkorakamo skupno točno ob 9.
GROCK
2ivljenje velikega klovna v filma! Pride!
na določeni prostor. Tovariši točno in v čim večjem številu!
a— Jastično poslopje bo nocoj na predvečer odkritja spomenika kralju Petru izredno lepo razsvetljeno. Od strehe do tal bo pritrjenih oo poslopju okrog 1500 žarnic. Dela za razsvetljavo se vrše pod vodstvom tehničnega uradnika e. Frana Mi-iavoa.
u— Za Dom slepih. V oočaščeuje spomina blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja je darovalo namesto venca k spomeniku Šentjakobsko gospodarsko in kulturno društvo 300 D&n za Dom slepih v Ljubljana. Znesek naj se dvigne v upravi »Jutra«. — Univerzitetni profesor g. dr. Hinteriechner je daroval 100 Din Društvu slepih za razsvetljavo v počastitev spomina kralja Petra Osvoboditelja.
b— Opozarjamo občinstvo, zlasti dame, da obiščejo razstavo Kluba likovnih umetnic Jugoslavije v Jakopičevem paviljonu.
a— Vhod v Narodni muzej bo zaradi predelav v avli odslej naprej tudi ob nedeljah izključno le z Bleiweisove ceste.
i— Gojenci šole Glasbene Matice se opozarjajo, da pridejo danes v soboto v pevsko dvorano k določitvi urnika. V pevski dvorani naj se zbero vsi nanovo vpisani gojenci in oni, ki so želeli kako spremembo, stari gojenci pa naj gredo direktno v sobe svojih lanskih učiteljev. Gojenci klavirja naj pridejo točao ob 15., gojenci violine ob 16. m ostali zojenci ob pol 17. Redni nouk začne Matica v sredo 9. t m.
u— Razglednice spomenika kralja Petra L so na razpolago trgovcem in trafl» kantom od 7. t. m. dalje v trgovini M. T<i» čar, Šalmbuigova ulica in Sv. Petra ceeta.
i— Ravnateljstvo drž. k observatorija v Ljubljani obvešča gojence zavoda, da začne v sredo 9. t m redni pouk v vseh oddelkih Jn razredih. Dodelitev k p. n. učiteljem zvedo v konservatoriiski pisarni.
i— Zborovanje občinskih nameščencev. V nedelio 6. t in. bo ob 8. zjutraj v dvorani Delavske zbornice redna letna skupščina Društva pokrajinska občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine, ob 15. oa v zborovalni dvorani mestnega načelstva seda poslovneža odbora Saveza službenika gradsfcih i seoskfli opfiin kralje-vfate Jugoslavije.
i— Oblastna zadruga slaščlSarfev, medi-čarjev. voščeninarjev in izdelovalcev fcan-did ▼ Ljubljani bo imela svoi redni letni občni zbor 16. t m. ob 14. v dvorani hotela MSklič.
i— Vloaf v stanovanfa In lokale, Vče-raJ ponoči so bfli na poslu številni vlomilci, ki pa pri svoji oodietnosti niso imeli baš velike sreče. Neznani svedrovci so vdrli v loka! Zadružne hranilnice na Sv. Petra cesti, kjer so z vitribom odprt vežna vrata, v lokalu samem pa so se spravil! nad pisalno mizo. V predalu niso našfi nič vrednot zato so odšli z dolgim nosom. Na Sv. Petra cesti so dalje vlomili v stanovanje stranke Malec teT odnesli 90 Din in dva avstrijska šilinga. Menda isti storilci so potem. poskušati, srečo tnfi m lokala družbe
Zvočni kino Ideal
Premiera najnovejšega in najsijaj-nejšega zvočnega filma dveh kraljev smeha
V novem stanovanju. — Kot Viljem Teli. — Umirajoči labod. — V boju s silnim atletom. — Ljubezen ln
Isis v Kotnemskeza ulici, kjer so naš& za*. 90 Din raznih znamk. Tatovi so dafje^ obiskali stranke PodržaJ in Suver-KavčnikJ na Resljevi cesti, a so tudi odšli brez ple-1 na. Dalje je bil izvršen vlom še v shram-j bo neke strailke v Koleziji, kjer so dobui! le razne malenkosti
o— Zadruga mesarjev obvešča obSn«^ stvo, da bodo jutri zaradi svečanosti za-j prte vse mesnice in stojnice že ob tričetrti na 9. dopoldne in da naj se vsak dt&vo«| časno preskrbi z mesom
u— Zobni atelje V. FCrfsch, Rožna do&Bfe do preklica ne sprejema, u— Dr. Jamar Tone zopet ordlirfra. u— Priporoča se atazaznana gostUneM Keršič, Sp. šiška.
Iz Maribora
a— Obletnico izročitve novih zastav ooM kom naše vojske dne 6. t m. bo slovese o;
proslavila tudi mariborska gamšaja. OHj 8. zjutraj odidejo vse čete gamšzije na^ Tezno. kjer se bo vršila nato ob 8.30 rev»aš m parada čet.
a— 60 letnico svojega rojstva Je prazno* val te dni v Mariboru znani planinski de^ la vec Brunom Rotter. Slavij ep ec se dolga leta z veliko požrtvovalnostjo ode|4 stvo v al zlasti pri mariborski oodrnžn-LclI SPD in Je izdal tudi več lepih planinskih; koledarjev. Naj bi bilo jubilantu usojeno. ■ da bi še dolga leta užival krasote pohor-«j skega raja, v katereza je vedno tako rad: zahajal, ter si pridobil veliko zaslug zal njegovo popularizacija
a— Povratek otrok s PočitrcEkega Oomz na Pohorju. Tretja skupina otrok Pbčiifcni-* škega doma kraljice Marije pri Sv. Mar-i tinu na Pohorja se bo vrnila v sredo 9. t. m t. osebnim vlakom ob pol 12. na zlavni kolodvor. Starši naj otroke pričakujejo^ Prtljaga se bo dobila popold<ne v Zdravstvenem domu. Korošcev a ul. št 3
GROCK
Ljubavni roman svetovno znanega klovna v filmu! Pride!
a— Dr. Fran Marinič, Trubarjeva ulica št 1U zopet redno ordimra.
—a Ljudsko gibanje. Teskom meseca svw>. gusta je bilo v Mariboru rojenih 115 in si-; cer 62 dečkov ter 53 deklic. Umrlo je v tem času 53 oseb, od teh 31 moških in 22 žensk, porok pa je bilo 45.
a— Jadranska straža v Zagreba razvije; v nedeljo 6. t m. svoj prapor. Člani imajo' četrtinsko vožnio ako se izkažejo s člansko lezitimacijo. Kdor hoče prisostvovati razvitju, nai se zzlasi tekom aanašnjega. dne v društvenih prostorih. Grajska ulica, št 5, od 3. do 5. popoldne, kjer bo izdajaf legitimacije društveni tainik.
a— Člani Narodne Odbrane in Jug o*'o-venske Matice naj se udeleže v torek 8. t. m. maše zadušnice za mučen ike 6. septesnv bra 1930. — Predsednik.
a— Udruženje rezevrnih oflcira i ratnl*a v Mariboru vabi svoje člane na družabni večer, ki ga priredi »Oficirski dom« danes zvečer v Narodneim domu.
a— Avtobusni promet na Tezno-dlrkaD-« šče 6. In 8. t m. Dne 6. in 8. t m. bodo vozili mestni avtobusi na Tezno k motornim dirkam od 13. naprej.
a— Kopališče na Mariborskem otoku«. Včerai ie bila temperatura v velikem ba-i zenu 21. v srednjem 21. v otroškem 23, zraka na 24 stopini Celzija._
Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode ln deco nndl v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12«
Dr. SCHWEIGER
zobozdravnik
LJUBLJANA, Prešernova uBca štev. 82, odpotnje do 9. septembra t. L H352
Mizarska tovarna
opremljena z vsemi stroji, s stanovanjem v sredini mesta, se ODDA takoj v najem.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »APE«,
TOJO
AKROBATI
DVOR
JUBLJANtKI' \
Ob' najnižjih ljudskih cenah
4 In 6 Din
premiera velikih pustolovščin in senzacij
GOSPODAR divjega zapada
Junaška dela hrabrega belca, ki je postal nekronani kralj Indijancev!
Warner Baxter — Marleta Milner
Napeto! Novo! Velesenzacija!
a_ m. gostilničarsko - gospodinjski tečaj. Tujski promet zahteva primerno ureditev naših obratov. Zato je Zveza gostil-ničarskih zadrug priredila že dva taka tečaja z najlepšimi uspehi, kar pričajo številna zahvalna pisma staršev bivših gojenk. Opozarjamo ponovno vse naše hotelirje In gostilničarje na priliko, da se njih hčere izobrazijo odnosno izpopolnijo v vodstvu gostilniških obratov. Vpis traja nepreklicno do 10. t. m. Gojenke so preskrbljene z vsem v internatu in pod najstrožjim strokovnim nadzorstvom. Vsa pojasnila daje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
aLsmwetiri dnevi kraljevega tedna ee prod
vrati! PotrebovaK boate izdatnega okrep&la, M ga Vam bo nn<30 eeneno in oinene edino «b'tai automatiSni buffet >Ri<x d. i t. Selenburgova ulica.
a— Kronski tmokojenec — dolarski dedič. Kakor izvemo je kronski upokojenec 54 letni železničar Avgust Strtršelk dobil te dni obvestilo od konzulata v USA, da ie po svojem pokojnem stricu, ki je bil v Chi-casrn tovarnar čevljev, podedoval 30.000 dolarjev. Če ni zovvt kaka potegavščina, kakor se je zadnje čase ponovno zgodilo. ma leno dedščino. ki bi znašala v našem denarju leno vsoti oo 1,120.000 Din prav iz srca privoščimo.
Iz Celfa
e— K slavnostnemu odkritja spomenika kralju Petru bo vozdl te Celja poseben vlak. ki bo odšeJ s celjskega kolodvora intri zjutraj ob 4.15. Vsi udeleženci naj si jia-bavijo vozovnice za četrtinsko vožnjo na podlagi le-tigimacn. že danes, da ne bo nepotrebnega navala Dri blagajni
e— Proslava rojstnega dne presfcolooa-slednfka Petra se bo vršila v Celju z naslednjim sooredom: ob 8. slavnostna služba božia v žutmi cerkvi, nato oa v pravoslavni ka-odi m v ©vangeliski cerkvi. Po bogoslužjih bo na Olazfli velika parada 39. oešoolka. Mestna občina poziva vse Msne ■Dosesstnike in meščane, da okrase posloma :m okna z državnimi zastavami. Zvečer bo tudi baklada po mesta. Rezervni častni-iki irai se svečane službe božje udeleže •nolnoštevilno v uniformi ali civilni obleki. Mestna občina bo na vseh svojih noslotriih razobesila državne zastave.
e— Tujski promet Celje ie obiskal v STreteJdem mesecu 1301 tujec in sicer 944 .fagoslovenov, 222, Avstrijcev. 51 Ce-hoSlovakov. 30. Nemcev. 22 Italijanov, 8 Madžarov. tro 6 Amerikancev in Poljakov. 5 Rusov. 4 Francozi in no 1 Danec. Penziiec in Sved. Po poklicu rra so tujci bi1!: 526 trgovskih potnikov, 221 delavcev. 182 industrij oev, 92 dijakov, 88 obrtnikov. 72 uradnikov. 51 zdravnikov in 22 odvetnikov, do-ž3m ie bilo 47 tiri cev brez noklica.
e—- Na cefiski Glasbeni Matici se Je vpisovanje že pričelo in se javnost obvešča, da ie vnis potreben tudi za vse lanske gojence. Pouk se bo pričel 15. septembra ob M. z razdelitviio učnih ur.
e— Na mali Šmaren bo vršila v Snodnfi JTudlnji pri Celiu velika manifestacija naše kmečke mladine. Vršili se bosta v velikem slogu zasnovani in pripravljeni tekmi kmečkih koscev m kolesariev. Zbirališče rdekženoev in sodelavcev bo v Celin na Dečkovem trgu. nakar se bo razvila veličastna povorka skozi vse mesto n>a tekmoval i5če. Po tekmi bodo razni govori m pre-'davania. končno rra še velika kmečka veselica na vrta Brenkovičeve gostilne.
e— Šoferski izoiti se bodo vršili za Interesente iz mesta in celjskega sreza v četrtek 10. t m. ob 8. pred mestnim načel-stvom.
e— Bat'a v Celju. Adaptacija prostorov s-e je zakasnila in bo filiala pričela poslovati y prihodnjih dneh. S tem bo izpolnjena davna želja našega meščanstva.
Dva nesrečna padca. V četrtek je padel med delom na neki novi stavbi v So. Fbdmji nri Celju z odra 34 letni zidar Anton Žužek iz Košnice, zanosi en pri stavbeniku Golograncu, m dobil pri padcu notranje poškodbe. Istega dne je padla n-a domačih stopnicah 67 letna posestnica Frančiška Polenšakova s Franklovega in si zio-rniila levo roko ter se občutno poškodovala oo obrazu. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
e— Mestni kino bo predvajal krasni rvočni ve le film »Din a mit« s Konradom Na-elom v glavni vlogi. Začetek ob pol 21. Predigra najnovejši Foxov zvočni žurnal.
Z Jesenic
b— Z nastopom šolskega leta so jese-nfške ceste na mah zopet močno oživele. Nad 1300 otrok pohaja v osnovno in meščansko šolo. Veselje je videti lepo umito in čedno napravljeno deco, kako hiti žare-čih He v šolo, veselo se pomenkujoč v gručah.
s— Prireditev Gorenjskega zimskosport-nega podsaveza je preložena na poznejši čas. Dobrodelna prireditev >Soče<: pa bo v nedeljo 13. i m.
s— Otvoritev nove trgovine. V lepem na novo urejenem lokalu poleg kavarne >Paris< na Jesenicah je o tvor j ena konfekcijska trgovina.
s— Senzacija za Jeseničane je prihod ogromnega cirkusa, kakršnega Jesenice še niso videle. Cirkus Fischer, ki je dospel iz Trsta, ima nad 150 artistov, 200 eksotičnih živali in 150 zveri, med njimi 75 dresiranih levov.
Iz Kranja
s— Poziv vsem Sočanom! Društvo »Soča«, podružnica Jesenice, se udeleži korporativ-no slavnosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani Zbirališče vsega članstva bo v nedeljo zjutraj ob tri četrt na 6 na jeseniški postaji V Ljubljani se članstvo zbere v prostorih restavracije pri >Levu< na Gosposvetski cesti kjer bo-od prejeli člani tudi društvene znake po 10 Din.
r— Sokolsko društvo Kretn) je preložilo proslavo 351etnice zaradi prireditev kraljevega tedna na dan 19. oziroma 20. t m
r— Na glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje gojencev 9. t. m. od 10. do 12. dopoldne. Pouk se prične 16. t. m.
r— Danes in jutri zvečer ter vsako so-boto in nedeljo igra v kavarni Narodni dom Lyra-Jazz orkester 5 mož. Vstopnina prosta.
Iz Novega mesta
n— Športni dan, ki ga je nameraval
prirediti SK Elan v nedeljo, se zaradi odhoda velikega števila meščanov k odkritju spomenika kralja Petra preloži na Mali šmaren.
n— Rahel potres je meščane in okoličane iznenadil v torek ob 17.18. Trajal je dobrih 5 sekund, smer jugozapad.
Iz Hrastnika
h— V Ljubljano se odpelje na kraljevo proslavo okrog 500 Hrasfcničamov, zato opozarja železniška postaja občinstvo, naj s* kupijo vsi udeleženci vozne listke že danes. Peljemo se v nededjo z ojačenim oseb* nim vlakom ob 6.48.
h— Kino Narodni dom predvaja danes in jutri film »Žena in njene igračke«.
Tisoča hi tisoči posetijo Ljubljano. Za Tse je pripravljeno. Najokusnejše zak u.ske: golaž, vampe, hrenovke, kranjske kl-obase, lendviii, slaščice, torte, potice itd. Edino v elitnem antomatičaem bnffetn »Rkx, šelenburgova ulica.
tev novih prostorov bik potrebna. Ker pa obstoja resen projekt zgraditve Sokolskega doma, lqjer bi se nahajali tudi novi prostori za kino, bi komaj bilo umestno, da Vinari-ja, ki ima povsem druge gospodarske 6vrhe, daje prostore za ureditev konkurenč« nega kinopodjetja.
r !
novim sporedom J | v ponedeljek zvečer! 3
Radio
Iz Trbovelf
t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. 100% zvočni film »Kapitan korvete« (Hary Liedtke), zvočni Foxov žurnal in film Jugoslov. gasilskega kongresa r Ljubljani
Iz Ptuja
J— Zgradba novega kina. Mariborski ki* nopodljetnik Gustin vodi pogajanja z Vi-narijo zaradi preureditve prostorov za ki« no. Gledališče, kjer je sedaj kino, sicer ne odgovarja povsem predpisom ta bi uredi-
Izvleček iz programov
Sobota. 5. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa in plo-,šče. — 18: Prenos opore z Dunaja. — 19.45: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. —
20: Fanfare. _ 20.30: Prenos slavnostne
baklade. — 21.30: Operetni večer. Vmes napoved časa in poročila.
Nedelja, 6. septembra.
LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Prenos svečanosti odkritja spomenika kralju Petru. 11: Salonski kvintet — 12: Čas, dnevne vesti, plošče. — 15.30: Jeseniška godba. — 16.30: Prenos opere »Gorenjski slavček«. 19.40: Šah. — 20: Prenos koncerta »Slogec in »Drave<. — 21.30: Salonski kvintet
BEOGRAD 10.30 Prenos slavnosti iz Ljubljane. — 11.30: Ciganska godba. — 12.30: Orkestralen koncert — 16.30: Prenos opere iz Ljubljane. — 20: Prenos koncerta iz
Ljubljane. _ 22: Poročila. — 22.20: Lahka
glasba. — ZAGREB 10.30: Prenos iz Ljubljane. — 16.30: Prenos oper© iz Ljubljane. 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.10: Jugoslovenska glasba. — PRAGA 18: Fev-skf koncert — 19: Mandoline in kitare. — 19.45: Sokolski trobentači. — 20.45: Spevoigra. — 22.15: Plesna glasba. — BRNO 18: Klavirski koncert — 19.45: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Lahka glasba. 19.25: Plošče. — 20.15: Koncert orkestra in
solistov. _ 22.30: Chopinove klavirske
skladbe. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ f0.30: Zborovsko petje. — 11.05: Dunajski simfonični orkester. — 13.05:
Mandoline. _ 15: Lahka glasba. — 16.05:
Nadaljevamje lahke efosbe. — 17.30: Dvora-kova glasba. — 19.40: Šlagerji — 20.10: Dramski večer. — 22: Prenos iz Amerike. 23: Plošče. — BERLIN 20: Orkestralen koncert — 22: Prenos zamorske glasbe iz Newvorka. — Plesna glasba. — K0N1GS-BERG 18.25: Violinski koncert — 19.50: Koncert orkestra. — 21: Operni večer iz Lipskega. — 22.30: Prenos iz Amerike. — MOHLACKER 16.30: Popoldanski koncert 20: Ameriški večer. — 21: Lahka glasba. 22.40: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.15: Vojaška godba. — 19: Koncert ciganske kapele. — 20.20: Spevoigra. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. —
V soparnih Jeeensfcth 4nefe «1 najbolje mrrdl-te telo a ledeno, hladno pijačo: «veUo in temno pivo, vino, likerji, malinevec, oranžada, citronada itd. Toda edhto t elitnem auto-mati&nem boffeta >Rio«, 6el«nbnrgo^« niica.
GOSPODARSTVO
Pre£erenene pogodbe pred evropsko komisijo
Pododbor evropske komisije za koordinacijo gospodarskih problemov je po večdnevnem zasedanju končal v Ženevi svoje delo in je sestavil poročilo, ki bo predloženo plenumu evropske komisije. V teku zasedanja pododbora je francoski delegat Francois Poncet med drugim naglasil, da bo Francija t kratkem sklenila preferenčno pogodbo tako z Jugoslavijo kakor tudi a Madžarsko. Obe pogodbi bo predložila Društvu narodov. V debati glede preferenčeega režima je edino delegat sovjetske Rusije g. Litvinov pobijal načela preferančnega sistema in prav tako sklepe odbora za izvoz žit nih presežkov. Jugoslovenski delegat prof. Todorovič je raztolmačil pomen avstrijsko-jugoslovenske pogodbe, ki vsebuj© preferenco za pšenico. Pododbor za koordinacijo gospodarskih problemov je sprejel resolucijo, v kateri naglasa, da se preferenčne določbe v nemško-ruinunski in nemško-ma-džarski trgovinski pogodbi držijo v okviru principov, ki jih je stavila mednarodna konferenca v letu 1930. in da odgovarjajo tudi pogojem, ki jih je formuliral stalni odbor za vprašanje izvoza žitnih presežkov. S tem je vprašanje uveljavljenja preferm-čnih pogodb, ki so bile v zadnjem času sklenjene med posameznimi evropskimi državami, stopilo v zaključno fazo. Evropske države vsekakor ne bodo ugovarjale uveljavljen ju. Ugovor Rusije pa ne pride v po-štev, ker Rusija ne sklepa trgovinskih pogodb v smislu tradicijonalmih načel trgovinske politike'. Nejasnost obstoji še glede pristanka prekomorskih držav, ki 90 interesi rane na izvozu žita v Evropo.
