Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 16. avgusta 1940. — Leto XIII. Št. 34. m r j GLASILO KR.JČANSKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Kam to vodi? Ob vsaki priložnosti, ko se pri nas govori o sestavu države, radi poudarjamo, da smo poljedelska dežela m da imamo živeža več ko dovolj. Vsako leto izvozimo za več sto milijonov dinarjev pšenice, koruze, sadja, vina, tobaka, živine, zdravilnih rastlin lt(l. Samo v prvem polletju letošnjega leta smo izvozili pšenice in moke (koruza ni navedena, verjetno je vračunana v pšenici) 76.900 ton v vrednosti 139,1 milijonov dinarjev. Pa še nismo dobro prekoračili prvega polletja, že poroča časopisje, da smo morali kupiti večje količine koruze v Bolgariji in te dni spet v Turčiji. Koruze je enostavno zmanjkalo. Pridelovalci jo po ceni, ki je določena, nočejo prodajati. Tako poroča časopisje, da se vrše s koruzo, nič manj pa tudi _ s pšenico velike špekulacije. Koruze je doma se dovolj, le cena se trgovcem zdi prenizka (19? din za 100 kg) in so jo zato enostavno poskrili. Prizad je hotel s tem, da nakupi koruzo^ v Bolgariji in Turčiji, prisiliti domače špekulante, da bi dali koruzo na trg, toda kakor je videti, se to ni posrečilo. Na drugi strani se spet poroča, da v večjih mestih primanjkuje krušne moke. Peki pa da zahtevajo od oblasti, da jim dovoli zvišanje cen kruhu. Tudi to je igra, ki se vedno ponavlja. Zaloge so poskrili, nova moka bo dražja zaradi maksimiranja cene pšenici, zato je treba že vnaprej doseči od oblasti zvišanje cen. Delavstvo s strahom gleda, kam bo vse to šlo. Vsega imamo dovolj in zaradi nekoliko slabše letine še ne bi bilo treba nikomur stradati — pa vendar že sedaj v prvih jesenskih mesecih, ko bi imelo biti vsega dovolj, primanjkuje koruze, moke in tudi drugih poljskih pridelkov, v kolikor pa so, so cene tako visoke, da si jih delavec ne more nabaviti. Ta brezvestna igra s kruhom in milijoni življenj našega naroda je dokaz, da so ukrepi odločujočih činite-ljev vse premalo odločni in radikalni in da polovični poseg države v slična gospodarska vprašanja rodi samo zmedo. Ako bi se pravočasno podvze-lo vse potrebno proti draginji in ukrepe seveda tudi izvajalo, bi si lahko prihranili marsikatera presenečenja. Sedaj imajo namreč v rokah — vsaj tako inore človek sklepati — položaj špekulantje, ki bodo na ta način v razmeroma kratkem času naredili milijonske dobičke^ katere bo seveda moral plačati naš delovni človek. Res je, da je naš položaj zaradi zunanjepolitičnih razmer izredno težak, toda tega si sami z dopuščanjem takih razmer sami le še otežujemo. Države, ki so sedaj v vojni, nimajo tako velike draginje, kot je pri nas. Za uvožene predmete ni čudno, da so se cene dvignile, toda za to, kar pridela-mo domu, l)i laliko naredili red in ce-ne, ki bi bile znosne in primerne za naše majhne dohodke. Vse dosedanje reforme in ukrepi gredo v dobro in korist maloštevilnim, že itak dobro stoječim gospodarskim krogom, delovno ljudstvo pa vse to drago plačuje. R- ♦+♦♦♦«♦»«««♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»♦«»♦»»♦♦♦♦♦ Slovensko delavstvo dozoreva. - To vedo tudi nasprotniki in zato vse poskušajo, da uničijo njegovo zavednost in udarnost' Tekstilno delavstvo v težki preizkušnji Zahteve strokovnih organi' zarij v Kranju Kranj, 10. avgusta 1940. Tekstilna industrija je v zadnjem času zaradi pomanjkamja surovin omejila delovni čas. Zaradi te,ga je tekstilno delavstvo zelo prizadeto. V nedeljo 4. avgusta so se predstavniki strokovnih organizacij v Krainju sestali k skupnemu posvetu. Zuistopmiki krajevnih skupin so razimotrivaili, kako i|XMnagati težko prizadetemu delavstvu. Visok dvig draginje ki skrajšanje delovnega časa je za delavstvo hud udarec. Zastopniki krajevnih ot-gainizacij so ugotovili, da zaradi redukcij delovnega časa in ponekod celo zaradi odpuščanja delavcev trpijo tudi delavske družine; zaradi tega je treba ičiim hitreje priskočiti na pomoč. Konferenca jo mapraviila izato tele sklepe: Kr. banska utprava oz. Inšpekci ja dela naj čimprej skliče amlketo predstavnikov centralnih strok, organizacij in obratnih zaupnikov za vso banovino. Na .anketi naj (bi se reševala tale vpraša/n ja: 1. Ker je zaradi redukcije delovnega časa delavstvo materialno hudo prizadeto, naj se mil odporno r e z denarnimi sredstvi, katera naj da ina razpolago industrija, posebno tekstilna. Denarna siredstva maj ne bodo združena z raznimi javinimi deli, kot se to prakticira z bednostnim fondom. Kr. banska uprava inaj stori vse, da se delavstvu podeli podpora iz bed-nostnega fonda, ki se izključno zbira iz .delavskih dajatev. K tem dajatvam je ravno tekstilno delavstvo v času svoje polne zaposlitve največ prispe- vailo. , , , . , 2. Zvezi tekstilnih delodajalcev naj se od strani Kr. banske uprave stavi predlog za ponovno zvišanje plač, ker sedanje ne ustrezajo dvigu draginje. 3. Kr. banska uprava naj stori vse potrebno na odločilnih mestih, kakor pri ministrstvu za socialno politiko, trgovino in finance, da se uvoz bombaža pospeši ter da se v prihodnje uvažanje bombaža uredi tako, da bo zagotovljeno normalno obratovanje v tekstilni industriji. 4. Zaradi razmer, ki so nastale -zaradi pomanjkanja surovim v tekstilni industriji, so v veliki meri prizadete okoliške občine, iz katerih prihaja tekstilno delavstvo v kraje, kjer še nahaja tekstilna industrija. Da delavstvo no dobiva dviigu draginje ustrezajoče plače in zaradi redukcije delovnega časa se zmanjšuje kupna moč, zaradi česar so gospodarsko prizadeti obrtni in trgovski krogi. S tem so tudi neposredno prizadete občine, v katerih prebiva tekstilno delavstvo. Zato maj tudi vse prizadete občine od svoio strani pri ministrstvih trgovine in fiimamc storijo vse, da se uvoz bombaža pospeši v taki meri, da bo omogočeno normalno obratovanje v tekstilni industriji. 