119. številka.
Ljubljana, v sredo 26. maja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan svec>r, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti orejeraan za a v stri j sko-ogersk e deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j u b 1 j an o brez pošiljanja na doni za «se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje an od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravništvn naj so blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
Poulične demonstracije v Budimpešti.
V noči mej 20. in 21. dnem t. m. preteklo je 37 let, ko je general Gorgev trdnjavo Budim po večdnevnem obleganji z naskokom vzel. Naskok ta bil je imeniten in leto za letom praznovali so zastopniki madjarskega naroda spomin honvedov, ki so pri rečenem naskoku našli smrt, leto za letom pa so tudi člani skupne vojske proslavljali spomin onih mož, ki so v onem osodnem trenutku kvišku držeč prapor avstrijski, kot junaki umrli. Leto za letom polagajo se venci na grob honvedov, posadka Budimska pa se spominja hrabrih braniteljev trdnjave in venca spomenik Hentzijev, Alnohov in drugih, večinoma jugoslovanskih vojakov, ki so ž njima vkupe pali.
Proti temu običaju doslej ni bilo nikdar no* bene demonstracije, letos pa je vzkipel madjarski Šovinizem z vso silo, dasi tudi letos ni bilo nič nenavadnega, nikskega izrednega povoda. Dne 21. t. m. zbrali so se zunaj mesta na vežbališči ženijski častniki z generalom Janskim in odšli na vojaško pokopališče, kjer je general Janskv imel govor, v katerem je omenjal hrabrosti Hentzija. Na groba generala Hentzija in polkovnika Alnocha položili so več vencev.
Ta dogodek je vznemiril vročo madjarsko kri. Opozicija porabila je to stvar v svoj prid. Vsi opozicijski listi pisali so dolge članke, kako se je žalil madjarski narod in v zbornici sta radi tega dogodka ministerskega predsednika Tiszo interpelo-vala Emerih Szalav in Gabrijel Ugron. Opozicija napravila je iz muhe konja. Celi dogodek so je drugače naslikal in trdilo se je, da je general Janskv izdal povelje, da se imajo ovenčati grobovi in zbrati častniki. Vsa opozicija je trdila, da je to politična demonstracija proti madjarskemu narodu.
Fa tudi vladni pristaši in vladni časniki so odobravali postopanje opozicije, samo, da se neso upali prav pokazati svojega pravega mišljenja.
Iz parlamenta premestila se je demonstracija na ulico in dijaki začeli so se zbirati z namenom, da potrgajo vence s spomenika Hentzijevega, da nanj obesijo čebulin venec, sploh pa da se znosijo nad generalom Janskim.   In res, dijaki in nekoliko ob-
činstva nižje vrste napali so hišo, kjer stanuje ge neral Janski ter v prvem nadstropji pobili vsa okna. Potem vrvili so po raznih ulicah čez mesto v Budim, kjer bo v prisotnosti mestnega glavarja na velikem trgu stoječi spomenik Hentzijev z gnilimi jajci ometali. Mestni glavar in policija so mirno gledali raz-sajanje pred Hentzijevim spomenikom, dasi je na istem trgu nadvojvode Josipa palača, blizu pa tudi dvorec, kjer sta takrat bivali naša cesarica in nadvojvodi nja Marija Valerija.
V nedeljo so se demonstracije ponavljale in pokazala se je Madjarov azijatska surovost v polnem obsegu. Državne policije načelnik in minister-ski svetnik Jekelfalusy izvestil je namreč najvišjemu dvorniku, naj sporoči cesarici, da bode morda večji hrup, da pa to nema nobenega pomena. Ta specifično madjarska dvorljivost pa presvetli cesarici ni bila po godu in ostavila je Budim ter odpeljala se na Dunaj, kjer je varneja pred izgredi, nego mej potomci Arpadovimi.
V očigled tem dogodkom, pri katerih se je redarstvo skoro popolnem pasivno obnašalo, ne bode si nihče prikrival, da je Madjarov narodni Šovinizem prikipel že do skrajne stopinje. Izgovarjati se ne morejo, da jo to bilo le delo nekaterih vročekrvnih mladičev, kajti odgovor ministra Tisze na dotično interpelacijo nema niti jedne grajalne besede za izgrede, pač pa ostro obsoja generala Janskega in častnike, ki so položili venec na Hentzijev grob. Poslanci ogerski pozdravljali so z eljenklici ta odgovor, a ti klici vzbudili bodo neprijeten odmev v c. k. vojski, katera tega ne more prezirati, da se javno žali c. kr. general, ker je junaško umršemu Hentziju v spomin položil venec na grob, dočim je razcapanim Turkom dovoljeno, da romajo v Budim na svojega svetca GUI-Babe grob ter ondu brez vseh ovir izražajo svoja čustva.
Rečene demonstracije so pokazale, da skoro dvajsetletni dualizem še ni izbrisal nekdanjih strasti j, da je razgrajajoča mladina le to razkrila, kar tudi v srcih starih Madjarov tli, da je sovraštvo proti skupni vojski še vedno neizpremenjeno, leto 1848. in 1849. Še ni pozabljeno. Dobro je, da se Madjari tako živo spominjajo omenjenih let, dobro je, da raste njih šovinizem, kajti s šovinizmom porajajo se poulične demonstracije, s slednjimi si pa
Arpadovci ne bodo pomnožili simpatij. In to je pri omenjenih izgredih solučna stran.
„Kulturtragerji".
Nemški šulferajn zasadil si je ob bregovih Save, skoro v sredini slovenskih dežel, v Sevnici šolo ponemčevalnico; „eiue Pflanzstatte deutscher Art und Sitteu, kakor so jo v početku štajerski Nemci v svojih glasili bahato imenovali. Videli so v tej Šoli prvi močen steber, ki se je tukaj zabil ob obalih naše Save za bodoči nemški most do Adrije.
Pa kar je nenaravnega, ne more se stalno razvijati; in tudi ta šola ponemčevaluica ni niti mogla korenin pognati v slov. zemlji, niti prenašati svežega slov. zraka. Začela je koj hirati, ter hira od dne dne bolje, vkljub temu, da jo sam papa \Veit-lof leto za letom pridno z denarjem nemškega Šul-ferajna zaliva.
