Poštnina plačana ▼ gotovini- IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. wHJg«LM§; ih Cona posamezni Številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 17. decembra 1935. štev. 131. \)etiUe Used vetilcecf& maža Silno preproste, zato pa tem bolj učinkovite in v srce segajoče so bile besede, s katerimi je oznanil predsednik — osvoboditelj Masarjk svojemu narodu, da se umakne iz javnega življenja. Pri tej priliki pa je kot ustanovitelj češkoslovaške republike in kot njen izvoljeni ter od vseli priznani predsednik tudi sporočil svojemu narodu svoje zadnje sporočilo in svoj zadnji opomin, kaj mora storiti narod, da bo njegova samostojnost za vedno ohranjena. »Države se očuvajo le % ideali, na katerih so bile zgrajeno«, se glasi veliko sporočilo velikega Masaryka in to sporočilo je veljavno za Češkoslovaško in za vse države ter je prav posebno veljavno tudi za Jugoslavijo. Kajti več ko enkrat je Masaryk posegel tudi v našo zgodovino, več ko enkrat je bil tudi naš učitelj in več ko enkrat smo spoznali, kako dobro smo storili, kadar smo poslušali njegove nauke. Zato nam mora biti njegovo zadnje sporočilo tem bolj dragoceno in naravnost sveto. Države so očuvajo le z ideali, s katerimi so bile zgrajene. Če sploh za katero državo, potem je za Jugoslavijo jasno, da je nastala in da je zgrajena edino na sveti domovinski ljubezni svojih sinov in hčera, ki je bila tako velika, da je vzdržala tudi največje žrtve in tudi nepopisno trpljenje. Ta ljubezen jo je tudi očuvala v vseh povojnih zablodah in dostikrat se je pripetilo, ko so nepričakovani težki dogodki do korenin pretresli vse nase javno življenje, da je tuji svet že napovedoval konec Jugoslavije, a je iz patriotizma porojena moralna sila jugoslovanskega naroda ovrgla vso te škodoželjne in zavistne prerokbe. In še po 9.>okiobru. ko je bil ugrabljen jugoslovanskemu narodu njegov voditelj, ko je sovražni svet upal, da se l>o sedaj čreda razbežala, ker je bil ubit njen pastir, se je zgodil ta čudež, da je jugoslovanski narod z elementarno silo svojega patriotizma razbil vse sovražne naklepe. Se je sveža in nedotaknjena domovinska ljubezen jugoslovanskega naroda, toda priznati je treba tudi to, da jo Lila postavljena že tolikokrat na težko preizkušnjo, da mora tudi ona končno oslabeti. Kajti narod je ohranil to domovinsko ljubezen čisto in neomadežcvano, ne pa tudi vsi njegovi voditelji. Le prepogosto smo videli, \ da je postala ta kupčijsko blago in da se jo zlorabljala v sebične osebne namene. In odtod preti tudi vsa nevarnost. Jugoslavija ne more obstati in vzdržati na svojem eksponiranem mestu, če ni vedno živ patriotizem njenega naroda. Kajti temelj Jugoslavije je porušen, če propade ta patriotizem. Delali za Jugoslavijo se pravi zato, pobijali vse, kar more škodovati temu patriotizmu. Zalo je troha odpravljati energično in dosledno vse, kar ovira rast in napredek vsake jugoslovanske pokrajine, vsakega jugoslovanskega mesta in tudi slehernega Jugoslovana. Zato je izvedba resničnih samouprav ena osnov-| nih zahtev za obstoj Jugoslavije, zato so napake v javni upravi ono zlo, ki izpodkopajo patriotizem ljudi in s tem temelj Jugoslavije. Tudi najmočnejši patriotizem mora omagati, če vidi dan za dnem, kako se nagraja zloraba nacionalne misli in kako se zapravlja državno premoženje. No radi strankarskih uspehov, temveč zaradi ob-I Stoja Jugoslavije jo treba z naravnost kruto roko napraviti tem zlorabam konec. Temelj Jugoslavije je njen patriotizem, ki pa je identičen s svohniloljubnostju. Jugoslavija zato no more živeti brez svobode, ker zanjo je svoboda zrak in element življenja. Ta svoboda pa ni potrebna le slehernemu Jugoslovanu, temveč tudi vsaki jugoslovanski pokrajini in tudi jugoslovanskemu gospodarstvu, ki ga ju Ireba že enkrat oprostiti vseh onih birokratičnih okovov, ki preprečujejo njegovo rast. Države se očuvajo le z ideali, na katerih so bile zgrajene in če padejo ti ideali, potem ne pomaga nobena sila in noben bajonet. Nikdar ne pozabimo tega velikega sporočila predsednika osvoboditelja Ma-saryka. 100 tet ct&i/eU&fyu&toefy& dela Proslava stoletnice Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani V več ko enem oziru moremo biti Slovenci ponosni na svoje Trgovsko bolniško in podporno društvo. Ni samo daleko najstarejša socialna institucija v vsej Jugoslaviji, temveč tudi vedno je bilo poslovanje društva na takšni višini, da more služiti io vzor vsem drugim podobnim institucijam. In kar je najvažnejše, more TBPD ob vstopu v drugo stoletje pokazali na prav tako velik, če še ne večji program svojih bodočih del, ko ob svoji ustanovitvi. Jasen dokaz, na kako silno zdravih in pravilnih temeljih jo bilo ustanovljeno to društvo in kako zvesto je ostalo skozi vseh slo let tem svojim načelom. Zato pa bi tudi morali z vso pravico pričakovati, da se bodo udeležili proslave tega izrednega jubileja ne samo zastopniki vse naše javnosti, temveč predvsem oni, katerim je delovanje društva predvsem namenjeno. Zali bo že pa moramo konstatirati, da je zadel