Poštnina pavšatrranar.
v	Posamezna Številka 1 OSn.
Štev. 219.
V Ljubljani, v četrtek 18. oktobra 1923.
leto I.,
m

m
Izhaja vsak dan zjutrai, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubijani Din 10-—, po poiti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘-
Uredništvo: Woiiova ulica št 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovostULfubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Mi in Madžarska.
Najboljši dokaz, dia je sedanja vlada s svojo zunanjo politiko na pravi poti, je dejstvo, da je pristala na madžarsko posojilo, ter izrazila željo, da se odnošaji med obema državama končno uredijo. Meseca novembra se sestanejo delegati obeh kraljevin v svrho sklepanja nove pogodbe.
Garancijsko posojilo današnje Madžarske ima svojo zgodovino. Občutna produkcijska kriza je prisilila madžarsko Vlado k urejevanju razdrapanih financ, ali to se je dalo doseči le z zunanjim kreditom. Ker je Madžarska videla uspeh Avstrije*, si je grof Bethlen kot realen politik iskreno zaželel sličnega procvita in tako je storil v Ženevi vse, dia se realizirajo veliki krediti za obnovo madžarskega gospodarstva. Seveda je naletel na težkoče. V času, ko xfjirobujeni« niso odnehali s svojo propagando proti Mali antanti, je bilo za vlade Male antante zelo težko, pristati na odpravo generalnih zastavnih pravic ter jamčila obenem za posojiloma je bilo dvomljivo ravno v pogledu uporabe. Ti pomisleki so se razblin®, kakor se dozdeva, v pogovorih med gospodom Benešem in grofom Be-thlenom. Sicer je bilo opažati, zlasti v zadnjem času, da je češka zunanja politika zelo gravitirala v smer sporazuma z Madžarska Tu se vidi jasno Beneševa koncepcija: pridobiti s pametno, a odločno politiko madžarske kroge za novo orijentacijo v Srednji Evropi Današnja madžarska vlada res tri idealna. Volilna reforma še visi danes v zraku, ravno tako razne druge demokratične naprave, ker je pač Madžarska edina dežela, ki se po svojem strašnem polomu ni ničesar naučila. Ce sporazum z Madžarsko v gotov® ozirih, tako n. pr. na gospodarskem, prometnem in političnem polju ni bil mo-eoč, je bila kriva predvsem Madžarska sama. Njen notranji kurz se nikakor ni mogel kriti z miroljubnimi tendencami Male antante, v kateri je prevladovala bojazen, da bi se utegnili porabiti ga>-rancijski krediti v oboroževalne svrhe.
Kakor kažejo vsa znamenja*, je glavna ovira etapnega sporazuma med Malo ananto in Madžarsko odstranjena. Gre za to, da se Mala antanta konsolidira tudi na zunaj. Ta konsolidacija je Pa nemogoča, dokler se Madžarska ne orijentira v drugem pravcu. Bethlenova Politika že nekaj časa sem smrdi nekaterim prenapetim latifundistom, ali Pod pritiskom razmer se bodo morali sprijazniti tudi z realnim dejstvom, da je Madžarska tako v zemljepisnem kakor etnografskem oziru otok, navezan izključno na dobrohotnost svojih sosedov. Veselilo bi nas, če bi madžarski narod opustil revanšno orijentacijo, ki itak ne more roditi zaž el jenih plodov. Integriteta Madžarske je in ostane lep sen, toda realni politik, ki hoče madžarskemu na,rodu res dobra se ji mara za vsako ceno odpovedati. Madžarska
mora iskati gospodarskih stikov na levo in desno, sicer ji tudi najugodnejši krediti ne bodo pomagali iz zagate. Pred dobrim letom si še niti pomisliti nismo upali na možnost trgovske po-kodbe med obema dtržavama. Sedaj pa ie ta osnova dozorela, iln če se bodo dogodki gladko razvijali, lahko upamo, dia tudi narodna skupščina naše kraljevine ne bo odklonila ratifikacije. Isto Pričakujemo tudi od madžarskega parlamenta, saj je pogodba kot tako nujno dopolnilo sanacijske akcije. Ženeva ne ko mogla pomagati, dokler si Madžarska ne bo pomagala sama. Sosedne dr-žave imajo mnogo interesa na tem, da 5,6 Srednja Evropa v gospodarskem po-sledu konsolidira. V tem pogledu je g' ®ene^ I®®10» da bi mu mo-hiti hvaležni vsi srednjeevropski rinn. Nikakor pa ne moremo odre-. velikih zaslug tudi našemu zuna-/fnu ministru g. dr. Ninčiču*, predised-četrte komisije pri Društvu na-dov. Ne motimo se, atoo povdarimo, skn*6 .go®I>odarski sporazum z Madžar-vi™, n^OV0 delo. Tako se naša kradje-tpli	kot	najpomembnejši čini-
vsekaW011^ korist sporazuma bosta pa -seKakor Už^aila ^ .q mial(jžarski na-
oa. |reoa je dobre volje na madžarski strani — pri nas je ni nikdar primanjkovalo p^ J^j* Ev.
