Poštnina plačana v gotovini
S ped. ir abbon. postale - II Gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	(j Polletna naročnina . .	. . . L 1.500
34170 Gorizla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
I
Posamezna številka L 70
Leto XXII. - Štev. 39 (1119)	Gorica	-	četrtek,	1.	oktobra	1970	-	Trst
Majhno, a pogumno ljudstvo	eift
V	zadnji številki verskega lista Družina (dne 27.9.1970) so v uvodnem članku tudi te besede:
»Tujci, ki prihajajo k nam, radi vprašajo, koliko nas je Slovencev. Ne morejo verjeti, da nas je tako malo, še dva milijona ne. še bolj se čudijo, ko slišijo, da imamo svoj jezik, svoje časopisje, slovstvo, visoke šole, vse umetnostne smeri, da smo res pravi narod s celotno kulturo. Občudujejo našo požrtvovalnost, s katero vse to sami vzdržujemo. Naša narodna samobitnost nas namreč mnogo stane. A o tem pri nas sploh ne razpravljamo. Samo po sebi se pri nas razume, da moramo dati vse, samo da bi ohranili to veliko vrednoto. Neki Anglež je zato o nas zapisal, da smo majhno, a pogumno ljudstvo.«
To, kar je Družina zapisala za vse Slovence, velja še v večji meri za nas, ki smo narodna manjšina. Naša narodnost je velika kulturna in s tem duhovna dobrina. Mnogi Italijani nas zaradi tega zavidajo: »Vi ste srečni, vi govorite dva jezika, poznate dve kulturi, dva svetova. Na boljšem ste kot mi.«
To je res. Toda potrebno je, da nam to pride v zavest in iz zavesti v hotenje, da ne bomo tega bogastva zamenjali za skledo leče, za kratko, navidezno materialno ugodnost. Gledati moramo na daljšo prihodnost. Zdi se, da gre v tem oziru na boljše, saj se število otrok v slovenskih šolah polagoma veča. Starši polagoma razumevajo, da jim slovenstvo ni v škodo, temveč v korist. Vendar so potrebni v tem oziru še večji napori, še več požrtvovalnosti, da ohranimo svojo narodnost, svojo kulturo, svoje duhovno bogastvo.
DRUŽINA
Pri tem mora pomagati najprej družina. Ta je v prvi vrsti poklicana, da vzgaja otroke tudi za slovenstvo. Vsi starejši se spominjamo, kako je bilo po naših družinah za časa fašizma: kako so naše družine bile najmočnejša trdnjava našega odpora zoper poitalijančevanje' s tem, da so z otroki govorile slovensko, po slovensko molile, po slovensko pele. Naši starši so gojili v nas slovensko zavest in ljubezen do slovenstva, ko je bilo to zaradi takratnih razmer res večkrat v materialno škodo. Ali danes naše družine vršijo še naprej to poslanstvo?
ŠOLA
Druga poklicana k temu poslanstvu je naša šola, od otroških vrtcev pa do licejev in učiteljišč, šola naj skrbi, da se v njej govori po slovensko ne samo med šolskim poukom, temveč tudi med odmorom, po hodnikih, po poti iz šole in v šolo. Kolikokrat se dogaja, da otroci in dijaki med seboj govorijo po italijansko v samih šolskih poslopjih, še bolj pa na ulici. Slovenščina naj ne bo samo učni jezik, temveč pogovorni jezik naših otrok in dijakov.
Tudi šola lahko v tem oziru marsikaj naredi. Poleg tega nam je šola zmeraj odkrivala bogastvo slovenske kulture, zlasti slovenskega slovstva. Slovenci smo v 200 letih ustvarili tolikšno literaturo in umetnost, da nas ne sme biti strah primerjave z drugimi slovstvi; nasprotno, po vsej pravici smo lahko ponosni na to, kar smo ustvarili.
Ali vliva šola otrokom in dijakom ta ponos na bogastvo slovenske kulture? Dajala ga bo, če bodo šolniki sami poznali našo kulturo bi če bodo sami to kulturo cenili. To bodo pokazali tudi s tem, da se bodo za slovensko kulturo zanimali. Ali je v tem oziru z našimi šolniki na osnovnih in na srednjih šolali vse v redu?
CERKEV
Tretja poklicana k duhovnemu bogatenju slovenskega človeka je Cerkev. Zadnji koncil je v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sodobnem svetu posvetil posebno poglavje tudi vprašanju kulture. V uvodu pravi: »Kristjani morajo na svojem potovanju proti nebeški domovini to iskati
in po tem hrepeneti, kar je zgoraj; s tem pa se ne zmanjša, temveč poveča važnost njihove naloge, ki jo imajo, da se skupaj z vsemi ljudmi trudijo za zgraditev bolj človeškega sveta. In skrivnost krščanske vere resnično daje neprecenljive pobude in pripomočke za požrtvovalnejše spolnje-vanje te naloge in zlasti za odkrivanje celotnega smisla takšnega prizadevanja, po katerem človeška kultura dobiva svoje odlično mesto pri celotni človeški poklicanosti« (št. 57, 1).
če Cerkev, to je, če duhovniki poleg strogega dušnopastirskega dela posvečajo skrb tudi kulturnemu delu med svojimi verniki, se držijo smernic sodobne Cerkve. Seveda pa ostane tako delo za duhovnika le drugotne važnosti. Prizadevati si je zato treba, da k takemu delu pritegne čim več laikov in da ti prevzamejo glavno težo in skrb za kulturno delo in življenje v naši slovenski skupnosti.
NAŠE ORGANIZACIJE
In s tem smo pri naših prosvetnih organizacijah in ustanovah. Tu je mesto za naše laike, če je delo v cerkvi pretežno duhovnikovo in laiki pri tem pomagajo, je delo v organizacijah pretežno zadeva laikov in duhovnik naj bi pri tem le pomagal. Slovenske organizacije so tiste, ki naj bi dopolnjevale in dovrševale delo, ki ga opravljajo družina, šola in Cerkev. Tc tri primarne ustanove ne morejo opraviti vsega, tudi če bi si še tako prizadevale. Nujno potrebne so organizacije, pa naj si bodo specifično kulturne ali športne in kake druge. Za razvoj naše slovenske kulture v zamejstvu in s tem za »zgraditev bolj človeškega sveta« so nam organizacije nujno potrebne. Prav je, da si to znova prikličemo v zavest sedaj, ko stopamo v novo kulturno sezono. Takšno delo stane truda, tudi materialnih žrtev. Toda samo če bomo prizadevanju v družini, v šoli hi cerkvi dodali še delo v organizacijah, bomo vzgojili boljše Slovence in boljše ljudi, in seveda tudi boljše kristjane.
Za takšen namen se pa splača trud in tudi žrtve. Saj smo majhno, a pogumno ljudstvo.
MIKLAVŽ BOŽIČ
Kriza na Bližnjem vzhodu se je še bolj zapletla z nenadno Naserjevo smrtjo. Naser je 'bil sicer v marsičem demagog, diktatorskih teženj in v izjavah neuravnovešen, toda v arabskem svetu je zadnje čase bil eden tistih, ki se je zavedal, da se arabsko-izraeJskega spora ne da rešiti drugače kot s pogajanji. Seveda tega ni obešal na veliki zvon, toda njegova politika se je vedno bolj usmerjala k trezni presoji položaja.
Naserjeva smrt bo ne samo v Egiptu, temveč v vsem arabskem svetu povzročila silno praznino. Arabski voditelji že itak niso enotni. Sedaj se bodo vsi čutili poklicane, da stopijo na Naserjevo mesto. To bo povzročilo niz zakulisnih spletk, kar vse bo še bolj otežkočilo poskuse pomirjenja na izraalsko-arabski fronti.
Naser je umrl zadet od srčne kapi v ponedeljek 28. septembra, star komaj 52 let. 23. julija 1952 je skupaj z enajstimi častniki zrušil kralja Faruka, leta 1954 pa je postal neomejeni gospodar Egipta. Največji osebni uspeh je dosegel, ko je leta 1956 podržavil Sueški prekop. Ker so mu zapadne sile nato odrekle gospodarsko pomoč pri nameravani gradnji Assuanske-ga jeza na reki Nil, se je naslonil na Sovjetsko zvezo. Od nje je postajal vedno bolj odvisen in ko je klavrno izgubil leta 1967 junijsko bitko šestih dni z Izraelom, je njegova odvisnost od Sovjetske zveze postala popolna. On, ki se je toliko ustil proti imperializmu Zahoda, se je dal ujeti v lovke sovjetskega polipa. Svojo revolucijo jo izvedel v imenu osamosvojitve
Pretekli mesec, 4. septembra je južnoameriška država ČUe na svobodnih volitvah odločala o svoji nadaljnji usodi. Tri stranke in z njimi trije načini pojmovanja življenja so se spopadli med seboj. Konservativci so se zgrnili okrog Alessandrija, demokristjani so kandidirali predstavnika svojega levega krila Tomiča, socialisti skupaj s komunisti in proticerkveni-mi radikali so pa podprli marksista Allendeja.
Volitve so se izvršile v polnem miru in redu, res na demokratski način, za vzgled ostalim latinskoameriškim in mnogim drugim narodom. Prav zato je njih izid presenetil večino svetovne javnosti. Čilenci so se namreč izrekli, čeprav z majhno večino, za Allendeja, to se pravi za komunistični način upravljanja države.
Vsega je volilo 2.962.743 držav--ljanov. Od teh je glasovalo za Allendeja 1.075.616 (36,3 %) volivcev, za Alessandrija 1.036.278 (34,9%), za Tomiča 824.849 (27,8 %). Volilo ni 577.004 volilnih upravičencev (16,3 %). Med Allen-dejem in Alessandrijem je torej znašala razlika 39.338 glasov v prid prvemu. Če bi tisti, ki niso šli na volišče bili storili svojo dolžnost, bi bil verjetno zmagovalec Alessandri, saj je znano, da levičarji spravijo na volišče vedno vse, kar leze in gre. Umanjkali so torej tisti, ki so neopredeljeni ali do političnega dogajanja brezbrižni.
