je delavski list za ¡ 3 f ¡ mislece čitatelje ; GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALÍSTICNE ZVEZE m mu 11 ' OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P. I; Drugi najstarejši j; jugoslovanski socialistični list tMMMMM»MMM»M»M inv ~ NO, 1166 X:; "fict CHICAOO. ILL., u. OKTOBRA v ». Urft* olmnjeneih pravijo v Haliji, da «o zločin priznali, oblast pa .je storila z obsodbo le svojo dolžnost. Vzlie tej pardnevni napetosti so se v Italiji vsled interesov italijanske zunanje politike kmalu pomirili. Jugoslavija je varovanka Francije, s Francijo pt sknša Kalija doseči sporasum za enoten nastop na londonski kon feren^i januarja prihodnje leto ZDRAVNIKI, KI SO PO KRIVEM ZDRAVNIKI Sistem korupcije omogoča, da 3e bresvestneii lahko igrajo tudi i ljudskim sdravjem in spravljajo bolnike v še večjo bolezen polr« tega pa tudi ob srdistva. V" Chicagu je do nedavna prak-ticiralo zdravilstvo nad U(X) zdravnikov, ki niso zdravniki. "Diplome" so dobili na goljufive načine. Nekoliko zdravniškega znanja, diploma na steni in spretnost v jeziku, pa so "kovali" denar na račun ljudskega sdravja. Namesto da bi Sel človek v šolo ter se mučil s študijami, je pre-čital nekaj knjig in si kupil licenco, oziroma diplomo, pa si je odprl vrata v karijero. Oblasti so jih mnogo izsledil^ pa tudi nekaj graftarjev, ki so dcfliavljali licence. Vzlic tej pažnji je v Zedi-njenih državah stotine zdravni 1 kov, ki nimajo za sebo^jnarliein ske fakultete. Pred leti jih j«^ bilo več tisoč. proti angleškemu-ameriškemu dogovoru za zmanjšanje vojnih mornaric, ki ga je izposloval Mac-Tlonald, Italija zasleduje na Balkanu skoz in skoz imperialistično poli-tiko. Podjarmila si je s pomočjo diplomatičnih in gospodarskih notes Albanijo, išče simpatij med Italijani, in tako je postalo veselje vsesplošno. Pač "sreča v nesreči". 'V Belgiji vseeno ugibajo, kaj vse se lahko pripeti v Italiji, kjer je duce vrhovna oblast.\ Italijanski kralj je darifs samo figura, Mussolinijev pečat, popolnoma obseneen in brez vpliva na italijansko politiko. Prestolonaslednik pa ima ambicije. On je mnenja, da bi moral imeti kralj tudi nekaj kraljevske veljave. Tn ee se dogodi, da bi nrinc rekel to in ono poglavarju fašizma kdo ve, če hi mu ne odsekali glave In nilada princezinja bi videla tragičen konec svojega moža kakor ga je njena prednica Charlotte Vendar pa to vprašanje za svet ni važno. Demonstracije v Bruslju spominjajo pač na čase, ko so krone bile res krone, ko jo Nobene jokave fraze, ne patrio-tična gesla, ne opravičevanja n3 izbrišejo dejstva, da more biti ja-stica v razredni družbi samo razredna. Razred, ki gospodari, di v duhu* svojih predsodkov in interesov. Na krmilu je kapitalistični razred in justica se obrača po njegovem vetru. „ Posebno izrazito se to opaža v tej deželi, ,in to vsled šibkosti ameriškega delavstva v strokovni in politični organizaciji. V Pennsylvaniji sodišče oprosti kompanjske rablje, četudi jim je jasno dokazano, di «o umorili delavca. Toda dotičui delavec je bil na črni listi, bil je radikalen agitator in oznanjeva-lec unije. V stavkah izrekajo sodniki proti delavcem najdrastičnejše sodne 'prepovedi. Sacco in Vanzetti t>\ i morala na električni stol, četudi ni nihče več verjel, da sta kriva sločina« ki jima je bil očitat). MdOttey in Billings sta v ječi k»*-ju kapitalistična justica noče izpustiti iz razrednih razlogov. 'Žrtve v Centraliji, Wash., so v ječi, ker kapitalistična justica .noče priznati, da jim dela krivico. (Nov zločin kapitalistične justice beležimo v North Carolini. 'Medtem, ko se delavce obsoja na dolge zaporne kazni, se kompa-nijske morilce oprošča. Velika porota v Gastoniji, ki je zasliševala priče o morilcih stavkarice Mrs. Elle May Wiggins, je v svojem svetohlinstvu izjavila, da so dokazi nezadostni. Njen pristranski izrek je bil toliko kričeč, da se je zgražal celo sodnik in je .zahteval od nje, da s preiskavo nadaljuje. To je tudi vse, kar se je zgodilo. Morilci pa bodo nekaznovani. . j Delavci v krivični uredbi ne morejo pričakovati nepristranske razsodbe. f'e hočejo pravico, morajo zanjo organizirati kot razred in se boriti kot razred. KLUB 6T. 1 J. 8. Z. DOBIL 12 NOVIH ÔLANOV. V prošlih par mesecih je dooil klub št. 1 dvanajst novih članov, nekaj pa jih je prestopilo od drugih klubov. « kralji kaj pomenili. Če sta Humbert in Marija José res zaljubljen na, naj Humbert. izroči Mussoli-niju, kadar bi imel po očetovi smrti ali odstopu postati kralj, pečat, rn kraljevo krono, se m t zahvali za čast in si poišče kak važnejši poklic, pa jima bo sreča skorogotovo milejša kakor na italijanskem dvoru. KAJ JE "NEPRISTRMOST" Kdor trdi — posameznik ali list —- da je nepristranski v najožjem pomenu betede, vara. Človeška družba, kakor je konstruirana sedaj in je bila v pro-Šlosti. bazira na sistemu krivic in pristranonti Kdor hoče. da postane kedaj pravična in nrprintranska vsem, mora delati za odpravo sistema kakrien je. Biti "ne. pristranski", a ob enem pomagati pristranskemu redu, to se ne vjema. Končno, kaj je nepriatranost? Kaj je "nestrankar«tvo") Kaj je pravica? Na ta vpraša« nja vam teden za tednom odgovarja "Prolelarec ............... iiiiiittiitriT............................ O a so d i iz flasega Qibciiaja ¿Zapisnik seje e foe Kali*'* J* J. (/n« 9. oKtobra. 1929 Prisotni Godina, Vider, Zaitz,'o možnosti, da bi se v Izobraž^ Maslach, D. J. Lotrich, tí. Novak. Fr, Margole, Mary Udovioh, Angeline Tieh, tajnik Chas. Pogorj-lec ra Anton Garden, gost. Odsotni Alesh, Kokotovich, Miško, Olip, Tauehar in Lalicli. Zapisnik prošle seje »prejet kot predložen. Dopisi. — Prečita se pismo F. L I. S., v katerem se Zvezi zahvalijo za njen prispevek. Prečita se pismo Marx Lew isa, ki poroča o kampanji za strankin organizatorični fond. O naši federaciji pravi, da je v nji ena najaktivnejših. * Klub št. 115 v Detroitu je do- valno akcijo pritegnilo tudi Slovenske domove, ki imajo odličen vpliv na socialno in kulturno življenje v naselbinah. H.) Ali je možnost, da bi mogla JSZ. iz svojega konvenčuega fonda kriti kaj stroškov delegatom kulturnih društev (Izobraže-valne akcije) T Ali bi se jim lahko odredil poseben konvenčni aresment, recimo $1 na mesec in potem ne manj kot dolar za Članarino t 7.) Zbor Jflfc. bi moral biti veliko važnejši kakor je bilo našin par prošlih kongresov, toda v dosego tega moramo delovati, da K teuiu predmetu govore Ma-slah, Garden in drugi, nato je sklenjeno, da se ga predloži v razpravo prihodnji seji iz razloga, da ga Člani odbora podrobno preštudiraj«» »Ker je sreda dan, na katerega se nekateri člairi eksekutive nikakor ne morejo udeleževati sej, je sklenjeno, da se v bodoče vršo vsak prvi petek v mesecu. Iiotrich poroča o sestanku v Collinwoodq na T.a bor day. Zaključek seje. bil iz tajništva vprašanje, ako bt bo bolj reprezentiven, da se ga bilo umestno, da pride na njihov udeleže najaktivnejši in najspo-sho.1 tudi s. Kokotovich v svrho sobne jši Člani kot delegat je. da se dobi nanj naše srbo-hrv^ 8 ) Storiti ^ treba vsp mogo. ske somišljenike, da organiziraj korake, da sp pritegne na zbo-jo klub. Tajnik kluba odgovaufi, re predstavnike vseh prosvetnih da bi bil uspeh sigurnejši in večji, č# se skliče v ta namen poseben shod. Vsi dopisi sprejeti na znanje. Poročilo tajnika. — Dolg kon-venčnemu fondu je ves plačan. V organizatorični fond soc. stranke smo do danes zbrali $816.68. organizacij, katere so nam naklonjene. 9. Referate naj se porazdeli med najvplivnejše sodruge in somišljenike tudi v zunanjih krajih, in agendo naj se izdela več mes;- DOPISI DVAJSET LET DELA ZA NA PREDEK NAfiE NAŠEL ' BINE. Foraat City, Pa. — To leto je preteklo dvajset let, odkar je ta kraj prodrla napredna ideja v organizirani obliki. Dne 9. junija 1909 smo imeli Sedaj pa je začelo iti v članstvu navzdol, česar pa niso krivi člani, nego razmere. Splošno znano dejstvo je, da je premogokop.ia industrija v svoji največji krizi. Kaditega se morajo ljudje seliti za kruhom kjerkoli go možnosti, da ga dobe, t. j., kjerkoli so pogoji, da «e delo dobi. 'Klub iUO JSZ. sicer ne bekv.i toliko napredka v članstvu, tod.i za srboj ima zgodovino aktivnosti. Bil je delaven kolikor so dopuščale razmere. Priredil je v tem času tri shode, na katerih ko narttopili zunanji govorniki Lovrenc Gorjup, Ktbin Kristan in Anton Kristan. Obiskali no nas večkrat tudi potovalni agitatorji JfiZ. in Proletarca. Tudi sedaj, ko obhajamo dvajsetletnico, bi radi dobili govornika, a nam sredstva ne dopuščaj t. l^iredili pa bomo veselico, ki se vrši v soboto 9. novembra v dvorani pevskega društva "Zvon*\ Vljudno vas vabimo na to priredbo in upamo, da nas posetito v obilnem številu. Zabava se nje jugoslovansko Občinstvo na to zabavo in se priporoča za pot se t tudi somišljenikom in prijateljem v bližnjih naselbinah. Na naših priredbah ste bili ¿e vselej dobro postrešeni m deležni neprisiljenega razvedrila. Igral bo dober orkester, ki bo plesalcem gotovo ugajal. — Odbor.. IZ ZAPADNE "METROPOLE Vprašanje fllovei^kegfc doma. Kaj bo i to akcijo? — Ali imamo premalo društev? Zvonko "pueblski organizator". Pueblo, Oolo. — Pred par leti se je začelo z akcijo za zgraditev slovenskega narodnega doma Pueblu. 'V listih ao bili zanj dopisi, funkcioniral je odbor, bili so sestanki in aeje. Danes stvar spi. Ne vem, če dotični odbor še eksi-stira ali ne. Čuj em, da nekateri, ki so kupili delnice, vprašujejo, kaj je s tistim denarjem. Priporočam odboru, oziroma odbornikom. I n da povedo, čemu je vse tako tiho I glede te akcije. * V soboto 5. oktobra se je vršil do na njemu obravnale v g,asilu> sestanek za ustanovitev kluba v j 10>) Poskrbi naj ge ^ kampa_ Newburgu, ki je uspel. Sklicali njo, da ge zbonf nderežrčimveč so ga somišljeniki s sodelovanjem dejegatoT od strani podpornih s. Trinastiča. Govoril je tudi s. dn|žtev }n ob enpm naj vkljm,UJ<3 Martinek. Tajništvo je v pisme- dnpvni rpd ^ eve, ki se nanaša jo cev pr«d zborom, že pred tem pa prvi skupni sestanek, na katerem naj se piše o zadevah, ki se bo- «e je ustanovil socialistični klub, ki še vtdno posluje. Na istem ni zvezi za reorganiziranje kluba št. 243 v VVarrenu, O. Reorganiziran je klub v Moon Runu, Pa. Glede organiziranja srbohrvat- na skupne probleme podpornih organizacij. 11.) Ako bomo delali smotreno, bo prihodnji zbor napredek od skega kluba v Detroitu ste prejšnjih. Reorganizacije ____* _ _1____ ia.nll... Irllll.M f nas pokret v poglecfu zboroV potrebuje tudi zato, kec se število takih klubov, ki so v stanju pošilja- in ker tudi osnovati svojo moč na pridruženih organizacijah. Organizirana moč naše Zveze mora sloneti na klubih z direktnim članstvom in nič manj na pridruženih podpornih in kultur-nih društvih. preje pismo tajnika kluba št 115 in njegovo sugestijo. {Račune JSZ. za proslo polovico leta sta pregledala sodruga IV g ^ np ^ Novak in Lotrich, ki bosta po..a- Kiranka sama 8knia la o njih svoje poročilo. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Lotrich in Novak podasta poročilo za nadzorni odbor. Računi so v redu. (Stanje financ je bil > navedeno v zapisniku prejsnj« seje.) Za it z predloži v imenu odseki za agendo, v katerem so Alesh, 'Kokotovich in on. sledeče: Seji dne 9. oktobra priporoča naš odsek, da sprejme po končanem sporedu v pretres vprašanje prihodnjega zbora JSZ. 1.) Ali so možnosti, da damo zboru JSZ. večji pomen kot 3* mu ga običajno pripisuje? 2.) sestanku je bilo ustanovljeno tudi podporno društvo "Mednarodna Zveza" št. 124 SNPJ. Novo-pristopli člani so plsčali $96 ases-menta. kar je bilo poslano glavnemu uradu SNPJ. Vsled nesporazumov ter nesoglasja tu in ta:n mlado društvo ni moglo začeti takoj z rednim poslovanjem in vzelo je precej časa, pred no se je stvar uredila. ► Istega leta je bilo ustanovljeno društvo št. 27 SSPZ., katero po-voljno napreduje. Izmed teh treu organizacij beleži največ uspeha društvo št. 124 SNPJ. Pred dvajsetimi leti malo in prezirano, ji je z agitacijo in smotrenim delom priborilo prvenstvo in veli(t ugled. Postalo je eno največjih društev v Forest Cityju. prične ob 7. zvečer. Odbor skrbel, da bo razvedrila mnogo! UÜMW^W (Pi in t«g| kar spa.U zra-l Vw,k" «ma Mje. ven. Na svidenje v soboto 9. no vembra zvečer! Fr. Rataic PRIHODNJA PRIREDBA KLU-BA J. 8. Z. V SPRINGFIELDU BO V SOBOTO 2. NOVEMBRA. Springfield,: m. — Sezoua je- Tudi organizacija, ki dela za slovenski dom, bi jo morala imeti. Naj bi bil odbor sklical vsaj polletno sejo. V*ak tajnik in predsednik, kv kor vsi drugi odborniki, ko dolžni delovati v organizaciji kakor je določno v njenih pravilih, in braniti njeno ustavo. To vsakdo obljubi v zaprisegi, pa je pošteno ki prav da jo tudi izpolnjuje. genskih zabav je tukaj. Mrzel Kdor dela drugače, prelomi ob-veter že brije včasi, eno poletje 1 ljubo i*i rahlja moralo v organiza-je zopet šlo v zaton, in piknikov eiji; tem škoduje injenemu ns-do prihodnjega poletja ne bo. So predku. Niti ni prav, ako se da pa "ha dnevnem redu" priredbe'kdo izvoliti v odbor, ne da bi mi-v dvoranah. Kakor ni z njimi'alil delati kar mu služba nalaga. klub št. 47 zaostajal v preteklosti," tafco ' ne' bo v' bodoče. Svojo prvo plesno veselico v tej sezoni priredi v soboto 2. novembra ob 8. zvečer v Slovenskem narodnem domu. Vstopnina za moške je 50c, ženske v spremstvu moških so vstopnine proste, brez spremstva pa plačajo 25e vstopnine. Klub vljudno vabi vse tukajs- Kdor tega ne misli ali ne more. ne bi smel sprejeti urada, ali pa bi moral odstopiti takoj, ko iz-previdi, da ne bo mogel izvrševati dolžnosti. Slovenci v Pueblu, ali smo v stanju izvesti akcijo, za katero se je naselbina pred par leti zavzela? Mar tako velika naselbina kakor je naša nima toliko moči kakor jo je imela marsikate- ra