Šola je 3 razredna] bila, kajti v začetku so marsikatere stariše s tem vedeli premotiti, da so obdarovali otroke z obleko, z učnimi pomočki itd., tako da je brojila ta šola 70—80 učencev. Ta broj skrčil se je pa vsako leto znatno in sedaj ta tro-razrednica ima v resnici Še le 20 do 25 učencev, akoravno jih ohcijalno skazujejo še nekaj malega več. Mnogi učenec, ki je bil namreč nekdaj v tej šoli upisan, pa že davno več tja ne zahaja, se še vedno nahaja v zapisnikih te šulferajn-ske šole.
Prej so bili trije učitelji na tej šoli nastavljeni, pa sedaj sta še samo dva, kajti nekega Wer-mutha, zgubljenega realnega dijaka, moral je Šulferajn sam prestaviti ter sedaj ta apostelj šulfe-rajnov širi nemško „kulturo" v Pekrah pri Mariboru.
Kaka je ta „deutsche Art und Sitte," ki so jo ti kulturonosci gojili in hoteli v slov. Sevnici širiti, kaže dopis štajerskega deželnega šolskega so-veta na glavni odbor nemškega šulfereina, kateri se je prečital pred Celjskimi porotniki dne 19. t. m. pri obravnavi zarad razžaljenja časti proti imenovanemu VVerinuthu. Dopis govori tako jasno sam, da bi bila vsaka 'beseda v pojasnjevanje odveč.
Evo ta dopis:
LISTEK.
Izgubljeni raj.
(Dalje.)
Oče in hči se ustanovita v novem stanovanji. Zračni, priležni prostori s priprosto, a ukusno opravo blagodejno uplivajo na nju. Neizrečeno veselje pa pripravijo starcu lepe nove orgije v malej dvorani. „Darilo kraljevo0, opazi smehljaje se pokrovitelj z dvora, „in kmalu bo novega organista kralj sam obiskal, da se zveseli na izbornem igranji.
Poročilo se uresniči. Že v malih dneh pride kralj ter dolgo prisluška mojsterskemu igranju. Od tega časa so pohodi kraljevi vedno gosteji, zaupanje vedno trdneje — in vse je ukrenjeno, ne da starec na kako drugo namero misliti more, ne da jo hčerka slutiti hoče.
Kraljevo občevanje z rodbino organistovo ni ostalo skrito, a nikdo se ne čudi temu, saj je bila znana kraljeva ljubav do umetnostij. Nikdo se tudi ne čudi, da je čez malo časa organist povabljen h kraljevi mizi. Gosteji pa so ta povabila in veduo je hčerkin posel očeta tja spremljati — in od tam
Kar se ne vidi — o tem se
zopet domov voditi, se ne sodi. —
Uboga srna bila je preprežena z lovčevimi mrežami — bila je v njegovej oblasti. Magnetična moč jo je uklenila, odtrgati se jej ne more več. — Le preradi in pregostokrat sodimo o rečeh in prikaznih — in vender se gode reči pod mesecem — o katerih naša filosofija niti ne sanja.
Takovemu nerazvitemu uplivu izpostavljena je uboga Ellen.
Necega večera, ko je organist zopet na dvoru, sklene kralj svoj dolgo kovani načrt izvršiti. — Mala družba pri kraljevoj mizi je ta večer po obilo užitem vinu precej glasna, tudi stari mojster marljivo prazni kozarce. Nihče torej ne zapazi, da se kralj odstrani od mize, da gre iz sobe.
Zunaj je krasna poletna noč. Luna razliva svojo čarobno luč po parku. Sence košatih dreves v drevoredih se ostro zrisavajo na ravnih, belih potih, zvezde se vrste na temuo-modrem obnebji. — V tem malem raji sedi Ellen v malej utici, ter skrbno pričakuje starega očeta. Večkrat je že tu sedela, ter čuječa sanjala o preteklosti in prihod-njosti.   Njo obraz je obrnjen v zvezdnato nebo.
Kako tu gori vse blesti in miglja! Zvezda pri zvezdi, morebiti ravno toliko svetov? — Tam se blesti jedna v posebno krasnem lesku. Nje svit je tako mil, čist, ko njena duša, nje ogenj tako plam-teč, ko nje ljubezen. — A glej! Ta zvezda se utrne z modrega neba v gorečem tiru se spusti na zemljo — ugasne! Solza prikrade se jej v oko: — „0j kakšna usoda, tako visoko žareti — in tako izginiti !u
Zdaj začuje lahne korake, senca pade v lo-pico — kralj stoji pred njo.
Hoče ustati, uteči — a ne more, moč jo zapusti. Ne more se ganiti pred tem očesom, kakor uboga tica pred kačjim pogledom. — On se jej bliža, ljubezensko-plamteče ovije roko krog njenega života, ubogej deklici preide zavest, glas onemore,
onesvestaa pade nazaj......O, da bi so ne bila
nikdar več zbudila!
Prvi korak na polzkej stezi greha je storjen, nemogoče je vzdržavati strasti. Ellen uda se slepo svojej usodi. Nemo-udano, zaprtimi očmi planila je v sladnostuo brezno — ubogi John, ubogi oče!