Ker pa ni noben predsedniški kandidat prejel absolutne večine, se pravi polovico in en glas, bo moral čilski kongres 24. oktobra odločiti, kateri obeh prvih kandidatov bo za prihodnjih šest let čilski predsednik. Doslej je veljala nepisana tradicija, da je kongres (poslanci in senatorji) potrdil vedno kandidata z največjim številom glasov. Po tem pravilu bi
Egipta od kolonialnih sil; sedaj je zapustil Egipt kot področje sovjetskih interesov. Ujet v svojo lastno nemoč je omogočil Moskvi prodor v Sredozemlje in pomagal ustvariti stalno žarišče mednarodne napetosti na Bližnjem vzhodu.
V	svoji 16-letni politični dejavnosti je organiziral vrsto raznih udarov v arabskih državah. Uspelo mu je sprva pridobiti Sirijo za Združeno arabsko republiko, pa jo
S prihodom v Rim v nedeljo, 27. septembra zvečer je ameriški predsednik Ni-xon pričel vrsto obiskov in posvetovanj v petih evropskih državah, kar mu bo vzelo devet dni časa.
Nixon se je v Rimu sestal z italijanskim predsednikom Saragatom, predsednikom vlade Colombom in s papežem Pavlom VI.
V	ponedeljek na večer je odletel v Neapelj, kjer je zasidrana ameriška letalonosilka »Saratoga«.
Nixonav obisk so italijanski levičarji izrabili za razne sovražne manifestacije, ki so bile močne zlasti v Rimu. Vlada je bila trdno odločena vsak poizkus nemirov že
v	kali zatreti, kar se ji je tudi posrečilo. Pri tem se je poslužila 12.000 policistov in orožnikov.
Za italijanske komuniste, kot tudi za slovenske v Italiji, je značilna njihova provincialna ozkost. V Nixonu vidijo le pred stavnika kapitalistične države, ne pa držav-
torej izbira padla na marksista Allendeja. Če bi ga Čilenci sprejeli, bodo prvi narod na svetu, ki si je brez odpora nastavil vrv za vrat. Kajti Allende je že povedal, kako si zamišlja svoj način vladanja.
NOVA KOMUNISTIČNA DRŽAVA NA VIDIKU
Prvo, kar komunistični režim stori, ko pride na oblast, je to, da ukine prejšnjo ustavo. Nastopi čas brez zakona, nasilje partije, likvidacija, moralna in fizična, nasprotnikov. Ko partija ugotovi, da si je z vsesplošnim ustrahovanjem utrdila oblast, preide s pomočjo »vseljudskega plebiscita« k proglasitvi nove, revolucionarne ustave. Tako nastopi doba nove, komunistične zakonitosti. Kdor bi se sedaj upiral obstoječemu redu, ga zadene roka novih sodišč. Partiji se za zvestobo novih sodnikov ni treba bati, saj so bili vsi nezanesljivi že odstranjeni.
V moči nove ustave komunistični režim lahko podržavi vso zasebno imovino, industrijo, rudnike, zunanjo trgovino, finančne ustanove. Šolstvo postane izključna domena partije; vsa kultura se ji mora podrediti.
Vse to je Allende v svoji volilni propagandi že napovedal. Ker se zaveda, da ob prevzemu oblasti ne bo še obvladal obeh zbornic z dvesto člani in ne bo imel zaslombe v policiji in vojski, je napovedal »ljudski plebiscit« za odpravo stare in uvedbo nove ustave. Po tej ustavi bo zbornica ena sama, tako imenovana ljudska skupščina po vzorcu komunističnih držav. Člane vrhovnega sodišča bo imenovala ljudska skupščina. Država se bo »osvobodila« vsega tujega kapitala, podržavljenje bo vsesplošno. Vzpostavljeni bodo odnosi z vsemi komunističnimi državami.
je kasneje spet izgubil. V Jemenu je brez uspeha skušal uveljaviti s posebnim ekspedicijskim zborom svoj vpliv, k: ga je pa po porazu na Sinaju moral odpoklicati. Zlasti pa je doživel hud udarec v junijski šestdnevni vojni leta 1967, tako da je podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Od tedaj je Naserjeva zvezda začela ugašati. Smrt ga je verjetno obvarovala novih razočaranj in neuspehov.
nika, ki je s Sovjetsko zvezo zadolžen za ohranitev miru na svetu. Po logiki italijanskih in tudi naših komunistov bi morali čez nekaj tednov, ko bo prišel sovjetski zunanji minister Gromiko v Rim, manifestirati zoper njega vsi nekomunisti, saj je predstavnik države, ki sistematično zatira človeške svoboščine. Toda to se ne bo zgodilo, saj imajo resnični demokrati čisto drugačno obzorje kot rdeči nestrpneži.
Najbolj zanimivo pri vsem Nixonovem obisku je to, da je ameriški predsednik za tri dni konec tega tedna (to je od 30. septembra do 2. oktobra) obiskal tudi Jugoslavijo. Srečal se je tudi s Titom in je na lastno željo obiskal Titovo rojstno hišo v Kumrovcu. Pa se vprašujemo: zakaj slovenski komunisti iz Trsta in italijanski iz vse države ne protestirajo proti temu obisku? Je mar Nixon v Jugoslaviji nekdo drugi kot prej v Italiji?
razpotju
ZGODOVINSKA ODGOVORNOST KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Pred šestimi leti je Čile kot prva južnoameriška država dobil predsednika iz vrst Krščanske demokracije. Bil je to Eduardo Frei Montalba. Frei je kot svoje volilno geslo postavil »revolucijo v miru«.
Nesreča čilskih krščanskih demokratov pa je bila v tem, da so se stranke polastili mladi levičarski gorečniki z Radomirom Tomičem na čelu. Ti so s svojimi pogledi na komunizem prinesli v čilsko Krščansko demokracijo pravo z™e^°’ saJ so se Posivili na stališče, da »ob pravilni razlagi demokracije sprejemajo obstoj komunizma v državah, kjer je na oblasti.« Tomič, osebni prijatelj Tita in občudovalec jugoslovanskega komunizma je tako v čilskih demokratičnih množicah zbudil dvom v uspešnost reševanja problemov na podlagi krščansko-demo-kratičnih načel. Kako naj še stranka, ki si išče vzore v marksizmu, ostane porok za ohranitev demokratičnih svoboščin? In kako naj resničen demokrat izreče zaupanje človeku, ki sam ne zna več postaviti meje med komunizmom in krščanstvom? Ni čuda zato, da je Tomič doživel popoln poraz in je njegova stranka zdrknila s prvega na tretje mesto.
Tudi sedaj, ko grozi Čilu rdeča diktatura, Tomič vztraja na svojem ljubimkanju s komunizmom. Šel je obiskat Allendeja, ga objel pred fotografi in dejal, da si je »Allende zmago zaslužil«.
Toda k sreči vsi v Krščanski demokraciji ne mislijo tako. So premnogi v njej, ki zahtevajo od Allendeja uradno izjavo, da bo spoštoval večstrankarski sistem, svobodo tiska, svobodne volitve in vojske ne bo skušal uporabiti za podporo svojemu režimu. Seveda, vsa ta jamstva ne zadostuje.]0. saj se jih komunisti nikdar ne držijo, če pridejo na oblast.
Edina zakonita pot, da se Čile reši komunizma, je v tem, da 24. oktobra krščanski demokrati svoje glasove pridružijo Alessandri-ju. Ta je že izjavil, da bo v primeru, če bo izvoljen, odstopil, da da Čilencem možnost za nove volitve. Od Krščanske demokracije bo nato odvisno, da postavi takega kandidata, ki bo sprejemljiv tudi za Alessandrijeve pristaše. Če se bo to zgodilo, bo demokracija v Čilu rešena.
Odhajajoči predsednik Frei pa je s svoje strani smatral za potrebno, da je na dan proslav Dneva čilske neodvisnosti naslovil poziv vojski z besedami; »Ena vaših odgovornosti je čuvati svobodo in demokracijo.« Besede so jasne. Vojska naj prepreči, da se Čile ne spremeni v komunistično državo. To vojska za nekaj časa res lahko stori; toda če je ljudstvo ne bo podprlo, potem se bo zmaga komunizma samo odložila, morda celo za ceno državljanske vojne, ne pa preprečila.
Trenutno je čilska Krščanska demokracija edina, ki lahko Allen-deju na čisto zakonit način z glasovanjem v kongresu prepreči prihod na oblast. Bo to storila? Bo prisluhnila klicu žena, ki so oblečene v črno v znak žalosti pred bližajočo se smrtjo demokracije v Čilu vzklikale med povorko pred predsedniško palačo: »Frei, reši Čile komunizma!«
Nenadna Naserjeva smrt
Nixonovo evropsko potovanje
GOVOR ŠKOFA DR.	LENIČA V BAZOVICI
Dragi	bratje in sestre! Ko smo se	danes zbrali k bogoslužju,	so pred nami
podobe štirih junakov: Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča. Ko bomo danes sodarovali daritev božjega Sina, katerega Kri se preliva pri vsaki maši za vse, bomo še lažje mislili na prelito kri naših junakov. »Kri ima svojo govorico«. Govori glasneje in jasneje kakor vsaka naša izgovorjena beseda, jasneje kakor katero koli naše dejanje. S krvjo sta bili sklenjeni obe zavezi. »Kristus je z lastno krvjo stopil v svetišče...« pravi sveti Pavel, in je tako za vselej spravil nebo z zemljo...
O prvih mučencih krščanske dobe so govorili cerkveni očetje, da je bila njihova kri seme novih kristjanov. Imela je svojo govorico in svojo moč.