manjša, ki ima svoj dom! Vpra šajmo se, če smo v stanju zgraditi svoj dom, in ako bomo na ti vprašanje pritrdili, se dajmo lotiti dela s tolikšno ailo, da bomo avoj načrt tudi izvedli, ne pa ga ponovno prepustili mrtvilu. V Pueblo ae je naselil Zvonko Novak, izdajatelj bivšega "Glasa Svobode", ki se je po svoji sta: i navadi lotil ustanavljanja lista, ne da bi namen dosegel. Domru-va, da je tukaj potrebno še eni slovensko društvo, dasi jih imamo okrog dvajset, pa ga ustanavlja. Kakšno stališče bo imelo, kakšna namene, in čemu ga je treba t Kakor čujem, se dela vse nekam na skrivaj, ¿'emu ne bi bila ustanovna seja sklicana javno, kakor je bila za slovenski dom in za u-stanovitev drugih društev! Petindvajset let sem v Pueblu, in ves ta ča* smo lahko izhajali brez samostojnega društva. Kako da ga je zdaj treba t Kaj bi naselbina imela od njega? Podpore t Saj nam jih nudijo podporne organi-zaije več kot pa jih morejo samostojna društva. Novo društvo v teh časih je potrata dela in denarja, kajti naseljevanje je ustavljeno, in tudi viri za pridobivanje gmotnih sredstev niso boljši kakor v prejšnjih časih. Društvo, ki hoče biti podporno, mora imeti blagajno. Naj rojaki dobro premislijo, predno bi storili korak, za kateroga bi jim bilo pozneje žal. Doba, ko je bila razpasena po naših naselbinah manija ustanavljanja novih jednot iu društev, je izginila. Danes je vprašanje ali živeti, ali životariti. Kne or-pi nizanje so hotele živeti, pa so se rajše združile in prospevajo. Mnogo organizacij životari in nimajo nič kaj dobrih izgledov na bodočnost. Napačni korak ustanoviteljev se maščuje nad članstvom. Omenjeni novodošli rojak agi-tira po hišah. Pri meni ga še ni bilo. Izgleda, da se me ogiblje, .dasi mu nisem storil nič žaleg». Imam pa seveda svoje mnenje in svoje nazore, ki jih povem, ne-glede na zamere. V taki naselbini, kakor je naša, je mnogo prilike za organizato-rično delo. imamo društva vte*i jedno{ in zvez, delujemo na glasbenem in dramskem polju,dmama zadružno prodajalno — in kar !)i naselbina še potrebovala je slovenski-dom. Združimo se za ti cilj, pa ga bomo s skupnimi moč-mi gotovo dosegli. Frank Boltez&r. SHOD V DETROITU. DRŽAVLJANOM MESTA CLEVELAND DELAVCI, GLASUJTE ZA SVOJE INTERESE! (Brezsmiselni bi bilo pričakovati, da se bo prenehalo s korupcijo, izsiljevanji, podkupninami in 1B drugimi nečednimi aferami Ali se mi na naše zbore mewtni vladi+ akj) yl VBJ np pod. začnemo pravočasno pripravljal, j vzampte drastičnih korakov. Ve-in ako ne, kaj lahko storimo, la |iko korupcjje je bilo že odkrit", večinoma pa ne pride nobenkrat v javnost. • Niti misliti ni, da bi demokratska in republikaiiska stranka pre ustvarimo zanimanje zanje? 3.) Eksekutiva naj razpravlja o vprašsnju. da li naj bo zbor zgolj politična konvencija s formalnim sprejemanjem resolucij, | nehali s politiko gTafta. Edino močtna opozicija socialistične stranke bi mogla razmere obrniti v nov tok. Socialistični zastopniki v mestnem svetu bi pomenili ali pa naj zavzame v čem večjo1 odgovornost nego dosedaj, z ozi-rom na funkcije v javnem življenju našega naroda v tej deželi. 4.) Eksekutiva naj si odreci kontrolo poštenja katere se bo»»» stališče z ozirom na kulturno delo in zastopstvo prosvetnih društev na bodočem zboru. 6.) Eksekutiva naj razmišlja enako republikanci Jcakor demo k rat je. Stare strdke- so, posest velikih bizniških »n(ere«ov. Socialistična stranka je ljudska Državljani mesta Cleveland! Ako hočete odpraviti korupcijo iz mestne sbornire, pojdite dne 5. novembra na voliMa in oddajte svoje glasove sledečim kandidatom: , . • - I t* , Okraj i Izbira (choice) Kandidat I. 1 J. G. WILLE RT II. 1 2 JOSEPH MARTINEK DAVID SOLOMON .< 4 t 0 ■i*'' III. 1 HENRY KULLMAN IV. 1 SIDNEY YELLEN To so aoeislistični.delavski kandidatje. Storite vaito de,lav. »ko dolinost, volit« in agitirajte za njih izvolitev. Pridits na shod v Slov. Del. Dom (Collanwood) v P«tek večer 1. nor. Slovenski govornik Matth Petrovich. stranka. Opozicija proti ; stran-j sodelovanje in za kampanjske kama korupcije mora prjti jz kontribucije se ne zatekajo k bo-ljudstva. Imeti mora sposobnost \som korporacij. Kar dobe sod<;-in moč razgaljati graftarj«. _____ t2L.......... . ^____ Imeti mora načrt, s katerim lahko dokaže, da je boljša od drugih. Opozicija mora biti stranka odrejenega programa. To je socialistična stranka. Cc hočete tako opozicijo, glasujte pri prihofclnjih mestnih volitvah zi socialistične kandidate. *Ako jih izvolite, se bodo zavedali, da ste jim vi dali mandat delovati za vas. Ne bo se jim treba bati, J i se zamerijo korporacijam, kajti socialistična .stranka ni stranka kompanij nego je vaša stranka. Korporacije ne. delujejo zanjo. Ne financirajo ji kompanjske blagajne. Kapitalistični krogi nikoli ne glasujejo za socialiste. V svoji zavednosti vedo, da imajo svojo stranko v republikanski-demokrait se veŽbali v šoli Življenja. Njihov program je službovanje delavskim Interesom. Za kampanjsko ;'L. if 4 t lovanja v agitaciji in prispevkov za kampanjo, pridejo od delavcev. In čim več bi bilo kooperacije od strani volilcev—toliko bolje bi bilo ZA VOLILCE. Program naše stranke z oziram na mestno upravo in potrebe prebivalstva je sledeči: 1.) Javne naprave. .lavno lastništvo in unifikacija transporta-eijskega sistema, ki bi ga upravljal skupni odbor tehničarjev, zastopniki delavcev, ki so v njemu uposljeni in zastopniki ljudstva. Povečanje sedanje mestna elektrarne. Municipalna distribucija plina. •Reprezentacija delavcev v upravi vseh mestnih uti-ličnih podjetij. 2.) Zdravje. Razširjenje zdravstvenih naprav, izboljšanje hi^i-jene, več bolnišnic s posebnim ozirom na matere. Odprava delitve po plemenih, v mestni bo!- ^ nišniei. Javna klinika za porodno «kontrolo,. ¡kjer Ibi .«dobili ,zaželena pojasnila v*si, ki bi vprašali. zanje. 4.) Javna blaginja. Javua skrb za podpiranje potrebnih s pomočjo davčne moči, ki nrtj bi nadomestila privatni "community fund". Nižanje stanarine s pomočjo kooperativne gradnje modernih stanovanjskih pošlo-pij. 4:) Javna dola. Kontraktaa dela naj izvršuje direktno me^ti p<>d nadzorstvom mestnega inženirja v vseh municipalnih pod-vretjih. -Protekeija delavcev, pope I na pravica, da se smejo organizirati in se kolektivno poga ja-LU . * ti. Mesto naj podvzame v gradnjo potrebne naprave, da se od-pomore brezposelnosti. Unijski ljudje maj kontrolirajo mestno posredovalnico za delo. Osem-nrni delavnik, pet dni v tednu, za vse mestne ■delavce. Enaka plača za enako delo, neglede na spol ali polt. 5.) Civilne svobodsčine. Odprava policijskih restrikcij proti svobodi govora. Protekeija domov proti neopravičenim vpadom. Odprava vsake nagle "sodbe". Policijska protekeija mirnim stavkovnim stražam (piketom). O-bramba pravic narodnostnih manjšinam od strani vseh javnih organov. Odprava nasilnih metod ulnrd degree) is izsiljevanje izpovedi fi.) Civil scrvice. Uvedba si-N'cma. ki bo omogočal, da se bodo službe oddajale pravično in sposobnim. Ustanovitev civil service komisije, v kateri naj bo eden zastopnik mestnega sveta, eden, ki ga izvolijo mestni uslužbenci, in eden, ki ga izvoli ljudstvo. Ako ste za ljudski program, pomagajte seznanjati volilce s h) platformo. ¿Sklicujte shode, delite letake, priporočajte naše kandidate, pridobivajte delavce, da postanejo člani naše organizacije. Vsi, ki verujete v socialno in industrialno demokracijo, ste vabljeni v socialistično stranko. Kandidatje socialistične stranke so sledeči: 1. distrikt: John O. Willort. 2. distrikt: Joseph Martinek. 3. distrikt : Henry Kullm&n. 4. distrikt: Sidney Yellen. To so VA&I kandidatje. Program, ki ga zastopajo, je VAS PROGRAM. Storite zanj kolikor morete tudi VII Kampanjski odbor. Detroit, Mich. —. Ko to pišem, dežuje neprestano že nad 40 ur. Kar je bilo dežja premalo v polet-! ju, ga pade zdaj toliko več. r 7 tJtsensko dolgočasje se je opjT-žilo takoj ko smo dobili pusto vreme. Tukajšnja kluba JSZ. pa nista za jesensko razpoloženje, nego hočeta, da se ljudje zabavajo, da so aktivni, in da se organizirajo za svoje pravice. V nede-. ljo 10. novembra priredita javen shod in veselico v Slov. del. domu. Kluba vabita jugoslovansko občinstvo v Detroitu na to prira» ditev, ki bo za našo naselbino nekaj izrednega. Spored bo obširen. Uključuje. pevske točke, deklamacije, predstavo in govore. Donald J. Lotrich bo govoril o . temi "Th* ¿•oung people and Socialist Pa1*-t>", Fr. Zaitz pa o predmetu, "Zakaj naj 1 postanemo socialisti." Po programu bo plesna zabava. Igral bo izvrsten jazz orkester. Vwtopnina za moške je f>0c in a ženske 25c. Kolo industrije se je na jesen začelo vrteti v Detroitu počasneje. Obrat so omejile Fordove in General Motor tovarne. Pri Fordu delajo v nekaterih oddelkih le, po 4 dni na teden. Odslovlje-nih je bilo pri Fordu 30,000. Nune gledajo, ali imaš veliko dn-žino ali ne. Ko te ne rabijo, ti poje boss, "John, pack ¿our tools". Tedaj razumeš, da si o1) delo. • Dne 21, oktobra je bila v Detroitu slavnostno praznovana .">0-letnica iznajdbe Edisonove električne žarnice, katere se je udeležil osebno tudi predsednik Hoover. Bil je lepo sprejet od mestnih oblasti in ljudstva. Ko so čestitali od vseh strani staremu ii-najditelju Edisonu, je bil ginjen. Na polju elektrotehnike ima Edison neprecenljive zasluge. Svet to upošteva, kar se je videlo na omenjeni slavnosti. Michael Glad. PENN8YLVANSKA KONFERENCA J. 8. Z. BO V NEDE-LJO 24. NOVEMBRA. Klubom ter društvom Izobraževalne akcije J.SZ. se naznanja, da «e bo naša prihodnja konferenca vršila v nedeljo 24. novembra ob 10. dopoldne v dvorani društva "Postojnska Jama" št. lttR SNPJ. v Oanonsburgu. To bo za naše naselbine v ra-padni Pennsvlvaniji posebno važno zborovanje. Na klube ter društva, ki so pridružena I*ob. akciji apeliramo, da izvolijo zastopnike. Poskrbite, da bo zastopana zadnjo nedeljo v novembri vsaka naselbina ne le z enim, nern z mnogimi udeleženci. Jacob Amibroiich, tajnik. • * Meseca novembra bodo v mnogih mestih občinske in okrajne volitve. GLASUJTE zase in če storite to,ix)8te glasovali za Socialistično stranko SOVJETSKI MONOPLAN OBISKUJE AMERIŠKA MESTA Monopl*. »So^toka -flfc". potu okrog .»•«», k ¿««H V t«j smeri Oglfcje velikega d^abotO*. nege sovjetskem Mianoplena tvorijo S. V&sUikov, prvi pilot; rilip t Bbtb-tov, drugi pilot; fcorfs V. SterKgov, krmar, m DknRrij F. FUfnjev, mehanik Zastopniki oblasti jih V vsakem mestu, kjer te "SovjeUka usttvt, urad no pozdravijo, toda ¿Otopi.je v Chicagu in več nit manj v drugih mestih poroda o tem vefketti poletu prov na krttlo, tn-ko, de snni med IfckUtvotn ni potebne-tU zanimanja. Bolj itnetMoni pa ao Ruti fo komunfcti, ti ha posObtuh noetih prfrejkjo r^*0t» MM Ve«-ko cvacije V Ameriki ostene In monifcla« dt|e čnee. Ako bo-k> pr«e ta***», bodo letnic' podvtoli Ha povnfckn direktno pot preko AlMb v Evropo. <— Na pu»« 4 pa vzore« kater* vsakomur |K>- ¿1 j«-mu Zastonj. Imamo tudi àa a «oto vi Jana r popolno za4o-voljatvo ji«. *imm PrUtojaite k H SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. ALBERT StEtZ FEATHER CO, ISS Paxaic ft., Pastaic. N. J. ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina s me »a ni m blagom. ; [ Peči in pralni stroji nsŠa ' posebnost. I T«l. Jifrrfe jit^R2. ^xrIT^Trrr1,;:I^mJ!:r^x:l, gr trr Naročite si dnevnik Stana sa celo Into $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte not* drufttva. Deset članov (ic) je treba za novo drufttvo. Naslov za list In sa tejniitvo je: 2OT7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. iejae^iaj j i i.m*ii -rr-r?ttv ' TheMilwaukee Leader" Največji ameriiki socialistični dnevnik.—Naročnina: $C na leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naalov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. hp w m i'm i rrr-rerr DOPISI "NEW LEADER l angleški socialistični tednik ► t Tzhsja v New Yorku. Naročni- I I na $2 na leto, $1 na pol leta. ! \ Najboljše urejevan angleški so- ! i cialistični list v Ameriki. M no- J \ go slovenskih delavcev ga čita. ) l Naročite si ga tudi vi. NaročnU j [ no zanj sprejema "Proletarec". J .................... MARTIN BARETIN0IC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street 1 Tel. 1475 JÖHN5TOWN, Pa. l»HMMf#H»Mt*>illHMI i [ DR. JOHN J. ZAVERTNIfc \ 4 > « ; ZDRAVNIK IN KIRURG. i i ! Urad, 3724 West 26tk St. jj > , ' < ' [ Stan Z225 So. Rtdgeway Ave., j i I Chicago, 111. J [ Tel. na domu Crawford 8440, ] ^ > v uradu Crawford 2212-2213, j i I Uradu je od 2. do 4. pop., in 6. ' ► do 8. zvečer izvsemfti srede in J .i ► nedelje. limtl» iiiaiuaiL: uxori..; uxuiiaiiaaj DR. OTIS M. WALTER | ZDRAVNIK I KIRURG ; • 4002 W. 26th St., H CHICAGO, ILL. |;j V uradu od 2. do 4. popoldne |i in od 6. do 7:30 zvečer. M TEL.: LAWNDALE 4872. I V FRANCES WILLARD pj BOLNIŠNICI j,' od 9. do 10. dopoldan ob torkih, r četrtkih in sobotah. i :: r: r: • rr rn:: n r rrrrrr rrrtr RESTAVRACIJ A IN kavarna ; ; ,i . 