5. Zastopniki strokovnih organizacij so tudi ugotovili, da je^v tekstilni industriji že dosti izvežbanih domačih strokovnih moči, zaradi tega zaposlitev tujcev ni nujno ‘potrebna. Banska uprava naj stori vse, da se raznim tujim mojstrom, delovodjem in raznemu tehničnemu osebju ne izdajajo več dovoljenja za bivanje v naši državi. Banska uprava naj tudi opozori prizadete občine, da tujcem ne bodo več dajale domovinskih pravic. Vso slovensko javnost in gospodarske kroge pozivamo, da tekstilnemu delavstvu, ki se zaradi nastalih neure- jenih razmer nahaja v 'zelo kritičnem položaju, priskočijo na pomoč. Posebno pa se zastopniki krajevnih strokovnih organizacij obračajo na industrijo, če bi se položaj še poslabšal, da z raznimi nepravilnimi odpusti ne poslabša že tako slabega gospodarskega položaja, paič pa naj obdrži v službi vse zaposleno delavstvo, ki naj se po potrebi v delu izmenjava. Vendar je treba tudi tako menjajočemu se delavstvu pomagati z denarno podporo. Zastopniki delavstva menijo, da je tekstilna industrija v vseli letih svojega obŽtoja pri nas sijajno zaslužila in prav lahko prizadetemu delavstvu v današnjem kritičnem položaju uspešno pomaga. Predlogi mariborskega delavstva Ze dalj časa opažamo v tekstilni industriji pomanjkanje surovin in zaradi tega so na dnevnem redu odpusti tekstilnega delavstva. Ker se je položaj zadnje čase še bolj poostril, so sklenile vse strokovne organizacije sklicati posvet o potrebnih ukrepih. Konferenca se je vršila v nedeljo 4. avgusta v Delavski zbornici. — Udeležili so se je zastopniki JSZ, NSZ, SDSZ, ZZD, zastopnik mestne občine obrtni referent dr. Senekovič in zastopnik Delavske zbornice Stanko. Na konferenci so ugotovili težek položaj tekstilnega delavstva, ki mu grozi popoln propad. Sklenili so, naj se nujmo izvedejo sledeči ukrepi: 1. Delavstvu se mora zagotoviti v času brezposelnosti'potrebna sredstva za dostojno preživljanje. Na Zvezo delodajalcev tekstilne industrije in na vsa tekstilna podjetja v banovini naj se naslovi poziv, da priznajo reduciranim delavcem v času brezposelnosti podporo po posebnem ključu, ki naj se določi po številu družinskih članov, in sicer od 50% plače za sam- ca do 100% za delavca z veččlansko družino. V primeru redukcij naj postopajo podjetja po socialnih vidikih in mu zdelo primemo iin potrebno, da bi prišel imed mas in se pogovtoril z nami o naših 'težnjah in potrebah. Tega niso napravili niti naši slovenski ministri. Če je že kateri prišel na Jesenice, je prišel ina lov za glasovi, in če je stopil v stik s kakim delavcem, je bil to le ipripadnik injegove politične stranke. Ni pa iskal družbe zastopnikov vsega delavstva. S to navado je prelomil sedanji -minister za socialno politiko g. dr. S. Budisavljevič. V četrtek 8. t. -m. je prišel na ogled jeseniških železarn in je otb rte j priliki sprejel zastopnike vseh organizacij i>n starešinstvo del. zaupnikov. Ti so mu v pol ure trajajočem razgovoru razložili vse, kar delavstvo /boli im kar si želi. Pa ne morda samo to, kar tiče jeseniških kovinarjev, ampak tudi zadeve vsega delavstva v diržavi. G. minister je iz zanimanjem in velikim razumevanjem poslušal zastopnike delavstva in dajal k vsaki točki pojasnila. H koncu smo zastopniki delavstva izrazili željo, da bi so še enkrat sestali iin mu o vseh 'teh vprašanjih izročili spomenico. G. minister je takoj pristal na to, da pridemo naslednji dan k njemu v Gozd-Martuljek. Drugo popoldne simo sestavili dve spomenici, ki smo mu jih predložili. Zaradi njihove važnosti smatramo za potrebno, da jih v celoti objavimo. Prva, ki so jo 'podpisali zastopniki JSZ, SMRJ, NSZ in ZZD, navaja naslednje predloge: 1. Rešijo naj se vse vložene spomenice, ki iso jih predložile naše centralno uprave v Ljubljani oz. v Belgradu ministrstvu. Posebna nujna je rešitev vtloge z dne 28. 11. rt. l., v kaiteri so zahteva rešitev odločitve glede starešine obr. zaupnikov na Jesenicah pri KID, ki je bil izvoljen z 8 : 8 glasovi. 2. Izpopolni naj se zaščita delavskih zaupnikov, iker je sedanja vsekakor pomanjkljiva. Podjetjem je 6edaj omogočeno, da delavske izaup-niko tudi odpuščajo, ker proti temu ni nobene kazenske uredbe. Izda naj se obvezni zakon o izvolitvi zaupnikov, njih poslovno dobo pa je treba podaljšati od 1 na 3 leta. Starešina deli. zaupnikov naj v podjetjih, kjer je zaposlenih nad 400 delavcev, dobi 'prosti plačani čas, da more v polnem olbsegu izvrševali svoje dolžnosti. 3. Izvrševanje funkcijo delavskih zauipnikov pri KID je zelo ote/točeno, ker imamo po teritoriju dva ločena obratu in se to v smislu min. določbo smatra kot eno podjetje; zaradi tega inann je mogoče Voliti le 16 'zaupnikov. V podjetju je zaposlenih ;nad 4500 delavcev, tako da odpade na posameznega zaupnika inad 280 delavcev. S tem pa je vsak zaupnik poleg svojega službenega opravilu prekomerno obremenjen, tako da mu ni mogoče izvrševati za-uipniških dolžnosti, Prosimo, da glede tega ministrstvo uredi, da bomo volili v vsaikem obratu ločeno zaupnike, ikakor se je to vršilo pred letom 1936. 4. Izboljševanje socialne zakonodajo v banovimi Hrvaški naj so razširi tudi ina ostali del države. Posebno pa je treba zaščititi delavce, ki ne spadajo pod § 1 zakona o zaščiti delavcev, kakor n. pr. vratarji, čuvaji, kočijaži itd., kljub temu, da so uslužbeni pri industrijskih podjetjih. — Važno so ina,m zdi, da opozorimo, da je nastala v zadnjih letih nova stroka, elcktarvarilci, ki ni zadostno zaščitena in pravilno za-ipopaidena v obstoječi zakonodaji. — Pred vsem bi bilo potrebno skrajšati delovni čas v 'tej stroki na 6 ur dnevno. 