Tudi kri bazoviških junakov je imela svojo govorico. Umrli so iz prepričanja, da se borijo za sveto stvar, za pravice svojega naroda, v zavesti, da je Bog hotel imeti na svetu veliko družino različnih narodov, ki naj imajo vsi enake pravice in enako svobodo božjih otrok. Umrli so iz prepričanja. »Vse, kar ni iz prepričanja, je greh« po besedah svetega pisma. Zato lahko obrnemo: Vse kar je iz prepričanja, je Bogu dopadljivo in zaslužno dejanje. Vsako naše dejanje, ki je storjeno iz ljubezni, je veliko pred Bogom in ljudmi. Bazoviški junaki so imeli ob smrti v sebi veliko ljubezen do svojega naroda, zato so tisti trenutek izpolnjevali četrto božjo zapoved. Zato vstajajo pred nami	kot resnični junaki, njihova	kri	ima svojo
govorico,	pa tudi svojo moč. Tudi njihova kri je bila seme, ki	je	vzklilo in
rodilo sad.
Ko bomo danes zanje darovali sveto mašo, bomo prosili Boga, naj jim povrne njihovo žrtev.
Kri bazoviških junakov pa govori tudi nam, bratje in sestre. Govori nam danes, ko se tako branimo vsake žrtve in trpljenja in bi si radi življenje olajšali z vsemi mogočimi sredstvi. Govori nam, da bomo samo toliko resnično imeli, kolikor bomo znali darovati. Brez odpovedi in žrtev bo naše življenje prazno. Zato pri tej maši prosimo tudi zase, za našo mladino, da bi se tudi v nas vse naselila velika ljubezen do Boga in do bližnjega, da se bomo znali za svoje brate tudi žrtvovati in s tem osrečevati sebe in vse okrog sebe.
Op. ur.: Omenjeni govor je imel škof dr. Lenič 6. septembra letos med sv. mašo v Bazovici ob 40-letnici nasilne smrti bazoviških žrtev.
Boj med deželo in Rimom Bo zmagala dežela?
Deželni svet Furlanije-Julijske Benečije sc je sestal na izredni seji 18. septembra ter z absolutno večino ©lasov (proti PLI in MSI) ponovno izglasoval zakooski osnutek Slovenske skupnosti in ga nespremenjenega vrnil osrednji vladi, ki je deželni zakonski predlog pred kratkim vrnila. Gre za zakonski osnutek, po katerem bi se slovenska narodnostna skupnost imenovala
v deželni zakonodaji s polnim imenom.
Na seji so spregovorili predstavniki sko-
ro vseh političnih slkupin in grajali zadržanje osrednje vlade. Med drugimi so posegli v diskusijo Pittoni (PSI), Bacicchi in Lovriha (PCI), Dal Mas (PSU), Schia
vi (Furlansko gibanje), Coloni in Ginaldi (DC) ter seveda deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Slednji je dejal, da je slovenska javnost z velikim ogorčenjem sprejela zavrnitev osnutka s strani rimsike vlade. Nesmiselno je, da se mora v deželnih zakonih slovenska manjšina skrivati za absurdno frazo: »skupnost posebnih 'interesov«. To krivico je treba odpraviti, saj ima slovenska narodna skupnost vso pravico — v okviru ustavnih načel ter norm deželnega statuta — imenovati se s pravim imenom. Da-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllIHlUllilllllMIIIlillllllllllllllllllllllllMHlIllllHIIIHIIIINIIIIIIlUHIIIIIIIIHIHHIII
Miško ekuneasko mMt di M ii Daknacil
»Lep je božji svet...« je večkrat med potjo zapela s. Silverija, ki se je skupno s s. Dorotejo udeležila drugega ekumenskega potovanja. Letos je bil naš cilj Bosna in Dalmacija, glavni smoter tega potovanja pa iskanje sočloveka-brata.
Preko rodovitnih dolin in skalnatih sotesk, mimo šumečih rek in slapov, preko revnih naselij in bogatih mest nas je vodila pot prav do sinjega Jadrana. Mogočni so bili vtisi, ki smo jih dobili ob sre-čavanjih z našimi ljudmi, starimi znanci lanskega potovanja, pa tudi z novimi letošnjega, in še posebno lepa so bila srečanja z našimi brati hrvaškimi katoličani, pravoslavnimi kristjani in z muslimani.
OD GORICE DO BANJALUKE
V ponedeljek, 14. septembra smo v Zgodnjem sončnem jutru odrinili na pot preko Trsta, Opčin in Sežane. V Trstu so vstopili tržaški romarji z dr. Angelom Kosmačem na čelu, na Opčinah pa še zadnji Tržačani s škofovim vikarjem dr. Lojzetom Škerlom. V Sežani se je pridružil še zadnji potnik, tomajski župnik Herman Srebrnič, briški rojak msgr. Klinca in solkanskega dekana msgr. Simčiča, ki sta tudi ostala zvesta ekumenska romarja.
In ekumenska ladja je naglo odplula dalje proti novim svetovom, preko Postojne in Ljubljane do samostana belih menihov v Stični, kjer je bila prva kon-celebrirana sv. maša z osmimi duhovniki. Ogledali smo si cerkev v romanskem slogu iz 12. stoletja in križni hodnik, nato pa odpeljali naprej proti Kostanjevici na Krki, da si ogledamo še razstavo našega slikarja Toneta Kralja.
V Čateških toplicah pri Brežicah nas je čakalo kosilo, nakar smo nadaljevali vožnjo do Zagreba, kjer smo pomolili na grobu kardinala Stepinca, ki ostaja slej ko prej središče in zatočišče vernega hrvaškega ljudstva.
Na večer smo dospeli v Banjaluko, prvo točko letošnjega ekumenskega potovanja. Tudi na tem potovanju, kakor na lanskem, so se med potjo vrstila razna študijska predavanja, včasih tudi z debato. Tako smo spoznali zgodovinski, verski in zemljepisni značaj krajev, čez katere nas je vodila pot.
Bilo je dobro poskrbljeno tudi za molitev, petje in smeh, a vse je bilo končno osredotočeno v en sam cilj, da bi spoznali še druge naše brate in se vzljubili kot otroci istega Očeta, ki je v nebesih.
Še ne dolgo se je zdel ta cilj skoro nedosegljiv. Dogodki pa so se odvijali drugače in zastrmeli smo se nad razvojem duha, ki ga je preko zadnjih desetletij gradila božja roka v dušah, ki so dobre volje. Zbližanje s pravoslavnimi in muslimani danes ni več utvara. Božja pota niso naša pota. Od začetka sveta pa do konca dni bodo zakrita našim očem. Naš končni cilj je Bog, v katerega verujemo ne samo mi, temveč prav tako pravoslavni in muslimani. To je vera, ki nas druži v enoto božjega ljudstva.
Ze naslednje jutro smo odkrili, kako pravilno je to mišljenje. Sprejel nas je najprej banjaluški škof msgr. Alfred Pich-ler, ki je bil našega obiska silno vesel. Povedal je, da je bil njegov oče po rodu
«-mm
„V * Vvrir-- r
Stara mestna četrt s slavno Baščaršijo in Husrevbegovo džamijo v Sarajevu
iz Južne Tirolske. Poudaril je tudi, da je ozemlje njegove škofije prava ekumenska vrata. Katoliška stolnica je po zadnjem potresu lanskega oktobra tako poškodovana, da v njej ne morejo več maševati. Zato imajo vsako nedeljo božjo službo v pravoslavni cerkvi, katero jim pravoslavni bratje z veseljem odstopajo.
Ob tej priliki smo od nabirke, ki smo jo bili lani nabrali za potresence v Banjaluki, dali en del pravoslavnim in muslimanom. V mestu samem živi okoli 7.000 katoličanov, z okolico vred pa 13.000. Pravoslavnih je 35.000, ostalih 15.000 pa je muslimanov. Mesto šteje 57.000 prebivalcev.
Obiskali smo še pravoslavnega župnika in muslimanskega sodnika (kadija), s katerim smo imeli daljši razgovor pred mošejo Ferhadija. Tudi on je poudaril, kako vsi molimo istega Boga. V mestu je 15 džamij, ki s svojimi visokimi minareti dajejo temu kraju posebno značilnost.
PO DOLINI REKE VRBAS DO SARAJEVA
Po strmih in tesnih soteskah Vrbasa smo naslednje jutro dospeli v Jajce, kjer smo se ustavili ob slikovitih slapovih Plive ter ob mlinih, ki spominjajo na stavbe na kotih. Jajce ima 7.000 prebivalcev in je značilno po pločevinastih strehah štirioglatih muslimanskih hiš.
Noč je že padla na zemljo, ko smo prispeli na glavni cilj našega potovanja, v Sarajevo. Malo tesno nam je bilo pri srcu ob misli na potrese preteklih dni, a ko smo na ulicah zagledali tisočero brezskrbno množico, smo se potolažili. Skoro vsi smo dobili sobe v šestem nadstropju hotela »Evropa«. Kaj smo hoteli drugega, kakor vdati se v božjo voljo. Pa smo mirno spali, kajti zemlja se ni niti enkrat stresla.
Čudovit je bil s tiste višine pogled na nočni Sarajevo. Luči so iz globeli kipele kvišku prav do nebesnih zvezd in sestavljale z njimi eno samo bajno noč skrivnostnega Vzhoda. Prisluhnili smo ciganskim goslim, ki so mehko pele. Povsod je donela glasba in pesem, a vse tako
umirjeno, tako blažilno, nič podobno divji pesmi Zapada.
Naslednje jutro smo imeli sveto mašo v frančiškanski cerkvi, nato smo si ob podrobnem opisu zgodovinskih sarajevskih dogodkov l. 1914 ogledali ulico ob reki Miljački, kjer so počili usodni streli. Tam sc je porodila prva svetovna vojna z vsemi svojimi posledicami.
Nato nam je Hitsrevbegova džamija, največja v Sarajevu in naj dragocenejša v vsej Jugoslaviji, govorila o zgodovini sto letij. Občudovali smo lepe mozaike, krasne dragocene preproge, vodnjak pred mošejo, kjer si vsak musliman umije noge, predrlo vstopi v molilnico, a to ne samo v poletju, temveč tudi ko pade toplomer precej stopinj pod ničlo in je treba razbili led, da človek pride do vode. Ogledali smo si še Narodni muzej, kjer je lepo prikazano tudi domovanje turških velika-šev, njihovih žena in podobno.
