a ftis*_ i mm. t m. a. mu m m.m .Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu preje man celo leto pol leta četrt leta «ia mesec 24 - celo leto......K 22 - 12— j pol leta........U__ 6— četrt leta........5-50 2'— 1 na mesec. ....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo trednišlroi Knallov* milem tt S, (I. nadstropje levo). it 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naroČila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. it tf. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— celo leto...... K 28- četrt^eta. 111111 l 1&5Q j 23 A**1*"1«* in vse druSe dežele: na mesec. I ! I 1 * l 230 celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka tJmrmvmlstvo: Kamflorm milem it f , (spodaj, dvorišče levo), teletom it* 85 Odlok c. Kr. nooineso ml-nistrjtvo slede Bateuie-veso kometu Posl. dr. Daiibič, Hribar, dr. Ry- :»ar in tovariši so vložili sledečo interpelacijo na ministrskega predsednika, naučnega in notranjega mini- -ira: Po današnjih ca>ni-kih poročilih je c. kr. naučno ministrstvo povo-dom povratka Habv;evega kometa -led zaradi tega se iavljajočih pojavov med ljudstvom, kakor u. pr. -Trab pred koncem sveta in izkoriščanje ljudstva od špekulantov itd. izdalo odlok, ki je v prvi vrsti narae-jen namestnikom v Trstu in Dalji in dež. predsedniku na Kranj-ketn, v katerem se omenja, da vlada ..eil kmečkim prebivalstvom južnih kronovin. posebno med manj izobra-zi nimi sloji v Dalmaciji, velik strah tiradi prikazni kometa: pripadniki i**h slojev baje celo nameravajo pro-iati vse imetje in denar zapraviti. Zato naučno ministrstvo poziva omenjene funkcijonarje. naj potom šole in prižniee vplivajo pomirjevalno na prebivalstvo in s tem preprečijo morebitne obžalovanja vredne blodnje rj nespametna dejanja prebivalstva. Podpisani i:.«»raj;i izrecno izja-tli. da ne vladajo niti v Dalmaciji, niti na Primorskem in na Kranjcem med najširšimi sloji omenjene :ii druge bojazni. Vse, kar se priređuje «.» tem, ter o namerah prodati je in o možnosti, da bi prebivalko kaj nespametnega storilo, sloni na zlobni izmišljotini oseb, ki so sovražne našemu prebivalstvu in daje-'r take napačne informacije na višja -*a in take napačne grvorice na-isč razširjajo. «ia bi naš narod poni-' vali in izpostavili sramotenju. Naše r>rebivalst vo je glede po-\Tatkn kometa popolnoma mirno, se ne boji konea svrta in v tem oziru ne baje poukov. Naši časniki sami vznemirjali > pretiranimi poro-! ljudstva, kakor se to godi drugje. Nameravani x>r»uki v šoli in na križnici pa so v stanu čisto mirno rebivalstvo alarmirati. Zato >i dovoljujemo vprašati nj. lence: Ali je res. da je c. kr. naučno mi-rstvo izdalo omenjeni odlok, in ee je res, kako se glasi in kako opra-v ičujejo u j. ekscelenca one po časni- ških poročilih v odloku obsežene in naš narod globoko žaleče sumnje ! Dunaj. 14. aprila 1910. Slede podpisi: Jlouenjkl narodni Kolek. Posl. Ivan Hribar in tovariši so vložili na trgovinskega ministra sledečo interpelacijo: Dne 18. marca t. 1. je c. kr. poštni urad v Novem mestu vrnil po predpisih fmnkirano. gdč. Kvici Skergovi naslovljeno dopisnico odnosi 1 jate] jici Ani Skergovi in je nalepil nanjo listek, na katerem je — kakor v zasmeb enako]»ravnosti — v nemškem jeziku sledeča opomba: »V smislu pisemsko - poštnega tarifa pod II.. odst. 4, izključeno od postnega prometa, zato retour!« Odst. 4, ad II .določil pisemsko poštnega tarifa se glasi: »Prepovedano je razen frank, znamk dopisnicam prilagati katerekoli predmete ali jih nanje prilepljati. Lahko pa se navede ime in naslov prejemnika ter ime in naslov odpošiljalca, na prilepljeni!] etiketah, ki pa v inozemskem prometu ne smejo presegati obsega dveh in petih centimetrov. Tudi je dovoljeno na zadnji strani in na levi -trani sprednje strani nalepi jati vinjete ali fotografije iz zelo tenkega papirja, če so popolnoma trdno prilepljene na karto. V notranjem prometu, v prometu z Ogrsko in z okupiranimi deželami ter z Nemčijo je dovoljeno prilepiti tudi druge stvari na zadnjo stran in na levo stran sprednje strani pod pogoji, navedenimi v točki 3. na str. 34 in 35. Dopisnice, katerih vsebina kaže nespodobne namene, žaljenja časti ali sicer kažnjiva dejanja, ali na katerih so slike ali drugi dostavki, ki imajo nespodoben, žaljiv ali politično demonstrativen značaj, so iz jioštnega prometa izključene.« Iz besedila tejra odstavka določil pisemsko - poštnega tarifa ni razvidno, kako je prišel c. kr. poštni urad v Novem mestu na idejo, inhi-birati omenjeno dopisnico z nalepljenim narodnim kolkom »Ptuj«, kajti ti kolki nimajo niti nespodobnega, žaljivega, niti demonstrativno političnega značaja. Zadnje je dokazano s tem, da je sicer c. kr. drž. pravdni-stvo te narodne kolke konfisciralo, pa j*' konfiskacija bila vsled sklepa c. kr. dež. sodišča v Ljubljani razveljavljena dne 15. februarja 1910. Podpisani so mnenja, da je imela e. kr. postna uprava dolžnost, če je res prvotno bila mnenja, da ima omenjeni narodni kolek politično demonstrativen značaj in je zato določila inhibiraiije pisemskih pošiljatev, opremljenih s temi kolki, takoj ko je v veljavo stopila sodna odločitev, s katero se razveljavlja konfiskacija teh znamk, obvestiti o tem c. kr. poštne urade. Če se to ni zgodilo, je to komaj opravičljiva površnost, ki se ravno pri takem resortu, kakor je pošta, ne sme trpeti. Omenjeno postopmuje c. kr. poštnega urada v Novem mestu — tudi od drugod prihajajo podobne pritožbe — pa je treba tudi zato kar najostreje obsoditi, ker je to ena izmed najbrezobzimejših strankarstev. Nemške narodne kolke »Siidmarke« namreč, ki n.pr. predočujejo t. zv. napad na nemško kazino v Ljubljani,niso i n h i birane. To mora povzročiti med slovenskim prebivalstvom, ki se sme po obstoječih zakonih smatrati v tej državi za popolnoma enakopravno z nemškim, trpkost ki — s splošno državnega stališča — ni v korist posriesevanju državne ideje. Z ozirom na to vprašaji* podpirani nj. ekseeleneo gospoda trgovinskega ministra: 1. Ali je nj. ekscelenei znano, da c. kr. poštni uradi, kakor je razvidno iz navedenega slučaja poštnega urada v Novem mestu, odklanjajo s slovenskimi nar. kolki opremljene, sicer pa zadostno frankirane pisemske pošilja t ve ? 2. Ali je dalje nj. ekscelenei zna. no, da se to ne prakticira pri pisemskih pošiljatvah opremljenih z nem škimi nar. kolki? 3. Ali je nj. ekscelenei znano, da je na omenjeni dopisnici nalepljeni nar. kolek bil od c. kr. drž. pravdni-štva konfisciran, pa je bila konfiskacija z odločbo c. kr. dež. sodišča v Ljubljani dne 15. sebruarja 191(1 razveljavljena ? 4. Če nj. ekscelenei to ni znano, ali je nj. ekseelonea pripravljena se o tem poučiti in takoj potrebno ukreniti, da se napravi konec takim neopravičenim in takorekoč strankarskim s'katuram slovenskih strank pri c. kr. ]x>štnih uradih? 5. Kaj namerava nj. ekscelenca storiti, da bodo c. kr. |>oštni uradi v prihodnje slovenskim strankam dostavljali slovenske opazke in odločbe ? Dunaj. 