5. Nujma potreba je, da se strokovno kvalificirano uradništvo Inšpekcije dela pom noži, ustanovijlo maj so tudi na sedežih okrajnih glavarstev referati za socialno zaščito. Tej ustanovi pa naj se omogoči, da bo lahko stalno nadzirala izvrševanje socialne zakonodaje, kolektivnih pogodb in higienskih naprav v podjetjih. 6. Opozarjamo na nevzdržno stanje družin vojnih obveznikov-delavcev, ki so poklicani na orožne vaje. Zato predlagamo, naj se državne podporo zvišajo vsaj na višino uradno določenih minimalnih mezd ' za ženo vojnega vpoklicamca, za otroke pa naj se prizna sedanja doklada. Vpoklicaince pa je treba (tudi v vsakem primeru zaščititi pred stanovanjsko odpovedjo kakor tudi glede pravice do ponovne zaposlitve. Zaščititi je trelba vse aktivne vpoklicance, ki po odsluženem vojaškem roku .ne dobijo zaposlitve, čeprav so pred vpoklicem bili zaposleni. _ . . 7. Vprašam je stanovanjskih higienskih in varnostnih naprav je zelo pereča zadevia v vseh podjetjih. Odstranijo ina j se ovire, ki to rešitev zadržujejo, posebno pa previsoko obdavčenje takih naprav ali dobrodelnost podjetij. Z odpravo tega davka bi se zbujala in podpirala zasebna socialna in zdrav,stveno-poli-tična delavnost in humanost v narodu. 8. Zlasti potrebno se nam zdi zaščititi domače delovme sile in omejiti zaposlitev tujcev, varujoč interese Slovanov pred Neslovani. Posebno naj velja absolutna prepoved zaposlitvo tujcev v krajih ob držarv-mi meji in v tovarnah, ki so ‘važne za državno obrambo. Druga spomenica, iki so jo podpisali samo zastopniki s v o b o d m i h strokovnih organizacij, to jo JSZ, SMRJ in NSZ, se glasi: Volitve v delavske in nameščemske •socialne ustanove se že več let niso vršile. Zadnje volitve v Delavsko zbornico so bile 1. 1933; mandat takrat izvoljenih delegatov je potekel 1. 1936, tako da bi se morale tega leta vršiti inove volitve. Volitve se torej niso vršile že 7 let, dočimi itra-ja funkcijska doba delegatov 3 leta. Sedanja uprava Delavske zbornice je imenovana z upoštevanjem samo ene strani. Velik del delavstva — po izidu volitev delavskih obratnih zaupnikov lahko trdimo, da velikanska večina delavstva — ini zastopana v tej ustanovi. Delavstvo vzdržuje poslovanje Delavske zbornice izklju&no iz svojih denarnih sredstev, nasprotno pa nima v njej nobenega vpliva na poslovanje. Prosimo, g. minister, da uveljavite zalkonite določbe s tem, da razpišete tajne im proporčne volitve v vse delavske in nameščenske socialne ustanove, tako da bo dobilo delavstvo tu svoje prave zastopnike, ki so edino upravičeni upravljati delavske ustanove. Po izročitvi isipomenic smo ostali v razgovoru z g. ministrom še eno uro. G. minister je .spomenici prebral in k vsaki točlki zahteval pojasnila, obenem pa dajal svoja pojasnila. Ugotovili Nadaljujemo z razpravljanjem o naših nalogah v sedanjosti in prihodnosti. Želimo, da bi se o tej stvari oglasili še drugi tovariši. — Ut. Urednik pravi, da bi prispevali svoje ptjgledo glede Evropo im maše prihodnosti. Taka zadeva more imeti le značaj razpravljanja, ki je pomajveč-krat tako različno, kolikor je prispevkov. Morda pri nas ne bo tako. Mislim vsaj, da bi pri nas morala biti večina prispevkov enotnega pogleda zaradi tega, ker jih pišejo ljudje, ki se prištevajo v vrste enako mislečih. Smo -delavci oz, pripadniki gibanja, ki je bilo odnosno je vsaj hotelo biti socialno, v družabnih zadevah napredno in delovnemu ljudstvu v korist. Kot taki imamo ali bi vsaj morali imeti jasne 'poglede na sedanje stanje in prihodnost. V kolikor prvo ni doseženo, je tedaj razumljivo, da še »iščemo« izhodov, da modrujemo in razpravljamo, kar prav gotovo ni dokaz dog ra je nositi. To še posebno zategadelj, ker je visa zadeva konec koncev vendar enostavna. Ker smo že pri tem in ker urednik vabi k prispevanju, .hočem dodati svoje. Predvsem bi se hotel povrniti ik prvemu članku, ki je načel to vprašanje. Govoril je o realizmu. V resnici pa je tako, da nazadnje ine veš, kaj z vsem item, kar je bilo napisano. Pred vsem nas svari pred utopijami in uto-pističnimi inačrti, kar bi pomenilo zidanje gradov v oblake. Potem si delajo zopet mnogi med naimii utvare in iluzorne načrte o prihodnjih dneh. In spet me smemo biti preveliki optimisti. Potom pa člankar kmalu postavlja, da bo treba še silno mnogo idealizma, mnogo borbenosti in življenjskega zaleta in mnogo boja, zagrizenega in sistematičnega dela. In tako naprej ... Resnica, pravica in svoboda iso pravilno postavljene kot vodilo — zopet ipa nobena od v današnjem svetovnem trenju soudeleženih idej ne ustreza našim zahtevam in namenom. smo, da smo si 'bili v večini primerov enotnega .mišljenja, posebno glede volitev v socialne ustanove. Obljubil je, da so bodo te takoj izvršile, kakor hitro se razmere v svetu nekoliko pomirijo. Pograjal je navzočega zastopnika Jugoraisa zaradi njegovega drugačnega stališča glede volitev. Podrobnosti razgovora me bomo v celoti Objavljali, nekaj zaradi po-manjtkanja prostora, nekaj pa zaradi drugih okolnosti. Poudarjamo samo to, da .smo g. ministru hvaležni za njegov obisk in da bi si želeli med nas še kakega ministra iz drugih resorjev. Na optimizem mnogih pa mi gledamo spet bolj realistično. Pravega zaključka si ne .moreš ustvariti. Pri tem, ko govori članek o iluzijah in uitopijaih, bi mogel kdo trditi, da je iluizija in utopija, da bo naša ma žalost majhna skupina mogla tako samozavestno trditi, da mam me ugaja ničesar med vsemi idejami v svetu, ki so vsekakor močnejše ikot maš realizem. Da v tem primeru že še premalo pomenimo in nihče mas tudi vprašal ne bo, ali nam kaj ugaja ali ne. Res pravi člainkar, da bo treba še mnogo boja in življenjskega zaleta. To pomeni za nas delo za nov red, za dvig delovnega ljudstva. Toda