predsednik Jelačin v črno, ko je v svojem govoru obžaloval, da se je baš ono članstvo društva, ki ima od njega liaj-večje koristi, udeležilo stanovskega zbora v mnogo prepičlem številu. Vendar pa moramo tudi poudariti, da so bile zato naše gospodarske in stanovske organizacije tem častneje zastopane, prav tako pa tudi vse naše oblasti, da je bila udeležba vseeno na slavnostnem zborovanju lepa in odlična. Dvorana Trgovskega doma je bila za slavnostno zborovanje primerno okrašena, v ospredju pa je bila v počastitev spomina ustanovitelja društva Ferdinanda Schmidta razstavljena njegova slika. Slavnostni govor je govoril predsednik društva Peter Klinar, ki je uvodoma svojega vzorno prednaša-nega govora dejal, da velja prva misel s slavnostnega zbora našemu mlademu kralju Petru, kateremu so vsi zborovalci zaklicali nato trikratni gromki: živio! Iskrene pozdrave pa pošilja zbor tudi kr. namestništvu s princem Pavlom na čelu, vsej kr. vladi in zastopniku ministra za soc. politiko. Nato je pozdravil vse zborovalce ter imenoma: pomočnika bana in njegovega zastopnika dr. Majcna, zastopnika komandanta divizije generala Popadiva, rektorja dr. Sanica, zastopnika nadškofa stolnega kanonika dr. Opeko, predsednika občine dr. Kavniharja, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, zaslužnega dolgoletnega predsednika bolniške blagajne dr. Plesna, predsednika Trgovskega društva Merkur« dr. \Vindischerja, zastopnika Del. zbornice, tajnika Vratnika, predsednika Pokojninskega zavoda dr. Milavca, zastopniku SUZOlla v Zagrebu dr., llohiiijca, zastopnika : Merkurja v Zagrebu podpredsednika Ivo Vukadinoviča in Ante Gradašcviča, zastopnika Beograjske trgovačke Omladine Itadana in predsednika bolniške blagajne v Beogradu Antiča, zastopnika OU/.D dr. Kuhlja, zastopnika bolniške blagajne mestnih uslužbencev nar. posl. dr. Fuxa in Nter-lekurja ter še druge zastopnike gospodarskih in stanovskih organizacij, med katerimi so bili posebno častno zastopani zastopniki ljubl:,mskega trgovstva s predsednikom Sossnm na čelu. Nato je podal predsednik Klinar pregledno sliko o zgodovini društva, ki jo podajamo tu le v glavnih obrisih, ker smo itak že obširno poročali o zgodovini in delovanju društvu. Trgovsko bolniško društvo je bilo ustanovljeno 13. decembra 1835 od trgovca Ferdinanda Schmitta, kateremu v spomin je napisal naš Prešeren te lope besede: »Ni mi prijetno nemško ime, srčno pa ljubim kranjsko srce.« Društvo se je od vsega začetka lepo razvijalo, svojo prvo izpopolnitev pa je dovršilo v 1. 1870. pod ravnateljem Stipanom, ko se je uvedlo tudi pokojninsko zavarovanje. Njegovo načelo je bilo, da se mora staro umakniti mlademu, da mora društvo iti z duhom časa in to je tudi oni veliki vzrok, da ni društvo nikdar okostenelo in da je ob vstopu v 2. stoletje dela prav tako mlado in živo ko ob ustanovitvi. Naš obrtni zakon v 1. 1885. je postavil društvo pred nove naloge, ki jih je s pomočjo župana Grassellija tudi srečno izvedlo. Nato je opisal predsednik nadaljnji razvoj društva ter navedel vse one številne ljubljanske trgovce, ki so vneto podpirali društvo. Gmenil je na kratko tudi dogodke v 1. 1905. in 190(1., ko so si Slovenci osvojili društvo. Opisal je na kratko delovanje društva po vojni in njegov boj za ohranitev samostojnosti. Podrobneje je opisal tudi poslovanje društva in njegove bolniške blagajne po 1. 1922. Uspeh tega dela se najjasneje kaže v tem, da sta izdala društvo in blagajna v teh 12 letih za svoje članstvo nad 44 milijonov Din. Spominjal se je vseh društvenih dobrotnikov in podpornikov ter ljubljanskih županov, ki so pomagali društvu ter obeh velikih dobrotnikov društva Terčka in Trcuna, od katerih je prvi zapustil društvu 45.0000, drugi pa 25.000 zlatih kron. Zvesto izpolnjujoč društveno geslo: vsi za enega, eden za vse, si je postavilo društvo tudi trden program za bodoče leto. Izpopolniti hoče Šlajmerjev dom, ustanoviti okulistični, rentgenološki in porodniški oddelek ter povečati število postelj. Uvesti namerava zdravniško posvetovalnico za izbero poklica ter omogočiti otrokom zavarovancev letovanje ob morju in v gorskih krajih. Posebno pozornost pa bo posvetilo društvo zdravljenju raka in jetike. Iz daril je ustanovi- lo društvo fond za zdravljenje bolnih brezposelnih nameščencev. Vedno bo društvo na braniku socialnih ustanov in delalo na tem, da se naša socialna zakonodaja še izboljša. V želji, da bi iz ljubezni do bližnjega vzklilo složno delo vseh za zboljšanje socialnega položaja, je zaključil predsednik Klinar svoj z velikim odobravanjem sprejeti govor. Župan dr. Ravnihar je nato čestital društvu v imenu Ljubljane, ki je ponosna na to, da je bila že pred 100 leti ustanovljena v njej prva socialna ustanova Jugoslavije. Da je bilo delo društva vedno uspešno, jo posledica tega, ker je vse delo slonelo na treh zdravih načelih: na ljubezni do bližnjega, na solidarnosti in nfi samopomoči. Napačno se je vedno zanašati le na pomoč od državi! in drugih. Sam je treba zagrabiti za delo in da je potem uspeh gotov, je društvo