ropa čunprej doživela svojo popolno gospodarsko obnovo. Upati je, da Makarska ne bo nehvaležna, saj je skraj-l1SSVda+vSI>r,e?ed,aiio Ee§tanski krogi
svojo kra&ovidno, destrujctivno politiko. v kateri se dušijo najboti sami
Neizpremenjen parlamentarni položaj
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 17. oktobra. (B) Nocoj je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Pašiča. Na seji se je j nadaljevalo in dovršilo razvrščevanje uradnikov četrte skupine v prvi kategoriji. Na seji se je poleg tega razpravljalo o celokupni notranji in zunanji politični situaciji.
Beograd, 1. oktobra. (Z) Danes sta posetila predsednika vlade Pašiča general Uzun Mirkovič in polkovnik Vojislav Tomič. General Uzun Mirkovič je imenovan za poveljnika IV. armijske oblasti v Zagrebu, polkovnik Tomič pa za poveljnika orožniške brigade v Zagrebu. Oba gospoda sta ostala delj časa pri g. Pašiču v razgovoru.
Beograd, 17. oktobra. (B) Danes dopoldne je bila pri predsedniku vlade g. Pašiču konferenca, katere sta se udeležila tudi predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič in predsednik radikalnega kluba g. Marko Gjuričič. Na konferenci so razpravljali o politični situaciji. Govorilo se je tudi o delu skupščine. Po informacijah, ki jih imajo vladni krogi o prihodu Radičevih poslancev v parlament, dosedaj ni govora. Vlada bo torej v istem položaju, kakor
je bila v prošlem zasedanju. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bo imel radikalni klub dne 19. t. m. sejo. Na tej seji se bo določila kandidatura za izvolitev predsednika skupščine in vseh skupščinskih odborov.
Beograd, 17. oktobra. (Z) Danes dopoldne sta posetila ministrskega predsednika Pašiča predsednik narodne skupščine Jovanovič in predsednik radikalnega kluba Gjuričič ter sta z njim razpravljala o stališču radikalnega poslanskega kluba pri volitvi novega predsedništva zbornice. Po konferenci je izjavil predsednik Jovanovič, da ni storjen še noben sklep v tem pogledu in da je vse, kar se govori, le kombinacija. O vsem tem se bo delini-tivno reševalo na seji radikalnega poslanskega kluba, ki se vrši dne 19. t. m.
Demokrati.
Beograd, 17. oktobra. (B) Danes dopoldne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke. Na seji se je pretresal splošni politični parlamentarni položaj, kakor tudi bodoče stališče stranke. Sklenjeno je bilo tudi, da se pozovejo vsi demokratski poslanci, da pridejo 19. t. m. v Beograd.
Prekmurci za državotvorno politiko.
UoSäSci ©bsojjaj© ICoroičeu® politik® g» wst®paj® v Narodei® radikala® strank®»
Vsem organizacijam NRS v Sloveniji.
Akcijski odbor NRS v Ljubljani in okrožni odbor NRS v Mariboru sta se na podlagi medsebojnih informacij o razvoju in napredku stranke v Sloveniji sporazumela, da bo delovala vsaka v svojem okrožju samostojno in neodvisno za organizacijo in stranko. Oba odbora bosta delovala paralelno, vsak v svojem okrožju, za dobrobit naroda in napredek države v smislu skupnega radikalnega programa in v smislu radi-kalskih načel edino in samo po navo-
dilih strankinega glavnega odbora v Beogradu.
Mariborski okrožni odbor bo deloval in nastopal v zadevah, ki se tičejo skupnih interesov, v soglasju z ljubljanskim Akcijskim odborom. V to svrho se bo osnoval v kratkem skupni forum.
Pooblaščeni smo, odločno izjaviti, da mariborski okrožni odbor, niti ni imel, niti nima nikakršnih zvez z g. Stefanovičem in njegovim listom »Radikal«.
Situacija v Nemčiji in reparacijski
problem.
Pariz, 17. oktobra. (K) Repara-cijska komisija se je danes * dopoldne bavila s tehničnim proučavanjem belgijskih strokovnjakov glede vprašanja vojne odškodnine. Zvečer izda komisija zadevno sporočilo.