Nič hudega sluteč probudi se prihodno jutro
Z. 128.
An die lobliche Vorstebung des deutschen Schulvereines
in Wien, Maximilianstrasse Nr. 10. Nachdem die in Folge Erlasses des boben k. k. Landesscbulrathes vom 16. Juli 1885 Z. 3174 an die Vorstebung des deutschen Schulvereines gerichtete Erinnerung, den Lehrer der Lichten-walder Privatscbule, J o sef Wermuth, «1» M'iiu's aiint i. MscrCKciulcii Lebeil«w »iidois an eine andere Privatscbule zu tibersetzen und ihn nachdriicklich aufzufordern, sicb ausserhalb der Schule eines grosseren Anstandes zu b e-fleissen, ohne Erfolg geblieben ist, vielmehr gegen denselben Privatlehrer auf Grund protocol-larischer Aussageu neuerdings Besehvverden dies-amts eingebracht worden sind, dabin lautend, dass Wermuth am 28. Dezeraber v. J. friih die 17jahrige Agnes Spei auf ihrera Gange nach der Kircbe gefasst iiikI nIc gcnaltsam in selne rriva<wohiiuu{r gczogcn, dass er feruer gegenliber der \Virthin und der Magd Frančiška Novšek im Gasthause zur Krone in Lichten-wald wiederholt ein uiisii<li«*li«-s (Debaliren zur Schau getragen und hiedurch einen Ehezwist zvvischen dem Gastvvirthe und dessen Gattin ver-anlasst hat; aus den Protokollen aber weiter hervor-geht, dass auch das Verhalten des Privatlehrers derselben Vereinsschule August Aistrich ein vielfach beanstitudetes ist, und dass derselbe ins-besondeie wie er protokol lariseh eingestanden am
14. Janner d. J. um 3 Uhr Morgens in «lcr IClrelie zu Lichtenvvald deu zur Beichte sich vorbereitenden Jungfrauen durch laute, iinan-stiiiMlIge nemcrkuiigeii bezichungsvveise An-spraehen Aergcrnlsa gegebeu und dass ein solches gegen «lie Nltte arg vernto«« seii<le» lleinehnieii von Lehrern und Erziehern mit Reelit i m O rte Licbtenwald eine Entrtistung hervorgerufen hat, hat sich der hobe k. k. Landesschulrath laut Eiiasses vom
15. April d. J. Z. 1542 im Hinblicke aul §. 70 Pkt. 2 des Reichsvolksschulgesetzes veranlasst, d i e Androhung auszusprechen, dass er bei dem ersten ihm bekannt -vverdenden Falle Aergerniss gebenden Benehmens des einen oder anderen dieser beiden Lehrer Bofort und ohne jede Nachsicht in Gemass-heit des §. 73 des bezogenen Reichsvolksschulgesetzes vorgehen, d. i. die Schliessung der besagten Privatschule verfUgen werde.
Hievon wird die lobliche Vereinsvorstehung zur gefalligen vveiteren VerfUgung in Folge vorne enviihnten Erlasses des hohen k. k. Landessehul-rathcs hiemit in Kenntniss gesetzt.
Bezirkschulrath Lichtenwald, am 3. Mai 1886.
Der Vorsitzende: R u p n i k m. p.
Pisma iz Rusije.
(Konec.)
Kakor vidite iz rečenega, pravico voliti daje samo zemcljni cenz (census) in pa patenti kupcev, obrtnikov in fabrikantov in pa še posestvo hiše v mestu; no, pravice biti izvoljenim v število glas-
nih, ti pogoji ne dajo vsakemu, kajti glasni ne more biti brezpogojno gubernator ali kak drug administrativni činovnik; ne more biti državni pravdnik (prokuror) ali člen sodnije; tudi ne davkarski činovnik i; drugi činovniki pa, ki imajo pravico voliti, ako imajo zemljo ali hišo, morejo biti voljeni v glasne samo, ako to dovoli — načelstvo. Svečeniki glasni tudi ne morejo biti.
Iz rečenega je vidno, da činovniki, ki ne maj o nobenega posestva, nemajo pravice volilne ni aktivne ni pasivne, kajti oni ne plačujejo nobenih davkov, razen dveh odstotkov svoje plače v svoj penzijski fond. To ima jako slabo stran, ker v zemstvu, ki ima v rokah osodo celega ujezda, včasi ni niti jed-nega glasnega, ki bi imel vsaj nekoliko priličnega obrazovanja. V ujezdu, kjer živim jaz, noben glasni, jih je 36 — nema ni gimnazijalnega ni realnega obrazovanja; celo predsedatelj uprave (cf. predsednik deželnega odbora) je dovršil samo ujezdno učilišče in celo to, kakor govore zli jeziki „s grehom popolam".
In ti ljudje, ki se sami neso ničemur učili, imajo dolžnost in pravico, skrbeti o narodnem obra-zovanji- Ti ljudje ustanovljajo in zapirajo narodne šole, kajti i v „ujezdnom učiteljskom sovjete1' (okr. šolski svet) imajo vselej velik upliv. Ti ljudje dajo službe doktorom medicine in jih pode iz nje, ako jim neso po godu, ako na pr. doktor ne ustreza kakemu glasnemu.
Volijo se glasni na tri leta in služijo brezplačno, to je dijet ne dobivajo.
Glasni izbirajo iz svoje sredine „predseda-telja zemskoj upravi" in Člene uprave. Uprava se lahko primerja z Vašim deželnim odborom. Členov uprave, glede po veličini ujezda, voli se najmanj po dvoje in ne več nego Šestero. Predsedatelja uprave potrjuje gubernator.
Predsedatelj uprave dobiva lepo plačo do 3000 rubljev na leto, členi okolu 1000 r., katero glasni seveda morejo povišati ali pomanjšati.
Ker imajo dvorjani skoro povsod večino, razume se samo po sebi, da na teh toplih službah sede dvorjani.
Glasni volijo tudi iz svoje sredine glasne v gubernsko zemstvo.   Gubernsko zemstvo ima za gubernijo ravno tisti pomen, kakor ujezdno zemstvo za ujezd; njega sostav je ravno tak, samo da predsedatelja gubernske  zemske uprave potrjuje minister notranjih zadev in on ima v guberniji tako značenje kakor pri vas deželni glavar. Plače dobiva okolu 6000 r. na leto in stanovanje v hiši gubern-skega dvorjanskega sobranja, katero omenjani niže. Gubernsko zemsko sobranje iz števila glasnih, ki jih ujezd pošilja tja, izbira „nepremjennago člena po krestjanskim delam" za vsak ujezd — tudi mastna služba. „Prisutstvije po krestjanskim delam" (urad v zadevah mužikov) sestoji iz predvoditelja dvor-janstva, izpravnika ali kakega druzega činovnika ujezdne administracije in — nepremjennago člena; ta, poslednji v njem zastopa -- mužicke interese, on, dvorjan ! Ta urad gleda, da bi bili dejanja vo-lostnih staršin in volostnih sodov pravilni, zakoniti, sluša in izpolnuje, ako se mu zdi, prošnje in pritožbe posameznih mužikov ali celih volostij ali ob-ščestv.   No, ker je v volosti prva osoba staršina, pokorna in slepa kreatura dvorjanske zemske klike,
starec, kakor iz osrečevalnih sanj. „Ellenca", klical je, „kdo bi si bil mislil, da bo večer mojega življenja tako lepi Tako lep! In komu imam zahvaliti svojo srečo? Komu? Le tebi moj otrok. Bog blagoslovi tebe — in njega plemenitega kralja," govoii oče, — a danes ne sledi noben: Amen, iz Elleninih ust, kakor jedenkrat. Ubogi otrok ne more solznega potoka, ki ga jej trpeče srce sili v oči, vzdržati -• ter plane glasno ihteč skozi duri.