dokazalo, kateremu tudi zato ob stoletnici iskreno čestita. Predsednik Zbornice Ivan Jelačin Čast mi je in v veliko 'zadovoljstvo, da morem v imenu Zbornice izreči društvu čim najiskrenejše čestitke. In v zadoščenje mi je tudi, če se spominjam onih časov, ko so sr slovenski trgovci priborili to društvo. Tudi to naj ne bo pozabljeno. kako so stopili slovenski trgovci na plan, da je prišlo društvo v slovenske roke. V novi državi so prišle za društvo tudi nove naloge. Potrebni so bili težki boji, da si je moglo društvo ohraniti svojo samostojnost. S hvaležnostjo se spominjamo dr. Gosarja, takratnega ministra za soc. politiko in Trgovačke Omladine v Beogradu, ki sta nam pomagala, da je društvo ohranilo svojo samostojnost. In dobro je bilo, da se je to doseglo, ker delovanje društva je bilo vseskozi uspešno. Trgovsko bolniško in podjiorno društvo jo eklatanten primer, kako je dobro, če se pusti tudi lokalnim organizacijam prost razvoj in nemoteno delo. Obenem pa tudi dokaz, kako napačno so delali oni, ki so hoteli ta razvoj ovirati. Naša mlada država bi v svoji skrbi za socialni napredek prebivalstva dosegla še vse drugačne uspehe, če bi Širokogrudno pustila, da se vse socialne ustanove prosto razvijajo, če bT jim dala čim več samouprave. (Živahno odobravanje.) Govorim rad odkrito in zato naj bo povedano tudi to. Naši kolegi v Zagrebu so razviti svoj čas nekako konkurenčno borbo in začeli posegati tudi na naše ozemlje in hoteli uničiti samostojnost Trg. bolniškega in podpornega društvu. Skupno s Srbijanci smo takrat branili svojo socialno ustanovo in ta sloga jo je tudi rešila. V enaki slogi pa bomo odbili tudi vsako podobno atako. (Tako je.) Nad 7500 članov je, ki uživajo danes bla-godati Trg. bolniškega in podpornega društva. V dvorani pa vidimo le malo njih. .le to neka dekadenca, ki jo je treba grajali, ker prav in dobro bi bilo.-'če bi slišali o lepi zgodovini društva tudi oni, ki jim daje društvo toliko ugodnosti. Treba je zato lo odsotnost članstva grajati in gledati, da se to nezanimanje neha. Posebej je treba poudariti tudi eno veliko načelo, ki je bistveno pripomoglo, da je bilo društvo tako uspešno, in to načelo je: solidarnost šefov in nameščencev, To načelo mora in bo veljalo tudi v naprej, ker življenje je kompromis — in zato morata delati šef in nameščenec roko v roki. (Odobravanje.) MaMina je Slovenija v naši Jugoslaviji, ki smo jo pred in med vojno pričakovali in za katero smo se na Kongresnem trgu izrekli s solzami v očeh. Pa čeprav je majhna naša Slovenija, vendar hrani v sebi mnogo lepega in marsikatere dragocenosti. In ena teli lepih stvari je tudi naše že sto let staro Trg. bolniško in podporno društvo, ki tudi zgovorno priča o velikem kulturnem in socialnem delu ter o visoki srčni kulturi, ki > bila vedno doma v Ljubljani. V trdnem prepričanju, da bo tej vzvišeni nalogi ostalo društvo tudi v bodoče vedno zvesto, čestitam še enkrat društvu ob njegovem polno novih uspehov obetajočem vstopu v drugo stoletje. (Živahno odobravanje.) Drugi pozdravni govori •tolni kanonik dr. Opeka: Zadivljen nad krasno zgodovino Trg. bolniškega in podpornega društva čestitam v imenu škofa društvu iz srca. želeč mu za p ri hod- il jost obilnega božjega blagoslova. Za Delavsko zbornico je čestital tajnik Fratnik, ki je zlasti poudaril, da je ostalo društvo vedno mlado, ker je hodilo vedno s časom. S svojim Uspešnim delom pa ji* tudi dokazalo, da so diferenciaciji v soc. zavarovanju potrebne. — Delavska zbornica čestita društvu in mu zagotavlja, da ga bo vedno podpirala. Predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec. Za vsako podjetje je potreben kapital. Ziv kapital pa je zdrav in zadovoljen nameščenec. Veliki gospodarski pomen Trg. bolniškega in . podpornega društva je. da skrbi s tako velikim uspehom za nameščence. Čestita društvu, ki jo s svojim stoletnim obstojem dokazalo, da je ustanovljeno na zdravih temeljih. Se posebej pa mu čestita k lepi zamisli ustanovitve fonda za brezplačno zdravljenje brezposelnih nameščencev. V imenu SUZORa jo čestital dr. Bohinj««, ki je zlasti poudarjal, da je bilo po-slo\anje društva tako vzgledno, da more služiti vsem 7,a vzor. Se naprej naj ostane društvo to, kar je danes, avantgarda za zboljšanje delavskega zavarovanja. V imenu zdravniške zbornice čestita iskreno društvu dr. Meršol in zlasti b ustanovitvi njegovega sanatorija, ki zasluži vse priznanje. Predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani Karl Soss |)oudarja tesno zvezo, ki je vedno vezala Trg. bolniško in podporno društvo s stanovsko organizacijo ljubljanskega trgovstva, ki tudi skoraj istočasno praznujeta svoji stoletnici. Prevelik je po-. men in prevelike so zasluge društva, da I jih bilo mogoče opisati le v par besedili. Zato bi poudaril le eno dejstvo, da je društvo doseglo svoje lepe uspehe predvsem zaradi harmonije, ki je vedno vladala med >' 'odajalci :n delojemaH. Čestita društvu z iskreno željo, da bi ta harmonija vladala še nadalje v procvit društva in v korist naših socialnih institucij. Podpredsednik