'o 2609 ft. Lawndale Ave., \ \ Chicago, 111. Tel. Crawford 1882 ' > ! Pristna In okusna domača jedila. ¡ ¡ ; Cono smerne. Petreàba točna. J¡ IMIMIMIMIlim^llll VINKO ARBANAS 1320 W. ISth St., Chicago, III. Telefon Canal 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA > tRGOViNA CVETLIC. Sveio cvetlico sa plose, svadbe, pogrebe itd. I Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite [ name númiS mich klubov It. 114 ki 116 J. 3. Z. V NEDELJO 10. NOVEMBRA OB S. POPOLDNE V St». del. domu, 43*7 S. Attflery Ave. jlVMMk ob S. >*brine. — Vstopnine 00c in HioRcc 25c in ienake. Ne sporedu enodejenke, petje, deklemecije in govori, • •• t> - _ Govornike: tifon^ld j. l&tktcn rkMK z Alte • » ♦ • 11 * iMdtfe In poVlMe ne to nilb pil^iRu» HMi Vn STATE PROLETAREC List sa interese delavskega ljudstva. Ishaja viak Četrtek. Isdaja Ju|oklov«n»ka Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. Glasilo Jugotlovamk« SoctalUtiéae Zvaaa. NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado, za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; za Četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published 'every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established J906 Editor................... Frank Zaitz Business Manager .... Charles Pogorelec 0 ZNANOSTI. Po Bogdanovu M. K. Jože Zavertnik doma in na tujem ___ ■ . . .. ___ Piše Anton Kristan, IjubUnna Delavski razred ne bo prevzel in ¡spremenil samo znanstvene dedščine meščanskega sveta, i .. ... . . i • l i i • ganisacijo železničarjev terdo Njegova zgodovinska naloga, njegov socialni ■ f * (Konec.) ničnega gibanja med delavskim Po temeljitem razgovoru srno J ljudstvom. O tem je pokojni Jo-se odlomili: ustanoviti novo or- že napisal v Pod lipi (U. 1.): "Na tem zborovauju v Zagre- SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. Address: . PKOLETAREC 3839 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone Rockwell 2864._ SSI N0RTH CAROLINA . " « , North Carolina je tercijalsko pobožna dežela. Ako nisi veren, kako naj ti kdo kaj zaupa? Za«.o imajo postavo, ki praVi. da se sme priznati sam j tiste za priče, ki verujejo, da jih zadene božja kazen, ¿e ne bi govorili resnico. Na obravnavi proti stavkarjem v Charlotte so imeti svetohlinski reakcionarji pred seboj tudi nekaj svobodomislecev. Advokatje državnega pravdnika so silili vanje glede vere. češ, glejte, gospodje porotniki, kakšni bogatajci so to! Porotniki so razumeli, in misleč, da store Bogu do-padljivo delo, so vseh sedem obtožencev spoznali krivim umora policijskega načelnika v Ga-stoniji. Obsojeni so na dolgoletne zaporne kazni. Takoj, ko je bila ta obravnava končana, se je pred veliko poroto vršilo zaslišanje o umoru stavkarice Mrs. Wiggms. Peljala se je na shod v tovornem avtu zaeno z drugimi stavkarji. Za njimi so pridrveli v avtomobilih kompanijski tolovaji, pokvarili ta tovorni avto da ni mogel dalje in potem streljali nad glavami delavcev, ki so poskakali na tla ter bežali na vse strani. Toda tolovajem se je zaželelo krvi. pa so merili nižje in vzeli živlienie omen»eni ženski, materi treh otrok. To je bil brutalen umor celo v tercijal-ski North Carolini, kjer so še vedno pripravljeni sež»«?*ti čarovnice ter izganjati hudiča. Očividci tragedije so policiji navedli imena krivcev. Ni bilo drugače — morala jih ie aretirati. Velika porota se je z zadevo pečala 24. oktobra. Vsled "nezadostnih dokazov" jo je brisala iz koledarja. Isto je storila v zadevi angleškega komunista Ben Wellsa, ki je prišel v Ga-stonijo navduševati stavkarje. Pobožna drhil ga je neko noč vzela iz stanovanja, ga zavlekla v gozd, slekla ter ga pretepla tako, da mu je zadala nevarne telesne poškodbe. Dognalo se je, kdo so bili nasilneži, toda svetoblinci v poroti so v svojem sovraštvu do organiziranega delavstva izjavili, da so dokazi "nezadostni". Tom Pettey, poročevalec ultra kapitalistične čikaške 'Tribune'* pravi, da je vrgel ta čin justico v North Carolini par stoletij nazaj. Sodnik Sink sam se je čudil izreku velike oorote. "Jaz hočem. da dobite krivce" ie deial njenemu načelniku. "Izvoljen si za dobo šest mesecev, torcí imaš dovolj časa iskati dokaze." To je b la ist* vel'k* porota ki ie izročila *a s'oneke *tavk»r»e sodišču in posVrbeU za "dd-ka/^". Svetoblinci, ki n* priznajo priče ako ie •vobodomi'clne^a oreprič*»n;n. so ferizeii n^f-•l»»bše«*a tip». I»»stira v roVnb Porotnikov, ki M bil' p'in*"vli>n' "nevernika" režgati na grmadi, ne more biti justica. "DOKLER JE BIL V KLUBU, JIM JE BIL DOBER". "Ah, saj ni tak, kakor prav. jo 1 Dokler je oil v klubu in je pomagal, je bil dober, še hvalili so ga. zdaj, ko je odstopil, ga pa napadajo I Take "argumente" čujete v družbi, če se slučajno vsedete kam h poliču, ali pa kje po kaki seji. Javno ne pridejo z njimi na dan* Kajti če bi,bi mi imeli lepo priliko naves.i vzroke. Kdor je mislil, da mu bo ta ali oni klub JSZ. služil za stopnice k njegovim osebnim koristim, je moral kmalu spoznati, da je v zmoti. I emu spoznanju je sledilo drugo: Čemu pripadati v klub. če se z njim "ne strinjam"? Pa so odstopili. Nekaj jih seveda odstopi tudi vsled razočaranja. ker se stvari ne razvijajo kakor žele, največ članov pa odstopi vsled brezbrižnosti. Prvi so najbolj zgovorni, ker je treba tolažiti prevarane upe. AFORIZMI. Stvarniku njegove plodove! — to je jedro socializma. Vse socialistično gibanje gre za tem, da preosnuie človeško družbo na taki podlagi, ki omogoči skupno organizirano delo, skupno povišanje vrednosti življenja, skupno uživanje vseh materialnih in kulturnih plodov k neizogibni zmagi. ideal zahteva, da ustvari v kraljestvu znanosti nekaj popolnoma novega, pri čemur ni meščanski svet samo odpovedal, ampak je bil nezmožen. da bi spjoh razpravljal. Udejstvitev socializma pomenja organizirano delo na daljino in globočino, za katero ni bil poklican še noben družabni razred v zgodovini človeštva. Kapitalistični svet je urejen samo v svojih najmanjših delih, v velikem in v celoti je pa popolnoma neorganiziran, v celokupnem kapitalističnem sistemu vlada anarhija, slučajnost, boj. Prav tako je razcepljena tudi moderna znanost. Vse njene panoge, "strokovne znanosti", imajo delo —— organizirajoči značaj, toda vsaka posebej, za svoj del produkcije. Proletarijat pa organizira stvari v svojem delu, sebe samega v svojem boju. svojo izkušnjo v obojem. Po svojem bistvu je razred organizacije. Poklican je, da napravi konec vsej anarhiji, on je dediščina vseh razredov, ki so nastopali v zgodovini, neposredni vir za organizatorično de- kler ne bo dovoljena — vzdrževati na vsak način železničarje skupaj, in sicer tako, da so odjemal bu nas je bilo pet Slovencev. Oklenili smo, da bomo izdajali revijo v vseh jugoslovanskih jezikih, da ci želez niča rak i h listov ("Kisen- se jugoslovansko ljudstvo pri babnerja", "Delavca" i. t. d.)|pravi od — črnožolte monarhije, tudi že s tem organizirani kot bi Policija je izvedela po svojih vo Iruštvo obstojalo. ipokuzalc so *e velike težkoče, ki so ae morale premagati. "Organizirani" so se zmanjšali na 11.000. Za južne pokrajine Mino uvideli, da je treba, da se preselimo domov, če mogoče v Ljubljano. So-d ru g i* v Ljubljani so itsk želeli, da imajo en list v Ljubljani. No, pa ni bilo ne v Ljubljani in ne v Postojni dobiti tiskarno, ki bi hotela tiskati delavski list. Hali so se delavskega gibanja na vso moč. Zato smo se tnlločili, da gremo v Trst, odkoder bomo lažje razvijali agitacijo za železničarsko or- lo, dediščina nakopičenih izkušenj. In to dediš-. . ,.___» »ganizaeijo in socializem. tV I. 1«^», i — r ____ - . . .i čino urediti v obliki vse obsegajoče znanosti za to je poklican proletarijat. s lzpremeniti in izpopolniti dediščino starega 18% iu-18tf7 «em že kot govornik p i c šel celo Avstrijo. Po Češkem, Moravskem, v Galiciji — po nižji sveta pa za delavski razred še daleč ne pomenja J jn ^ornji Avstriji ter seve po juž-izpolnitve njegove naloge z ozirom na znanost. | „¡j, deželah — povsod sem bil že To še ne pomeni: posedovati jo. Tudi ni do- ^ referent. Pritrdil sem rad, volj tako zvano populariziranje" znanosti. Be- Kem vi(|el, da je treba iti na seda populariziranje" izraža samo oni tip raz-jj^ kajti agitacijo je bilo z ozi-širjanja znanosti, ki ga je izdelala buržoazija svo- rom „a razinere še bolj poživiti, jim interesom v prilog. Pri modernih produkcijskih sredstvih je koristno za kapitalista, da so delavci razumni in do gotove stopnje inteligentni; nekoristno pa bi bilo, če bi imeli globoko in resno znanje, zakaj tako znanje predstavlja moč v razrednem boju. "Popularna" razlaga katerekoli znanosti mora biti lahko razumljiva, vendar površna. Taka razlaga poda rezultate, ne razjasni pa metod raziskovanja, ne( pripušča ni-kake opore za nadaljnje raziskovanje. V poslednjih desetletjih se je razvila višja vrsta razširjanja znanosti. Izdelal jo je demokratični del inteligence, ki ji načelujejo napredni znanstveniki. Ti streme za tem, da zaneso med ljudske množice resnično znanje, ustanavljajo ljudske univerze in kurze, primerne nivoju. Sorazmerno s svojo nalogo predelavajo tudi sredstva za znanstveno pojmovanje. Zakaj že da-nea je lahko skrajšati kurz vsake znanosti in ga poenostaviti brez najmanjše škode za globokost in točnost znanosti. To je tako zvana demokra-. tizacija znanosti. 1 Ali potrebuje delavski razred te demokratizacije znanosti? Brez dvoma — da. A to še od-daleč^ne zadostuje. Vzemimo n. pr. "Praktično matematiko za rokodelce" od Johna Pearyja. Namenjen je v prvi vrsti za delavce-mehanike in podaja v kratki in preprosti obliki metode za matematično računanje in analizo in za njihovo praktično uporabo. Ali te metode so delovna sredstva za posameznega učenca, sredstvo za njegovo osebno delo.osebni uspeh. Učeni demo-kratje razumevajo stvar samo na ta način in morejo učiti druge samo v tem smislu. Kako zavest vzbujajo pri delavcu, osebno, socialno ali razredno zavest? Ali krepijo s tem pripadnost delavca k skupnosti, delovni množici, ali ga na- Preselila sva se tedaj z Zavert-nikom v Trst. Z Zavertnikom je kot dober prijatelj odšel še Etbin Kristan. Zame je bila selitev zelo težka. Otrok in punkljev sem imel toliko, da sem pri selitvi z Dunaja najprej v Novo mesto pozabil enega otroka v vagonu. Revček je spal zavit v plenice na stelaži. Odhajali smo že. pa so prihiteli za menoj: enega ste pozabili. Sram me je bilo, da bi se najrajp udri v zemljo . . . V Trstu smo izdajali "Delavca" in "Svobodo" po dvakrat na nie.sce, da smo obšli zakon in imeli tednik Žrveli smo zelo revno. Plače smo vsi trije imeli ti fi na tadeu. .¡u-aieer Zavertnik 20 f!., jaz 17 fl. (midva od železni-esrjevV, K. TPristanf» fl.-(od lista). kar smo*Vse skupaj zložili in vsi trije skupno porabljali. Oba lista «ta bila že nekako "strankarska", ker ju je strankin kongres dec. 1897 prevzel kot svo- Tako Joae Kopač. Dejansko je bil šef vsega Jože Zavertnik, ki je pre vtel uredništvo ' •Delavca" 10. julija 18lK> iz rok pok. Drofeuika, ko je "Delavec" postal iz vedno pasivnega čisto političnega lista glasilo železničarjev in ostalih delavcev. Zavertnik je postal urednik in kitnih za ta zaključek. Sreča za nas štiri jt* bila, da smo odiU ie tisti večer iz Zagreba. Polletja nas je z vso vnemo iskala. Ktbin Kristan se je skrival nekaj časa, potem pa jo je odkuril peš iz Zagreba do prve postaje, kjer je mogel vstopiti v žel. tagoii. O-blast nas jb hotela trajno izgnati iz Hrvatske. Revije nismo u-stauovili. Nismo imeli deiuirja. "iRadikalna" buržuazija pa je bila preveč strahopetna, da bi kaj dala v take namene. Danes seveda ta buržuazija najbolj vpije, da je pomagala razbiti črnožolto autok racijo.'' Jože Zavertnik je bil mož dela. Nastali prepiri meti voditelji v .Ljubljani in onimi v Trstu «o mu zagrenili delo doma in je zato r— bilo je to 1. 1898 — odšel kot kurjač na Lloydovem parniku v A-meriko. O tem ml je pisal v nekem dopisu to-le: "Hem pa tja ine je mikala radi razmer doma "obljubljena dežela" Amerika, zlasti tedaj, ko je bila revolucija na Kubi. Vsled preiskave, ki se je vršila v Trstu koncem 1. 1897^in 1. 1898 proti K. (Kristanu in meni, a je po zaslugi sodnika Kramarja izpala za naju brez posledic, sem prišel v Pliila-delphijo, ko je bila Amenka že v vojni s Španijo." Sicer je imel Trst rad. V Pod lipi (II. 1.) je zapisal: ' 44 V Trstu je bilo vrvenje vse drugačno nego v Ljubljani. Ali .tudi tu so hodili agitatorji kot apostoli daleč na okoli peš ni^ shode, ker ni bilo denarja za vožnjo. Živeli so od miloščine pri sodrugih. Čutili smo, da smo vsi eden ..." L. 11900 je bil zopet v Ljubljani, kjer se je kot železničar in kot mož udejstvoval povsod, a ni bil zadovoljen — srce je hrepenelo po delu in po širokem svetu — bil je nemirna natnra — in tako ga vidimo že 1. 1903 zonet v A-meriki, kjer je nstal do nenadne «vnie smrti 28. avgusta 1929. Ko sem se sešel z njim 1. 1927 — po 34 letih — v uredništvu , .. . , , ,. . , .. . sodrudnik "Delavca' na Dunaju sprotno loci pridobljeno znanje od drugih s tem, , . • • . . m- * % ru- j • in je ostal tudi potem, ko se je da ga dviga na višjo stopnjo? Očividno ga pri- . J _ ,sr . . ... , i |. »..».. * t» j j .. 'slovensko železniearsko zastopstvo dobljeno znanje v večini slučajev loci od drugih. .. _ . v,., ,. j . i . , preselilo v Trst, do spora v soc. Videli smo, da je moderna znanost sposobna, 1 • m* stranki med Ljubljano in Trstom v februarju 1806. Koj nato so u- da pomeščani energične posamesrike, ki se dvig nejo na višine znanosti. (Konec prihodnjič.) Siri resnico, bodi učitelj, govori malos toda tako, «da boš s tiato malo besedami MNOGO povodni. Tone Seliškar: Biriči i. Pesem labkokrilko bi rad zapel vam: Nežno ko deklica o zlatih zarjah, o ptičicah drobnih, letečih skozi meglene preproge v nebo. Himno radosti bi vrgel pod solnce rad vam: Veselo ko pesem zorecega polja, Čisto in srčno ko spev ljubezni tajnih noči. Himno radosti! V žaromet črnih dni bi zagorel rad, mogočno, ko edinih resnic plamenica — Pa ne morem! . . . Izza teme biriči v mojo dušo gredo. , H. Rdeči so dimniki in pokrajina je žalostna, črna kot misel temnega greha. težka, ko užaljena srca, bdeča v dolini gorja. Lica vseh bratov v dolini so sajasta: Črne stopinje, sloki od teže podzemlja so divji od hrepenenja po pesmi še speči v daljavi nevidnih vrhov. Pesem bodočih rodov! Ni solnca v dolino in pesem je mrtva še. Zamanj človek klicar vabi duše v zbore: Ni obraza k obrazu, ne srca k srcu, ne svetijo zvezde iz črnih oči. Biriči, biriči! Noži že sekajo do samih kosti. slano vile primorske soc.