Največji ibmaki dnevnik
v Zdnrfunih državah VeljauTseleto ... $6.00
Za pol leta -Za Neir York celo leto
(3.00 17.00
Za mnrffliiitfo celo leto $7.00
GLAS NARODA *

List slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870	TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 163. — STEV. 163.	NEW YORK, MONDAY, JULY 15, 1935. — PONDELJEK, 15. JULIJA 1935.	VOLUME XT.TTI. — LETNIK XT.TTT.
MALA ANTANTA PROTI POVRATKU HABSBURŽANOV
KONFERENCA V SINAJI DOLOČILA SMER BODOČE POLITIKE
DRŽAV MALE ANTANTE
Ce bo postala Avstrija monarhija, bodo države Male antante takoj odredile mobilizacijo. — Dr. Be-neš se strinja s sklepom v Sina ji. — Romunska sklenila z Rusijo nenapadalno pogodbo. — Grški vojni minister bo konferiral z jugoslovanskim regentom.
Trgovska pogodba med Rusijo in Ameriko
BEOGRAD, Jugoslavija, I 4. julija. — V petek je dospel sem grški vojni minister general George Kondylis ter bo v ponedeljek konferiral z regentom ♦princem Pavlom. 'Razpravljal bosta o obnovitvi grške monarhije.
Prej se je mudil Kondylis v Italiji, kjer je dobil od italijanske vlade zagotovilo, da Venizelos in njegovi pristaši ne bodo smeli na italijanskem o-zemlju delati načrtov za preprečenje monarhije.
General Kondylis je odpotoval v soboto v Ljubljano, kjer se je sestal z jugoslovanskim vojnim ministrom generalom Pero Zivkovičem, nakar sta se oba podala na Bled, kjer je na počitnicah ministrski predsednik Milan Stojadinovič. Nocoj odpotujejo vsi trije ministri v Beograd.
BUKAREŠTA, Romunska, 14. julija. — Romunski zunanji minister dr. Nikolaj Titulescu je po konferenci z jugoslovanskim regentom princem Pavlom naznanil, da bi obnovitev avstrijske monarhije pomenila mobilizacijo cele vojske Male antante.
' Politika Male antante je postavljena na gotovo podlago," je rekel Titulescu/' in sledila bo mobilizacija, ako bo dinastija zopet vstoličena na Duna-. «• ju.
Do tega sklepa je prišlo na konferenci med kraljem Karolom, regentom princem Pavlom in zunanjim ministrom Titulescu v Karolovi poletni palači v Sinaji ob Črnem morju. Dasi pri tej konferenci ni bila zastopana Cehoslovaška, je gotovi, da se v tem popolnoma strinja z ostalima dvema članicama Male antante.
Kralj Karol, princ Pavel in Titulescu smatrajo odredbo avstrijske vlade, da je lastnina vrnjena habsburški hiši, za notranjo zadevo Avstrije in nima nikakega vpliva na nasledstvene države.
Titulescu je rekel, da ostane zunanja politika Male antante nespremenjena ter je s tem potrdil, da na konferenci ni prišlo do nikakega zaključka glede želja Nemčije, da bi razširila svoj vpliv na
Balkan.	MllliH;
V političnih krogih je bilo namreč zatrjevano. da skuša Nemčija postaviti gospodarski blok z Romunsko, Jugoslavijo in Bolgarsko. Znano pa je, da tak blok ni mogoč, ne da bi bila Cehoslovaška izločena iz Male antante.
BUKAREŠTA, Romunska, 14. julija. — Romunski zunanji minister dr. Nikolaj Titulescu je bil poltretjo uro v avdijenci pri jugoslovanskem regentu princu Pavlu v prisotnosti kralja Karola.
Po avdijenci je Titulescu podal popolno poročilo o notranjem položaju in o nerešenih problemih, ki so važni za Malo antanto. H
Bukareški listi zatrjujejo, da zastopajo vse tri članice Male antante enako stališče glede basbur-škega vprašanja in da 'bi obnovitev avstrijske monarhije pod Habsburžani imela za posledico mobilizacijo cele armade Male antante.
Princ Pavel je čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Edvarda Benesa po telefonu obvestil o sklepu konference in dr. Benes mu je zagotovil, da se Cehoslovaška popolnoma strinja s sklepom glede Avstrije.
Romunsko časopisje poroča, da je bilo sklenje-
MRS. WALEY JE SOKRIVA ODVEDBE DEČKA
Svojemu možu je pomagala prepeljati dečka čez mejo. — Skupno s svojim možem je izdelala načrt za odkupnino.
Tacoma, Wash., 14. julija. — Porotniki so spoznali li) let stari t Margaret Waloy za krivo, da jo bila vdeležena pri odredbi George Weyerhaeuserja.
Štiri ure in 4 minut so so posvetovali porotniki in so slednjič prišli do naslednjega sklepa:
1.	Odvajalci so odpeljali 0 let starega (Joorge Weyerhaeu-sorja iz države Washington čez mejo v Idaho, vsled česar jo prišel njihov zločin pod Lindber-gliovo postavo.
2.	Dejansko je (»omagala prepeljati dečka čez državno mejo.
3.	Dejansko je s svojim mo-žem Ilarmonom in pobeglim Williamom Mahanom izdelala načrt za odvedbo in za $200 tisoč odkupnine.
Mlada žena jo mjrno spreje-la pravdorek porotnikov Sodnik Cushman je določil prihodnjo sredo, da izreče obsodbo. Cushman je tudi njenega moža obsodil na 45 let zapora.
Po razsodbi porote je Mrs. AValev rekla:
— S pravd o rekom sem zadovoljna. Povedala sem resnico in sem se priznala za krivo. Nisem pa verjela, da sem v zločinski zaroti, dokler ni bil v njo za-ploten moj mož; pozneje pa sem bila ž njim rajši, kot pa bi izdala moža, ki ga ljubim.
BOJ MED PAJKOM IN KAČO
Mrs. Winifred BI igli je našla dva bojevnika v kleti svoje hiše. Poklicala je svojega soseda Preda Lilinmorja, ki je takoj opazil, da je pa j k zapletel v svoje mreže glavo kače.
Lil in mer je nesel pajka, kačo in pajčevino na dvorišče, ne da bi skupno stanje kaj izpre-imenil. Ves dan nato so ljudje gledali boj in pajk je ves čas pridno predel svojo mrežo okoli glave svoje sovražnice. In kača je postajala vedno slabejša.
Ako oblasti ne posežejo vmes, bo obema živalima dovoljeno, da se bojujeta dalje. Slični slučaji v Baltimore lansko leto in drugod so prinesli zmago pajku.
ŽENA MINISTRA SCHUSCHNIGGA PONESREČENA
Schuschniggov avtomobil se je zaletel v drevo. — Kancler in sin ranjena. — Šofer je izgubil kontrolo.
Dunaj, Avstrija, 14. julija.— I forma Schuschnigg, žena avstrijskega kanclerja dr. Kurta Schusehnigga, je bila ubita, kancler in njegov sin Kurt pa sta bila poškodovana, ko se je njihov avtomobil zaletel v drevo, ko so se z Dunaja peljali v Line.
Schuschnigga jo vrglo iz avtomobila in je pri tem dobil nervozen pretres živcev, njogov sin Kurt pa j«' bil lahko poškodovan. Kanclerjeva žena jo nekaj minut po nezgodi umrla. Kancler jo bil prepeljan v bolnišnico v Line.
Avtomobil jo vozil proti Lin-cu, ko jo šofer nenadoma izgubil kontrolo in se je avtomobil zadel v drevo blizu Ebelsberga. Šofer jo bil resno poškodovan.
Ni znano, ka je bil vzrok, da je šofer naenkrat zavil avtomobil; najbrže je nenadoma zbolel.
Schuscliniggov pribočnik je bil lahko ranjen, njegova služkinja pa je bila nepoškodovana.
ZAKLAD LUSUANiJE
Glasgow, Anglija, 14. julija. — Pohlep po bogatem zakladu v parniku Lusitanija, ki ga je nemški podmorski čoln potopil leta 1915* je dal povod, da so je dvigalna ladja Opliir odpravila in (m 1 plula na morje, da dvigne ta zaklad.
Na krovu dvigalne ladjo je 29 mož in med njimi trije, ki so bili rešeni s potopljenega par nika.
RUSI POMAGAJO BANDUOM
Tokio, Japonska, 14. julija.— Japonska vlada dolži sovjetske uradnike, da so v 70 slučajih pomagali mančukuanskim ban-ditoin tekom letošnjega leta.
Japonski častniki v Hsinkin-gu so obdolžili ruske militari-ste, da so pošiljali orožje kitajskim roparjem, da so ovirali japonski napredek v Manču-kuo. Japonska bo v kratkem poslala v Moskvo protest
Advertise in "Glas Naroda"
no, da zunanji minister Titulescu v oktobru obišče Moskvo, kjer bo z Rusijo sklenil nenapadalno pogodbo.
Govorice, ki imajo svoj izvor na Madžarskem, da je prišlo med Malo antanto do nesporazuma glede habsburškega vprašanja, so 'bile v Sinaji označene kot napačne in lažnjive.
AMER. LETALCI BODO POMAGALI _ABESINCEM
12 ameriških letalcev je pripravljenih, da pomagajo Abesincem. — Cesar Halei Sellassie je skril skrinjo zaveze.
i
Cannes, Francija, 14. julija.— Poznani ameriški letalec Hal F. Duberrier jo naznanil, da bodo ameriški letalci sestavili »ka-1 dron. ki bo ponudil svojo po-' moč abesinski vladi, ako bi izbruhnila vojna z Italijo. Duberrier jo pred dvema dnevoma pri šol v Pariz ter se je nastanil v majhni vili v Grasso, kjer je časnikarskim poročevalcem podal svojo izjavo.