Od sedaj sprejemala je mala družina od dne do dne darila kraljeve milosti. Kakovo nevošljivost vzbudila je Ellen na dvoru, kjer bi se visoke dame na nje mestu srečne štele.
»Nezaslišano je, da se prosto meščansko dekle na tako stopnjo dvigne, ki ničesa nima — no, nje obraz, — nje krepost — a me — — — — Tako se je sikalo na dvoru.
„Lepa zveza to", noslja francoska markiza, prišedša na angleški dvor poskusiti svojo srečo. „To priča o slabem ukusu, o angleškem ukusu, ki je skromne hrane vajen. Mon Dieu, kralj — in beračica.
Ellenina vest pa govori: „Tako globoko pasti. Belo obleko nedolžnosti zamenjati s praznim; puh-
lim bliščem, ljubezen plemenitega mladeniča žrtvo vati podlej strasti razuzdaneža — raj od sebe pahniti in pekel uživati. Oj, kakov pad!
Izginile so sanje njenega življenja, razjedajoči červ jel je glodati v srci komaj brstečo cvetko.
Necega dne zboli oče.
»Ellenca," čutim, da bom moral umreti, te zapustiti — a ne ostavim te samo. Zaupaj v Boga in v milost našega kralja."
Kakor zreli plod raz drevo pade, tako je umrl čestitljiv starec-umetnik. Ellen kleči poleg mrliča, sledi za krsto h grobu. Zadnji zdih njen je: Zakaj ne počivam tudi jaz tu pri njem!"
Kralj pa jej obriše solze, ter jo tolaži.
„Ellen," govori nekega dne kralj, „preselila se boš v kratkem v palačo poleg Št. Paulske cerkve. Moja ljubezen prestvorila Ti jo bo v raj!"
„V raj!" zdilmje Ellen.
Kralj je obljubo spolnil, obdal je svojo ljubo s knežjim bliščem — a nje duh obrne se proč od te krasote — nazaj senja — nazaj v preteklost.
„Oj, zlati dnevi moji v bornej hišici — oh moj oče, — moj dobri John!" — — —
(Konce prib.)
to mužik redkokdaj dobi v tem uradu pravico. Tudi tu roka roko umiva, obe pa — kradeta in obirata zemsko blagajnico.
Ujezd ni glasni dalje volijo na tri leta mirovih sudej (Friedensrichter) in „ujezd mirovih sudej" (Friedetisrichter-Kollegium). Vsak mirovi sodnik — plača 2000 rabljev in nekoliko sto rubljev „na kancelariju-' na leto—sodi civilne zadeve do 500 r. in kriminalne prestopke, za katere je kazen do jed-nega leta v ječo. Komur ni po godu rešenje miro-vega sodnika, pritožuje se v »ujezd mirovih sudej", iz tega v okružnoj sud, ki je že praviteljstveni urad s porotniki.
Mirovi sodnik seveda nema juridičnega obrazovanja; v našem ujezdu na pr. so vsi mirovi sodniki bivši častniki, jedeu iz njih pa celo kadetskega učilišča ni končal. Sodnik vzame knjigo, išče dotični paragraf in izreka sodbo.
K vsakemu mirovemu sodniku najema zemstvo „sudebnega pristava", kateri izpolnjuje sodbe sodnika in njega terjatve; ti ljudje so po navadi brez vsakega obrazovanja, samo da bi znali pravilno po ruski pisati. Ujezd je razdeljen na „mirovije učastki" (rayon), kakor glede medicinskih zadev na medicinske, glede po veličini ujezda, na tri, četiri ali Še več.
Členi mirovega sjezda plače ne dobivajo. Sjezd je sestavljen iz učastkovega mirovega sodnika, kateri je dotično sodbo izrekel, iz početnih mirovih sodnikov (Friedensricbter ad honores), ki volijo iz svoje sredine predsedatelja, in iz državnega pravd-nika, ki kontroluje pravilnost sojenja.
Zemstvo je v krogu zaupanih njemu zadev (po §. 1822 Pol. o zem.) po polnem nezavisno. Zakon posebej določa slučaje, kateri terjajo potrjenja od gubernatora, kateremu je zemstvo odgovorno za zakonitost svojih ukrepov in na katerega se pritožuje „praviteljstvujuščemu senatu". Sklepi zemstva, ki bi bili protivni zakonu uli sklepi v zadevah, ki ne spadajo v delokrog zemstva, so sami po sebi neveljavni.
Zemstvo se zbira vsako leto jeseni na »ujezd-noje zemskoje sobranje"; ko se ujezdna sobranja končajo, na „gubernskoje zemskoje sobranje". Razen teh rednih sobranj se zbira zemstvo v važnih slučajih lehko še na „ekstrennoje (izredno) zemskoje sobranje".