-dem. organizacije nov ljst "Rdi»či pra-pt»r" in poverile uredništvo in u-pravo Ktbinu Kristanu, Jožetu Zav< rtniku in Jožetu Kopaču. Dejansko je bil tedaj prvi pravi slovenski delavski urednik Jože Zavertnik — ki je urejal in pisal v prve delavske liste "Delav- .»» ca , Svobodo" in "Rdeči prapor" neumorno in z vsem srcem. V tistih časih je bil seveda delu vski agitator vse: časnikar, organizator in politični agitator. Jože se je z vso dušo udejstvoval povsod. Bil je med sklieate-lji prvega avstr. kongresa železniških uslužb« neev, ki se je vršil 442„ in 24 marca 1. 18% na Dunaju in je zbrane pozdravil v imenu jugoal. sekeije avstr. soc. demokracije. Njegov moški, jedrnati govor je napravil najboljši vtis. Zahvalil se je železničsr-jem za vzdrževanje slovenskega aoeijalistienega lista "Delavec". Jože je bil tudi med sklicatelji šestega rednega strankinega zbora avstr. soc. demokracije ob strani dr. Adlerja, Tprn. Dasc.vn-skega, Schuhmayerjs in drugih vodilnih sodrugov. Na strankinem zboru hrvatske soc. demokracije v Zagrebu 1. 18% o božiču je za jugoal. soe. demokracijo bil poleg E. Kristana. f'obala in drugih seveda Mftfi Jože Zavertnik. ki sploh ni zamudil nobene prilike, da bi agitato-rično ne posegel v življenje poli Trosvetc" v Chieagu — uiseui nikdar mislil, da bo tako kmalu kouec njegovih dni.. Bil j« videti čevrist in zidane volje. Poln ognja in idealov. O-bujala sva takrat zlasti na njegovem domu v Olareudon Hills pretekle čsse na novo. Jože mi je obljubljal, da bo začel pisati spo-mine — na moje urgiranje lani mi je še pismeno zatrjeval, da bo pisal. Ne vem, ali je kaj V njegovi zapuščini; za zgodovino delavskega ljudstva v Sloveniji bi bili njegovi i>odatki dragoceni. Jože je bil zlat človek — dobrota sama — in kako grdo so ga ob-rekovaU; Mi Je poštenjak, kak.* uih je malo in redko posejano — in kako so pljuvali na njegovo čast — Jože je bil delavec z vsem srcem in z vso dufio — in kako so lagali o njem. Ali Jožetova dobrota je pozabljala zlobnost mnogih in pomagala, kjer je 14 mogla — njegova poštenost ni videla okolice, ki ga jc često izrabljala — njegovo pro letarstvo je bilo naravnost ple menito. Njegovo let delal, in z njimi mi v stari domovini, kterim je posvetil 12 let najlepših svojih dnij, fo vali njegov svetal spomin pn»d vsemi in povsod. Opomba: Slovensko meščss-sko časopisje je smrt enega naj-agilnejših slovenskih žurnali-stov. ki je deloval skoro 35 let kot novinar, komaj omenilo s par vrsticami ... Bil je par delav« novinar. Popravek. V prvem delu tejta članka o Zavertniku, priobčen v zadnji številki, četrta stran, tretja kolona članka, se glasi na vrha "Miha Kober, ki živi danes na farmi v Illinoisu" itd. Ime je napačno. Pravilno je Miha Kebir. NAZADOVANJE FRANCOSKE KOMUNISTIČNE STRANKE. Razkoli med voditelji komunističnega gibanja v Franciji vplivajo pogubno na stranko. ' Leta 1925 je bilo v Franciji okrog 100,000 registriranih komunistov, zadnje leto jih je bilo še 54J,0i>0, spomladi to leto jih je 'bilo 43,(XX). sedaj pa jih je še kakih 35,000. Kakor vse druge komunistične stranke, je tudi francoska popolnoma pod oblastjo kominterne v Moskvi. Nihče ne more postati voditelj francoskih komunistov brez njtnega dovoljenja, in kdo? se ji zameri, ga odstavi. Kot druge komunistične stranke v važnih deželah, razpolaga tudi francoska z velikimi sredstvi ter dnevnikom, ki je bil v času povojnih preobratov vzet socialistom. Vzlic temu nazadujejo, ker so se francoski delavci naveličali poslušali nekaj kar ni v najboljšem skladu z resnico. Skoro vsa organizirana moč francoskih komunistov je v Parizu; Podvzemajo vsakoja-ke demonstracije, izdajajo proteste in proglase, njihovi poslanci v parlamentu so najglasnejši, a vendar izgubljajo v članstvu. De- lavsko ljudstvo spoznava, ds izboljšanja ne pridejo preko noei, in da so delavske stranke, ki delajo konstruktivno, boljše od .strank, katere se razglašajo s kri-čavostjo. V tem in prošlem letu je odstopilo od francoske komuniatii-ne stranke več njenih vodilnih članov. Eden teh, preje načelnik komunistične propagande v Franciji, piše o svojem razočaranja v 'kapitalističnih listih v Franciji, Ameriki in drugod. Zelo obsoja taktiko fraz, na katero se ko«n-nisti najbolj opirajo. Medtem ko stranka nazaduje, ji priliva življenje policija s svojimi sretsei-jami. "Odkrila'' je komunistične "zarote k» pomenijo nevarnost *a državo In obtožite kakik f>0 komunistov. 39,000 Norvežanov bi se rado i*-selilo v Zed. države. Prošnjo za izselitev v Zedinje-ne države je vložilo v ursdu s-meriškega konzulata v Osla .19,000 Norvežanov. Norveški kvota znaša samo 2,377 na leto. PAPEŽEVA PRIVATNA KARA ZOPET NA PROGI 1 , Železniški vos, kakor ga vadite na sliki, jo bil sgrajen sn svetega očeta ko je imel še posvetno oblast. Po sod in jen ju Italije ga jo vsela država v svojo posest, potem je bil 29 let v muzeju. Po sklenitvi miru in konkordata med papežem in vlado prošlo poletje je Mussolini U vagon papežu vrnil. Narejen je razkošno in ne manjka se mu poslačenih orna mentov. Predstavijo velko vrednost. Pozlačen vagon seveda ni edino, kar je aprojel papež od Italije za avoj sporazum s Mussolini iem. Bivši državnozbor-ski poslanec Philippo Turati je objavil številke, ki ¡«Irazu !ejo. da je dobil papei S pod niso m lateranske pogodbe 750.000,-000 lir v gotovini m 1,000,000,000 v bondih, kateri donašajo 5' i obresti. Ta denar v ameriški veljavi, ki ga je papež dobil od Italije, znaša okrog $80,000,-000, prejšnja vrednost Vatikana znaša $30,000,000, skupaj $110,000,000. The Unitnd Press poroča, da je Vstikan kup» nedavno na rimski borsi sa petindevetdeset milijonov lir delnic in bondov, sa visoke vsote w kupil ameriških m angleških bondov in pn bonde poljskega državnega posojilo. Ves U vloženi denar se mu obrestuje od 5 do 7 procentov. Sveti oče, za katerega so slovenski verniki tako radi prispevali "petrov nov-torej n tako ubog in ,4oropaPM, ks-kor so nam prioovedovali kaplani »n iupnilci. . Tudi sedaj Se treba vernikom mar«iMaJ poseči v žep sn prispevanje Vatikanu. s.«. —. PROLET AKEC O •Vpri&orit'Oi drame "MraßC' Chtca¿u Dramski odsek kluba št. 1. J. S. Z. je y nedeljo 27. oktobra vpri-zoril v dvorani Č. & P. 8. v Chi-esgu dramo "Mrak" v treh dejanjih Spisal jo je Branislav (i. NllsiČ. Dejanje drame, ki se odigrava v vasi v času vojne, je poluo žalostnih, srce pretrešujočih, pa tudi sločestih slik. Podaja nam eno iimed mnogih socialnih komplikacij, ki imajo več ali manj svoj izvor v tvelikem vrtincu, kateri je ne samo pretresel svet do temeljev hego je podrl s svojimi pogubnimi iposledicami tisočero domov ter jim vzel mir in srečo, V tej drami vidimo, kako je vojna povzročila razdejanje preproste, revne družine, v kateri se sinaha. lepa in polna Življenja — njen mož je v vojni na fronti — uda uživanju na nečastne načine, kar dovede končno v tragedijo. tPrvo dejanje nam predstavi malega posestnika Uijo Vujina, ki je oženjen drugič z Marto Sta-ničevo in pa njegovo hči Jekieo iz prvega zakona. Marta, polna ljubezni do svojih 'otrok, »je v skrbeh za sina Vasilija, ki je mo- la srečo. Huda pa se ji smeji, llija ji meče v silni ljubosumnosti očitke, da ima razmerja z drugimi, a tedaj se Kad a razvname in ga reže z besedami, da jo zalezuje < lan in noč toda za manj si prizadeva -»- llija ti me ne dobit In ne |>ovrnem se k vam, pravi vsem skupaj, kajti jaz nočem spon, nočem, da bi bila priklen jena, nočem» da bi zopet umorili življenje v meni Sedaj sem svobodna in hočem živeti svoje svobodno življenje. Ljubosumnem a TI i ji ne roga, draži ga, odpre mu svojo sobo s sugestijo o svojem ljubimcu, tedaj pa se llija, premagan fvl besa in ljubosumnosti za |mm 1 i za njo, nato vik in krik v stranski sobi, «lepi Vasilij, ki začuti, da je njegov očim storil /.ločin, pa se opoteka, išče, t i pije in se onesvesti od duševne muke. Dejanja je konec. IV tretjem dejanju pride slepi Vasilij * svojo sestro Jekico v rodno vas, ki je vsa v zelenju. Ta.n je grob njegove matere in njegove Kade. Ptički pojo, z brdov se čujejo kravji zvonci, pastirske piščali petje veselih vaških ljudi. 'Moderne drame, kakor je "Mrak1, bodo vsikdar bolj ugajale publiki kakor pa tiste petde-jan»ke, srednjeveške, melodramatične zgodoviške igre, ki niso r>a> Velika udeležba na predstavi drame "Mrak 99 Chicago, 111. — Prva predstava kluba št. 1 v tej sezoni je bila mo z«lo drage nego tudi ne am- Vprizoritev H. (1. Nušičeve trid« lira jo mnogo na modernega člo-' jttllskt, dn|int, "Mrak". Vztic veka, kajti on rajše gleda, kaks)lr|Mmill ^Inčneglu dnevu in "preže problemi današnjega življenja ^n^ bi| p0M.t obilen. Ig»-a predstavljajo njegovim očem v(j(t avdijenci ugajala. Kratke ns- ral na bojišče. Z materinskim Vasilij pa sedi na klopi pod Lipo navdahnjen jem sluti, da se ma in obuja s sestro lepe spomine, primeri v vojni nesreča, poleg te Ona mu pripoveduje o lepoti vse skrbi' pa jo tare še sramota, ki je naokrog, ki jo on ne vidi. toda ji prišla nad njeno hišo vsled lju- čuti in uživa. Vasilij govori bimskih odnošajev med njenim preroško o bodočnosti, ko bo sv*t možem in .Rado, lepo in mlado lepši, več bratstva in nič več kr-ženo njenega sina. Prizadeva se vavih dni. pripraviti llijo, da bi pustil »Rado,' ¡Peter «Bernik, ki je imel vlo¿o toda on ostane gluh za njene Ilije, jo je rešil izborno. Poka-prošnje. Rada vstopi. Ona je v zal je čuvstva in strasti s sprei-polnem cvetu mladosti in lepot », nostjo igralea, ki ae zna poglobiti hrepeneča po uživanju. llija je v vlogo. Alice Artaeh v vlogi očaran, hrepeni po nji in jo -pro- njegove hčere Jekice je bila ljubši ljubezni, ona pa ga odvrača s ka v nastopanju in je rešila na-ciničnim smehom, lilija blazni logo jako dobro, dasi vloga ni ta-strasti in ljubosumnosti, ko se ka, ki bi nudila igralki priliko vrata odpro in vstopi vojak, ki za močne oderske efekte, privede slepega Vasilija. «Mati, i (Frances iVider, ki je predata premagana od bolesti vsled sino- ljala nesrečno inater. je lahko pove nesreče, se mukoma trudi, da nosna na svoje igranje. Jzgleda-pride do njega, ki stoji z razpro- lo je, kakor da resničuo čuti m strtimi rokami, da jo objsme. Va- doživlja svojo vlogo z vsemi tra-selij pa stoji in čaka. Nato zavpi- gienostmi v nji. Solze v naših ja, 44Rada, Rada, kje je Rada?', očeh so bile dokaz njenega uspe-Ko ne pride, Vasilij začuti, da se ha. je zgodilo v času njegove odsotno-j Andrew Miško je imenitno izvesti nekaj težkega. Končno izve jel svojo težko vlogo. Njegova resnico v tragičnem prizoru, ki maska in njegova mimika je bila je izvabil solze iz naših oči n% zelo dobra. Bil je enako mojster koncu prvega dejanja. ¡v patetičnih kakor v močno vzru- Drugo dejanje se odigrava v jajočlh prizorih, sobi hiše, ki si jo je izbrala za »Rado Staničevo je igrala Ana svoje zatočišče (Rada. (Vasilij, Hribar. V pretvarjanju, ki ga koprneč po svoji ženi, se odloči, zahteva njena vloga, se je znala da jo poišče in jo «privede nazaj, spremeniti z najboljšimi vtisi. Sestrica Jekiea ga spremlja in to- .Dramatično in fizično je ona odloži. Rade ne dobita doma. Za- govarjala tj vlogi, bava se v gostilni. iZunaj brije/ Priznati moram, da redkokdaj močan veter in poje svojo melo- vidim amaterje predvajati tako dijo duhov. Mati Vasilijeva vsto- dobro kakor so igrali* v tej igri. pi. Prepričuje ga, da je r^ajbol i- Izgleda, da imajo naši bratje Hlo- oderski obliki, da jih potem bolje umeva v realnosti. Od igralcev v splošnem bi bili želeti boljšega povdarjanja. Bilo je oglašano da se prične igra točno ob 3., začela pa se je skoro uro pozneje. To je bila krivda avdi-jenee. Oprijeti se moramo pr.i-vila, da je točnost lepa navada, ka it i dobro vzgojeni ljudje se varujejo zamud. V avdijenci sem pogrešala naše hrvatske in srbske brate. Tesnei-h" sodelovanje v tem oziru bi pripomoglo, da bi se naši nadar-»1-ni Undie bol jše spoznali, ksr bi koristilo vsem trem vejam jugoslovanskega ljudstva. Augusta MVrc. govore st a imela Kr. Zeitz in 1). J. Lotrieh. ZANIMIVO PEBU&KOVO PREDAVANJE. H. (J. Perušek je predaval y petek *Jf>. oktobra v klubu št. 1 •ISft. v Chieagu o likovni umetnosti na Slov« nskem in o sloven-fskih umetnikih. V uro in pol trajajočem govoru naui je predstavil slovenske slikarje in kiparje ter opisal njihova dela. Udeležba na predavanju je bila velika. it Vrh grof Cel i ski9* na elevelandskem odru Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. November. Na Zahvalni dan v četrtek 2S. novembra vprizori pevski zbori FRANKLIN-CONEMAUCH. PA.— "Zarja" v Clevelandu opero "Urh Shod in v«»«lica klub« it 5 JSZ. v grof Celjski". Lansko leto je ta ^«t®» d*or«»i •• Franklinu * »«boto zbor vprizori! z velikim _ opero Turjaška Rozamunda , >fakf). kUba ,t 4? JSZ v §okolo pret omenjena opera pa bo nov 2. nov.mbr« T Slov. aar. domu. korak naprej v 'Zarjinih*' uspehih. Opero 44 Urh grof Oljski JoJKo Ooen: J^n SoltlCem =3 še zanj, ako pozabi na Rado, kajti pozna jo in ve, da se ne bo spremenila in da je ne bo pregovoril za povratek. Pojdi z menoj, " mu pravi, a Vasilij ljubi Rado kakor jo je, predno je odšel na vojno. Odpustil ji bo, videla bo njegovo ljubezen in ae bo vrnila. Pride llija, ki tudi hrepeni po Radi in gori ljubosumja. Slepi Vasilij in njegov očim llija Vnjin se spustita v besen prepir, med tem pride Rada. Vidi ae ji. da je popolnoma v opitem stanju, toda vabljiva in mikavna. (Vasilij apelira na njene dobre strani, vrne ae naj, in imeli bodo zopet lepo življenje. Mati, ki bi vse storila za sina, se poniža In se vrže na kolena pred Rado, proseč jo, da naj vrne njenemu sinu mir venci mnogo dobrih igralskih mo ••i, kar sem videla tudi ko je bila vprizorjena Ivan iMoJekova drama "»Poročna noč". Na kratko, osebe v tej drami so nalogo fino rešile. Orkester pod vodstvom Steve «Dubrieka je igral z veliko živahnostjo in Mr. Bernik nam je podal dokaz, da je ne le dober igralec nego tudi režiser. \F. /a it z je imel* kratek nago-vor o igri, ki je bil. kakor nav.id-no. zelo aimpatično sprejet. Va*.