obenem ni .mogoče itnditi, da ne smemo biti preveliki optimisti. Nasprotno, če jo potrebno prvo, mora biti tudi drugo! Če je dames jasno, da gre kapitalistični družabni 'red v zaton, potem pride doba delovnega ljudstva. Pri tem jo res treba mnogo dela, pa tudi optimizma, pri čemer moramo paziti sami na to, da nas stari kapitalistični red me ogoljufa, kajti verjetno je, da zlepa ne bo hotel pustiti svojih postojank ... Talko je tudi b|o delovala kot vulkan, kot svetoven (potres, ki vse raz-gilbljo in uniči, kar ni zdravega in solidnega. . V svetu imamo tri najbolj vidne linije, ki naj bi v bodoče oblikovale svet: Anglija in z njo zvezane državo je zastopnica starega sveta, ki ga želi sicer nekoliko preoblikovati, sicer pa ohraniti stare temelje. To je: Želi ohraniti sedanji kapitalistični sistem v omiljeni obliki. Nemčija in iz njo združene države, ki iso znane pod imenom držav osi, imajo zopet svoj sistem, ki je dobrlo znan in tudi v naši javnosti že strokovno obdelan. Rusija predstavlja svet zase. Tako po svojem družbenem in gospodarskem sistemu, kot po svojem stališču d|c> ureditve Evrope in vsega sveta. V tem pogledu je n. pr. znano, da je bila Rusija edina, ki je zastopala načelo kolektivne varnosti in dosledno izvedbo 'tega načela. Znano pa je tudi to, da je s tem stališčem propadla, v prvi vrsti zato, ker .sta kolektivno varnost odklanjali Amglija in Francija. Osnlo ve, m a kate rih sloni gospodarski in družbeni sistem v Rusiji, pri nas strokovno še niso obdelane. Kolikor smo slišali o Rusiji, je bilo večji dol enostransko in namenoma tako prikazano, da si na podlagi tega delavstvo ne .mlore ustvariti jasne slike. Za delavstvo in za delovno ljudstvo sploh je pa važno, da ve za te osnove. Čo no pozna vseli sistemov, ki se sedaj bijejo za oblast, .ne more presoditi, če i.n v koliko ustrezajo njegovi zamisli, kako naj bo zgrajena prihodnja družba. Iz tega stališča je važno, da ve delavstvo, ikako pojmujejo v Rusiji lastnino. Kajti 'pojmovanje lastnine je eden najvažnejših faktorjev pri graditvi in izgraditvi bo-dloče družbe. Ko bamo ugotavljali to pojmovanje, se ine borno posluževali kakšnih razprav ali knjig, ampak ustave ruske države. Ustava tvori temelj vsaki državi, zato je v vseh vprašanjih, ki se tičejo države, v pnvi vrsti merodajna ustava. Določila o lastnini obsegajo členi 4 do 12 ustave SSSR. Lastnina jo dvojna: socialistična im osebna. Socialistična lastnina je lastnina na orodjih in sredstvih proizvodnje. Zato je odpravljena zasebna lastnina za te stvari. Z odpravo te zasebne lastnine je pa tudi uničeno izkoriščanje človeka po človeku. _ Kakšne oblike ima socialistična lastnina? Socialistična ali skupna lastnina ima cbliko državne lastnine (premoženje vsega ljudstva) ali obliko zadružne lastnine (lastnina posameznih kolhozov, zadružnih zvez itd.). Kaj tvori državno lastnino? Državno lastnino sestavljajo: Zemlja, njeno osrčje, vode, gozdovi/ tovarne, rudniki, železniški, vodni in zračni promet, banke, pošta in bnzojav, poljedelska velepodjetja, ki jih organizira država (sovhozi, strojno traktorski' postaje itd.), lobčiinska podjetja in temeljni stanovanjski fond. Kaj je zadružna lastnina? Zadružna lastnina so skupna podjetja v kolhozih in drugih zadružnih organizacijah s svojim živim in mrtvim inventarjem; produkcija, ki jo oskrbujejo kolhozi in zadružne organizacije, kakor tudi injihove skupne stavbe. Pri kjolhozmi lastnini je napravljena naslednja izjema: Poleg temeljnega dohodka iz skupnega kolhoznega gospodarstva pripada vsakemu ikolhoz-nemu ognjišču v osebni užitek majih-no zeml j iišee olkrog hiše, v osebno last pa pomioano gospodarstvo na tem zem-ljišču, .stanovanjska hiša. produktivna živina, perutnina im drobni poljedelski inventar. Osebna lastnina. Hkrati s socialističnim gospodarskim sistemom dopušča zalkon malo zasebno lastnino posameznih kmetov in obrtnikov. Ta lastnina pa temelji na osebnem delu in izključuje izkoriščanje tujega dela. Zakon ščiti pravico osebne lastnine državljanov na .njihovih delovnih dohodkih in prihrankih, ina stanovanjski hiši im pomožnem domačem gospodinjstvu, na predmetih domačega gospodinjstva in vsakdanje uporabe, na predmetih osebno uporabe in udobja kakor tudi pravico do dedovanja osebne lastnine državljanov. O delu: Delo je dolžnost in stvar časti vsakega za delo sposobnega državljana, in sicer po načelu: »Kdor ne dela, naj ne je!« DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 34 — 3 Stmk&atta ft&meiLa— Mezdno gibanje pri TPD uspešno zaključeno Priporoča se Blaž Rangus, Kranj kraljevi dvorni juoelir in dobavitelj rp0 umih kvasih Vevče Šmartno ob Dreti Ker je indeks Narodne banke za cene na drobno v Ljubljani, kateri tvori podlago za regulacijo zvišanja plač delavstva pri TPD, od marca ao junija letošnjega leta narastel za nad 7%, je bila s tem dana možnost strokovnim organizacijam, da so predlagale TPD-i ponovne razgovore za zvišanje dravinjske doklade v smislu čl. 26 kolektivne pogodbe. Na tej osnovi se je v ponedeljek, dne 12. avgusta vršila v Ljubljani na TPiD razprava. Doseženi so bili naslednji poviški v obliki draginjske doklade in delnega zvišanja nižjih kategorij, tako za rudarje kakor za apneničarje. Katagorijisko zvišanje za rudarje znaša v III. kategoriji 0.25 din; v IV. kategoriji 0.75 din v V. kategoriji 2.50 din na šiht. Za apneničarje pa-v I. in II. kategoriji 2 diin, v III. in IV. pa 2.50 din na šiht. K tem poviškom pa so je dobila draginjska doklada na brutto zaslužek vseh rudarjev im apnenica rje v, vračmmajoč tudi sedainje katagorijsko zvišam je im to 9.5%. Poleg tega se je določili a odškodnina vajencem, in sicer za prvo leto učenja 10 din, drugo 15 din in tretje 20 din dnevno. Na podlagi