Poročevalcem je povedal, tla je dobil že 12 letalcev, ki so pripravljeni na lastne stroške po-maga»ti Abesiniji. Med temi je tudi major Granville Pollock, ki jo bil v sloviti Lafavottejevi eskadrili v svetovni vojni in je bil v prostovoljnem škadronu v francoski armadi v vojni proti Marokancem.
— Imeti hočemo mlade može, popolne Amerikance, kot pilote ali mehanike, — je rekel Duberrier. — Hočemo ljudi, ki so prepričani o pravični stvari Abesinije in ki so pripravljeni boriti se za ideal.
Addis Ababa, Abesinija, 14. julija. — "CVni orel iz Herle-lim," Hubert Julian, je prišel prod dvoma mesecema v Abe-sinijo. Takoj jw> svojem prihodu so jo ]H>nudil, da bo vstopil kot letalec v abesinsko vojak o, ako pride do vojne z Italijo. Njegova ponudba je bila prvotno odklonjena, sedaj pa mu je abesinska vlada podelila državljanstvo in bo smel vstopiti v armado.
Okmuldge, Okla., 14. julija.
—	krilec Randolph Mitchell je naznanil, da se je okoli 100 črncev v Okmuldge zaobljubilo in podpi-salo, da gredo v boj za Abesinijo v slučaju vojne z Italijo.
Mitchell pravi, da se že po vseh Združenih državah nabirajo črni prostovoljci za abesinsko armado. V Abesinijo bodo odpotovali okoli 1. avgusta in Abesinija bo plačala njihovo vožnjo.
Istanbul, Turčija, 14. julija.
—	Poročila iz Add is Abnbe naznanjajo, da je cesar Halei Selassie ukazal vse kronske dragulje in cerkvene zaklade prepeljati na varni kraj v gore.
Med cerkvenimi zakladi ste tudi Mozesovi kamniti plošči z desetimi zapovedmi in skrinja zaveze. Oboje je prinesel s seboj v Abesinijo Menelik, ki je bil po mnepju Abesincev sin židovskega kralja Salomona in kraljice Sebe, ter vstanovitelj sedanje abesinske cesarske1 ro-.dovine.
PRIHODNJE LETO BODO RUSI KUPILI ZA $30,000,000 BLAGA
WASHINGTON, D. C., 13. julija. — Zastopniki Združenih držav in Sovjetske unije so danes podpisali trgovsko pogodbo, vsled katere se bo v prihodnjih dvanajstih mesecih izvoz iz Amerike v Rusijo potrojil. Vlada Sovjetske unije je obljubila nakupiti prihodnje leto za trideset milijonov dolarjev ameriškega blaga.
STAVKA PRI BOULDER JEZU
Boulder City, Nev., 14. julija. — Vse delo na velikanskem Boulder jezu je bilo v soboto vstavljeno, k<> so so šoferji trnkov pridružili stavki tesarjev in kovačev, ki zahtevajo 7 in pol ure dela na dan. Pri tem pride v postov 40(H) delavcev.
BELGIJA PRIZNALA RUSIJO
Pariz, Francija, 14. julija. — Belgijski in ruski poslanik v Parizu sta si izmenjala listino, v katerih Belgija priznava sovjetsko Rusijo.
Podajanja za obnovitev diplomatskih od noša je v so se že dalje časa tajno vodila v Parizu.
Belgijski poslanik baron de Gaiffier in sovjetski poslanik Vladimir Potemkin bosta takoj pričela podajanja za trgovsko pogodbo.
Washington, D. C., 14. julija. — S tem, da je Belgija priznala sovjetsko Rusijo, so ostale samo še štiri evropsko države, ki) niso obnovile diplomatskih od-nošajev z Rusijo in to so: Ho-landska, Švica, Portugalska in Jugoslavija.
Izmed ameriških lailinskih republik pa ste priznali Rusijo samo Colombia in Urugvaj.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH,
RUDNIŠKA NESREČA
V BELGIJI
Liege, Belgija, 14. julija. — Pri eksploziji v rudniku Lau-monia 1CXX) čevljev pod zemljo je izgubilo življenje pet rudarjev.
Značilno je, da ni v pogodbi niti z besedico omenjena vsota, ki jo dolguje Rusija Ameriki. Ta dolg, ki ga je napravila Ke-ronskijeva vlada, znaša približno sedemsto milijonov dolarjev.
Moskva, Sovjetska Unija, 13.
julija. — Ko se je zvedelo, da je podpisana trgovska j>ogod-ba mod Rusijo in Združenimi državami, je zavladalo povsod veliko navdušenje. Značilno je pa, da niso niti ruski uradniki, niti uradniki ameriškega poslaništva povedali, kakšne vrste blaga bo nakupila Rusija v Ameriki.
Najbrže ho nakupila železniški materijah tračnice, lokomotivo in vozove. Kakor znano, manjka ruskim železnicam materi jala, kar ni kvarno samo za gosjxxlarstvo, ampak bi tudi za slučaj vojne resno oviralo obrambo dežele.
Določbe trgovske pogodbe stopijo takoj v veljavo. Ameriške carinske prednosti bodo veljavne za sovjete le za časa pogodbe.
Dosedaj so kupovali so v jet i v Zd ni žen i h državah stroje, električne priprave, surov bombaž in avtomobile, d oči m je kupovala Amerika v Sovjetski uniji mangan, kožuhovino in čreva za klobase.
NA MARSU M LJUDI
Pariz, Francija, 14. julija. — ('lani mednarodne astronomske zveze so zavrgli dosedanje mnenje, da je Mars obljuden, ker na njem ni dovolj kisika.
Komisija za planete, komete in satelite je na kongresu poročala, da so opazovanja dognala, da je na Marsu v zraku komaj 1 odstotek kisika v primeri z našo zemljo.
Po mnenju komisije pa je na Marsu mogoča vegetacija in celo kaka vrsta živali.
Odbor je tudi zavrgel vse romantične domišljije glede lune. Tekom solnčnega mrka pade temperatura na luni od 248 stopinj Fahrenheita na 148 stopinj pod ničlo. Komisija tudi soglaša v tem, da obstoji površina lune iz vulkanskega pepe-
Ja. . _______
RUSIJA SVARI JAPONSKO
Moskva, Rusija, 12. julija.— Prvi jasni dokaz, da je Rusija pripravljena na odpor, ako bi skušala Japonska preveč obkrožiti zunanjo Mongolijo, je uredniški članek v "Pravdi," ki obsoja "roparsko politiko** Jajponske v Aziji.
"Pravda" resno svari, da si bodo japonski militarist! pri svoji pustolovščini zlomili vratove.
Mongolska republika vlada tudi zunanjo Mongolijo, ki je sicer del Kitajske, ki pa je pod velikim vplivom sovjetov. Z vsakim kršenjem zunanje Mongolije bi Japonska stopila na prste Rusije, kakor bi tudi vsaka sovražna armada v zunanji Mongoliji ogrožala ves ruski Daljni Iztok. Vsled tega pravi "Pravda," da japonski manevri na mongolski meji predstavljajo največjo vojno nevarnost za sovjete.
' * Pravda'' označuje japonske zahteve, da je japonskim opazovalcem dovoljeno stalno bivanje v zunanji Mongoliji kot nesramne in izzivalne. Četudi so kitajski uradniki prisiljeni vkloniti se japonskim zahtevam, vendar je prebivalstvo Japoncem nasprotno in se bo proti njim dvignilo,__tJ,
j..;, Sit Si.
«
Glas Naroda"
Bakaer. Preeident
»d ud Pnbllahed by SLOVEMC PUBLISHING COMPAN1 iA Corporation),
L Benedik, Treat.
tt-'fr "T..„5 TT
flt MK ^orppraMosi and addreavee of above officer«:
New York Cttj. N. X.
81 A I ^Velee
S NARODA" ef tfa VffU)
pa e^B Ma ratia aa
Mrmx Dajr Efroept Sunday* -and; Holiday*
la pal leU
lil Mit Mia
In -
............. 98-00
•..........................93.00
8a New Tart aa ealo leto_____$7.00
Za pol leta ......................$8.00
Za fnoaeaietTo aa celo Mo...... 97.00
Za pol leta •••••••»•■••»••rtn	91-90
Subscription Tearlj 90 00
Advertisement on Aimaent
"Glaa Naroda" Maja raakl daa Ureemil aadelj la praaUkoT.
(teptal brca podpM la oeebnq^U ee ne prlobtojejo. Denar naj ee blagovoli taOllJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlftor, proelmo, da M nam tndl ptejiojo Mralflfee namani, da bltreje najdemo naeloralba.
"GLAS NARODA". 210 W. 18th Street, New Seek. N. X.
1: CHeiin 9—9910
SVETOVNA ARMADA NEZAPOSLENIH
Ne totiko iz ljubezni do bližnjega kot vz potrebe se bavijo državniki z najvažnejšim problemom sedanjosti — z nezaposlenostjo. Na vse mogoče načine jo skušajo zmamjišati oziroma popolnoma cMpraviti, toda skoro vsi tozadevni njiliovi napori se več ali manj izjalovi,jo.
Lettno poročilo mednarodnega delavskega urada v Ženevi pravi, da je v (devetindvajsetih iudustrijalnih deželah dvajset milijonov nezaposlenih.
Najbolj značilno pri vsem tem je, da se izza lanskega leta število nezaposlenih ni zmanjšalo, pač pa naraslo.