-no naznanilo, da priredi 1a klub januarja prihodnje leto angleš'7 pr. Kr. Nadalje Apolon Sauroetonos, Praksitelov, Narci-kus, Penelope iz |>etega stoletja pr*d Kr. V Oortile del Belvedere je sloveči kip Belvederskega A pola in nič manj slovite I/aoeoon-ove grupe izdelane od Agesandra, A th en odor osa in Polydorosa v prvem stoletju pr. Kr. Potem je m kaj finih del od kanove. In Apozioinenos. kip atleta snažeče-ga se po cirkuški predstavi, eno najboljših del Lypsippus-a iz četrtega stoletja pr. Kr. Zatem sledi tisoče del najboljših grških in rimskih mojstrov razvrščenih v dvoranah, hodnikih in sobah. Tako boš hodil ure in ure iz dvorane v dvorano na poln jenih s kipi in vsakavsoba, vsaka stena in strop so slikane v drugem stilu. Nekaj boš opazil, ko hodiš po dvoranah: velike bazine iz marmorja, tako zveni vomitoriji. To so ostanki nekdanjega imperijalnega Rima. <'udovito lepi bazini, ali služili niso nič , kaj lepi stvari. Vsak bogat rimski dom je imel to vključeno v opremi. Rimske pojedine in orgije so pač znane. Kadar se je bogati senator tako najedel, ds ni mogel več dihati je sel v posebno dvorano zraven obedni-ee. ki je bil« opremljena s takimi bazini. Čez nekaj časa jo je primahal ven — spet pripravljen za nadaljno pojedino. Pinacoteca. Vatikanska galerija slik (Pinacoteca j ni velika ali se jo splača ogledati. Tu je veliko izbranih del najboljših italijanskih slikarjev, npr. Rafaelova slovita slika "llzpremenjenje", katero on radi smrti ni cele dovršil. Potem so dela od Fra Angeliko, in nekaj finih del od Filippo Lippi, Leonardo da Vinci — 'St. Jerom (ne-dovršen). Potem je več del od Pinturicchio, Titiana, Caravaggio, Reni Domenichino, Murillo itd. S tem sem bil v Vatikanu gotov. Oigromen muzej z najfinejšimi dtli, kjer človek v resnici ne ve, kje bi začel gledati, da bi mogel vse to z mašit i v dva kratka dneva. Nekaj, kar si menda v Rimj vsak potnik ogleda, je Via Appia. Tudi jaz sem jo mahnil nekega vročega popoldneva proti Forum Traja m um od koder te pótegn* navaden nič kaj romantični bus za par lir proti Via Appia antiea, Caraealovim kopalnieam in katakombam. Počasnost v Rimu. -Ob eni bi se mogli odpeljati, ¡ ali bilo je že davno dve ura ko smo jo odrinili. V K ¡mu ne poznajo naglice. Prav počasi smo se pomikali mimo Palatina proti Porta St. Sebastian, Via Appia se je v nekdanjih časih začela pri Porta Capena, to je bilo v bližini Cireus Mazimus, ter je vodila v Capua in od tam pa v Brindisi. Ime je dobila od Appius Claudiusa, ki jo je dal zgraditi v letu Cilg. j «red Kr. Imenovali so jo Regina Viarum (kraljico eest), in to ne samo radi velikega prometa z orijentoin ampak tudi radi lepih s(>omen¡-kov in grobov. Ob tej cesti so bili pokopani Scipio, Claudiu.;, Milo, Cecilia. Metella, Livia, Se-ñeca ete. Po tej cesti" se je vrnil po razdejanju Kartage sloviti Rcipio Afrikanus, in tM&riu« je bil tU sprejet z velikanskimi častmi po zmagi Jugorthe leta 106. pred Kr. Tudi Titus je imel tu svoj triumfalni vhod po destruk-eiji Jeruzalema. Se dane* je in-teresantna.. Keve, nekdanja slava je minila in spomenici ter grobovi go padli v prah. Samo tu in tam še vidiš kamne "miljni-ke" z nekdanjimi rimskimi napisi. Okrogli, rezani kamni, ki tvorijo tlak, «o še isti po katerih so hodili triimvuri nekdanjega Rima. Samo okolica je izpremeni"-na. Tam, kjer so bili evetoči vrtovi, polja in vile — je danes Oampagna, pusta prazna ravina polna močvirij in — malarije. Kot pravi pregovor: Vse se izpre-minja. Katakombe. Peljali smo se do velikega o-krogle«;a mavzoleja, grobnica Oe-eilie Metella in od tam smo se o. binili nazaj proti katakombam. Na obeh straneh vie Appia so katakombe. »laz sem si ogledal samo Kalistove, čeprav jih je tu v bližini devet. Katakombe so podzemska grobišča zidov in kristjanov iz ča-sft preganjanja, ki so se vršila v zadnjih treh stoletjah rimskega cesarstva. Tu pod zemljo so imeli svoja shajališča in obrede. Da so biia obširna, se lahko računa iz tega, da dolžina vseh do danes odkritih tunelov meri čez tiOO milj. • Bilo nas je kakšnih trideset turistov: Nemcev, Ameri-kancev itd., pripravljenih pogledati podzemlje. Velik star padre z veliko svečo v roki nas je peljal skozi velike oboke v podzemlje. Je zelo interesantno in bi priporočil vsakemu, ki pride v Rim, da si jih ogleda. Grobovi, ki so na obeh straneh vsekani v stene predorov so večinoma pralni, samo tu in tam vidiš še kakš i* kosti ali pa malo oljno svetiljko, kakršne so rabili v tistih ča^ih Stertte so vse popisane in tu in tam celo poslikane. Padre nam je povedal, da formirajo rovi v teh katakombah štiri nadstropja in da ne puste nobenemu posamezniku ali skupini v katakombe brez skusenega vodnika, kajti enkrat zgubljen v teh labirintih — ne prideš več ven, kar mu nismo ugovarjali. Luksus v starem Rimu. Od tu smo odšli v v Csraeal^ va kopališča. To so velikanske razvaline, ki še danes čudovito lepo kažejo naprave nekdanjih luksurijoznih Rimljanov. Vse še vidiš — mozaik na tleh in na stenah, potem tri velikanske dvorane — frigidariuin, tepidariuiu in caldariuiu. Mrzle, mlačne in vroče kopeli. To je bilo veličastno poslopje, katero so nadkriljevale mogoče le Dioklecijanove kopali, ki so pa bile postavljene v poznejši dobi. Velikanske galerij.*, strehe, hodniki okrašeni z bronom < in marmorjem, mozaiki in najlepšimi kipi kar jih je zmogla u-metnost. Spodaj pa ogromne kurilnice, kjer se je grela voda ¡n producirala para za kopelji. N't levi strani ob via Appia so odkrili pet kilometrov dolgo podzemeljsko galerijo, ki je vezala kopelji s cesarsko palačo in po kateri so donašali sužnji vse potrebne stvari gostom. Tu se je tndi nahajala knjižnica, telovadnica in mala arena za borbe. Pač dobro se je znala zabavati nekdanja rimska gospoda. Oapitol. .Zadnje dneve mojega bivauja v Rimu sem si ogledal še Capitol, Pantheon, Angeljski grad, Dio-kleeijanove kopelji in pa Narodni muzej. Capitol je eden glavnih gričev Rima. Tu so vladne palače, spomenik Marka Avrelia, edini bronasti spomenik iz nekdanje dobe in pa Capitolinski muzej. V tem muzeju nisem bil radi praznika katerih je toliko v Rimu. Isti dau sva si ogledala Mamertinsk ) ječo, ki je bila kljub prazniku odprta. To je bila glavna ječa Rimske republike. Imenovala se je Tul-lianum — Ktruačansko tullus, studenec, kar pomeni, da je bila v starodavnih časih navadni rezor-var Capitola. Danes j? ta ječa razdeljena v dva dela, zgoraj cerkev in spodaj originalna ječa. Ko sva bila z ženo tam, je bila natlačena vernikov. Ječa napravi nate silni vtis. Ogromni štirioglati kamni, ki formirajo zid, diše po zatohlost} kljuV svečam in 'kadita, ki je napolnjevalo prostor. Postavil sem se v kot in mislil v tiste strašne čase, ko je bil ta mali prostor natlačen jetnikov. 01 tu je peljal predor naravnost v (Kolozej. Stopnic, ki vodijo danes v spodnje prostore nekdaj ni bilo. Bila je samo ena odprtina na stropu, skozi katero so spuščali jetnike. Tukaj je bil zadavljen Jugortha, Veripngetori itd. (Kristjani časte ta prostor, kajti tu sta bila zaprta sv. Peter in Pavel. Gotovi zgodovinarji to zanikajo. Legenda pravi, da je sv. Peter spreobrnil stražnike; kjer ni bilo vode je napravil kot Mojzes — udaril je ob skalo in voda je pritekla. Stal sem on steni in gledal pobožne vernike, ki so se vrstili pri odhodu in z veliko pobožnostjo pili vodo, ki ji u jo je točil cerkvenik proti male- , mu bakšišu . . . (Dalje prihodnjič.) "BEG IZ TEME" ja knjiga, katero je Proletarec izdal za vaa. Vsebuj« dela najslovitezih ruskih pisateljav. Naročite jo. Wm. B. PUTZ Cicero'*) ""TSS.. (FlorUt Cvetlice in venci za v»e slučaje 5134 W. 25th St, Cicero, III. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143 Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela TISMRM "SPRAVEDLNOSTI" Last Češke federa cije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, III. Tel.: Crawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. veuko število potnikov ki so letos potovali v Evropo in kupili vožnje listke pri nas je priča o naši točni postrežbi. » Za božični izlet v staro domovino že sedaj prejemamo predujeme. MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE. Izvršujemo listine sa izjave, prošnje za deklaracije o zakonitem povrat-ku nazaj, prošnje za potne liste in dovoljenje za povratek v Ameriko in vse druge legalne dokumente. PREPRIČAJTE SE » kako koristno sa vas je, ¿e pošljete denar z našim posredovanjem. DENAR POŠILJAMO RAZEN V VASO DOMOVINO TUDI V VSE OSTALE DELE SVETA—POTOM POSTE IN BRZOJAVA— V INOZEMSKI VALUTI ALI PA V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. kaspar american state bank 1900 BLUE ISLAND AVE. , CHICAGO, ILL. HAN8 KIKCH8TEIGEK Pod spovednim pečatom (Roman, poslovenil E. K.) MMMMMtMMMMMMMMMMIMM» ( Nadaljevanje.) Toda ko ae je komaj izza ure vrnil, je zaman tekal župnika. Ni ga bilo več. Dolgo je aedel duhovnik kakor brez miaii na avojem mestu. A v tem času se mu je povrnilo duševna moč. pač slabotna in počasi, a začela je vendar zopet delovati. Akoravno so mu bile miali še zmedene, akoravno mu je bila temna bodočnost pred očmi, mu je bilo vendar že jasno, kaj so pomenile zadnje besede neznanega dobrotnika: Poatal naj bi bil orodje cerkvenih sovražnikov. To pa ni mogel in ni hotel. Kaj ni pretrpel vse grozote tekom leta iz ljubezni do cerkve, ker ni hotel prelomiti pečata njene izpovedi? Naj razglašajo drugi svetu avojo ljubezen do cerkve z lepimi, navdušenimi besedami, on ji ostane zvest v srcu. v ječi, v sramoti in v ponižanju. pa Če bi moral zato poginiti lakote. Na to sveto zvestobo do cerkve, ki je pahnila od sebe najbolišega služabnika, seveda ni mislil . bivši men:h. Plemenito srce ga je aililo, naj pomaga ubogemu prijatelju. Sam pač ne more storiti ničesar. Za uboge, ki jih je cerkev izpodila. je bilo najti pomoči samo pri takozvanih sovražnikih cetkve. Ko se je torej povrnil v gostilno z radostno -vestjo, da je obljubil njegov gospodar župniku začaano službo v uredništvu "jutranjega lista", je korakal ta že skozi predmestje. Sam ni vedel, kam gre. Le eno čustvo ga je navdajalo in to ga je gnalo iz mesta, v katerem prebiva Škof, kjer stoji samostan, ki so mu vzeli v njem najsvetejše: njegov poklic in kjer bi dobil mi-loičino za izdajstvo svoje cerkve. In vendar je imel, ne da bi bil vedel, vodnika na tej poti brez smotra. Prijazno ga je spremljevalo solnce. Sledeč njegovi luči je nameril korake, kakor da je samoobaebi umevno, proti zapadu. Zato pa se mu je aolnce kaj ljubeznivo nasmejavalo. Skoraj celo leto ga že ni videl in tukaj, med tratami in polji ae je bliščalo vse lepše, nego po prašnih mestnih ulicah. Kakor da hoče pomladiti kri, ki mu je skoraj zmrznila med samoatanakimi zidovi, je prodiralo skozi suknjo. Kmalu je bilo obnovljeno staro prijateljstvo med obema. Kakor je bil navajen nekdaj, ko je obiskoval bolnike po planinah, je alekel suknjo in jo vrgel čez ramo, da ao ga tem ložje doaegali žarki ljubega prijatelja. Pa kako ljubeznivo ae je pogovarjalo aolnce 2 njimi Pokazovalo mu je lepe cvetice ob poti, zoreče sadje na drevju, vabilo ga je. naj zapoje a pticami. To je bila seveda prevelika zahteva, ali vaaj pobožno je poalušal škrjančevo petje v nedoaežni višavi m boljinbolj je pozabljal na zvo-nenje aamoatanskih zvonov v mestu, od katerega ae je z vsakim korakom dalje odmikal. Seveda, prav daleč ga niao prinesle tresoče se noge, ko mu je dalo solnce poljub za slovo m obljubo, da ga spremi zopet dni je. Pod jablano je sedel, ko je solne zapadlo za nizkim pogozdenim gričem. Prav blizu njega so začeli cvrčki svoje nočno petje, doli ob potoku je zadonelo kvakanje neutrudljivih žab, na drevesu pa je zapel ptič avojo dolgo večerno molitev. Na oddaljenem dvorišču je še lajal pes in enakomerno bobnenje mu je naznanjalo, da ae pelje železniški vlak po ravnini. Kako mehko je bilo ležati tukaj v visoki travi v primeri a trdim pokomiŠkm ležiščem v samostanu I Kako mil je bil ta zrak, če je pomislil na dišavo trohnobe med mračnim zido-vjem, tukaj ni zaklenjenih vrat, ne zamreženih oken. Oj, avoboda, kako ai lepa I Kar ao mu vzeli ljudje, mu je povrnila priro-da. Ves dan je grelo ablnce posteljo zanj, v kateri je zdaj aladko zaspal. Tisoč in tisoč zvezdic je gledalo z otroškimi očesci nanj. Jablana je zvesto bdela nad svojim gostom m je iztegnila svoje roke, da ne pade jutranja roaa nanj. Štiri dni je Hercog tako potoval. Drugi dan je našel v avojem žepu molek in deaet kron. Nič ni razmišljal, odkod prihaja ta potnina. Saj so ne bi bil spomnil, da je denar od brezbožnega zdravnika, pa ne od pobožnega samostana. Dalje in dalje je romal a aolncem proti zapadu; venomer po polju in po tratah, akozi gozdiače in ob šumečih potokih je držala njegova pot, ki ni imela smotra. Srce ae mu je odpiralo, duh ae mu je jaanil. Njegovo najboljšo prijateljico prirodo je zopet našel in ona je znala vea dan pomenkovati se ž njim. tolažiti ga zaradi krivice, ki ga je doletela in mu aipati cveti«; na noyo življenako pot. 2.c je lahko zopet mirno razmišljal o avojem položaju. Ali ae ni morda podal na (napa£no stran > Ali ae ne bi vrnil in šel rajše k avoji aeatri? Ne. ne I Le tegs ne, le tja ne I Kako naj bi ji ie pogledal v očitajoče oči> Ksj mu ni prive-zsla Ankinega blagra na dušo> In on ni amel iztegniti avojih rok, ki jih je vezsl apovedni pečat, da bi bil rešil ljubimko avoje sestre. Niti z besedico ae ne bi mogel opravičiti pred avojo seatro, ker