Dvorjani se zbirajo še posebej vsako tretje leto, seveda, vsi v dvorjanskih uniformah, na ,dvor-janskoje sobranje" — v gubernsko stolico, vsi, ne glede na količestvo zemeljne vlastnine in si volijo predvoditelja dvorjanstva za vsak ujezd posebej in predvoditelja za vso gubernijo. Rizen tega volijo še dva „zasedatelja dvorjanskoj opeki" (Vonnuuds-amt filr Adelige) za vsak ujezd. Predvoditelj plače ne dobiva, no služi .radi česti" in je najvažnejša osoba v ujezdu, kajti on predseduje v zemskem so-branji, v „kreatjanskem prisustviji", v dvorjanskej opeki in na volilnih zborih veliko- in maloposestni-kov, vodi te volitve, vodi sobranje, daje in jemlje besedo, kliče k redu itd. in v slučaji nepokornosti terja pomoč policije, ki nepokornoga odstrani iz sobranja.
Omeniti moram, da ker predvoditelja volijo vsi dvorjani, godi se večkrat, da on ne spada k večini, ki gospodari v zemstvu: da on večini lehko dela strašne sitnosti, imejoč tako velike pravice, ume je se lehko samo po sebi. Skandalno sceno zaradi katere lehko razpusti zemsko sobranje, iz-zivlje, kadar mu je ugodno in da ostaje v očeh praviteljstva skoro vselej prav, tega tudi sme pričakovati, kajti on je predvoditelj dvorjanstva, dvor-janstvo pa je „opora gosudarstva" in ima „za so-* boju slavnuju istoriju".
O strankah zemskih in njihovih dejanjih napišem Vam v sledečem pismu. Tukaj le omenim, da samoupravi)enje ni prineslo narodu tistih blaginj, katerih je želel podariti mu nepozabljivi Car-Os\o-boditelj. Kdo je tega kriv? Kdo je mogel misliti, da bode v samoupravljanji prvo ulogo igrala umazana, ozka sebičnost? Kdo je kriv, da je ranjki car bil idealist, in da v njega poddanikih prevladuje materijalizem? Ako je oče dal sinu odgojo po svojih močeh, ako je naredil iz njega vse, kar je mogel in mu dal potem v upravljenje njega gospodarstvo, češ, polnoleten si, pa gospodari, kakor veš, da bo za te bolje, — to je le sin kriv, ako se mu godi slabo. Kakor Vaša konstitucija daje močnemu možnost, dušiti in daviti slabega, tako tudi naše rusko saraoupravljenje. No podrobneje o tem drugikrat. Kruto rog o v.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. maja
Natieiio mlnisteratvo je sicer zavrnilo pritožbo Bruske občine proti osnovi še jedne češke ljudske šole v Brnu, a deželnemu šolskemu sovetu je naročilo, da naj prenehajo za sedaj pogajanja o osnovi češke ljudske šole, dokler dosedaj obstoječe češke ljudske šole ne bodo vsaj pet let imele vspo-rednih razredov. Tako se je ta stvar za več let zavlekla. Kdo ve, ah bi ministerstvo tudi tako postopalo, ko bi šlo za kako nemško ljudsko šolo.
Sedaj se zopet govori, da bode v kratkem imenovan novi trgovski minister. Posebno komunikacijsko ministerstvo se pa sedaj še ne bode osnovalo.
Viiaiijc države.
S prvim junijem začne se carinski boj mej Avstrijo in RumuiiiJ«*. Tudi časniki druzih držav se bavijo b to zadevo. Ruski listi simpatizu-jejo z Rumunijo. nSvjetu misli, da so dosedaj balkanske državice bile v gospodarskem oziru le avstrijske kolonije. Srbski opozicijski listi tudi simpa-tizujejo z Rumunijo in temu boju pripisujejo veliko važnost. Rumunija se bode ne le v gospodarskem, ampak tudi v političnem oziru emancipovala od Avstrije. Srbski listi mislijo, da bode v tem boji zmagala Rumunska.
Srbska skupščina snide se 1. (13.) prihodnjega meseca formalno, a se bode potem zborovanje odložilo do avgusta ali celo do septembra, ker bode na več krajih vlada zaradi formalnih ali pa izmišljenih pogreškov ovrgla volitve in razpisala nove. Ko bi se pa vladi na ta način ne posrečilo dobiti večine, bode pa skupščino razpustila in razpisala zopet volitve
^Krakovska Reforma" objavila je neko pismo vodje bolgarske opozicije Gankova iz 1881 leta, katero jej je poslal nek bolgarski diplomat. V tem pismu je prosil Cankov nekega angleškega princa, da bi Anglija vzela v varstvo bolgarski narod proti despotičhej Rusiji, ki je uničila samostojne slovanske države in preti sedaj z uničenjem vsemu civi-lizovanemu zapadu. Sploh se je mnenje Cankona, kakor se razvidi iz tega pisma tedaj strinjalo s postopanjem sedanje bolgarske vladne stranke. To pismo je najbrž izmišljeno in ima pred vsem namen očrniti Cankova. — Ruski veleposlanik v Carigradu Nelidov, naročil je ruskemu zastopniku v Plovdivu Igelstromu, da naj odločno zahteva, da se takoj izpusti ruski častnik Nobakov, ki je bil pri zarotnikih, kateri so hoteli odstraniti kneza. Opozicija bolgarska pa celo trdi, da je vse vesti o zaroti le izmislil Karovelov, da bi si s tem pridobil večje zaupanje pri narodu. — Izid volitev je iz sedmih okrajev Vzhodne Rumelije Že znan. V šestih okrajih zmagali so vladni kaudidati, v jednem je pa opozicija dobila večino. V Jeni Sagri bil je pri volitvah hud pretep. Več osob je mrtvih in ranjenih. Mrtev je mej druži mi jeden častuik. V več okrajih bodo nekda ožje volitve.
Turški in grški poveljniki so se sporazumeli, da se določi mej grškimi in turškimi Četami nevtralen pojas, da se ne bode bati, da bi zopet vkupe zadele. Povod večurnemu boju 21. t. m. bilo je gibanje čet v turškem taboru. Grki so mislili, da se Turki pripravljajo za napad, v tem jih je še bolj preverilo to, ker se je iz turškega tabora slišalo streljanje. Začeli so tedaj boj. Pozneje se je pa pokazalo, da so Turki le praznovali sultanov rojstni dan.
Popolni izid volitev za italfJaiiNko zbornico de sedaj ni znan. Manjkajo poročila iz 6 okrajev. Kolikor se sedaj ve, je voljenih 255 vladnih pristašev, 179 pentarhistov in dissidendov, 28 radi-kalcev in 20 poslancev neznane politične barve.