Povečalo se je navzlic, modrosti državnikov, navzlic njihovim naporom in njihovim načrtom.
Vse države na svetu oborožujejo, in v vseh Idržavah rekrUtira siromaščina svoje rekrute. Poleg ljudi v lepih vojaških unifomah koraka v cunje oblečena svetovna armada nezaposlenih.
Včasi čitamo, da se je v tej ah oni deželi število nezaposlenih zmanjšalo za par sto ali tisoč. To pa prav nič ne pomeni. Dokler se v svetu kot celoti število nezaposlenih veča, ostane /lo kočljivo in pereče vprašanje nerešeno-
Nekateri "modrijani" <se pojavljajo s tiMitvijo, da bi bila vojna edino uspešno sredstvo proti temu zlu, češ, da vojna redči prebivalstvo ter daje kruh in zaslužek tlela vcem po tovarnah.
Ta trditev je pa »motna.
Svetovna vojna je korenika svetovne nrizerije in nezaposlenosti.
V Združenih državah je naraslo število nezaposlenih za šeststo tisoč ter znaša seldaj enajst in pol milijona.
Po nekaterih evropskih državah — posebno v Nemčiji hi v Italiji — se je zmanjšalo. Istočasno se je pa znižal tudi življenski standard in plače so se znižale, dočim so se povišale Idavščine, vsled česar je splošno blagostanje prizadeto.
Ne da se tajiti, da je v mumcijskih tovarnah zaposlenih več delavcev kot jih je bilo prejšnja leta, in da v tovarnah zavzamejo nezaposleni meista tistih mladih ljudi, ki so pozvani pod orožje.
Toda niti oboroževanje niti vojna ne bosta dovedla k prosperiteti'.
Ostalo bo veliko, važno in nerešeno vprašanje: Kako bi bilo (mogoče dobiti milijonom nezaposlenih trajno delo in zaslužek? Miloščina in začasna podpora ne more nikogar "trajno zaščititi preH lakoto in iz^tradanjem.
NEW YORK, MONDAY, JULY 15,1935.
-L	■j
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. X
400 LET BUENOS A1RESA
J. j _:<
Važno za potovanje.
Kdor 4« nom**jen potovati v tiari krpj ali dobiti koga Od tam, je potrebno, da poučen v vseh stvareh. V sled *ai« dolgoletne »huinje Tam samoremo dati najboljša pojuqila Im tudi vt4 potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno hitro. Zato eo saupno obrnite na nas oa vem pojasntLi
iti preskrbimo vse, hodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne listo, vieeje in sploh vse, ker je «a potovanje potrebno v najhitrejiom iasu, in kar ji glavno, ša najmonjio stroiko. , , ..	4 gpM *|f
Nedriavijani naj no odlašajo do sodnjeg* trenutka, ker prodno m dobi is WasMngtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on meteo.
Pihto torej <oM 00 brfsplaina navodila *» maotavlja-m Vam, da bodo poeoni tu udqbno potoval
SLOVENIC PUBLISHING iTRAMEIi BUREAU 216 West 18th Street
CO.

Letos se glavno mesto južnoameriške republike Argentine (Srebrna dežela) pripravlja na svojo 4001etnico. Zgodovina te ustanovitve pa je nad vse burna.
Ko so Španci pod slovečim Pizzarom začeli zasedati dotlej neznane, a bogate pokrajine južne Amerike, je Pizzaro iz Peruja pošiljal na Špansko taka poročila o bogastvu na novo odkritih krajev, da je v domovini zbegal vse od cesarja do pastirja. Na Španskem so z največjim začudenjem prebirali Pizzarova pisma, v katerih je pripovedoval:
— V (teli krajih so ceste s srebrom tlakovane, templi pa z zlatom obloženi 111 povrhu še z dragulji posejani.
Ni čuda, če je s taikimi poročili premamil tedaj najmogočnejšega vladarja sveta, cesarja Karla, ki v njegovem cesarstvu solnce nikdar ni zašlo da je dal organizirati večjo pomorsko ekspedicijo v Južno Ameriko. To nalogo je zaupal Mendozi, kateremu je naročil, naj poišče najkrajšo pot v Peru. To novo odkrito pot pa naj zavaruje steni, da bo povsod ob poti ustanovil nove mest/ne naselbine. Mendoza je nalogo sprejel in se odpravil na pot.
I>ne 24. avgusta leta 1535 je odplulo Mendozovo brodovje iz španske luke San Lucar. Bilo je 14 ponosnih galej, ko so od-plule čez Atlantski Ocean iskait novih dežel, zlata in srebra. Vsak mož med posadko se je dobro zavedal, da gredo iskat pravljično deželo, kjer bodo zlato "111 dragulje kar po cesti pobirali. Določeno je bilo, da bo eno petino nabranih zakladov dobila španska krona, drugo petino cesarska zakladnica, ostale tri petine pa se bodo razdelilo med Mendoza i 11 njegovo moštvo.
Končno je Mendozovo brodo-vje vrprlo svoja sidra 11a oni strani Atlantskega oceana na obrežju južne Amerike, v ustju orjaške reke Rio de la Plata. Kakor se je glasil cesarjev ukaz, tako je Mendoza tudi storil ter takoj ustanovil mestno naselbino, katero je imenoval: "Santa Maria buenos aires'* — Kv'. Marija dobrih vetrov. — Zanimivo je, da so naselbino v tem kraju tako imenovali. Ti kraji «0 namreč znani jk> svojih neprijetnih in močnih vetrovih. Očividno je v tem imenu bila izražena prošnja pustolovskih pomorščakov in osvajalcev, da bi na Marijino priprošnjo bil kraj deležen dobrih vetrov.
Toda ta Mendozova naselbina ni imela sreče. Pač so se v njej naselili Španci, toda že čez pet let je s svojimi upornimi tolpami prilirumel uporni Domin-ko Irala, zavzel mesto, je ople-nil, porušil do tal, prebivalce pa od vedel seboj iter jili naselil v mestu Asuncion. Tukaj je odločni Domingo Irala neomejno vladal do leta 1580, ko je umrl. Po njegovi smrti so jn-oživeli naseljenci Mendozove naselbine in njihovi potomci obrnili hrbet kraju svojega prisilnega bivanja ter se vrnili v Buenos Aires. Tu pa so seveda bili samo še sledovi razvalin. Vrni vsi se pregnanci so vnovič zgradili mesto, a ne več tam, kjer je stalo staro, ampak nekoliko višje proti severu.
Poslej se je mesto naglo razvijalo ter je danes moderno mesto, katero se lahko kosa z vsakim evropskim velemestom. Buenos Aires je danes med največjimi svetovnimi mesti.
KJE SE NAHAJATA — Frank Krašovec in Joe Vidmar. Če kdo ve za njun naslov, naj sporoči ali naj se pa sama oglasita na naslov: — John Nared, Box 103, Central City, Pa., ali pa na:—Tony Vidmar, Bandy, Tarvil Co., Va.
Iz Slovenije*
Potek preiskave v Domžalah.
Preiskovalni sodnik Bariče-vič nadaljuje preiskavo proti 7 osebam, ki so osumljene umora stare Marije Penkove v Po-drečju pri Domžalah, oziroma soudelešbe pri item zločinu. Preiskava se ]x>sebno vestno bavi z nekimi podrobnostmi, da bi se pojasnilo, kako in kje je bil 27. februarja letos izvršen umor.
Osumljeni Janez Pire je v Ljubljani preklical svojo izpoved, ki jo je bil podal najprej v domžalski občinski pisarni orožnikom v prisotnosti d veli prič in pozneje tudi na s reškem sodišču na Brdu preiskovalnemu sodniku. Sedaj skuša Pire glavnega osumljenca Franceta Hribarja razbremeniti.
Dva krvava dogodka.
V prijaznih Kalcali pri Zgornjem Logatcu je mlad kmečki fant na večer poroke svoje matere zabodel svojega očima tako nevarno v trebuh, da bi mu bil kmalu vzel živl jenje. 4filetni vdovec Jože Gostiša, tesar po poklicu, oče treh nedoraslih otrok, je 23. jun. poročil svojo sosedo Rupnrkovo, ki ima »»krog 1«) let starega sina. Mlademu Rupniku ni bila ]H>roka prav nič všeč.
Zvečer je med mladoletnikom in Gos&išo prišlo pred hišo do prerekanja in fant je iz-nenada sunil očima z nožem.
Dogodek je napravil v vsej okolici toliko žalostnejši vtis, ker so na Kalcali komaj pred dvema dnevoma imeli drug poboj, ki se je končal Še bolj tragično. Takrat je prišel 30letni delavec Matevž Menard iz («r-čaroveev vasovat k svoji«mu dekletu, pa ga je počakal neki mladi domačin, tekmec v ljubezni, in ga je s (tolikšno silo treščil s kolom po glavi, da je Menard na mestu podlegel poškodbam.
$
Smrtna nesreča
se je pripetila v Cigonci pri Slov. Bistrici. GOletni posestnik Matija Golob je vozil kamenje iz bližnjega kamnoloma. Nenadoma je zgrmel z voza orjaški kamen, ki je pokopal pod seboj Goloba s zlomljenim prsnim košem. Golob je kmalu za tem 7>odlegel smrtonosnim poškodbam.
Skoraj vse jim je pogorelo.