ne bi mogel reči njej, kakor ni mogel povedati ikofu, da je apovedni pečat vaega kriv. Hitel je dalje, skoraj v alepem nagonu proti meji Nemčije. Proč iz države, kjer ima cerkev pravico uničevati najboljše duhovnike. Ravno-tako sledeč nezavednemu nagonu, kakor laatov-ke, ki tudi beže pred bližajočo ae zimo in iščejo v tujih deželah novega leta. Bil je peti dan njegovega potovanja in popoldne je bilo solnce ie več kakor prijazno oaamljenemu potniku. Vroče Znojne kaplje so mu curljale po čelu. Na robu aenčnatega gozda je aedel in zrl v rodovitno dolino. Lepo. čudovito lepo ie bilo tam doli. Tudi v raju ne bi moalo biti lepše. Tukaj ao morali živeti dobri Na griču, ki ao gs obdajali kraani razkošni vr-tovi, a« je dvigalo veliko, ponosno poalopjs, večje nego knežji dvor. Sladek apomin na sreč-ne dni je vatal v Hercogovi duši. Tukaj je bil ie pred mnogimi leti. Dobro je še poznal vse štiri stolpe. Dva je imela samoetanska cerkev, enega prelatura enega pa pokopališčna cerkvica. To je bil kraani aamoatan Limpah. Tukaj je bil že nekdaj kot prelatov gost. Poučeval je ubozega dečka in njegov nekdanji dijak je aedaj prelat tako kraanega samostana. Obšel je akoraj kes, da ni poatal aam aamoatanaki duhovnik. Toda to ni bil nikoli poklic zanj. Premalo ae mu je zdelo, vedno le moliti brevir na koru; kot duhovnik je hotel služiti človeštvu. Da bi v samostanu dobro jedel in pil, ni bil namen njegovega duhovništva; arečen je bil, da je amel prinašati v žgočem aolnčnem žaru. v dežju in viharju v snežnem zametu svojim revežem čez visoke hribe tolažbe in pomoči. Se nekdo je bil v tem aamoetarhu, ki ga je poznal. Toda atari pater Oto, I nekdanji njo-gov inštruktor na gimnaziji, gotovo ne živi več. Dolgo je aedel Hercog na tem prostoru, zatopljen v pogled krasnega samoetana in ljubkega trga. čegar hišice ob glavni cesti ao bile videti apričo samostana kakor piščanci, ki teko za kokljo. Hercog je primerjal ta prosti aolnčni dvor z mračnim aamoatanom, za čegar zidovjem je bil tako dolgo jetnik. Tukaj življenje, tam amrt. Tukaj mir, tam mučenje eamega aebe. In vendar hočejo baje povsod služiti enemu boKu Blažen mir je plaval nad aamoatanom in nad rajako dolino. Miri Oh. da bi ga mogel najti tudi oni Zakaj vendar ne I Gospod prelat mu je bil vedno prijatelj; celo kaplana bi mu bil poslal ako bi mu bil dal ikof rudisdikcijo. In prelat tudi ni podložen tujemu škofu. Seveda, za duhovnika ne bi mogel vstopiti v aamoatan. Ali kako arečen bi bil. ako bi našel tukaj le ma lo celico in vsakdanji kruh I Zaalužil bi si gotovo oboje dvojno in trojno. Na samostanski pri atavi, v zakristiji, v biblioteki, povsod bi nafel dela kri alužeč brat. In dolgo mu itak ni več 1čeaa naj ai še želi na avetu. kakor miren prostorček, kjer lahko pokojno umre? Ako je zanj še miru na avetu. tedaj'gs je aam Bog poslsl v Limpah Kakor glaa iz nebes je začel zvoniti zvon. ja ano kličoč: Pokoj I Pokoj! Drugi mu «je aledil z enakim zvokom. 2e je bil Hercog na poti, ko ae je oglasil še tretji zvon z naznanjanjem miru in končno je pelo vseh »edem aamoatanskih zvonov harmonično pesem miru v visokih in globokih glaaovih. A ko ao vsi zadoneli. je bil Hercog že pri cerkvenih vratih, okrašenih z bogato umetniško rezbarijo. Sveta tajnoatna tema je vladala v cerkvi in ae ie povečala ko ae je položil črn oblak pred solnce. Na plavnem oltarju so gorele voščene aveče. ne da bi razširjale kaj avetlobe. tako akrivnoat-no, kakor da ni ta aveti kraj več na grešni zemlji. Kakor blaženi duhovi iz avetovja miru ae je nr kazalo dvajset menihov v belih oblekah pred božjim tabernalrlom. Kakor avetnik je bil pred njimi prelat z zlatim križem na praih. Zvon je poklical aveto občino k večernici. Zdaj ao zapeli alavoapev božji tako alavnostno in vzvišeno, da ao potekle ataremu župniku aolze po obrazu. Saj je poznal vaako besedo in malo da ni zapel v svojem kotu zadaj z menihi na glas. Toda kaj bi bil amel on. zavrženi sin cerkve, pomešati svoj glas s avetim petjem teh duhovnov? V arcu pa je moral peti. Izmed vaeh glasov je razločil doneči spev prelatov. Kako krasno je znal peti božjo slavo I Da, med temi pobožnimi duhovniki bi našel zopet svojega boga, od katerega ga je ločil škof. Solza za solzo je kapala nekdanjemu župniku iz oči; tukaj je našel svoj zadnji cilj: pokoj duše. .Tudi zemljo ao poškropile blagoslovne kaplje; aolnce je raztopilo črni oblak v oplodujoč dež. Menihi so že zdavnaj zopet izginili iz avojih umetniških, atarih kornih atolov. Samo dva sta še o»uia v cerkvi: Bog v mramornatem, z zla tom obloženem tabernaklu in povaem v ozadju atarOc s povezanimi rokami, ki jih je dvigal k molitvi pred lice. Celo uro je molil za prijazen «prejem v aamoatanu in ko je končno stopil iz c^zkvs.} so se avetila kamna na samoatanakem dvorišču kakor da jih je kdo ravnokar umival Solnce se je amejalo kakor otrok izza kopelji in tudi bce starega moža ae je zdelo s solzami po mlajeno za mnogo let. čudno I V najhujši bedi ob najtežjih dolžitvah, v mrazu in v lakoti ni mogel tako plakati; ali upanje, da najde dobre ljudi, je atorilo, da je zaihtel iz globočine prs. Neodločen je ie stal na aamoatanakem dvorišču. Da bi le prelat že vedel za njegovo ne-areco? Kako uamiljeno in ljubeznipolno ga pac aprejmef Kdor zna tako kraano peti alavo božjo, mora biti dober Človek. Toraj v božjem imenu h komorniku. da ga naznani . V tem hipu je priiel akozi vrata atar, čaatitljiv samostanski duhovnik. Takoj je poaegel v žep, da bi daroval navideznemu beraču nekoliko vi narjsv, ter je hotel iti dalje. Toda Hercog ni sprejel miloščine. Inrjel je od denarja, ki ga j« bil našel v žepu suknje, še krono, aeveda zadnjo. Ali aedaj, ko je našel nova nebeaa, ni več potreboval denarja. Stari menih ae mu je zdel znan. In vprašal ga je: Oprostite, prečaatiti, ali niate pater Oto)" "Seveda. Sem. aem. A aedaj nimam čaaa." Judi za vašega nekdanjega dijaka Hercoga ne?" Kaj? , Vi ate Hercog? Ni mogoče. Ta je aedaj župnik v Gospojni. Vi pa, vi _ "Ste ubog berač, ate hoteli rsči. Ksj niste slišali ničesar o moji nesreči?"! "i'Ne čitam časopisov. Ali župnik Hercog ne morete biti na noben način. Saj niate duhov-n,k . (Dal j s prihodnjič.) Nov slovenski list v Chicagu ■ - / Dne 25 oktobra je iašU v Ohi-cagu prva Številka noVega .slovenskega tednika "Hvobqda". Izdaja ga "Jugoslovanska prosvetna zadruga Svoboda Urednik je Andrew Kobal, imena u-pravnih odbornikov p* v lik t a iiiM> navedena. Urad lista je v Bergerjevein poslopju na Intwti-laie Ave. Najektfvtléjii pri pro-daj i deležev, ki ao po £¿5, m v agitaciji za lapočniki, kakor se ru je iz govoric, so se izkazati Paul Bergér, Frank Vidmar, Pr. Sečnik, Vietor QSupantàc ki ne ksj ilïjgik 1 . t V vabilu na naročbn .pravi novi list, da j* namenjen "trganj* elementom med našim priastoišt-vom, rojakom, ki aiso fanatični aa nobeno stran, pa naj bodo kakršnegakoli verskega ali pojiti" nega prepričatija." — Akerjs sa ustanovitev novega Hâta se Je za čehi po prošli konvenciji 8MPJ. Vo js prišel Mac Dona Id na svojem nedavnem obisku v Toronto, Kanada, ga je povabila na avojo konvencijo Ameriška delavska federacija. Sprejela ga je navdušeno, •vesta sL da ima pred as boj resničnega pred stavnika angleškega delavstva. Na sliki od leve na desno je tajnik A. F. o! L. Frank Morriaon, MacDonaldova hči Iahbel, Ramsav MacDonald, Wm. Green, predsednic A. F. of L. in dragi odborniki ter delegatje. .g DOPISI REV. PAKIŽ UMRL. Wsst Allis, Wii. — V torek 22. oktobra je umrl westalliški slovenski župnik Rev. Marko Pakii, star 70 let. Da pišem o pokojniku, je vzrok ta, da je bil on duhovnik, ki je živel za svojo službo in tudi trpel zanjo. Njegovo stališče je bilo, da je naloga duhovnika učiti strpnost, navajati ljudi k pravi bratski slogi, ne k sovraštvu. kakor delajo klerikalni dr hovniki. Tudi svetohlinstva in farizejstva ni negoval. V fari je imel med tistimi katoličani. ki hočejo biti bolj katoliški nego papež'V Rimu, tudi nekaj sovražnikov. S podpisom enega teh je bi! lžflan letak, v katerem se gs vpj#si}je to in ono. Mož je medtem/jimrl-in s tem je dana prilika, da pride sem "energičen*' župnik in napravi iz fare klerikalno gnezdo. Pokojni Pakiž je bil rojen v So-dražici pri Ribnici 21. marca 1S5<9. V Ameriko je odšel 1. 1892 in deloval na /upnijah v St. Pauln, Minn., Calumet». Mieh., Collinwoodu, O. in potem 21 let v We«t Allisu in Milwaukeeju. 'Bil je naprednih nazorov, bral ie mnogo in različne liste. "Pro-letarea'' ni skrival. Bil je njegov naročnik mnogo let. Poročevalec. POSLANO, cago, HI. — Od kar izhaja (Proletafcec v tej obliki, sem pro našel, dà je bolj resnegp in pozornega značaja. Ogiblje se do pisov iz zasede brez podpisa, kar je dolžnost delsvskega in socialističnega lista. Ako se tako rav na, ima priložnost, da se naprednemu delavstvu priljubi. Jaz mislim, da prinaša več naprednegi in podučnega čtiva, kot kedaj poprej, (fV oslovski rubriki "Resnim »n pametnim za smeh in kratek čas sem Čital, kako Florijan gasi ogen taktike Chas. Bartuloviča. Obrnil se je nekoliko tudi na se verno stran, za kar mu gratuli ram. Sluti, da je Bartulovič za sejal svoje seme tudi pri nas. Naprednemu članstvu pa se odpirajo oči, kar bo pokazala bodočnost. (Florijan pravi, da bo vino kmalu dobro. To je prav, kajti iz vinjenih glav, ki niso naprednega mnenja, se marsikaj izve. Florijan, le odkritosrčen bodi. ♦udi jaz sem na tvoji strani. •Medved se ne boji socializma, ker je* zgojen v njegovem duhu od' mladosti. Socializem ne izha ja iz kutarjev in milijonarjev, nc iz vinjenih in bolnih glav, nego iz vrst trpinov. Delavci, ki se bore za odpravo tlačanstva, hočejo zs vse enake pravice In «a svoje cilje delajo složno. Pot v boju za te principe v prošlnsti je bila trnjeva. V bodoče ne ho nič glsdkejšega. ali Medved se je n* straši. Socializma se ne sramuje. On je za poštena načela in pm*i Bartulovičevl taktiki, ki zastavi U pot našemn izboljšanju. Zato Je ogenn Flori lan. John Medved, 22 # t Pripomniti je treba, da te nagvede niso bile podeljene za kak poaeben alučaj brzine, pač pa kot atalni rekord brzine, s katero tfsa vozite na teh železnicah vsnk dan v letu. Zini mivo je tudi to. da ao vae te železnice ped iatim vodatvom in da napredujejo akozi calo leto, vse to p« nudi Chkrafu llajbolfle prometno poaluŽbo. Za cene, vožnji rtd in drugre informacije na vteh treh proR ih a» obrnil na Consolidated Ticket Office: Outing in Recreation b.ro 72 West Adams St. Tal. Randolph WOO. Z električno železnico dospete hitrejše do tvojega cilja pnoTiFtJ RET MME. MARIE CURIE, ki ima neprecenljive zasluge s iznajdbo radija, je prišla nedavno v Zed. države, da sodeluje pri otvoritvi Hepburnovega kemičnega laboratorija St. Lawrenske univerze v Cantonu, N. Y. Kampanja za nove člane Milwaukee, Wis. — Kakor povsod,1 tako vladajo tudi pri nas sifcbe gospodarske razmere; brezposelnost je zelo velika povsod, poles tega pa še vsestransko zm-iavanje plač. ttazne velike tovarne so pred tedni odpu*>tile tisoče dalavcev, da se je mahoma raznescl po mestu glas o prihajajoči paniki. Panike ni bilo, vnj ne v tem smislu, kakor smo jo spoznali leta 1907, prišla pa je v obliki znižanja plač, ker vsi tistf družbe, ki so poprej odpiU-čalc stotine delavcev na dan in tisoče na teden, »o nenadoma zopet pričelo z %aposl jeva njem, tod:i za znatno nižjo plačo. Delavci, ki so prej zaslužili po 5.ms na uro, dobivajo sedaj 45 centov, strojniki, katerim se je plačalo poprej po do 70 cenfov na uro, dobivajo sedala m o od -k^dQ 6Q — in tako v panogan teh indu- strij. To je samo mala slika žalostnih razmer. Gospodarska kriza zakrivljena v tej najbogatejši deželi na svetu po skraino nesmi aelnem sistemu, pa ni oln-utna farno meri delavstvom, temveč ravno tako med malimi in srednjimi obrtniki ter trgovci. Pred menoj leži zaupno poročilo trgovske komore (Association of Commerce) iz katerega se razvidi, da so se zahteve za kredit zvišale v zadnjih treh meseeih 2« odstotkov, neplačan* obveznosti pa za 49 odstot. Bankroti so se v tem ra »n dvienili za Itf odstot. in število takih članov te orsran i Racije, ka- lavske mase ne bodo vedno tako. brezbrižne in brezčutne, in pride čas, ko dogodki, kakršni so se o-digravali v Uastoniji, ne bodo več mogoči. Prišel bo čas, ko se bo dvignil orjak dela tudi v tej, daj ii' tako konservativni deleli. «liaš tukaj pa je naloga socialistov. Mi smo poklicani, da tin-spesimo prihod tega časa, da pospešimo prebujenje te «rjaške mase ameriškega proletariata. Povsod. na vseh straneh bi morali delovati v tem smislu. Jačiti bi morali naše vrste potom pridobivanja članov k stranki, novih naročnikov za naš list, potom širjenja socialistične literature itd. (Klub št. je na prosi i seji imel to vprašanje na dnevnem re-du. Ono malo število sodrugov, ki se še udeležujejo sej, je sprevidelo, da je treba nekaj ukreniti. Predvsem naj se agitira v "Prole-tareu'\ Vsak sodrug naj akuš>; pridobiti vsaj enega novega Člana. To je za enkrat nase delo. V zadnjih mesecih se je položaj v klubu dokaj poslabšal- Mnogih ni več na sejo — zakaj T Marsikateri menda nima Več vzroka biti socialist. No, bog znjimi. Mnogo pa je med nami Še delavcev, ki so res napredni in zavedni, toda neodločni, da bi se nam prifclju- . , , , čili. Te moramo pridobiti, me 1 terih knjige izkazujejo zgubo, se 4 ' . ; i : «, * ' . i temi moramo agitirati. je dvignilo za 37 odstotkov. Ti^juj u . . ,, slika od one strani, kjer so najlx f^™«1P° «vojih mo- glaNnejc kričali o Hooverjevi pro-T***. » P«*?