9. Kadrovsko načrtovanje V kadrovski politiki je kadrovsko načrtovanje eden od izredno pomembnih elementov. Organizacije združenega dela morajo v svoje razvojne programe vključiti tudi kadrovski plan, v katerem bodo predvidele pogoje za produktivno angažiranje razpoložlji-vihin bodočih potencialov, stabilno rast zaposlenosti in kadro-vanje v skladu z razvojnimi načrti družbenopolitične skupnosti. Kadrovski plani bi morali vsebovati zlasti naslednje: - število in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter potreb po novih delavcih - način (viri) pridobivanja delavcev za kritje novih in spreme-njenih potreb (usposabljanje oziroma preusposabljanje že za-poslenih, učenci v gospodarstvu, štipendisti, priliv iz drugih republik itd.) - način preusmerjanja in zaposlovanja presežkov delavcev zaradi nove tehnologije ali drugih izboljšav - dinamiko zaposlovanja - ukrepe za realizacijo planskih postavk - ukrepe za racionalno delitev dela v obstoječem delovnem obsegu - opredelitve nadaljnjega tehnično-tehnološkega razvoja z vidika kadrovske komponente - možnosti za zadovoljevanje minimalnih standardov ter dru-gih potreb za že zaposlene in delavce, ki se bodo predvidoma na novo zaposlili. Največkrat organizacije združenega dela ne upoštevajo nave-dene elemente pri kadrovskem planiranju. Oa je kadrovsko planiranje šibka točka organizacij združenega dela nam poka-žejo primerjave med letnimi plani ter njihovo izvedbo. Primer-java nam je pokazala, da le ca. 12% organizacij združenega dela planira dokaj realno z odstopanjem do 10%. Precej več pa je organizacij, kjer bi težko govonli o kakršnikoli povezavi med letnim planom ter njegovo kasnejšo izvedbo. Res je, da so temu delno vzrok tudi objektivne okoliščine (pomanjkanje delavcev, neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem, nepričako-vane spremembe v delovnem procesu ipd.), večji del po-manjkljivosti pa gre le na subjektivne vzroke, zlasti zaradi dej-stva, da organizacije druženega dela kadrovskemu načrtovanju ne posvečajo dovolj pozornosti. Struktura zaposlenih v kadrov-skih službah je še mnogokje taka, da omogoča zgolj izvajanje personalnih del. Pogosto kadrovska služba ni enakovreden partner ostalim službam v organizacijah združenega dela, kar ima za posledico, da je kadrovska komponenta v razvojnih načrtih le postranskega pomena, čeprav je neizpodbitno dej-stvo, da še tako strokovno utemeljen razvojni načrt ni izvedljiv brez natančnega kadrovskega plana. V nadaljevanju prikazujemo rezultate akcije LP 79 (popis letnih potreb po kadrih), ki je obvezna po zakonu o zaposlova-nju in o zavarovanju za primer brezposelnosti za vse organiza-cije združenega dela. Organizacije združenega dela prijavljajo plan potreb po novih delavcih, pripravnikih, štipendistih, učencih v gospodarstvu ter prognozo o eventuelnih tehnoloških viških. Na akcijo se je v občini Šiška odzvalo nad 80% organizacij, ki so bile zajete v akcijo, v katerih je zaposlenih čez 90% delavcev. Podatki so torej, kar se tiče zajetja povsem uporabni za nadaljnje analize. Z vprašalnikom LP smo med drugim zbirali tudi podatke za koliko nameravajo organizacije združenega dela v letu 1979 povečati število delavcev. Za občino Šiška smo na tej osnovi ugotovili oceno, da se bo število zaposlenih povečalo za 9,4%. V gospodarstvu naj bi se število zaposlenih povečalo za 9,6%, v negospodarstvu pa za 7,0%. Največja dinamika zaposlovanja se pričakuje v stanovanjsko-kumunalni dejavnosti (indeks 123,3), gostinstvu in turizmu (indeks 116,9), obrti in osebnih storitvah (indeks 