Resolucija pododbora za koordinacijo gospodarskih vprašanj navaja zlasti^ skladnost nemško-rumunske in nemško-madžarske pogodbe s postavljenimi principi in sicer zato, ker je preferenca za žito v teh dveh pogodbah najdalekosežnejša. Nemčija je namreč Rumunski in Madžarski priznala preferenco za neomejeno količino uvoza, dočim se preferenca v ostalih v zadnjem času sklenjenih pogodbah nanaša le na gotov kontingent uvoza.	________
= Seja industrijskega odseka Zbornice
za TOL Včeraj je zboroval pod predsedstvom načelnika g. Dragotina Hribarja zbornični industrijski odsek. Na seji je podal zbornični generalni tajnik g. Ivan Mohorič poročilo o zborničnem delovanju, o trgovinski pogodbi z Avstrijo in pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ter o predlogih industrije za izvozniški kongres. Nadalje je poročal zbornični konzu-lent g. Fran Žagar o položaju mMnske industrije glede na novi žitni režim in o aktualnih davčnih vprašanjih, posebno o skupnem davku na poslovni promet. Poročila je vzel odsek na znanje po debati, ki so se je udeležili vsi člani odseka: odobril je tudi stavljene predloge. Končno si je odsek obširno bavil s težavami v kreditnih vprašanjih za našo industrijo s posebnim ozirom na kredite Narodne banke. Po izčrpni razpravi, v kateri so govorili gg. Avsenek, Florjančič, Krejči in inž. Remec, je odsek sprejel predlog načelnika g.
D. Hribarja, da se Izvede Se pismena anketa ln da se zbrano gradivo porabi za spomenico, ki naj se o tem vprašanju čim prej predloži "na merodajna rresta.
= Stanje Narodne banke. Narodna banka je izdala izkaz o stanju na dan 31. avgusta, iz katerega je razvidno, da so se devizne rezerve (v podlagi in izven podlage) ponovno povečale za 95 milijonov JDin (v drugi četrtini avgusta za 52 milijonov). Zaradi večjih potreb ob ultimu so se lombardna posojila povečala za 36 milijonov Din. Začasni avans glavne državne blagajne pa se je dvignil za 70 na 470 milijonov Din. Obtok bankovcev se je povečal za 103 dočim so ži-rovne obvez, nazadovale za 61 milijo tako da so se vse obveze v obliki izdanih bankovcev in žirovnih vlog, za katere je potrebno kritje, dvignile za okrog 40 milijonov Din. Ker pa se od novih deviznih rezerv šteje samo 11 milijonov v podlago, se je kritje obtoka in žirovnih obveznosti v zlatu in devizah zmanjšalo od 38.8 na 38.3%. Od ostalih postavk izkaza je omeniti obveznosti z rokom, ki se stalno dvigajo in so se v zadnjem izkazu zopet povečale za 149 na 703 milijone Din. Stanje na dan 31. avg. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti staniu od 22. avg.): aktiva: podloga 2154.5 ("+ 11.5). od tega v zlatu 1544.9 (+ 0.6), v valutah 3.2 (+ 0.3), v devizah 606.7 (+ 10.1); devize, ki se oe vštejejo v kritje 200.0 (+ 84.0); posojila na menice 1439.7 (— 8.4); posojila na lombard 234.6 (4- 36.0); začasni avans gL drž. blagajne 470.0 (4- 70.0); pasiva: obtok bankovcev 4983.3 (+ 103.3); obveznosti po vidu 647.0 (— 61.6), od tega nasproti državi 28.4 (— 51.1), po žirovnih računih 352.8 (— 155.5), po raznih računih 265.8 (+ 145.0); obveznosti po vidu 703.1 (+ 148.7).
= Konkurzi v avgusta. Društvo indu-strijcev in vedetrgovcev je v avgustu regi-sfcrirailo 33 konkurzov nasproti 53 v juliju m 30 v junij«; prisilmib poravnav pa je bilo zabeleženih 44 nasproti 51 v juliju in 48 v juniju. Skupaj je bilo torej v avgustu 77 insolvenc, dočim jih je bilo v istem mesecu pret. leta zabeleženih le 39. V dravski banovini >e bilo v avgustu registriranih 8 konkurzov (lani 2) in 3 prisilne porav« na/ve (lani 0). Polovica vseh v juliju otvor-jejntih poravnalnih postopanj odpade na dravsko banovino, ena četrtina pa na sav« sko banovino.
= Kotiranje Jugoslovanskega stabilizacijskega posojila na pariški borzi. Pred dnevi so pričele na pariški borzi kotirati obveznice francoske transe 7% jugoslovenskega mednarodnega stabilizacijskega (posojila v zlatu iz leta 1931. Prvi dan je bil m te obveznice dosežen tečaj 85 do 85.50.
= Upravni odbor Zveze jugoslovensMh hranilnic. Na 5. redni glavni skupščini Zveze jugoslovenskih hranilnic ▼ Ljubljani dne 29. julija izvoljeni upravni odbor se je na svoji seji dne 2. t. m. konstituiral takole: predsednik: Fran Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske; podpredsednik: dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani; tajnik: dr. Fran Cerne, direktor Mestne hranilnice ljubljanske; blagajnik: Iv. Valenčič, tajnik Mestne hranilnice v Kra-
nju; odborniki: dr. Josip Dermastia, predsednik ravnateljstva Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, Ignacij Kline, direktor Mestne hranilnice v Novem mestu, Drago Kocmut, direktor Mestne hranilnice v Mariboru, Mihael Korošec, direktor Mestne hranilnice v Celju in Josip Verbič, direktor Občinske hranilnice na Vrhniki.
= 4 milijarde mark odtegnjenih sredstev berlinski velebank. Iz pravkar objavljenih izkazov berlinskih velebank za 31. julij t L je sedaj mogoče točno ugotoviti, koliko denarnih sredstev je bilo tem bankam letos odtegnjenih, odnosno odpovedanih. V teku julija, ko je kriza dosegla svoj višek, so berlinskih velebank. Iz pravkar objavljenih svojim inozemskim upnikom in domačim vlagateljem vsega 1110 milijonov mark, v juniju pa 1120 milijonov mark. Znatni odtegljaji pa so bili zabeleženi že v prejšnjih mesecih, kar priča, da je proglasitev nemško-avstrijske carinske unije takoj povzročila v inozemstvu nezaupanje in odpovedi kreditov in je tako izzvala finančno krizo, ki je postala vidna šele v juniju. Od počet-ka tek. leta so berlinske banke izgubil© 3900 milijonov mark tujih sredstev, kar odgovarja v našem denarju ogromni vsoti 52 milijard Din.
= Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom Karlom Teodorom M©yer-jem, imetnikom neprotokolirane tvrdke >Fotomeyer« v Mariboru (Gosposka 39) in njegovimi upniki za 40% kvoto terjatev, plačljivo v 2 šestmesečnih obrokih po 20%. Prav tako j© potrjena prisilna poravnava med dolžnikom Žigom Weiszom, trgovcem v Dolnji Lendavi in njegovimi upniki za 45% kvoto terjatev, plačljivo v 4 enakih tro-mesečnih obrokih.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic ▼ Ljubljani sprejema do 8. t m. ponudbe za dobavo strešnega umetnega škrilja, šamotne moke in lesnega cementa, do 11. t m. pa za dobavo zidne opeke. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. t m. ponudbe za dobavo elektromotorja za pogon žične železnic©. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL)
4. septembra.
Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz v splošnem popustili edino deviza Curih se je za malenkost okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču »e je Vojna škoda v početim prometa tTgovaJa za aranžma še po 330—332, pozneje pa po 329 m 326; za kašo so bili zabeleženi zaključki po 334, 332, 328, 326, 325 ki 327. Za decešnlberski termin je bil samo en zaključek po 332. V ostalem je bil zabeležen promet v 8% Blairovem p06o>fflu po 78 m v 7% investicijskem posojilu po 72. Tečaji bančnih vrednot so pri slabem promet« ostali nespremenjeni med industrijskimi dehucami pa so bili zaključki v Trbovelj« ski po 212.80 in 215, ▼ Vevčah po 120; v Uniona (Osijetk) po 55 in v Seoerani po 21L
Deiim.
Ljubljana. Amsterdam 2279.78 —. 2296.62, Bruselj 78&27 _ 790.63, Curih 1102.95 do 1106.25, Dunaj 796.43 — 797.83, London 274.99 — 275.81, Newyork 5647.00—5664.09, Pariz 221.91 — 222.57, Praga 167.64 do 168.14, Trst 296.02 — 296.92.
Curih. Zagreb 9.06, Pariz 20.12, London 24.9325, Newyork 513.—, Bruselj 7L47, Milan 26.82, Madrid 45.90, Amsterdam 206.7250 Berlin 121.35, Dunaj 72.10, Sofija 3.7150, Praga 15-20, Varšava 57.50, Bukarešta 3.0575
Za mlada is star« J« poakrbljeM s aajJbiejSbn
aromatttnim sladoledom, operitivi, ooctaili itd. Ne zamudite te vgodne prilike, ki Vas j« nudi ie elitni antomatidiii boffet >Rio< — Selenbnrgova nlioa.
Efekti.
LJubljana. 8% Blair 79 bi, 7% Blair 99 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den^ Kreditni zavod 195 den. Ruše 125 den, Vevče 120 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
aranžma in kasa 323—325, ra december 332 do 334, investicijsko 71.50—73, agrarne 42 bi, 6% begluške 50—52, 8% Blair 76—78, 7% Blair 68 bi, 7% Drž. hip. banka 62 den.; bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965, Jugo 67—68, Union 150—155, Ljublj. kreditna 120 den.. Srpeka 190—191, Zemalj-ska 115 bi, Narodna 5200 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Drava 210 den., Šečerana 211—212, Brod vagon 20—40, Union mlin 50—55, Vevče 120—122, Dubro-vačka 300 bi, Jadranska 400—480, Trbovlje 213—215.
Beograd. Vojna škoda 333, 331, 333.50 zaklj., za sept 336 zaklj, za dec. 346, 344, 345 zaklj, investicijsko 72 bi, agrarne 43.50 zaklj, 8% Blair 70 bi, 7% Drž. hip. banka 69.50, 69 zaklj. Narodna banka 5500 bi
Blagovna tržišča
HMELJ
Žalec, 3. septembra. Hmeljarsko društvo poroča: Živahno nakupovanje po cenah od 8—11 Din za 1 kg. Polovica letine prodana.
-r Žalec, 4. septembra. Zmerno povpraševanje in mirno nakupovanje po 9 do 10.50 Din. Večja partija prvovrstnega blaga s© je prodala po 11 Din. Položaj je še dosti trden.
POLJSKI PRIDELKI
'+ Ptuj, 3. sept Na tržišču poljskih pridelkov je situacija naslednja. Beli krompir? Povpraševanje prav živahno. Pretekli teden je bila nakupna cena 60 Din, te dni se plačuje po 65—70 Din za stot. Producenti se drže rezervirano, ker pričakujejo nadaljnji dvig cen. Rdečkast krompir: Malo zanimanja. Nakupna cena 60—70 Din. Cebnla: Pridelek je zelo pičel in je nakupna cena če« noč poskočila od 100 na 150 Din. Tudi po tej ceni se blago težko dobi. Zelje, zgodnje: Malo povpraševanja, pa tudi mak) blaga; nakupna cena 75—80 Din. Fižol: Nakupna cena za koks kakor tudi za beli fižol znaša 400 Din. Jabolka: Blaga je dovolj, kupcev pa malo. Cena znaša 90—100 Din, za renete pa 150 Don. Jabolka za prešo: Nakupna cena 50—60 Din. Iz postaje Moškanjci se je v avgustu odposlalo 10 vagonov čebule, 30 vagonov belega krompirja in 8 vagonov rdečkastega krompirja.
LES
Ljubljanska borza (4. t m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za pol vagona »©obrobljene buko-vine (30, 40, 50, 60 in 70 mm), za pol vagona n ©obrobljene črešnjevine (50, 60 in 70 mm), za kratice (smreka, jelka, 15, 20, 25 mm, 1—3.50 m), za bukove morale (60/60 mm, s kompletacijo 27 (27 mm), za 450 do 500 m» j©lovine (IV, 4 m, od 16 cm navzgor, medija 25/26 cm, debelina 12, 18, 24, 38 in 48 nun, pri tem največ 24 mm), za 1 vagon škuret (paralelnih, 12 mm debelin«, širina 8, 16 in 16 cm), za 1 vagon bukovih naravnih plohov (L EL, v raznih predpisanih dimenzijah), za Ž vagona borovih m* meljnov (68/33 mm in 78/78 mm debe&na, 4 m dolž, suhih, ostrorobah), za 30 m* rezane hrastovine (od 25/25 mm navzgor, od S m dolž. navzgor), »a 35 m* rezane hrastovi« ne (od 35/35 mm navzgor, od 4 m dolžin« navzgor) ter za pol vagona jelševih plohov.
V	zadnjem času so se inozemski odjemalci pričeli zanimati za testone. Povpraševanja pa so zaenkrat bolj informativnega značaja. Ker se bodo testom pri nas sigurno iskal? in prodali, je važno, da se pri produkcjM že vnaprej upoštevajo zahteve odjemalcev. Kakor je iz povpraševanj razvidno, se bodo kupovali testoni v naslednjih dimenzijahs 70% 9/10 ool in 30% 4/8 col. V drvah se kupuje le blago letošnje produkcije, stare zaloge drv pa se le počasi in težko oddajo.
V	oglju se situacija ni spremenila, v ostalem blagu pa so zaključki malenkostni
ŽITO
Ljubljanska borca (4. t m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov nd bila Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh po 137.50—140, pri navadni voznini pa po 142.50—145.
+ Novosadska blagovna borza (4. t m.). Tendenca mirna. Promet: 12 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 12 vagonov koruze, 6 vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: sremska, slav. nova, 78-79 kg 162 do 164; 79-80 kg 163—165; ladja Dunav 168 do 170. Oves: baški, sremski, slavonski 126 do 130. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 115 do 120, letni 67/68 kg 160—170. Koruza: baška 85 — 87, okolica Sombor ali Indji-ja 85 — 87; južnobanaška 82 — 84>; sremska, okolica Šid 88 — 90. Moka: baška, banaška >00< in >0« 270 — 280; >2« 250 do 260; >6c 230 — 240; >6< 210 - 220; >7< 170 — 180; >8< 120 — 125: slavonska >00< in XX 255 — 265; >2« 235 — 245: 220 do 230; »6« 210 — 220; »7< 166 — 175; >8« 120 — 125. Otrobi: baški 92.50—97.50.
+ Somborska blagovna borza (4. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 101 vag. Pšenica: sremska, slavonska 79 kg 160 do 163. Ječmen : baški in sremski 63/64 kg 110—115; baški pomladni, 67/68 kg 165 do 170. Koruza: baška 86—88. Moka:
Za tfaoSe ta ttso&e je prostora dovolj, kajti hitra antomatična postrežba je dostopna vsem. Le kdor sf sam postreže — si postreže najbolje! — Toda samo v automatiŽnem boffetii »Rio«, Selenbnrgova nlica.
baška in banaška >0« in >00« 270—280; >2< 250—260; >5« 230—240; >&< 210—220; >7< 160—180; »8c 115—120; sremska, slavonska >0< in >00< 255—265; >2< 235—245; >5< 220—230; >6< 210—220; >7< 165—176; >8< 115—120. Otrobi: baški 87.50—92.50.
-f- Badimpeštanska terminska borza (4. t m.). Tendenca prijazna, promet srednji — Pšenica: za dec. 9.62—9.64, za marc 10.88 do 10.89; rž: za dec. 10.10—10.15, za marc 11.10—11.16; koruza: za marc 11.98—12.02.
Cenjenim obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča
RESTAVRACIJA POD „SKALC0"
MESTNI TRG 11
kjer bodo postreženi s prvovrstno pijačo kakor tudi z domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. — Vsak čas se dobe čevabčiči, ražniči in druge srbske specialitete. — Vsak dan KONCERT. — Abonenti se sprejemajo. — Za obilen obisk se priporoča
11388
JAKOB BRIŠKI, restavrater.
^■^^■■■■■■i otvarja jesensko PRODAJO
NaSe cene Jasno pričajo:
šivane koton odeje, ročno delo	komad po Din 80.—i
šivane saten odeje, fina vata ..allliallll	komad po Din 165.—■
Fino češko sukno za ženske plašče, 140 cm .	komad po Din 55.—■
Fina umetna svila................komad po Din 10.—
Jugoslovenski cefir za srajce iaallliaiii«	komad po Din 4.50
šifon, 80 cm............... ■ ■ ■	komad po Din 6.—i
Najfinejši šifon brez apreture, 80 cm . . ■■■■■■■■	komad po Din 10.—^
Moderno sukno za ženske obleke, 130 cm , ( i i ■ ■ i >	komad po Din 48.—
Gladko volneno blago, 110 cm............komad po Din 28.—
Angleško sukno za moške obleke « a ■ ■ ■ komad od Din 150.— do Din 250.—i češki štofi za moške obleke ..■■■■« komad od Din 60.— do Din 120.—t
Pralna bombažna tourist flanela ( a *........komad po Din 6.80
Velour pralni barhend ,,,,•■<■ i ■• i i • ■	komad po Din 9.—<
NOVOSTI:
Moderni trpežni čevlji, kolosalno nizke cene. — Zadovoljni ste bili pri pomladni prodaji, še bolj boste sedaj.	11364
„COMMERCE", delniška družba, LJUBLJANA
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 2» L nadstropje.
KIJLTUUNI PREGLED
Na pragu nove sezone
Iz razgovora z ravnateljem ljubljanske drame g. Pavlom GoBo
Že po neki tradiciji in nezapisani pravici •e je naš urednik tudi letos oglasil pri ravnatelju drame g. Pavlu Goliji, da dobi podatkov o novi sezoni. G. ravnatelj se je tudi to pot ljubeznivo odzval in odgovoril na vprašanja; njegova izjava ne osvetljuje samo nastopajoče sezone v našem reprezentativnem dramskem gledališču, marveč odkriva tudi celotno prizadevanje vodstva drame, da ustvari »umetniško centralo za vse gledališke potrebe celokupnega sloven-
iive Slovenci — t naši dnžavi In izvem nje Notranje čim dalje globlja, popolnejša in močnejša, vsa zasidrana v stvariteljskem duhu svojega ansambla, svojih protagonistov in režiserjev, naj postaja zunanje vedno bolj priprosta in enostavna ter tako vedno bolj sposobna za izvršitev svojega poslanstva. Na odru slovenske drame naj se obravnavajo vsa vprašanja, ki vznemirjajo sodobnega človeka v umotvorih domačih In tujih pisateljev, v svojevrstni Interpretaciji in igri, svojevrstni samo njej. To interpretacijo in igro, ki temelji na notranji strukturi naše dobe in našega človeka, pa naj vodijo predvsem — darovitost, znanje, temeljito poznavanje predmeta in popolna Iskrenost čustvovanja pri popolni poštenosti in priprostosti v izražanju.
Literarno-umetnostne zahteve se % gospodarskimi interesi, hvala Bogu, vedno bolj krijejo. Kritika je poglavje zase. V kolikor gledališču in posameznim osebnostim ni naklonjena, škoduje le malo, včasih komu z bolj slabimi živci. Občinstvo se več ne opira nanjo. Sicer pa je s kritiko tako: Kadar hvali, je dobra; kadar graja, pa zanič.
Umetnost-zabava? Dolgega časa seveda teater ne sme prodajata, banalnost pa ne spada vanj.
5. Ali Je res, da se Je naša drama v zadnjih sezonah finančno že tako utrdila, da
bi m lahke sama vzdrževal«;
Drama se je finančno nedvomno to zelo utrdila, vendar po mojem mišljenju v tem formatu brez državne subvencije m M
mogla obstajati.
6.	Kakšno stališče zavzemate glede gostovanj? Kaj mislite o ožjem sodelovanju vodilnih gledališč v Jugoslaviji?
Posamezna gostovanja v drami «e ml %<H-jo povsem nepotrebna. Umetnik, ki je vlogo na drugem odru z drugim ansamblom to t drugi režiji študiral, se ne sklada x našim ansamblom in učinkuje tuje, včasih celo neiskreno. In vse to ne po lastni krivdi Gostovanje celotnih ansamblov bi bilo zelo zanimivo in koristno. To pa Je težko izvedljivo, ker stane ogromno denarja. Taka gostovanja bi hila najvažnejši plod ožjega sodelovanja z drugimi vodilnimi gledališči v Ju gos lavi j L Sicer pa imajo, kakor naše, tudi druga gledališča, svoje važne naloge, fei še dolgo ne bodo Izvršene.