Upanje, da angleška vlada dobi pri dru. gem branji irske predloge večino, se zopet boljša, Več poslancev, ki so mislili glasovati z opozicijo-se je nekda premislilo in bodo glasovali z vlado. — Zgornja zbornica je zavrgla zakon, da bi se dovolilo vzeti v zakon sestro prve žene.
Kivski han misli na svojem evropskem potovanji obiskati Duuaj, Berolin, Pariz, Lijon in Milan. Hoče pred vsem seznaniti se z napredki svilarstva in izdelovanja svilnega blaga, da bode potem skušal svilarstvo povzdigniti v svojej domovini.
Domače stvari.
— (Občni zbor ces. kralj, kmetijske družbe kranjske) bil je danes dopoludne v mestni dvorani. Prisotnih bilo je do 70 članov, posebno mnogo z dežele. Zborovanje je vodil v slove n s k e m jeziku prav spretno podpredsednik Josip Friderik Seunig. Poročali bomo o obravnavah obširneje, danes priobčimo le izid volitev. Predsednikom c. kr. kmetijske družbe bil je izvoljen z ogromno večino glasov deželni glavar grof T h ur n-Valsassina. Občni zbor pozdravil je izid volitve z navdušenimi živio-klici. Deželni glavar grof Tburn je potem govoril slovenski: „Slavni zbor! Zahvaljujem se toplo za čast, katero mi je naklonila slavna c. kr. kmetijska družba kranjska, da me je
izvolila svojim predsednikom.   Usojam si izreči, da
prevzamem častno službo, ako Nj. Veličastvo mojo volitev potrditi blagovoli. Kakor je sploh znano, je kmetijstvo v zadregah in nadlogah, in ker je položaj kmetijstva neugoden, je tudi delovanje kmetijske družbe težavno, družbe, ki ima nalogo kmetijstvo zastopati  in kmetijski napredek pospeševati. Kmetijska enketa, katera je leta 1884 zborovala, je za kmetijstvo važne  resolucije sklenila.   O teh resolucijah je deželni zbor obravnaval in sklepal, na podlagi deželnozborskih sklepov je potem deželni  odbor na kompetentnih mestih  poročila in prošnje uložil. Žalibog do sedaj deželni odbor še ni takega uspeha dosegel,  kakor smo ga pričakovali. Večji del ulog pa še ni rešenih.   Sredstva kmetijske družbe  so skromna, tedaj se kmetijski nameni ne morejo zdatno denarno podpirati.   Ne da se tajiti, da je tu in tam slabo gospodarstvo uzrok propada kmetijstva, nahajajo se zanikrni gospodarji, vender tudi marljivi kmetovalec, kateri ima zemljo in živino v redu, zavolj znanih bremen teško izhaja. Omeniti je, da je deželni zbor v zadnjem zasedanji deželno priklado za 3°/0 znižal.   Želeti bi bilo, da bi se tudi okrajne in srenjske priklade,  katere so v nekaterih krajih izredno visoke, znižale:   K taki redukciji bi ravno kmetje lahko pripomogli, ki imajo v zastopih, kjer se take priklade dovoljujejo, vefcji-del večino glasov. Vsi merodajni krogi, visoka vlada, deželni in državni zastop so preverjeni, da je neobhodno potreba, hirajočetnu kmetijstvu pomagati in ga razbremeniti — tedaj  smemo  ugodnejših časov za kmeta pričakovati. Delajmo skupno na to, da se kmetijsko stanje zboljša in sploh povzdigne. Z vašo pomočjo, gospoda moja, s pomočjo poddružnic in z izvrstnim centralnim odborom, prizadeval si bodem čas t i poln i službi zadošČevati in bom, ako bode moja volitev potrjena, z zaupanjem prevzel vodstvo slavne družbe.   (Živahna   pohvala  in  živioklici.) Deželni predsednik baron W in ki er, kot zastopnik cesarske vlade z veseljem pozdravlja ravno izvršeno volitev, čestita grofu Tburn u na  tolikanj  častni volitvi, še bolj pa kmetijski družbi, katera si je predsednikom izbraia tako izvrstnega moža, ki je vnet za blagor dežele, moža, katerega je presvitli cesar že dvakrat poklical na važno mesto deželnega glavarja, katerega je pred kratkim minister kmetijstva ime noval predsednikom za pogojzdovanje Krasa. Pre verjen je, pravi deželni  predsednik,  da je vodstvo družbe v dobrih rokah in Seli, naj bi bilo delovanje družbe za kmetijstvo koristno in uspešno. Vršila se je potem volite? 5 odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po §22 družbenih pravil izstopivših: župnika Jeriča,  cesarskega svetnika Murnik-a, deželnega poslanca L. Robič-a in namesto umrlih udov Andreja Brus-a in Fr. Xav. Souvana. Izvoljeni so bili: cesarski svetnik Mu mik, bivši vodja kmetijske šole v Gorici, Fran Povše, Henrik baron Lazar in i, graščak v Smeledniku, Luka RobiČ in Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki.
— (Vabilo) k izrednemu občnemu zboru telovadnega društva „Sokol" v soboto dne 29. maja 1886. leta ob 8. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo staroste o nakupu igrišča. 2. Volitev podstaroste in dveh odbornikov, ker so se gg. Nolli, Jeločnik in Schvveiger odpovedali. 3. Razgovor in sklep o letošnjih izletih. 4. Posamezni nasveti. — Čestiti gospodje člani „Sokola" prošeni so najuljudneje, da bi se blagovolili v mnogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja.       Odbor „Sokola".
— (Tehnično društvo za Kranjsko) napravilo je danes izlet v Medvode, da si ogleda tamošnje tovarne.
— (»Slovanska čitalnica v Trstu") praznuje v 26. dan junija petindvajsetletnico svo»-jega obstanka. Da bode pomenljiva ta slavnost v čast prvemu in najstarejšemu društvu na Primorskem, smemo pričakovati po velikih pripravah in po občnem zanimanji. Natančen program izda se začetkom junija.