zagrebškega »Merkurja« Ivo Vukadinovič čestita društvu v imenu 1 \000 članov »Merkurja«, ki je nastal šele 38 let kasnej ko TBPD. Njegovo delo vanje je bilo nam v Zagrebu vedno v zgled. Naj bodo naše čestitke sprejete tako iskreno, kakor tudi k vam iskreno prihajajo. Za cešifa/ mit ibotMOHfe UsttiU tt%wuv V soboto, dne 14. decembra je bilo v lovski sobi hotela Orla v Mariboru zborovanje predstavnikov, naše lesne industrije, trgovine in gozdnega gospodarstva, ki ga je sklicala Osrednja sekcja lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj. Zborovanje jo bilo zelo dobro obiskano. Zlasti je bila zastopana Dravska dolina, za katero pomeni lesna trgovina življenjski problem. Na sestanku je zastopal Zbornico za TOI njen konzulent Žagar, navzočni pa so bili tudi poslanci Miha Brenčič, Rudolf Pcv^c, Vinko Gornjak, Dobršck in dr. Ivan Jančič. Združenje trgovcev v Mariboru je zastopal tajnik Zidanšek, Združenje trgovcev Maribor-okolica pa trgovec Škerbi-■ijek. Zborovanje je vodil predsednik Osred-ne sekcije Franjo Škrbec iz Ljubljane. Po uvodnem pozdravu je podal zanimivo sliko položaja na inozemskih lesnih tržiščih. Iz njegovega referata posnemamo: Kakšen je položaj na lesnem trgu Italijanski trg nam je najprej vzela Rusija s svojim dumpingom, ki je vrgel ves naš eksport v krizo. Potem smo si ga s šestletnim neprestanim znižavanjem cen zopet pridobili, sedaj pa so nam ga zopet vzele sankcije. Italijanski trg je za naše lesno gospodarstvo daleko najvažnejši in nam ne bi mogla nobena druga inozemska država nuditi popolnega nadomestka za Italijo. V Grčiji nam konkurirata Romunija in Rusija. Zlasti Romunija ie nastopila z organizirano zunanjo trgovino, ki uživa poleg tega še vso podporo države, ki daje 1 eksporterjem 25% premij, dočim si morajo naši trgovci organizirati prodajo z lastnimi močmi brez vsake podpore od d 'čave. Poleg tega nam plačujejo. Grki z boni, ki jih vnovčujejo banke v 15% odbitkom. Francoski trg: Zavezniška in prijateljska država nam je udarila na les najvisjo carino in nam dala najnižji kontingent. Je tudi še vprašanje, če bi se izvoz v Francijo izplačal, četudi nam zniža carino. Vendar pa bi bilo pravično, če bi nam Francozi kot svojim zaveznikom nudili vsaj iste ugodnosti, kakor jih dajejo na primer Avstriji. Angleške kolonije ne prihajajo za naš izvoz skoro v poštev, ker odvzamejo !e neznatne količine. Prav tako je neznaten eksport v Anglijo kljub vsem prizadevanjem z naše strani. Izvažamo nekaj pohištva in polfabrikatov, vendar ni stvar rentabilna. Levanta*. Naši trgovci so. pokazali občudovanja vredno prilagodljivost. Da lahko izvažajo zaboje v Jaffo, se zadovoljijo s plačilom v pomarančah. Polagoma si osvajamo nova tržišča. V Holandsko in Belgijo izvaža samo Slavonija svojo hrastovino, dočim za mehki les iz Slovenije ni interesa. Nemčija: Za nas važen trg, ki ga še vse preveč podcenjujemo. Deloma nam ne dopuščajo politične in gospodarske razmere večjeaa razmaha, vendar bi se lahko na- Predsednik Obrtnega društva v Ljubljani Josip Rebek: Občudujemo napredek društva in samo obžalujemo, da v naših obrtniških vrstah nimamo podobnega društva. V imenu Obrtniškega društva čestita naj-iskreneje. Za. Beograjsko Trgovačko Omladino je spregovoril Branko Radan. Obžaluje, da se nihče od uprave ni mogel udeležiti proslave, ker je od nekdaj v Beograjski Trgo-vački Omladini običaj, da je 15. december posvečen spominu vseh številnih dobrotnikov društva. Člani uprave so zavezani, da ta dan posetijo grobe dobrotnikov društva in da se jih spomnijo v cerkvah. Zalo ga je uprava pooblastila, da jo zastopa na današnjem slavnostnem zboru in da izreče v njenem imenu iskrene in bratske čestitke društvu. Nato so čestitali Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu številni zastopniki organizacij nameščencev, tako g. Zemljič v imenu Zveze zasebnih nameščencev, g. Melicer v imenu Pomočniškega zbora, zastopnik ljubljanske podružnice bančnih, trgovskih, zavarovalnih in industrijskih nameščencev, predsednik beograjske boles-ničke blagajne Miodrag Antič, zastopnik celjskega pomočniškega zbora in drugi. Vsem se je zahvalil za čestitke predsednik Peter Klinar ter nato zaključil lepo in zanosno slavnostno zborovanje. lesne tcfrovint in ihdustdicei/ v Hlacifocu š izvozna trgovina tudi v danem okviru vse drugače razvijala. Nemci pač vstrajajo striktno na principu kompenzacij. Zatorej kupujmo v Nemčiji in bomo lahko tja tudi izvažali. Španija: Naš novi poslanik v Madridu je zelo agilen. Odločilni krogi se sedaj trudijo, da bi nam odprli španski trg, vendar so uspehi majhni, ker kupijo Španci samo toliko, koliko nam prodajo. Uvažamo pa lahko iz Španije riž, tekstilne sirovine in južno sadje. Nove trge si pridobiti ni lahko delo. Potrebne so zato dolgoletne priprave in velike žrtve. Pogajanja naše delegacije za eksport v Francijo in Anglijo, da se nam na ta način nadomesti i/.padek zaradi sankcij, najbrže ne bodo rodila nobenega uspeha. Od teh pogajanj lesni trgovci ne moremo pričakovati zboljšanja. Švica uvaža