Opoldne nas je sprejel sarajevski nadškof dr. Smiljan čekada. Kako smo bili presenečeni, ko nam je povedal, da je bil njegov oče iz Ilirske Bistrice, torej Slovenec. Na pozdrav dr. Kosmača, ki je poudaril, kako živijo prav katoličani v Sarajevu na ekumenskem vetru in se nahajajo zato v prvih vrstah za zedinjenje vseh kristjanov, je g. nadškof odgovoril, da so oni vedno pripravljeni prožiti roko pravoslavnim in muslimanskim bratom, a da si kljub temu ne domišljajmo, »da je zedinjenje že zrel plod, ki visi na drevesu naših nad«.
Računajo, da živi v Bosni in Hercegovini 800.000 katoličanov.
(Prihodnjič naprej)	Z.P.
nes smo vendar v dvajsetem stoletju in nismo v nikaki kolonialni dobi, ki bi nam preprečevala biti polnopravno ljudstvo. Svetovalec je še primerjal ravnanje rimske vlade obnašanju bika v areni, ki ne vidi pred seboj ničesar drugega kot rdečo cunjo, ki mu jo pred oči nastavlja bikoborec; ta rdeča cunja naj bi v deželnih zakonih bila beseda »slovenski«, ki jo Rim tako pikolovsko išče in črta! Na koncu svojega daljšega govora je Štoka še polemiziral z liberalci in jim očital razdvojenost, saj so v Gorici pred časom glasovali za resolucijo o slovenskih vprašanjih (predložila jo je goriška SDZ), medtem ko so iv Trstu na reakcionarnih stališčih.
Dr. Štoka je predložil tudi resolucijo, v kateri je zahteval od predsednika Berzan-tija, da gre v Rim, kjer naj pristojnim organom osebno razloži zahteve slovenskega prebivalstva in težnje celotnega prebi-balstva naše dežele. V imenu odbora je vsem diskutantom odgovoril odbornik N. Stopper in sprejel Štokovo resolucijo. Dva dni zatem je predsednik deželnega odbora Berzanti odpotoval v Rim, kjer je na pristojnih mestih interveniral v prid Štoko-vega zakona. Prav tako pa je pri predsedstvu vlade interveniral tudi deželni svetovalec dr. Štoka.
Rimska vlada ima sedaj petnajst dni časa, da se zakonskemu osnutku Slovenske skupnosti upre in vso zadevo spravi pred ustavno sodišče. Ce bi se to ne zgodilo, bo zakonski predlog postal stvarnost v deželni zakonodaji.
Vsa problematika okrog tega zakonskega osnutka pa je naletela na širši odmev tudi izven območja dežele Furlanija-Ju-lijska Benečija; o njej so na široko pisali vsi naši zamejski časopisi, daljši članeik pa je 'stvari posvetilo tudi sobotno ljubljansko »Delo«; članek je napisal dr. Janko Jeri.
S TRŽAŠKEGA
Zasedanje papeške komisije za mir
V	Rimu se je sestala na letno zasedanje papeška komisija »Justitia et Pax« (Za pravičnost in mir). Zbrani so člani komisije, ki jih je trideset, svetovalci in še zastopniki raznih rimskih kongregacij. Komisiji predseduje kanadski kardinal iz Ouebeca, Roy. Na zasedanju bodo pregledali storjeno delo in pripravili načrte za bodočnost.
Bazovica
Letos smo bogati na porokah. Veseli smo, da se naši fantje in dekleta poročajo in ustvarjajo lepe slovenske družine. Bog daj, da bi bile tudi zibelke krščanskega življenja. V avgustu smo imeli v Slomškovem domu tečaj v pripravo na zakon. Udeležilo se ga je kar enajst parov slovenskih fantov in deklet. Sledili so in sodelovali, da je bilo veselje. Poleg do mačega župnika je predaval tudi zdravnik dr. Milan Starc.
13. septembra je sklenila zakon s Frankom Mesarjem iz Trebč domačinka Nada Marc iz zavedne slovenske družine, ki je zvesta naročnica Katoliškega glasa. Novemu paru želimo vse dobro!
V	nedeljo, 4. oktobra nas obišče tržaški nadškof. Zadnji obisk je opravil v juniju leta 1964 in takrat blagoslovil prvi kamen pri gradnji Slomškovega doma. Javljamo spored pastirskega obiska: ob 8. uri bo nadškof pridigal pri maši na Gropadi, ob
9,15	na Padričah, ob 10,30 bo maševal in pridigal v župni cerkvi v Bazovici. Po maši se bo srečal z ožjimi sodelavci in člani Slomškovega doma. Popoldne ob treh bo maševal na Pesku. Ob 6,30 zvečer bo prisostvoval glasbeni akademiji, ki jo prireja glasbena šola Slomškovega doma v kino dvorani. Nastopili bodo: mladinski zbor, ansambel Kondor, Mini-Miramar, Mi-ramar junior in upamo tudi zmagovalci državnega tekmovanja v Paviji: Miramar senior. Vabljeni vsi.
Skavtski taborni dan
Sončni dnevi letošnje jeseni so zvabili tržaške skavte in skavtinje v naravo. V nedeljo se nas je zibralo kakih sto na Opčinah, da se spet srečamo, se pogovorimo in se skupaj lepo imamo. Po jutranji maši smo se v 'dvorani Finžgarjevega doma nasmejaili ob filmih in diapozitivih naših -taborjenj. Pred kosilom pa sita se pomerili v odbojki izbrani ekipi skavtov proti skavtinjam.
Po kosilu smo se odpravili v dolino Prčedol. Z močno razgibano igro o »tatovih in policajih« smo takoj napolnili, vso dolino.
Dan smo zaključili s tabornim ognjem, ki so ga obiskale tudi goriške skavtinje. Med prizori in pesmimi se je ustvarilo tako prijetno vzdušje, da se nikomur ni mudilo domov. Srečanje se je pokazalo izredno zaželeno, saj je, na primer, ob koncu mali skavt Jožko navdušeno spraševal, če se bomo prihodnjo nedeljo spet srečali. Vesela Veverica
Grozljiv pokol v Jordaniji
Po desetih dneh neprekinjenih borb med jordansko vojsko in palestinskimi gverilci je prišJo v nedeljo, 27. septembra do podpisa premirja v Kairu, ki določa, da se morajo tako čete kralja Husseina kot čete palestinskih borcev umakniti iz jordanske prestolnice Ammana.
Poizkus kralja Husseina, da stre vojaško moč palestinskih gverilcev in uveljavi znova oblast nad vsem ozemljem, ni uspel. Samo prepad, ki je že do sedaj ločil Palestince od beduinskega dela prebivalstva v Jordaniji, se je povečal. K temu je zlasti pripomoglo zadnje prelivanje krvi.
Sudanski predsednik Numeiri je po svojem obisku Amana dal izjavo, v kateri je kralja Husseina obdolžil, da je hotel uničiti palestinsko odporniško gibanje. Po tem poizkusu naj bi po Numeirijevih besedah bilo na strani Palestincev 25.000 mrtvih ali ranjenih, na strani kraljeve vojske pa pet tisoč.
Jordanska vojska je nastala iz beduinske Arabske legije, ki ji je poveljeval sloviti britanski častnik John Glubb, bolj poznan pod imenom Glubb paša. Danes ' odi to vojsko, ki šteje 60.000 mož, maršal Madžali. Vojska je v glavnem sestavljena iz pehote, poleg tega pa šteje še tri oklepne brigade z zastarelimi tanki in nekaj lovci-bombniki.
Enote palestinskih borcev so manj številne, 20.000 do 30.000 mož, a bolj gibčne v nastopih. Oborožene so v glavnem z lahkim orožjem.
Zadnji boji, ki so pretresli Jordanijo, so posledica dveh različnih delov prebivalstva, ki državo sestavljata. Pred nastankom izraelske države, ko je bila Palestina še angleški mandat, je obstajala le Trans-jordanija, to je država onstran Jordana. Ko pa je Izrael postal resničnost, se je transjordanski kraij Abdullah polastil tudi Cisjordanije, dežele tostran Jordana. Na ta način je nastala država Jordanija s palestinskimi Arabci in beduini. Slednji so neomajno zvesti kralju Husseinu, Palestinci so pa v Jordaniji gledani kot pritepenci. Ali bodo slednji preplavili Jordanijo in ji vsilili svoje stališče ali pa bodo Palestinci prisiljeni kloniti, še ni jasno. Vsekakor se na ozemlju Jordanije poraja nova državna tvorba, v kateri bodo prišle do izraza vse težnje, ki sedaj pretresajo palestinsko odporniško gibanje. F,no je gotovo: kraljevina Jordanija s ha-šemitsko dinastijo na čelu je -umrla leta 1967 ob koncu šestdnevne izraelsko-arab-ske vojne. In pokopal jo je sam kralj Hussein, ki se je v zadnjem hipu pridružil Naserju iter ga podprl.
Prva cerkvena učiteljica
Po skoro dveh tisočletjih obstoja Kristusove Cerkve je prva ženska dosegla častni naslov cerkvene učiteljice. Preteklo nedeljo je namreč sv. oče Pavel VI. na slovesen način podelil ta naslov sv. Tereziji iz Avile, rojeni 29. marca 1515 v Ahumadi, Stara Kastilja.
Sv. Terezija, z naslovom Velika, je v 16. stoletju bila ena najbolj bleščečih osebnosti španske Cerkve in obnoviteljica kar-meličanskega reda, kateremu je pripadala. S svojimi mističnimi spisi je veliko prispevala k uveljavitvi te vrste duhovnega življenja.
Sv. oče je v svojem govoru poudaril, da žena v Cerkvi sicer ni klicana v uče-niško ali zakramentalno službo, je pa kljub temu njeno poslanstvo vzvišeno, ker lahko s svojo molitvijo, apostolskim delom in svetim življenjem pomaga k rasti Cerkve. Sv. Terezija se je odlikovala predvsem z molitvijo in z globino svojih spisov. Njen poziv k molitvi je sodoben tudi danes, ko so časi tako nemimi in težki.
Slovesnosti proglasitve je prisostvovalo nad trideset kardinalov, številni karmeličani in karmeličanke, močne skupine španskih romarjev, bodoči španski kralj Juan Carlos Burbonski z ženo Sofijo iz Grčije, španski zunanji minister Lope/. Bravo, škof ter civilne oblasti mesta Avile, kjer je grob sv. Terezije.