tega zvišanja so posamezne kategorije prejele zvišanje, in sicer: Za rudarje: v ITI. kategoriji 10.27%, v IV. kategoriji 12.10%, v V. kategoriji 21.10%. Tudi rudarji državnih rudnikov so zaradi porasta draginje stavili zahtevo po .spremembi kolektivne pogodbe in zvišanju plač. Tozadevna pogajanja so se vršila od 5. do 7. t. im. v Sarajevu. Na tej razpravi se je dosegel sporazum, in sicer: delovna pogodba se razSiri na rudarska podjetja rudarske zadruge Bosnia. Dosedanje dra-gimjske doklade rudarjev državnih rudnikov se poleg že dosedanjih temeljnih plač zvišajo za 30%, dosedaj so znašale 150% in se zvišajo na 180%. Rudarji bodo dobili posebno doklado za otroke, in sicer rudar z enim otrokom prejme 25 din, z dveima 50 din, s tremi ali štirimi 75 din, s petimi ali več otroki pa 100 diin mesečno. Dnevnice za sluižbena potovanja se zvišajo odvrženo predpisanemu redu, ki pa je potreben. Našemu članstvu uporabo kopalnic zelo priporočamo, ker tudi kopanje krepi moči 'posameznika in talko tudi vso organizacijo. 25. avgusta ,gremo ina izlet na Sv. Jošt pri Kranju, stare postojanke krščanskih socialistov, kjer jo rajni dr. Krek krepil in bodril krščanske delavce iza borbo. Precej se jih je že prijavilo, vendar so pa nekateri še neodločeni. Kaj se boš bal ali bala za par kovačev ko gre za to, da okrepimo našo skupnost v prosti naravi v cerkvi sv. Jošta pri maši in pred spominsko ploščo dr. J. Kreka. Vabimo na izlet tudi papirničarje iz Količevega in Goričan. Voznina z velikim avtobusom stane 24 diin, ki naj jih po možnosti vsak pri javljenec takoj plača. Kdor ima kolo, naj gre pa s kolesom. Vsem prijavljencem bomo čas odhoda še naznanili. V nedeljo 25. avgusta se vrši ob 2 popoldne pri Rojtni v Šmartnem ob Dreti delavski sestanek. Na sestanku bo poročal zastopnik JSZ iz Ljubljano o delavskem položaju. Poročal bo tudi o borbi organizacije za zboljšanje položaja delavcev v Zadreški dolini. Na sestanek pridite vsi, ki ste že vstopili v onganizacijo. Pripeljite s sabo tudi druge, da bodo na sestanku tudi orni stopili v organizacijo. Hudajaina V inodoljo, dne 18. 't. m. so vriši dopoldne ob običajni uri v hotelu »Savinja« v Laškem zborovanje rudarjev iz Hudo jame. Na zborovanju bo razloženo zadnje mezdno gibanje rudarjev TPD. Udeležijo naj se vsi čla-in in pripeljejo s sabo tudi ostale delavce. Rimske Toplice V nedeljo, dne 18. t. m. se vrši ob 8. uri zjutraj pri Majcenu v Gračmici sestanek skupine lesnih delavcev. Na sestanek bo Iprišel predsednik JSZ Srečko Žumer in prosimo, da se vsi udeležite ter ste že ob 8 točno izbrani na kraju sestanka. Jurklošter V nedeljo, dno 18. it. m. se vrši ob 1 popoldno v gostilni Venko v Jur-kloštru sestanek. Na sestanku bosta poročala predsednik JSZ Žumer Srečko im tov. Grošelj. Ker se imaimo pogovoriti o važnih stvareh, prosimo, da pridete visi in da ste točno ob eni že zbrani. Rače Za soboto, dne 17. avgusta sklicujemo za vso opekarsko delavstvo v opekarni v Račah sestanek ob pol 6 izve-čer v gostilni Falež. Sestanka se naj udeleži čim več delavstva, iker ise bomo po razgovorili o važnih stvareh in tudi, kako bi dosegli draginjske doklade, do katerih smo popolnoma upravičeni zaradi vedno bolj naraščajoče draginje. Prosimo pa, -da naj delavci ob tej priliki poravnajo svojo zaostalo članarino. Zavedajmo se, da mora biti povsod red, če hočemo kaj doseči. Zato vsi delavci in delavko na naš sestanek! Tudi mezdno gibanje v državnih rudnikih zaključeno Jože Jurač: Pri tovarišu na Sevcah Dopust je brez dvoma slikovita zadeva. Po pravem bi ga morali najprej imeti tisti, ki največ delajo. V resnici pa je drugače. Tisti procent, ki ga narod ali ljudstvo imore prišteti med bogataše, ti imajo naijvečjo potrebo po oddihu, ki ga najdejo na »naših» letoviščih, kakor pravimo, Kar se mene 'tiče, moram priznati, da ga imam 14 dni. Toliko ga dovoljuje tiskansika kolektivna pogodba in to pod pogojem, da sem v enem podjetju nad 10 let. Če bi pa po desetih letih slučajno prišel v drugo podjetje, potem se dopust začenja zopet znova. Konec ,te«a oddiha sem preživel v Plimskih Toplicah. To ne pomeni, ida sem bil v letoviščarjem poslopju, zakaj v tem (kraju so tudi majhne lusice, kjer slučajno prebivajo so,rod-mki. In obisk pri sorodnikih pride vsekakor ceneje. Pa tudi primerneje je za delavca bivati v hišici, kakor v lep.ih poslopjih, ki so prav gotova zidana za gospodo. Če se pelješ z vlakom iniimio tega kraja, boš videl levo na hribu hišico. V tej najbolj svetili lisici sicer nisem bival, napravil sem ■e oibisk pri tovarišu, ki biva na Sev-^ah. Razgled od tam je lep, zaradi tesar sem mu rekel, da je kakor na giascimi. Ker pa je tovariš pravkar Kosi 1, žena in otroci pa so grabili, J»e ,o kaj lahko zavrnil s tem, da na tej »grofiji« vsa »'grofovska« diružina dela od jutra do večera. Drugače tudi ni mogoče. Tista pridnost, kii jo tako mailo poznamo, imore sicer z naporom napraviti iz podrti je čedno hišico, škarpo ob vrtu, more predelovati zemljo, ki sknbi za številno družino in še za kravico in prešičke, kar je vsekakor veliko. Tovariš s Seve je kosil in da ne bi prišel jaz, bi se prav gotovo ne vse-del za mizo za celo uro in še več, dasi bi bilo potrebno pred nastopom 8-urnega dela v jami... »V Rusiji delajo rudarji 5 ur, kakor sem bral,« sem mu povedal, on pa se je samo nasmehnili, pri: čemer je ina kratko ugotovil, da to ne more m ti res in to iiz enostavnega raiziloga, ker tam ljudem na splošno sploh ne gre dobro... Toliko pa že lahko verjamemo našemu dnevnemu resnicoljubnemu tisku. Ker se o tem pri odprtem oknu nisva upala dolgo zamuditi, sva prišla na smiisel dopusta. »Med delavskimi poklici smo grafi-čarji edini, ki smo si znali priboriti toliko dopusta.