London, 17. oktobra. (K) Kakor pišejo listi1, je izdelal general Simrts načrt z® finančno obnovo Nemčije, za ureditev reparacijskega vprašanja in za nevtraliziranje Porenja.
Pariz, 17. oktobra. (K) Ministrski predsednik Poiti care je sprejel danes dopoldne nemškega otpravnika poslov von Höscha. Razgovor je trajal 40 minut.
Berlin, 17. oktobra. Današnji dopoldan je potekel popolnoma mirno. — Včerajšnji dogodki se vso ponovili. (W) Monakovo, 17. oktobra. (W) »Korrespondenz lioffmann« poroča: Z naredbo državnega komisarijata od 16. t. m. se prepoveduje vsem osebam, ki bivajo na Bavarskem, udeležba pri kakšni samoobrambni zvezi ali podobni organizaciji združene socijaino-de-mokratske ali komunistične stranke, tudi zunaj Bavarske. Prepovedana je tudi udeležba pri vajah ali sestankih takšnih zvez ali organizacij. Prestopek te naredbe se strogo kaznuje z zaporom in eventualno tudi z globo v neomejeni višini
Murska Sobota, 17. oktobra. Na mnogih sestankih in zbor® je zahtevalo preko 3000 prekmurskih volil-cev, da morata prekmurska poslanca, izvoljena na kandidatni listi SLS, izstopiti iz Jugoslovenskega kluba m iz klerikalne stranke. Na podlagi teh zahtev je izstopil narodni poslanec Geza Stiftar iz SLS m iz Jugoslovenskega parlamentarnega kluba. Katoliška duhovščina je na strani poslanca Stiftarja, ki je vstopil v Narodno radikalno stranko.	\
Murska Sobota, 17. oktobra. V SLS vlada velikansko razburjenje. Poslanec KlekI potuje od občine do občine, dobiva pa povsod nezaupni-c e. Tajnika SLS kaplana Kranjca so zaupniki in volilci nagnali.
Maribor, 17. oktobra, (a) Oblastni odbor NRS v Mariboru je sprejel včeraj narodnega poslanca Gezo Stiftarja za svojega člana. Ravno tako so sprejete vse organizacije, ki so podale izjavo za prMop NRS.
Bolgarski zunanji
o
London, 17. oktobra. (Z) Bolgarski minister za zunanje zadeve g. Kal-vov je za svojega bivanja v Londonu dal sotrudnifeoim listov »Times«, »Daily Telegravp« m »Manchester Guardian« izjave, v katerih je naglašal miroljubnost sedanje bolgarske zunanje politike. Diplomatskemu sotrudniku »Daily Telegrapha« je izjavil g. Kalvov, da je absurdno misliti, da bi se razorožena Bolgarska mogla' pripravljati na maščevalno vojno proti mnogobrojnim in kolikor toliko oboroženim sosedom. Bolgarski manjka modernega orožja. So-trudnik tega lista pristavlja, da se g. Kaflkov vsekakor vrača razočaran domov, ker ni dosegel pristanka zaveznikov za ponovno uvedbo obvezne vojaške lužbe. Nato je g. Kalvov rekel, da sedanja bolgarska vlada ni reakcijo-narna, ter da stoji pod kontrolo mMiitav ristov in Makedoncev. Njena naloga je, da deluje na obnovi zemlje in na notranji stabilizaciji. Sotrudniku »Manchester Guardinana« je g. Kalvov na vprašanje glede umora Sambtolijskegal, glede vojaškega značaja tedanje vlade in glede njenih pretenzij na demokratizem odgovoril,, da je bil Stamboliijski ubit, ko je kot ujetnik skušal ubežati. V vprašanju preganjanja političnih nasprotnikov se je g. Kalvov držal precej rezervirano in ni hotel navajati podrobnosti o številu priprtih oseb, temveč je več govoril o avtokratizmu glede Stam-bolijskega. Sedanja Vlada ni militoiri-stična, kakor je bila prejšnja, ker so v njej samo trije častnici kot ministri. G. Kalvov je pobijal vest, kakor da bi
S$am¥@§!js?y lato».