Požari se vrstijo kar eden za drugim in vsak uničuje premoženje revnim ljudem. Na neznan način je izbruhnil ponoči požar na gospodarskem poslopju Filipa Oniča v Laporju. Ogenj se je razširil hitro tudi
na stanovanjsko hišo. Domači so bili takrat, ko je požar izbruhnil, v trdnem spanju, prebudili so se šele, ko jim je že gorela streha nad glavo. Zato jim je tudi pogorelo vse in so mogli rešiti samo nekaj živine, d očim jim je pogorelo okoli 30 kokoši, 2 svinji, vsa obleka in druge stvari. V goreči sobi je ostal oletni sinček Franc. Šele v zadnjem trenutku so se spomnili na njega, ko so bili vsi zaiposleni pri gašenju ognja. Oče ga je skozi okno potegnil iz goreče hiše, pri tem pa je zadobil sinček nevarne opekline. Skoda znaša okrog (10.000 Din, in je le samo v znesku 10 tisoč Din krita z zavarovalnino.
Smrtna nesreča na Črnučah.
30. julija ]»opoldne je bila na kopališču pri Štimu velika množica kopalcev. Neka skupina petih fantov je okrog 18 splezala 11a nosilec, ki nosi 20 tisoč voltne električne napeljave s fVnuč na Kočevje, in tam pela. Na nosilcu sta dve kon-zoli. velika krajša in spodnja daljša Eden izmed te družbe je zlezel 11a vrh in se pričel re-producirati z raznimi (telovadnimi točkami, meni drugim tudi s stojo na rokah.
Pri tem pa je prišel s svojimi nogami v stik z električno žico. V istem hipu je padel in se ujel na vrhnjo konzolo ter taikoj pričel goreti. Ogenj se je videl daleč naokrog, iskre so sršele na vse strani. Po par sekundah se je prevalil z vrhnje na spodnjo konzolo, ki je 80 cm nižje, ter se tam ujel 111 mrtev obležal.
Iz črnuške transformatorske postaje sta takoj prihitela nastavi jenca Murovec in Pokom. Takoj sta vse potrebno ukrenila za odklop toka, nakar sta mrtveca spravila na tla. K011-zola se nahaja v višini 27 metrov. Xn tla sta ga spustila po vrvi. Ponesrečenec je imel nogi* strašno ožgane do kosti. Tudi po glavi je bil ožgan.
Slučajno je bil navzoč 11a kopališču ljubljanski zdravnik dr. Debeljak, ki je takoj ugotovil ponesrečenčevo smrt.
Pozneje se je ugotovilo, kdo je ponesrečenec. Je to 281etni pleskar Drobtina Albin z Viča pri Lljubljani. Njegov oče je ]>ekovski mojster. Orožniki so takoj pričeli s poizvedbami, zlasti za ostalimi štirimi drz-neži, ki pa jih niso mogli izslediti, ker so takoj zlezli z nosilca, Čim se je Drobtina prevrnil. Orožništvo bo predrzno družbo gotovo kmalu izsledilo, nakar ne bo mogla uiti zasluženi ka»-ni.
IT".....*...... mini iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnrTmtitrmTmmmTmtmmiMTmTn^T-T-rinHTfi nft-i-'ii"i;irHtTrmmim	rmTmnrrTntTmimrmnnrrrrnTTr-^
f DENARNE POSILJATVE j
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu.
t JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 ___________________ Din. 100
9 5.25 .................. Din. 200
$ 7.30 ____________________ Din. 300
.$11.75 _________________ Din. 500
$23.50 _______________ Din. 1000
$47.00 _____________Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 0.S5 .......... Lir IN
$18.25 ____________________ Lir m
$44.40...................... Lir 500
$88.20 .......... Lir 1000
$17$.— .......... Lir 2000
$263.— ............. Ur 8000
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREltEMffl GOBI Atl DOLI
■ ■ ■	■ ■ 1	* «t ■	r
Za lspiaOilo Tetjtb sneakor kot sgoraj navedeno, bodlal ▼ dinarjih oil lirah dovoljujemo te boljo pogoje.
IZPLAČILA ▼ AMNUftKIH DOLABJU
$ 5.— BMrato 110.— 115.— $20— $40— -$50.— -
.... $ 6.7$ » • • •
,-... $10.— .... $21—
.....$4t*
.... $8LM
Prejemnik dobi ▼ starem krajo laplaCOo r dolarjih. Nnjaa aahafllj tafriojMN m CaMe Letter 1* *rlpt«jMne $1—.
SLQVENIC PUBLISHING CQMKKMY
WGU. N»ro<U"
810 WW lSth BIBRR	(i« Z«** N. *
KAKŠEN VRAG JE PA TO?
Kaikšen vrag se je začel za pletati med newyorske Slovence in Slovenke? Med naše rojake, ki so dobri, požrtvovalni, delovni in vsega spoštova lija vredni f I11 med naše roja
Dopisi
S pota. — Država Minnesota je poleti nekakšen raj. Iz vseh strani pridejo ljudje sem ribaril in uživat zdravo podnebje ob neštevilnih jezerih. Vse to sem opazoval, ko me je rojak Maline, ki ima na Chisholni, Minn., pogrebnisko podjetje, vozil proti Tower, Minn. Sicer nimam rad opravka s kakšnim sitnim pogrebnikom, toda prijazni in post režiji v i rojak se mi je sam ponudil, jaz sem pa vabilo z seveljem sprejel. Vozila sva se ob velikem Vermi-lionskem jezeru, v katerem je baje nad tristo otokov. Po nekaterih so š«' stari Indijanci. Za easa misijonarja Bulia je pohajala indijanska mladina v vhudne šole, sedaj so pa vsa poslopja zapuščena.
V Tower, Minn., sem obiskal starega naseljenca M. — No, cigan, kaj si že zoj>et tukaj? — me je v šali pozdravil. Odvrnil sem 11111, da so pravi Američani edinole Indijanci, dočim so vsi drugi potomci ljudi, katere je želja po ilrugih krajih pognala po svetu.
Bil sem tudi v |>osli>pju, kj«»r jc začel izhajati prvi slovenski list v Ameriki — "A. S.." V poslopju stanuje sedaj rojakinja (Jrahek. potomka s4are Xe-maničeve d nižine. V bližini ima lep dom jHKljetni rojak A. Gornik, ki se je ravnokar vrnil iz zdravilišča, ozdravljen od srčne hibe.
Letos praznujejo v Tower ]H'tdesetletnico tamkajšnje cerkve. Najprej je bil tam neki francoski svečenik, za njim je pa kmalu prišel slovenski rojak Iiev. Gros, kateremu je sledil blagopokojni Buli. Iz starih zapiskov je razvidno, da je bil v cerkvi prvi krši"en slovenski otrok Vrtin.
Cerkev so rojaki lepo (»krasili. Posebno lepa so okna, ki so stala po $40. Poleg cerkve so lepe košate lipe, katere smo zasadili, ko sem prva leta bival tam. Malo vstran je ]n>leg Mc-Kinlevevega spomenika gazo-linska postaja. Kolikor mi je znano, je bila tam prva slovenska dvorana, zgrajena po prizadevanju pokojnega Buha. Imena delničarjev so v moji zbirki. Slovensko dvorano in bližnji Vermilion Hortel je. pa pozneje požar uničil.
Prvo pokopališče je bilo precej vstran od Tovvera preko Pike River. Navzlic izkanju nisem mogel zaslediti tam nobenih slovenskih imen. Pozneje so uredili novo pokopališče. Tam jih je pa dosti. Prvi slovenski grobovi so iz leta 1893. Sodeč po imenih, počivajo v njih večinoma Belokrajinci.
Skupina križev označuje zadnje počivališče rojakov, ki so se smrtno ponesrečili na praznik Vseh svetih. Delat so šli proti svoji volji, pa jih je ubilo. To je bil seveda slučaj, toda družba ni več dovolila delati na ta praznik.
Iz Towera ssm se podal na Ely, Minn., kjer sem ne sestal z umetnikom Peruškom, ki bo priredil v Jugoslovanskem domu razstavo svojih slik od 14. do 16. julija.
Pozdrav!—Matija Pogorele.
kinje, ki so brez izjeme lepe, prikupne in usmiljenega fcrca? Kakšna hudoba jih je obsedla, da vlečejo vsaksebi?
Naj mi bo dovoljeno kon-štatirati naslednje: — V New \orku nas je borna peščica Slovencev, pa smo silno napredni.
Vsega skupaj imamo petnajst društev, podpornih in zabavnih, dramskih in pevskih, politični klub, dve slovenski dvorani, slovensko nudistično kolonijo na Canarsie, slovensko cerkev in sam ne vein, kaj še vse.
Med temi mnogimi organizacijami in ustanovami pa ni niti ene, ki bi uspešno zapovedovala: — Ljubite se med seboj !
To se pravi, ljubijo se že, toda zlomek je, ker žena ne ljubi svojega moža, mož pa svoje žene ne.
je pa menda dovolj u votla in je čas, tla se prav pošteno izkašljam in natančno povem:
—	V majhnem slovenskem New Yorku in Brooklynu ni nič manj nego triindvajset živih vdov in potem takem tudi triindvajset živili vdovcev. Toliko "sem jih po dobrih informacijah -naštel. To se pravi, «la je v Greater New Yorku šestinštirideset zakonskih polovic moškega in ženskega spola. Vse te polovice so žejne zakonikih sladkosti, pa trmasto vztrajajo in pravijo: — Nak, za ves svet ne! Nikdar več!
Govoril sem s tem in onim, \s to in <mo, vprašal kaj in kako, t (h l«i odgovor je bil v vseh slučajih tak kot sem ga zgo-raj navedel.
Bog ve, koliko časa bo držalo. V največ slučajih preko zime gotovo ne. Sedaj je namreč velika vročina, ki niti zakon-.>ki postelji ne prizanaša. Bo pa pozimi drugače, posebno če bo premog drag.