nekaj lesa iz Kranjskega. Vendar se nahaja sama v veliki krizi in njena kupna moč pada. Argentina: Buenos Aires je bil svoje-časno glavni trg za bosanski les. Vendar vztrajajo sedaj tudi Argentinci na stališču: najprej kupi in potem prodaš! in zaradi tega naš izvoz neprestano nazaduje. Vse izkušnje, ki smo jih dobili v zvezi z našo zunanjo trgovino, nam narekujejo nujno potrebo izpromembe naše trgovinsko politike. Na vsak način je potrebna koutmla uvoza in uvedba načrtnega gospodarstva. Treba pa je tudi organizirati naš notranji trg. Vidimo, kako uporabljajo naša mesta ogromne količine koksa, katerega producirajo plinarne iz inozemskega premoga, drva pa kmetom gnijejo in jih po najnižji ceni ne morejo prodati. V stav- I barstvu se les po krivici zametuje. Poglejmo kulturne in napredne zapadne države, kjer se uporablja les v stavbarstvu v mnogo večji meri. mi pa hočemo imeti vse le iz betona in železa. V cestni gradnji se pri nas les sploh ne uporablja, dasi tvori enakovreden nadomestek za beton | in asfalt. Naše mestne občine mečejo letno milijone za cementne in asfaltne ceste in \ , ta denar se steka v žepe tujega kapitala, ki je lastnik naših cementnih tvornic, dočim bi se ta denar poznal pri naših lastnikih gozdov v čisto drugi obliki ter bi se zopet vrnil našemu gospodarstvu in državi, mesto da se sedaj izvaža v razkošna inozemska letovišča. Zbornični konzulent žagar •je (»zdravil zborovalce v imenu Zbornice za TOI ter v daljših izvajanjih prikazal prizadevanje zbornice, da bi se življenjsko važni interesi našega lesnega gospodarstva primerno zaščitili. V to svrho je treba nujno prcorientirati našo zunanjo trgovinsko politiko; nasa država danes samo še z Albanijo vztraja pri preživelem principu ‘največjih ugodnosti, dočim se povsod drugod zunanja trgovina usmerja v pravcu kontingentov. Sankcije so položaj lesnega gospodarstva še poostril®. Uvedle so se brez vsakega zaslišanja gospodarskih krogov. Na- ša delegacija jih je sprejela v Ženevi brez vsake rezerve, dačini si je celo Anglija, ki je vprašanje sankcij sprožila ter je na njih najbolj zainteresirana, izvzela iz njih petrolej. Glavni tajnik zbornice minister Mohorič je na vseh dosedanjih konferencah zastopal težnje lesne trgovine in industrije v Dravski banovini ter stavil konkretne predloge za rešitev iz sedanjega obupnega ix>lo£aja. Važno je vprašanje kliringa z Italijo. Naše terjatve, ki so jih Italijani blokirali, naj bi naša država zavarovala na italijanski imovini v naši državi. Delegacija zbornice je dalje zahtevala v smislu pakta o Društvu narodov primerno odškodnino za žrtve, katere so jim povzročile sankcije: Pogajanja v Parizu niso rodila pozitivnega uspeha. Lesne izvozničarje je sedaj udarila še Narodna banka, ki je začela izplačevati klirinške terjatve po faktičnem kurzu lire, ne pa po klirinškem, tako da dobivajo ekspor-terji za liro mesto Din 3‘55 samo Din 3’15. Nasprotno pa obračunava Narodna banka importerjem liro po klirinškem kurzu. Zbornica je tozadevno že intervenirala, vendar zaenkrat še ni upanja, da bi se kurz dvignil. Naše lesno gospodarstvo pa je zaradi takega postopanja naše lastne Narodne banke izgubilo ne le ves dobiček, ki ga je imelo zadnje čase s trgovino z Italijo, ampak celo ves svoj obratni kapital, brez katerega ni mogoče delati. Položaj je tem resnejši, ker ima naše lesno gospodarstvo ves svoj obratni kapital v klirinških terjatvah zamrznjen in se zato sedaj no more ganiti. Drugi govorniki Kot naslednji govornik je nastopil tajnik lesnega odseka zveze industrijcev Gorup, ki je poudarjal, da nimajo v Beogradu smisla za naše lesno gospodarstvo. Zaradi lega so naši lesni industrijci vpoklicali v življenje Centralni odbor drvarskih industrija kraljevine Jugoslavije v Beogradu, da bi na odločilnih mestih vzbudili več zanimanja in spoznanja. Zopet pa je prišla pri tein Slovenija navzkriž z Zagrebom, ki ima zaradi svojih velikih delniških družb čisto druge interese kakor slovenska lesna industrija, ki je v rokah malega človeka. Zahteva kontrolo uvoza in načrtno izvajanje kompenzacijske trgovine. Inž. Lenarčič se jo podrobno bavil s sankcijami in Je Izjavil, cla se je UeTgsfa-ei ji lesnih industrijcev v Beogradu povedalo, da se te ne raztezajo na les. Kljub temu so Italijani zaprli sami uvoz našega lesa, ker ga dobivajo dovolj iz Avstrije. Za Zvezo delavcev lesne stroke je govoril tajnik Brecelj ter opozarjal na nevarnost, da se bodo začeli obrati zapirati eden za drugim in da bo ostalo 00.000 v lesni stroki zaposlenih delavcev brez dela iti kruha. Gre v prvi vrsti za našega malega človeka, ki lx> podlegel v boju z inozemskim velekapitalom. Predsednik mariborske podružnice Kmetijske družbe dr. Kovačič je nagtašal, da bo ravno naš kmet tisti, ki bo plačal račun sankcij. O vprašanju sankcij sta govorila še poslanca Pevec in Brenčič, inž. Pahornik je poročal za Jugoslovansko-ogrsko blagovno izmenjalno društvo, lesni trgovec Bolim so je bavil s vprašanjem valutnega osdguranja pri izvozu, lesni trgovec Potočnik iz Brezna pa je zahteval