14. aprila 1910. Slede podpisi: Opustitev vlakov men Jesenicami m TrMžem. Interpelacija posl. Hribarja in tovarišev na železničnega ministra glede, opustitve osebnih vlakov štev. 1720 in 1721 med Jesenicami in Trbižem se glasi: C. kr. železniško ministrstvo je odklonilo prošnjo občin Kranjska gora, Radeče in Dovje, da bi ostala v prometu osebna vlaka št. 1720 in 1721 iz lanske poletne sezone med Je-seiueauii in Trbižem od 1. maja t. 1. Će se opustita oba ta dva vlaka, nastane s tem za prebivalstvo gorenje savske doline občutna škoda. Vlak št. 1720 odhaja namreč iz Ljubljane ob 10. uri zvečer in bi prišel v Trbiž okoli 1 ure 30 min. po polnoči. Ta vlak bi torej lahko peljal seboj časopisno in pisemsko pošto, tako da bi letcviščarji na postajah med Jesenicami in Trbižem na vse zgodaj dobili časnike in pisma. To je zelo važno, saj je znano, da na letoviščih željno pričakujejo čim najhitrejše dostave jutranje pošte. Kar se tiče vlaka št. 1721. bi lahko odšel iz Trbiža ob 4. uri zjutraj in bi prišel v Ljubljano ob 7. uri 12 min. Ta vlak je zato zelo važen za prebivalce gorenje savke doline, ker jim omogoča obisk kranjskega in ljubljanskega trga; za letoviščarje gorenje savske doline pa zato, ker bi jim omogočal izlete v sosednje pokrajine, bogate naravnih krasor. Opustitev teh dveh sezonskih vlakov tudi zato ni opravičena, ker sta bila oba ta dva vlaka v pretekli poletni sezoni vedno zadostno zasedena. Zato podpisani vprašajo nj. ekseeleneo železniškega ministra: Ali je nj. ekscelenca pripravljena ukreniti iz navedenih razlogov — in vpoštevaje opravičene želje prebivalstva gorenje savske doline — da se od 1. maja t. 1. spet vpeljeta med Jesenicami in Trbižem osebna vlaka št. 1720 in 1721, ki sta bila v pretekli poletni sezoni v prometu? D u naj. 14. aprila 1910. Slede podpisi: Na prednjaki9 prispevajte za Narodni sklad! LISTEK. U sultanovem haremu. Madama Zevnad-Nonrv v Parizu je interesantna osebno6t. Bila je <■•<• let v sultanovem haremu v Cari--Tadu in imela je izredno srečo, da f živa in zdrava pobegnila iz hare-a Njena usoda je tako interesantni, da je sam Pierre Loti iz njenih i jaje v sestavil roman »Les de-autees«. Po tem romanu je podala madama Zevnad-Nourv znana irf> vsem svetu in ker je mnogo \ ide-m mnogo doživela, so jo različni i--'»;nsi naprosili, naj jim kaj spiše -jih spominov. Izšlo je že mno-m takih člankov, ki se vsi tičejo haremskega življenja za časa sedaj tavljenega sultana Abdula Ha-ida Iz teh spominov madame Zey-?iad-Noury naj na kratko rekapituli-. ► nekatere karakteristične posa- iienosti. Sedaj odst val jen i sultan je svoja otročja leta preživel po turškem • bieaju v haremu. Že kot otrok se je al ljudi in se jim umikal. Nikdar se ni igral z drugimi otroki in niko> ^ar ni bilo v haremu, ki bi se ga bil lfi količkaj oklenil. Abdnl Hamid ni ljubil nikogar in nihče ni ljubil njega; kar je bilo od rojstva sem v njem slabega, vse se je v tej žalostni (rsamelosti razvilo, kar je bilo dobrega, se je vse posušilo. Ko je dečko nekoliko odrasel, se ^e to že pojavljalo. Njegov oče je bil dober in mehak človek, a sin ga je tako ljuti], da se je jeze in žalosti jokal. A kaj šele učitelji. Abdul Hamid se ni hotel ničesar učiti. Bil je len in skrajno uporen; še svojega materinskega jezika se ui nikdar naučil pravilno govoriti in pisati. Pač pa je verjel v prorok ovan ja astrologov in se mnogo bavil z vsakovrstnimi čarovnijami, ki jih je brez usmiljenja zlorabljal in z njimi na pr. pognal v blaznost sultana M u rada. 2e kot mlad princ je tudi vohu-nil za vsem in za vsakim in vse, kar je nogel izvedeti, je znosil svojemu stricu, sultanu Azizn, dasi ta ni maral takega početja. Celo svoje lastne brate je Abdul Hamid denuneiral sultanu in če že ni imel ničesar povedati, si je kaj izmislil. Najbolj razvita je bila njegova pohlepnost po denarju. Abdul Hamid ni imel nikdar niti najmanjšega dolga. Dočim so bili dmffi princi razsipni in so do ušes tiftnli v dolgovih, je Abdul Hamid sledil kakor kak armenski skopuh, trn t mladih letih je zadel trgovati m maltamri in jajci in ko je količkaj odrasel, je špekuliral na borzi. Naravno je, da je kot cesarski princ lahko dobil izvrstne informacije in si na borzi v kratkem času pridobil lepo imetje, katero je kot sultan še neizmerno povečal. Bil je tako lakomen, da je pognal iz službe jako starega in zvestega služabnika, ki se je pri nekem obračunu zmotil za majhen znesek. Za denar se je pri njem vse doseglo. Neki grški slepar je bil obsojen na hudo kazen; njegova žena je dala Abdul Ham idu večjo svoto, naj bi pri sultanu izposloval pomilošče-nje. Princ je to obljubil, dasi je vedel, da bo njegova prošnja brez uspeha; obsojenec je res ostal v ječi, princ pa je denar obdržal. Za ženske je imel Abdul Hamid veliko nagnenje. Dočim moške družbe sploh ni maral, se je jako rad mudil v svojem haremu. Bil je ponosen na to, da je imel naj k rasne jše ženske v haremu, a v ljubezenskem uživanju je bil jako zmeren. Razlikoval m je v tem ornim od vseh svojih prešla v ni h prednikov in sorodnikov, ki so bili udani vsem mogočim in nemogočim seksualnim ekscesom. Abdnl Hamid je pm£ sem in tja želel, da so plesale pred njim gola dekleta ali ssstmvljmle vsakovrstne skupine, m sicer js mil selo smeren. To pm is straha. Bil je namrse slav In se je vse svoje življenj«' bal sušice, za katero sta umrla njegov oče in njegova mati. Dne 30. maja 1876. je provzročil Midhat-paša v sultanski palači v Carigradu revolucijo. Sultan Abdul Aziz je bil odstavljen in njegov net-tjak M u rad je zasedel cesarski prestol. Ljudstvo je bilo te premembe veselo in tudi Evropa jo je pozdravila z zadovoljstvom, saj je bil Murad znan j>o svojem liberalnem mišljenju in po svojih nagnjenjih za moderna reforme. Toda to veselje je trajalo le malo časa. Abdul Hamid je svojega brata M u rad a spravil v blaznost in je sam zasedel cesarski prestol. Midhat-paša, ki je imel vso oblast in vso moč v rokah, je verjel njegovi obljubi in prisegi, da se bo brezpogojno podvrgel parlamentu, kot nositelju ljudske volje. Abdul Hamid ni nikdar držal nobene obljube in nobene prisege, a nobene ni tako rad prelomil, kakor to. Po vojni z Rusijo je razpodil parlament, najuplivnejse poslance je poslal v dalnje kravje v pregnanstvo, mnogo jih je dal zastrupiti, M idhat-paši je vzel glavo. Is strahu pred ljudstvom, is strahu pred vsem svetom se Abdnl Hamid skoro ni upal iz svoje palače YUdia. Spremenil jo je v velikansko trdnjavo in moral v njej v svoje varmtvo celo armado. A se Kmetijsko druitvo no Dolenji Dobravi v Poljanski dolini rad JK. Loko. Kratek popis lumpa rij in goljufij, ki so jih uganjali v tej zadrugi različni nepoštenja k o v iči. I. Svoj čas so klerikalni konsuitii rastli po naši lepi deželi kot gobe po dežju. Z njimi je hotela klerikalna stranka zadati smrtni udarec trgdv-stvu, ki je večinoma naprednega mišljenja. Tudi v Poljanski dolini nad Škof jo Loko je bilo več takih »šta-cun«. Ona v Poljanah je že davno žfi -lostno preminula .drugih pa čaka tak konec, kot je sedaj zadel »Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, namreč konkurz. V sledečih vrstieah hočemo popisati »goljufije« in »lumparije«, ki so jih uganjali v ravno navedeni zadrugi različni faktorji. Zlasti »Zadružna zveza« in »Gospodarska zveza« naj si vtakneta ta spominski list za zrcalo. Ustanovitev zadruge. Kmalu po novem letu 1899 vpisalo se je v zadružni register c. kr. deželnega kot trgovskega sodišče v Ljubljani »Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Registriran je bil sledeči odbor: 1. Frane Stanonik, posestnik v Žabji vasi št. 6, načelnik; 2. Janez Bogataj iz Dolenje Dobrave št. 2, namestnik; 3. Janez Zust \a Dolenje Dobrave št. 30; 4. Blaž Demšar iz Gorenje Dobrave št. 16; 5. Gregor Keržišnik iz Dolenje Dobrave št. 22; 6. Jernej Ferlan iz Dolenje Dobrave št. 20; 7. Simon Selak iz To-oraži št. 6; 8. Janez Pustavrh iz Dolenje Dobrave št. 26; 9. Blaž Čadež iz Trate št. 3 nad Poljanami, odborniki. Skoro vsi odborniki so znali le za silo podpisati svoje ime. Edini načelnik je obiska val tretji gimnazijski razred. Nobeden pa ni bil trgovsko izobražen. Bilo bi pač čudno, da bi taki ljudje pravilno vodili različne trgovske knjige v zadrugi! Načelnik je začel z drugimi odborniki pridno nabirati ude. Kdor je vplačal vsaj eno petino deleža po "\ 10, 15 in 20 gld., je postal član. Že pri nabiranju udov so odborniki počenjali nepravilnosti s tem, da so pobirali manjše deleže, kot so bili določeni v pravilih. Gotovo le zato, da bi seas^ate i agssi' ----- ii i -Tiiir jimi zaupniki, ki se jih lahko imenuje sokrivce njegovih strahovitih zločinov, se ni čutil varnega. Da, celo \ svoj harem ni prišel nikdar brez orožja; tudi če je sto golih žensk pred njim plesalo ni