Beograd, 17. oktobra. (Z) V ministrstvu za socijalno politiko so izdelali pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvršitev stanovanjskega zakona. Po teh spremembah bo imela stranka, ki se toži in ki ni zadovoljna z razsodbo sodišča, pravico, da se najkesneje v roku 8 dni, ko ji je bila dostavljena razsodba s posebno vlogo obrne na mmistrstvo za socijalno politiko, da se dotični soor ponovno vzame v razpravo.
minister
bolgarski politiki.
vlada imela kak sporazum z Italijo m Madžarsko. Sedanja vladla ni napravila nikak® takih korakov v Rimu m Budimpešti m želi lojalno izpolniti obveznosti neuillyske pogodbe in živeti v mira® odnošajih s svojimi sosedi
Beograd, 17. oktobra. (Z) Na včerajšnji seji ministrskega sveta v Sofiji je bilo sklenjeno, da smejo na volitvah za zakonodajno skupščino, ki se bodo vršile 18. novembra, tudi zemljoradnik! in komunisti prijaviti svojo listo. To je ministrski svet na sinočnji seji uradno sklenil. Hkrati pa so ministri sklenili, da se bo z vsemi sredstvi preprečevala agitacija ta izvolitev ze-mljoradnikov in komunistov. Zaradi tega so sinoči skoro vsi ministii odpotovali v notranjost dežele na agitacijo. Ministrski predsednik Cankov je odpotoval v Custendil.
Beograd, 17. oktobra. (Z) Iz Sofije javljajo: V selu Dubnici je bila odbita neka zemljoradniška in komunistična četa približno 300 ljudi, ki so b® kolikor toliko oboroženi in ki so navalili z mitraljezo v stanovanje znanega ko-mitaškega vojvode Prla. Prla je z dvema svojih tovarišev izginil iz stanovanja
PODPORA BOLGARSKIM BEGUNCEM.
B e o g a d, 17. oktobra. (Z) Snoči je imel odbor za pomoč gladujočim v Rusiji plenarno sejo, na kateri je sklenil dovoliti bolgarskim beguncem 100.000 Din kot prvo pomoč.
Pmfesorsk! zato».
Beograd, 17. oktobra. (B) Minister za prosveto g. Trifunovič je poslal ministru pravde g. dr. Periču svoj predlog o uvrstitvi profesorjev v četrto skupino prve kategorije po novem uradniškem zakonu. Minister pravde dr. Perič je načelno pristal na ta predlog s tem pogojem, da pride v četrto skupino samo določen odstotek, medtem ko delajo v ministrstvu prosvete na to, da pridejo vsi profesorji v smislu predloga v četrto skupmo.
Krst PFatfoBonaglednika
B e o g r a d i, 17. oktobra. (Z) V petek, dne 19. t. m. opoldne pride v Beograd s kraljevo jahto romunska kraljeva dvojica s prestoJonaslediukam in njegovo soproga ter prinoezimjo Ile-ano. Semkaj prideta tudi grški prtič Pavle m graška princezbrja Irena, ki sta Mia doslej gosta na romunskem dvoru. V soboto dospe s posebnim dvornim vlakom grški kralj Jurij, isti dan zvečer pa vojvodla Yorški s soproga ki bo kumoval pri krstu prestolonaslednika.
Dvomi maršalat je prejel od arhimandrita Bjedova steklenico vode iz reke Jordana za krst prestolonaslednika. Arhimandrit Bjedov je zajel vodo iiz Jordana že 1. 1911, ko je obiskal sveto mesto. Ta voda se pomeša iz vseh naš® rek. V Beograd je že dospela steklenica z vodo našega Jadrana,
Krst Nj. Vis. prestolonaslednika se vrši v kapelici starega dvora v nedeljo 21. t. m. ob 11. url dopoldne. Za časa svečanosti bo postavljena med starim in novim dvorom beograjska posadka z dvema godbama, na dvorišču samem pa bo tvorila špalir gardna konjiča. Ob vbodu v novi dvor se bo nahajala častna četa z zastavo kraljeve garde in godbo, ki bo v trenutku, ko prinesejo prestolonaslednika, svirala himne.
Beograd, 17. oktobra. (Z) Včeraj so posetili našega ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča in pooblaščenega ministra Ljubo Nešiča ameriški poslanik Dodge, angleški poslan® na našem dvoru sir Alban Young in albanski poslanik Ali Riza Kolonja paša. Poset g. Younga se spravlja v zvezo s svečanostmi, ki se bodo priredile ob krstu prestolonaslednika in ob poroki princa Pavla, kakor tudi s svečanostmi ob dohodu visok® gostov iz Londona, ki j® pričakujejo 18. t. m.
Za povsdlg® »aše
industrije.
Beograd, 17. oktobra. (B) Minister za trgovino in industrijo dr. Kojič bo še ta mesec šel na inspekcijsko potovanje po kraljevini. ObhodU bo vsa industrijska središča, da spozna vse delo in da se prepriča, kaj bi bilo treba podjeti za napredek in povzdigo naše industrije.