7.	Kako bi lahko naša javnost Izdatneje podprla stremljenje In Interese naše drame?
Organizirala naj bi >Društvo za razširjenje naše dramske umetnosti«. To društvo bi pobiralo prispevke za svoj sklad po vsej državi. Iz sredstev M se nabavila oprema, predvsem pa potrebni osebni In tovorni avtomobili, ki bi služili za prevažanje naše drame iz kraja v kraj. Kot posebno nalogo bi si stavilo društvo prirejanje slovenskih predstav med rojaki, ki žive izven mej naše država.
čejo, toda kolikor vem, se n« namerava tako kmalu vrniti. — No, pa se ustaviva Se pri drugih zagrebških literatih. Avgust Ce-sarec je dovršil roman »Na pragu«. Milu-tina Cihlarja-Nehajeva je pobrala smrt baš pri sestavljanju večje knjige o enem najzanimivejših hrvatskih politikov v preteklosti, Kvaterniku. Knjiga se bo imenovala »Rakovica«. Delo dovrši dr. Jurišič In izide še letos pri Matici Hrvatski. Le-ta ima
Ka] nam obeta Tiskovna zadruga
Pred novim založniškim programom za L 1931/32
skega ozemlja.« Stremljenje, ki je brez dvoma prikupno in čigar sadovi so vidni vsem, ki so dobre volje.
V naslednjem podajamo vprašanja in odgovore:
1.	Katere slovenske In srbohrvatske premiere bomo Imeli letos v ljubljanski drami?
Sezono ©tvorimo z Gramovo dramo »Dogodek v mestu Gogl«. V isti seriji se študira Cankarjev »Kralj na Betajnovi« v novi režiji in skoro popolnoma novi zasedbi, ter Begovičeva drama »Brez tretjega«, ki ■bo imela najbrž v Ljubljani svojo krstno predstavo. Cvetko Golar je poslal svojo novo komedijo »Dve"nevesti«, ki je sprejeta v repertoar. Premijera bo oktobra meseca Prepričan sem, da bo tudi ta Golarjeva komedija postala popoularna. V repertoarnem načrtu so še: Krleža: »Leda«, Manojlovič: »Centrifugalni plesač« in Nušlč: »Pot okoli sveta«.
2.	Katera dela Iz slovanskega In ostalega svetovnega repertoarja imate v repertoarnem načrtu za novo sezono?
Od slovanskih avtorjev so T repertoarnem načrtu: Dostojevski: Bratje Karama-zovi, Mereškovski: Aleksej, Wyspianskl: Varšavijanka, Katajev; Kvadratura kroga, Langer: Izpreobrnltev Janeza Piškurja. Ostale književnosti zastopajo: Shaw: Zdravnik na razpotju, Galsworthy: Beg, Rostand: Ne ubijaj, Maeterlinck: Zadoščenje, Bernard: Kavarnica, Zuckmayer: Stotnik iz Kopenioka In Cirkus Knie, Benaven-ite: Malquerida, Alsberg in Hesse: Preska-va; ljudski repertoar pa: Nestroy: Pritličje in prvo nadstropje ter Raymund: Raz-sipnik. Iz klasičnega repertoarja se bodo vprizorili: Sophokles: Kralj Edip, Moreto: Dona Diana, Schlller: Valenštajnova smrt.
3.	Je li pričakovati kakih sprememb v osobju? Kdo bo letos v glavnem režlral? AH je dr. Gavella res dokončno Izgubljen za Ljubljano?
V dramskem ansamblu ne bo nobenih sprememb. Gospod Edvard Gregorln se Je ipo enoletnem študiju vrnil lz Berlina ter zopet stopil med ansambel. V glavnem bo-da režlrali: prof. šest In Debevec, po potrebi tudi ga Marija Vera, Skrblnšek In Lipah. Kot režiser bo debutiral tudi g. Gre-■gorin, ki se je posvečal v Berlinu tudi režijskim študijam. Dr. Gavella je res spre-!fe- celoletni angažma v Brnu, vendar upam, da za nas nI docela Izgubljen. Ako bo le mogoče, bo tudi v tej sezoni režlral vsaj dve stvari pri nas kot gost. V naslednjih sezonah se nam bo mogoče le posrečilo, da ga stalno pridobimo za ljubljansko Narodno gledališče.
4. Kaj bi lahko povedali o umetnostnih stremljenjih, ki Jih Imate kot vodja naše drame? Kako je po vašem mnenju z antitezami: literarno umetnostne zahteve-gospo-darski interesi, kritika-občinstvo, umetnost- zabava?
Ideal ljubljanske draime Je, postati umetniška centrala za vse gledališke potrebe celokupnega slovenskega ozemlja. Z njene-?ra odra naj se razlega čista in nepotvor-jena slovenska beseda po vsih krajih, kjer
Tudi »Tiskovna zadruga« se pripravlja za novo založniško sezono. Kakor izvemo izide v bližnjih dneh njen prospekt s po-drohnam programom za leto 1931-32. Dobili smo nekatere informacije, ki kažejo v širokih obrisih nove načrte tega našega uglednega in podjetnega založništva.
Tudi v novi sezoni ostane abonentski sistem, ki se je zadovoljivo vpeljal. Naročniki dosedanjih zbirk dobe še tri knjige, med njimi Župančičev prevod Conradovega romana »Senčna proga«, ki izide sredi septembra in drja Lebna prevod španskega romana Pije Baroje: »Pot k popolnosti«, romana, ki bo jarko osvetil Španijo, ki je pravkar na važnem razpotju svoje zgodovine.
V novem založniškem programu bo po informacijah, ki smo jih dobili, več hvalevrednih novostL Med slovenskimi pisatelji klasiki Izide nov zvezek Zbranih spisov Ivana Tavčarja v redakciji dr. Ivana Prijatelja. V načrtu Je tudi nova, kritična in popolna izdaja pesmi enega najprikupnej-ših naših pesnikov, Josipa Murna - Aleksandrova. Med slovenskimi pisatelji - sodobniki namerava TZ izdati za 50-letnico Alojzija Gradnika izbor iz njegovega dela, najlepše, kar nam je doslej dalo Gradniko-to odlično pero, pomnoženo z novimi pesmimi. Knjigo bo uredil in napisal daljši esej o Gradniku Josip Vidmar. Za isto zbirko piše Tone Seliškar daljši roman, ki utegne bltd prvovrstna literarna zanimivost
Najpomembnejša novost v novem založniškem programu Tiskovne zadruge pa bo zbirka, ki se bo imenovala »Slovenske poti«. Namen zbirke je, da prinaša v tanj-ših, cenenih, a solidno opremljenih zvezkih samo Izvirna dela domačih pisateljev -leposlovcev kakor esejistov In književnih kritikov. Urednik te zbirke bo nje inioija-tor, pisatelj Juš Kozak. Prihodnjo sezono -izide šest takihle knjižic. Med njimi bo knjiga esejev (»Problemi«) drja Stanka Lebna, povest Jožeta Kranjca »Pot nad
Književno življenje v Zagrebu
Iz razgovora s prof. Ladislavom Žimbrekom Naš aotrudnik se je razgovarjal z mladim hrvaškim pisateljem Ladislavom žimbrekom, profesorjem in realne gimnazije v Ljubljani, ki dobro pozna zagrebške književne prilike. Prof. žimbrek se je že ponovno oglasil tudi v »Jutru«, medtem ko v zagrebških revijah In listih pridno poroča o slovenskih književnih zadevah.
Prof. žimbrek je del počitnic prebil v Zagrebu in nam je lahko izjavil o tamoš-njih književnih novostih med drugim naslednje:
— Prvo, kar najprej opazite, so književne revije. Sedaj vse po vrsti redno izhajajo in imajo vsaka svoj naročniški kader, česar niso imele že cela desetletja. Najbolj čitana je »Hrvatska Revija«, ki jo v redakciji dr. Blaža Jurišiča izdaja Matica Hrvatska. Ima največ stalnih naročnikov:
prepadom«, »Težaki« nadarjenega prekmurskega pripovednika Miška Kranjca, knjiga o literaturi In umetnosti v obliki dvogovorov iz peresa kritika Josipa Vidmarja, eseji Pere Pajka o Prešernu, Levstiku in Cankarju ter Juša Kozaka »CeK-ca«. Sprememba programa je pridržana.
Tiskovna zadruga hoče s to zbirko vzbuditi zanimanje za delo domačih pisateljev. Zdi se, da imamo že preveč prevodov to da občinstvo že samo čuti potrebo domačih spisov!
Samo ob sebd se orne, da se tudi Tiskovna zadruga ne more Izogniti prevodom to da bo še naprej izdajala dobre spise is tujih Literatur, pri čemur skrbno pazi tudi na brezhibno kvaliteto prevodov.
V	novi sezoni Bodo lahko prijatelji lepe, zanimive knjige naročili za neznatne mesečne obroke tudi zbirko »Sodobni roman«, ki se je letos prav dobro vpeljala. V tej zbirki izidejo: roman Johna Ga4eworthyja »Svetnik« v prevodu Otona Župančiča, senzacionalna knjiga Georgesa Duhamela »Prizori bodočega življenja«, dalje znamenita španski roman Ayaie »Belarmlno y Apolon I o« v prevodu drja Lebna to nedavno tudi v francoščino prevedeni roman enega najboljših sodobnih čeških pripovednikov Ivana Olbrachta »Najtemnejša Ječa« v prevodu B. Borka.
V	»Zbirki mojstrov« bo najbrž Izšel obsežen roman znamenitega pripovednik« L. Stevensona.
V	zbirki »Pot« In cfljj« Izide to Jeseni
knjiga o elektriki iz peresa našeg« prvovrstnega strokovnjaka drja Vidmarja.
S tem založniški program Se ni izčrpan; zabeležili smo le prve informacije, ki naj pokažejo, da »Tiskovna zadruga« vzlic vsem trenutnim prilikam to neprflikam neumorno dela za prospeh to napredek naše knjige in književnosti. Obvezni to defl-nitivni podatki bodo IzšH t njenem prospektu, kjer bodo označeni tudi pogoji za naročanje in druge podrobnosti.
čez 2000. To je za današnje književne prilike v Zagrebu skoraj maksimum. V nji sodeluje med drugimi tudi Miroslav Krleža, v Ljubljani znano ime ...
—	A propos, kaj počenja Krleža?
—	V zadnjih tednih se je zdravil v Stu-bičkih Toplicah, vrhu tega pa neumorno delal po svojih novih načrtih. Piše roman »Gnjlle narandže«, novo dramo In pesmi. Ciklus novih pesmi je pravkar izšel v sep^ temberskem zvezku »Hrvatske Revije«, a o »Knjigi pesma«, ki jo Je nedavno izdal Kohn v Beogradu, je »Jutro« poročalo med prvimi. Naj omenim, da bodo »Glembaje-ve« še letos dajali v Pragi, v režiji dr. Br Gavelle, ki je sedaj, kakor veste, režiser v Brnu, kjer bo takisto uprizoril to dramo.
—	Naj vas prekinem: z dr. Gavello ste se dobro poznali...
—	Da, še nedavno sva govorila — bilo je tik pred odhodom v Brno. Tam Je podpisal pogodbo za leto dni kot operni režiser; ponudili so mu angažman takoj po prvih štirih skušnjah. V Zagreb ga že kli-
v svojem arhivu tudi dnevnik Evg. Kva-ternika, ki bo prava književna senzacija, ko bo ugledal beli dan. — Nadaljnja zanimiva književna revija, ki tudi izhaja točno, je »Književnik«, glasilo mladih, socialno usmerjenih pripovednikov in pesnikov. Ureja ga Milan Durman. V vsaki številki je kakšen prispevek Avgusta Cesarca. Med pesniki se posebno odlikuje mladi Matija-ševič, med kritiki pa Durman. Tudi »Književnik« ima kakih 2000 naročnikov. Potem je tu Begovičev »Savremenik«, ki skuša zbrati okrog sebe najboljše jugosio-venske pisatelje in daje dovolj prostora tudi najmlajšim. Sedaj prinaša »Ledo« M. Krleže, dramo, ki je lani dvignila toliko prahu med kritiki. Svojevrstna revija je Gologažina »Literatura«, ki se je lepo vpeljala in Ima stalni čitateljski krog. V načrtu je nova revija »15 dana«, ki Jo namerava izdajati Binoza (»Novinarska na-kladna zadruga«); to agilno založništvo je pod vodstvom G jure Viloviča doseglo že doslej s svojimi prevodi lep moralen uspeh, gmotno pa — suflcit
d »Kako se osvajajo žene«, a drama Ogxt*
zoviča in Milčinoviča »Prekletstvo« pride šele po desetletjih prvič na oder, ker odpor v klerikalnih vrstah preje ni dopustil uprizoritve. Iz slovenske književnosti bo zagrebška drama letos uprizorila Cankarjevo »Za narodov blagor« v režiji Bratka Krefta in v mojem prevodu. V tem komadu bo po vsej verjetnosti gostoval Ivan Le-var, ki bo po velikem uspehu v »Glemba-jevih« povabljen še večkrat v sezoni v Zagreb.
—	In vaše osebno delo?«
—	Za počitnice sem se zatekel na Ježlco to v vaši slovenski vasi dovršil veli/d roman »Sin ove zemlje«, roman Hrvatskega Zagorja. Delo ima avtobiografski značaj. V nasprotju z gospodskim Gjalskim sem opisal predvsem življenje zagorskega kmeta, in sicer brez vsakršnega olepševanja in romantike. Roman sem izročil Matici Hrvatski. Vrhu tega sem ji odstopil za ža omenjeno »Malo biblioteko« zbirko »Študije i prikazi«. Tu bodo med drugim študije o kajkavski liriki, o sodobni slovenski liriki in kulturi itd. Sedaj pripravljam doktor-sko tezo »Psihologija umetnostnega stvar-janja«, ki sem jo bil v kratkem načrtu že predložil dr. Vebru.
—	Kakor posnemate iz tega, kar sem povedal — je zaključil prof. žimbrek — je v Zagrebu po nekoliko gladnih letih zopet oživelo literarno življenje. Posebno romanu in eseju, dvema književnima panogama, ki sta bili dokaj zanemarjeni, se obeta obilnejša žetev. Zopet lahko gledamo z velikimi upi v bodočnost___
Med jugoslovenskimi revijami
V 5—6. številki ljubljanskega »Doma In sveta« je izšel članek Nike Kureta »Kaj bo s teatrom?« Prinaša vrsto dokumentov (Roman Rolland, Jean-Richard Bloch, Stein Bugge i. dr.), ki izhajajo iz teze, da »se bliža v tej ali oni obliki konec meščanske družbe, kakršna se je razvila v območju zapadne kulturne sfere«. Dosedanji teater je bil izraz meščanske družbe, zato kliče čas po novem teatru. Pisec na osnovi zgoraj navedenih virov premotriva problem ljudskega gledališča teatra množice. Ku-retovo kolektivistično naziranje je zanimivo, dalo pa bi se mu v tem ali onem oporekati, čeprav je sicer gotovo, da se v današnjem času ogorčeno borita za premoč individualistično in kolektivistično načelo, — borba, ki sega tudi v umetnost. — Fr. Terseglav v članku »Občestveni etos slo-vanstva« premotriva ideologijo tako zva-nega cirilometodijskega pokreta. Sestavek je posebno značilen zaradi znanih prizadevanj katoliških krogov, da bi romantično idejo o poslanstvu slovanstva, ki še vedno ni izgubila svoje mikavnosti, združili z idejo o poslanstvu katoliške Cerkve. Pojavi v Rusiji in drugod pa menda ne kažejo v to brezbrežno smer, ki bi mogla ogreti samo
EES^®* *U3a> torei tip, ki ga sedanjost iztreblja vedno bolj. — članek dr. Stanka Gogale »Svetovni nazor in osebnost« je zanimivo psihološko razmotrivanje, ki prihaja k sklepu: »Ni svetovnega nazora brez osebnosti m m osebnosti brez svetovnega nazora«. Članek je spisan objektivno.
»Srpskl književni glasnik« je v obeh av-gustovih številkah objavil med leposlovnima prispevki razpravo dr. Drag. Jovanovi-ča »Jedno moderno shvatanje sociologije«, ki se bavi s teorijami Francoza Reneja Mo-nieja. Temeljito razpravo o sodobni ekonomski krizi je prispeval dr. Mirko Kosič. Razprava še ni zaključena, očituje pa pi-ščev širok sociološki in gospodarski razgled. Takih aktualnih premotrivanj v slovenskem revialnem tisku pogrešamo. Ni li problem krize, ki danes pretresa svet, zanimivejši od malenkostnih literarnih in umetniških »kriz«, ki včasi planejo na dan ne kot izraz obče negotovosti in propada, prenešen na duhovno polje (v toliko so literarne krize pristne in važne), marveč kot izraz puhlih osebnih razprtij in subjektivne razpoloženosti ?!
»Mlsao« je izdala nedavno obsežen zvezek, v katerem je objavljenih precej lepo-
—	Kako pa Je z novimi knjigami? Kaj napovedujejo v Zagrebu za nastopajočo sezono?
—	Ce sva to pil Blnozi, naj povem, da bo to založništvo pričelo izdajati tudi domače pisatelje. Predvsem namerava izdati zbrane spise Avg. Senoe v redakciji vseuč. prof. dr. A. Barca. V decembru izidejo še-nojevi feljtoni »Zagrabija«, nato pa po vrsti ostali spisL Objave še čakajo njegovi »Spomini«, o katerih je določil v oporoki, da naj izidejo 50 let po njegovi smrti, žal, da še nihče ne misli na izdanje tega, za književno in politično zgodovino dragocenega dokumenta. — Binoza namerava izdajati tudi druge hrvaške klasike. — Matica Hrvatska tiska redne publikacije za L 1931. Tu izidejo novele Ilije Nametka, nadarjenega bosanskega pisatelja, in še knjiga novel nekega drugega mladega Bosanca. Ostale knjige bodo poučnega značaja. Vrhu tega je MH ustanovila novo »Zabavno biblioteko«, v kateri bodo izhajali samo domači avtorji. Pravkar je v tisku roman Mile Budaka »Raspeče«. V »Mali biblioteki«, ki jo je tudi ustanovila, bodo izhajale znanstvene in esejistične novosti. Prva knjiga bo obsegala kritike Miroslava Krleže.
—	Kaj pa zagrebški knjigarnarji ? Zaostali so daleč za beograjskimi!
—	Da, v Zagrebu skoraj ni knjigarne, ki bi izdajala domače pisatelje, zato pa mnoge pridno pošiljajo v svet slabe prevode in šund romane po dinar snopič. Prav zaradi tega, ker so knjigarnarji v zalaganju domačih del odrekli, je morala zasebna roka zavzeti pobudo in organizacijo. Da, v Beogradu je več Geza Kohnov, v Zagrebu ni niti enega!
—	Kaj pa zagrebško gledališče?
—	No, letos ne bo v zadregi: na pro gramu ima kar devet domačih avtorjev! V prvi vrsti pride na oder šenoa, potem Jan-drichova kajkavska drama, ki so jo izkopali iz prahu. Nato nekateri sodobni: predvsem Begovič z dramo »Bez trečega«. To dramo je pisec najprej ponudil ljubljanski drami, kjer bo krstna predstava. Drama je zanimiva, ker nastopa samo dvoje oseb. Ponovno se je oglasil kot dramatik Joža Ivakič z dramo »Vrzino kolo«. Petra Pre-radoviča komad »Razumijemo li se? se bo uprizoril v Zagrebu in ob istem času na Dunaju. Zanimive utegnejo biti novosti: škurla-Ujičeva »Na tankom ledu«, Stroz-
sežna »Istorija albanske književnosti«, menda prvi poizkus te vrste v jugosloven-skem slovstvu.