umaknil roke od svojega revolverja in zgodilo se je večkrat, da je kako žensko svojega harema kar ustrelil, ker se mu je zdelo, da mu hoče kaj storiti. Če je v haremu kako žensko vprašal za njeno ime — kar je toliko pomenilo, kakor da naj pride v njegovo sobo —. morala je priti popolnoma gola in razpletenih las, samo da bi ne mogla skriti niti kake igle. Naravno je, da so se ženske, ki jih je bilo v haremu vedno več sto, časih iz sultanovih slabosti, naj so bile že tega ali onega značaja, tudi norca delale, kakor je tudi naravno, da so se dostikrat med seboj prepirale. Sultan je imel tudi v haremu svoje vohunke, a gorje ženskam, ki so se kaj pregrešile. Smrt je bila še mila kasen. Zgodilo se je mnogokrat, da je dal aa nedolžno šalo kako žensko bičati, da je meso od nje v cunjah letelo. Videl je rad pretakati človeško kri in je sam prasemtroval takim eksekucijam. A z isj|ia\lnini bičanjem ni bilo opravljeno; ko so se rane9zacelile je4 dal sultan nesreč-nieo novic bičati in jo trpinčiti se na drage načine in to se je dokler ni umrle. nalovili več udov? Toda vkljub iaj nepravilnosti so nabrali polagoma 32 do 36 udov, ki so plačali popolne deleže. Zadruga se je podprla a tem, da ho Franc Stanonik iz Žabje vasi št. 6, zamrli Martin Bogataj, Janez Boga* taj iz Dolenje Dobrave št. 2, Jernej Ferlan od tam it. 20, Janez Pusta-vrh, ki je sedaj v Ameriki, Blaž Demšar iz Gorenje Dobrave št. 16, Gregor Keržišnik iz Dolenje Dobra*-ve št. 22 in Martin Peternel od tam št. 8 vseli pri »Posojilnici in hranilnici v Poljanah« kot poroki in plačniki za »Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi« posojilo na zadolžnico z dne-1. novembra 1899 2400 K in z dne 13. maja 1900 8000 K, skupaj torej 10.400 K. S tem denarjem se je nakupilo prvo blago in sicer manufakturno, špecerijsko blago, železnina. porcelan, špirit, vino, usnje itd. prav po pregovoru: »Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.« Zadruga je sedaj imela dovolj blaga in nekaj odjemalcev, namreč vpisane ude. Manjkalo je le še poslovanje v prodajalni. Pri tem niso bili preveč izbirčni. V dobro založeno prodajalno so nastavili za poslovodjo nekega Janeza M e z e k a , ki je bil poprej čevljar, torej trgovsko popolnoma neizvežban. Ni čuda, da ni vedel cene niti enemu, niti drngemu M agu. Radi tega je bil pri postrežbi bolj počasen. Delal je pa pošteno, ker je bil založil nekaj kavcije. Odstavljen je bil še prvo leto, ne vemo, ali radi počasnosti, ali radi poštenosti. Na njegovo mesto so postavili krojača Janeza J e r a š a , ki je v prodajalni baje tako dobro meril, da je v kratkem času sezidal novo hišo. akoravno je imel samo 40 K mesečne plače. Prva defravdacija. Zadruga je razpečala precej blaga. Zlasti dober odjemalec je bil načelnik sam. ki je ravno takrat popravljal svojo hišo. Tudi drugi udje j>o pridno hodili kupovat v zadrugo. Človek bi bil mislil, da se podjetje dobro razvija in bo napravilo dosti dobička. Toda čuda. računski zaključek za prvo poslovno leto je izkazal -Posojilnici in hranilnici v Poljanahtoda brez dovoljenja Mednje. Pri tem občnem zboru je bil izvoljen za načelnika Janez Ztist iz Dolenje Dobrave št. 30. Poslovanje tudi to leto ni posebno napredovalo, računski zaključek je namreč izkazal samo 227 K 05 v čistega dobička. Načelnikov izstop je pa imel <*voje slabe posledice zlasti pri pametnejših udih. Mislili so si: »Ce načelnik odstopi, ki je najbolj prebrisan in poučen v poslovanju, ni vse v redu pri zadrugi.« Tako je na pr. odpovedal svoj delež prejšnji odbornik Simon Selak in izstopil. Ta je prigovarjal tudi svojemu svaku Janezu Bogataju naj izstopi dokler je še cas, sicer se bo kosal, ko bo prepozno. S Selakom potegnila je tudi njegova sestra^ Boga ta jeva žena, in prosila moža naj izstopi iz zadruge, ker ona ?!uti, da zadruga ne bo srečno končala. Selak in njegova sestra sta bila pač prava preroka, kakor bode m o izvedeli pozneje. To prigovarjanje za izstop Janeza Bogataja iz zadruge je prišlo na ušesa tedanjemu administratorju na Trati — Matevžu Sušniku. Seveda mu ni bilo všeč. Hitro je poklical Bogatajevo ženo v farovž in jo toliko časa obdelaval, da mu je morala obljubiti, da ne bo nič več vplivala na *mata glede konsuma. Ta dušni pa-etfr je pa vkljub temu trdil pred sod- nijo, da se ni nič brigal sa k se srni! Nor načelnik je sil navdušen konsnmar. Pridobil je Ji niti u okrog »0 adov (f). Letal je od kiše da ki-•e. Ni se strašil hribov, niti slaksga vremena. Kesa sr je prišel, bil Js selo zgovoren. Kdor m je dal eno krono, pa ga js vpisal trn uda in trdil, da plaša to krono samo radi tega, da bo smel k njim t »štacnno« hoditi različno blago kupovat; sicer bi niti ne smel prodati zdravil, še bi enemu ali drngemu krava zbolela. Pa naj kdo rese, da kontom ni bil dobro založen?! Dragi reda! občni zbor. Vkljub temu, da je zadruga štela do 250 udov, se bilanca za leto 2902 ni posebno obnesla. Bilo je samo 121 K 80 v dobička! Ker je bila zadruga preveč založena s starim blagom, je občni zbor sklenil istega prodati zadružnikom za lastno ceno. Seja poslanske zbornice. — Drugo branje posojilne predloge. — Wolf-Stemberg.— Zanimiva interpelacija. Poslanska zbornica je prestopila včeraj v drugo branje posojilne predloge. Poročevalec posl. dr. Stein-wender omenja, da je odsek sklenil, naj dobi vlada 220 mil. posojila, torej nad 38 mil. več kot je sama zahtevala. Govornik pravi, da ne bo preiskoval ali je bila aneksija opravičena in potrebna ali ne, ali so bile vojaške operacije potrebne ali ne, kajti to ni njegova stvar, temveč stvar delegacij. Govornik se peča s finančnimi razmerami v drugih državah in pravi, da povsod pridejo izjemni momenti, ko ne preostaja nič drugega koi delati dolgove. Seveda eksistira finančno gospodarstvo, ki obstoji v tem, da se od države zahteva vse mogoče, ne da se ji pa ničesar. Tako gospodarstvo je sicer zelo popularno, toda večina odseka ne reflektira na tako popularnost. Odsek hoče odpraviti izjemno stanje, zato predlaga posojilo. Zvišati pa se nameravajo tudi prejemki. Temu se seveda marsikdo upira. Govornik se hoče pečati le s tistimi napadi, ki 1. hočejo biti popularni in 2. ki hočejo utrditi velikokapitalistični princip delanja dolgov. Vsem davkom se upi r? jo, kvečjemu ne davku na žganje, ker bi ta davek plačevali le ne-premožni. Tudi nacionalni moment igra tn veliko vlogo; Nemci pravijo: vse bomo morali mi plačati. To pa ni res, saj drugi. Cehi in Poljaki tudi plačujejo davke. Tu ni nobene narodnostne razlike. Govornik prosi zbornico, naj preide v debato predloge. — Posl. Hraskv govori o posameznih zapostavljenih postavkah in obžaluje, da so zapostavljene postavke ravno pri vodnih napravah prav številne. Govornik pravi, da za druge vlade velika večina pomenja zaupanje narodov. Bienerthova vlada pa na to ne reflektira in je zadovoljna z malo numeriČno večino. Poslanec Hraskv očita vladi, da ni storila ničesar za del oz možnost češkega dež. zbora in kritizira njeno zadnje proti-češko delo, zatvorjenjc češkega otroškega vrtca v Poštom i. Taki vladi ni mogoče dovoliti prav ničesar. — Kršč. socialee Schopfrr obžaluje, da je opozicija s tem da je preprečila obravnavo o predlogi pred Veliko nočjo, napravila državi veliko linan-cijelno škodo. Nato napada ostrih besedah finančno politiko so« demokratov. — Češki klerikalec ^ilinger pravi da ni mogoče pritrd' i pred logi, kajti pritrditev bi pomenila zaupanje, tega pa f^hi v to vlado nimajo. BieDerthova vlada je odobrila zloor Jasne jezikovne zakone in je zdaj zaprla češki otroški vrtec v Po-štorni, akoravno za Poštorno veljajo izjemne določbe glede češkega učnega jezika. Očita vladi, da dela same dolgove in da ni prav nič še storila za izboljšanje deželnih financ. — Posl. Seitz (nem. soc. dem.) meni, da je taka vlada, ki dela same dolgove, mogoča le v Avstriji. Ce vlada ni Cehom po volji, ji Nemci dovolijo