Prihodnjo nedeljo bo sv. oče k isti časti povzdignil še drugo sveto žemo: Katarino Siensko.
Sv. oče je zaskrbljen zaradi Jordanije
Pri eni zadnjih skupnih avdienc je sv. oče številnim romarjem izrazil svojo zaskrbljenost zaradi bojev v Jordaniji. Boji se, da bi se krajevni spopad razširil, vendar je prepričan, da bodo odgovorni krogi storili vse, da pride do pomirjenja. V mejah možnosti bo tudi sam storil vse, da se kriza reši na pameten način. Vse vernike pa prosi, naj molijo za božje usmiljenje in pomoč.
Plim staski im v NaMn
in odborom mnogo težav, predvsem zaradi narodnostno mešane občine, a da jih bodo skušali sporazumno sproti reševati. Govoril je o ekonomskih problemih občine, o gradnji nekaterih šol, o raznih delih, o davčni politiki in ljudskih stanovanjih ter podobnih .problemih. Ustavil se je dalj časa pri slovenskih problemih občine, posebej pa je poudaril postavitev dvojezičnih napisov po vsem devinsko-nabrežinslkem ozemlju.
Celotnemu odboru, posebej pa županu želimo demokratični Slovenci veliko uspehov v korist vsega prebivalstva devinsko-nabrežinske občine.
Izjava Slov. skupnosti za poseg na pristojnih mestih v Rimu
Dne 24. septembra se je sestal izivršni odbor Slovenske skupnosti in razpravljal o trenutnem političnem položaju zlasti v zvezi z obnavljanjem občinskih in pokrajinskih uprav. Izvršni odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje zlasti dejstvo, da je bil v Nabrežini ponovno izivoljen slovenski župan, kar je jamstvo, da se bo
Ansambel Miramar je zmagal v Paviji
Zadnje občinske volitve so v Nabrežini dale sledeče rezultate: DC 8 občinskih svetovalcev, PCI 6, PSI 2, SSL 3 in PSU enega svetovalca. Po narodnosti je na dvajset svetovalcev žal le osem Slovencev (v mislih imamo ne neke ikvazi-Slovence, ampak one, ki se zavedajo svojega rodu in jezika). Potemtakem ne more biti govora o slovenski upravi, kot smo nekje več krat brali ali slišali.
Da je Slovenska skupna lisita s tremi svetovalci prišla ponovno do županskega mesta, je to zanjo resnično velik politični uspeh. Talko smo v tržaški pokrajini demokratični Slovenci ohranili dve županski mesti (Repentabor in Nabrežina), kar je nadvse zadovoljivo dejstvo.
Župansko mesto je sprejel dr. Drago Legiša, ki je občino vodil že pet let in je na zadnjih občinskih volitvah prejel od naših kandidatov največ preferenčnih glasov. V odboru bo še en svetovalec SSL, in sicer Antek Terčon, ki je prvič na tem odgovornem mestu. Dr. Legiša je že podal ostavko kot pokrajinski odbornik, ker ne more opravljati dveh takih funkcij hkrati.
V	diskusijo je za Slovensko skupno listo posegel Bojan Brezigar, ki je s stvarnimi besedami osvetlil razloge, zaradi katerih je SSL vstopila v levosredinsko koalicijo. Rekel je, da smo šli na volitve z geslom za slovenskega župana in da smo zato zadovoljni, da smo dano besedo tudi držali in postavili na čelo uprave slovenskega župana, kar najbolje simbolizira na-brežinsko stvarnost. Rekel je še tole: »Vendar pa naša izbira ni padla iz nekih zgolj egoističnih in utilitarističnih namenov. Proučili smo razne možnosti in smo ugotovili, da teoretično ni možna nobena taka rešitev, ki bd popolnoma ločila tukaj živeči prebivalstvi in ju postavila na skrajno protislovne položaje ter tako povzročila spore in nesoglasja, ki bi se v teku petletne dobe lahko še poostrili. (Očitno je govornik mislil tu stališča, ki jih je hitela iznašati KPI.) Tudi ko bi bila taka rešitev mogoča, je še rekel Brezigar, bd s tem tvegali, da uničimo, kar je bilo v zadnjih petih letih storjenega v duhu napredka in razumevanja.«
Po izvolitvi za župana je dr. Legiša, za katerega je kompaktno glasovalo 12 svetovalcev SSL, DC in PSI (socialdemokrati bodo podprli odbor od zunaj), podal programsko izjavo. Dejal je, da je pred njim   ........
Tržaški harmonikarski ansambel Miramar senior je v soboto, 26. septembra zmagal na vsedržavnem tekmovanju harmonikarjev v Paviji. Dosegel je prvo mesto v kategoriji ansamblov s 15 člani in odnesel največ točk. Ansambel je vodil prof. Oskar Kjuder. Kot prva harmoni-karka je nastopila prof. Elijana Zajčeva, ki je skladbe priredila in ansambel pripravila. Miramar senior se je predstavil z zahtevnim sporedom: s Smetanovo Vlta-vo, Sibeliusovo Finsko in Saint Saensovim Mrtvaškim plesom.
V isti kategoriji je nastopil tudi Miramar junior, katerega člani ne presegajo 15. leta starosti. Med njimi približno polovica obiskuje glasbeno šolo v Slomškovem domu v Bazovici in ima za seboj komaj leto in pol glasbenega pouka; najmlajši ima 8 let. Ansambel je nastopil pod vodstvom prof. Elijane Zajčeve z bogatim sporedom ter izvajal Albinonijev Adagio v g-molu, Gotzovo Praznično uverturo in Ples vil iz Hrestača Čajkovskega. Zasedel je skupno z ansamblom Cogne iz Doline Aosta -tretje mesto. Vedeti moramo, da v isti kategoriji niso podelili druge nagrade in v ostalih kategorijah ni noben ansambel prejel prve nagrade.
V kategoriji »B« solistov je nastopila Tržačanka Dorina Kante, ki je članica ansambla Miramar senior. Tudi ona je odnesla prvo nagrado.
Ansambli in solisti, ki so se hoteli udeležiti tega tekmovanja, so morali v juliju prestati izločilni izpit. Usposobljeni an-
sambli so bili oproščeni vseh stroškov potovanja in bivanja v Paviji. Zato je jasno, da je ocenjevalna komisija bila zelo stroga, kar daje še večji pomen tekmovanju in zmagi ter večje priznanje našima ansambloma ter solistki Dorini Kante.
Isti večer so zmagovalci nastopili v Stra-delli blizu Pavije, kjer je znana tovarna harmonik. Naslednji dan so si ogledali slovito kartuzijo in zvečer nastopili na slavnostnem koncertu v dvorani Fraschi-ni v Paviji ter prejeli nagrade.
Solistki, ansamblu, prof. Elijani Zajčevi in prof. Oskarju Kjudru iskreno čestitamo za zmago in se že veselimo njih nastopa 4. oktobra ob 18.30 v kino dvorani v Bazovici ob škofovem pastirskem obisku.
Zaključen seminar za slov. šolnike
V	četrtek, 24. septembra se je v gradu Podvin na Gorenjskem zaključil sedmi študijski seminar za tukajšnje slovenske profesorje in učitelje. Seminar se je začel 15. septembra ter se ga je udeležilo 30 slovenskih profesorjev in učiteljev s Tržaškega ter nekaj šolnikov z Goriškega.
Na seminarju so predavali ugledni strokovnjaki o aktualnih kulturnih in znanstvenih vprašanjih. Vodstvo seminarja je poskrbelo tudi za dvodnevni izlet na Pohorje in v Prekmurje ter za oglede bližjih kulturnih središč. Razen tega ie udeležence seminarja počastil s sprejemam pomočnik sekretarja za kulturo in prosveto SRS prof. Oberlintner.
I
Lu
Tudi letos bo prvo nedeljo v oktobru, 4. t. m., ob 8.30 procesija s kipom Rožno-venske Matere božje ob barkovljanski obali. Ker želimo, da ohrani procesija običajni značaj, računamo na številno udeležbo deklet oziroma žen v narodnih nošah. Tudi cerkveni pevci imajo važno vlogo pri tej Marijini proslavi; zaito se vneto pripravljajo z vajami, da bodo podprli množično petje litanij Matere božje, ki se bo vrstilo z molitvijo rožnega venca. Procesijo bo vodil škofov vikar dr. Lojze Škerl.
Marijina podoba bo izpostavljena ves mesec oktober pri glavnem oltarju. Tam sc bodo zbirali Marijini častilci vsak večer ob 18. uri za rožnovensko pobožnost.
Rožnovenska procesija v Barkovljah pred petdesetimi leti
nadaljevalo s prizadevanji za pravično reševanje odprtih manjšinskih vprašanj.
Na seji je izvršni odbor vzel tudi na znanje korake, ki jih je napravil te dni v Rimu deželni svetovalec Štoka glede deželnega zakonskega osnutka, (ki uvaja v deželno zakonodajo izrecno imenovanje slovenske manjšine. Štoka je izvršnemu odboru podrobneje poročal o svojih posegih pri predsedstvu rimske vlade, kjer je utemeljeval nujnost sprejetja omenjenega zakonskega osnutka in obenem prikazal odgovornim oblastem ostalo problematiko slovenske narodne skupnosti.
Štoka je interveniral na pristojnih mestih tudi glede zakonskega osnutka Slovenske skupnosti, ki ga je deželni svet izglasoval lani in ga poslal parlamentu v dokončno izglasovanje. Gre za zakonski predlog državnega zakona o kazenskih določilih v prid zaščite narodnostnih manjšin, ki ga je deželni svet že dvakrat izglasoval.
Sedaj je omenjeni zakonski predlog deželnega sveta Furlani j e-Julijske krajine prišel v senat, kjer je bil dodeljen drugi pristojni komisiji pod št. 878. Poročevalec zakonskega osnutka je senator Bardi. Za osnutek se je že izrekla tudi 1. komisija (ustavni posli), ki je dala svoje pozitivno mnenje o zakonskem osnutku. Vse kaže, da si bo zakonski predlog le utrl pot v senatu in v poslanski zbornici, kar bi nedvomno bil uspeh za vso slovensko narodno skupnost.