Vsako teh prostovoljno ločenih zakonskih polovic pač r 1 uči velika radovednost, kako se druga polovica komandi ra.
Ker vem, da je rado vedno* t huda bolezen, jim boni skušal i'.>t reči s kratkim pojasnilom.
Ker imam precej dolg nos in imam navado vtikati svoje parklje v stvari, ki bi me ne činele čisto nič brigati, sem tu in tam potrkal, in so se mi v tridesetih slučajih odprla vrata.
Govoril sem s petnajstimi ločenci in s petnajstimi ločenkami ter sem dognal sledeče:
—	Vsi ločenci brez izjeme 'so mi rekli, da je ona kriva, vse ločenke pa, da je kriv 011. Ločenci imajo lepo urejena stanovanja, sami si kuhajo in perejo, sami hodijo na izpre-l.ode 111 v kino. V njihov doni nima dostopa nobena ženska v starosti med desetim in šestdesetim letom. Vsi so si že precej denarja prihranili. Na vprašanje, kaj je ž njo, odgovarjajo: — Naj jo počit ra... itd.
Ločenke imajo še lepša sta novanja in debelo ketno na vratih. Pravijo, da se jim ni še nikdar prej v življenju tako dobro godilo. X stanovanje ne puste niti ajsmana niti mlekarja in sploh nobenega božjega stvora, ki ima moške hlače na 'sebi. O svojih možeh prav spoštljivo govore. Vseh petnajst jih je namreč reklo: — Ga ne maram hudiča, magari če bi bil ves zlat.
Zabave jim niso mar. Zvečer kakšne pobožne bukve prebirajo in gredo že ob devetih spat.
Tako je torej. Povedal sem, kar sem videl, zvedel in kar vem.
V tej pasji vročini pa seveda ne prevzamem za svoje besede nobene odgovornosti.

"GLAS NARODA "
NEW YORK, MONDAY, JULY 15,1035.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA.
Ludwig Biro:
Gospa je brez sape drvela po stopnicah navzgor. Vrata sta-novanja so se odpirala na stopnišče in že odda leč je bila na njih vidna posetnica: Oeorg Pelyi.
Pri vratih je gospa šinila notri. Pričakoval jo je moški. Padla mu je kar v naročje.
—	Kaj pa ti je, dragica? Saj si bleda kot mrlič.
—	Georg, (leorg, — je jeclja-la gospa, — ko sem pri vratih vstopila, je prišla na oni strani iz neke hiše rdeča gospa Mueller jeva. Name preži, gotovo, da preži name.
Po vsem telesu je drhtela. Moški jo je ]>oiniril z besedami in poljubi. Tenia gos)>o kar ni bilo moči ]M>miriti.
—	Dragica, — je rekel mu-wki, — odloči s*' vendar že enkrat. Ostani enkrat popolnoma pri meni. Bodi moja žena.
Gospa je pomislila na svoje veliko, razkošno stanovanje, se ozrla |M> malem samčevskem stanovanju in nemo zanikajo odkimala. Pripravljala se je, da gre.
—	Georg, Georg. ne upam si iti doli.
—	Ali, srček, saj je večer. Ne misli vendar, da bo ta gospa spodaj čakala.
—	Ta ženska je vsega zmožna. Bojim se, Gcorg.
Nervozno in razvneto je tarnala. Moški je segel ]>o svoj klobuk.
—	Grem torej najprej sam doli in temeljito (»ogledam naokrog in če nikogar ne vidim, boni takoj nazaj. (V bi pa res bil kdo doli, ga že na kakšen način odpravim.
—	T<wla, Oeorg, dobro poglej naokrog, dobro. Tudi okoli hiš na nasprotni strani.
Moški je odšel. Zunaj pred vrati pa je obstal. Dvakrat je obrnil ključ.
POZDRAV!
Pred odhodom v stari kraj s pa rn i kom "Aquitaiiiu" lepo pozdravljamo vse prijatelje in znance ter se naj le j »še zahvaljujemo gospe Umek za postrežbo.
Rojakom toplo priporočamo potniški oddelek "Glas Narodaki gre potnikom z Vro vnemo na roko.
Družina Felix Bvncich.
\ DOMA
Gospa, ki ji je srce močno bilo, je stala za vrati, nato pa stekla k oknu, ki je gledalo na ulico. Na mesto je ravno legel jesenski mrak. Bil je vlažen, meglen večer.
Georg se je podal čez, na drugo stran ulice. Sredi ulice se je ustavil Lii pogledal okrog sebe. Za njim se je iznenada pojavila Ivovprežna kočija, ki je v besnem tempu dirjala. Moški pa je ne vidi. Voz je tik ob njem. Zgoraj pri oknu gospa vsa v trepetu zakriči, moški pa seveda tudi tega ne more slišati. Oje ga sune, da omahne na blatno cesto, in konji zdrve čezenj.
Naberejo se ljudje. Moža jm»-tegnejo izpod voza. Gospa, vsa osupla, odpre oči, da bi v mraku kaj razločila. Moški je umazan, blaten, krvav. Loži brez zavest i, nepremičen.
Preiieso ga v vežo. Gospa moli.
—	1'siniljeni bog, daj da bi se lahko vrnil.
Minute mučno minevajo. Od-zunaj se sliši vpitje in ropot v«>z. Rešilna postaja. Nezavestnega moža polože v voz in odpeljejo.
—	Ne, ne, — vpije tam za oknom gospa v obupu.
Voz pa vendar oddrdra. Mrak se jo jKJvsem vsedol. Njegova rmonkasta barva se je |>olago-ma izpremenila v vijoličasto, potem v črno. Stemnilo se je.
Gospa jo s sklenjenimi rokami sedela v sobi. Kaj sedaj * Kako sedaj! Kam sedaj?
T jeta je v tujem stanovanju, ure teko in ob devetih pride domov njen mož. Skozi okno ne more skočiti in vrata so zaprta.
Mislila si je:
Sedaj ostanem tu in noč bo, iskali me bodo, in ko bo jutro, me najdejo tukaj.
Ta misel se ji je zdela tako grozna, da je poskočila in stokajoč iskala poti, po kateri bi so rešila. Hodila je po temnem stanovanju gor in dol. Oči so se ji ustavile na pisalni mizi. Od veselja je kar zavriskala. Telefon, pravi telefon, je stal na njeni mizi, eleganten, majhen aparat. To je njena rešitev.
T<wla, komu naj telefonira? Pomislila jo kar po vrsti na svoje prijatelje in prijateljice in plašno povesila glavo. Nikomur s«' ne more zaupati.
Z napetimi močmi je iskala rešilne misli in od veselja je zopet kar zavrisknila. Telefonira
vendar lahko kratko in malo ključavničarju. Čemu prijatelju ali prijateljici? K« pride ključavničar, ji odpre vrata, ona mu plača in izgine odtod.
Ob svitu sveče je poiskala v telefonskem imeniku naslov. Nato je šla k telefonu, od veselja je kar trepetala. Rešitev je blizu. Obljubila je »trikratno plačilo in že na prvem mestu so ji rekli, da takoj pošljejo pomočnika.
Tedajci se je spomnila, da nima pri sobi nič denarja. Tudi temu bo lahko odjjoniogla. V najslabšem slučaju zastavi enega svojilj prstanov.
Šla je ven k vratom in čakala. Bila je tema in iz stopnišča Je prodiral v prednjo sobo solnem žarek. Zopet se je začela bati. Kdo ve, kakšen človek je ta ključavničar. Kdo ve, če je ne izda, če ne bo iz njo izsilil, če ne bo hotel vedeti, kdo je. lil kaj potom, če ga pri delu preseli« t i jo. (V bo moral povedati, kako mu j<i bilo naročeno odpreti vrata.
Zobje so ji šklepetali. Vsa obupana je prijela za kljuko. Srce ji jo močno bilo in sape ji je zmanjkovalo.
Vrata so bila odprta. Ko je moški odhajal, je očividno obrnil ključ prvič naprej in ga drugič zavrtel spet nazaj.
Gospa je z grozo pomolila glavo skozi vrata. Na stopnišču ni bilo nikogar. Hitela je ven in zaprla za seboj vrata. Tekla je domov. Med potjo je mislila, kako bi se primemo zlagala. Kolikor se jo dalo hitro je šla brezbrižno po blatu in ulični nesnagi. Mimoidoči so jo začudeno ]»ogledovali, toda ona je kar švigala mimo njih in naposled vsa mokra in umazana smuknila skozi vrata svojega stanovanja, rekoč:
—	Koliko je ura?
—	Devet.
—	Ali je moj mož že '^ma?
—	Ne.
Oddahnila se je. Nato je planila v svojo sobo, da se preoble-čo. Še vedno vsa vznemirjena jo vrgla obleko s sebe. Toda, ko je čutila na svojem telesu zopet mehko, čisto, sveže delite-čo obleko, ko se je umiki in si pred ogledalom počesala lase, se je pomirila.
Sklenila je roke v naročju. Sedaj je že mirno dihala, v sen-
CNadalJevante ta f. strani.)
VAŽNO ZA
i
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d§ kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za-Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj n ših rojakov naseljenih.