pospeševanje lesnega izvoza za Madjarsko in odstranitev vseh ovir za naš eksport. Za Dravsko dolino je izvoz na Madjarsko življenjskega pomena, l^esni trgovec Lahovnik iz Prevalj je govoril o davčnem vprašanju, dr. Anton Sagadin je razlagal namen nove organizacije dolžnikov v Dravski banovini, trgovec Ncudauer iz Gor. Radgone pa je govoril o nepravilnosti pri kompenzacijah za izvoz nase orehovine. Končno se je sprejela obsežna resolucija, katere glavne misli objavimo | prihodnjič. Po prečitanju resolucij so gg. Gorup, Žagar in ing. Lenarčič predlagali glede posameznih točk, da se dopolnijo, odnosno utemeljijo. G. Žagar pa je naravnost predlagal, da se točke glede odpisa dol-I ga, ustavitve eksekucije, žigosanja ban-I kovcev vrnejo odboru, da jih znova pro- I uči. Vendar je bil ta predlog zavrnjen. fi _ rti barva, plesira in ke- /iC V ul Ul Ali mično snaži obleke, klobuke ittl. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—G. Šelenburgova ul. 3. Telefon st. 22-72. £oKiične vesli V .soboto dopoldne je kancclar dr. sa-mal ob navzočnosti predsednika Marinka. njegove družine, predsednika vlaUe dr. Hodž«, predsednika zbornice .Mulvpe-tra in senata dr. Soukupa prečital besedilo Masarjkove ostavke. Predsednik Ma-saryk pravi, da odstopa iz zdravstvenih razlogov, ker vidi, da njegove sile za njegov posel lie zadoščajo več. Opominja \cs narod, da se vedno zaveda, da se očnvajo države le z ideali, na katerih so bile zgrajene. Potrebujemo dobro zunanjo politiko, v notranjosti pa pravičnost proti vsem državljanom brez ozira na njih narodnost. Priporoča za svojega naslednika dr. Beneša, s katerim je skupno deloval doma in v tujini in ki ga pozna. * Ko je kancelar Šamal prebral to o-taV-ko, je Masaryk potrdil, da je ostavka pra- vi izraz njegove volje. Predsednik vlade se je nato zahvalil Masarvku za njegovo delo v korist republike in dejal, da je najplemenitejši zakon čsl. republike zakon, ki se glasi: »Tomaž (L Masarjk si je stekel zasluge za državo.« S poudarkom je nato izjavil, da ga bo narod vedno ohranil v spominu kol predsednika osvoboditelja. Predsednik senata je nato izjavil, da nima ves narod nobene druge želje, kakor da bi mu bil ohranjen predsednik Masarvk bo skrajnih mej človeškega življenja kot njegov učitelj, svetovalec in voditelj. Po kratkem razgovoru z zastopnik češkoslovaškega naroda se je nato poslovil predsednik Masaryk od njih in se umaknil v svoje stanovanje. Predsednik vlade dr. Hodža je nato v predsedništvu vlade prečital ostavko predsednika Masaryka, nakar je bilo izdano službeno poročilo, da je predsedniška oblast prešla do izvolitve novega, predsednika na vlado. Novega predsednika izvoli narodno predstavništvo v sredo dopoldne v dvorani kralja Vladislava. Poslednji akt predsednika Masaryka je bila velika amnestija, s katero se odpuščajo delikti po zakonu o zaščiti države in tiskovni prestopki. Turški zunanji minister Tovfik It uzdi boj je imel'v Beogradu \eč sestankov z ministrskim predsednikom Stojadinovi-čom. Novinarjem je izjavil, da je njegov pvtlMKl v Beograd v zve7.1 7. 2«*riov^J\iTili dogodki, ki zahtevajo od držav Balkanske zveze popolno solidarnost. Jugoslavija in Turčija sta vedno za mir in kolektivno sodelovanje ter zvesto vdani ciljem Balkanske zveze. Tituloscu je na seji romunskega parlamenta ostro nastopil proti trditvam nekaterih opozicionalnik poslancev, kakor da bi Romunija sklenila z Rusijo vojaški dogovor in dovolila sovjetski vojski prehod skozi romunsko ozemlje. Nobena takšna pogodba ni bila sklenjena. Ves italijanski tisk je začel ostro napadati kompromisni predlog, ki sta ga izdelala La val in Hoare. Zlasti poudarjajo italijanski listi, da se Italija ne more pogajali z Etiopijo in da zahteva še naprej toliko ozemlja, da bosta obe italijanski koloniji Eritreje in Somalije združeni. Niti govora tudi ne more bili o lem, da Ivi Italija vrnila Etiopiji sveto mesto Aksum. Odpor proti politiki angleškega zunanjega ministra Hoaroa je v angleški javnosti vedno večji. Nekateri listi že pišejo o njegovi demisiji in navajajo kot njegovega naslednika sira Johna Simona. Kot mrtvorojeno dete označuje na splošno evropski tisk pariške predloge ter poudarja, da je popolnoma izključeno, da bi se mogla dobili v Zvezi narodov večina za to predloge. Nasprotno je nad vse verjetno, da bo po Etiopiji tudi Zveza narodov te predloge odklonila. Etiopske predstraže so severno od M1-kale napadle italijanske čete, ki so imele znatne izgube ler so se morale umakniti. Italijanski vojaki so na umiku požgali vse etiopske vasi. Na bojišču vlada še vedno zatišje, kakor poroča maršal Badoglio. Iz Adis A bob« pa javljajo o uspešnih etiopskih napadih na italijanske transportne kolone živil 111 nmnicije. Novo špansko vlado je sestavil po dolgotrajnih pogajanjih P»rtcla ValladorCs, ki ne pripada nobeni stranki. Poleg neodvisnih so zastopani v novi vladi še liberalni demokrati, progresisti, radikali in en regionalist. Gil Robles ni v novi vladi. Novi predsednik vlade je izjavil, da ima vsa pooblastila, da more parlament