STROKOVNI SVET.
Beograd, 17. oktobra. (B) Pri ministrstvu za šume in rudnike se je včeraj sestavil nov strokovni svet. V ta- strokovni svet pridejo dr. Ilivoje Va-generalni direktor šum, Mihajlo Luština, Sava Vučevič, inšpektorja in Svetozar Šole, šumarski svetnik pri ministrstvu.
Bolezen lorda Cerila.
London, 17. oktobra. (W.) Lord Robert Cecil je lahko zbolel zaradi prenapornega dela in potrebuje po nasvetu zdravnikov nekaj časa popolnega miru.
Enake pravice in enake dolžnosti.
Beograd, 17. oktobra. (Z) »Samouprava« se v svojem članku dotika pisanja »Primorskega Novega lista« in pravi, da je »Primorski Novi list« konstatira!, da je med nami vsaka plemenska borba ne samo nepotrebna, temveč da je to fatalen luksus. -List trdi, da je v vseh krajih države mnogo razumnega sveta, ki toži, da je bilo že dosti škodljivega prepira. Treba bi bilo, da plemena pomagajo državi, da se bratsko sporazumejo tako, da bi se že enkrat likvidiral ta spor in da bi se vsi lotili pametnejšega posla. Zaradi preslabe informiranosti ali iz drugih vzrokov pa dela list povsem napačne sklepe, kar od srca obžalujemo. »Primorski Novi list« sicer omenja potrebo in korist sporazuma med političnimi strankami, pri tem pa pozablja, da se je ta borba začela s hrvatske strani in sicer s poskusom ultimata, ki izključuje potrebo sporazuma in dogovorov.
»Primorskemu Novemu listu« se zdi čudno, da smo se dotaknili tudi te strani, toda za vsak sporazum sta potrebni dve volji. Obe stranki imata enako pravico, da naglašata in branita svoje potrebe in kakor ima HRSS pravico zastopati svoje potrebe, tako imamo enako pravico tudi mi. Da bi se dosegel sporazum, bi bilo potrebno sestati se in otvoriti razprave. Na hrvaški strani tega niso hoteli. Zadnji poskus sporazuma z radikalno stranko, za katerega je dal inicijativo sam g. Radič, v resnici ni bil poskus sporazuma, ampak poskus, da se radikalni stranki vsilijo blokaške zahteve. Pri razgovorih se niso niti dotaknili glavn® vprašanj, kaj še, da bi razpravljali o nj®. Na tako sporazumevanje radikalna stranka seveda ni mogla pristati.
CARINSKE ZLORABE.
Beograd, 17. oktobra. (Z) Ker so se v zadnjem času po vseh carinarnicah dogajale velike zlorabe, ki so jih zagrešili carinska organi na škodo državne blagajne, je minister za finance, da prepreči take zlorabe, sklenil, ustanoviti nekaj komisij, ki bi vršile najstrožjo kontrolo nad delom vseh cari-narait
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 17. oktobra. Vremenska napoved za Jutri: Večinoma jasno in hladno, vendar pa vreme ni stalno.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Azazel«. Red B.
Opera: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red E. Kino Matica: »Beatrix«.
Kino Ideal: »Sin Madame San Gene«, Kino Tivoli: »Jezdec brez glave«. V. d. Kino Ljublj. dvor: »Don Juan de Ma-rana«.
Nočna lekarniška siužba v Ljubljani: ‘
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek uri Zmajskem mostu.
Popravljena
kršilca
Avstrijska, vlada le popravila kri-dco, ki so jo napravili koroški Nemci s tem, da so zavlačevali potrditev s slovenske strani vložene kandidatne liste, ter jo potem označil kot neveljavno. V včerajšnjem uvodniku smo že omenili to kiparijo vel en eniško orijen-ttranih krogov pri deželni vladi v Celovcu. Ce bi se bila nakana uresničite, bi bili Slovenci oropani svojih kandita-tur. Tako so namravali Nemci zabrisati politične pravice koroških Slovencev z eno samo potezo, ali to se jim ni posrečilo. Kandidat slovenske stranke g. dr. Petek je v tej zadevi interveniral pri zvezni vladi na Dunaju in intervencija je imela popolen uspeh. Zvezna vlada se je zavedala težkih posledic, ki bi jih imelo tako očito briskiranje slovenskega življa na Koroškem, zlasti ja se je spomnite obljub, ki jih je dal zvezni kancelar g. dr. Seipel ob priliki svojegai obiska v Beogradu. Naročite je na podlagi slovenske intervencije koroški, da se ima prvotni sklep deželno-zborske volilne komisije takoj preklicati, da ne bi ostali Slovenci brez svojih kandidatur. Kakor nam poročajo iz Celovca, je koroška deželna vlada z ozirom na zahteve zvezne vlade takoj priklicala svoj prvotni sklep in je potrdila slovensko volilno listo. Tako je avstrijska vlada vendarle popravite krivico, katero so hoteli koroški Nemd! prizadejati našemu narodnemu življu. Tako je neljuba afera rešena, stvar Slovencev na Koroškem pa je, da v nedeljo pokažejo svoje politične moči.