NA POTI V ARKTIČNO MORJE
CALIFORNIA:
San Francisco. COLORADO: Pueblo, Peter CnUg. A. SaftW Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Lou)« Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanfcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcer« in Illinois)
Joiiet, Mary Bamblch, Joseph rfr» Tat
Im Salle, J. Spelicb Mascoutab, Frank Angustin North Chicago, Joie Zeleoc KANSAS: Sirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmlller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (za Pecna. W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Sftolar MINNESOTA: Chisholm, ?rank Gonie Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblnfc JohD Povfte Virginia, Frank Hrvstich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK:
Gowanila, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Mnsls OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbas. linger, Jacob Rcsnlk. John S Is pol k Girard. Antmi Nacode Lorain, Louis Balant, John Kurv še
Warren, Mrs. V. Rachai Younpstown. Anton Klkelj OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Brouehton, Anton IpaTec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb. J. Brezove« Exoort. Louis Supantlt FarreU Jerry Okorn Forest City. Math Ksmln Greensburg, Frank Novak Jobnstown, John Polants Krayn, Ant. TanJelJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Dcmsbar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseub J oran WISCONSIN:
Milwaukee. West Allis, Frank &Ju* Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Tanchw
DiamondvtUe, Joe Ro!lch .
Vsak zastopnik Izd« potrdil« za sv* to, katero Je prejel Tsstspnlks roj*
UPRAVA "OLAB NARODA'
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
Kapitan Bob Bartlett (v sredi) in njegovi tovariši pred odhodom iz New Yorka na znanstveno proučevanje polarnega ozemlja. Odpeljali so se s skunerjem "Morrisey." To je že
deveto potovanje slavnega raziskovalca.

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNQLI8H 8LOVENB »«*F!«H 8TANB SAMO
$2
MaroftU ga pn —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA9
310 WB8T 1STBBB?
New York City,
36
V	najskritejšem kotičku svojega dulia si je bila ustvarila nekakšno sijajno zavetišče. Tja se je zatekala od obdajajočili jo predmetov, tam je sprejemala nekatere osebnosti, ki so bile črnino zložene iz nejasnih dekliških spominov, iz tistega malo zunanjega sveta, kolikor ga je mogla videti, in iz tega, česar »se jo naučila v pogovorih s tovarišicami; zabavala se jo z njimi, govorila in odgovarjala v njih imenu; tam je dajala povelja in sprejemala vsakovrstna čaščenja.
Zdaj pa zdaj so verske misli motile tiste blesteče in naporne slavnosti. Toda vera, kakor so jo tam učili in kakor jo je bila ubožiea sprejela, ni obsojala napuha, temveč ga je še celo posvečala ter gci priporočala kot sredstvo za dosego po zemeljske sreče. Ko je bila tako oropana svojega bistva, ni bila več vera, temveč krinka kakor druge.
V	presledkih, ko je ta krinka zavzela prvo mesto in je v Gertrudini domišljiji prekašala vse drugo, si je nesrečniea, premagana po zmedenih strahovih in prešinjena po nejasnem čutu dolžnosti, predstavljala, da je njen odpor proti »samostanu in ustavljanje napram prišo-petovanju višjih glede izbire stanu velika krivda, in v svojem srcu si je obetala, da se Iioč-j zanje pokoriti ter se prostovoljno zapreti v samostan.
Postava je zahtevala, da se nobena mladenka ne more sprejeti med redovnice, če je ni poprej izprašal duhovnik, imenovan rodovniški vikar, ali kateri drugi, ki je bil za to izbran, da 'se je ugotovila njena popolnoma prosta iz-bera; to izpraševanje se je moglo izvšiti še le eno leto potem, ko je dekliea sama v pisani prošnji izrazila vikarju svojo željo.
Redovnice, ki so bile prevzele žalostno nalogo, da se Gertruda s kolikor mogoče majhnim poznavanjem tega, kar dela, zaveže za zmerom, so si izbrale enega zgoraj omenjenih trenutkov, da so ji dale prepisati in podpirati tako prošnjo. In da bi jo lažje 'nagnile k temu, ji niso pozabile povedati in ponavljati, da je to končno gola formalnost, ki ne more imeti valja ve (in to je bilo res), če ji ne sledijo drugi čini, ki bodo za visel i od njene proste volje.
Poleg vsega tega pa prošnja še ni bila pii-šla na določeno mesto, ko s«' je Gertruda že sk •sala, da jo je podpisala. Nato se je kesala, da se je skesala, in tako so minevali dnevi in meseci v neprestanem menjavauju nasprotujočih si čuvstev.
Tovarišicam je dolgo prikrivala ta korak, zdaj iz strahu, da ne bi dobrega sklepa izpostavljala njihovim ugovorom, zdaj ker se jo sramovala razkriti svojo nepremišljenost.
Končno je zmagala želja, da bi dala duška t
9
svojemu srcu in šla beračit nasveta in poguma.' Neka druga postava je določala, da so mladenka ne smo pripustiti k onemu izpraševanju o poklicu, če ni živela vsaj en me*>ec izven samostana, v katerem se je vzgajala.
Odkar je bila prošnja odposlana, je že preteklo leto in Gertrudo so opozorili, da jo v kratkem vzamejo iz samostana in odvedejo v očetovo hišo, kjer ostane en mesec, da se ukrene vse i>otrebi)o za dopolnitev tega, kar je bila v resnici začela. Knez in ostala rodbina so imeli vse to za nekaj gotovega, kaikor da s«' je že zgodilo; mladenki pa je vrvelo vso kaj drugega po glavi: mesto da bi napravila še druge* korake, je premišljala, kako bi prvega preklicala.
V	takih stiskah se je odločila, da razkrije svoje srce eni svojih tovarišic, najbolj odkriti in vedno pripravljeni dajati odločne nasvete. Ta je Gertrudi prišepnila, naj >s pismom pouči očeta o svojem novem sklepn, če žc nima dovolj poguma, da bi mu srčno povedala v obraz: Nočem. In iker so na tem svetu brezplačni nasveti zelo redki, si je svetovolka sama vzela od Gertrude plačilo z mnogimi šalami o tem, kako si nič ne upa.
Pismo se je 'sestavilo med štirimi ali petimi zaupnicami, spisalo se je skrivaj in je bilo dostavljeno z mnogimi zelo pretuhtanimi zvijačami. Gertruda je nato otstala v velikem strahu, pričakujoč odgovora, ki ga ni hotelo biti.
Toda čez neikaj dni jo je opatinja poklicala v svojo celico in s skrivn<*?hiim, nevoljnim in pomilujočim obnašanjem temno namignila na veliko knezovo jezo in prestopek, ki ga je ona morala zagrešiti, vendar pa ji je dala razumeti, da z dobrim vedenjem lahko upa, da bo vse po-
zabljeno. Mladenka je razumela in se ni upala vprašati kaj več.
Prvi zmeden trušč vseh teh čuvstev so je polagoma polegel, a iko so se nato posamez vračala v dušo, 'so se v njej povečala in ostajala v njej, da so jo bolj razločno in lagodno mučila. Kaj bi pač mogla biti ona kazen, katero so ji zagonetno zapretili? Mnogo, raznovrstne in čudne kazni so vstajala v razgreti in neizkušeni Gertrudini domišljiji.
Najbolj verjetna se ji je zdela ta, da jo zopet odvedejo v samostan v Mouzo, da se bo morala tam zopet prikazati, a zdaj ne več kot gospodična, temveč kot kriva grošnica, da bo tam zaiklenjena Bog ve do kodaj in Bog ve, kako bodo ravnali z njo. Kar je tako domišlje-vanjo, vse polno bolečin, imelo zanjo najbolj bolestnega, je bila bojazen radi -ramote.
Koncem dolgih štirih ali potili dni jotništva se jo Gertruda nekoga jutra, do skrajnosti razdražena in razjarjena po neki taki zoprnosti svoje stražarke, zagnala \ ikot sobe, skrila obraz v dlani in tam nekaj časa požirala svojo jezo.
Tedaj je začutila silno potrebo, da bi gledala druge obraze, poslušala drugo besede in da bi drugače ravnali *z njo. Pomislila j«- na očeta, na rodbino; misel se je prestrašena umikala nazaj.
Toda spomnila se je, da je le od njo odvisno, če hoče imeti v njih prijatelje, in občutila je nepričakovano radost, brž za njo pa zmedenost in nenavadno kosanje radi svojega pregreška ter prav tako željo, da bi se radi njega pokorila.
Njena volja pa ni ob>tala pri >amom sklepu; še nikdar se in bila odločila s tako vnemo. Še tisti hip se je dvignila, -topila k mizici, vzela zopet v roko tisto usod;*pohio pero ter napisala očetu pismo, polno navdušenja in skrušeno-sti, potrtosti in upanja; prosila je odpuščen j a ter se kazala brez pridržkov pripravljeno na vso to, kar bi mogli biti všeč onemu, ki naj bi ji odpustil.
DESETO POGLAVJE
Ko je knez--bral ono pismo, jo brž videl, da se odpirajo razgledi k njegovim starim, vztrajno zasledovanim nameram. I kazal je povedati Gertrudi, naj pride k njemu, in medtem ko jo je čakal, se je pripravljal, da bo koval železo, dokler jo vroče.
Gertruda je prišla in ne da bi dvignila oči k očetovemu obrazu, se je vrgla p reden j na kolena in imela jedva toliko moči, da je rekla: "Odpustite".
On ji je mignil, naj vstane; nato pa je odgovoril z glasom, ki ni bil posebno pripraven za osrčevanje, da ni dovolj, če človek odpušče-nja samo želi in prosi, da je to nekaj preveč lahkega rn naravnega za vsmkogar, ki ga zasačijo, da je kriv, in se boji kazni, skratka, da ga je treba zaslužiti.
Gertruda jo pritajeno in trepetajo vprašala, kaj mora storiti.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"

- t- ... v
u G L jI ti NA R V DA"
NEW YORK, MONDAY, JULY 15,1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
Mož v ognjeni peči
»»Roman iz življenja^s«« Za "Glas Naroda" priredil: L H.