»Hrvatska Revija« je priobčila v sep-
temberskem zvezku esej Vladimira Vuko-viča »Vizije o sudbini kulture«. Bavi se z najnovejšo knjigo Osvvalda Spenglerja »Der Mensch und die Technik«, spisom, ki je že doslej vzbudil mnogo komentarjev in polemik, kar je spričo slovesa in skoraj že škodljive popularnosti Spenglerjeve »Kul-turphilosophie« umljivo. Vukovič vidi v tem spisu nov vir za karakteriologijo Nemcev in jemlje Spenglerjeve trditve zadosti kritično. Za zaostrenost kritike v tej reviji, ki je sicer tehnično zelo dobro urejeva-na, a preočitno samohrvaška, je značilna pozna in tem bolj žolčljiva ocena Dvorni-kovičeve knjige »Naša kulturna orientacija«. Preveč se vidi, da kritike niso narekovale samo stvarni razlogi in da je v
»	v	—V	-J v«-Jr	^J 'VK/V— l	•	m W. ,,	»»	--w	*
slovnih novosti, izmed člankov pa Pogodi- nje zaničlJivem tonu prikrito kaj drugega.
novo Ttremnlriirtinlo	minlrA	f	*7o (WallX1*A _ D! i*. * _ J. ___« ...	_ .
novo premotrivanje začetkov ruske mesi-janske ideje in odnosov Dostojevskega do nje; dalje Milinkovičev članek »Religija u zapadnoevropskoj kulturi«. Slednji prihaja k sklepu: »Ne zadošča ne religija brez kulture, kakor je bila v srednjem veku niti kultura brez religije kakor v modernem času«. Pisec pa ne pove: katera religija in kakšen odnos naj bo med avtonomno kulturo in Teligijo, organizirano v vidno podobo Cerkve, ki morda te kulturne avtonomnosti ne more priznati, če hoče varovati svoja verska načela?! To vprašanje je za modernega človeka, ki išče usmeritve nasproti religioznemu vprašanju, bistveno važno. Zanimiva je tudi Fištova ob-
Zagrebška »Riječ« je ▼ zadnjih tednih objavila vrsto interesantnih člankov, ki jo kažejo kot aktualno in živo novinsko revijo. Omenjamo samo nekatere: »Jedno novo djelo Osvvalda Spenglerja (dr. Stevan Pataki), ki premotriva že zgoraj omenjeno knjigo nemškega modroslovca. N. Fe-dorova članek o Bloku to Gumilevu, N. So-kolovida o prostovoljskem pokretu v Rusiji in naposled Kovačeve spomine na potovanje bivših bojevnikov po Franciji.
V sarajevskem »Pregledu« je začel objavljati naš rojak Fran Poljanec razpravo »Tip moderne žene v svetskoj književnosti«. B. J. je v beležki »Moderna naklada« dobro označil površno in enostransko po-
ročanje dr. Nikole Mirkoviča v »Prager Presse«, ki smo ga tudi mi že pred mesecem v »Jutru« zabeležili z opazko, da se tako ne koristi pravim jugoslovenskim kulturnim interesom! O Franu Levstiku je napisal krajši člančič D. M .
»Nova Evropa« je avgustovo številko posvetila Bosni in Hercegovini. Uvodnik »Bosna — centralni deo naroda« sta napisala urednik dr. Curčin in Laza Popovič, o povojni Bosni in Hercegovini obširno razpravlja R. Gjermanovič, čed. A. Popovič
je orisal odnose med Srbijo in Bosno, —1_
pa kaže v luči novih dokumentov aneksijo Bosne in Hercegovine, ščepan Grdjič je obdelal enega najbolj perečih problemov Bosne in Hercegovine — agrarno reformo in kolonizacijo. — številka prinaša tudi daljše poročilo o znani knjigi spominov grofa Sforze. Poroča dr. Dragoljub Jovanovič
V »Socialni Misli« (številka za september) piše dr. Božidar Adžija o svetovni gospodarski krizi, katere nujna posledica bo po njegovem mnenju, da se bo ojačilo socialistično razredno gibanje. Dr. Fedor Mi-kič ugotavlja, da obstoji zveza med letnimi časi in gibanjem nekaterih akutnih nalezljivih bolezni. Tako je za škrlatico najnevarnejši mesec november in sploh IV. četrtletje, takisto za difterijo (v zadnjih štirih mesecih je po statistiki pri nas toliko difterije kot sicer v osalih osmih mesecih.) Pri tifusu so najnevarnejši september, oktober, november, medtem ko griža doseza maksimum v m. četrtletju. Za profilakso so te ugotovitve važne. V članku »što ims da nam kaže historija« zagovarja dr. Adžija materialistično umevanje zgodovine.
Roman Juša Kozaka, »Sentpeter«.
književnem trgu se je pojavil obsežni roman Juša Kozaka »šentpeter« v odlični to-daji Tiskovne zadruge. Roman je pred leti izšel v »I^ublj. Zvonu«, vendar ga je s*-tor tako temeljito predelal, da trna sedanja izdaja skoraj ž« značaj literarne novitete. Roman je brez dvoma eden najzanimivejših izvirnih pripovednih spisov, kar Jih Je izšlo po vojni v naši književnosti O tej knjigi, ki že po svoji zunanjosti vzbuja oboo pozornost, bomo priobčili ob prvi priliki obširnejše porodilo. Za sedaj Jo tople priporočamo. Stane broč. 90 Din, platno 120 dinarjev, polusnje 150 Din. Posebno primerna je za darilo. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani in Mariboru.
»Srpski književni glasnik« }e objavil *
najnovejši številki esej našesa poslanika v Varšavi Branka Lazarevča »Razmišljam,ja e sa vremen im duhovnim problem ima«, Članke: B. Borka o Franu Levstiku, Stanislava Vimaverja »Bajrojt 1931«, drja Mirka Kosila o gospodarski krizi, spomine Milana Gj. Miličeviča, pesmi Desank& Maksi movič, Ser-geja Jesenjina, Anatola Marienhofa in O. Mandelištama ter mnoce beležke in očesne.
Nove slovenske knjige. Prejeli smo nekatere nove publikacije naših založb, ki jih za sedaj samo registriramo: V založbi Ju-goslovenske knjigarne je izšel roman norveškega pripovednika Johana Bojerja »Izseljenci«. Bojer, ki je eden največjih skandinavskih romanopiscev sedanjosti, opeva v tem delu zemljo in trdo usodo ljudi, ki kot izseljenci v borbi s prirodo in s svojimi strastmi polagajo osnove novi domovini- Obsežni roman je prevzel iz norvešči-ne Božo Vodušek. V platno vezana knjiga stane Din 80.—. — V isti založbi sta izšla oba dela slovečega romana Lewisa Wallac-ca »Ben-Hur«. Dejanje se odigrava v Kristusovih časih. Prevod Griše Koritnika. Cena za oba dela vezano Din 90.—. — Brata Rod<§ in Martinčič v Celju sta izdala zbirko mladinskih povesti Oskarja Hudalesa »Gmajna«. Knjiga vsebuje pravljico »Gmajna« in zgodbe z naslovom »Plamen«. Pisec je znan že iz naših mladinskih listov. Pripoveduje živahno in prijetno: mlad čitatelj bo njegovo »Gmajno« prebral z užitkom.
Knjiga stane v polplatno vezana Din 18. _
Kot razveseljiv pojav prebujenega zanimanja za domačo zemljo in nje preteklost beležimo zbornik »Od Ilirije do Jugoslavije«, ki ga je izdala v redakciji šolskega upravitelja Josipa Lapajneta Davorin Jenkova narodna šola v Cerkljah pri Kranju. Po obsežnem historiatu šolstva v Cerkljah, ki ga je spisal upravitelj Lapajne, se vrste članki o vseh pomembnejših cerkljanskih rojakih ,med katerimi so Davorin Jenko, Ivan Frankč, Anton Koder, Ivan Hribar] Ignacij Boršnik, dr. Fr. Kimovec in dr! članki so iz peresa dr. Mantuanija, prof. Pirnata, J. Lapajneta, dr. Kimovca, Fr. Li-paha in drugih. Knjigo zaključuje pregled narodno-prosvetnega in gospodarskega življenja v Cerkljah in okolici. Naša domoznanska književnost je bogatejša za knjigo trajne vrednosti. — V »Biblioteki za pouk in zabavo«, ki je izšla v Trstu, je objavljena izvirna povest Frana Bevka »Pred-poročna noč« poleg prevodov iz Kukušina, Lidina, Andersa Eja in čehova. Ta zbornik mora nadomeščati našim rojakom pod Italijo revijo. Jemljemo ga s spoštovanjem v roke. — V samozaložbi je izdal Fr. Ko-lenc v Murski Soboti prevod povesti Mara Pavič »Pravica in usmiljenje«. Knjiga Je namenjena najširšim slojem in če jo bodo brali oni, ki jih sicer slovenska knjiga ne doseže, bo dosegla svoj ramen. Jezikovno ni slaba, vsebina pa je poljudno-sentimen-talna, vendar človeško plemenita. Stana broš. Din 10. — V založbi Umetniške propagande sta izšla dva nova zvezka nje leksi-konskih izdanj: 21. zvezek »Poučnega slovarja« in 10. zvezek »Domačega vedeža«. Prvi (v redakciji drja Jože Glonarja) vsebuje vse, kar spada v takle priročnik, od imena Loos do Martin, med gradivom so zlasti številni slovenski kraji, ki se začenjajo z »Mali...« ter »Marija«, »Marjeta«, in »Martin«. Drugi priročnik prinaša najrazličnejše zanimivosti od »jecljanja« do »knjige za iztrižke«. — Vse zgoraj navedene knjige se naročajo tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru.
Repertoar praškega Natodnega dlvadht
bo v nastopajoči sezoni obsesral med drugim Sofoklovega »Edipa«, Shakespearjevo •s>Mero za mero«, Molierejevo »Šolo žena«, Bonmarchejevega »Figaro« in Goethejeve^a Iz slovanskih slovstev pridelo ria vrsto Gogoljev »Revizor^, Gribojedova komedija »Gorje od uma«, Čehova »Tri sestre« i. dr. Najprej bodo vprizorili domače novosti: Hilbertove »Dvojčke«, Dvorakovo »Morilko Marijo«, Konradovo »Komedijo o tašči«, Olge Scheinpflugove »Okence«, Jos. Tomana »Svet brez oken«, Teverjevo »Okrevališče s smehom« in Wernerjevo »Pravico do greha«. Vrhu tega pridejo na vrsto nekatere starejše češke reči, dalje izmed tujih modernih Brucknerjeva -»Elizabeta Ande-ka«, Shawovo »Nazaj k Metuzalemu« i.'dr Repertoar Nar. divadla bo torej zelo veliko upošteval domačo tvorbo ter klasična dela. izmed modernih pa samo najzrelejša.
OGLEJTE SI
L1ANSK1 VELESEIEM!
i 11 in..........i wrn——— —mimit— — i ir ~ ■■!■—
tiarry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
*Moj dobri prijatelj! Nikar se oe jezite name!« ga je šepetaje prosil Juam
»Oprosti mi, Juan,« je rekel Esteban s solzami v očeh. »Saj vera, koliko trpiš. A kaj hočeš! Življenje zahteva svojo pravico. Le spomni se drugih, ki so pred teboj že veliko pretrpeli. Božja volja je taka. Nič na tem svetu ne ostane brez bolečin. A Bog je ustanovil tudi drugi zakon. Naložil nam je, da si iščemo rešitve v delu — in samo v delu boš tudi ti našel tolažbo!«
Nekdo je tiho potrkal na vrata. Esteban je okrenil glavo in zagledal Lolo, ki je po prstih stopila v sobo. V roki je držala polno košarico sadja. Počasi se je približala postelji in s šepetajočim glasom vprašala Estebana:
»Kako mu je danes, oče Esteban?«
»Zmerom enako,« je osorno odvrnil starec.
Lola je zajokala.
»Nehajte že jokala!« je rekd Esteban nekoliko rnileje. »Naj vas še tolikanj preklinjam, časih vas moram pomilovati. Vem pa, da imam premehko srce. Vem, da niste vredni sočutja. Da ni bilo vas, bi še danes pel!«
Juan je počasi odprl oči. 2e davno je bil odpustil Loti njeno dejanje.
»Juan,« je dehnila Lola, »Juan, zafcGnjam te, vsaj besedo mi reci!«
Juan se je samo bledo nasmehnil in spet zapnl oči Še tisti trenutek je pozabil, da je Lola v sobi.
»Tako bled je,« je polglasno zamrmrala Lola. »Od dne do dne gineva. Kar videti je, kako ugaša!« V njenih besedah je bilo toliko bridkosti in kesanja, da je celo Esteban vzdrhteL A molčal je, da ne bi izdal svojih čuvstev.
V dalji so zabučali zvonovi. V samostanu Gospe Sedem žalosti je zazvonilo Zdravo Marijo.
Juan se je mukoma vzravnal na postelji. S steklenimi očmi je zastrmel v vrata, kakor da bi videl na njih sliko svoje izgubljene ljubezni.
»Marija!« je vzdihnil in omahnil nazaj na blazine.
Lola je ihte stopila k vratom in jih široko odprla, da bi Juan bolje slišal glas zvona. Dolgo je tako nepremično stala pri odprtih vratih in videti je bilo, kakor da bi se v njeni duši odigravala težka borba. Esteban jo je videl, da nekaj šepeče, a ni mogel uganiti, kaj prav za prav govori.
Ko so utihnili zadnji glasovi zvona, je Lola počasi odšla iz sobe, ne da bi koga pogledala, in tiho zaprla vrata za seboj. Začudeni Esteban je slišal, kako se je s hitrimi koraki oddaljevala. Ko je tako prehodila pol poti, je zdajci stekla proti samostanu, kakor v strahu, da ne bi nečesa zamudila.
Vsa zasopla je prišla pred vrata ta nervozno pozvonila. Vratarica, sestra Conception, je počasi prišla k vratom. Ko je spoznala dekle, ki je že enkrat s silo vdrlo v samostan, ji ni odprla, ampak je skozi rešetko vprašala Lolo, kaj želi.
»Govoriti moram s predstojnico samostana!« je rekla Lola.
»Zal mi je, dete moje, ali zdaj je že pozno.«
»Častita sestra, pravim vam, da moram govoriti z njo. Nekomu gre za življenje in smrt!«
Vratarica se je za trenutek zamislila, nato Je odgovorila:
»Ce je res tako — če ste prepričani, da je vaša stvar zelo važna, tedaj stopim k prednici vprašat, aH vas ne bi vendarle sprejela.«
»Hitro, sestra! Vsak trenutek je dragocen.«
»Dobro!« Vratarica je odklenila vrata in peljala Lolo v paviljon, ki je služil za čakalnico.
Prešlo je nekaj minut, preden se je pokazala predstojnica samostana. Začudena, da vidi pred seboj Lolo, je obstala na pragu paviljona. Pred njo je stala plesalka, ki v svoji razburjenosti ni vedela, kaj naj stori. Zavedala se je, da mora govoriti z Marijo, a v prvem trenutku se ni upala prositi prednice dovotenja. Vedela je, da bi s tem prekršila najstrožje samostansko pravilo. Ko je nazadnje zbrala toliko moči, da je izrekla svojo prošnjo, se je začudila, ko ji predstojnica ni takoj odgovorila: ne! Narobe, častitljiva redovnica jo je začela izpraševati. V kratkih besedah in s trgajočim se glasom je povedala prednici vso zgodbo Juanove ljubezni in priznala podlo vlogo, ki jo je bila igrala.
»Častita mati,« je prosila dušeč se v solzah, »ali ne vidite, da moram govoriti z njo? Prosim vas, zaklinjam vas, dovolite mi to!«
Ne da bi kaj rekla, je prednica pozvonila in naročila vratarici:
»Pokličite novinko Marijo Consuelo Vargas, naj pride semkaj!«
Loli se je zdelo, kakor da se ji je brl kamen odvalil od srca.
»'Dobro veste,« je rekla prednica, »da vam ne bi smela ustreči Vaša želja nasprotuje predpisom. Odgovornost bo padla na moja ramena — a mislim, da res morate govoriti z njo.«
Urejuje dr. MIlan Vidma?
V	blejskem turnirju je naš mojster prof. dr. L. Astaloš (losedaj zelo lepo igral. Asta-loševa igra je solidna, jasna ln podjetna Idej ima obilo, kombinacij ji ne manjka Svetovnemu prvaku dr. AJjebinu hi bila skoraj prinesla prvi poraz.
Dr. Astaloš pozna klasični šah prav tako dobro kakor današnjd hipermodemi V 6. kolu blejskega turnirja je igral z dr. Tartakowerjem zanimivo partijo v starem klasičnem stilu. To partijo danes prinašam.
Beli: dr. Tartakover trni: dr. Astaloš
L e2—64	---
Kraljevega kmeta v modernih partijah ne vidimo več velikokrat nastopati. Tarta-kower in Astaloš pa oba rada otvarjata igro tako.
L------«7—e5
"Tudi črni v modernih turnirjih ne igra rad v prvi potezi kraljevega kmeta. Vsaj v dveh korakih ne. Priljubljena je francoska partija, Sicilijanka, Caro-Kann ali pa AJjehinka.
2.	Sgl—£3	SbS—c6
3.	Lfl—cA	--—
To je dandanes zares neobičajna poteza. Prav za prav ima samo še španska partija pravico pokazati se v velikih turnirjih.
3	.------Sg8—f6
Pruska partija, ki j« za črnega zelo dobra.
4.	<S2—d4	«5X44
5.	0—0	S£6Xe4 Najboljša poteza. Na 5. — —= — d7—d6
dobi črni težko igro.
6.	Tfl—el	d7—dS
7.	Lo4Xd5	---
V	velikem turnirja ▼ Karlovih Varih je leta 1929. peruanskl mojster CanaJ večkrat posku-sil tanimivo potezo 7. Sbl—c3. Imel je lepe uspehe z njo. Kasneje pa se je pokazalo, da varijanta vendarle ni dobra
7	.--—	I>d8Xd5
8.	Sbl—c3	Dd5—ao
9.	Sc3Xe4	Lc8—e6 To je preizkušena, dobra poteza.
10.	Lcl—g5	----
Bell M rad preprečil dolgo rohado. Poteza je dobro premišljena in boljša nego 10. Sc3—e4, na kar črni lahko z dobro igro dolgo rošira.
10	.__—	Lf8—b4
Zelo zanimiva je na tem mestu poteza 30.---h7—M. Lovec se mora umakniti na h4, če hoče še nadalje preprečevati rošado. Nato pa igra črni g7—g5. Prav nič se mu ni treba bati skakačevega šaha na f6. črni kralj gre namreč na e7 in dve beli figuri sta napadeni
Tako je igral Bogoljubov t neki kores-pondenčni partiji in s črnimi figurami dobil Astalošu take divje stvari niso všeč. Toda bolje je vendarle bilo igrati 10. . . . h7—h6 že zato, da beli skakačd izgube polije gS. V naslednji potezi bi še vedno črni lovec lahko šel na b4.
11.	Tel—e2	h7—h€ Sedaj ta poteza ni več tako dobra. Beli
fana namreč dobre izgovore.
12.	a2—a3!	h6Xg6 Tn je Lb4_f8 zelo prišlo v poštev.
13.	a3Xb4	Da5Xb4
14.	Se4Xg5	0—0—0 Astaloš je bil mnenja, da na ta način
Jahko obdrži kmeta in dobro igro. Tarta-kower pa se zelo spretno izvleče iz vseh
t&Ž 3» V.
16. SgSXe6	f7Xe«
16.	Te2Xe6	Db4Xb2
17.	Tal—bi	Db2—a2
18.	Te6—g6	—--
Zanimiva je bila poteza 18. Sf3—gS.
Beli grozi Ddl—g4.
15.	— — —	Da2—f7
19.	Ddl—d3	---
Beli ne more žrtvovati kvalitete. Na 19. Tg6Xc6, b7Xc6 20. Sf3—e5 sledi namreč 20. _--Df7—h5 z grožnjo na h2. Sedaj! pa žrtev zares grozi.
19	.------Td8—dS
20.	b2—h3	—--
Beli se zavaruje, človek bi mislil, da bo sedaj črni s svojim kmetom lahiko dobil igro. Tartakower pa fenajde zelo zanimive komplikacije.
20.	— — —	Sc6—dS
21.	Tg6—g4!	---
55 napadom se beli ne more rešiti. Zato skuša dobiti svojega kmeta. Zares se mu to posreči
21.	_----c7—cC
22.	Dd3—c4!	---
Zelo dobra poteza. Tartakower je Izvrsten taktik.
22.	—----Td>7—18
če je Astaloš mislil, da tako reši vse, se je kruto varaL Beli dobi sedaj kmeta.
23.	Tg4Xd4!	—--
To je rešitev. Pozicija pa je nevarna in Srni mora pazdtl
23.	— — —	Df7Xc4
24.	Td4X©4	---
Materijalno ravnovesje Je zopet tu. Cmi
pa stoji vendarle bolje, ker ima na dam-skem krilu veliko premoč.
24	.------Sd8—c6
25.	Te4—g4	—--
Seveda vznemirja beM nasprotnika tudi
v končnici, kjer le more.
25.,--—	Tf5—f7
Tu. je Tartakower ponudil remis in Astaloš je ponudbo sprejel Malo prekmalu
najbrž. Imel je dobre šanse. Toda pozicija je zelo zamotana in nevarna Baš zato partija še ni bila godna za remis.
Tudi ta partija kaže jasno, da Imajo moderni mojstri prav, če se izogibajo starim otvoritvam, črni ima v njih preveč udobno življenje. Samo v španski partiji je težko.