« »Rudarji se tako potegu jemo, pa no vem kdaj ga 'bomo uveljavili.« Koj za tem ga je zaneslo na delavsko moč, ,ki je le tolikšna, kolika je močna’skupnost. Rudarji bodo zopet zaceliš pogajanjem za dvig njihove plače. Sest točk je že prekoračenih, pa se bomo kljub tej ugotovitvi morali pošteno boriti. Od ,sto knapov pa jih bo devetdeset gledalo zraven, godrnjalo če bo treba, ppovišek pa bodo vtaknili v žep, pri čemer bodo še ugotovi,li, da je malenkosten proti dvigu cen ... Kdo ne bi mogel biti na take ponosen? Brez plačevanja članarine, udeležbe na sestankih in podpiranju funkcionarjev pri njihovem delu, vtaknejo povišek možato v žep!* Prelepo bratovsko življenje! Prinesel jo drugi liter y tem kraju zelo cenjenega jabolčnika. K dobremu kruhu reževa slanino, iz česar sklepam, da bova še drugega sprazni-1*?; dajem hvalo kruhu, mi tovariš s Seve z lepimi besedami obrazloži svoje nekdanje hrepenenje in sedaj upoštevanje vsakdanjega kruha, ko je brez otrok šo živel v ba jti, ki je bila postavljena na hribu. Vse so morali nositi v košu, zemlje je bilo le za nekaj oralov... Vojna, kruh... In takrat si je želel, da bi imel kdaj dosti kruha, za katerega danes hvali Boga, ga reže otrokom iin tovariško ponuja 'meni. Vmes pa nadaljujeva z modrovanjem in 'pogovarjanjem, se spominjava tovarišev, katerim v tem trenutku — .ponedeljek dopoldne je -prav gotovo ne gre tako dobro ko nama pri drugem litru jabolčnika. Pri tem pa mineva čas. Tovariš s Seve bo kmalu juižinail, potem pa bo šel na šilit. Zato vstaneva in za slovo se še pred hišo malo ustaviva. S tovarišem gledava v Šmarjetsko dolinico, ki se tam doli. kjer so letoviška poslopja, zožuje. Kmalu bo zazvonilo poldne in tam v letoviški jedilnici se morda prav ta trenutek kak-tuj ali domač fabrikant, svetnik ali delničar zatakne servieto za vrat... »Delavcu pa imorda ta človek niti no plača dam, ko ostane doma, ker je žena rodila ...« »Ali pa se v tam trenutku sto ljudi I>oti ob njegovih strojili, sto ljudi, ki bodo ob dvanajstih imeli za kosilo to, kar so si prinesli s selnij, do ene popoldne pa bodo ležali, iz rokami pod glavo, dremali za stroji, naslonjeni na tramove...« »V soboto pa bodo dobili čistega izplačila v znesku ene sejnine ali dnevnice, ki si jo izvoljeni danes določajo tudi tako, da za en dan dobijo tri...« Z Bogom, tovariš s Seve! Najej se hitro in obleči šihtno obleko! Potem pa na itri četrt ure dolgo pot do jame! Nič zato,* če je vročina, v jami se boš že shladil! O revmatizmu pa mi ne govori! To je še zmerom manj kakor obratna nezgoda. Bodi vesel, da te kdaj ne stisnejo hunti in da te ne prinesejo domov s stisnjenim prsnim košem ... Otroci, srečno! Če ne bi bila ura dvanajst, tedaj bi vam govoril o očetu, ki gara od jutra do noči, ki hodi na seje, govori na sestankih, se poteguje pri pogajanjih za pravico... Ko boste odrasli, itedaj bo od vsega itega zrasel sad, ki so ga v preteklosti sicer hoteli tisočkrat izruvati, pa je kljub temu mogočno vzcvetel in zraste!! Ko hodim po hribu navzdol, se mi dozdeva, da nisem na dopustu! V tiskarni sicer nisem, toda dopusta nočem poznati. Saj bi tudi sicer bilo brezmejno neumno, če bi v teh časih ležali na travi in gledali v nebo!'... Jesenice Vse jeseniške strokovne organizacije iso s KID dne 31. julija sklenile kolektivno pogodbo glede podpiranja brezposelnih bivših delavcev KID. Kakšne važnosti je takšen podporai sklad, vedo najibolje listi, ki so bili zaposleni pri KID v lotu 1932. Iakrat je ob nastopu krize in brezposelnosti bilo treba šele najemati posojilo za podpiranje brezposelnih. Po določbah to ikolektiv.no pogodbe bodo za dobo enega leta v ta sklad vplačevali vsi delavci KID kakor tudi podjetje določen znesek, in sicer: Delavci z mesečnim zaslužkom od 400 do 1000 din mesečno 10 diin; delavci e mesečnim zaslužkom od 1000 do 2000 din mesečno 15 din; delavci :z mesečnim zaslužkom nad 2000 din mesečno 20 din. KID pa se obvezuje vplačati enak znesek. — (Razgledi— Tedni pričakovanj za napad na Anglijo so menda pri kraju. Videti je, da se pričenjajo najtežje bitke sedanje vojne, ki naj izmerijo moč med Anglijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi straini. Ob koncu zadnjega tedna smo zvedeli za dve veliki zračni bitki med angleškimi in nemškimi letalci nad angleško obalo. Vesti o uspehih enih in drugih niso točne, sodijo pa, da je v obeh bitkah padlo nad 250 letal. Obenem z vedino pogostejšimi spopadi v zraku nad Anglijo in Nemčijo se pričenjajo tudi napadi Italijanov na Sredozemlju in v raznih delih Afrike. Nemčija in Italija bosta, po dosedanjih pripravah sodeč, poskušali še letošnjo jesen doseči odločilno premoč. Anglija bo poskušala preprečiti vsakršno odločitev in zanjo bi bil uspeh že v tem, da se obrani vsakršnega odločilnega jioraza. Zbiranje italijunskih čet v Afriki kaže vedno jasnejšo željo italijanskih vojskovodij, da 'bi tudi v Afriki prizadejali kak težji poiraz. Ameriški listi poročajo, da so posebno številne italijanske čete ob egiptovski meji. Napad na Egipt ipoimeni obenem odločitev zaradi prelcopa Sueza. Dokler drže Angleži sueški prekop, so vse ostale arnage ali porazi manjšega pomena. ■ Kakšen bo napad na Gibraltar in ob katerem času se bo izvršil, je veliko spraševanja. Po nekaterih poročilih naj bi so mapad na Gibraltar napravil obenem z gilaivniim napadom na Anglijo. Glavne vojaške naloge naj bi prevzela italijanska vojska obenem s Španijo, ki naj bi javno stopila proti Angliji. Neznana letala se vedno bolj pogosito pojavljajo nad gibralltar-sko ožino in utrjenim skalnatim otokom, (ki je najmoderneje utrjen. Konec vojne še ni blizu, je^ zapisal zadnji teden znani italijanski časnikar Gajda. Po dveh mesecih, od kar je Italija stopila v vojno, so šele napravljene glavne priprave in poskusi za odločilne spopade. »Italijo iin Nemčijo čakajo še težke in velike naloge.