razpustiti, če ne bi mogla vlada z njim delati. M« beograjski borzi je bil, kakor pravi >Xarodno blagostanje«, pretekli teden primeroma isti položaj kakor na praski borzi. Bedisti so uporabljali vse mogoče argumente, da bi znižali tečaje papirjev in po-ceni kupili njim potrebne papirje, Govorili -so, da je kriza vlade dr. Hodže neizogibna, m. Za župana je imenovan odvetnik dr. Adlešič, za podžupana pa odvelnik dr. Ravnihar. Med 54 obč. svetniki so imenovani tudi Karl Soss, predsednik združenja, ravnatelj TPD Anton (»ersinič, industrialec Rado Hribar, ravnatelj Peter Klinar, prof. E. Jarc, odvetnik dr. Ažman, odvetnik dr. Korun, Irg. poslovodja Ivan Kralj, ravnatelj banke >Slavije« dr. .Majee, pleskar Malgaj, ključavničar Martinčič, trgovec na Selu Ora-žem, gostilničar ITsenk in drugi. Prvi jugoslovanski poslanik v Madridu Pelivanovič je izročil predsedniku španske republike Zamori svoja poverilna pisma. Jugoslovanska trgovinska delegacija se je vrnila iz Pariza. Pogajanja s francosko vlado radi kompenzacij naši izvozni trgovini za izgubljeni italijanski trg so se razbila. Med Dansko in našo državo je bila podpisana pogodba o pomiritvi, arbitraži in sodni ureditvi vseh morebitnih sporov. Pri občinskih volitvah na Ježiti, za katere je vladalo v vsej naši javnosti veliko zanimanje, je dobila lista JRZ z nosilcem Francom Severjem od 683 oddanih 547 glasov, nasprotna lista združene opozicije pa 136 glasov. Vseh volilnih upravičencev je bilo 956. Dr. Tomaž Romih, bivši ravnatelj meščanske šole v Krškem, ki si je pridobil s svojini vestnim in zvestim narodnim delom tildi za naše gospodarstvo velikih zaslug, je umrl v starosti 82 let v Krškem. Bodi mu ohranjen časten spomin! Ernest Kobler, višji davčni upravitelj v pok. in tajnik Združenja trgovcev za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče, je umrl dne 13. decembra zadet od kapi v Ribnici. Požrtvovalnega in marljivega ter skrajno vestnega uradnika ohrani vse trgovstvo združenja v hvaležnem spominu. Združenje trgovcev v Splitu se bo pritožilo, ker ni imenovan v novo ravnateljstvo OUZD v Splitu noben trgovec, čeprav sta zbornica in združenje predložila kandidate, ki naj bi bili imenovani. Ministrstvo za socialno politiko je pripravilo za prehrano prebivalstva Vrbaske banovine 200 vagonov žita. Tekstilna tvoriiica Zelenka & ( o. v Mariboru sporoča, da se je prenehalo v ujej z delom samo radi čiščenja parnega kot-tla ter se je zato že ves november delalo z nadurami, da delavci niso nič izgubili na zaslužku. Sedanja začasna ustavitev obratovanja se je izvršila v sporazumu z delavstvom. Zagrebška policija je aretirala odvetnika dr. Ivico Arka, barona Uizyja, soprogo bivšega vel. župana Horvata in nekega solicitatorja zaradi sleparij s hranilnimi knjižicami. Skupno so bili ljudje oškodovani zaradi teh poveneverb za 1 milijon Din. Sorodniki dr. Arka so izjavili, da poravnajo vso škodo. Suhotiški odvetnik dr. Audrija Biro je bil zaradi poneverbo 35.000 Diu obsojen na 2 leti robije in na izgubo \seli državljanskih pravic. l’o italijanskih vesteh so šle skozi Sueški prekop te dni velikanske množine orožja, namenjene za Etiopijo. Tudi veliko bombnih letal je bilo poslanih v Etiopijo. Etiopska vlada je odločno protestirala pri Zvezi narodov proti Laval-Hoareove-mu predlogu in izjavila, da se bo z vsemi silami uprla takšni rešitvi konflikta z Italijo. Nadalje je etiopska vlada zahtevala sklicanje skupščine Zveze narodov, ki naj odloča o konfliktu. Grofa Ciana svojega zeta, jo odpoklical Mussolini s fronte v ministrstvo. Uporaba čaja je v nemških bolnišnicah prepovedana. Mesto čaja se bo kuhala ne-ka nemška rastlina. URE. i3gtVv.V//Promet«, trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 352. Torv Rihard. Ljubljana — »Jugočeškat Ju- goslovansko-češka tekstilna industrija K ran j. 353. Valentin Izidor, Moste pri Ljubljani — Prometni zavod za premog., veletrgovina s premogom, Ljubljana. 354. Skrabar Vladimir. Stožice — Prometni za- zavod za premog d. d., veletrgovina s premogom, Ljubljana. 355. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., lastnik; Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 356. Amon Mirko. Ljubljana — J. Schumi nasl. 1). & K. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana. 357. Todor Josip, Sušak — Ivan Samec, trgovi- na z galanterijo in noriniberškim blagom, Ljubljana. V Ljubljani, dne 9. decembra 1935. Zbornim za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin s. r. Tajnik: Ivan Mohorič s. r. I\ Kcnhttvzi in --------------------------- g pgjtfžlne ptoggvnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z. manufakturo Josipa Snoja, v Ljubljani, Prešernova ulica 2. Po-ravrrlni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Ivo Trebar. Narok za sklepanje poravnave dne 24. januarja ob 9., rok za oglasitev do 19. januarja. Končuno je poravnalno postopanje Edvarda Dittricha, inštalaterja v Murski Soboti. Potrjena je poravnava, ki jo sklenil trgovec Kv 'er Vincenc v Žalcu s svojimi upniki. Plača 50 odstotno