114,6), gradbeništvu (indeks 113,1), zdravstvu in social-nem varstvu (indeks 113,0), prometu in zvezah (indeks 111,7), industrijj in rudarstvu (indeks 108,7). V absolutnih številkah pa se predvideva največji porast v industriji in rudarstvu za 1736 delavcev, v gradbeništvu za 226 delavcev, v obrti in osebnih storitvah za 207 delavcev, v prometu in zvezah za 185 delavcev, v trgovini za 119 delavcev itd. V priloženi tabeli Št. 3 so prika-zane posamezne organizacije združenega dela, ki predvidevajo porast zaposlenih v letu 1979 nad 3%. Seveda ni možno vse te organizacije obravnavati na enak način, saj so razlogi za pove-čevanje lahko zeio različni. Vsekakor pa bo potrebno proučiti povečevanje zaposlenih zlasti z vidika usklajenosti z občinskim razvojnim programom ter resolucijo za leto 1979. V naslednji preglednici so prikazane letne potrebe po kadrih v Ijubljanskih občinah za leto 1979 (vključeni so tudi pnprav-niki): f Planirane letne potrebe po kadrih v Ijubljanskih občinah za leto 1979 OBČINA skupaj NK PK KV SS VIŠ VIS Lj. Bežigrad 3091 403 499 821 599 281 488 Lj. Center 6163 602 784 1196 1827 697 1057 Lj. Moste-Polje 2137 416 371 729 335 120 166 Lj. Šiška 2821 405 552 995 435 219 215 Lj. Vič-Rudnik 1356 75 402 325 230 99 225 SKUPAJ________15.5681901 2608 4066 3426 1416 2151 Od vseh planiranih potreb po kadrih odpade na delavce brez strokovne izobrazbe (nepriučeni in priučeni) 33,9%, 35,3 na kvalificirane delavce, 15,4% na delavce s srednješolsko izobra-zbo, 7,8% na delavce z višješolsko izobrazbo ter 7,6% na delavce z visokošolsko izobrazbo (podatki za Šiško). Pri tem pa moramo upoštevatl dejstvo, da so plani potreb po kadrih glede na dejansko izvedbo precej v razkoraku. Podatki v zadnjih nekaj letih nam povedo, da je kvalifikacijska struktura potreb po kadrih v letnih planih precej višja, kot struktura dejansko novozaposlenih delavcev. Oglejmo si še katere poklice najpogosteje iščejo organizacije združenega dela v Šiški: 1. Poklici za katere se ne zahteva strokovna izobrazba: pomožni izdelovalec umetnih mas 25, pomožni ključavničar 44, izdelovalec baterij 23, gradbeni delavec 27, snažilka 48, transportni delavec 24, delavci brez poklica (nekvalificirani de-lavci) 405 2. Poklici za katere se zahteva poklicna srednja šola: Ključavrtičar 91, strugar 66, orodjar 28, rezkalec 31, strojni MjtidaVničar 101, avtomehanik 57. elektromehanik 21,voznik tovornjaka 72, voznik avtobusa 103, prodajalec 33, kuhar 20, administrator 24 3. Poklici za katere se zahteva 4 letna srednja šola: strojni tehnik 58, elektrotehnik za šibki tok 60, ekonomski tehnik 85, vzgojitelj 24 . -..•..¦..,' 4. Poklici za katere se zahteva višja šola: * strojni inženir 20, inženir elektrotehntke 21, ekonomist 25 5. Poklici za katere se zahteva visoka šola: diplomiran inženir elektrotehnike 26, diplomiran ekonomist 36, diplomiran pravnik 20. Kadrovskemu načrtovanju bo potrebno v prihodnje posvetiti v vseh organizacijah združenega dela več pozornosti. Več bo potrebno tudi usklajevanja na občinskem, mestnem nivoju pa tudi širšem medobčinskem nivoju. Glede na dejstvo, da smo pred nalogo priprave srednjeročnih programov razvoja za ob-dobje 1981-85 je potrebno ob upoštevanju dosedanjih izkušenj na področju kadrovskega planiranja doseči kvalitativne pre-mike. Jasno pa je tudi, da je potrebno skupno usklajene plane kadrov tudi upoštevati, ker bo le na ta način možno usklajeno povečevati zapoelenost in razvijati ostale socialnoekonomske komponente razvoja, ki jih vsako povečevanje števila Ijudi na določenem prostoru nujno zahteva.