55
Baron Rohrlach je kot reditelj zabave svojo nalogo lzborno izvršil. Na povabilni listini je bilo stopetdeset imen in prišlo je okoli sto gostov. Mnogi so "iz nujnih razlogov" inorali odkloniti povabilo, med njimi zvezne oblasti, ki so Raventosa sicer sprejemale, toda so se izogibale njegovih domaČih slav-nosti. Med diplomati je bil samo mladi poslaniški tajnik. In ker je na zabavi primanjkovalo dam, je Rohrlach naprosil mali trgovski svet, tla skliče vse svoje ženstvo z lepo postavo in prikupljivimi obrazi.
Tako se je zbrala precej pestra družba, toda obleka je zakrila vsako razliko srtanov. Plesna dvorana je bila premenjena v cvetlični vrt in v pozni uri je nastopila tudi baletna skupina iz gledališča Tiradentes v zelo pomanjkljivih oblačilih. Večerja je bila tervirana pri okroglih mizah v sosednih sobah in ker je mnogo strežajev neprestano prinašalo šampanjca, je kmalu zavladalo veselo razpoloženje z glasnim vpitjem, ki se je razlegalo po vseh sobah. Po večerji se je zopet obnovil ples.
Stari Zaler se je samo hotel jx>kazati ter je še pred večerjo odšel domov. Pri njegovih letih so ga trgovske zadeve zadnjih tednov zelo izmučile. Juan je peljal Dijo k mizi. Pavlova s<xseda pri mizi pa je bila Manoela. Toda takoj po večerji so se pari razšli in so se zopet drugi sestali. V plesni dvorani se je ponovil Jirup in tedaj je Dija našla priliko, da se je približala Pavlu.
—	Ali v tej norišnici veš za kak miren kotiček, — ga vpraša, — kjer more biti človek za četrt ure sam sebi prepuščen?
—	Da, — pravi Pavel, — tamle v zimskem vrtu — ne, še boljše v japonski sobi; tam sem pred kratkim izmenjal ostre besede s poglavarjeni te gostoljubne hiše. Pojdi, Dija, peljem te tja.
Prerineta se skozi množico in najdeta japonski kabinet prazen. Nahajal se je na drugem koncu dolgega hodnika in glasna godba ni dohajala do njega.
—	Do smrti sem trudna, — toži Dija ter sede na stol. —.Petni Velikega, ki ga je izkle-In ti »tudi ne izgledaš, kot bi hotel izvršiti kako junaštvo ali pa Rala mojstrska roka "Ra streli i ja. kako pustolovščino.	j V posebni dvorani pokrivajo
Pavel sede k njej.	jcele stene deloma že davno kla-
—	P* no' — Jl Pravi- — Priznam, tudi moji možgani so kot Lične slike, ki predstavljajo izpihani in če poizvedovalni balon Morganove skupine ne pre-j prizore z ruskih dvornih plesov makne zadnjega ostanka mojega upanja, potem bom zadovoljen i„ ki izvirajo iz slovite zbirke
RUSKA RAZSTAVA V LONDONU
V	Londonu so priredi i rusko razstavo, ki kaže po svojem sijaju ves razkošni luksus v nekdanjih carskih palačah v Rusiji, predvsem v Carskem selu. Tu so zbrane dragocene umetnine, kakršnih ni skoraj nikjer na svetu, ki sponmjajo na nekdanjo staro carsko Rusijo. Mnogi ruski, angleški in francoski aristokrati so posodili za razstave) izredno dragocene predmete, da bi »bila učinkovitejša in sijajnejša. Vrednost tu na-kupičenili dragocenosti se more le težko preceniti. Gbtovo je, da ima na tisoče zbranih dragocenih kamnov, klasičnih
prastarih rokopisov in drugih izrednosti vrednost, ki prav nič ne zaostaja za milijoni funtov šterlingov, katere so ob priliki jubileja angleškega kraljevskega para prinesli v London iz vseh delov britanskega imperija.
V	galeriji slik zbuja predvsem pozornost monumentahii portret Kaitarine Velike, klasično mojstrsko delo Lcvickega, ki prekaša po svoji učinkovitosti celo krasni doprsni kip
va ogrlica iz velikih modrikastih diamantov, med katerimi je v sredi ogromni črni biser Asra, ki je eden izmed najbolj dragocenih na svetu.
EIFFELOV STOLP BREZ SVETLOBNE REKLAME
Odkar je pred jmiI letom ugasnila Citroenova svetlobna reklama na Eiffelovem stolpu, pravijo Parižani. da je mesto izgubilo svoj sijaj. Svetloba z Eiffelovega stolpa mu je vendarle dajala več žara in veliko-mestnega značaja, nego bi si kdo mislil.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ti. Kmalu nato je Puch izdihnil. Smrt je zakrivil z lahkomiselnostjo seveda sam.
DOMA
^Nadaljevanje s 3. srr.nL)
cih ji ni več bilo, skratka, umirila se je
Družba Eiffelovega stolpa se r,];1 se Jf\ sicer vneto trudi, da bi našla!. ^linaJ Je slišala hrup. Prilia-podjetje, ki bi bilo voljno upo[-'aI .1° domov njen mož. Šla je
rahljati stolp za svojo svetlob-1 »sproti in mu ponudila čelo, da
110 reklamo, kakor ga je upora bljal Citroen, preden je šel s svojimi avtomobili v polom. Toda vsako podjetje sc brani tega	- - ^----_ - , -
in to ni črnino, saj takšna re-	ncsrcf-il; povprašal sem, kako
klama, ki mora absoluitno po-	z ujm 1. Pomisli, voz je šel če-
jo poljubi.
— Zakasnil sem se, — je rekel mož, — ker sem slučajno slišal, da se je ubogi Pel vi |m>-
z dosedanjim uspehom in bom odgodil gradbo železnice na bolj še čase.
Dija prikima.
—	Imaš prav, — mu pravi, — toda poznaš očeta. Prosta reka in dohod do morja mu ne zadostuje. Zelo trpi vsled nasprotovanja vlade.
Pavel vzdihne.
—	I11 če bo to nasprotovanje slednjič zlomljeno — premagati je treba še druge zapreke. Ravcntos se je zojM't razljutil. Kaže se razžaljenega in se hoče na vsak način od mis ločiti.
—	I11 Manoela? — vpraša Dija.
—	To je zopet zadeva od prevČerajšnjem. Seveda — kot Raventosov zet bi imel stvar v rokah. S tem bi bile odpravljene j Pavla, pole tudi zadnje zapreke. Tedaj bi tri facemle mogle biti združene v Kruppovo podjetje v Braziliji — visoko leteče očetove sanje bi se mogle vresničiti. Toda, Dija, za to resničnostjo pa preži za nas razbita sreča.
Popova. Neprecenljive vrednosti je iz zlatih in srebrnih nitk »stkani gobelin Nikolaja T., ne-prekosljivi z dragocenimi kamni okrašeni oltarski prti, nad vse dragocene so baržunaste in svilene obleke iz garderobe carice Elizabete.
To umetnostno razstavo izpolnjujejo dragoceno porcelanske posode iz dobe Katarine Velike in čajni service carja Z mnogoštevilnih porcelanskih kipov iz dobe ro-kokoja.
Posebno pozornost zbuja za-
radi svojih velikih dragocenih Dija nagne glavo. Izraz neizmerne žalosti zakrije njeno I kamnov, ki ga krase, ogromni
obličje.
—	Naša sreča, — pravi. — Kje jo iščemo in kje jo skušamo najti?
Pavel globoko diha. Hotel je pogledali v njene oči, toda so bile povešene. Neka neizmerna sila ga sili, da bi napravil konec. To 111 bil premislek, temveč nagon liričnega značaja, silno hrepenenje po priznanju ljubezni, prekipeča želja srca. Hotel SG ji j*4 vreči pred noge in priznati svoj greh in v besede svojega priznanja vmešati svojo srečo, srečo svojega hrepenenja, kateremu bi ravno sedaj hotel dati duška.
Tedaj pa govori Dija dalje, zmerno, mirno, dostojanstveno:
—	Navezani smo na svojo usodo, Rolf. Leži onstran naše sreče( in moramo se sprijazniti z neizogibnim. Ne smemo gledati v nebo, ki nam je zaprto, ostati moramo na zemlji in računati s postavami in nagoni človeštva. Razumel me boš, ako ti
rečem: sama nad seboj hočem biti sodnik brez vsake strasti — dragocenih kamnov Tu in prosim, prosim te, bodi tudi ti nad seboj----— Dija dvignei polog drugega posod?
posekati vsako drugo, vendar nekaj stane in danes si za prevelike izdatke vsakdo pomišlja, tem bolj še štedljivi Francoz.
Sicer popolnoma brez naročil družba tudi ni. Te dni je imela svoj občni zbor in ob tej priliki so poročali, da bi se uprava pariške svetovno razstavo v l.| 1937. zanimala za reklamo z Eiffelovega stolpa. Stvar je le v tem, da danes baje niti še ni absolutno siirurno, ee se bo ta razstava tudi vršila, in tudi če so bo, te<laj bi instalacijska dela za svetlobno reklamo na srfol-pu začeli šele prihodnje leto. Kakšno poldrago leto bosta tedaj stolp in Pariz v tem primeru ostala brez svoje najmogočnejše svetlobne rekjame.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WHT lltta STRUT NSW IOBK, M. X.
Pitan NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI
iHItllllHm»IH!