« Gotovo resnična izjava! Angleži ne kažejo strahu pred napadom. V pisanju časopisov je vidna jasna zavest, da bo bližnja prihodnost najodločilnejše važnosti za uspeh sedanje vojne. Tudi težav im nevarnosti ter moči sovražnika ne podcenjujejo. Vendar tako iz pisanja kot iz izjav politikov odseva popolna odločnost. Minister za informacije je v nedeljo izjavil, da dobiva Anglija poleg popolne premoči na morju tudi vedno večjo moč v zraku. »Ni več daleč dan, ko bomo imeli tudi v zraku popolno premoč«, je dejal. Ze sedaj je angleška premoč nesporna, kar se tiče kakovosti letal in letalcev. Vse nadaljnje mednarodne odločitve so v najtesnejši zvezi z razvojem vojne med Anglijo in nasprotniki. Čeprav je za veliko večino evropskih držav odločitev zaenkrat že padla, vendar je stališče najvažnejših in največjih svetovnih sil še nedoločeno ali vsaj že ne ob javljeno. Ni dvoma, da bodo padle važne odločitve v zvezi z uspehom ali neuspehom napada na MALI OGLASI PpSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf«, »Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 Dohodki teh plačil bodo približno 1,700.000 din v enem letu. Iz tega sklada bo mogel dobiti vsak brezposelni bivši’ delavec KID podporo v znesku 80 din tedensko, kakor rtudi še posebno družinsko podporo. št. Vid V sredo, dne 21. avgusta se vrši ob 8 zvečer v gostilni Mrežar v Št. Vidu sestanek mizarskih delavcev. Tovariši, dolžnost vsakega je, da se sestanka udeleži. Naraščajoča draginja nas sili, da se resno oprimemo dela za izboljšanje naših razmer. Do sedaj smo imeli manjšo zaposlitev, ki pa je po rastoči zaposlitvi narasla tako, da je že občuttno pomanjkanje mizarskih pomočnikov. Zato je tudi napočil čas, ko lahko mislimo na ukrepe za zboljšanje naših razmer. Pšenica se bo zopet podražila Anglijo pri Japonski, Ameriki in Rusiji. Evropska vojna 'bo mogoče prav v kratkem zadobila obseg svetovne vojne ogromnega obsega, čeprav posebno Amerika želi vojno čimbolj zavleči, da pridobi časa za čim boljšo oborožitev. Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo glede odstopitve romunskega ozemlja potekajo po poročilih ugodno. Romunija se je sprijaznila z mislijo, da mora Bolgariji odstopiti del ozemlja, ki je že svoječasno pripadalo Bolgariji V tem smislu sta seveda priporočali ureditev tudi Nemčija in Italija, na kateri se je Romunija zadnji čas po svoji sedanji vladi naslonila. Obe državi osišča bosta vse spore na Balkanu hoteli imeti poravnane na miren način, da se ne bi vojni požar zanetil na Balkanu, kjer Nemčija kupuje veliko živil in surovin. Kljub vsemu pa zaenkrat še ni nobenih pozitivnih poročil, kako se bosta Bolgarija in Romunija pobotali. Glede pogajanj Romunije z Madžarsko ni pravega napredka. Iz nekaterih romunskih krogov prihajajo poročila, da so madžarske zahteve pretirane in da jih Romunija ne bo mogla sipre-jeti. Ti krogi zahtevajo naslonitev Romunije na Rusijo. Italijanska poročevalska služba pravi, da ni res, da bi izbruhnili kakšni nemiri v severni Afriki in v Albaniji, kakor so to poročali angleški listi in radio. Tudi ni res, da bi bili ubiti neki italijanski častniki, ki so prišli, da napravijo red. Italijanski listi poročajo, da so grški zarotniki ubili v Albaniji nekega albanskega veljaka Hodžo, ki je vodil gibanje za pripojitev dela sedanjega grškega ozemlja pod Albanijo. Albanski podkralj je iz Italije odšel s počitnic v Albanijo. Delavske plače Poslovno poročilo OUZD za leto 1939. ugotavlja med drugimi poročili tudi to, da je povprečna zavarovana mezda znašala le 25-17 din in je bila le .malo nad državnim povprečjem (23.64 din). Z drugimi besedami rečeno, da so plače naših delavcev že precej izravnane z onimi z juga, kar inamreč vedno pri delodajalcih povzroča veliko skrbi,^da južnim bratom ne bodo konkurenčni. — Tako bomo kmalu vsi skupaj lahko ob čebuli in kruhu — opevali slavo našega gospodarskega napredka. GžafrisJkL Glavni odbor Ju gor asa je objavil zahtevo po čimprejšnji uvedbi korpora-tivinega reda, (po uvedbi enotne držav-no strokovne organizacije itd. Pritožuje se, kor odgovorni oblastniki s temi stvarmi ne pridejo nikamor naprej. Kolikor vemo, pa so vse te reči zaenkrat samo še sanjo nekaterih ljudi tipa Križmain-Preželj. Ljubljanski velesejem, ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in ima ukoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos pomlad i, ko je moral spomladanski velesejem biti odložen. Vsi s;mo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli, in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo 7 vole g industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Veliko se piše in razpravlja v našem časopisju o žitnem_ gospodarstvu, katerega vodi privilegirana izvozna družba Prizad skupno z direkcijo za prehrano. Toda vse, kar koli se predlaga, pa naj bo to od strani gospodarskih krogov ali konsumentov, se prav malo ali nič ne upošteva. Posebno velja to za pasivne pokrajine naše države, kamor spada tudi Slovenija. Vsi ukrepi prizadovega žitnega režima so namreč take narave in to že ves čas njegovega obstoja, da gredo v škodo konsuirjemtov, kar seveda najbolj močno občutijo pasivni kraji, kateri pšenico in koruzo uvažajo. Kakor jioroča časopisje, letošnja letina pšenice ni najboljša. Pridelali smo je preje manj kot lani. Kljub temu, da smo približno po raznih cenitvah že vedeli, da letina ne bo naj-boljSa, pa smo vendar še v zadnjem času veli ko pšenice izvozili. Zato so proizvajalci predlagali, naj se cena pšenici, ker jo bo pač bolj malo, že v naprej določi, tedaj maksimira. Zahtevali so, da odkupna cena ne sme biti