Tudi v Butgenlandu nastopajo topot prvikrat naši bratje gradičanski Hrvati. 0 delovanju njihove narodne stranke za predstoječe volitve smo ponovno poročali v pismih našega dunajskega dopisnika. Tako n. pr. 26. septembra, kjer stoji da so nemški socijalisti začeli izdajati »Naš Glas« im da so za ta efijaltski posel pridobili šolskega nadzornika Tomšiča. Narodna stranka je postavila za nosilce svoje liste dr. Ludvika Karala. Prihodnja nedelja bo za usodo avstrijskih Jugoslovenov v marsičem odločilnega značaja. Zdi se, da je Slovencem en mandat v narodnem svetu zagotovljen, trije do štirje pa v deželnem zboru.
Iz pmtnzp žiiljtBja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek 19. oktobra: Judit. Red D.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Petek 10. oktobra: Novela od Stanca. Zapečatene!. Red A.
— V drami se igra »Azazel« in sicer za red B. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni in na večer pol ure pred začetkom predstave.
— Danes zvečer, točno ob pol 8. uri se poje v opernem gledališču za red E Zajčeva opera »Nikola Šubic Zrinjski«. Pri tej predstavi- poje ulogo turškega carja Sulejmana prvokrat g. Julij Betetto. Vse ostale uloge so v že znani zasedbi ter jih izvajajo gdč. Thalerjeva in Sfiligojeva ter gg. Kovač, Levar in Šimenc, Mohorič, Pugelj, Debevc, Erklavc, Perko, Ribič in Rus.
— Ljudska operna predstava. V nedeljo, dne 21. t. m. zvečer ob pol 8. url se poje v opernem gledališču kot ljudska predstava znana in priljubljena opera »Prodana nevesta«. Cene za to predstavo so zelo znižane ter so le polovico navadnih opernih cen. Zato opozarjamo naše tudi najširše občinstvo na to predstavo, za katero se dobe sedeži od danes naprej pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
— Umetnostna razstava slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov v Jakopičevem paviljonu je odprta še do nedelje 21. oktobra. Mnogovrstne struje evropske upodabljajoče umetnosti zadnjih let ljubljanskega občinstva niso vznemirjale, ker sta vojna in povojni čas preprečila mednarodne umetnostne razstave. Pričujoča razstava je prvo, čeprav malo zrcalo modernih umetnostnih struj, Instruktivna in mnogovrstna. Kljub temu je v tridesetih dneh posetil razstavo koma! en odstotek ljubljanskega prebivalstva! To dejstvo je pač nekulturen pojav, ko d i e v n o n. pr- prestopi prag vsakega kina v Ljubljani večje število. — Vodstva v teh zadnjih dneh so v četrtek In petek ob štirih in zadnje v nedeljo ob enajstih. Upamo da vsi ki so do-zdaj brez vzroka odlašali obisk — izostanek dijaštva je pri tem najžalostnejšl pojav — v zadnjih par dnevh popravijo neprijazno statistično Konstatacijo.
— Gospod Ivan Noč. V pondeljek nastopi prvokrat pred našim občinstvom kot zrel umetnik pianist g. Ivan Noč. Za svoj prvi nastop si je izbral klavirski repertoar, v katerem prevladuje klasična stran klavirske literature po svojih najboljših predstavnikih Beethovnu, Brahmsu, Lisztu in Chopinu. Gospod Noč obvlada svoj instrument popolnoma ter se odliKuje predvsem po velikanski tehniki igranja, katero je marsikateri klavirski strokovnjak pri njem prav posebno občudoval. Posetnikom Matičnih produkcij je ostal gospod Iv. Noč prav gotovo v najlepšem spominu, ko se je cela dvorana divila njegovemu prednasa-nju parafraze na motive Iz opere Rlgoletto, katero je pred 3 leti izvajal v Ljubljani. — Vsekakor bo po končanih klavirskih študijah njegov uspeh še mnogo veličastnejšl in popolnejši. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
— Predprodaja vstopnic za »Povodnega moža«, ki ga uprizori osnovna šola »Mla-dika« v pondeljek, 22. t. m. ob 15. uri v dramskem gledališču, se vrši od petka naprej pri dnevni olagajni v opernem gle-
Neumestne in razmeram neprimerna odredba prosv. ministra.