Partija je karakteristična za Astaloševo igro. čista, solidna, dobro izgrajena. Zadovoljni smo lahko s svojim tako simpatičnim mojstrom.
RT
Velik nogometni turnir v Sp. Šiški
Danes in jutri popoldne se bodo vršile zanimive tekme najboljših športnikov na novo otvorjenem igrišču ŽSK Hermesa — "Športniki in prijatelji, posetite prireditev marljivih šišenskih fantov.
Bližajo se zadnji trenutki pred velikimi dogodki v Šiški, ko bo eno največjih ljubljanskih okrajev sprejelo v svojo sredo elito naših športnikov. Danes in jutri bo Šiška ipozorišče, tako rekoč arena revije najboljših naših športnikov. Obenem bo to zgodovina za razvoj Hermesa, pa tudi za šiško jako pomembna dneva, ko bo v njenem srcu otvorjen ponosni športni dom, zbirališče športnikov in šola za bodočo elito nogometašev.
Nele samo Hermes ampak vsa športna Ljubljana in Slovenija pozdravljata ta čin Hermesa, s katerim je dokazal, kaj zmorejo pridne roke in res idealna ljubezen do zdrave športne ideje. Igrišče, ki ga je Hermes pričel graditi pred dvemi leti in ga končno dogradil, leži v srcu Šiške v odcepu med gorenjsko in kamniško progo, ter meri skuipno ca 22.000 m:, samo nogometni prostor meri 110X70 m ter je eden največjih v Sloveniji. Skupno se je postavilo 650 metrov ograje. V to s vrb o se je porabilo 31 m3 desk in 9 m® tramov, skupaj torej 40 m8 lesa. Iz tega se vidi, koliko ogromnega dela in truda so žrtvovali vrli Hermežani, da so dosegli svoj zvišeni cilj.
Dolžnost vseh športnikov iai vse športne javnosti pa je sedaj, da se v čim večjem številu udeleži proslave, ki bo obenem velika propaganda za šport v šiški, obenem pa dokaže s tem, da so naši vrli Hermežani vredni zaupanja vse športne javnosti
Program se je spremenil v toliko, da se igra vsaka tekma po 2X45 minut
Ker se je ISSK Maribor v zadnjem momentu odtegnil sodelovanju v turnirju, se je Hermesu posrečilo pridobiti za turnir SK Rapid iz Maribora in ASK Primorje. Istotako se je iz tehničnih razlogov spremenil red turnirja, tako da se igra po točkah in sicer je razpored naslednji:
Danes, v soboto: 1. par ob 15: Hermes : Grafika, 2. par ob 16.15: Primorje : Rapid in 3. par ob 17.30: Ilirija : ZAK, Subotica.
Jutri, v nedeljo: 1. par ob 15: Grafika : Rapid, Maribor, 2. par ob 16.15: Ilirija : Hermes in 3. par ob 17.30: ASK Primorje : 2AK, Subotica.
Vsaka tekma traja 2X45 minut. Zmagovalec je klub, ki doseže največ točk, odnos-no pri enakem številu točk najboljšo goldi-ferenco. Ce pa je tudi ta enaka, odloči vrstni red žreb, ki se izvede po odigranem turnirju.
Kot predtekma v nedeljo 6. t m. nastopi rez. Hermesa proti Korotanu ob 14. Tekme se odigrajo ob vsakem vremenu. Predpro-daja vstopnic je v trafiki Dunaiiska cesta
šl 12 in v trgovini Goreč.
★
Prejeli smo: Dolžnost me veže, da kot snortnik izjavim Hermesu k otvoritvi no« vega igrišča vse priznanje. Ker sem imel priliko opazovati, s kakšnim trudom so si Hermežani gradili svoje lastno igrišče, me veže dolžnost, da o tem obvestim tudi ostalo športno občinstvo. Nihče od nas si ne more zamisliti, s kakšnim veseljem so delali nogometaši prvega ter rezervnega moštva. Kar tekmovali so med seboj, kdo bo več storil, da bo igrišče 5im prej dograjeno. Zavedali so se, da brez ograjenega
igrišča ne morejo igrati prvenstvenih tekem. Marsikatero nedeljo so fantje žrtvovali, vrhovni vodja vsega ogromnega dela pa je bi'l neumorni g. Kosirmik z zvestimi sodelavci gg. Sernecem, Kosom, Karišem, Marjascem ter ostalimi člani kluba. Odibor zasluži vse priznanje, da ®i je brez sredstev zastavil tako težko nalogo in jo tako častno rešil
Igrišče je eno največjih v Ljubljani Leži tik za gorenjsko železnico blazni nove ši« šenske cerkve. Da bodo pa Hermežani po-; plačani ia. njihov trud, je dolžnost športnega občinstva, da oba dneva v velikem številu poserti tekmovanja, šiškarji 6ami pa naj bodrijo 6voje ljubljence, da vztrajajo na začrtani poti, v čemer jim želim kar največ uspehov. Klu/b Hermes še vedno obstoji, akoravno jim vedno drugi klubi od* vzamajo njih najboljše igrače. Sam vam pa želim obilo sreče k temovanju ter vas pozdravljam 6 športnim pozdravom. — Zdra« vo!	L. E.
Kolesarske (Brke
KolesaiodCega in motociklistiičnega društva
»Sava« v Ljubljani se bodo vršile 8. t. m. na športnem prostoru Ilirije ob 15. Zbi» lišče ob pod 14. na prireditvenem prosto« ru. Sodelovala bo godba Vdč-Glince. Program dirk je naslednji:
Senioreka medkluibska dirka: 3 krogi, 1.) od 35—45 let, 3 darila; 2.) od 45 let naprej, 3 darila. — Junionska dirka »Save«: 5 krogov, I. prehodni pokal in kolajna, II. in III. darilo, IV. kolajna, (in za prvenstvo koles, društev, včlanjenih v pododboru Ljubljana). — Damska medklubska dirka: 3 krog:, I., II. in III. darillo. — Juniorska medklubska dirka: 10 krogov, I. srebrna pozlačena kolajna, darilo tovarne LoosduAnen, Holanidsko, II. darilo in III. darilo, IV. kolajna. — Glavna dirka »Save«: 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, II. in III. darilo, (in za prvenstvo koles, društev, včlanjenih v pododboru Ljubljana). — Dirka v vreči s kolesi: 1 krog, 4 darila, nastavljena tako, da jih prvi dirkači sami snemajo. — Glavna dirka pododbora »Ljubljana«, 15 krogov, I. pre-
hodno dirkalno dvokolo in kolajna, IL in
IIL darilo, IV. kolajna. — Polževa dirka: L IL m IIL darila — Motorna diika • »Sacths« motorji: 10 krogov, I. kolajna tovarne Fichtel & Sachs, II. im III. kolajna. — Glavna medklubska dirka: 20 krogov, I. Dalon dvokolo, II. in IIL darilo, IV. kolajna.
Prijave dirkačev do 6. t m. do 18. ure
v društveni pisarni, Karlovška cesta štev. 4. Frijajve za vse dirke 10 Din, poznejše prijave 20 Din. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost Diika se bo vršila po pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugosla« vije in je odprta za vse Slame klubov Koturaskega saveza kraljevine Jugoslavije. Zadnji krog se bo označil z daljšim zvo> njenjem. Vsak dirkač dobi svojo številko z vplačilom po 10 Din, ki se pri vrnitvi številke vrnejo. Nalogom vodstva dirke se ima vsak dirkač brezpogojno pokoriti. Protesti se upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom 50 Din, ki s« vrnejo, ako je protest odobren. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe pro» grama.
Razdelitev daril bo ob 20. v restavraciji pri »Levu« na Gasposveteki cesti. V pri* meni slabega vremena se bodo dirke preložile. — Darila so razstavljena v izložbah tvrdke »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4.
MESE (Eg®r«Madžar«ka) : Ilirija. — Na
{'razmik, 8. t. m. bo gostoval v kopališču Hiije MESE (Move Egri Šport Egytot), majhen khib v malem provinciakiem mestu Egru. V zgodovini madžarskega plavalnega športa, ki je v zmagovitem pohodu zasenčil s svojimi uspehi vso Evropo, je bil in je še vedno MESE eden glavnih stebrov, na katere je velika slava madžarskega plavalnega 6porta oprta. Predvsem je dal MESE plavalnemu svetu najhitrejšega plavača Evrope in skoro gotovo sveta sploh, fenomena, ki je na tekmah za prveih« 6tvo Evrope prešli teden v Pariz« trikrat zmagal in porazil svetovnega rekorderja, slavnega Tarisa, dr. Štefana Baramyua. Videti plavata Baramyja kaiko s preciznimi, premišljenimi in izdelanimi gibi svojega telesa igraje obvladuje mokri element, je estetski užitek, ki mora zamikati vsakogar. Redkim je dalia prilika, videti plavača Baranyjevega formata; težko ga je bžlo pridobiti za Start v Ljubljani Tiiud pa bo bogato poplačan že z zavestjo, da bodo navzoči videli plavati dr. Baranyja, plavača, ki bo na olimpijadi v Los Angelesu pri« hodmje leto pokazal, da je ne le najhitrejši plavač Evrope, da je najhitrejši plavač sveta!
Ilirija : Maribor — juniorski finale se bo
odigral jutri ob 14.30 na igrišču Ilaiije. Iii» rija se je preborila v finale z zmagami nad Korotanom II 6:0, Korotanoni I 4:3 in Reko 2:1, Maribor je premagal v izločilnih tekmah Svobodo s 3:2 in Železničarja s 5:3. Drugič nastopita kluba 13. t m. t Mariboru.
Teniški turnir Villach : Itirlfa LJubljana bo 6. t m. od 8. do 14. Teniški klub Villach bo zastopan po najboljših igralcih, 6 gospodov in 2 dami, med njimi zna-
za šport in turistiko kupite najceneje pri industriji pletenin
ANTON SAVNIK škof ja Loka
Oglejte si vzorce v paviljonu H/300. 11385
Priporoča se naravni domači 228
malinovec
tvrdke »Malina« d. z o. s.
Ljubljana Vil
Medvedova c. St. 4.
NOVA TRGOVINA
PREMOG, DKVA —
ZNIŽANE CENE !
11372	Priporoča se
PEČENKO
CELOVŠKA 37 — bliža Velesejma.
ni igralec g. Mu»l ki ri j« m krtemaofo.
naJnem prvenstvu Gradca pribora 2. me-sto. Za Ilirijo bo nastopil zopet g. Triaden in bomo imeli priliko videti med kne. novanima igralcema eno najlepših iger so. zorne. Navedena igra prične približno ob pol 10. Avstrijci prispejo v soboto zve. čer ter jim Ilirija priredi naslednji dan po turnirju mal banket, na katerem bo izročila gostom pokal.
Športni dan SK Elana, Novo mesto je zaradi odkritja spomenika kralja Petra. L Osvoboditelja preložen na nedeljo 13. t. hl, kar naj izvolijo vzeti klubi na zmanče.
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Mesto g. Gimpermana, ki je zaradi oibolelosti zadržan, se delegira k tekmi danes 5. t m. ob 17.30 g. Schneller in v nedeljo 6. IX. k teikmi ob 17.30 g. Jordan in sicer na igrišče ŽSK Hermesa. — Predsednik.
Ljubtfmskt plavalni podsavez JPH (Službeno iz redne seje 3. t. m.) Soglasno se sklene, da se ob priliki otvoritve spomenika kralja Petra Osvoboditelja podoa l'rvorjev venec. Delegati LPP pri odkritju spomenika so gg. Ante Gmidovec, dr. Stanko Lapajme in Alfred PdschL Opozarjamo vse plavačice in plavače področja LPP, da se v čina večjem številu udeleže povor-ke. Sklene se, da se udeleže propagandne plavalne tekme v Celju 6. t. m.: Lampret Nada, Bradač Zora, Sever Mara, Prekuii Vika, Sever Igor, Žirovnik Boris, Cerček Edvard, Fritech Ervin, Kurbos Maks m Maser Dionrzii, ki morajo biti 6. t m. točno ob 7.10 zjutraj na kolodvoru, kjer so morajo javiti vodji pota g. prof. Andrl Kuljišu. Opravičila zaradi neudeležbe spre-jema g. Božo Kramaršič, Ljubljana, Rimska cesta 9 do 5. t m. 12. opoldne. Vzame se oa znanje prijavo SK Ilirije za prireditev medklubskega dvosmateha z Mover Egri šport Egvlet, Eger (MEZE)v torek 8. t ra. Delegati k tej tekmi: gg. dr. Stanko Lapa jne in inž. Stanko Bloudek. Žirija: vodja prireditve Ante Gnidovec, vrhovni sodnik: prof. Amdro Kuljiš, starter: Božo Kramaršič, zapisnikar: Alfred Poschl, sodniki Ivo Kavšek, Milam Antosievrizc, Milan Potok ar, stoperji: inž. Stanko Bloudek, Jožo Seunig, Mirko Pevalek, ostale stoperje po-stavi Ilirija. Waterpolo sodnik Božo Kramaršič, stoper: gost, sodnfki na golu: Mirko Pevalek in Milan Potokar. Tekmovanje se vrši dopoldne ob 11. m popoldne ob 15.30, žirija naj bo pol ure pred tekmo* vanjem v kopališču. — Tajnik L
ASK Primorje (nogometna sekcija)'. Danes ob 15.30 morajo biti v gostilni Reininghaus Jančigaj, Jug n, Svetlo, Hassl, Slamič, Pišek i, Pišek h, Sočru Jug I, Slapar, Svetic V, Jež, Uršič, Vr-hovnik, Zemljak in Se niča. Igra se na turnirju ŽSK Hermesa. — Mladinsko moštvo igra jutri ob 8.30 na našem igrišča z juniorji SK Jadrana. Točno ta vsi.
ŽSK Hermes. Vsi igrači L garnitura morajo biti danes najkasneje ob 14. v naši garderobi na igrišču in sicer MTkhiA, Sernec, Klančnik, Kos, škrajnar, Flujhar, Kariž, Simčič I, Kretič, Lasič, Košenina, Glavič, Prešern, Mokorel. Istočasno naj bodo v garderobi tudi vs* igTači rezerve.
SK Jadran. V ponedeljek to&ro ob 20. sestanek vseh članov v klubskem lokala pri Mikliču. Zadeva zelo važna.
SK Ilirija (3ahkoat4etska sekcija). Oid danes dalje zopet redni treningi, pričetek ob i7. Vsi. in točno!
Čitajte flnstrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«

+
GOSTILNIČARKA »GRAJSKA KLET" Mestni trg St* 13 (nasproti čevljarskega mostu)
se priporoča cenj. obiskovalcem velesejma ta ndeležencem odkritja spomenika »Kralja Petra« v Ljubljani, dne 6. t. m. za obilen obisk. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Točim pristna dolenjska ta štajerska vina, posebno se priporoča cviček iz Trške gore.	11390
Cene solidne!
Postrežba točna!
Za vedno nas je zapustil naš iskreno ljubljeni
Josip Sterger
VIŠJI SODNI SVETNIK V POKOJU
dne 4. septembra 1931 po kratkem, mučnem trpljenju v 69. letu svoje starosti.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra ob 16. uri Iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju. #
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. septembra ob pol 9. uri ▼ frančiškanski župni cerkvi.
11373
Globoko žalujoči ostali.
Bres posebnega obvestila.
Maribor, dne 4. septembra 1931.
Tajnost življenjskih žarkov
Najnovejša števHka
ilustrovaoe tedenske revije
Skrivnostno svetlikanje teles — Izžarjanje živih bitij — Odkritja dr. Sauerbrucha in drugih učenjakov
V petdesetih letih minulega stoletja je •vzbudil velikansko pozornost dunajski in-dustri.iec baron Kari Reichenbaeh, ki je zas če! trditi, da so nekateri njegovi znanoi opa* žili v temnicah na njegovem gradu tajin* stveno svetlikanje raznovrstnih predmetov. Svetlikanje so baje opazovali celo na nekaterih prav občutljivih ljudeh. Reichen-bach sam je trdil, da svefclikanja ni videl, ker pač nima zanj potrebnega čuta, vendar jc pa ta pojav skušal razložiti v nekaterih razpravah. Tamkaj je postavil znameniti »aulk o odih in imenoval tisto tajinstveno svetlikanje »žarenje oda«- Njegova teorija pa se ni vjemala s takratnim naziranjem znanosti in so jo učenjaki zavrgli, čeprav ne brez izjeme.
Za Reiohenbachovo teorijo, ki jo je ofi» cine-lna znano>t zavrgla, se poslej ni zmes nil nobeden več do najnovejšega časa, ko je spet zavzela konkretnejšo obliko.
Nekateri sodobni znanstveniki, med njimi zlasti znameniti ruski biolog GuTvič namreč tndojo, da eksist;ra neka vrsta bioloških žarkov, ki nastajajo pri deljenju sta-nic in se kakor svetlobni žarki ne razširjajo samo v staničevju marveč prodirajo tu« di v okolico.
Za dokaz biologičnih žarkov je napravil tale zanimivi poskus: Dve čebulni rastlini je položil v tako mesebojno lego, da sta bili obrnjeni s ikoreninami druga proti drugi. da pa je med skrajnimi konci korenin ostal trajno presledek dveh milimetrov Čez neikaj ur se je pokazalo na en.i izmed rastlin na določenem mestu nakopičen ie stanic, ki se jc razločno videlo pod drobnogledom. S tem je bil nesporno dokazan uči« nek biolog i činih žarkov skozi prazen prostor.
Na to spodbudo je objavil Ernst MuWW bach neko drugo opazovanje še izpred vojnega časa, ki se mu je pa zdelo takrat povsem neverjetno. Po steni neke zidanice sta se vzpenjali dve trti z različnimi listi. Tista trta, ki je hitreje rastla, je bolj razte« zala svoie rozge v območju sosednje rastli* ne, pri tem pa so postajali njeni listi čedalje boj slioni listom druge trte.
Ta nenavadni pojav se da razlagati šele 7. Gurvičevo teorijo, ki predpostavlja neko zavisnost med nastajanjem rastlinskih oblik in biologičnim žarenjem. Mogoče je, da se je druga rastlina v območju žarkov prve trte navzela njenih oblik. Kdo 6e ne spom« ni pri tem ljudske govorice, da si postaneta dva zakonca, ki dolgo složno živita skupaj, tudi po vnanjosti podobna.
Pred dvemi leti je objavil svetovno znani kirurg dr. Sauerbruch v Monakovskem medicinskem tedniku nekatere znamenite izsledke o električnih učinkih človeškega telesa na daljavo. Pri poskusih, ki so se vr» šili pod nadzorstvom nespornih avtoritet na polju znanost;, je bilo mogoče zabeležiti električne učinke še na daljavo dveh metrov. Pri tem so se opazile znatne razlike, Če 6e je približal sprejemnemu aparatu ta ali oni del telesa, in če se je telo premikalo ali ne. Popolnoma slii&oe rezultate so prU nesli tudr' poskusi z živalmi.
Ti izsledki zelo spominjajo na zavrženi nauk o odu in so (precej slioni s slavnim
Mesmerjevim »živalskim magnetizmom«. Mesmer je namreč učil, da se dado z vplivi na magnetično polje bolnika in s prena« šanjem zdravilnega magnetizma zdraviti vsakovrstne bolezn;. Čeprav je bila pri Mesroerjevi zdravM.ni metodi glavna činje* niča sugestija, vendar kažejo vsa najnovej« ša dognanja, da Mesmerjevo naziranje morda vendar le ni neutemeljeno.
Seveda je mogoče na tem mestu le prav površno omeniti vse najnovejše izsledke ti-čoče 6e tega vprašanja, o katerem se je nabrala že prav znatna literatura. Za teoretično razlaganje teh reči je vrhu tega potrebno temeljito fizikalno znanje. Za znanost vobče pa je neizmernega pomena spozna« nje, da ;ma vsako telo okrog sebe neko energetično polje, ki se pri žriviih telesih ne-nehoma spreminja in učinkuje na okolico ter na ta nač:n prenaša na sosednja telesa nekatere svojih lastnosti.
Tudi Mac Donaidov sin ima priti v vlado
»Življenje in svetcc
vsebuje naslednje zanimivosti: Znanost in sreča (Prof. A. M. Low). — Bolnikova povest (Cvetko Golar — z Ilustracijami E. Justina). — Kdaj raste drevje ? — Univerzalno zdravilo. — po Volgi navzgor (od Astrahana do Stalin-grada, s slikami). — Teodora, kurtizana in vzhodnoriniska cesarica (s sliko). — žive konserve. — Prvič po severni steni na Matterhorn (s slikami). — Med ljudo. žeri. — Zanimivo« iz Amerike (slike). — Pečatni prstan (Henry Picard — z ilustracijami E. Justina). — Kislo zelje podaljšuje življenje. — Razvoj letalstva v sliki in besedi. — Campbell na težki poti do svetovne slave (s sliko). — Usoda Pole Negri (s sliko). — človek in dom (Novodobne ure — s slikami; harmoničen stenski okras — s slikami; harmoničen stenski okras — s sliko). — Karikature. — Tedenski jedilni list. — Ali naj Ima poročena žena prijatelja ? — Svetovna gospodarska kriza v sliki. — Humor v slikah.