-mm
mroŠ
SHIPPING NEWS
JULIJA:
Iti. Europa v Bremen 17. Manhattan v Havre 10. Majestic v Cherbourg 1S>. lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa Bremen v Bremen Berenjcaria v Cherbourg 27. Chaiu|ilaln t Havre 31. Washington v Havre Normundie v Havre
AVGUST
2.	Europa v Bremen Aqultania v Cherbourg
3.	Rex v Genoa
S. Majestic v Cherbourg 10. He de France v Havre
Con te Grande v Trst 13. Bremen v Bremen
14.	Manhattan v Havre
15.	Cha m plain v Havre
10. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Savoia v Genor
21.	Normandie v Havre
22.	Aquitauia v Cherbourg
23.	Kuropa v Bremen
24.	I-afuyette v Havre Koma v Trst
28. Washington r Havre Majestic v Cherbourg
30.	Bremen v Bremen
31.	He de Frani« v Havre Rex v Geuoa
SEPTEMBER:
4.	Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
5.	Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg En ropa v Bremen Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg I.afayette v Havre Conte Grande v Trst Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg lie de France v Havre Itex V Celina Washington v Havre Noiinandie v Havre Clin 111 plain v Havre Aquitauia v Cherbourg Europu v Breni<*n
10. 11.
12. 14.
17. i:». 21. 21.
26.
S SMRTJO POPLAČANA SOLNČNA KOPEL
oči proti njemu in Pavlu se zdi, kakor da ta pogled pade na ravnost v njegovo srce. Nato pa Dija poskoči, še enkrat trdo stisne njegovo roko in zakličo: — Sedaj pa pojdiva — slišim razsajati druhal.
In druhal je prihajala. V drugem delu baleta so pričeli s polonezo in cela družba je šla skozi vse dvorane vn po hodnikih, med kričanjem in vriskanjem, jietjem in žvižganjem. Pavel in Dija se smeje pridružita divjemu vrvenju.
Ko se čez nekaj dni vozi Dija po Rua Ouvidor vitli črno oblečeno in zagrnjeno damo, ki se ji zdi znana, priti iz trgovine. Avtomobil vstavi, izstopi in jio nekaterih korakih je poleg dame,
—	Sestra Edita, — ji pravi, — saj se menda ne motim — vi ste.
Dija govori angleško in ravno tako ji odgovarja dama ter nekoliko pridvigne pajčolan.
—	Poglejte, poglejte — Dija Zaler — kako dolgo se že nisve videli!
—	Toliiko pogosteje sem mislila na vas, draga Kdita. Šele pred kratkim zelo živo in skoro hrepeneče in ko bi bila na fa-cendi, bi vas bila obiskala.
—	Ali vam morem napraviti kako uslugo? Saj veste, Dija, da pri meni ne boste nikdar zastonj potrkali.
Nekaj trenutkov Dija pomišlja, nato pa naglo odgovori:
—	Hotela sem slišaiti vaš nasvet, sestra — nahajam se v duševni sili.
Zadnje besede ji pridejo zelo tiho skozi ustnice. Toda kar-melitarica jih tudi bere na njenem obrazu.
—	V Santa Časa de Misericordia imam eno sobo, — pravi sestra, — dve sestri se uče streči bolnikom — ali me hočete spremiti? Za vas imam vedno čas.
[ (Dalje prihodnjič.)
samovar, ki ga je podaril car Pavel metropoli tu Platonu v Moskvi. Se bolj zanimiva jo zlata eaša, ki jo je podarila Katarina Velika knezu Potemki-nu za god. Izmed zbirke mnogoštevilnih starih rokopisov naj omenimo samo najstarejši ruski evangelij, ki izvira iz 11. stoletja ter so ga ruski aristokrati leta 1040. poklonili francoskemu kralju.
Posebno velik vtis napravlja na mnogoštevilne obiskovalce ruske razstave velika zbirka
stoji a za juho iz čistega zlata, ki je bila nekdaj last Ivana Orožne,ura. Samo mnogoštevilno kupo, v katerih je nudil svojim gostom pri raznih pijančevanjih vodko in ki so okrašene z najbolj redkimi dragocenimi kamni, predstavljajo že ogromno premoženje. V tej zanimivi zbirki je tudi s smaragdi okrašena kaseta za tobak, katere vrednost cenijo na 12.000 funtov šterlingov. V neki drugi dvorani občudujejo palico, katero ročaj predstavlja Katarino Veliko. Ta ročaj jo izdelan lz čistega kristala in je kipec, ki ga predstavlja umetniško dovršeno izrezan.
Največjo zanimivost pa seveda predstavlja zbirka diamantov zadnjega carja. Tu so zbrane vse pomembnejšo dragocenosti, ki jih jo zbral tragično umrli poslednji vladar vseh Rusov v teku desetletij, v kolikor jih niso zaplenili boljševiki iz obdržali v Rusiji. V tej zbirki se nahajajo držaji palio, ob-suti z domanti, porteniki iz smaragdov, okviri za fotografije iz safirov in druge redkosti. Najdraconejši predmet v tej zbirki je takozvana Jusupo-
Nenavadno sončno kopel si je te dni privoščil 21 letni avstrijski ključavničar Karel Puch iz (»oostinga. Ob enajstih dopoldne je splezal 11a železen drog, ki rabi kot opornik električnim žicam visoke napetosti. Slokel se je do nagega 111 se pripravil, da so bo sončil.
Slučaj je hotel, da jo prav tedaj prišel mimo nadzornik električno proge. Prisilil je ključavničarja, da se je takoj spravil doli. Toda ob l(i. popoldne jo Puch ponovil svojo bravuro. V bližnji Muri se številni kopalci z velikim zanimanjem opazovali, kaj počenja mladenič na drogu. Prav tedaj je Puch ugledal na vrhu droga ptičje gnezdo. Xe da bi se oziral 11a to, da teče tik pod njim žica s napetostjo 60 tisoč voltov, se je povzpel više, da bi si natančnejše ogledal gnezdo. Zo jo iztegnil roko, da bi segel po njem, ta gesta pa je postala zanj usodna. Z glavo sc jc taiko nesrečno dotaknil žice, da jo šinila iz njo električna iskra, ki so je zasvetila kakor šop žarkov. Trenutek pozneje jo ključavničarski pomočnik omahnil kakor zadet od strelo.
Ljudje, ki so opazovali ta prizor, so nemudoma pozvali reševalce, ki so spravili nesrečnika na zemljo z vrvmi. Puch je medtem strašno trpel, ker je imel velike opeklino na glavi. Pripravili so zanj hladno ležišče in vso kar jo potrebno za umetno dihanje. Potom ko jo zdravnik ugotovil, da Puchu le slabo bi-io srce, so m udali injekcije. Sole vbrizg direktno v srce jo ponesrečenca nekoliko okrepil. Pomagati pa so mu morali z dovajanjem kisika. Napori za oživljenje ključavničarja sa trajali cele tri ure. Po preteku tega časa so se pojavili na truplu nesrečnika madeži, znaki smr-
ZOllJ.
—	lies? — je dejala gospa mirno.
—	In kar je nezaslišano: možgane si je pretresel.
—	Revež.
Molče sta postala še sekundo, nakar je gospa dejala:
—	Pojdiva k večerji.
Ko sta sedela za mizo, je bil mož še vedno zamišljen in nestrpno je majal z glavo.
—	Ta ubogi Poly i. Kar tie gre mi z glave. Mogoče, da ne doživi več niti jutra.
Gospa je molčala.
—	Da, tako je življenje, — je rekel mož. — Nič ti ne manjka in vesel si življenja, pa ti izne-nada pade kamen na glavo ali gre voz čezte.
(iospc je )»očitok, mir. čistost iti udobje pri domači mizi tako dobro del, da je začu-nono pomislila na grozepolno popoldne in, nenadno zamahni-vši z roko, rekla:
—	Daj mi že vendar mir s te-1 mi žalostnimi stvarmi.
M. Z. N. «
Stara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva!
7 DNI v JUGOSLAVIJO
Bremen - Europe
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parnlki :
DE'ITSCHL AN D HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
tzborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga
Za pojasnila vi«rušajte lokalnega
HAMBURG AMERICAN LIRE NORTH SERMAR LLOTP
57 BROADWAY
NEW YORK
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "P&dišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hote! citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V STAMHI L
4 knjige, 8 slikami. 627 si rani
Vsebina:
Smrt Mohamed Eni i na ; Karavana smrti; Na bej»u v <J oropa ; Družim Kn Nasr
Cena ........................1.50
KRIŽEM PO JUTROViCM
4 knjige, 599 rtrani, g slikami
Vsebina:
Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; Kako som v Mekko roiual; i'ri išamarlh; Med Jezidi Ceca ................
Izdajalce; Na lovu; S|>et i.a ilivjem zapadu;
Ite.šenl milijoni ; lKdiCi
Cena ........................3.50
V GORAH BALKANA
.1.50
ro DIVJEM MRDIST.VVU
4 knjige, 5P4 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg iz fcče: Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................
PO DEŽELI SKI I'ET A RJE V
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata AladSija; Koča v soteski; Mirldlt;
Ob Vardarju	Cena .......................
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani
Vsebina:
Izseljenci; Yuma getar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Aimadeu ; V treh delih sveta ;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kotfač Šimen ; Zaroka z zaprekami; V golob-ujaku; Mohamedanski svetnik
Cena ........................1.50
IVI NI TOV
L*: knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; 1.50	Nšo-Cl, lepa ludijanka; Proklestvo zlata;
Z i detektiva; Miti Koma uči in Apači; Na uovnrnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komunčih; YYiunetova smrt; Win-netova oftoroka
Cena ........................3.50
1.50
Ž C T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot
Cena ........................1.50
"Glas Naroda"
New York, N. Y.