— (V Gradci) je včeraj proti 6. uri in pozneje proti 8. uri zvečer zopet toča pobila,
— (Na biciklu iz Londona v Carigrad.) Včeraj zvečer pripeljal se je z dvema tovarišema v Ljubljano g. Biskupski, rodom Avstrijec, sedaj pa na Angleškem živeč in člau „Cyclist Touring-kluba" v Londonu. Dne 10. marca odpeljal se je na svoji dvokolnici iz Coventrvja v London, potem se po ladiji peljal v Hamburg, obiskal več mest na Danskem, potem pa iz Eckernforda vedno na svoji dvokolnici vozil se  do Ljubljane.   Iz Draždan obi-
skal je slavni Konigstein, na katerega se je tudi na biciklu vozil. Iz Ljubljane popelje se v TntT potem na Hrvatsko, čez Bosno, Srbijo in Bolgtrijo v Carigrad. Vsa proga, ki jo je do sedaj prevozil, znaša nad 2800 kilometrov.
— (Tatvina.) V Žavci so dne 20. t. m. po noči neznani lopovi ulomili v g. Janiča zalogo smodnika in odnesli 5 kilogramov smodnika, 80 kilogramov haloxilina, 20 kilogramov karb. vazotina. Nekaj haloxilina našlo se je po polji raztresenega. Tatov še neso dobili.
— (V Mariboru) razpisana so mesta policijskega stražraeštra, 2 vodij in 17 policajev. Straž-mešter ima 600 gld. na leto, 2 petletnici po 60 gld., opravo in prosto stanovanje. Vodji po 480 gld. na leto, 2 petletnici po 50 gld., opravo in prosto stanovanje. Stražniki-policaji po 400 gld., opravo in stanovanje v kasarni. Prošnje do 22. junija.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Serajevo 25. maja. Katoliškega misijonarja Valentina Laha (rodom Slovenca Ured.) so pri Dubici roparji umorili.
Catania 25. maja. Bruhanje Etne postaja močneje. Preteklo noč čulo se je večkrat podzemeljsko bobnenje. Lava izdatno teče. Na severni strani pomika se vsako uro dva metra dalje, na južno-zapadni strani proti Belpassi pa še hitreje. Sedaj pa je 5 kilometrov od hiš. Dosedanja škoda neznatna.
Rim 25. maja. Izvestje o koleri; V Benetkah 19 zbolelo, 6 umrlo; v Bari 8 zbolelo, umrl nihče.
■ -
Tulci:
25. milja.
Pri MU.nn » pl Biskup8ky iz Londona. — BugarŠek
z Dunaja. — Seeger, Sternfeld, Schwarz 1 z Gradca. — Czeh z Dunaja. —Maniago, Goldschraidt, Kohnfelder'iz Trsta. — Konigsherger z Dunaja, t
Pri »ai%lltNii Gapp z Dunaja. —Friedman iz Budimpešte. — Friech z Dunaja. — Hirachler iz Zagreba. — Lo-wensohn, Kllmont, Menkeš z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
a   Caaona- Sta,,|° : M barometra , q   zovanja |  y m|U	Temperatura	Vo-trovi	Nol>-. '	Mokrimi v inui.
. i "S? 17. zjutraj'735-43um. i   S i 2. pop. i 73434 mm. «3 19. zvećer'735-30 mm. 1 * 1 1	18-4nC 2»>,6" C 17 0« e	hI. rvz. hI . /ali. ■1. zali.	jas. jas. "jas.	O-OOn«.
Srednja temperatura 207°, za 4 9° nad nornialom.
dne 26. maja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr.
Srebrna reuta.......... 8"i „ 40 „
Zlata renta..........   . 117 „ 20 „
5% marčna renta......... lOl „85 „
Akcije narodne banko....... 879 „ — „
Kreditne akcije......... 283 n 60 ,
London  .... ....... li*6 ,.75 „
Srebro........... — „ ~ „
Napol....... 10 , 03 „
O. kr. cekini                           ....      5 „ 95 „
Nemške marke                       .       . r>2 , 07«/« „
4°/u državne srečke iz I. 1854   250 gld. 129 , 75 „
Državne srečko iz 1. 1864          1O0 gld. 171 „ 75 ,
Ogrtka zlata renta 4"/P...... 105 „ 60 ,
Ogrska papirna renta f)0/,,                .   . 95 t 05 t
b";9 Štajerske zemljišč, odvoz, oblijr. 105 „ 20 „
Dunava reg. srečko 5 ,„             100 gld. 11(5 , 75 ,
Zemlj. obe. avstr. 4';t" „ zlati Kast. listi 125 , 80 „
Prior, oblig. EMzabetiuo zapad, železnice 119 „ 70 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice    W , 70 „
Kreditne »rečke       .   ■   .       100 gld. 176 r „
Rudolfove srečke                        10   „       18 . 50 ,
Akcije anglo-avstr. banke          120   r 117 , 20 „
Tramiuway-<lrušt velj; 170 trld. a. v      . 205 , 75 ,
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrznicah knjiga:
Odkritje Amerike.
Prtdtlal
H. Majar.
Trije deli, 436 strani, 8°.  Vsi trije zvezki v platno skupe vezani i gld. 60 kr., po pošti lokr. več; posamični zvezki pa />o 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
Ta knjiga je lep dar slovenski mladim. Vsak prijatelj nate mladim in knjiievnosH mile bode zategadelj hvaleien fra*+ cilkanskemtt patru Hrizogonu Majarju, da fe lepo knjig-o Camptjem priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. £amberg
knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnim trgu.
(3f>4— )
St. 8876.
(377-8)
Košnja v najem!
V ponedeljek 31. dan maja t. I. do-poludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob dolenjski veliki cesti pod Rakovnikom, dalje onih pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1886 po očitnej dražbi kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 18. maia 1886.
Župan: Grasselli.
,NAR0DNI TISKARNI"
sta izSH knjigi:
v LJUBLJANI
Pariz t Ameriki.