Posamezne številke 2 Din.
Naroča se pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5.
Daljnovid
3lin. predsednik Ramsay Mac Donald in njegov sin Malcolm Mac Donald
Angleški min. predsednik namerava poklicati v vlado svojega sina Malcolma, ki je od zadnjih volitev kot poslanec delavske stranke član spodnje zbornice. V nasprotju z večino delavske stranke je Malcolm v zadnjih tednih podpiral politiko svojega očeta
Razbofnfki napadli znanstveno ekspediclfo
Kakor poročajo iz Stokholma, je prejel sloviti raziskovalec Srednje Azije Sven Hedin, ki se mudi ta čas na švedskem, iz Kitajske brzojavko, da je razbojniška tolpa napadla in oplenila eno izmed taborišč njegove ekspedicije. Roparji so odnesli celo dragocene meteorologične in astronomske instrumente. Sven Hedin se je v tej zadevi že obrnil na kitajsko vlado.
300.000 smrtnih žrtev na Kitajskem
Ameriški listi veliko pišejo o hzsumu mladega imženjerja Williama Pearcea v Ken-■tuckiju, ka bo baje popolnoma spremenil naše zasebno in javno življenje. Ta izum je bil prvič raizkazam številnemu občinstvu v navzočnosti vseh vodilnih ameriških fizikov ob tihem solnčnem vremenu na mor* ski obali. 10.000 m dolga žica je vezala Peancejev stroj z malim poknetenskim ekranom. V določenem trenutku je zado-nel iz telefona izumitelja povsod dobro slišen glas: »Halo, tu sem jatz, mienjer Pear-ce. Pozor na sliko!«
Mlečno steklo na ekranu se je nenadno vzvalovalo in postalo prozorno. Nato se je prikazala izredno rezka in živa i,ziuimitelje-va slika. Pearce je govoril, se smehljal in priklanjali, ter se je vsakemu zdelo, da vidi žlivega človeka. Nato je začel razgovor 6 svojim pomočnikom, ki je govoril na kon« cu drugega 10.000 meterckega voda. Množica, ki 6e je gnetla ob morju, je imela vtis, da posfcša in gleda razgovor dveh pri« j a tel j ev iz neposredne bližine.
Umor ukrajinskega politika
Poročna o kitajski poplavi, po kateri je prizadeta vsa dolina reke Jangtse in tudi bližnje province, so vsak dan strašnejša. število mrtvib znaša že 300.000. Ker so poplave uničile tudi letošnjo žetev, preti vsej Kitajski lakota
Tadej Holovko, znani ukrajinski politik, predsednik komisije, ki deluje za sporazum med Poljaki in Ukrajinci, je bil v vzhodnogalicijskem kopališču Truskaviec ustreljen. Policija išče morilca v krogih ukrajinskega manjšinskega pokreta, vendar se zdi, da je sled policije napačna
Pogumno dekle
Gdč. Marguerite Bonnafonsova, hči poli-oij&kega upravnika v Marseilleu, se je te dni zbudila zgodaj zjutraj in zaslišala, da skuša nekdo odpreti ključavnico v vratih njene sobe. Ključavnica se je vdala, vrata so 6e odprla, v 6obo je 6topiI možakaT, k" je ves presenečen obstal, ko je videl, da soba ni zapuščena, kakor je bil upal. Hitro se je obrnil in hotel pobegniti, toda mlada dama ni od muh. Skočila je za njim ter ga še na stopnicah zgrabila za ovratnik. Zaman se ji je skušal iztrgati. Baš se je vrnil g. Bonnafons s službe domov. Dekle mu je privedlo svojega ujetnika, ki se ni mogel osvoboditi, z besedami: »Oče, tu ti predam vlomilca.« In policijski upravnik je možm napovedal aretacijo m ga odvedel na policijo. Tam so dognali, da gre za zločinca, ki je Ml že llkrat kaznovan in so ga iskali že nekoliko tednov.
M. Zoščenko:
Prvovrstno blago
w Pri mojih znancih Gusjevih je nekaj časa stanoval podnajemnik, Nemec. Najel je bil pri njih sobo in je stanoval v njej skoro dve leti.
Ta mož ni bil nikakšen naseljenec iz sovjetske Rusije, o ne! Bil je pristen, pravi Nemec, menda celo iz Berlina. Ruski ni znal niti besedice. S stanodajalci se je sporazumeval samo s kretnjami.
Bil je vedno čudovito čedno oblečen. Perilo je nosil takšno, da mu ni bilo kaj opomniti. Hlače so bile vedno zlikane. Ko je odšel, je pustil celo reč podnajemniških predmetov. Več praznih steklenic, ovratnikov in šatulj. Poleg tega dva para spodnjih hlač in le malo obrabljen sweater. Drugo bi človek že tako naštel, toliko je bilo te ropotije. Vse to je bilo zmetano na kup in je ležalo v kotu pri umivalniku. ; Gospodinja Gusjeva je bila poštena in i korektna ženska. Vprašala je Nemca, če < ni nemara česa pozabil ? A Nemec je od-r kimal in dal ženi razumeti, naj le vse mirno obdrži, zakaj o tem ni, da bi člo-» vek izgubljal besede, r Ko jev Nemec odšel, so Gusjevi planili na zapuščino v kotu pri umivalniku. Tovariš Gusjev je bil sestavil natančen seznam vseh ostavljenih reči. Sweater je takoj oblekel, spodnje hlače je skrbno zložil. Dva tedna jih je kazal in hvalil znancem ter ni mogel prehvaliti izvrst-
nega inozemskega izdelka.
Med ropotijo je bila nekakšna steklenica — morda ni bila niti steklenica — bolje bi rekel, majhna cevka, v kateri je bil prašek. Ta prašek je bil zelo fin, rdeče nadahnjen in ni nič kaj prijetno dišal — kakor n. pr. »origan« ali »rose«.
Ko je minila prva omama in veselje nad obilno ostavščino, so si jeli Gusjevi razbijati glave, kakšen prašek neki mora to biti. Duhali so ga in vtikali vanj svoje nosove. Jemali so ga s konico noža celo na jezik. Nazadnje so ga malo stresli v ogenj. Nič. Nihče ni mogel pogoditi pravega. Tudi sosedje jim niso mogli dati pojasnila. Nekateri so izjavljali, da je to navaden puder, drugi so videli v njem prašek za novorojenčke.
Tako se je zgodilo, da je tovariš Gusjev slovesno vstal in izjavil:
»Praška za novorojenčke ne potrebujem. Jasno je, da je ta reč puder. Ker se brijem, si ga bom vedno natresel po britju na lice. Tako me bo vsaj enkrat oblizala kultura,«
In začel se je briti in pudrati. Po vsa-kern^ takem postopku je zasijalo njegovo obličje v rdečici kakor cvetoča roža. Že od daleč je prašek dražil nosnice. v Sosedje so pa spraševali, odkod to in cemu to. Vsi so mu zavidali.
Gusjevljev ponos pa ni poznal meje. Govoril je:
»Glejte, ljubčki, toliko in toliko let sem si kvaril obraz z vsakovrstnimi ruskimi odpadki, zdaj sem pa lt dosegel,
da sem dobil prvovrstno blago!«
Čez mesec dni, ko se je prašek bližal koncu, je obiskal Gusjeve znanec, ki se je bil med vojno naučil nekoliko nemščine. Dali so mu šatuljo, da jo je otipal in čital etiketo na njej. Razložil jim je, da je ta prašek — prašek zoper mrčes.
Človeka, ki bi bil manjši optimist od Gusjeva, bi takšna ugotovitev porazila, njega ni. Niti rdečica mu ni zalila lica. Dejal je:
»Nu, prav, prosim, ne devajte ▼ nič kakovosti To, vidite, je napredek! če hočeš prašek uporabljati za pokonča vanje mrčesa — izvrstno! če si hočeš z njim napudrati obraz — prav tako dobro! Skratka, ta prašek je univerzalen izdelek. Kako je v tem pogledu pri nas ? Ali imamo v Rusiji kaj takega?«
In ko je še dalje hvalil tujo robo, je dejal:
»Vedno sem mislil: V tem prašku tifi nekaj čudovitega. Ves mesec sem se pu-dral z njim — in nikoli se mi ni približala bolha. Mojo ženo pa koljejo kakor živino v mesnici. Otroci se neprestano praskajo. Meni je to prihranjeno. Vidite, še mrčes se mi ne upa približati zaradi prvovrstnega izdelka!«
Zdaj je praška konec in Gusjeva gotovo grizejo bolhe.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos 1
Ves svet trpi na velikanski nadprodukciji sirovin. Producenti so v današnjem gospodarskem sistemu večkrat prisiljeni, da sami uničijo presežek pridelka, če hočejo preprečiti, da prodajne cene ne padejo pod lastno ceno. Slika kaže, kako v Braziliji potapljajo v morje vreče s kavo, ki jo imajo v velikem presežku
»Nautilus" ne bo premagal
Arktfde
Že prvi poskus se je zdel obupen, zdaj pa se zdi, da Je
ekspedicija izgubljena
Svet je v velikih skrbeh zavoljo usode ^ Wilkinsove ekspedioije s podmornico na 'severni tečaj, o kateri že cele dneve ni nobenega glasu. Reševalne ekspedicije 6e pri« pravljajo, da poiščejo njeno sled, vsepov« sod vlada razpoloženje kakor pred tremi leti, ko so dospele prve vesti o strašni katastrofi Nobilove ekspedicije.
Že davno, preden je NVilkins s svojo trhlo ladjico 6ploh šei preizkuševat svojo srečo in svoj pogum med morske valove, je prevladovalo mnenje, da se to podjetje ne bo končalo dobro. Prihajale so potem vesti, lci so to mnenje upravičevale, vsak dan smo brali, da se je na podmornici po* kvarilo z)daj to zdaj ono, s težavo so jo morali vlačiti od luke do luke in marsikdaj je manjkalo 6amo za las, da se ta čudna plovba ni končala s strahovito katastrofo. A NVilkins je ostal trmoglav, krpal in popravljal je svojo staro škatlo in — plul dalje. Tako je prispel do Grumant-rv (Spitsobergov) in svet je pričakoval, da 6e bo zajdovoljil za sedaj s tem »uspehom«, da bo smatral svojo čast za »rešeno« in 6e vrnil lepo domov.
Namestu tega je 17. avgusta odpkd te Longyeara, središča Grumantov in znanega premogovnega revirja na odprto morje v severno smer, nekoliko sto mož, žena in otrok je stalo na bregu in mu vzklikalo ▼ slovo, resni ljudje pa 60 zmajevati z glavam L
Nato so prispele prve vesti. »Nautilus« se je s svojim edinim delujočim 6trojem počasi doril do ledene pregrade in obenem do svoje prave naloge. Tu bi moral namreč pričeti svojo potapljaško vožnjo pod tdeto kapo iz šest in več metrov debelega ledm, ki pokriva ves zgornji del naše zemeljske obfle. Na tej kapi leži Severni te-čao, tista točka na naši premičnicd, ki so jo izumili ljudje sami, da so jo potem sku* šafi doseči z neznanskimi žrtvami na vse mogoče načine, pes, z ladjami, 6 sanmi in zračnimi voziti. Mnogi, premnogi so žalostno propadli v tem prizadevanju. NViflkins
pa je hotel poskusiti nekaj oisto novega. Ni mu bilo dovolj, da je nekoč kot prvi preletel Severni tečaj z letalom, hotel ga je premagati še od spodaj, s podmornico. Toda tik pred svojim začetkom se je ta poskus izjalovili. Dvignil se je strašen vihar od severne strani, da se je lomila ledena pregrada, voda in led sta zaplesala divji ples in ni kazalo drugega, nego da 6e je podmornica jadirno obrnila in pobegnila nazaj, v neprestani nevarnosti, da jo zdro-be ogromne mase plavajočega leda. Bil je to boj na življenje in smrt, ki je trajal ure in ure, ladja je odnesla v njem težke po« škodbe spredaj in zadaj ter na obeh straneh, ostala je brez luči, ker se ji je pre-trgafl električni kabel, ostala je brez toplote, da ji je pokrila debela plast ledu še notranje stene, a kar je najhujše: ledeni vrtinec ji je odnesel krmila!
Komaj je dosegel »Nautilus« mak) man« nejše morje in so utegnila pregledati nastalo škodo, ko se je dvignil vihar ponovno, tokrart z juga, in podmornica je morala spet bežati, toda sedaj proti severa, proti ledeni presgradi, z dežja pod kap. A vVilkims še vedno na prišel do prepričanja, da bi 6e biSo treba vnnjti. N[jegova radijska postaja je sporočila, da se bo lotila ekspedicija zdaj, zdaj še oelo svoje naloge. Poskusila bo izvesti svoj potapljaški eksperiment — z zlomljenimi krmali! — med tem pa je izvršila več uspešnih globinskih meritev — na 81. šdnnski stopnji, kjer morje na posejano z ledom in kamor res ne M bilo treiba pošiljati podmornic, da ga raziščejo!
Ta vest je zvenela kakor geslo: Z glavo skozi zid! In bila je zadnja vest, ki jo je svet prejel od te čudne in še več nego čudne, naravnost nore odprave. Odtlej za» man skušajo, da bi ujeli še kakšno njeno brezžično sporočilo. Kje je »Nautilus« in kaj dela? Ne vemo natančnega, resni ljudje pa menijo, da je doživeto to povsem nerazumljivo, nepotrebno in smešno podjetje svoj tragični konec.
Svarilo iz davnine
V Avstraliji so našB baje najstarefše človeško okostje — Zanimive
izjave angleškega antropologa
raziumniškega življenja naknadno propada
~~	[i, da bo
Znani antropoflog, sir Collin Mackensv, je predaval v avstralskem anatomskem zavodu o ženskem okostnjaku, ki so ga lani našli iskalci zlata v gorovju v notranjosti dežele. Raziskovalec je prepričan, da pomenijo te kosti najstarejše dosedaj poznane človeške ostanke.
»Avstralska pražena« je živela v dobi, ko še ni napredovalo človeštvo do pokončs ne hoje in nedvomno tudi ni bilo deležno raziloone govorice. Sir Mackensy je dobro raziskoval lobanjo »avstralske pražene« in 6e prepričal, da je moralo človeštvo razmeroma šele pred kratkim pričeti hodiiti pokonci. Ta razvoj nikakor ni zaključen, in označiti moramo sedanje stanje kot »poizkusna tisočletja človeške pokončne hoje«. Ni dvoma, da izvira sijajen napredek človeškega razuma vz predhodnega razvoja in utrditve splošnega mišičevja. Zaradi tega bo prav lahko povzročila sedanja pretirana gojitev zgolj možganskega
nje telesnih zmožnosti. To pomeni lahko postalo človeštvo za življenje pre« šibko in zapisano propasti, če ne bo poskrbelo za ravnotežje med duševnim in te» lesnim razvojem. »Lobanja prazgodovin« ske žene nam prinaša i z sive davnine re&* no svarilo, ki ga ne smemo preslišati«, — sklepa sir Makensy svoje poročilo.
Nov evropski prvak v plavanju
Deutsch lz Vratislave, ki si je pridobil v času 1:14,3 evropsko pr-penstvo y plavanju na hrbta na 100 m
Zavod za raziskovanje odnošajev med ljudmi
Univerza Tale je dobila zanimiv prira* stek: zavod za raziskovanje odnošajev med ljudmi, in sicer v pogledu telesa, duše in socialnih razmer. Ustanova se je osnovala s 140 milijoni Din glavnice. Več ko polovico te vsote je poklonil Rockefeller.
Naloga instituta je razdeljena v glavnem na tri skupine. Prva bo proučevala odnošaje človeškega organizma napram družbi. V drugi skupini se bodo obravnavala vprašanja človeške blaginje, brezposelnosti. higiene itd. V tretji skupini se bodo študirali problemi vere in vzgoje, prava in medicine ter državnega in gospodarskega reda. Zavod se je za začetek vrgel na vprašanje brezposelnosti, ki je trenutno ▼ Ameriki najbolj pereče. Za njim pride na vrsto proučevanje vzrokov posledic avtomobilskih nesreč, ki tvori posebno v Ameriki velik socialen problem.
Vsak dan ena
>Kako pa je te, da si zdrav, ko vendar ležita oče in mati v postelji, ker srta se zastrupila z gobami?«
»Veste, včeraj sem preveč nagaja], pa ar me poslala za večerjo qpat.<
Narobe svet
€ctie malim oglasom t
ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek mJutrac, je plačat* še pristojbino 2,— Din. Pri> stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Z«s ecf£eoet*
2 Din
o stiam/eaft
•Vas/ore malih o glasov
dobite takoj po izidu tista v podružnicah\Jutram v »Mariboru, v	v *Voocm memtu,
v ISrbevljah in na {fesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Šiviljsko vajenko
k očk/bo t hiši sprejme Marica Tvrko&, šivilja v feoštanju. Prednost imajo k&erke železničarjev.
__ 3S895-1
šiviljo za pletenine
•prejmesa takoj. Naslov v •gla-snem oddelka »Jutra«
38912-1
Kroj. pomočnika
m veliko mošk o delo 5>r»jm« takoj Josip Kos, Sraaj 50.	38&42-1
Kontoristhijo
»♦srrirAno v nemški korespondenci in strojepisju, v Kalno siarbo »prejme Za-kožtm Kramarič, Ljubljana, Poljanska ceeta št. S.
38S3S-5
Kuharico
perfpktD« in samostojoo, imihi« oomščiDe, ia ki bi poieg sobarico opravljala todi droga domača
dela, sprejmem. — Naslov pov« oglasni oddelek Jutra ali Kili Rodoechegg, Me-st-m trg 17.	88904-1
Služkinjo
•» ■<"«a. hiina b> goepodlnj-dela, Id se razume trii nekoliko na gostilno, pridno, varčno, snažno rn poštaa« sprejmem takoj. Vaalov ▼ oglasnem oddelkn %Jatr*<.	38926-1
Damsko frizerko
prvovrstno sprejme takoj
A. Taček, frizer v Celjn.
39061-1
Šivilje
vajen« popolnoma samo stojnega dela, sprejmem za izdelavo damske konfekcije. V poste v pridejo sa mo one, ki »o že izvež-bane v konfekcijskem dela Pojasnila daje F. I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.	39052-1
K vdovca
z KSetnim sinom, se išče vestna in naobražena dama (gospodična ali vdova brez otrok, v starosti do 40 let), za vodstvo gospodinjstva. Zahteva se popolna verziranost v vseh gospodinjskih poslih — za težja dela pomoč v hiši. Plača po dogovora. Po nndbe s sliko se prosi pod šifro »Dalmacija« a« ogl. oddelek »Jutra«. 39024-1
Fiksam In provizijo
nudimo potnikom n obisk privatnih strank ta Ljub ijaoo ki okolico ter vso dravsko banovino. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Fiksnm in provizija«.	34982-5
Vajienca in vajenko
»^-e.Tne.m t mujnjfaktnruo trgvm«. Naslov v oglas »Jutra«. 88S2&-1
Učenca
* primerno šolsko feofcraa^ br najraje b Zg. Šiške, orrejmnm r trgovino me->»7iega Maga. Naslov ▼ •giw»MB« addflfta »Jntra«.
5=823-1
Prodajalca lesa
Ečem n p® mestu. Naslov po*« ogluol oddelek
sesoe-i
Trgovsko vajenko
poster*« in marljivo, s pri-»»•m Šolsko izobrazbo, v fe-5-ovjrHi mešanega blaga »prejme S. J. Rozman. Vid nad Ljubljano. Hrana (i stanovanj« v h'Si. Po-»TiiPbo je staviti osebno.
3S507-1
Gostiln, kuharico
ki bi; delala tod! draga klfaa dela, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	38504-1
Kolpo rterje
r» t»r dni sprejmem takoj
— Prednost imajo oni, ki fma jo vozno olajšave. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	38497-1
Tirg. pomočnika
•prejme Jpeoerijeka trgovca v LjuVjani. Ponndbe jwvj Šifro »Trgovina 555« »a oglasni oddelek »Jutra« 38152-1
Več natakaric
hi natakarjev
Itprejm« hotel Tivoli. P!a-liini vsak zase. 38860-1
Potnico afl potnika
(upokojenca) m Ljubljano sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 39050-5
Pozor!