Zamenjava na jugoslovanskem konzulatu v Trstu
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina je zapustil tržaško mesto. Sprejel je novo službo ravnatelja Zavoda za urbanizem Slovenije v Ljubljani. Tepina je po poklicu arhitekt. Predno je prišel za konzula v Trst, je bil župan ljubljanske občine. Sedaj se je vrnil v Ljubljano. Na njegovo mesto pride Boris Trampuž, ki je bil svoj čas generalni konzul v Celovcu, sedaj pa pomočnik tajnika izvršnega sveta SR Slovenije. Novi generalni konzul pozna problematiko narodnih manjšin, saj si je pridobil izkušnje na Koroškem. Zato upamo, da bo njegovo delo uspešno in zlasti, da ne bo gledal, kakšno strankarsko izkaznico nosi slovenski človek, ki se obme nanj za pomoč.
Študijsko potovanje za živinorejce tržaške pokrajine
Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu pripravlja za prvo tretjino oktobra šLudijsko potovanje, ki je namenjeno živinorejcem pokrajine. Predviden je ogled živinorejskih obratov v pokrajinah Cremo-na, Piacenza, Parma, Modena in jesenskega velesejma v Veroni. Potovanje bo trajalo štiri dni. Kot je navada, bo nadzor-ništvo krilo stroške za prevoz in prenočitev. Za hrano bodo poskrbeli udeleženci sami. Prijave se sprejemajo v živinorejskem uradu tržaškega nadzorništva do zasedbe razpoložljivih mest (40). Naknadno bo nadzorništvo, ko bo vedelo za vse podrobnosti, sporočilo vsem udeležencem program potovanja s točnimi datumi in umikom.
Nesreča za nesrečo
Dne 24. septembra sta se na Tržaškem pripetili dve hudi prometni nesreči, ki sta obe terjali človeške žrtve. Najprej in sicer ob 15. tiri se je na cesti pri Nabrežini ponesrečil 21-letni akademik z Opčin Vladimir Rauber. Z motornim kolesom se je skupaj s sestro vozil po trbiški cesti, ko je pri Nabrežina iz nepojasnjenih vzrokov zavozil v skalnato steno. Težko ranjenega so prepeljali v tržaško bolnišnico. Toda že med prevozom je izdihnil. Sestro, 17-lelno Savino, so prepeljali v tržiško bolnišnico. Njeno stanje ni bilo tako hudo in je upanje, da bo okrevala.
Istega dne zvečer ob 19,30 se je zgodila druga smrtna nesreča. To pot na cestnem križišču pod Bazovico. Po cesti iz Lo-njerja je privozil s svojo vespo 32-letni delavec Mario Čok. Zdi se, da se ni ustavil, kot zahteva znak na križišču, temveč zapeljal naravnost na cesto. V istem trenutku je iz Bazovice pridrvel s precejšnjo brzino nemški avto, ki ga je vozil 21-letni Woifgang Fiatov. Prišlo je do trčenja med vespo in avtom. Pri tem je nesrečnega čoka vrglo daleč po asfaltu. Bil je na mestu mrtev.
Na cesti res ni nikoli dovolj previdnosti.
Odlikovanje bivši slov. ravnateljici
Bivši dolgoletni ravnateljici slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu prof. Mari Blažini je predsednik republike na predlog prosvetnega ministrstva podelil odlikovanje »komendator za zasluge za italijansko republiko«. Omenjeno odlikovanje je priznanje za velike zasluge, ki jih ima prof. Blazina za šolstvo.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 4. do 10. oktobra 1970
Nedelja: 9.35 Ptujski festival narodno zabavne glasbe. 10.50 Mc Pheetersovo popotovanje. 11.40 Skrivnosti morja. 18.00 človek človeku okvir. 18.30 Mestece Pey-ton. 20.35 H. Kleist: Razbiti vrč. 21.35 Pesem za vas.
Ponedeljek: 18.00 Radost Evrope - prenos otroške prireditve. 19.30 Risanke. 20.35 L. F. Rebello: Naslednji dan - TV drama. 21.25 Belgija - reportaža. 21.40 Znani obrazi: Peter Ustinov.
Torek: 17.40 Medvedov godmjavček. 18.30 Prvi koraki: Ansambel Union. 18.45 Nastop pevke Shirley Bassey. 19.05 O našem go varjenju. 19.20 Spolne bolezni. 20.35 Lahka zmaga - poljski film. 22.05 Veliki orkestri.
Sreda: 17.50 Zaklad kapitana Parangala. 18.35 Na sedmi stezi. 19.20 Bazovica 70 -Spomin in opomin - reportaža. 19.40 A. Srebotnjak: Kraška suita - 2 stavka. 21.20 Bemus - prenos baletne predstave. 22.30 Luxemburg - reportaža. 22.50 Nogomet Avstrija: Francija - posnetek II. polčasa.
Četrtek: 17.45 Potujmo v naš svet - mladinska oddaja. 18.30 Izbrali smo v Kranju - s festivala športnih in turističnih filmov. 19.20 Doktor v hiši. 2035 A. J. Cro-nin: Primeri dr. Finlaya. 21.25 Kulturne diagonale. 22.00 Franco Corelli - zabavno glasbena oddaja.
Petek: 17.25 Mc Pheetersovo popotovanje. 18.30 Bela Bartok: Čudežni mandarin. 19.05 Svet na zaslonu. 20.35 Mož, ki je ubil Libertyja Walencea - ameriški film. 22.40 Opatija 70.
Sobota: 17.50 Narodna glasba. 18.20 V senci zvezd: Mirne živce! 19.20 S kamero po svetu: Tromsoe. 20.30 Opatija 70. 22.05 Skrivnosti morja. 22.30 Nepremagljivi -serijski film. 23.30 Opatija 70.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiiHNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHmiiiiiiimiiiiiiimiiiimmmmiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiimmiiMiiiimiiimiim
To nedeljo 4. 10. bo v Podgori ob 14,30 rožnovenska procesija
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
t Msgr. Janez Hladnik
llllll!!ll!lllllfllll!lll!l|||!|||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll|M||l||||||||||j|||||||||||lllllllllllll|illllltllll!llll!IIIHIIIIII!lllillll!tnillllllll!linilllllllllMinillllllllllllllllllllM
95 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
»Provzvišeni! Ko som odhajal pred trinajstimi leti, ste mi rekli: Z odprtimi rokami vas čakam, kadarkoli -se vrnete. Pa je drugače prišlo. Dobrodošli, prevzvišeni, ko vas morem jaz sprejeti, tudi z odprtimi rokami in veselim srcem.«
škof pa je odvrnil: »Gospod Janez, kolikokrat sem se že zahvaljeval Mariji in Jezusu za to, da sem vas poslal v Argentino. Kdo bi pač mogel umeti čudna pota božje Previdnosti!«
Več mesecev je škof Rožman nato ostal v Južni Ameriki. Tudi v Lan us sem ga zapeljal, da je blagoslovil tedaj že kupljeno zemljo za Slovensko vas.
Stopali smo po široki njivi. »Tukajle in tam na oni strani plotu je 16 hektarjev zemlje, kjer bo čez deset let polno lepih domov in drevje, cerkev in društveni dom
ter igrišče. Naj Vaš blagoslov pomaga, da bo to res!«
Konji in krave ter par radovednih otrok je prisostvovalo tej molitvi. Vse naokrog je bil še travnik in pašnik. Precej daleč proč se je odražala kupola lomaškega pokopališča. Proti Buenos Airesu kake štiri kvadre dalje (nekaj čez 400 m) so bile najbližje hiše.
Nato smo sedli k pogrnjeni mizi v hiši mojega brata Naceta, ki je bil nabrž prvi dom novonaseljenih Slovencev, postavljen z lastnimi rokami. Nace, Mirko in bratranec Jože, tedaj že med rajnimi, so sami vse delo napravili. Le za gradbeni material sem jim jaz dobil posojilo.
Tudi v Clevelandu se je tako začelo s slovenskim naseljem, je menil g. Jule Slap-šak, moj sošolec in prijatelj iz semenišča v Ljubljani, ki sem ga po tolikih letih prvič videl. Spremljal je namreč škofa dr. Rožmana na tem potovanju. Bil je kaplan na slovenski župniji v Clevelandu.
škof je obiskal tudi daljni argentinski jug, kamor sem ga jaz spremljal. V Mar del Plati, Bahiji Blanci in Neuquenu so ga rojaki pozdravili. V Cinco Saltos je
bila prava ljudska veselica. Tam stari naseljenci niso verjeli v bajke o »krvavih škofovih rokah«. Še bolj slovesno je pa bilo v Bariločah hi v Comodoro Rivada-via, kjer so bili naseljeni že mnogi novo-došli.
Ta moja pot na daljni jug je bil moj poslednji sprehod po Argentini, kajti po povratku me je škof dr. Rožman razrešil moje dolžnosti izseljenskega duhovnika in mi dovolil, da prevzamem nalogo ustvariti
v	Pompeju novo faro, toda z dolžnostjo, da skrbim za Slovence v Slovenski vasi, da nikdar ne bodo brez slovenskega duhovnika.
ODSTRANJENE OVIRE
Že leta 1937 sem odkril pot do Pompeja. Več slovenskih družin sem našel tam, katere sem potem vsako leto obiskoval. Ko sem poizvedoval, če je tam kje kaka kapela, so mi dejali: »Tamle med tistim drevjem je maša ob nedeljah.«
Kmalu po letu 1945, ko sem iskal zemljo, kamor bi poslal svoje rojake begunce, pride do mene »Dona Maria«, ki sem jo poznal že iz Avellanede, Marija Ivanič, ki
se je bila poročila z Arambašičem in je imela dom prav blizu omenjene kapele. Da bi bilo lepo, je rekla, če bi jaz šel v Pompeo.