kvoto v 15 enakih mesečnih obrokih. | gcbavc^Ižcigad/e Pri Upravi policije Cetinje bo dne 20. decembra ofertalna licitacija za dobavo obleke 7.a policijsko stražo. Komanda pomorskega arzenalu v Tivtu sprejema do 21. decembra ponudbe za dobavo 30 111 medenih cevi, do dne 22. t. m. glede dobave volnenega ripsa in volnene vrvice, do dne 28. t. in. za dobavo 100 kg železnih vijakov, kavčukove cevi in laka za železo ter rezervnih delov za magnet. Komanda pomorskega vazduhoplovsfvn v Divuljuh sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi celon-laka; do 23. decembra o dobavi raznih barv, terpentinovega olja, krede, einkovega belila itd. ter do dne 28. decembra o dobavT motorja generatorja, armiranega kabla, zaglavk in spojk razne bakrene in povoščene žice, patron, 10 električnih zvoncev in raznega drugega materiala. Uprava I. oddelka Vojno-teliničnega Zavoda v Sarajevu sprejema do 23. decembra ponudbe o dobavi 3.075 kg železa in 1.330 kilogramov jekla v raznih dimenzijah; do 27. decembra o dobavi grafitnih loncev in do 28. decembra o dobavi 20.000 kg koksa. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 2(1. decembra ponudbe o dobavi 200 bakrenih obročev in 10.000 kg ovsa. Gradbeno ndelonje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 5.000 kom. grovverjevili obročkov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 800 kg strojnega, 200 kg eilindrskega, 400 kg vulkanskega olja, 300 kg olja za mazanje žične vrvi, 300 kg kolomasti "m. 35.000 m okraj-kov za čolne. Licitaciji1: V iiitciiduiituri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 20. decembra ofertna licitacija za nabavo 41.000 kg svinjske masti in 10.000 kg jedilnega olja. V pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 3. januarju ofertna licitacija za oddajo popravila na objektu za premog v vojašnici Kralja Petra II. v Škofji Loki. V tehničnem »delanju Kraljevske banske uprave Vrbaske banovine Banja luka bo dne 3. januarja ofertna licitacija za oddajo popravila državne poti Banja Luka — Bos. Gradiška. V pisarni strojnega odelenju Direkcije pomorskega saobračaja v Splitu bo dne 3 januarja 1936 ofertna licitacija za nabavo raznih barv. Pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani 1k> dhe 3. januarja 1936 prvi pismeni natečaj za oddajo zakupa kolodvorske restavracije na stanici Čakovec v triletni zakup. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so \ pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Obrtniški koledar za 1. 1936 Kakor druga leta, tako je tudi letos izdalo Obrtniško društvo v Ljubljani svoj splošno priljubljeni obrtniški koledar, ki je doživel z letošnjim že petnajsti letnik. Zopet nudi koledar polno zanimivega in poučnega gradiva, da je pravi priročnik za obrtnika. Obenem pa se lepo dopolnjuje s prejšnjimi koledarčki, da tvorijo vsi petnajsti letniki lepo celoto. Poleg običajnega i n bogatega koledarskega gradiva ima koledar tudi mnogo drugega koristnega gradiva. Tako poroča o sestavi obrtniških davčnih in reklamacijskih odbo-r v, najvažnejših določilih glede jiridob-nine ter o načinu sestavljanja davčnih prošenj in pritožb, o zastaranju pravic, o omaricah za prvo pomoč, o dimnikarskih predpisih, o poliliranju in luženju lesa ter prinaša še celo vrsto drugih praktičnih nasvetov. Tako bodo zlasti dobrodošli praktični migljaji za obrtnike. Koledarček ima tudi vse potrebne podatke o poštnih pristojbinah, o železniških tarifah ter mnogo drugih praktičnih podatkov, da je v resnici zanesljiv in dober priročnik y.n vHiikepn obrtniku. Opremil koledarčka je odlična, oblika priročna, da tudi v tein pogledu popolnoma streza. Priporočamo zalo Obrtniški koledar vsem obrtnikom kar najtopleje. Dodio" £jub ^jjana __________________ Sreda, dne 18. dec. 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Čas, objava sporeda — 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Otroška ura (Zdravko Omerza) — 18.20 XI. zvočna slika iz. burkastega življenja lutke — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.30 Izreden koncert (prenos z Dunaja) — 21.45 Plošče — 22.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Citre solo (Mezgo-lits Krnil) —. Četrtek, dne 19. dec. 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Čas, objava sporeda, Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Francoska glasba (radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nac. ura — 20.00 n. ura francoske glasbe — 21.00 Obisk pri Levu Nikolajeviču Tolstoju (Radivoj Peterlin-Petruška) — 21.20 Broda Šček; čez Pohorje sinje... Besedilo napisal dr. Ivo I. Rudolf, 8 samospevov poje Jože Rus, operni tenorist, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 22.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Radijski jazz —. TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, ta- jfrŽjjjjj Račun Rosine hranilnice bele, naročilnice, plakate, 13.108. Telefon 25-52 lepake, cenike, vizilke Nd. Gregorčičeva La,<„a knjigoveznica Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIIIALEK, Ljubljana.