nižja od 300 din za 100 kg. Kot pravično ceno, katera bi odgovarjala proizvajalnim stroškom, pa da bi morala biti celo 350 do 380 din za 100 kg. Ker je pšenica v južnih, to je žito-rodnih predelih države že pospravljena in pripravljena za prodajo, je bilo treba to vprašanje takoj rešiti. Zato je vlada na anketi, ki se je pred dnevi vršila v kmetijskem ministrstvu že določila maksimalno odkupno ceno pšenici in to 250 din za 100 kg. Ker je dosedaj znašala najvišja odkupna cena 230 din za 100 kg, se je tako zopet avtomatično podražila za 20 din pri 100 kg, in to v času, ki bi morala biti najcenejša. Pri tem je rečeno, da so bili upoštevani tako interesti kon-zumentorv kot proizvajalcev. Vendar pa vemo, da se je cena proizvodnje določila že tedaj, ko se je maksimirala cena pšenici na 230 din za 100 kg. Zato jo res čudno, da se sedaj ponovno dviga cena pšenici in to že v naprej. Cim manj bo namreč pšenice na trgu, tam dražja bo in tako bo proces zvišanja cene pšenici šel naprej in bomo ob •prihodnji žetvi zopet stali pred novim vipraSanjeim oziroma horno imeli že zopet dražjo pSenico, kakor letos. Pri tem pa je važno tudi to, da cena pšenice potegne navzgor tudi cene vseh ostalih agrarnih proizvodov. S tem ukrepom so si tedaj proizvajalci že v naprej zagotovili še večje dobičke. Ta špekulacija s pšenico, pa tudi koruzo gotovo ni v korist države, marveč le peščici velikih_ (proizvajalcev, vsi ostali, katerih je nad dve tretjini, pa bodo ta račun drago plačali. Podražitev pšenice ni prav iz nobenih razlogov utemeljena. Proizvajalni stroški se niso povečali. Že dosedaj brez tega povišanja se je indeks .rastlinskih proizvodov (predvsem žita) dvignil za 4-6%, kar je zelo veliko. Posebno je to velika finančna obremenitev za ipasivne kraie. Ljudje kmalu ne bodo več mogli kupovati kruha, oziroma se bodo_ morali omejiti na razna druga manj vredna hranila. Pri vsem tem pa je zanimivo tudi to. da v zadnjem času tudi koruze ni. Vso smo dobro prodali, v kolikor je je pa še na zalogah, jo proizvaja ci nočejo prodati, ker je baje eena znn.l še vedno prenizka. Zato jo bomo zopet nekaj nakupili in uvozili iz Bolgarije. V kolikor tedaj smatra država za potrebno, da posega^ v sli.ena gospodarska vprašanja, bi morala to storiti ina način, da zaščiti interese večine prebivalstva. Gre namreč za to, da se večini potrošnikov omogoči kar cenejši nakup življenjskih potrebščin. Pri nais je to še posebno važno zato, ker so dohodki tako delavcev kot uradništva zelo majhni in vsak porast cen življenjskih potrebščin vodi v večjo bedo in revščino. Ako bi delavci in nameščenci imeli dobre dohodke, da bi bil življenjski standard res življenjskim prilikam odgovarjajo • daj bi se taki eksperimenti še nekako prenesli. Toda, kjer ni nič vec vzeti, tam bi se kaj takega ne smelo zgoditi. Ze sedaj velik del pšenice, pa tudi koruze moremo izvazati le zato, ker naš človek nima sredstev, da bi si kupil kruha. Sicer bi ne bilo mogoče to, da Nemčija na število prebivalstva sedemkrat več pridela (pšenice kot pri nas in jo vendar še kljub temu pri nas kupuje. To se pravi, da so pri nas razmere v tem pogledu skrajno slabe in bi bilo treba pri takih ukrepih upoštevati slične momente. Kakor rečeno, že sedaj dohodki velike večine, posebno delavstva, niso v skladu s sedanjo draginjo, zato delavci zahtevajo od svojih delodajalcev zvišanje plač, kar znova povzroča zvišanje cen industrijskim /proizvodom. Tako gre ta draginja naprej v nedogled, seveda s to razliko, da majhen del špekulantov pri item lepo zasluži, velika večina pa gospodarsko propada. Ponavljamo tedaj. V kolikor država kot taka smatra za potrebno, da v slična vprašanja posega, mora posegati na način, da bodo zaščiteni interesi in koristi širokih množic konzu-mentov, ne pa, kot se to godi sedaj* samo tistih, ki imajo itak že vsega dovolj. Taki eksperimenti se bodo slej ko prej sami maščevali in jih bo težko popraviti. Zato je treba to vprašanje reševati na način, da ne bo obremenjeval z milijonskimi izdatki že itak najbolj izčrpanih množic našega naroda. J. Rozman. Produkcija premoga v stalnem porastu Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je naša premogovna indu-sitrija zelo dobro zaposlena. Tudi za mesec maj 1940 je v porastu. Običajno« sezonsko nazadovanje se letos ne pozna. V primeri z lanskim majem je bila letos produkcija za 20% večja, z majem 1938 za 31% in z majem 1936 za skoro 100%. Produkcija premoga je znašala letos za prvih 5 mesecev na-praan prej Sinjim letam: januar—maj 1936 1,732.130 ton januar—maj 1937 1,887.059 ton januar—maj 1938 2,253.794 itoin januar—maj 1939 2,398.066 ton januar—maj 1940 2,965.936 ton Produkcija preanoga je bila letos v prvih 5 mesecih za 567.870 ton ali za 23.6% večja nego lani iin za 1,233.806 ton ali 71.5% večja nego leita 1936. Z delavskih bojišč Za tekstilno delavstvo’ Hrvatske banovine se je sklenila enotna kolektivna pogodila. S to pogodbo se urejujejo vsa delavska vprašanja, kakor zaposlitev, nočno in prekočasno delo, bolniških tednov, plačanih dopustov itd. Poleg tega je ban banovine Hr-vattske predpisali za to panogo industrije minimalne plače, iin sicer za tekstilna podjetja v Zagrebu, Osijeku. Varaždinu, Karlovcu in Dugiresi 4 din na uro; v ostalih mestih banovine Hr-vatske pa 3.50 din na uro, pri čemer pa ni vračumana dodatek na draginjo, sklenjen s kolektivno pogodbo. V kolikor katera podjetja plačujejo višje urne mezde, jih ne smejo znižati. Za mladoletne delavce do 18. leta starosti smejo biti navedene urine plače za 10% nižje. »Delavska pravica" mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino! ^t^PRAVICA. KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeril praznika dan prej. — Y!r,0