Z g. Košičkom sva pozneje delala načrte, da bi tam kupila hišo in bi se on tam naselil ter pripravljal bodočo faro. To je on res poskusil, ko nama je pozneje uspelo, da ga je sprejel župnik sv. Juda Tadeja kat kaplana. V letu 1949 je hodil vsako nedeljo v Pompeo in je tudi marsikaj žrtvoval za to, da bi kapela kaj napredovala. Pozneje ga je nasledil tudi naš rojak Viktor Bratulič, ljubljanski duhovnik, ki pa je pozneje zaradi neuvidevnosti argentinskih predstojnikov izstopil iz duhovništva.
Po odhodu škofa dr. Rožmana so prišli do mene možje cerkvenega odbora, da bi se resno pomenih o zadevi. Najprej je bilo seveda potrebno dovoljenje krajevnega škofa, ki je bil tedaj v La Plati. Padre Casanova, župnik v Ramedios de Escalada ga je potegnil do kapele z avtom. Komaj sta se izvlekla iz blata. Pa pravi škof: »Kako naj pošljem sem duhovnika? Poleg blata sama revščina. Saj bo umrl od
glada.«
Ko jaz to zvem in ker sem vedno bolj uvideval potrebo, da se v Pompeu ustano-
vi	fara, sem poslal škofu msgr. Solariju obširno spomenico, v kateri sem med drugim omenil tudi, da jaz pač ne bom umrl od lakote, ker imam tam brata in sestro. Dal sem mu tudi besedo, da sem zares pripravljen vztrajati na mestu, če bom delo začel.
Pa je prišel še en udairec. Sam satan je hotel za vsako ceno onemogočiti božje delo v tem kraju. Prijavil se je nekdo z lastninskim pismom, češ da je zemljišče, na katerem je stala kapela, njegovo.
Toda Don Eugenio Garau ni odnehal. Dognali smo, da je bil dotični človek sicer res sorodnik pravega lastnika, ki je pa bil že umrl in niso nato v zapuščini prepisali tega zemljišča nanj, ker je bila tam pač zemlja prej tako malo vredna, da ni bilo vredno prepisa. Davki niso bili nikdar plačani. Zato je Don Eugenio takoj začel postopek za tridesetletno pripo-sestvovanje in je v pol leta Izposloval lastninsko pravico, ki je bila prenešena na nadškofa v La Plati. (Se bo nadaljevalo)
Izlet v Logarsko dolino
Izlet v Logarsko dolino, ki ga je preteklo nedeljo priredilo katoliško prosvetno društvo »Mirko Filej« v Gorici, je v polni meri uspel. Udeležili so se ga pevci zbora »Lojze Bratuž« ;in številni člani društva.
Vreme, ki se je v Gorici napovedovalo sončno, se je za Logatcem sicer spremenilo v oblačno, a k sireči brez dežja. Seveda so bili zaradi tega udeleženci oropam marsikaikega naravnega užitka, ki ga nudi zlasti Logarska dolina ob lepem vremenu.
Prvi postanek je bil v Gornjem gradu. Ta kraj je primorskim Slovencem praktično neznan, čeprav je zlasti za slovensko cerkveno zgodovino zelo pomemben. 2e v 12. stoletju je stal tam mogočen benediktinski samostan; v 15. stoletju je cesar Friderik III. samostan z bogatimi posestvi izročil pravkar ustanovljeni ljubljanski škofiji. Do leta 1946 je bil nato Gornji grad last ljubljanskih škofov. Ti so se zlasti v poletnih mesecih radi mudili v prostorih bivšega samostana, ki so mu kasneje rekli graščina. Zadnji je v njem stanoval nadškof dr. Jeglič po odpovedi na ljubljansko škofijo.
Ljubljanski škofje so v Gornjem gradu sredi 18. stoletja tudi zgradili veličastno cerkev s kupolo. CePkev je dolga 60 m in prav toliko visoka do vrha kupole. Krasijo jo dragocene oltarne slike. V glavnem oltarju je podoba sv. Mohorja in For-tunata, delo slikarja Laysrja, ki je tudi izdelal sliko brezjanske Marije. V cerkvi počivajo razni opat je in škofje kot npr. Ravbar, Tekstor (Tkalec), Kacijaner, Hren in drugi, o čemer pričajo tudi nagrobni spomeniki. Ker je fara majhna (tisoč duš), verniki le s težavo vzdržujejo to lepo svetišče, čeprav bi kot izreden kulturni spomenik zaslužila vso podporo republiških oblasti, zlasti ker so bili partizani tisti, ki so leta 1944 upepelili starodavni samostan, pri čemer je šla v uničenje kopica ■dragocenih predmetov.
V	gornjegrajski cerkvi so imeli udeleženci sv. mašo, ki sta jo v somaševanju opravila gg. Jurak in Jericijo. Po ogledu cerkve je pot izletnike vodila ob Savinji preko Ljubnega, odkoder se je včasih pričenjala splavarska (flosarska) vožnja pro-t'. Savi in Beogradu, mimo Luč in Solčave v prelestno Logarsko dolino. Po kosilu v hotelu sester Logar je sledil ogled slapa Rinke, ki je istočasno začetek Savinje. Ce bi bilo še sonce navzoče, bi bil uspeh izleta popoln. Pa tudi tako so bili vsi izletniki navdušeni nad naravno lepoto doline.
Povratek se je izvršil po isti poti. Zadnja postaja je bilo gostišče na Trojanah, kjer je meja med štajersko in Kranjsko in kjer ves d mi pečejo izredno okusne krofe, zaradi katerih se sikoro vsak voznik tam ustavi in s krofi osikrbi. Tudi naši popotniki so se tega nepisanega pravila držah. V hitri vožnji je nato avtobus še pred polnočjo spet postal na trgu pred cerkvijo sv. Ignacija v Gorici. Naj bi odbor društva »M. Filaj« tudi v bodoče mislil na podobne izlete, ki širijo kulturno obzorje in nas seznanjajo z lepotami slovenske zemlje.
-Jk
ZA KMETOVALCE
Jesenske nadloge
Na številna vprašanja g. Hmeljaka iz Grijana naj odgovorim po vrsti:
Ptiči so v vinogradu prava nadloga, ko dozoreva grozdje. Sladke jagode so zanje izredno vabljive. Kako se jih ubranimo? Stara sredstva kot strašila, klopotci, bleščeča stekla, žvenketajoči obeski itd. delujejo le delno in še takrat le v začetku. Ptiči se nanje privadijo in nemoteno nadaljujejo svoje dalo. Kemična sredstva za zastrupitev ali omamljenje ptic pri nas niso v rabi. V prodaji najdemo aparate, ki v presledkih streljajo ali pravzaprav samo pokajo. Delujejo na karbid ali plin. Baje učinkujejo dobro. Vendar so uporabni le tam, kjer pokanje ne more motiti bližnjih stanovalcev. Mreže proti toči deloma zadržujejo ptiče, da v takšni meri ne navalijo v vinograd. Nedavno pa se je pojavil na tukajšnjem trgu aparat za pla-šanje ptic. Aparat oddaja v določenih pre sledkih svarilne krike ptic, ki se ustrašijo in odletijo. Vsaka vrsta ptic ima svoj sva-
rilni znak; zato je pri nabavi takega aparata treba paziti, da naprava oddaja krike tistih ptic, ki delajo škodo v vašem vinogradu, sicer bi aparat lahko ostal neučinkovit. Z eno napravo se obvlada 4 do 5 ha vinograda ali sadovnjaka ter 15 ha odprtega polja.
Ose, čebele in muhe na grozdju nastopijo šele takrat, ko so jagode ranjene iz drugih vzrokov. Npr. toča raztrga kožico, drobna gosenica grozdnega sukača prevrta jagodo in med boleznimi predvsem oidij povzroči razpokanje kožice. Skozi nastale odprtine srkajo omenjene žuželke sladki sok. Zato se je treba boriti proti prvim vzrokom: proti toči z mrežami, proti grozdnemu sukaču z insekticidi in proti oidiju s fungicidi. Tako se istočasno ubranimo gnilobe, ki se ne more naseliti na zdravih jagodah.
Sode, ki imajo duh po kisu, plesni, sušim itd. peramo kot nove sode izmenično z vročo vodo in žvepleno kislino. Sod najprej oplaknemo in odstranimo vinski kamen. Nato ga do ene tretjine napolnimo z vročo raztopino sode (4%); potem sod
V	nedeljo, 11. oktobra bo v Gorici
PEVSKI KONCERT
na katerem bosta nastopila moška pevska zbora iz Vrtojbe in iz Mirna. Koncert bo v Katoliškem domu ob 17. uri. 2e danes vsi lepo vabljeni.
zamašimo in ga pogosto obračamo tako, da se dobro zmočijo vse stene. Po nekaj dneh izpustimo tekočino in sod podobno napolnimo z žvepleno kislino (4%). Po nekaj dneh obračanja izpustimo tudi kislino, izplaknemo sod najprej z obilno vročo in nato hladno vodo. To je najbolj temeljito pranje sodov. Pri uporabi žveplene kisline pazite, da stavite v sod najprej hladno vodo in potem kislino. Pri vlivanju kisline se bo namreč voda močno se grela. Ce bi sod kljub temu postopku še dišal po kisu, pomeni, da je bolezen prodrla globoko v les in da bi samo struženje notranjih sten lahko pomagalo iz zadrege. Po struženju pa je potreben isti postopek s sodo in žvepleno kislino kot že opisano.
Proti peronospori, oidiju in sivi plesni lahko rabite Botrysan namesto 3 EFFB Super.
O drugih težavah pa prihodnjič.
Inž. Janko Košir
Za varstvo najmlajših otrok
Z 28. avgustom je začel veljati nov in zelo pomemben deželni zakon št. 30 z dne 3. avgusta 1970, ki bo izdatno pomagal k ustanovitvi in vzdrževanju otroških jasli.
Otroške jasli so zavetišče, ki so namenjena otrokom do 3 let starosti, katerih matere hodijo na delo. Doslej je v vsej deželi delovalo le osem takih jasli in sicer štiri v tržaški, dvoje v goriški, ene v videmski in ene v pordenonski pokrajini. Razumljivo je, da dosedanje jasli niso zadostile številnim potrebam in iz tega razloga je deželna uprava z novim zakonom poskrbela za nove možnosti, da se prepotrebne ustanove razširijo predvsem v delavskih okoliših.