Potnikom, ki obiskuj*}« gostflne in kavarne, se nudi teredna prilika lepega zaslužka, če vzamej-o seboj predmet, ki ga brez-dvoimno kupi vsak gostilničar in kavarnar. Javit« s« dn« 8. t. m- med 12. in 18. uro v hotelu Miki i 5 pod »Fabrfkant«. 39073-5
Fiat 501 | Fotoaparat
in »estsedežen 0M ?^odam | 13X18, z leseno kamero, "	..... 2 objektiva, 3 duple ka-
sete. popolnoma dobro ohranjen, ceno naprodaj. Vprašati: Mestni trg 5-H., pri g. Bema-tovlč.	38680-6
Vinski kis
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodam«.
38982-10
Avto »Minerva«
4 clllndrskl, 6 sedežen, v lzbornem stanju, re-glstrovan, vsled odpoto-vanja ceno naprodaj. I dober, naprodaj. Vprašati Dnevna poraba 16 litrov na Mestnem trSn št 13/U bencina. Vprašati: Me-	39036 *
stnl trg 5-H., pri gosp Bernatovlč,
»8679-10
2 kino-aparata
dobrem stanju kupim. I Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kino«.
38632-7
Samostojna gospa
želi zaposlitev pri boljši družini ali v gostilni. Naslov pove oglasni oddeleJc »Jutra«.	38905-2
Ročni voziček
Štirikolesen, ie rabljen, in
Mesto hišnika I dvokolnico fcizo)
iS6« mlad mo? T 2 otrok*- J "P1™- Ponudbe na naslov ms, ki govori in piše slo- S'> Aškerčeva ulica bar. 1 vensko in nemško. Z leno I	3S967-7
bi obdelovala vrt in oprav-ljaJa druga hišna dela. — Oba sta neoporečna, marljiva, snažna in poštena. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točnost in snaga«.	38915-2
6 gimnazij
ima mladenič, kateri ffie za takoj službo pisarniške-
p sluga, skladiščnika, »v . k jm_ P<lna(Jbfl	D4
tospremljevalea, mkasanta | n^Aoi^v .t,..........—j
Kmečki mlin
najraje na Dolenjskem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmečki mlin«. S8898-20
Parcelo na Bledu
ali kaj podobnega. V svojih zahtevah je zel« skro- ] men. Cenjen« ponudbe na o;las. oddelek »Jutra« pod
191et.en«.	38819-2
oddelek »Jutra« pod šTfro Ulcinj«.	88027-20 odločitev«':
Pisarniške prostore
krasne, v neposredni bližini glavne pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	38334-19
Poslovni lokal
na Dunajski cesti št. 29'I se takoj oddajo. Poizve se istotam.	35905-19
Lokal
s skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 36764-19
Vinotoč
ali kaj sličuega vzamem v najem ali na račun. Posedujem točilno pravico in sem dobra knhar>a. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavči ia«.
39007-19
4000 Din posojila
nujno rabim, proti pošteni vrnitvi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »4000«. 38984-16
200.000 Din iščem
proti zastavitvi dobrega blaga Is visokim obrestim, za dobo 8—6 mesecev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra ""	86978-16
Dijaka	| Lepo stanovanje I Sostanovalca
nffjeSolea iz boljše imS- 13 velikih sob, kopalnice s I na hran« in stanovanj«
ne sprejmem v lepo in I plinom in vseh pritiklin, I sprejmem v čisto sobo z solnčno sobo, i dobro bra- I oddam s 1. novembrom. I elektriko, parketom in po-no, in skrbno nadzorstvo. I Pojasnila daje kamnosek sebn:m vhodom. Poizve se Na razpolago tudi velik Alojzij Vodnik v Kolo- I v restavraciji »Soča« na
vrt. Naslov v oglasnem dvorski ulici. 38946-21 Sr. Petra cesta štev. 3. I po najnižjih cenah dobav-
Plahte
oddelku »Jutra«. 38956-22
n «•» . Dvosob. stanovanje , ^ ,. f
Dva dijaka popolDoma renovirano, od	Kabinet
srednje tehnične šole sprej- dam za oktober boljši I oddam gospodu. Naslov v mem na stanovanje, event. I družini brez otrok. Nasl*v I oglasnem oddelku »Jutra« tudi na hrano t bližini v oglasnem oddelkn Jutra |	38488-23
obrtne šole. Soba čista in |	38951-21 "
zračna, s parketom, elektriko ter posebnim vhodom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39020-231 lja Mirko Mlakar, Ljub ljana, Slomškova ulica 11.
38127-30
Opremljen kabinet
I oddam dijakn. Naslov v
Pisalni stroj
Underw-ood, dobro ohranjen poceni naprodaj. Na
2 dijaka ali dijakinji
Stanovanje
37549-22 I °*>stojej=? iz S! »b, kuhinje I oglasnem oddelku »Jutra« I ^rogUsnPoddeli" --I__| »JutraV.	3S618-29
Opremljeno sobo
žini gostilne Cad. Ogledati med 2. in 4. nro popoldne ~ u.,lana a" u'J«n,,1l1 I Naslov v oglasnam oddelku I .V1" SUI,J6UV 5"ug
sprejmem v vso oskrbo pod »jutra«	SSeJS-^l I 0<3cl8'n • septembrom.
ngodnimi pogoji. Soba je	w..i.---—i-----—
soinčna in zdrava, ter
Šivalni stroj
sredini mesta. Na«Iov pove oglasni oddelak »Jutra«.
Stanovanje
I v vieokem pritličju, obsto-
»JuiraT«T °SU"em	^
»Jutra«.	386.8-23 | lj,rj» »H moin« krojaiko
Sobo
88850-52 ječo is S velikih »ob, ku- ___ _ ..	.
"inje, kabineta, . pooelske VV* TJ^™^'^
delo in manjši ženski na-| prodaj v Mostah, Društvena ulica 26.	39042-29
Dijaka	I k'in-> T sredini me«ta" od-
reah>« gimnazije sprejmem	s novembrom. —
k svojemu sinu na stano- Pfnudbe na oglas, oddelek vanje i vso oskrbo, po »Jntra« pod šifro »Visoko zmerni ceni. Naslov pove Pntličje«.	37659-21
oglasni oddelek »Jntra«. I
38839-221 Stanovanje
sobe, kopalnice hi priti-	<xidam bolj-
vnn .	Memu solidnemu gospodu.
gospod
Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
2 sok in pritiklin, v »»vi | lah, Sredina štev. 14/T. hiši oddam mirni stranki.
Pletilne stroje
39043-23 I Walt«r: 8/27, 8^70, 10/60: .	Ideal: 14/27, 14/85, 8/22,
Lepo sobo 8/50, 12/27, »^O-, Weder-
| s hrano hi oskrb« oddam	T 12/60;
2 boljšim« osehama v Pm- I ^^^ J^a^d: 8/80.
Dtpisi
Pozor, stavbeniki
4—5000 m« travnika, i
Družabnika
. za graditev palače v eoo-
88948-20
Prodajalka
dobra govornica, -rajona vseh bignih dol, ieH na- I >JnVra!«' meščenje ▼ trgovini »e$a
nega blaga. Naslov pove i _	. . ,»
oglasni oddelek »Jutra«.	I TgOVSKO hiSO
38792-2 I z vrtom, sredi Unca, občin« Rakek, prodam ali
visoki legi t predmestju I	sprejmem"hJ-
prodam po dogovoru. Pn- toj. Ponudbe na oglasni
pravno za več stavb, I	. . ... j slov pove oglasni oddelek
4 dijake
uflEJešolee — .11 dijakinje |	T »S^nem oddejku
sprejm« uradniška družina
dobro oskrbo. Cena . _ , zmerna. Na željo nemška I TnSOO. StattOVanje L
konverzacija. Sredina me- komfortno, s predsobo in I	Katarina!
sta. NasUrv t oglas, od- I kopalnico oddani. Naslov I Iskren« socuvstvuje • To- I delkn »Jutra«. 88986-22 I v oglasnem oddelku Jutra boj Tvoj ...	38920-34 j
88974-21
skoraj novo zelo ugodno
39026-23 I Pro<k 8. Ko«, Ljubi 'ana, Židovska »lica štev. 5.
88189-29
»500.000«.
38971-16
Belo omaro
Nemšld korespon-	SffiUjrSfiLi ft
Pletilja
s evofhn strojem za nogavice it. 10, dobi dol« na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 38911-3
Camernikova. šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. S6 (Jngo ■ Aoto) telefon 223«.
Prva oblast, koneesijonlraaa Prospekt iS saatonj — pl-Site ponj!	£51
dent
žeffl »««to s 1. oktobrom.
Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe ti« oglas, oddelek
j oa oglasni oddelek Jutra.
88954-20 I
™	Nova hiša
»Jntira« pod značko"Xl904« I "^»*fpritlična, dvoetMM-
88736-2 ra?jek4' <Uv!a. Pro«*«, *
vrtom naprodaj v Rožni dolini, eosta IV/26.
pim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepe In čisto«. 38901-12
Mlado dekle, šivilja
išče za takoj mesto pri boljši družini — najraje v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 39006-
Brivski pomočnik
prvovrsten dela ve« in bnbi štucer, išče služt>« za ta koj a?i po dogovoru. Na
^^ . Bukova drva
I prvorazredna, v vsaki ko-¥	-	I ličini stalno kupuie Vele-
Lepe stavb, parcele drvara Iv. Praznik, Za-
pod Rožnikom po zelo	Draškovičeva št. 54
ugodnih plačilnih pogojih I	88916-15
I naprodaj. Naslov v oglas. | oddelku »Jutra«. 37182-20
Par dijakov
v popolno oskrbo sprejm«
»Jadran«
Ti a
Klavir
r brezhibnem stanja, i 1«. pim glasom, radi pomanjkanja prostora prodam za
Živčno bolni
slabokrvni, rekonvalescentl!
Siguren uspeh dosežete v zdravljenju ob izvrstni hrani in svežem planinskem zraku na Kofcah. Penzija 50—60 Din. Prenos prtljage in jahalni konj grati;! Vsa navodila daje Planinski dom Kofce, pošta Tr-
žič.
39037-10
700 Din je izgubila
revna žena na kolodvoru. Pošten najditelj je napro-šen, da proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jntra«.	389*3-28
Sobo S kuhinjo [Našel neodvzeto! Hvala, a I Ante Beg, Cesta t Rožno oddam stranki brez otrok I ništa više. Poljube prvi. I oddelka »Jutra« S8531 «6 j.,,..	^	' ' v Mostah, Valentin Vod-|	38921-24 '
nikov« 15.	38988-21 [
, ■ Visokošolec I Klavir
Stanovanje I CoH spoznati damo, ki bi dobre obran jem, i lepim sob« hi kuhinj«, na	I mu pomagala iz tež- I glaotmi, zlasti primeren za
škovi eefti štev. 5 oddam | kih gmotnih razmer. Po-I društva, gostilne in šole,
nudbe na oglasni oddelek I 4500 Din naprodaj na 88993-21 | »Jutra« pod šifro »Popolne Rimski cesti 23/1, desno.
obresta«. Stroga diskretnost |	88755-26
38824-24
dolino H/1 (prva hiša ob mestni meji). Najbližji zavod j« tehn. srednja šola.
38961-23
Gdč. dijakinje
po solidni ceni sprejme« | stranki brez otrok, na stanovanje i vs« oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 88518-32
2 dijaka On0)
Sobo In kuhinjo
s pritiklinami oddam. Po izv«%e med 1. in S. uro
Novost T kozmetiki I Klavirje In planine
sprejmem ▼ vso osVrtw> I v Prnlah št. 6/1. 39001-21 I V 6 dneh odstranjuje pege. I svetovnih znamk kupite po
"»i-«	1 --------I bradavice, »ojedce, jeterne 1 globoko znižanih cenah pri
Sirfui daiiAvatila madež« ČT^berfleckon) ka- »Mnsica«, Sv. Petra e. 40. „ ^"V vv- . *f. kor tudi dlačice. Specialist- Najceneje izposojuje, po-vodTvJ	** f' kinj* P»P T salonu I pravlja in uglašuje!
vodovod elektrika, pral-	Zagreb, Ilica št. 22.1	37817-26
niča itd., poleg tramvaja |	37533-24
bliža realne gimnazijo. — Naslov t oglasnem oddelka »Jntra«.	86638-22
Les na panju
večje množine prvovrstne
Vinograd	. . ..
kupim t bližini Seraie« kT'1.,tole	PriPravni11
,aU BaJhenburea P°tlh **	^^ P^*
slov pove Oglasni oddelek ogla^ ^d^u Tjulal ^	^^^
»Jutra«. 39014-2 | S88S7 I renl*ko.	88436
Mlajše dekle
Stavbna parcela Bukove cepanice
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija, Studentovska ulica št. 9/1.
291-4
Frizerja ali frizerko
»a dam« sprejm« Nikolaj Ogrič, Zaimka cesta št. 8 M-c« te pri Ljubljani.
38753-1
Učenca
•dravega in pridnega, s
p' LmeriKi šolsko izobrazbo »o-ejme trgovin« z meša-f>im blagom Anton Murha r Metliki. 88745-1 r-----
šivilje
fcrreifhii.Be ▼ izdelova.njn Šjv>nn4i kap, iščem takoj Crrosuplje. Predstaviti s« j« med 8. in 9. uro «;utr«j pri vratarju tovarno Kune 4 Co., Ljnbljana 38739-1
Postrežnlco
te Sižke, iščem xa nekaj — Naal-ov v oglasnem
36s981-l
Krojači, šivil)e in nešivilje!
Nov jesenski tečaj prikro-jevanja se prične lfi. septembra. Poučevali se bodo najmodern-ejši, kakor tudi enostavni kroji, po lahki in praktični metodi, da se lehko vsak krojač, šivilja in nešivilj« tekom tečaja popolnoma priuči. Poučeval« se bo tudi najnovejše kroj'e za sezono 1931/32, ki jih je prinesel vodja F. Potočnik iz inozemstva. — Pouk o štede-nju blaga pri krojenju. Revnejšim znižano, z ugodnimi plačilnimi Pogoji. — Vpisovanje med 8. in 12. ter' 2. in 5. uro. Pismene Informacij« brezplačne. Učenci dobijo na željo oskrbo v zavodu. — Krojno učilišče, Ljubljana. Stari trg 19.	38979-4
Nemško
konvorzacijo dajem knm od 3.—10. let« po 10 Din na uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39^46-4
oddelka »Jutra«.
Čevljar, vajenca
pranega in poštenega, s »"•ano in stanovanjem v b"ši sprejme takoj Ivan Rovšnik, Trbovlje I.
S9005-1
Samostojno moč
»a plašče in kostume, v »talno službo sprejme modni salon »Vera«, Miklošičeva cesta. Deželanke izključene.	38998-1
Pek. vajenca
kakoj eprejm« Noč Alojzij, p^karija, Slov. Javornik
92.
385.54-1
Mesar, pomočnika
»eščega. sekanja, poštenega, fc treznega sprejmem v stalno službo. ' predstaviti •e je osebno na naslov: Zrime«, mesar, Bled I
390-28-1
Motorno kolo
s prikolic«, 500 cm, OHV, angleški stroj, brezhfbno, malo rabljeno, radi zadreg« prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za 8000 Din«.
38923-10
Motorno kolo
D. K. V., popolnoma v brezhibnem stan.in proda Lovro Sebenik, Knezova 28.
36058-10
Citroen
zastopstvo Lampret In drug Ljubljana, Selenburgova 4 vabi cenj. kupce na ogled stalne tovarniške zaloge raznih avtomobilov.
88685-10
ki zna nekoliko kuhati, «- tik »oko^k^ tZl. ,	I^T v
vat® in drno* rnnamia de I u _f®*o*»Kega teiovadišča debele in gfeidke, ter okro-
u	io^mbrom hrb ,Dunajakl,CeSti ^P^j gel smrekiv 1«, po mo-
mesto V m a n iši draži nT	T 0?,JlsIlem 0<3de,ku gočnosti soh, dimarJzije od
mest« pn manjši družini. | >Jlltra«.	38975-20 | h rm naprej, ta-koj kupi
•Josip Gumzej, sodarstvo.
Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	39000-2
Gospodična
absolventinja dri. trgovske šole. z dobrim uspehom, z znanjem srbohrv., nemščine in deloma tudi italijanščine, strojepisja ter ste-
Nova hiša
I naprodaj po zelo ugodni eeni. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju, 39053-20 j
Celje-Breg.
39059-15
Žensko in moško kolo
Hišo
z velikim vrtom, t lepem nografije, želi nameščenje I kraju pri glavni cesti pro- I poceni naprodaj v garde-v pisarni, denarnem zav« dam. Pojasnila daje Li- robi pri Figovcu. 38941-11 du ali sli'no. Ponudbe na povuik, Limbuš pri Mari-oglas. oddelek »Jutra« pod boru.	39075-20
značko »Zanesljiva moč«. I	i
39003-2
Izprašan strojnik
ključavničar — i večletno I
Pekarno
Namizna jabolka
prvovrstna za takoj ali
prakso pri hladilnih na- I hrt* bvnknren^tik farne I K??!*' ^^L^T' pravah išče službo. Na- cerkve fa šole oddam v	K fit'
stopi lahko takoj. Kdor najem, proti odkupu peči s,?^ B	^^Tu
mi preskrbi službo, dobi in inventarja. Franc Za- 1 1000 Din nagrade. Naslov dravee, Sr. Bolfenk pri i Wš~r* v oglasnem oddelkn Jutra Središču.	88605-17 I ///.' Wf
39040-2 1---\o4.m- - ^ "
ProdaiaTka I , Trgovino	Obleko
riUUdjaina	z mešanim blagom, star« len plašč boo žalni VIo.
ih
tudi za blagaj-ničark«. - dustrijskem kraja v ?Vrav NaMov v Ponudbe na oglas, oddelek ski dolini oddam C t Sta. ^ »Jutra« pod šifro »Dobra najem. Naslov v oglasnem prodajalka«.	38999-2 | oddelku »Jutra«. 38592-17
Dijake	..... r ......
v zel« dobro oskrbo spr»j- I oddam z 'oktobrom z« ]ono mem v centra mesta. Na- Din. Naslov v oglas, od-slov pe»ve oglasni oddelek I delku »Jutra«. 39045-21 »Jutra«.	39019-22
Ženitve in poroke Trisob. stanovanje
Izjava
oncesijoni- ni sani naznanjam.
i	1K5v I 8 Pritiklinami oddam dru- "Žavid* "za^sklenanie I kierkoli In kdoricoll
sprejmem v vso sslrU.-j Eni z veUkootroki. ^ Na- |7akonnv 7Rezor«. Z^reb,\	kak dolg na moje
Dva dijaka
iem v vso osir	_
»Jutra«.T	8mt22 I	^^ B^Ž	> -'Tnfo^nadjf^hi | [inV" breV moj^'lov'olje^
Dijake
sprejmem na stanovanje pri
univerzi in realki. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 39029-22 I
Prvošolec
89047-31 J prospekte pošilja proti vpo- I nia» nisem plačnik. Kari s-ni mostni »namki za 101 ^npanc star., posestnik v Dia.	218-34 Kranju.	39002-81
oddajo
Gospodično
38« stanovanj« pri prof«- I sprejmem kot »oetanovalk« .
sorski ali učiteljski rodbi- | Naslov v oglasnem oddelku | PnPom'D°
Prijetno
presenečena!
Drlgnite odgovor in i slor pod znan« šifro s »T«. Rokoljub
ni. ' Strogo nadzorstvo. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Prva realka«.	89027-22
»Jutra«.
38907-23

Halo!
T Zg. Kašljn pri Gradu
6. in 7. t. m. prv« klobase in vsakovrstna druga je-
O premijeno sobo
Celje 33
3S016-24 I dil« ter zajec. Zabava.
Vsake pol ure »vtopromet Vabi Grad.	38989-18
Dijakinjo v Celju
sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanje. Na razpolago klavir. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celja.	39054-22
odda Stare, Poljanoki aa- I Tvrf-~it.	„
*p 8, pritličje. 8891^38	S«.T ^
Gorica 1931
Novo portugafko
toči gostilna Tomšič na Šentjakobskem tTgu. Prvo-
Sobo
a poeeb. vhodom hi elok- i ,	i Tr«tna	trškop-or^k*
triko oddam takoj v Šiški, I>Hgnite pismo v	oglasnem IT?w	? P n"
ta štev. 5/1. oddelka »Jntra«.	39013-94 g3IKit-
Gasilska cesta
38996-18
Dobrim srcem!