(Iz učiteljskih krogov.)
Velika ovira pri naši upravi je docela drugačen upravni sistem v različnih pokrajinah. Pred ujedinjenjem smo bili razkosani na več posameznih upravnih center. Vsak center pa je bil upravljen po svojem posebnem sistemu, ki se je često bistveno razlikoval od svojega soseda. Ti različni sistemi so se tekom dolge dobe uživeli in prešli ljudstvu v meso in kri. Zaradltega nastajajo sedaj različne težkoče, ki so razumljive iln opravičljive že sameposebi, bodisi za našo upravo, kakor tudi za ljudstvo. Zakaj združiti pet različnih in globoko ukoreninjenih sistemov in jih zenačiiti v enega, to ni malenkost, ki bd se dala opraviti čez noč. Zato napreduje zenačenje zakonov razmeroma počasi in bo potrebovalo pri naših političnih razmerah še mnogo časa in truda. Vsied tega je samoposebi umljivo, da so neizogibni posamezni pogreški v tem oziru, ker se jim je često skoro docela nemogoče izogniti pri najboljši volji. Kar je umestno morda in potrebno za en del, je za drugi del nepotrebno in neumestno, da celo večkrat naravnost škodljivo. Zato razsoden človek sam uvidi vse to in ne bo napravljal iz komarja — slona.
Tako je izdal te dni naš prosvetni minister vsem šolskim vodstvom neko okrožnicoi, ki se tiče verskih vaj. Morda je kje v posameznih pokrajinah ta okrožnica umestna in potrebna, pri nas bo pa rodite samo slabo kri pri nerazsodnih ljudeh, ker je za naše razmere doeda neumestna in nepotrebna. Minister namreč priporoča vzgojiteljem-učiteljem, da hodijo redno sami v cerkev, oskrbujejo v cerkvi lepo petje in vodijo pevske zbore pri cerkvenih obredih, ter nadzorujejo mladino pri službi božji. Najlepše je pa še to, da minister naroča šolskim nadzornikom, da bodo morali odslej poročati, če se učiteljstvo v resnici ravna po tej okrožnici in izpopolnjuje dotična navodila.
Ta ministrova okrožnica je za naše čase in naše razmere naravnost anahronistična. Morda je kje drugje umestna, a pri nas prav gotovo ne. Ce bi gospod minister zahteval, da se ta njegova okrožnica pri nas izpolnjuje^ potem docela uniči našo šolo in učiteljstvo, čeprav stojita na priznano dokaj visoki stopnji.
Pri nas se je učiteljstvo borilo dolga desetletja z vso žilavostjo, da je doseglo sedanje znosljivo razmerje med cerkvijo in šolo ne zaraditega, ker je bilo proti cerkvi, ampak zato, ker je hotelo šolo oprostiti spon, v katere ga je oklepate cerkev. Tega seveda ni bilo na Srbskem nikdar, kakor pri nas. Zato so jim naše razmere nepoznane. Le na ta način je mogoče, da najde taka okrožnica pot tudi k nam. Naša duhovščina bi jo seveda čisto drugače tolmačila in izvajala kakor srbska. Tamkaj služi duhovščina predvsem cerkvi in narodu. Pri nas je pa cerkev tudi »po-litikumc in ne samo hiša božja. V Srbiji je bil že od nekdaj učitelj popu enakopraven drug in prijatelj. Pri nas je pa moral biti v tistih časih učitelj hlapec duhovniku. Učitelj je bil največkrat po poklicu v prvi vrsti mežnar in organist in še-le potem učitelj. Tega tam doli niso poznali.
In zdaj naj bi se vrnili tisti žalostni časi na našo dobro šolo in učiteljstvo v svobodni domovini, kakor so bili še pred 50. leti v sužnosti! Še pod klerikalno Avstrijo je bil redek šolski nadzornik, da bd stikal po župniščih in prejemal osebnostrankarske informacije o svojem učiteljstvu po politika joči duhovščini. Pa bi ga dobili sedaj pri nas takega1 človeka! Nema ga, prijatelji! Kedaj se je pa še informiral pri nas dekan ali pa škof pri učitelju o svoji duhovščini? Še na misel mu ne pride! Uverjeni smo, da bi nastal naravnost vihar ogorčenja med našo duhovščimoi, ako bi izdalo ministrstvo ver sličen odlok duhovnikom. Naše učiteljstvo pa stoji previsoko, da bi se radi tega razburjalo in predobro uvideva razmere. Ima trdno in mogočno organizacijo, ki l» brez dvoma storila potrebne korake na primernem mestu, da ta odlok pni nas ne pride v poštev.
