Listek.
635
—    Narodne pesni koroških Slovencev. Zbral in na svetlo dal /, Scheinigg, c kr. gimn, profesor v Celovci. Tiskala in založila Ig. pl Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1889, m 8, 466 str. Cena? Te kritično urejene zbirke, ki obseza 1041 daljših in krajših-narodnih pesmij koroških Slovencev, mora od vsega srca vesel biti vsak prijatelj narodnega pesništva, kakor tudi vsak razumnik, ki v narodnih pesmih zasleduje jezikoslovne zanimivosti in opazuje ljudsko dušo v nje žalosti in veselji. Slovenci, pokažite se zahvalni gospodu izdavatelju in povrnite mu veliki trud njegov s tem, da si omislite to prekrasno knjigo!
—   Ilustrovan narodni koledar za navadno leto 1890. Leto II. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. Tiskala »Narodna tiskarna« v Ljubljani, 1889, 4, 97 str. Cena 45 kr , po pošti 50 kr. Ta lična knjiga obseza najprej kalendarij, ki se od drugih navadnih odlikuje s tem, da je pomnožen z mnogimi slovanskimi krstnimi imeni in imenitnimi dogodki iz avstrijske, kranjske in slovanske zgodovine ; potem našteva deželne patrone v naši državi, objavlja dvorni koledar z rodopisom vladajoče dinastije avstrijske in vse sedanje vladarje evropske, kakor tudi vsa najimenitnejša deželna, cerkvena in državna oblastva v Vojvodini kranjski itd. Zabavni del obseza životopise: Josip Juraj Strossmajer, Matej Cigale, Anton Martin Slomšek, Dragotin Rudež, popis božje poti na Dobrovi, Jelinekovo kozaško sliko: V noči Rusalk, in razgled po svetu: Sokolova petin-dvajsetletnica, Vodnikova slavnost v Ljubljani, Slovenska zmaga v Velikovci, smrt ce-sarjeviča Rudolfa, Taaffejeva desetletnica, dogodki v Srbiji, razstava v Parizu, izpremembe v ministerstvu, Boulanger, orijentska železnica, smešnice Knjigo dičijo še podobe škofa Strossmajerja, Mateja Cigaleta, Valentina Vodnika, knezoškofa Slomška, Dragotina Ru-deža, dobrovske farne cerkve in Eifflovega stolpa v Parizu. Ličnemu in zelo spretno sestavljenemu priročnemu koledarju želimo veliko kupcev, zlasti ker mu je cena res nizka.
Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis s pridejanim zemljevidom. Postojina, R. Seber 1889, Cena? Zeld lepo nalogo so si postavili naši učitelji, opisati namreč vse šolske okraje na Kranjskem v zgodovinskem, zemljepisnem in ndrodopisnem oziru. Taka namera je zelo hvalevredna in zasluži naše popolno priznanje, ker do sedaj je kranjska dežela v krajepisnem in antropološkem oziru še vse premalo poznana In ravno učitelji v tem pogledu lahko največ store, ker so v vedni dotiki z deželo in z narodom, ker imajo vsak dan priliko oboje opazovati, v tem ko se drugim učenjakom le redkokdaj in le slučajno taka prilika ponudi, takd da so njih opazke mnogokrat jednostranske ali vsaj nepopolne. Z veseljem pozdravljamo torej dva do sedaj izdana zvezka, t j. Kočevsko okrajno glavarstvo (spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane, Ljubljana  1887J in v naslovu te ocene navedeno delo
Ali kakor se veselimo takih literarnih pojav, skali se nam vender že pre"cej to veselje, ako navedeni knjigi skozi in skozi prečitamo. Res je, da gg. učitelji niso hoteli podati »učeno pisanih knjig, niti suhoparno naštetih zgodovinskih in statističnih podatkov, nego poučno berilo.h. Mi se s tem popolnoma ujemamo in tudi več ne zahtevamo, ali, kar se nam podaje, pod&j se nam točno, pregledno in v zanimivi (tudi lepi) obliki. V obeh knjigah pogrešamo nečesa, kar bi nikakor ne bilo smelo izostati, pogrešamo namreč opisa narodnih seg, ki nam vidoma ghiejo pred očmi, zatem narodnih nošenj (če jih je še kaj) ter n&rodnih pripovedek (resnih!) in pesmij. Saj vsakdo ve", kako vsi narodje ravno sedaj folkloristiko goje, in mi Slovenci tudi ne smemo v tem oziru ostati za njimi. Zat<5 pa še ni zadosti, ako se le nekaj tujih besed iz narodove govorice zabeleži (želeti bi bilo, da se take besede tudi raztolmačijo, ker ne more vsakdo vedeti n. pr. kaj pomeni »drvišati«), nego potreba je narod globlje opazovati in zateči ga pri svojem naj-skrivnejšem   mišljenji   in   čutenji   ter   videti,   kako   on to   svoje   mišljenje   in čutenje v