prav vse. Postopanje vlade je bilo popolnoma protiustavno. Soc. demokrat je ne bodo trpeli, da bi vlada še vnaprej postopala proti ust vno. Govornik kritizira finančni načrt, ki ga označi za zagrešenepra in omenja, da nameravajo celo zvišati poštne tarife. Soc. demokrat je bodo glasovali proti posojilu. — Posl. grof Stem-berg pravi, da je finančni minister, ki zahteva od zbornice denarja, neke vrste prosjak. Nikjer na sveto se ie ni zgodilo, da bi prosjak naprosene-mu dal najprej zaušnico. To pa je storil finančni minister. On je prekršil kurtoazijo nasproti voditeljem opozicije. Govornik se obrača proti slabemu gospodarstvu z blagajnično gotovino. To je vzrok cele korupcije v Avstriji. Govornik polemizira a finančnim ministrom. Da pada avstrijski državni kredit, temu ni vzrok parlament, temveč vlada. Ta vlada pa se opira na »Ncne Frefte Presse« in na Wolfa. Minister Bilin-ski stoji ie dolgo v dobrih razmerah z »N. Fr. Presse« in vsak večer odpošlje seketjskega šefa v uredništvo poročat, kaj se godi v mJsdstrstvn. flmdssn, ki m spita na aflf. flr. Prstne« in na Wolfa, na ismeček Človeštva, ne more biti dober. Govornik izjavlja, da ko glasoval proti predlogi. — Ministar Mlinski m »rasa očitanja grofa Stenberga in izjavlja, da so popolnoma neresnična. Minister zagovarja, da se je toliko naenkrat izdalo za vojaštvo in zm mornarico. Ker so bile takrat izredne razmere, se minister ni mogel držati stroge formalnosti. Kar se tiče drugih izdatkov, je upal minister, da mu jih bodo dovolile delegacije, te pa se niso sešle. Kar se tiče gotovine v blagaj-nicah, pravi minister, da je povedal dovolj in prepričal odsek, da je tako majhna, da se mora zvišati. Kar ee tiče zapostavljanj postavk, se sklicuje minister na to, da je to sklenil ministrski svet. Ce se sprejmo pos. predloge, ne bo treba nobene postavke več zapostaviti. Minister se dalje peča z davčno reformo in oblublja da bo vložil poseben zakonski načrt. Kar se tiče zahteve po sledenju, pravi minister, da se bo sestavila posebna komisija, ki bo reorganizirala upravo in s tem tudi omogočila večje štedenje. Minister zagotavlja, da se bo pri najetju posojila država obrnila na vse kroge prebivalstva in na ves kapital v Avstriji. Renta je le tedaj dobro placirana, če je soudeležen minister in vse prebivalstvo. Minister upa, da prenehajo pritožbe o zapostavljanju postavk, kakor hitro dobi posojilo in prosi zbornico naj predlogo sprejme. — Nato zbornica prekine drugo branje posojilne predloge in na dalju je razpravo o dalmatinskih železnicah. Govori posl. Iv-cevič. — Končno omenja posl. Wolf, (ia ga je grof Stemncrg v svojem govoru razžalil. Pravi, da ne refle1 tira ca vi teško zadoščenje in zahteva, da se snide grajalni odsek. Predsednik Pattai pravi, da je grof Stern-berg že bil poklican k redu, po poslovniku je mogoča poostritev klica k redu, če zbornica sklene, da se zapiše v uradni protokol. Ker je posl. \Volf tudi s tem zadovoljen, da predsednik stvar na glasovanje. Člani -Slov. Enote« zapuste s pfuj-klici proti predsedniku dvorano, le češki radikalci ostanejo. Nato se predlog predsednika sprejme z glasovi Nemcev, soc. demokratov in Poljakov proti glasovom čeških radikalcev. Člani »Slov. Fnote« se z zopetnimi pfuj-klici vrnejo v dvorano. Posl. Primavesi in tovariši so vložili na naučno ministrstvo interpelacijo v sledeči zadevi: Konzisto-rij v Olomucn je razposlal po škofiji protokole, ki naj se napravijo pred župnikom z novoporočenci in z njih starši. Ti protokolni foraiularji obsegajo 121 vprašanj, med njimi nekatera prav nesramna. N. pr. vpra->anje ženinu: »Ali ste prej grešili z materjo, sestro, hčerjo, teto itd.?« Vprašanje vdovcu: >AH ste za življenja svoje žene grešili s svojo sedanjo nevesto f« Vprašanje nevesti: »Ali ste no-eči?« Itd. Ministra inter-pelujejo, kaj namerava storiti, da prepreči stavljanje takih horendnih vprašanj. Prihodnja seja v petek dopoldne. Seja kluhovih načelnikov. Pri predsedniku Pattaiu je bila včeraj seja klubovi h načelnikov v kateri je predsednik predlagal, naj prihodnji teden ne bo plenarnih sej, Oa bodo imeli odseki dovolj časa za svoje seje. Prva seja bi bila spet 6. maja. O Binkoštih bi bile 4 dni počitnice. Govorniki so se vsi s tem predlogom strinjali. Posl. Malfatti je urgira! laško vseučiliško predlogo. Pridružil se mu je posl. Nemec, ki je obenem zahteval, naj se tudi reši vprašanje druiro češke univerze in ostala vseučiliška vprašanja. Posl. Seitz svetuje, naj vsa ta vprašanja obravnava naučni odsek in ne proračunski odsek. S tem nasvetom so sr vsi navzoči strinjali. Sprejet je bil slednjič predlog posl. Pk>ja, naj se izroči predloga o davkih na poslopja brez prvega branja odseku. »Slovanska Enota«. Včeraj je »Slov. Enota« nadaljevala svojo politično debato. Predlog čeških radikalcev, naj »Enota« nasprotuje definitivni reformi poslovnika, je ostal v manjšini, češki radikalci pa bodo vkljub temu skušali to reformo preprečiti. O seji »Enote« je izšlo sledeče oficijelno poročilo: Današnja seja se je posvetovala o principih novih statutov »Enote« in je sklenila, da naj slone na majori-tetnem principu. Načrt statutov bodo izdelali posl. Paca k, Bukvoj in Hajn. V sejo pari. seje agrarcev je prišel posl. Glombinski in je podal poročilo o parlamentarni situaciji. Dnevne vesti. ~r Ospelnllne volitve v Ijanljaa-ski skčisjskl avet Pri današnjih dopolnilnih volitvah iz prvega razrede je bilo oddanih 237 f lasov. Od teh so dobili Joeip Lenče 222, Ilije Predo-vič 221, dr. Karel Triller 219 in Ubald pl. Trnkoesv 224 glasov. poslali nujna, kajti nastop Poljakov je vstvaril novo konstelacijo in v svrho rešitve proračuna, davčnih predlog, definitivnoga opravilnika je vsekako treba sporazumljenja vsaj z enim delom »Slovanske Enote«. Znano je, da je imel ministrski predsednik v zadnjem časa zaupna posvetovanja s nekaterimi parlamentarnimi voditelji slovanskih strank in glasilo čeških klerikalcev je celo naznanilo, da je ministrski predsednik izročil rečenim parlamentarnim voditeljem konkretne predloge. To je ozadje vestem, ki jih priobčujejo različni nemški listi. V koliko so te vesti resnične, še danes nismo v stana preiskati. »Žeit« je poročala, da je dr. Suateršič spoznal popolno brezplod-nost svoje taktike in da bi se zato rad pridružil »Zvezi južnih Slovanov«, da bi mu bilo mogoče odnehati od svoje taktike in slovenske klerikalce spraviti na drugo pot. Drugi listi so potem poročali, da bi vlada in Poljaki radi pridobili na svojo stran »Zvezo južnih Slovanov«, češke klerikalce in Mladočehe, oziroma da bi tudi češki agrarci radi odnehali. »N. Fr. Presse« že govori o nasprotjih in razprtijah v »Slov. Enoti«, po-vdarja, da je dr. Susteršič priznal popolni bankerot svoje politike in pravi, da sta »Zveza južnih Slovanov«, ki jo vodi dr. Ploj in češki klerikalci učakali v predvčerajšnji seji »Slovanske Enote« veliko zadoščenje češ, ti dve stranki sta vedno svarili pred politiko dr. Kramara in dr. Su-steršiča sedaj pa je ravno dr. Susteršič priznal popolni fijasko dosedanje svoje politike in se zavzel za tako postopanje, kakor so je doslej priporočali »Zveza južnih Slovanov« z dr. Plojem na čelu in češki klerikalci. -f- Društvo slovenskih veleposestnikov na Goriškem je zborovalo včeraj v Gorici, da postavi kandidate za dopolnilno volitev, ki bo jutri 23. t. m. Po dolgih debatah se je večina izrekla za stare kandidate. Proglašeni so torej: dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici; Matija Rutar, sodni nadsvetnik v Gorici in Anton Klančič, veleposestnik in župan v Podgori. -r- Volitve v okrajni za s to p ptujski pred upravnim sodiščem. Lansko leto so v imenovani korporaciji po hudem boju zmagali Slovenci. Razjarjena vsled izida volitev je vložila ptujska občina proti namestništvu v Gradcu pritožbo radi tega, ker je na mestništvo poverilo priprave za nove volitve okrajnemu