Roman.   Francoski spisal  !:•<<■' Ltfebvre.   Poslovenil m * m Stat norAini* umbra.   MI. 8", 535 strani j.   Stane 60 kr., po poŠti 70 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal  M. Lermontor, poslovenil J. P.  —  Ml. 8% 264 stranij.   Cena 40 kr.r po pošti 45 fer.
TJ" motu o
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
(50—33) ♦
ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu 9 brez vsakih bolečin ter opravlja plouaboTanja in a vse sobne opernelje ♦
zobozdravnik A. Paichel, |
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. *
Št. 107.
(383—1)
Od županstva Gomilska se občno naznanja, da se je pri popravilih tukajšnjega farovškega poslopja dne 4. maja 1886 našel denarni znesek 4000 gld., katerega lastnik doslej še ni znan.
Kazoč na §§. 388 do 393 občnega državljanskega zakona se lastnik ali imetuik te najdbe pozivlje, naj se za njo oglasi ter dokaže svojo pravico do te najdbe.
Ako se najdeni denar v jednem letu od nikogar po pravici ne zahteva nazaj, zadobi najdnik pravico, prejemati užitek od najdbe. Lastninsko pravico, kakor pošten posestnik, zadobi najdnik stoprav v 30 letni dobi zastaranja.
rŽui£>a,n.etT7-© O-om-Ilslca,,
dne 20. maja 1886.
Župan: Božič.
J. GIONTINI v LJUBLJANI
najuljudnejše priporoča svojo s stroji in drugimi pripomočki novejšega časa
oskrbljeno
ki je tedaj v stanu vsa v to stroko spadajoča dela solidno, točno in ceno izvršiti. — llkratu naznanjam, da bo bode malo časa via-a-vis o«l moje k nji«
gnrne
raz prodajalo
zaostalo, a še dobro obranjeno blago, kakor barvotiskane »like z okvirji in brez njih, bakrorezi, knjigi', muzikalije, okvirji za fotografije, igre itd. itd. veliko ceneje, kakor je kupna cena. — Posebno opozarjam na monograme (2 črki), plameni papir, 50 kuvertov in 50 pisem samo 50 kr, muzikalije od 10 kr. višjo, Parme „Jubelmar*tcb" 15 kr., Parme „Mlllca-polka" 10 kr., gcnlosaer'a vVeltgeachichte 19 zvezkov, vezanih, mesto 60 gld. samo 18 gld. . (382—1)
[J Podpisani hOtelier usoja se s tem visokej gospOdi in potujočemu občin- IQ
stvu naznanjati, da je prevzel v svojo režijo pri Blejskem Jezera ležeči
I grad, sedaj hotel Bled (Veldes) $
imenovan in ga bode (»tvoril 1. junija t. 1.
Grad, sedaj hOtel Bled, ima lepo število elegantnih stanovanj za rodo-vine, kakor tudi za posamezne osobe in jamči dobro ime hotelicrovo, da bode za vse mogoče ugodnosti preskrbljeno in da bode s hotelom združena
restavracija
zadostovala vsem zahtevam.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z velespoštovanjem
^Vlojv.ij Fntsolieli,
Isudtelier,
(372—1) poprej hOtelter v hotelu Deak na Reki.
Prodaja hiše.
V Kožarjih nt. 10, pri Dobrovi, 3/4 ure od Ljubljane, proda m«- zaradi družinskih razmer nlfia pri glavni cesti Polhovi gradec-Horjul-Crni vrh. Hiša je pri vodi ter je pripravna za strojarijo, pa tudi vsako drugo obrt. Pre skroljena je z vsemi stvarmi, ki so potrebne za gostilno, tobačno trafiko in špecerijsko prodajalnieo. S hišo se tudi proda klana oprava, vinska poaoda s vinom vred, dva konja in trije vozovi. — Več se izve pri lastniku Franu Hribar-Ji, usnjarji v LJubljani. (369—3)
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSKI
ŠUMEČI PRAŠKI
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Raba prijetna. Mart vzbujajoče.
Vademecum
za
bolehajoče v želodci
Upliv gotov. Za prebavljenje.
VELIKA
Neprekosljivo čistilo
upliva brez Izjeme liitro In gotovo.
Zdravo I Okrepčujoče!
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, itd.
Prijetno, cen«, pripravno!
Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, črev, jeter obistij in mehurja.
Priznano izvrstno
pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami.
Dobro steno in mnogo istano domače sredstvo
pri motenem in slabem prebavi j enj i, pomanjkanji slasti do
t'edij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, ala-»osti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici,' trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem  zapiranji in debelenji.
Dobiva »e v škatljicah za poskušnjo po 60 kr. (1 m.), a Vi škatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah in pro-dajalnieah mineralnih vod.
PriStflO   S3.m0 'ma VBilka  posamična škatljica
j   varstvRno  znamko   in Lippmann-ov
imenski počrk.
Ako Ste poćlje 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnine prosto jedno orig nalno škatljioo
Lippmanii-ova lekarna v Carlsbad-u
ali njene zaloge. Manj kot Jedtia originalna škatljica se ne pošlje. t)obiva se na Kranjskem v lekarnah v lira nji. v LJnb-ljani (U. pl. Trnkoczy, lekar,  II. Hirechitz, lekar), v llu-dolfovein, v Radovljici, v < inomlji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijsko države itd.     (78—30)
Iidatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
(5000001
kot največji dobitek v najsre ne-j<*in slučaji ponaja velika od Ham-bnrtike driave zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark đ00000 1 dobit, a mark 200000
Ci dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1
5 3 26 56 106 253 512
818
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
dobit, a mark dobit, a mark
31720 dobit, a mark 16990 <5obit. a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67,
40, 20. v.__—~__t
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURMU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 sredk, od katerih se Izžreba AO.60O srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sodmili razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvolno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarno loterije je izročena podpisani trgovski liiai in vsak, kdor jih hoče kupiti, nuj se neposredno na njo obrne.
Oastiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda veh> 1 cela originalna srečka av. v. gld. $.50.
1 polovica originalne srećke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srećko z državnim grbom v roke in ob jednem nradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni Brno ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
31. majem 1886
nam direktno doposlati.
(238—14)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".