Dobra in usmiljena src« pridite na pomoč in rešite velike in težke bed« revno družino, katera si sama ne more več pomagati iz gmotnega položaja. — Kdo bi bil tako usmiljen ter podelil Btalno službo 25 let staremu trgovskemi pomočniku, kateri je priden, pošten ter vešč vseh panog. bodisi špe^erije, manufakture in železnine. — Radevolje sprejme tudi službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ima večletno prakso m obvlada slovenski, nemški in srbohrvaški jezik v govoru in pisavi; vešč j« tudi v«»h "etalih pisarniških de.l. — Ima namreč ženo in tri otrok«, ter išče nameščenje že od meseca januarja t. 1_ ki ga pa radi prevelike brezpnslice nikakor ne more dobiti. Vsled česar je primoran vršiti sliržfoo prov:7;jskega potn:-ka. pri čemer zasluži 1« toliko, da nezadostno preživim ubogo štirič!an?ko družinico —- » kje je stanovanje fn obleka? Lačni otročički prosijo kruha. H ga pa jim ne mor«sm dalr, kar me tira v skrajni obiin Trnovi tih svojcev tudi nimam. da bi s« k njim zatekel po pomoč. Ponovno se obračam z najlepšo prošnjo na dobra m usmiljena srca. d« se mi na kakršenkoli način pomapa do kruha, in u^go družino s tem reši težke bede, za kar bomo za vedno hvaležni. — Naslov da iz prijaznosti oglasni oddelek »Jutra«.	89964-37
Razpisujemo
nabavo 1000 m (tisoči V-klen« žične vrvi. Pogoji ia podatki za pogodbo na dan 17. septembra t. 1. se dobijo pod štev. 3969,11, pri Direkciji drž. rudnika ▼ Zabukovd pri Žalcu.
389S3-3T
Selitve
v LJubljani, na deželo, te obratno, prev»oee vseh vrst blaga Vam oskrbi z kurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82.
33640-31
38899-28
Gospodična
(dijakinja) išče stanovanje I z dobro hran« pri boljši |
Opremljeno sobo v P°d™žnici Jutra
s posebnim vhodom, blizu I	y CellU
rodbini. Po možnosti nem- I	W.e ^ dvtarit« riedečT . I . . . •
ška konverzacija. Ponudbe	»"»«7 T	»v^^ Tt
1 oddelkn »Jutra«. 38902-23 I Akreditiv, Dobra bodoč
"	I oo s t, Kanada, Krasen na-
Sostanovalca | ^ ^ ^^
Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše 11366
na oglasni oddelek »Jutra« ood »Skrbno nadzorstvo«.
39049-22
2—3 dijakinje
ali gospodične sprejmem v krasno sobo s parketom in elektriko, v centru me-
sprejmem. Naslov v oglas, vtston tako ' Snažna oddelku »Jutra«. 389:56-23 1 P	Sn3ZD4
zanesljiv«, Sreča in za do-1 voljstvo, Srečna bodočnost
2 lepi, prazni sobi Ivest™ ▼*"de?n, visokošoi
sta. — Klavir in nemška I v centra mesta, takoj od- I ka. Vzgojiteljica, Zane»- | konverzariia. Gosposvetska <lam za pisarno, ali solid- j ljiv, Zanesljiva 60, Zn«-eost.T 10/TT levo. ' 39041-22 I nemu gospodu. Naslov po- iainost. Zvesta gospodinja I
STOLE
dobite pri stolarski tvrdki
FRANC SEVER
Cesta dveh cesarjev štev. 10 Ljubljana — Trnovo
38944-13
oglasnem oddelkn Jutra
39032-!?
Mlad trg. pomočnik I Lokal v Trbovljah	"Iv
dobro j-zvezhan v mešani pripraven za vsako obrt,	'
stroki, žeii prem oni ti služ- oddam v najem. Pojasnila ■bo. Ponudbe n« oglasni daje Medvešek Anton, kro-odelek »Jutra« pod šifro I iaštvo, Trbovlje. 3S886-17 »Prvovrstna mo*«. 99010-2 I _
Skladišče
[ lepe in prostorno — ter
vinske kleti ..	___________
r vle-žno posodo oddam |m ^Tano ▼ Gradišču št. 14 i-«---	' - -	'Ana Črnivec.	•—"
Prodajalko
«a fino modno trgovino ftčcm. Na.«'ov v oglasnem »ddelku »Jutra«. 39030-1
Mlado postrežnico
■ra'«no vseh hišnih del. pn dno in snažno sprejmem takoj dnevno od 1. do 7. w*e popoldan. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
39051-1
2 sodar. pomočnika in 2 vajenca
» hran« v hiši sprejme takoj Josip Pumzej, sodarstvo, Celje-Breg. 39058-1
Majhno prikolico
pripravno z* Harle„ 750, kupi foto Jug v Kranju.
38674-10
Fiat avto
tvpa 514, krasna limuzina s 4 vrati, ugodno prodam Na ogled v garaži hotela »Union« v Ljubljani.
38501-10
Rabljene
avtomobile
Citroen, Dahland, Renault. Wanderer, Anstro - Daimler ter tovorne za 400 in 600 kg proda Lampret. Selenburgova ulic-a 4, dvorišče.
38682-10
Motorno kolo
»Ariel« 500 cem, OHV, s prikolico, voženo 8000 km v .zbornem staniii usodno proda F. šink, Krani.
39009-10
Lestenec
<T,uster) radi selitve naprodaj na Bleiwei<sovi cesti 16/n, levo. 38903-6
Naprodaj:
Brivska kredenca, 2 fcoolet-
ni mizi, 2 ogledali, brivska garnitura, 2 naslonjača, klop, Lntzova peč, kompleten umivalnik (mušelj) in gasilski kroj. Na ogled v Knezovi ulici štev. 37/1. __38897-6
Klub-garnitura
za pisarno ali stanovanje, ■3 fotelja i.n 1 divan iz usnja, okrogla mizica, lep« omar« za knjige, pisalna miza in 1 stol, za 6000 D;n naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
88563-6
Dijaka
sprejmem na stanovanje
takoj v najem. Poizve se na Celovški cesti št. 50.
89004-17
39035-22
Vinske sode
od 200-500 Htror, kakor tndi hramne sode od 15 hI ao 50 hI, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. ____ 88445-6
Starinski lestenec
in perzijska preproga naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »An tik«.	38965-6
Železen štedilnik
dobro ohranjen za 150 Din naprodaj na Masarvko-ri cesti št. 60.	38757-6
Čebehii med
Pristen, čist, prodam fran-ko Ptni po Din 14.50 kg neto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pristen med«. 39039-6
Pekarno
Dijakinjo
kot sostanovalko z vso oskrbo, v bližini vseh srednjih šol sprejme nemško govoreča družina. Na razpolago tndi klavir —
parno ali navadno, dobT«	v oglasnem oddelku
idočo kupim takoj. Pisme- 1 ,J"tra«.	38905-22
ne ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko I 2 dljakinH •Takojšnja kupčija«	sprejmem v vso oskrbo »a
«»00-19 Rimski cesti 12/n. Klavir I in vrt na razpolago.
Mesarijo I	38896-22
hi prodajo suhega mesa.
dobro idočo oddam na I 1 afl 2 dijaka
n™*' pf° ,m<>žn.0®ti O*9"*- »redi mesta sprejmem t ™ »trokovnjaku zmož- TSl> ^trbo. Naslov pove Ponudbe na	oddelek »JutrlT
podružnico »Jutra« v Ma-	90000 00
ribora pod »Mesarija«. 1
38882-le' 2 mlajša dijaka
Trgovina
Speoerfje in delikate«. s , trafik«, v centra Zagreba, T*.	stanovanje,
dobro uvedena, naprodaj. T™* «omača hrana in Potrebno 50.000 Din. Po- IstN>e? n*d*orstvo. Naslov nudbe d« Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28 pod broj P-2298. 38746-19
sprejmem v popolno oskrbo v Mlžini realke. Zdra-
|v oglamem oddelku Jutra
Lokal
Dijaka (injo)
sprejmem v dobro oskrbo s hrano a!i brez. Naslov v
pripraven za vsako obrt, ,	°rm- Naslov v
v novi hiši, na prometnem oglasnem oddelka »Jntra« kraju večjega trga v Slo- •	38937-22
veniji oddam za 500 Din mesečno. Ponndbe na ogl. I 2 dijakinji
°KL;Jntr4< ^ KH»P™j»em n« stanovanj« z »Eksistenca«.	38474-19 vso oskrbo na Poljanski e.
- štev. 17/1, tik gimnazije.
86779-22
Lokal
9 pisarniški sobi v I. nadstropju v Prešernovi ulici
oddam s 1. novembrom. - I j2 boljše hiše spreime-m v ' °s,:,5nem o^/Jtu I vso oskrbo. Naslov v osi.
Mlaišo dijakinjo
»Jutra«
38599-19 oddelku »Jutra«. 38879-33
ve oglasni oddelek Jutra, j 88940-23
39064-24
Domačo hrano
dobro in okusno, v centra mesta nudim par so-
j	.	—	^ 1 ouicmk	i.djivt np1
sr^dom. o».!T. gospodičnam I oglasni oddelek »Jutri«.
Solnčno sobico
zelo prijazno, z belim pohištvom, v centru mesta oddam visokošolki po zmerni ceni. Naslov pove
Radio
Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«.	38862-14
4—5 oseb
sprejmem takoj na boljšo domač« hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3S781-14
Domačo hrano
dobro, po nizki ceni nudim v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tra«.	39018-14
»L0we« aparat konb. 5 luči, prvovrsten z zvočnikom naprodaj po ugodni 38947-23 IPonudbe na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro »Radio«.	38924-9
Lepo sobo
V n o v i hiši sa 150 Din mesečno oddam v bližini tovarne »Saturnns«. Na- . . slov pove oglasni oddelek l^cevm, 3 ilušalki, zvoč-> Ju tra«.	38541-23	--- ---
Radio-aparat
Stanovanje
išče s 1. decembrom starejša gospa z odraslim sinom. Plača do 500 Din. Nasl ov v oglasnem oddelku Ju tra«.	38687-21/a
Iščem stanovanje
sob in kuhinje, pri dobrem hišnem gospodarju v šentpeterskem okraju ali Bežigrad. Cenjene ponudbe pod »Oktober D. H.« na oglasni oddelek »Jntra«.
38827-21/«
Upokoj. učiteljica
Išče sa oktober «1! november v Šiški prija*!)« manj-se_ stanovanje s pritiklinami. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mati in hči«. 88861-21/a
Dvosob. stanovanje
v mestu iščeta novoporo-čenca. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Do 1000«.	39023-21/a
Sobo z balkonom
elektriko in posebnim vhodom, veliko in zračno od-d.-im najraje kaki vdovi, zakon, paru brez otrok, 3 dijakom ali dijakinjam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38890-23
PRVOVRSTNO DAMSKO KAPELO
za hotel prvega reda v Beogradu Iščemo.
Pismene ponudbe na »Publicitas — Beograd, poštni pret. 60, pod »Damska kapela«.	11353
Prvovrsten HOTEL
v Beogradu daje KUHINJO V ZAKUP ali na procente. Posel stalen in dober. — V poštev pridejo samo strokovnjaki.
Pismene ponudbe poslati na »Publici-
nik, nov akumulator in
anodno baterijo poeeni	,	_ -	*-------------
proda hišnik v Gregor&i-1 tas«, Beograd,	poštni pret. 60, pod
cevi ulici št. 13. 38997-91 »KUJNA«.	11
11354
Sobo
blizn bolnice poceni oddam gospodični. Ilirska ul. št. 27, desno. 38831-23
Parketirano sobo
in kuhinjo oddam v Zg.
Šiški, ob tramvajski postaji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38758-21
2 lepi sobi
po nizki eeni oddam trem gospodičnam, ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove ogla-snl oddelek »Jutra«.	SS833-23
Lepo sobo
z 5 posteljama, v centru mesta takoj oddam dvema boljšima osebama, ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39038-23
oddajo
Enosob. stanovanje
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam dvema stalnima gospodoma v Knafljevi ulici št. 13/TT.
89078-23
Sobo
.. — .....z vso oskrbo oddam dve-
3 pntiklinami oddam za ma gospodoma,. Naslov v oktober na Dunajski eesti oglasnem oddelku »Jutra« 38906-21	38648-23
Imam več vsakovrstnih SPALNIC
na prodaj
kakor: črešnjeve, javorjeve, kanadska breza, mahagoni, afri-
kanska hruška, šperane in druge preprostejše spalnice. PREPRIČAJTE SE!	CENE KONKURENČNE!
JOSIP KUNČIČ, mizarstvo
PODGORA št. 6, p. št. Vid nad Ljubljano.
11359
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta itd. gospa	'
Lubas Matilda
soproga izdelovalca harmonil
dne 4. t. m. po dolgri mukepolni bolezni, previdena * tolažili sv. vere, mirno in Bogm vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek dn® 7 septembra 1931 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške se splošne bolnice na pokopališče k Sv Križu.
11367
V Ljubljani, dne 4. septembra 1931.
Žalujoči ostali.
NOGAVICE:
Moške iz sukanca . Din 9.—• Moške iz sukanca . Din 15.— Moške svilene , , Din 25.—: ženske flor Din 15 in Din 25.— Ženske svilene . . Din 35.—i ženske bemberg Ia. Din 49.—■
Din. 2672-20
Praktični čevlji za deklice, posebno za one, ki imajo daleč v šolo. Priredili smo jih iz boksa v črni ali rjavi barvi. _
Za novo sezono
Boliša postrežba!
Naša želja je, da popolnoma zadovoljimo vsakega našega odjemalca. Ne mislimo, da smo že dovršili svoje delo, ako smo prodali obutev v naši prodajalni. Želimo zadostiti vsem Vašim potrebam in ustreči vsaki Vaši želji. Prevzeti Vam hočemo skrb za Vašo obutev.
ŽELIMO, DA SODELUJETE Z NAML
Zahtevajte obisk našega poslovodje, da pregleda Vašo obutev.
POKAZAL Vam bo, katere obutve ni več moči popraviti. S tem boste izločili odvečno obutev, da Vam ne bo v napotje.
PRIPOROČIL Vam bo potrebno obutev za Vašo garderobo za vsako priliko in za vsako obleko.
IZMERIL Vam bo nogo in svetoval pri izbiri
UREDIL bo Vaše noge v pedikuri svoje prodajalnice.
Želimo bolje postreči svojim odjemalcem nego smo doslej. Ne zamudite prilike. Okoristite se z našim delom m našimi izkušnjami.
ŽELIMO VAS BOLJE POSTREČI NEGO KDORKOLI V
ČEVLJARSKI STROKI.
DROBNO BLAGO:
Krema v škatlah Din 4.—, 6. Krema v steklenicah Din 6. Krema v tubah . . Din 5. žlice za čevlje . . . Din 3.-Kopita ženska, moška Din 19.-Luta vložki za otroke, ženske, moške . . Din
Vrsta 3672-22
Otrokom za šolo, čevlji iz boksa z usnjenim podplatom in gumijevo peto. Zelo praktična obutev. Čevlje morete nositi ne samo ob delavnikih, marveč tudi ob nedeljah in praznikih.
Vrsta 2642-05?
Nizki čevlji iz rjavega boksa s špango. Praktični čevlji za šolo in nedeljo. Iz laka za enako cena
Cevi ji
s pol visoko peto. Nosilo se lahko ves dan in Vam dobro služijo tudi na izletih.
Vrsta9637-21
Črni aH rjavi nizki čevlji za vsakdanjo nošnjo, lakasti pa za zabavo. Čevlji so zelo okusni in praktični in boste z njimi popolnoma zadovoljni.
Trsta 1937-22
Elegantni nizki čevlji za gospode. Cmi ali rjavi z gumijastim podplatom. Zelo praktični za vsako priliko.
Vrsta 3635-18
Te smo priredffl za gospodinje, H gredo na trg. So trpežni in udobni čevlji z nizko peto in gumi jem.
POOBLASTITE NAS, PA POSKRBIMO ZA VAŠO OBUTEV!
Vrsta 9677-22
čevlji iz črnega telečjega boksa z na okvir sivanim usnjenim podplatom. Pot-špičasta oblika je za nošnjo'zelo udobna in elegantna.
J©
MAKULiAt
BAKULA je leseno pletivo 12X9 mm lesenih letvic,
močno vezanih s pocinkano žica To pletivo se pribija direktno na grede, tako da ni potrebna ne opažba iz desk in ne trstika. Z vporabo BAKULE prihranite na materi-
jalu, na času in delu.
BAKULA je tu<fi najuspešnejše uporabljiva kot
senčilo za vrtnarstvo itd.
Zahtevajte prospekte!
Tvomlea za izdelovanje BAKULA
Jos.B.PUH? Ljubljana
Gradaška ulica Zl
Telefon interurban 3513
Telegram BAKULA
10776
Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvomica in zaloga pohištva,
Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228
čisti
ia tudi »ro »KALE-FLUID< eketmkt iz iivljen-skih ilez mladih živali. Istočasno krepi »KALE-FLUID< tndi organizem in mu pomaga, da se bori z boleznijo. Že po prvi ste-klenifidei »KALEFLDIDA« Sati bolnik, kako se inu dovaja nova n*ož. Oez 15 do 20 dni čuti bolnik olaj- 1 šanje, a po 1—2 mesecih je bolezen pregnana, moč povrnjena in nadaljnje zdravljenj« je postalo od-vižno. »KALEFLUID« veča apetit in sam regulira krvni obtok in živčni sistem, in organizma se vrača mladostna moč in zdravje. >KALEFLUIDc opravi malokrvnost, revmatizem, arterijosklerozo, nevra-steni-jo, prerano ostarelost in drage bolezni. Na razstavah v Pariza, Londona. Bruslja, Florencd in Rimn je bil odlikovan z najvišjimi nagradami. Prodaja se v lekarnah — naprodaj so stekleničke tndi po 60 Din Brezplačno literaturo »Zdravljenje bolezni< zahtevajte: Boegrad, Kralja Milana 15, »Kurir*, Markovič 10636
amerikanske oblike, iz najboljšega trdega lesa, s strojem zelo fino in higiensko izdelani in pakirani v različnih običajnih in luksuznih formah. Izdeluje in razpošilja po najnižjih tovarniških cenah »Kingc, avtomatska tvorni ca zobotrebcev, — Beograd, Rtanjska S. Cenik ta vzorci brezplačno. 11327
Avtobusno podjetje HOJAK
naznanja cen j. občinstvu, da PRENEHA OBRATOVATI na progi BLED—LJUBLJANA dne 6. septembra t L ter bo avtobus družbam na razpolago po naročilu.
Se priporoča podjetje.	11341
Najbolj«	^ICCA
ŠIVALNI STROJI IN KOLESA ADLER" - »Gritzn®Ci
PETELINC, Ljubljana
Jos.
ZA VODO
Telefon Štev. S91S. Cek. račun 13.005.
časa velesejma paviljon »H«.
ahvala
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem podružnici Slovenskega planinskega društva v Kamnika, posebno pa še g. Maksu Koželu, za ves njihov trud in nabiralno akcijo, s katero so omogočili postavitev spominske plošče mojemu v planinah ponesrečenemu sinu Rudolfu, ki je bila odkrita v nedeljo, dne 30. avgusta 1931.
Prisrčna zahvala vsem darovalcem ter vsem prijateljem pokojnika, ki so prihiteli k odkritju spominske plošče, ter še posebno g. kuratu Bonaču, ki je ploščo blagoslovil.
11365
MIHAEL PEČAR
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra<
Laneno olje,
laneni Hrnež,
lanene tropine 38 %
ricinovo olje,
tekstilna in usnjarska olja,
tovotne masti
pločevinaste sode po 60,
120, 205 nt.
Imeti stiskalnico in
Isotel za žganje kuho se pravi vse sadje izkoristita
to eo
Stiskalnice za sadje in grozdje, kotle za žganjekuho in krmo, črpalke za vodo in gnojnico, slamo-reznico, orig. »Lister - motorje«
in vse druge poljedelske stroje si oglejte na moji razstavi na veie-sejmu in v mojih skladiščih.
F7
Stupica
veletrgovina z železnfno ln poljedelskimi stroji, monopolna zaloga razstreljiv in nakup starega železa
Ljubljana, Gosposvetska cesta št 1
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 16. septembra 1931 ob 11. nabavo:
25.000 kg pšenične moke, 8.000 kg koruze, 500 kg ječmenove kave, 100 kg čaja, 2.000 kg riža Splendor Ia. gfetce, 1.000 kg bučnega olja, 2.000 kg svinjske masti domače.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.	11357
t
proizvaja v prvovrstni kakovosti, po najnižjih dnevnih eenah
Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža
Hrovat & Komp., Ljubljana
Telefon interurban 29—01.	-----
A. Petričič, major v pokoju, na-znanja vsem sorodnikom in znancem žalostno vest ,da se bo za njegovo mater
Marijo Petričič
roj. Thonrann, vdovo po stotniku
ki je dne 28. avgusta mirno preminula v Gospodu v Inomostu, darovala sv. maša zadušnica v ponedeljek, 7. septembra ob 10. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi Pokojni blag spomin!
Ljubljana, 4. septembra 1931. 11355
I
Adolf Ribnika?. Za
Brzojavi :Hrovatport.
Nar°dn° ti8karn° **** ^kaxnaria Erano Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, X* x Ljabljanl