glavarstvu in ne mestni občini. Da bi bila nemšku-tarska občina imela volitve v rokah, potem bi se bile seveda vse drugače završile. Občina se je pritožila tudi proti temu, da sta se pritegnili k volitvam vasi Pongerci in Spodnje Jablane. Slednjič je hotela vreči tudi več slovenskih volileev iz volilnega imenika. — O teh pritožbah se je v sredo vršila pred upravnim sodiščem na Dunaju obravnava. Upravno sodišče je pritožbo ptujske občine v celem obsegu zavrglo. -f- Imenovanje. Evidenčni nad-geometer Roger B a s s i n v Lj ubija ni je imenovan za evidenčnega nad-geometra prvega reda v VIII. činov, razredu. — Jurjevanje na Ljubljanskem grada. Za to pomladansko narodno ljudsko veselico vlada povsod splošno zanimanje in veselo razpoloženje. In to je popolnoma prav. Leiošnje jurjevanje se bo odlikovalo po povsem priprosti in neprisiljeni zabavi, ki naj traja od jutra do večera. Ljubljanski grad bodi v nedeljo izlet na točka vseh Ljubljančanov in okoličanov, saj so pota nanj tako složna in lepa, da nam je res žal, da v krasnih dneh nima vsak dan na stotine obiskovalcev. Nedelja pa naj bo častna izjema. Na grad pride lahko celo tak, ki se boji vsakega večjega hriba, torej vsak, ki ni turist. Ne bo žal nikomur, tudi največjemu fi-1 istru ne. Zato je poskrbljeno v izdatni meri. Naše narodne gospe in gospodične šentjakobsko-traovske in šentpeterske — prve pod načelstvom gospe okr. glavarja L a p a j n e t o -v e , druge pa pod onim gospe P o d -krajškove — bodo imele na razpolago toliko dobrot, da bo vsak ves srečen in zadovoljen. Naznanjenih je že več pevcev, ki bodo prepevali narodne in rodoljubne pesmi. Šentja-kobsko-trnovska podružnica si je za vsak neverjeten slučaj, da bi bilo kakšno slabo vreme, zagotovila dve veliki dvorani, kjer bo našlo prostora več sto ljudi. Sicer se je pa nadzorniku vremena sv. Petru brzojavno poslalo jako laskavo povabilo na jurjevanje. Moža sicer ne bo na prireditev, kakor je blagovolil telegra-firati, pač pa bo vreme tako reguliraj, da pojdejo kaki hudobni oblaki mimo Ljubljanskega gradu. Končno je za slučaj, če bi bila kaka sapa, preskrbljeno z Mrakovim vinom »Starim Rimljanom«, ki je najbolje sredstvo zoper ta vremenski pojav. V to pomozi bog! — Prt jerjevanje aa ljubljanskem grada ee ko točilo v vseh gostilnah iskljnčao hvdejeviško češko D. j. pivo is češke pivovarne, ki trovala v 11 mesecih «ma 1M§ naši štašit sv, Cirila In Msšsia za v slovenskih pokrajinah iztočen o pivo. Slovenci, kateri to pivo pijejo, podpirajo s tem tudi našo dično šol« sko dražbo. Obenem so naprošeni, da naj razlikujejo pivo od piva iz budjejeviake nemške pivovarne, ki ima svojo zalogo v Šiški. — Cenjenim p* n. blagajnikom in blagajničarkam podružnic dražbe sv. Cirila in Metoda. Opetovano se je dogodilo, da so poslale razne podružnice družbi manjše ali večje zneske, ne da bi se pojasnilo, kako naj se znesek uknjiži (kot druž. prispevek, — Ciril-Metodov obram. sklad, iz nabiralnikov, ali pok r o vi tel jn ina, ali iz kupilo za nar. kolek, razglednice, rač. listke itd.). Ker ni nikakega pojasnila, smatra se tak neimenovani znesek kot prispevek podružnic, kar se tudi tako uknjiži. Dogodi se pa, da dobi vodstvena pisarna že potem, ko je mesečni izkaz po časopisih natisnjen, pismo, v katerem se zahteva, da se naj poslani znesek uknjiži za to ali ono postavko. — Take za poznele želje napravljajo drožbine mu knjigovodstvu mnogo sitnosti in nepotrebnega dela, otežkujejo pisarno in povzročajo nejasnosti v celotnem napram javnosti. Tudi knjige ne morejo biti tako snažne, kakor je želeti od vzornega knjigovodstva. — Prosimo torej najvljudneje, da se v bodoče na to pazi in naj blagovoli vsakdo v tistem času, ko posije denar, tudi jasno označiti bodisi v pi*-mu ali pa na položnici oz. nakaznici, v katero kategorijo se naj znese k uknjiži. Prosimo! — Najnovejše klerikalno junaštvo. Pod tem naslovom je poročal naš list z dne 19. t. m., da je gostilničar g Novak iz Stepanie vasi pravila C. in M. družbe, ko jih je dobil nazaj potrjena od vlade skril in za^» obdržal. Kakor se nam poroča, sme delali g. Novaku krivico, kajti g. Novak, ko je lani potrjena pravila dobil, je o tem takoj obvestil g. Bricelja kot predsednika pripravljalnega odbora in mu ponudil pravila, katerih pa g. Bricelj ni maral, ker se je podružnica nameravala radi silneg; klerikalnega pritiska ustanoviti na pomlad. Pravila je g. Novak že pred 2 mesecema izročil g. Bricelju in če jih ni, jih je torej skril g. Bricelj in ne g. Novak. Omenjamo, da se je lansko leto ravno g. Novak najbolj potrudil, da se ta podružnica C. in M. družbe ustanovi, med tem ko se jo izrazil g. Bricelj, da dokler ne dobi gostilniške koncesije si ne upa z ba?-vo na dan. Na občnem zboru preteki'* nedeljo je bila udeležba bolj slaba, to pa zato, ker g. Bricelj, ki je imel poskrbeti, da občinstvo izve, da se bu vršil občni zbor, tega ni pravočasna storil. — Redni občni zbor I. ljubljanske moške podružnice sv. Cirila in Metoda se bo vršil v petek, dne -9. aprila t. 1. ob 6. popoldne v družben: pisarni v I. nadstropju Narodnog; * doma v Ljubljani. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Petdesetletnica pesmi »Naprej, zastava Slave!« Letos bo 50 let. odkar je bila zložena in se prvič pela naša slovenska himna. Odbor »Glasbene Matice« je v zadnji seji sklenil, da se tem povodom jeseni priredi skladatelju in častnemu članu »Gla>-bene Matice« gospodu Davorinu Jenku časten večer. Prvič se je pt sem pela 23. oktobra pred petdesetimi leti. Zložena pa je bila na dan !<• maja. — Zanimivo predavanje. Jutri v soboto ob štirih popoldne, predava akademičiii slikar g. Peter Žmitek o ostalih razstavljaleih, o katerih na poslednjem svojem predavanju prošlo soboto ni govoril, o Srbkinji P e-t rovičeviin o Sedmogradcaim M y s z u. Zaena bode podal karaki ristiko naših slov. umetnikov, pojasnil njih stremljenje itd. Program y torej prav zanimiv, zato je zope pričakovati obilne udeležbe. Po dru gih mestih so taka predavanja, nekak rendezvous odličnega občinstva; na i bodo pri nas redni sestanki vsega, kar se za umetnost zanima. Zlasti naše dame naj bi se jih marljivo udeleževale kot od narave predestinovane negovalke dobrega okusa. Kakor W to po sebi ume je, se posebna vabila niso razpošiljala. Vstopnina kakor po navadi, ker se obenem s predavanjem vrši ogledovanje umetnin. — Prijatelji »Družbe sv. Cirila in Metoda« so vabljeni na družinski večer, ki se vrši jutri v soboto 23. t. m. v areni »Narodnega doma«. N« sporedu sta veseloigri »Bratranec-ter »Vdova in vdovec«, po predstavi ples. Začetek točno ob polu . zvečer, vstopnina 60 v. Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. — Deželno pomožno društvo z* bolne aa pljučih razpisuje šest prostih mest v morskem kospieu v Gra-dežn. Pravico do teh mest imajo slabotni in skrofulozni otroci is Kranjske (izven Ljubljane) v starosti od 6. do 12. leta. Bivanje v kopališča »traja šest tednov-in se prične začet-kom julija. Z sdravniškimi izpričevali opremljene prošnje poslati je do loncem maja na piodssdsivo dru T — Haileyjev kesnot. Dne «0. f fn. je prišel Hallcrjcv komet najblhV \ je sobicu; bil je od solata orkialjsmi >samo« še 88 milijonov kilometrov, d včerajšnjega dne pa se hitro oddaljuje od solnca in pride šele Čez 75 let zopet v njegovo bližino. Doslej je komet zelo slabo svetil in njegovega repa ni bilo še nič videti, toda astronomi pravijo, da 1k> odslej vedno -vetlejše svetil. Na postajah so na /vezdogledi te dni skrbno ogledovali komet, a videli so ga prav slabo, deloma tudi zaradi mraka. Ker prihaja zdaj solnce ob 5. zjutraj nad ho-ricont, se bo komet mogel videti ne-.ako ob štirih zjutraj pa samo do pol petih. Okrog 9. maja ga bo videti le še ob pol štirih a motil bo mesec. Dne 17. maja se bo komet zadnjikrat videl na jutranjem nebu. Bližamo se torej času, ko ga bo mogoče najdlje opazovati, če