*™* novih članov Bpi.riteti. # v klub. Ojaeajmo ga s svežimi Medtem pa je pogoltnila tukaj- K1,lr'' PA ttudi naV šnja First Wisconsin National (lei°vanje- , Na(,a,je .vab,mo vse Hank že ducate manjših denarnih % * «* «matrajo zavodov. Konsolidacija je sedaj *la"°? k!»bVU J» * "deleževa- bojno geslo velike gospode, med- h ^jn tako oo- teui ko se računa malim denarnim ? *k»Pnirn, mocm, pož.vejh nase delo in postaviti klub st. 37 zopet na ono stališče katerega ie zavzemal nekdai. 1 Za soc. klub št. 37 JSZ., —k. JOSEPH TRINER HVALI ČASO. PISJE TUJERODCEV. zavodom po 2 do 3% več kot poprej. Vse to breme pa nosita delavec in mali obrtnik ali podjetnik, dasi je slednji *naijv«čkra* preneveden, da bi se tega zavedal samo da je boss. 'Razumljivo je da se sliši na vseh straneh zabavljanje in pri- j toževan je, kar pa seveda prav nič j Na dineju, ki ga je priredila Fo-ne škoduje veliki gospodi. Ko reign I,anguage Press Aasociation, v sliši človek take nezadovoljneže, Hamilton klubu v Chicagu v petek bi si mislil, da je v njih res nekaj oktobra, bil častni gost in glav- , .. . , . .. .. . , ni govornik Joseph Triner, predsed- odporne s,le m bojevitosti, todi njk kompanije njeRovetfa imena. kju lahko se kmalu prepriča, da se tera izdeluje sdravilno grenko vino. povečini zadovoljavajo samo s V svojem govoru je dal priznanje nabavljanjem. . I časopisjg dfugorodcav aa jreliks u- Vendar s tem ni rečeno, da od- ®Pehe 8V°i« ustanove, por proti obstoječim razmeram pojenjuje med ljudstvom oziro-ma, da ni upanja za ojačenjc tega odpora ali za odločnejši nastop ljudstva. Globoko nekje se zbirajo viharji, ki bodo nekega dne izbruhnili na dan. Povojnrt letargija še ni izginila iz ljudskih t mas. dasi nezadovoljnost narašča na vseh straneh. Površni opazovalec bi tudi sodil, da velike zmage delavstva v Angliji in sedaj v Avstraliji ne izvajajo nikaketja vpliva na te mrtve ameriške masa. toda je baš obratno, ker tudi, to deluje nekje v globočinah. dasi( danes še nevidno. Ameriške Hp- AAAAAAAAAAAA A A A A AAAAA AAA A n KONFERENCA J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO V NEDEUO 24. NOVEMBRA OB 10. DOPOLDNE V DVORANI DR. ST. I 38 S. N. P. J. CANONSBURG-STRABANE, Pa. Vabijo sc vsi klu&i in društva Izobraževalne akcije, da pošljejo zastopnike na to valno zborovanje. Sklepi katere je osvojila zadnja konferenca na Syganu. so bili lepi. sedaj pa bomo imeli priliko slišati poročila agitatorjev, v koliko so se ti zaključki izvršili. Pridite na zborovanje v obilnem številu. Vsi sodragi m somišljeniki dobro doil». » y T T ^ » » t » j Mil I ^^ •••asa ...... eessissessssesf ZADRUŽNA BANKA j Ljubljana, Jugoslavia, V LASTNI HIJl, MIKLOŠIČEVA CESTA .3 BLIZU CLAVHEr.A KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli L) .p,.j.m. d.n.r .. Kr..iln. .U«. •« »• *•»« n.jbolji.mu «l>r..lo..lij«. __ S.) po.r.du j. ..jc.n.ii« d..«.« <•«•'"■»■ '' A""""" * domovino in obratno. .... » ____i J.) . ...i. ...^«^¡h "d"'k h,,r* " I>.n.r. ki U n.m.r.v. po.Utl v.-Uro Hom^ino. n.j « «iur, Z.drotn, tank. n. Am.l,.—«^ B"k *'-^".»„„ h.nko U.U. Sq..r., N- V.,k. N. Y.. tatoi»«. n.j " ™ , t-» obv«,l ,n naroČi Itpl.illo. N.» upr.vni «J«^"^™ | U- J«tph M.nton. 15824 Norm.nd, A«.. D«tr.lt, MTfh. Obr.i.jU j I se nsnj. Obračsjte se v vseh bsninih poslih s. «Uri kraj na Zadmi.e toke v Ljnbljani. JOSEPH TRINER ni. T» sestanek je bil eden največjih, kar jih je priredil» omenjena zveza. I Vsi listi tujerodcev v Chicagu so bili znstopani, poleg teh Pa so bili navzo. Či kot gostje tudi uredniki iz mest Milwaukee, Detroit, Clevelsnd in is drugih mest. Dr. Jar, E. Vojan. na-, ¿elnik oglaševalnega biroja Trinrrje-vo kompanije, ki je eden najboljših lingvistov v Ameriki in ¿lovek lite. rarneg* slovesa, je bil istotsko gost zveze Čssniksrjev. Mr. Trinerjs je predstavil John R. Palandech, predsednik časniftke sveže. Govoril je o oglašanju in prodaji. Dejal je, da je njegova kompa-nijs zabela izdelovati Trinerjevo grenko vino pred 89 leti. Ves ta ¿as jc svoj produkt oglašala v listih tujerodcev in upa, da ga bo oglašala indefinitivno v bodoče, ker jim je to časopisje vedno prineslo . najboljše rezultste. Dejsl je, da uspešno o. glašajo skozi vrsto let v 300 listih tujerodcev, kateri so jim vedno nudili sodelovanje. "Jaz sem uverjen v velik vpliv in oglaševalno moč tujejezičnega časopisja in v brezplačne vsoree". je iz. iavil Mr. Triner, "kajti ako je tvoj izdelek dober, bo odjemalce gotovo dobil. Ti listi 99 pripomogli, da dobimo vsak dan okrog 500 odgovorov in to je močna podlaga za uspešno poslovanje. Trinerjevo grenko vino ima odobren je tozadevnega vladne-Ta oddelka radi svoje čistoče in vrednosti kot zdravilo. Mnogi uredniki in isdsjstelji listov so v svojih nsgovorih hvalili sasluge Mr. Trinerja, ki si jih Je iztekel med vojno in pozneje ter njegove uspehe v podvzstju, W ra veli. "Ljudje Up* V k«r I« Mr. Triner— sinovi tujoroc*v nam dajejo ponos ns svojo narodnost", je dejal Mr. Geringer, Izdajatelj dnevnika "Svor. aoet"« Mr. Triner je zelo aktiven tudi v priprsvsh za prihodnjo svetovno rssstavo r Chicagu. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA l\Yl\ PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI t Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 261 h St., Chicago, II. Ekaekutiva Socialistične Stranke: Morris Hillquit, New York. N. (f., predsednik; Daniel W. Hoan, Wisconsin; Jamo« Onoal, New York; Alf red Bakor Lewis, Massachusetts; Ulith Wilson, Pennsylvania; Jatpor McLevy, Connecticut; Jame* H. Maurer, Pennsylvania; Meta Borger, Wisconsin; Jo». W. Sharu, Ohio. — Eksekutivni tajnik Clarence O. Senior. ^ Glavni urad: 2663 Washington Blvd., Chicago^jll. Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charles Pogoreloc. 3639 W. 26th St., Chicago, III. Ekaekutiva J. S. Z.: Frank Aleth, Peter Kokotovich, Goo. Maslach, Filip Godlna, Frod A. Vider, F. S. Taucher, Frank Zaits. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Donald J. Lotrich, Blaš Norak, John Lalich. Prosvetni Odsek J. S. Z.: Charles rogoroloc, Andrew Miiko in John (x»p. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frank Margolle. Angeline Tick, Mary Udovich. "Proletarec". glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCAt Jokn Ol »p. predsednik; Vinko Ločnilkar, podpredsednik; Frank Aloah, tajnik; Filip Godina, blagajnik; John Turk, Donald J. Lotrich, Frod A. Vider, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaits. Upravnik: Chas. Pogoreloc. IMENIK KLUBOV: ILLINOIS — JT. 1, CHICAGO.—Tajnik-bUgaj-nik Peter Bernik, 2758 S. Ridgeway Ave. Organizator Frank Zakz. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki četrti petek v me.ncu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. iT. 4. LA SALLE. ILL.—Tajrwk-blag«jnik Frank Martinjak. 25 Fourth Street Organizator Math Vogrich. St. 20, CHICAGO —Tajnik in organizator Sara fcnjanorich, 2250 Clybourn Ave.; zapis. Geo. Maslach. Zboruje v svojih p^storrh, 2250 Cly-boum Ave. ST. 46, WAUKEGAN. — Tajnics Anna Mahnick, 624 Helmholz Ave. Blagajnik John Gantar. Organizator Martin Judnich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ST. 47, SPRINGFIELD. —Tajnik Joseph Ovca. 1841 S. 15th St. Organis. Anton Per; zapis. Fr. Čemaiar. Seje vsako 3, nedeljo v m. v Slov. nar. domu po drufttveni seji. ST. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank Stesnpihar. R. F. D. 41, Box W. ST. 60. GILLESPIE.—Tajnik John ICrains, R. 2, Box 10. ST. 126, NOKOM1S —Tajnik-bU-gajnik Store Milarec, 522 East St. Orgsnizstorji John Rak in Alojzija Plahutnik. Zboruje vssko tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. pri S. Plahutniku. St. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Vorhornik, 10138 Wenitwoith Ave., Chicago. 111. INDIANA ST. 41 CLINTON.—Tajnik Ignac Spendal, 209 No. 12th St. Organizator Bartol Oblak, zapisnikar John Škof. ST. 236, UNIVERSAL.— Tajnik it, organizator Frank Gorshe, Box 14 Zapisnikar Jos. Cigalel. < KANSAS ST. 21, ARM A.—Tajnik-blagajnik Anton Sular, box 27. Zapisnikar Martin Gor-nc. Organizatorji: Arm«, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill. Math Ulepič; Gross. John Kustelj; Cnckerill, Joseph PiHich. Redne sele oe vrše vsako drugo nedeljo ob 2. »op. v Moose Hall. Arma. MICHIGAN ST. 114, DETROIT Tajnik-bla-gajnik Peter Kisorec, 8995 Sherwood Ave. Organizator Johr Vitez. Sej«? vsako tret'o soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mila Rd. ST. 115, DETROT.—/Tajnik-bla-gajnik Frank Coson, 523t^—23rd Ave. Organizatorji Jos. Moinik. Martin Au#ru«tin, Frances Krašrvec in Frank Klančnik ml. Zapisnika? Joseph Fa le.. Zboruje vsako č<4iio nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. OHIO ST. 2, GLENCOE. —Tajnira Albi-n« Kraranja, Box 66, Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici. ST. 11, BRIDGEPORT.— Tajnik Jos. Snoj, R. F. D. 2. Box 7. Zapisnikar Domen Bradach. Organizatorja: Louis Gorenc in Frank Blatnik, Seje vsako 3. ned. v mes. v društveni dvo. rani. — st. 27, CLEVELAND.—Tajnik-blagajnik John K rebel j, 64 0f> St Clair Ave. Organizator Anton Janko-vich. Zapisnikar Avgust Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu. st. 26. NEWBURG. — Tajnik Frank Hribar, 10805 Avon Ave.; Jo. seph Lever, organizator. ST. 49, COLLINWOOD.—Tajnik-blagajnik H. Stanich, 722 E. 160th St. Organizator Frank Bereich. Zapisnikar Maks Slanovic. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. domu. St. 95, Pinsy Fork.—Tajnik Joka Robos, Box 3R3, Orgsnizator John Crnjavich, zapisniksr Victor Omeits. iT. 123, MAYNARD. — Tajnik Andy Zlatopor. Box 22. Organizator Louhi Berlot. ST. 189, BLAINE.—Tajnik Mike Snerdei, Bes 92. Organisator ja A. M. Bradley in L. Androjns. Zapisnikar Nick Glagovšek. Seje vsako drugo nedeljo pop. pri s. Jos. Shumirju. ST. 222, Gl RAR D.—Tajnik John Kosin, 1006 State St Frank Gorcnc, blag.; organiz. Louis Blažič; zapis. John Tencek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. doo. v Slov. domu. ST. 232, BARBERTON.—'Tajnik-blagajnik Math Mochnik. 141 15th St Organizatorja Jos. Jereb in Geo. Sonoff. Zapisnikar Lovrenc Frank. PENNSYLVANIA ST. 5, FRANKLIN-CON EM AUCH. —Tajnik Adolf Kraina. Box 33, Park Hi^. Zapisnikao-ica Anna Krašrrn. Organizatorji Andrew Vidrich, Frank Padboy in Anton Gabrenjs. Seje vsako 3. n. v m. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. St. 10, FOREST CITY.—Tsjnik Frank Rntaic. Box 685. ST. 13. SYGAN. — Tajnik Frank Ursits, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Anton Shaffer. Zapisnikar John Pleteršek. Organizatorji Frank Wirant za Bridgeville; Law. Kavčič za Sygan. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. it. 6, SNPJ., ob 2. pop. ST. 16. BRADDOCK. — Tajnik John Rodnak, 1634 Poplar Way. St. 17, GRAYS LANDING.—Tajnik Tony Zupančič, 861, Point Marion, Pa. ST. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Joram, Box 12. ST. 32, WEST NEWTON.—Tajnik Joseph Juran, R. F. D. 2. Box 108. ST. 69, HERM1NIE.—Tajnik Anton Zornik, Box 202. St. 116, CANONSBURG—Tajnik-blagajnik Paul Posega, Box 117, Strahane; organizatorji John Terčelj, J. KokHČ in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 10. pop. v dvorani drui. SNPJ. ST. 131, PITTSBURGH—Tajnik-blagajnik Anton Chator, 5601 Duncan St. Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 4. pop. v Slov. domu. ST. 175. MOON RUN.— Tajnik Jack Tomoc. R. D. 10. Box 191. Crafton, Pa. ST. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradol. 1004 Alexandria St. ST. 184, LAWRENCE. — Tajnik Louis Brits, Box 34. St. 225, AVELLA. —Tajnik-blagajnik John Cotolj, Box 405. WISCONSIN ST. 37 MILWAUKEE.—Tajnik blagajnik Frank Porko, 505 National Ave. Organizator Albert HraM. Zapisnikar Frank Novak. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu. ST. 180, WEST ALLIS.—Tajnik-blagajnik Anton Damshar, 822 85th Ave. Ot*. in zapfo. Jos. Radelj nt. Seje vsako drugo nedeljo v mcsecu ob 9. dop. v Kraljevi dvorani. St. 235, SHEBOYGAN.—Tajnrk-blagajnik Anton Dobave, 712 Georgia Ave. Zapisnikar Anton Simone. Organizator John Suppanchick. Seje vsako drugo nedeljo v mrnecu ob 10. dop. v Fludernikovi dvorani. WYOMING ST. 15, SUBLET.—Tajnik in organizator John H. Kriitnik, Box' 165; zapisnikar Fr. Krusich. ČLANI AT LARGE. John Petrich, Youngwtown, O. Frank K lun, Ohinholm. Minn. Frank Kovach, Nanücok«, Pa. Frank in Cecilija Lipar, Seward, N. Y. Andy Obed, Homer City. Pa. Henrik Pečarič, Krayn, Pa. Anton Blasich, Fontana, Calif. K, in Mgry Erznolnik, Red lodge, Mont. Paul Chesnik, Toronto, Ohio. Max Msitz, Buhl, Minn. KONFERENČNE ORGANIZACIJE J. S. Z. ST. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Jacob Ambro«ich, Box 286, Moon Run, Pa. Org, John Terčelj. Nadsorni odbor: Victor Vodišek in Louis Gislar. ST. 2, OHIO.—Tajnik Joe. Fran-cookin. 13720 Chautauqua Ave., Clevelsnd, O. Oigsnizstor Anton Janko v ich, Cleveland. ST. 3. KANSAS,—Tajnik Anton Sular, Box 27, Arma, Kana. St. 4, »«vorm ILLINOIS in WISCONSIN.—Tajnik Martin Judnich. 708 Mc A lister Ave.. Waukegan, III. Organizator John Suppanchick, She-bcygan, Wis. ST. 5. Vihodni OHIO in WEST VIRGINIA.