Deželna uprava daje za te primere pomoč v treh oblikah:
1. enkratno podporo v višini do 30 % na priznane stroške; za tekočo poslovno dobo je na razpolago 500 milijonov lir;
2. stalni vsakoletni prispevki za največ 20 let v višini 6% stroškov; za letos in vsako naslednje leto do 1989 je na razpolago po 100 milijonov lir.
Omenjene podpore oziroma prispevki so namenjeni kot pomoč pri zidanju, raznih napeljavah in za nabavo opreme.
3. Prispevek do 70 % pa je namenjen za kritje upravnih stroškov; v ta namen je na razpolago 150 milijonov lir vsako leto do 1974.
Pričakujejo, da bo v že nekaj prihodnjih letih število otroških jasli poraslo na 30.
Občinske in pokrajinske uprave lahko že od septembra dalje vlagajo zadevne prošnje pri deželnem odborništvu za šolstvo in kulturo, želeti bi bilo, naj bi Slovanske občine ne zamudile prilike za ustanovitev jasli za slovenske otroke v svojih delavskih pa tudi kmečkih okoliših.
RADIO
:\ TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 4. do 10. oktobra 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: E. Adamič: »čebelji krog«. Dramatizirana zgodba. Drugi del. 11.35 Riogaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 J. B. Moiiere: »Don Juan«. Igra v petih dejanjih. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«.
19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«. 22.10 Gostuški: Beograd, simfonična pesnitev.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Glasbeni mojstri. 17.35 Vaše čtivo. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.15 Zbor iz Gradeža. 20.35 Pesmi od vsepovsod. 21.00 Pripovedniki naše dežele: V. Polojac: »Kaj tako opojno diši?«
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 E. Cevc: Preproste stvari (1) »Vrata«. 19.20 Moški zbor iz Jazbin, ki ga vodi Z. Klanjšček. 20.35 Strawinsky: »Življenje razuzdanca«, opera v treh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«.
18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
19.10 Higiena in zdravje. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 F. Antonini: Otroške sanje in njih pomen (10) »Otroške želje v sanjah«.17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 L. Ma-lerba: »Doba strahu«. Radijska drama. 21.45 Skladbe 15. in 16. stol. za lutnjo.
Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Stanovanjsko kultura in oprema skozi stoletja (2). 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Lajovic: Kaprice. 18.40 Priljubljene melodije. 19.20 Moški vokalni ansambel »Fantje na vasi«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 L. Businco: O človeški prehrani (2) »Proteini in prehrana«.
13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.45 Ansambel »Dalmacija«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi. 19.10 Po društvih in krožkih: Taborniški rod Modrega vala. 19.45 Komorni zbor RTV Ljubljana. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič: »Madame Lynch«. Izvaja Radijski oder.
DAROVI
Za cerkev v Stojakovem: A. R., Pevma, 10.000; N. N., Gorica, 2.000; III. red, Gorica, 5.000; Orel Manija 1.000; Cotič Angela
1.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; N. N. družbenika 5.000; N. N. 5.000; U. Z. 3.000; N. N. v spomin pok. Vidmarjeve mame 5.000; Marijina družba 10.000 lir.
V	spomin na pok. mamo darujeta Ivanka in Marija Vidmar po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzijevišče.
Namesto cvetja na grob Antona Ussaja darujeta družini Košuta-Bensa, Gorica, in Ussai, Rupa, 5.000 lir za Alojzijevišče,
5.000 lir za Zavod sv. Družine in 5.000 lir za katoliški tisk.
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu: D K. 10.000 lir, T. K. 18.000 lir, Foschi Ivanka 20.000 lir, Benedetti Ivanka 2.000, Šabec Francka 3.700 lir, N. N. 1.000 lir, družbenica Kati Eržen 20.000 lir, V. P.
50.000 in nabirka družbe v juniju, juliju, avgustu in septembru 246.208 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Smo tlak Marija 5.000, ob poroki Franko Mesar-Nada Marc 18.400, gdč. Stalizzi 5.000, ob krstu Mihaele Drnovšček 5.000, Grgič Andrej 4.000, ob krstu Lavre Lubiana An Nadje Marcuzzo 11.000.
Za Marijanišče na Opčinah:	družina
Sosič-Repinc v spomin na pok. Vidmarjevo mamo 5.000; N. N. iz Trsta mesečni prispevek 1.000 lir.
Š P # jR T
  ........ž:.:.:.:......
Odbojka. Preteklo nedeljo se je odbojkarska ekipa 01ympije udeležila v Trbižu drugega mednarodnega turnirja, katerega organizira »Dopolavoro ferroviario« iz Trbiža. Tekmovalo je šest moštev: Bovec, CSI Friuii, M. Tosi, Dopolavoro ferroviario ter 01ympia A in B. 01ympia A je izgubila tekmo s CSI Friuii (15:13, 15:9). Našim igralcem se je poznalo zlasti pomanjkanje tako imenovane »grinte«, ki jo je bilo opaziti zlasti pri Bovčanih. Vendar je v finalni tekmi proti Dopolavoro za 3. in 4. mesto 01ympia A gladko zmagala (15 : 1, 15 : 3). Vršila se je potem tekma za 1. in 2. mesto med CSI Friuii in Bovcem. Bila je zelo bojevita, a končno je Bovec premagal nasprotnika. Lestvica je torej bila naslednja: 1. Bovec, 2. CSI Friuii, 3. 01ymp.ia A, 4. Dopolavoro ferroviario, 5. 01ympia B, 6. M. Tosi. Za Oly.mpijo A so igrali: Valentinčič, Susič (kap.), Antonič, Gergolet, Černič, Špacapan M., Kranner Marko. Za 01ympijo B pa: Kranner Marjan, Komjane S., Oman A., Jelen itd.
Obveščamo, da so treningi OJympije ob ponedelj sikih, sredah in petkih od 20. ure dalje.
Razpis abonmaja Slov. gledališča v Trstu za sezono 1970-71
Repertoar za abonente: 1. L. N. Tolstoj: »Moč -teme«; 2. L. Holberg: »Jeppe s hriba«; 3. Dominik Smole: »Antigona«; 4. V. Brancati: »Raffaele«; 5. Slovenska novost;
6. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane;
7. Gostovanje Drame SNG iz Maribora. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen
ob praznikih in v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigami, ul. S. Francesco 20, tel. 61792 od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19'1. Plačljivi so v treh obrokih do 1. februarja 1971.
Abonmaje nabirajo v sledečih krajih:
Slovenska prosveta, ul. Donizetti 3 (v večernih urah); Slomškov dom v Bazovici (v večernih urah); župnišče na Katinari (v večernih urah); Finžgarjev dom na Opčinah (v večernih urah); župnišče v Mačkovi j ah (v večernih urah); župnišče v Borštu (v večernih urah).
Abonmaje za Slovensko gledališče nabirajo tudi prosvetna 'društva in Slovenska prosvetna zveza, ul. Geppa 9, Trst, tel. 31119. Poverjeniki prosvetnih društev bodo obiskali svoje člane in prijatelje na domu, interesenti pa lahko naročijo abonma tudi na sedežu društva ali pri poverjenih osebah.
OBVESTllA
ROMANJE NA BREZJE. Na splošno željo bo romanje, ki je bilo določeno za Višarje-Brezje, samo na Brezje. Do te odločitve je prišlo vodstvo romanja zlasti zato, ker je bilo premalo priglašencev za dvodnevno romanje. Odhod bo v nedeljo, 4 oktobra ob 6. uri s Travnika preko bloka pri Rdeči hiši. Naj nihče ne pozabi vzeti s seboj potnih dokumentov. Zaradi iste razdalje ostane prispevek isti. Povratek čez Kranjsko goro in Trbiž po Kanalski dolini.
★
Popravljamo
V	prejšnji številki smo objavili članek o glasbenem festivalu v Stresi, v katerega se je po pomoti vrinilo več tiskovnih napak, ki jih tu popravljamo. Naslov sam »Bogato glasbeno petje v Stresi« se pravilno glasi »Bogato glasbeno poletje v Stresi«. V petem odstavku se v zvezi z orkestrom Festival Strings iz Lucerna namesto »mali sodobni orkester« glasi pravilno »mali godalni orkester«. Zadnji stavek pa se mora tako glasiti: »Ni pa ta zunanja sivina motila harmonije in ravnovesja ob estetskem uživanju glasbene lepote, ki nujno razžari (ne: razžarijo) tudi najtemnejše nebo...«
Širite »Katoliški glas"
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
mame
se zahvaljujemo g. župniku iz Otlice in vsem duhovnikom, ‘ki so nepozabno pokojnico spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem drugim, ki so nam stali ob strani v tej žalostni uri in se spomnili naše mame.
Družina Vidmar
Jugoslavija, Italija, Argentina
POTUJETE V RIM ? VABITA VAS SLOVENSKA HOTELA
HOTEL "BLED.. HOTEL "DANIELA..
Via Santa Croce in Gerusalemme, 40	Via	L. Luzzatti, 31
00185 Roma - Telef. 777 - 102	00185	Roma	-	Telef.	750	-	587
CENIK
Enoposteljna soba s kopalnico	in zajtrkom	3.350 lir
	in pol penziona	4.700 lir
	in celim penzionom	6.000 lir
Dvoposteljna soba s kopalnico	in zajtrkom	2.750 lir na os.
	in pol penzionom	4.100 J ir »
	in celim penzionom	5.000 lir »
Zajtrk		450 lir »
Kosilo		1.500 lir »
Večerja		1.500 lir »
Na gornje cene 18%	postrežninc in 1 % davka.	
Cene za skupine - neto cene	pol penzion	3.800 lir
	celi penzion	5.000 lir
Dinar konvertibilen za jugoslovanske državljane!
PRIČAKUJEMO VAS - DOBRODOŠLI!
(Lastnik: V. Levstik)	Izrežite	in	shranite!