ne bo vreme pre- eč megleno. — Vrhniški lovci ki so ^li na petelina na goro Sv. Jošt. trde, n so ob 4. zjutraj videli nad Rakit-veliko zvezdo vijoličaste barve s precejšnjim sijajem, ki pa je kmalu izginila za oblaki; sodijo, da je bil to komet. — Strup za miši in podgane med festvinami. Kakor čujemo je mestno : i žno nadzorstvo zaplenilo pri Lassniku v Wolfovi ulici večjo »nožino strupa za miši in podgane. :er ga je prodajal poleg jest vin. kar ;e proti predpisom. — Vandalizem v tivolskem par-l u. Gotove propalice nimajo drugega osla. kakor da uničujejo nasade po testnih parkih. Predvčerajšnjim po-loči so ti zlobneži iznivali več rast-n v tivolskem parku, razbili eno iz->.ed klopi ter kose razdejane klopi ometali v jarek. Nekemu dragemu opovu so na poti plinove svetilke, a ima piko na šipe teh svetilk ter ih pobija, kadar le more. Ta vanda-uganjajo gotovi sumljivi ele-; ni ti noč za nočjo, a se dosedaj še iT i enega lopova ni i>osrečilo zasači-. Menimo, da bi tndi policija iahk > -eni tort j a malo pogledala v tivolski n vored in v tivolske nasade, ki so al popolnoma brez vsake straže in rez vsakega nadzorstva. Tudi ob-stvo samo bi naj nekoliko pazilo ;ia ljudi, katerih najvišji vžitek je, ko morejo kaj uničiti ali razdejati. ^ak takšen slučaj se naj takoj na-tiani mestni policiji ali pa mestnemu vrtnarju. Binkoštni izleti v Postojno. Na binkoštni ponedeljek bo v postojnski jami velika slavnost. Na južni železnici in sicer iz Ljubljane, iz Trsta, iz Kormina in z Reke bodo ts dan vozili posebni vlaki z .jako znižano voznino. Občni zbor podružnice družbe v. Cirila in Metoda v Škofljici se je r-il dne It', aprila t. 1. Predsednik _ Vinko Ogorelec se je v svojem ua-.Tivnm opominjal prerano umrlega »d pred s* dnika g. Karel a Lenčeta ter velikega mecena pokojnega Ka->!a Kotnika. Tajnikovo, kakor tndi latrajnikovo poročilo se je odobrilo. Pod rti žnica je imela v preteklem ie-i lo" nstanovnikov, 53 letnikov in 20 »odpornikov. V prvem letu je postala ■odružniea dvakratna pokroviteljica klavne družbe. Prvo pokroviteljninn » dala veselica, drugo so pa dale ske gk*dališke predstave. V svojem okrožju ima podružnica 9 nabiralnikov, ki večinoma dobro delujc-. /.lasti ako ne stoje zaprašeni kje v :ritem kotu. (Opomba stavca: Ali orebiti radi strahu pred rudniškim ikom?) — Kot zastopnik glavic družbe je bil navzoč družbeni taj-ik g. župnik Berce, koji je navzoče /h h valil za njihovo narodno delo. —-'/aneev ni bilo nikogar na občnem i »oru. morebiti se vidimo prihod -Navdušenemu govoru g. i v. fenarta, čevljarja v Rudniku, za urocvit družbe sv. Cirila in Metoda ie sledilo zbiranje darov. V skledi- - y nabralo 17 K 40 v. Pomaran-» iz Preske —- no, ja — iz Preske umaranea. je dala na trikratni draž-i celih 10 K 40 v. — O ti presneta maranča. koliko >i dala zabave! »fina si bila tega denarja. — Škotska »Cirilmetodarija« krepko na-' redu je kljub jezi in nasprotovanju dni-k«*zu župnika, kojega ime se je dan večkrat imenovalo v značil-h izrazih. Litijska podružnica »Slov. plan. ustva« priredi v nedeljo, dne 24. t. izlet v Št. Jur pod Kumom, in si-- č*-z Jablanico, Mamolj. Polšnik - Katarino. Iz St. Jurja čez Za-*rje v Litijo. Ker to ni težka parti-. a je zelo hvaležna, bilo bi želeti T»ogoštevilne udeležbe. Kmetijska podružnica na iiiedu redi v nedeljo, dne 25. aprila tombolo na vrtu restavracije » Mangart <. -lučaju slabega vremena drugo ne-Ijo ob vsakem vremenu. Gledališkega društva na Jeseni-'ah ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob poln 3. nri popoldne v restavraciji pri »Sokolu« na J**senicah. Priglašene člane vljud-prosimo, da se občnega zbora za-djivo udeleže. Društvo »Sokol« v Spodnji Idriji nredi v nedeljo 24. t. m. v prostorih "•stre Marije Strel veselico z raznovrstnim sporedom. Vsi prijatelji društva se uljudno vabijo za udeležbo. Začetek ob 4 Dopoldne Lzarl je sinoči v Planini posestnik in gostimiear g. Franc Mejak. P. v m.! Vipavska podrnšnita družbe sv. Cirila la Metana v Vipavi ima svoj občni zbor v soboto, dne 23. aprila t. 1. ob poln 9. zvečer v prostorih hotela »Adrije«. Zavedne Vipavke in Vipavci se vabijo, da se istega udeleže v obilnem številu. Gasilno in pevsko društvo ▼ Vipavi priredi v nedeljo 1. maja zvešer ob 8. v dvorani g. župana Petrovči-ča veselico z igro in šaljivim prizorom. Igralo se bode dve igri »Uskok« in »Damoklejev meč«. 8. izkaz jradovoljnik darov »Sokolu« v Hrastniku. G. Tone Hohnjec, Maribor (za 3 bloke) 50 K. Gg. uradniki mestne hranilnice v Ljubljani po g. Trtniku 12 K 40 v. Gdč. M. Šentjurc (154) 10 K 22 v, br. Gorenje (18) 10 K 20 v. Po 10 K so poslali: ga. Cik, g. V. Suttner, g. D. Sajovic (190), g. E. Predovie, g. dr. K. Triller, g. dr. Šlajmer iz Ljubljane, g. F. Sadnikar, Celovec; gdč. Al. Agrež, Cerknica (bi. 11), g. dr. Jur-tela, Ptuj, g. M. Bukove, Zagorje, g. F. pl. Kleinmavr, Skedenj, gdč. P. Volkar, Trbovlje in neimenovana gospa v Hrastniku. Ga. R. Roš 8 K. — Po 5 K gg.: mag. svetnik Vončina, Iv. Gričar, Stupica ter si. Kolinska tovarna v Ljubljani, iz Litije g. dr. J. Premrov. — G. G. Jelovšek (179) 1 K. Dalje po S K gg.: R. Torv, L. Cerne, Fr. Maselj v Ljubljani in dr. A. Žižek. Ormož. — »Obstmkeijoni-sti<: 2 K 50 v, gdč. Polda Logarjeva 2 K 41 v. Po 2 K sta poslala g. Sev-čik. Ljubljana in g. J. Urbane, Le-hen, a g. A. Turnšek (204) 1 K 50 v, skupaj 272 K 23 v. Odbor se prav prisrčno zahvaljuje za darove z željo, da bi bilo mrino-n prwnrrpr,\aIcev. Na zdar! Sudmarka je z nova naklonila .>0.t>00 K v svrho naseljevanja nemških rodbin med Slovence na Spodnjem Štajerskem. Celjska »Deutsche Waeht« neprestano hujska proti nameravanemu shodu »Sokolov« v Celju julija meseca t. 1. ter dela »stimungo« med nemškim prebivalstvom proti Slovencem. Vsega tega državni pravd-nik eeljski nič ne vidi . . . Se poznamo! Opustitev slovenske trgovine v Celju. — Gospod Peter Kostie. dolgoleten trgovec z galanterijskim in no-rimberškim blagom, razprodaja svojo zalogo ter opusti potem svojo trgovino vsled bolehnosti. Krajni šolski svet Globoko pri Brežicah je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da ]>osihmal uraduje iz-kijiično v slovenskem jeziku ter da tudi ne sprejema več nobenega neslovenskega uradnega dopisa. Priporoča se v posnemanje drugim k rajnim šolskim svetom in mnogim občinskim uradom, kateri se pri ura-dovanju še vedno poslužujejo blažene nemščine! —« Slovenski učitelj iu ncniškutar-ski občinski odbor. Slovenski nad-učitelj na Muti na Spori. Štajerskem je zazgal na velikonočno soboto po štajerski navadi velikonočni kres. Dasi je gorel kres na takem kraju, da je bila vsaka nevarnost izključena, je vendar nemškutarski občinski odbor na Muti sklenil, da da nadtiči-telju radi zažiganja kresa ukor. Sovraštvo nemškutarjev do Slovencev ne pozna uikakih mej. Tatici med nemškimi šolarji. Minuli ponedeljek sta se splazila 141« t ni Suppanz in 7h*tni Karel Dro fen i ir v Ptuju skozi okno v stanovanje gr»]»o-kopa Sihrovskega, kateremu sta odnesla 185 K. Odpeljala sta se v Središče, kjer sta si marsikaj privoščita. Oba tatica so zaprli. Denarja so dobili pri njima samo še 97 K. »Turnverein« nameravajo ustanoviti na Muti. Sp. Štajersko. Kot izvrši, joče člane hočejo pridobiti tamkajšnje, od nemških podjetnikov odvisne, slovenske delavce. Narodna čitalnica na Grahovem na Goriškem priredi dne 1. majnika t. i. * gostilni J. La panja pri železniški postaji, veliko veselico s petjem igro. srečka njem, plesom in godbo. Grof Aiiersperg v Ameriki. Novojorški ^>Gla> Naroda' |k>roča, da je prišel s parnikom »Augusta Vietoria« v New York 281etni kranjski grof Auersperg. Nastanil se je pri nekem zloglasnem čifutu, ki preskrbi ju je proti visoki proviziji avstrijskim zadolženim grofom in baronom bogate Amerikanke kot neveste. Ker je izključeno, da bi hotel grof Auersperg v Ameriki delati, da bi si z delom prislužil toliko, da