—Tajnik Nace Žlember-gor, L. Box 12, Gltncoe, O. Organizatorja Josoph Snoy, Bridgeport in John Mauri. Neffa, O. Tajnike klubov tor Konferenc prosimo. da naj nam vso spremembo v odborih in naslovih točno »poroče, da bo imenik vodno popolon. PLESNO ZABAVO — priredi — ryyyyyyvy^gpyyyyyyyyyg KLUB ŠT. 10 J. S. Z. f0rest city, pa. v soboto večer 9. novembra v dvorani pevskega društva "ZVON". Vstopnina 25c. Igral bo orkester Jos. Cebularja. I o bo ob enem tudi proslava 20-letnega obstankn našega kluba. Vljudno vabimo rojake somišljenike iz domače in drugih naselbin, da nas posetijo v obilnem številu. Prid ite, da skupaj proslavimo ta pomemben dan našega kluba. Zabave bo obilo za vse in postrežba prvovrstna. S3 S S v ! ! ï ! m g^n Y^r^L Y'j^y Veselico z vinsko trgatvijo priredi društvo "Postojnska Jami"st.138 S.N.P.J, V SÖBOTO 2. NOV. V SVOJI DVORANI STRABANE-CANONSBURG, PA. Pricetek ob 7. «večer. Igralo bo isborna godba. Društva in posameznike tu in v okoliških naselbinah vljudno vabimo, da nas posetijo v velikem številu. Zabave bo obilo za stare in mlade. — Se še spominjate ko ste bili dom«, zorelo je grozdje in ste se pripravljali na trgatev? Ko se je zfčela, kako veselo je bilo! Bo veselo tudi na naši trgatvi. Oče župan.'njegova žena, vaščani in viničarke ,bodo skrbele, da bo postrežba v zadovoljstvo vseh gostov. Na krožnikih štruklji, potica in z ba-rigljico ter harmoniko na čelu bodo veselo, pojoč in vriskajoč, prikorakali na trgatev vsi, ki bodo imeli nalogo od očeta župana. Sodnik, vaški sluga in čuvaji bodo strogo vršili svojo dolžnost. Smeha in zabave bo zvrhana mera. Na veselo »videnje v soboto 2. nov. vam kliče odbor. »S#»»M>»»MMM»»»MM»M in relo I k robova hrana bo lahko prebavila. Poakniino «tek ienlro potom polt* edino. Pilite se dane«. Velika steklenim II.SA v v»eh lekarnah POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos Triner Co.. Dept. 27, IS M So. Ashland A ve., Chicago. III. — Pošljite mi zastonj, poštnine prosto 8 dnevno poskusno steklenico Trinerjcvegs grenkega vina. Ime...... Ulica ........ ............ Mesto -......... ........DrŽava ...... ..... ■ i m " ■ — ▲ Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OUR AIM: 1DUGATI0N, ORGANIZATION, 00 OPERATIVE COMMONWEALTH Official Organ of Jugoslav Federation, H. P Fufcli.h«| w*«kly at CHICAGO, ILL., OCTOBER 31, 1980 A Catholic Indictment of Capitalism THE COAL T%y 'Dona id J. Latrie h Voter* of Chicago will be privileged to ca^t their ballots on the Auatin Kinzie Boulevard proposition at the November elections. While the estimated cost is enormous, some £20,000.000 having been approximated, there are many good reasons to believe that the widening and ele. vating of this thoroughfare would benefit the people of Chicago. There would be increased employment. Improvement of property along this elevation. Better transportstion facilities for the motorists. A most Important view can also be expressed in that highways of this type would decrease automobile killings. The fears of Chicago's tax payers are before us too. Many believe that taxes wouJd soar tremendously. No doubt, taxes would be raised somewhat. How ever Chicago sorely needs a highway of this type. What we would urge with all our earnestness would he to ask Chicagoans to elect officials who would be more considerate with the corporate funds. We fee) positive that Chicago could boast of more than one such superhighway if its administrators would be honest, without any added taxes. From past experiences the people naturally hesitate in filling another pot of gold for the grafting politicians. glish speaking lodge The Spirit of St Louis on Nov. 3rd. There U a special $5 round trip rats on the Chicago and Alton R R. for the two days and we would like to have as manv of our friends along as possible. Train leaves at tl:30 P. M. Saturday from the Union Station. A special Pioneer ear will be attached to the train. We invito our friends to go. A good number of people were present last Sunday afternoon to see Mr. Peter Bernik, Mr. Andrew Ml-sko, and the misses Alice Artach and Anna Hrihar with Mrs. F. Vfder produce a drama typical of past war European life. Mrs. Vider surprised us tremendously with her executed feelings . Mr. Misko and Mr. Bernik made their tough job easy and Anna and Alice with Tony Andres made the play a complete succesa. Already word has been received that they are to repeat it in Milwaukee and if we are to judge from the impressions of the people we must sav that our folks did very well. The entire play is a pathetic one. Even men having a strong sense of power to refrain from weeping were seen with kerchiefs drying their tears. And the play is meant to produce that effect. Billions of dollars have been lost in the past week on the various stock exchanges.' curbs, and trading boards, frcm one end of the continent to the other. The average onlooker will tell you that all this was done to take from the little fellows what little they actually had. And it looks very much like that to us. For as soon as the big bankers stepped in the onslaught stopped. You will note, that they didn't step in until the little fellows had shed their tears. It gene, rally goes that way. After small earnings have been invested with the hope of making some easy money, a big majority on margin, at the far advanced prices, a chaos is precipitated necessitating more coverage. The poor fellows not having it can only gasp for air as they see their stock crash below their margin, thereby losing their entire investment. And the same old orgy begins sll over again to boost the prices. When they get up high again and the people obtain some of their couragc back the same old story is repeated. This should teach our people to save their money" and invest In securities with little risk. First mortgages, bonds, and best of all for us workers are building loans. In our district the Jugoslav Building and Loan Association is prospering every year. Nothing like the building loans. ACROSS THE LINE In Ontario the royal commission has suggested that the gsvernment take over radio broadcasting. Stern business men were responsible for the recommendations. The public has apparently accepted the idea as a matter of course. Public ownership of public utilities is common in Canada and causes no fear. The people profit by ,it and those of thj capitalistic strata seem to agree sue*» should be so. It seems queer that an imaginary line dividing two nations of such marked similarity in culture and ideals should mark such a sharp contrast in matters relating to public services. We speak the same language, have the same standards of living cojnmune with each other as tf there were no boundary line, but in Canada the welfare of the public is panynount while in the United States only so-called insurgents have the fortitude to ask for public control of public matters. There is steady progress, however, towards a fairer adjustment in this country.—Manitowoc Times. The much heralded new capitalism has done leas than nothing to avert one of the most cowardly massscres in American labor history at Marion, North Carolina. Nor is there as yet any indication whatsoever that Gov. Gardner's fair words much praised in the Northern press will mske the stste of North Carolina other than what it has been: the open ally of a mill management which, according to reliable witnesses, boasted that it deceived the workers in the agreement settling the first strike and later ex-uled that it took much less lead to kill strikers in North Carolina than soldiers, in the World War. Even the hospital is under this influence so that the wounded in the messacre were charged for treatment. A doctor refused ;o change a dreasing until he got $25. Plain decent humanity, the rescue of America from barbarism, the well being of. the whole working class, demand that. we make of the blood of the martyrs of Marion the seed of a strong and powerful labor movement in the South. We profoundly hope that the whole A. F. of L. will promptly put men and money as well as good wishes behind this fight. — L. I. D. BRITISH YOUTH IN POLITICS Youth, organ of the British Youth council, in s recent issue comments on the interesting activity of the young people in British politics. They list Jennie Lee, Labor M. P., 25 years old: J. F. Owen, LiberSl M. P., 24 years old.; Viscount Elmley, Liberal, 26 years old; Miss Megan Lloyd George, 27 years old; Malcolm MacDonald, 28 years old, and Oliver Baldwin, 30 years old; Miss Lloyd George and Mr. Mae-Donald following the political faiths of their parents and Mr. Baldwin deserting his father's party for the ranks of Labor. An analysis made by this publication from a very careful estimate of the voting -strength of the young people, and checked so far as ptossibk by various statistical methods, shows the following probable percentage of the vote cast by the 6,000.000 young voters of Britain: Conservatives, 12 per cent; Liberals, 31 per cent; Labor, 54 rer cent; Independents, etc., 3 per cent. — The World Tomsrrow. STRAINING AT GNAT AND SWALLOWING CAMEL! H. Gregory Prusheck lectured following ijie meeting of the Socialist Club No. 1 J. S. F. last Friday. 44Art and Artists in Slovenia4' was the subject He spoke over an hour and the listeners rejoiced to hear that we have many talented men and others in the making in Slovenia. A good attendance was on hand. Prusheck fe highly respected by our people as well ^ many others to whom he Is known. He hopes to be able to exhibit the better works of the various European Slovene artists In Chicago at some future date. It would be s novice for Chicago's Slovenes and others and we await with interest his possibilities. Labor wins a political victory in Australia and gives the British Labor party company in thi dominions. A few months ago the Tories won the state election in Queensland, and there were boasts, in the United States, that the Tories would put an end to the public insurance and the state railway in Queensland. But our private utility fictionists were only up to their usual tricks. These public industries in Queensland are such good profit producers and save Bp much taxes that the Tories do not dare to turn them back to private parties. They show how Americans can reduce taxes if they want to. Take over more profit producing industries and charge the customary rates and put the profits in the public treasury! then taxes can be reduced or perhaps abolished altogether. When Labor wins in Australia, workingmen in America can no longer say that Labor wins because it is in an old settled country where conditions are entirely different; and that America, being a new country, cannot hope to make any such showing. Australia is as new as America, yet the Labor party wins. In America. I abor does not win because it, except the Socialist wing of It. has never had the good sense snd the gumption to go into politics snd try to win. HIDING THE FACT If you will notice, Proletarec Is securing more and more ads. A greater number of dealers, corporations snd lodges have taken out advertising space since the present form has been used than before. However there are numerous other people who might consent to advertise in Proletarec if they were properly approached. Advertisements are the sustaining power of our big newspapers. We must concede that they know how to do It. We too could do a whole lot more if given a wider circulation and more ads. Help us out. Careful readers of the newspapers will notice how the fact that Ramsay MacDonald is a Socialist has been carefully played down. Not only in Reading, but all through this capitalist nation, the spetacle of a Socialist as the head of the world's greatest empire Is an eyesore to the big hoys who control politicsl and industrial policies and fear the growing political power of the working class. The "talkies", on the other hand, are necessarily more informing. They could not picture the reception to the British premier without including the long lanes of comrades who joined in the greeting. The banners, the shouts, and the comradely response of MacDonald, the Socialist, were all duly recorded upon the screeu for the information of millions in every town, village snd hamlet * If MacDonald's visit accomplished nothing else, it will be valuable in breaking down prejudices snd arousing a desire In the minds of millions for more knowledge about Socialism. That this man, MacDonald the Socialist has been received on terms of absolute equality by the president of the United States, has been s bitter pill for the profiteers snd imperialists who dread the day when MscDonald's psrty will end the robbery of the tolling masses for the benefit of profiteers and imperialists. Cohcealfng as best they can the fact thst Britain's highest official is a Socialist, just the same as Normsn Thomas. Jim Maurer snd the ordinary soap-boxer who challenges capitalism's sway, Is the only salve with which the ruling class can sooth its wounded feelings. Knowing that the future belongs to the working class, the Sects!ists of A merles csn afford to smile st the cold comfort which the sneaky pellcy of the kept press effarde to the capitalist* of these Unite* States. WfrU! MY &USIME3S is stm«! On Sunday Nov. 10, 1929 Frank Zaits and Yours Truly will be guests of Clubs No. 114 and No. UK J. S. F. of Detroit at a joint program to be held for the purpose of arousing more activity among our members snd sympathisers there. We hope for a good attendance so that the message of the present new era of Social ism can be spread to a wider field. Socialist and Labor parties of other countries are very much in the limelight and it is hi£h time that we do something to fall In line. FOOLING THE PEOPLE Who said: 44You can fool some of the people all of the time, and all of the people some of the time, but rou can't fool all of the people all of the time?" The famous quotation is sometimes attributed to r. T. Barnum, the noted showman and circus proprietor, but more often to Abraham Lincoln, who, it m aaid, quo ted it in a speech delivered at Clifton, 111., *«pt 8, 1858. No positive evidence has ever been iddueed to establish the authorship, which has long ym • fertH* »akjeet el eoatreverey.—The Pathfinder. Chicago's Pioneer members are making a trip to St Louis, Mo. Sat. Nov. 2nd returning Sunday night The purpose of the trip is the first anniversary celebration of the En-