bi mogel poplačati svoje dolgove, je skoro gotovo, da se je podal na daljno pot samo zato, da bi »osrečil« kako premožno Amerikanko. Aretacije. Policija je včeraj are-tovala leta 1891. v Slovenji vasi pri Kočevju rojeno služkinjo Marijo Strinejevo, ki je ukradla svoji gospodinji zlat prstan in nekaj denarja. Svojima dvema prijateljicama pa je tudi izmaknila 5 lir in 5 K. — Tudi posestnika Matijo Pluta is Krvavee-vega vrha so djali pod kljoč, ker je hotel svojega 181etnega sina FVanesv ta spraviti v Ameriko, še prodno je poskusil vnie*ki kruh. a 1 I Istim vred šakati kor. Vsa tri so iznosili Ko so včeraj v Meyerjevi tovarni v Metelkovi ulici delavke snažile s petrolejem stroje, je potem Milka Sval-šakova vlila ostali umazani petrolej v žrjavieo. V tem hipu puhne plamen dekletu v obraz, jioige lase in jo močno opeče. Prepeljali so jo z rešilnim vosom v dešetno bolnišnico. Nogo zlomil si je včeraj posestnikov sin Albin Hrastar, ko je izkla-dai gramoz, pa mu je »truga« padla na levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. »Slovenska Fllnarmonlja« koncerti ra jutri v hotelu »Jušni kolodvor« (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. Popravek. V inseratu »Posestvo na prodaj v Mošnjah št. 33.« z dne 14. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Posestvo leži ob glavni cesti in ne pri glavni poŠti. Slovanski m. — Hrvatski sabor. V včerajšnji seji sta najprvo govorila poslanca J e m e r Š i e in Radi ć. Jemeršič je zavračal očitanje, da bi dobil kako podporo od bana barona Raucha, Radič pa se je branil pred dol žit vam i dr Rittiga, da govori o duhnikih drugače v Ljubljani in drugače v Zagrebu. Rekel je, da z besedami »popi poneumnjujejo narod« ni mislil vseh duhovnikov, marveč samo tiste, ki jim je vzor dr. Frank. Posl. dr. Dušan P o p o v i e je izjavil, da pridržuje mandat v Mitrovici, odreka pa se mandatu v Moroviču. Nato je govoril o indemniteti srbski radi-kalec dr. Radi v oje v ič - Va-č i č. V svojem govoru je zavračal trditev, da je bila radikalna stranka z Rauehom, razlagal program stranke iu strankino stališče v »veleizdaj-niškem« procesu ter končno razpravljal o razmerju med Srbi in Hrvati. Med drugim je rekel, da narodno edinstvo Hrvatov in Srbov ne obstoji. To edinstvo je sknpni ideal Srbov in Hrvatov. Prvi korak k uresničenju tega ideala je izpolnitev srbskili zahtev. Za dr. Rad ivo je vičem je govoril srbski samostalec J o-v a n B a n j a n i n. ki je v obširnem govoru reagiral na napade opoziciona In i h govornikov na hrvatsko-srb-sko koalicijo. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prepira med Starčevičanci in frankovci. Med tem prepirom je vstal član Frankove stranke. P i s a r i č, ter zaklical: »Ne bom več član niti te, uiti one stranke! Vsi so lopovi!« — Dr. Polovina (kazaje na frankovce): »Tudi ti?« — P i sari č: »Tudi ti.« — Ta prizor je napravil v saboru veliko senzacijo, ker je Pisarič veljal za enega izmed najzvestejših pristašev dr. Franka. — Dr. Hinkovič kandidat za sabor. V Brodu na Savi so imeli v sredo zvečer volilci zaupni sestanek, na katerem so se posvetovali, komu bi ponudili mandat pri dopolnilni saborski vol it vi. Dr. Brlič je predlagal, naj bi se kandidatura ponudila dr. H i n k n H i n k o v i č u. znamenitemu zagovorniku srbskih »veleiz-dajnikov« v zagrebškem procesu. Volilci so ta predlogi navdušenjem sprejeli, ter je takoj njih 70 ponudilo brzojavno kandidaturo dr. Hinko-vičn. Ni še znano, ako bo dr. Hinkovič ponuđeno mu kandidaturo sprejel, a želeti bi to bilo, ker bi s tem hrvatski sabor pridobil izredno moč, zakaj dr. Hinkovič ni samo izborea jurist in govornik, marveč tudi veSČ in verziran politik. — Častnik ne ssse biti Slovani Major domobranskega polka št. 28 v Osjeku, Biščan, je vpokojen, i>oroč-nika istega polka, Haslingerja, pa so premestili v Gospić. Povod temu discipliniranju je bil ta - le: Poročnik Haslinger jo v častniški obed niči imenovanega polka izrazil svojo nevoljo, da so se nekateri njegovih tovarišev posluževali v občevanju madžarščine mesto hrvatskega jezika. Temu mnenju poročnika Haslingerja se je pridružil tudi major Bi-ščak. Prizadeti oficirji so se nato pritožili, na kar se je uvedla preiskava, katere končni uspeh je bil — discipliniranje obeh hrvatskih častnikov. Ta afera dokazuje, da avstrijski oficir pač sme biti Nemec in Madžar, ne sme pa biti narodno zaveden Slovan! O tej aferi bo baje govoril tudi hrvatski sabor. — Novoisvoljeai krvataki po. slaaei, dr. ftilovie, dr. Borauer in dr. Kriškovič, so izjavili, da pristopijo v saboru »Avtonomnemu klubu«, v katerem so poslanci grof Pejaeevie, dr. Vladimir pl. Nikoiie, grof Knl-mer, dr. Badaj, Milan Roje in Babic - Gialski. Poaaan ni. Chavrak in fTskeijski načelnik dr. Amruš ne pristopita nobenemu kluba. Poslanec dr. Baiaako je pristopil klubu »Star- jarftge ent, ki je lagnbšklk »Novosti«, šivi sedaj v anarhistično gibanje. Tako bi se bil rad seznanil z organizatorjem atentata na ramenskega ministrskega predsednika Oratiana - Beichmana. Anarhist Weicnman se mn je ponudil, da ga seznani z Beichmanom. — Ker so pa anarhisti izvedeli, da zastopa Deček protianarhistično stališče, so sklenili, da se mn osvetijo. — Kmalu nato je Weichman povabil Dečaka k sebi, češ, da ga bo peljal k Reichmanu. Deček je prišel in se jel razgovarjati z Weichmanom. Tekom razgovora je Weichman ponudil Dečaku dve piluli, ki jih je le - ta nič hudega sluteč tndi vzel. Ko se je nato odpravil domov, se je zgrudil na ulici in so ga morali z rešilnim vosom prepeljati v bolnico, kjer so mu zdravniki izprati želodec in konstatirali, da je bil v pilulah strihnin. Dečaka so z največjim trudom rešili gotove smrti. Sodišče že preiskuje to skrivnostno afero. Po slovanskem svetu, — Vseslovanski sokolski zlet v Sofiji. Zveza bolgarskih sokolskih društev »Junak« je povabila vsa slovanska sokolska društva na zlet, ki se bo vršil istočasno z vseslovanski m kongresom v Sofiji. Dosedaj je priglasilo svojo udeležbo že veliko število slovanskih sokolskih društev, med njimi največ čeških, ruskih in srbskih. Bolgarska društva bodo seveda na zletu polnoštevilno zastopana. Za javno telovadbo je vojno ministrstvo prepustilo vojaško vežba-lišče v Pavlovem. Tu na vežbališču postavijo krasen salon, ki ga je bolgarski sokolski zvezi darovala vlada iz bolgarskega oddelka na svetovni razstavi v Milanu. — »Slavjanskij Mir«, tako se imenuje ruski mesečnik, posvečen slovanski literaturi, umetnosti in kritiki. V zvezku za mesec marec se nahajajo ti - le sestavki: Prof. A. Pogodin »Nove struje«. Miecislaw Grzybowski »Pangermanizem v Rusiji in v carstvu Poljskem«, Ip. Boč-kovskij »T. G. Masaryk«, Vanda Šle-zinger »Chopin«, L. S. »Kulturni pokret južnih Slovanov v XIX. veku«, N. Kostež s>Julij Slovački«, L. Leskovec »O Slovencih in njih prvem pesniku Prešernu« itd. — Revija izhaja v Petrogradu in stane na leto 3 K 80 vin. Slovencem, veščim ruščine, priporočamo to revijo. Naročnino je treba poslati na naslov: Tipografija »Nadežda«, Počtamt-skaja 13, Petrograd. — Janina Borowska, katere proces radi umora odvetnika dr. Levic-kega v Lvovn je svoječaeno vzbujal v javnosti veliko zanimanje, je te dni na povratku iz Rogaške Slatine, kjer se je zdravila, dospela na Dunaj. Obrnila se je na »Poljski klub«, naj bi posredoval pri naučnem ministrstvu, da bi ji dovolilo napraviti drugi medicinski rigoroz na Dunaju in ne v Krakovu. Prvi rigoroz je napravila v K rakovu, pri drugem pa je padla iz enega predmeta. Sedaj prosi, da bi smela ves drugi rigoroz napraviti na Dunaju. Rožne stvori. * »Prepričanje«. »Zeitschrift des oberoster. Lehrervereines« objavlja sledečo micno dogodbico: Za mesto nadučitelja v X. se je oglasilo 17 kompetentov, ki so imeli od 1 do 43 službenih let. Boj je bil zato hud. Vsi so bili že prej izstopili iz +-r + Učiteljskega društva, v kolikor so tam sploh bili. Podelitev mesta je bila torej silno težavna, vsak od kompetentov je bil »priden in vreden«. Vendar je dobil mesto najmlajši, ker mu je pri predstavi zdrknil izpod hlačnice nov, .obšire — škapulir, kar se do tistega časa še nikdar ni zgodilo. Ostalim je padel le »slučajno« iz žepa kak ogoljen rožni venec. Ker pa je torej dobil mesto najmlajši, so se ostali starejši > pridni« kompetentje tako razjezili, da so vsi še tisti dan naznanili — izstop iz katoliške cerkve. * Lastnega očeta umoril. Blizu Breelave v pruski Šleziji je 21 letni Pavel Patzelt umoril svojega 61 let starega očeta, ter ga še oropal za 11 mark. Ko je morilec denar zapil, je prišel domov, kjer je bil aretiran. * Prvi žrtvi volilnega boja. V občini Sseplak na Ogrskem je prišlo povodom volilnega shoda med Košu-tovci in vladno stranko do hndega spopada. Nek orožnik je bil baje s kamnom zadet na glavo. Orožnik je nato ustrelil in krogla je predrla 261etnega Balinta, da je bil takoj mrtev, nato pa je zadela še 501etne-ga Bodisa ter ga teško ranila, — Kakor kaše začetek, ko še več krvi prelite, orodno bodo volitve končane. * »taje! med sekaj. V New-Yorku obstojita dve organizaciji Ki- , ki se kmto Nedavno sta bila na ulici ustreljena dva Kitajca, tretji pa je bil nevarne ranjen. V aedslfo, 24. april* jurjevanje na Ljubljanskem gradu t hrttf MM n. Prta b Metila. Telefonsko h Brzojavno porotno. Poslanska zbornica. Dunaj, 22. aprila. Zbornica nadaljuje danes 2. čitanje predloge o državnem posojilu. Prvi je govoril poslanec Gentili, ki je razpravljal o italijanskih zahtevah ter opozarjal vlado, da brez italijanskih glasov nima večine v zbornici. Nato so govorili poslanci dr. Gessraann, Iro, Žitnik, dr. Leviekij, dr. Kramar in domobranski minister Georgi. Pogreb poslanca Ježovnika. Dunaj, 22. aprila. »Zveza južnih Slovanov« je poslala v Velenje poslanca Frana Robleka in Metka Mandiča, da zastopata klub pri pogrebu poslanca Vinka Ježovnika. Velenje, 22. aprila. Od blizu iit daleč je prispela velika množica slovenskega ljudstva, da izkaže zadnjo čast pokojnemu poslancu. Pogreb bo ob 4. popoldne. Kakor čujemo, bo na grobu govoril v imenu »Narodne stranke« načelnik dr. Kukovec, v imenu »Zveze južnih Slovanov« pa državni poslanec Matko Mandič. Trgovinski minister — kandidat. Dunaj, 22. aprila. Danes zvečer je v III. okraju (Landstrasse) shod volileev, na katerem bo nastopil trgovinski minister dr. Weisskircb-ner kot kandidat. V pokojen i sekcijski načelnik. Dunaj, 22. aprila. LTrai 1 pri tej priliki odlikovan z velikim križcem Fran Josipovega reda. Novi dunajski župan. Dunaj, 22. aprila. Občinski svo.t je imel dopoldne ob 10. sejo, na katere dnevnem redu je bila volitev novega župana. Oddanih je bilo 146* glasov: izmed teh jih je dobil 129 dr. N e u m a y e r , ki je torej izvoljen za dunajskega župana. Med prvimi, ki so mu osebno čestitali k izvolitvi, je bil trgovinski minister dr. Weisskirchner, ki je z županom nato dlje časa konferiral. Oproščeni nemški »turnarji«. Laški trg, 22. aprila. Hrastni* ške nemške turnerje je sodišče pri današnji obravnavi — oprostilo. Odbita prošnja. Zagreb, 22. aprila. Znano je, da je lani ustrelil frankovce dr. Mari-nič v Sv. Ivanu Zelini naprednjaka Puceka in da je bil nato obsojen v lletno ječo. Marinič je prosil za po-miloščenje. Te dni je cesarska kabinetna pisarna vrnila prošnjo s pripombo, da vladar prošnji ni ugodil. Dr. Marinič bo te dni moral nastopiti kazen. Strahovita povodenj v Srbiji. Belgrad, 22. aprila. Povodenj, ki je preplavila Sumadijo, je največja iu najstrašnejša, kar jih ljudje pomnijo. Utonilo je več nego 200 ljudi. Več nego 100 ljudi je voda priplavila na suho. Voda stoji povsodi nad 2 metra visoko. Škode je nad 10 milijonov kron. Ekspresni vlak orijental-ske železnice je obtičal v Lapovu. Na vsi progi je ustavljen železniški promet. Vsled neprestanih silnih nalivov je vsa Šumadija pod vodo. Belgrad, 22. aprila. Povodenj je najstrašnejša v središču Šumadijc v stari srbski prestolnici v Kragujev-cu 350 hiš, tovaren in uradnih poslopij stoji pod vodo. Po ulicah teče voda kakor v reki. 19 ljudi je utonilo. V okolici Kragujevca je 20 vasi pod vodo. Kmetom so utonile cele črede živine. V Kragujevcu samem jo okrog 2 milijona dinarjev škode. Belgrad, 22. aprila. Na čelo pomožne akcije za podpiranje bedni-kov, prizadetih od povodnji, je stopil sam kralj Peter. Minister notranjih del in poljedelski minister sta odpotovala na mesto katastrofe. Smrt ameriškega pisatelje. New York, 22. aprila. Snoči je tu umrl po daljši mučni bolezni znameniti pisatelj in velik humorist Mark Twain. Izdajatelj la odgovorni urednik: IHm otnt v BudintpeMi. ' Dat 22. aprila 1910. Temi*. Menica zs maj 1910 ... zs 50 kg 1243 ktoosr tem . za 50 sg 1062 1*10 .... si 50 kg sj 1010 . . . sa SO k« Kf aktiv. mm l 1002 1 aaaaasv*** i WMi^wik i^umiii—M IIH..1I ipnp.ji i ^"mvP^fBSjpjppjpipiii BMBB mmmamBKi JCe krali se, la zul na rajiična načine pripravljati ^n^aisis, arov 4;i /0 na jaAfcvo dobiš jajtonj pri »vi kranjski tovarni fcjfe-nin v JL %istrici, rc pevfi a*a ne jnaj je vjegra. % 790 Tempel fijača s obilno ogljikovo talino. Poapaiaje prebavo In triurno snovi Mi kmcMtrtrM SmES» Itn vrtač, priporočljiv pri kroničaem želodčnem katara, zaprtju Brit;htorih ledicah. vraničnik oteklinah, jetrni trdin . alatici. •novoizmens-kib bolezaih.katarih dihalnih iipiif.__ Donati Zdravilen vrelec največje VMfcln« svoj« vrsta Zlasti uporaben pri kroničnem ćrevoenem katara, obstipa-eijLi lenih kamenih.toiM.ei triranju. sladkovni bol zni Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo glauberske soli. mmmmmmmmmmmmm\ Q/ei eleznato Kina Vino Hi«Uerućna nastava na Bunaru 19&9 Driamo odlike▼ arija in caatnJ k alati Kolajna. i diplom j Povzroča, voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = 1 -• in maiokrvnlm zelo priporočeno od sdrav niskih avtoritet Ikbornl o va Vočkrat odlikovano. i i l Had OOOO »dr a vnukih ipriovraL H J. SERRAVALLO, t h k nas j - TRST-Barkovlja. - St I i \ I************** Umrli so v Ljubljani: Dne 18. aprila. Anton Pavlic, želez, ^uvaj v p. in hišni posestnik, Mala čolnarska ulica 7. Dne 20. aprila: Ivana Grabnar, modistka, 22 let. Sv. Florjana ulica 15. — Marjeta Razdrh, gostija, 61 let, Študentovska ulica št. 13. — Cirila Cingerle. hči zidarskega pomočnika, 6 dni, Opekarska cesta 31. — Fran Bar, postrešček, 60 let, Marije Terezije cesta 11. — Adolf Blaznik, trgovski sotrudnik. 25 let, Stari trg 12. Dne 21. aprila: Valentin Pivk, bivši Ravnikar. 47 let. V deželni bolnici: Dne 15. aprila: Dragomir Kopani, gojenec trgovske šole, 17 let. — Ivan Lužar, posestnikov sin, 22 let. Dne 16. aprila. Alojzij Perdan, užitkar, 67 let. Dne 18. aprila Fran Prime, mestni užitninski paznik, 47 let — Andrej Fasan, *idar, 65 let. Dne 19. aprila Marija Košak. občinska uboga, 33 let. HeteoroloSffno poročilo. nad morim SM-J. Srečaj i rraiel flak7M-« ea 5 Čas \UDJe 2« * »ara- *> > l metra e = ■z »tnja v mm •-t Nebo 21. 2. pop. 733-9 . 9rv. 733 2 12. 7. zj. 733 5 16 5 p. m.jjzah del.oblač. 117 si szah. del. jasno 7 4 brezvetr. del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 12 1*, norm. 10*7 . Padavina v 24 urah 0*0 mm. t Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem pre-Zaiostno vest, da je moj nepozabni soprog, gospod Franc Me|ak posestnik ia gostitaičar v Manta danes ob 61 4 uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 70 letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Pegreb dragega mi nepozabnega bode v soboto, dne 23. t m. ob 10. zjutraj. Sv. mase zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Marjete. 1449 Planina, dne 21. aprila 1910. Zalajata fp Vstopim lahko takoj. Naslov so isv* v • M asa sna «[ Sli1 ilei kteliee Stev. S. 100.000 twn. 14 m m mM nas ar p •Mak •! kt mat m smU g^^^jll aamje b pr»bji srt&t h m»mstac pipirje vsek vrst 1 005774 81