Pa ne sam# učiteljstvo, tudi naša javnost ima ne samo pravico, ampak naravnost dolžnost informirati ministra o dejanskem položaju. Saj gre za našo šolo, za naše otroke. Uverjeni smo, da bo predvsem ravno slovenski del NRS ukrenil vse potrebno in razložil ministru somišljeniku, kako stoje pri nas stvari v tem oziru. Saj smo se naravnost čudili, kako je mogel zagledati tak odlok v sedanjih časih in razmerah beli dan.
Posetite umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Vodstvo v četrtek in petek ob štirih, v nedeljo oh enajstih
Prestošonasiednik In „Jadranska Skais“.
Uvažujoč idealno stremljenje in cilj »Jadranske Straže« kot edine močne postojanke ob Jadranu^ ob morju, ki je od vekov naše in po katerem sega grabežljiva roka nenasitnega soseda, dovolilo je Ni. Vel. naš kralj, da postane naš mali prestolonaslednik njen pokrovitelj. Od istega dne, ko se je raznesla ta vesela vest širom naše domovine, za čelo se je splošno zanimanje za »Jadransko Stražo« in naenkrat je oživela tudi Srbija, kjer se dan na dan ustanavljajo podružnice in pristopajo k nji vsi, od najodličnejšega državnika db najnižjega delavca. Vsi, vsi so spoznali, potrebo, važnost in veliko korist morja, a našega morja še posebe ter hočejo, da postanejo branitelji te velike svetinje, za katero marsikdo izmed njih do danes še ni vedel.
Svetovna zgodovina je nepobitno dokazala, da ni, odkar svet stoji, niti eden narod postal trajno velik brez morja in pomorstva, a da so tudi male države, ki so imele razvito in cvetoče pomorstvo, bile ugledne, močne in silno bogate.
Stari Egipt je, ker ni mogel vsied svojih čudnih verskih predsodkov razviti pomorstva, kljub svoji veliki kulturi ostal vedno le zemlja, mumij. Male Atene pa so se s svojo močno trgovsko in -vojno mornarico pospele v kratkem času do silne veličine, do slave in moči. Naš slavni mali Dubrovnik je bil vedno ognjišče svobode in prosvete ter je imel svojo močno trgovsko mornarico. Stari maloštevilni Benečani so v svojih malih vodah povzdignili svojo divno Venezio samo s svojim močno razvitim pomorstvom. Kaj pa Belgija, Holandska, Skandinavske države? Niso li to države, ki bujno cveto, odkar so podigle močno pomorstvo?
Nasprotno nam pa zgodovina dokazuje, da so največje države doživele črne dneve, kadar jim je začelo propadati pomorstvo. Tako se je zgodilo s Špansko, medtem ko je Angleška s svojim kolosalnim trgovskim in vojnim brodovjem zagospodarila vsem morjem.
Kako je pa pri nas danes? Neizmerne žrtve, katere nam je naprtila zunanja politika, hude krivice), vsakoršnje skušnje in ponižanja, ki smo jih pretrpeli, pretrpeli smo edino le za to* ker nismo imeli morja, ne brodovja. Da nam je bila sreča mila, da smo na morju tako močni kot na kopnem, bilo bi že danes vse drugače. Zato moramo gledati, da bo naša mlada »Jadranska Straža« vedno budna in da bo njen glas, kadar bo Micala na pomoč, našel odmev v vsih srcih širom naše domovine preko njenih mejä in da bo naša trobojnica), kakor v Jadranu, tako po vseh morjih svetu poznana in spoštovana. Će hočemo to doseči, ne dajmo, da tujec grabi in razsiplje naš morski biser. Ne dovolimo tega nikoli in za nobeno ceno! Jadransko morje je bilo, je in bo naše, ker čuvala ga bo »Jar dranska Straža«, M bo rastte in se ja-čila, kot bo rastel in se jačil njen mali pokrovitelj.
Politično življenje v našem mestu je takorekoč — mrtvo. Bernot je šel v Krško z »Naprejem«. Ostal je Koren sam. — Zgodilo se je, da je delavski pokret, katerega so pri nas vodili izključno socijalisti, ubit. »Demokracija« tudi zgubiva tal med uradništvom, ker so siti farbarij. Celo v občinskem svetu, kjer se po navadi stranke kosajo, vlada lepa sloga.
Vreme je jesensko, mrzlo in mokro. Gorice so obrodile zelo slabo in mošt, katerega že tu in tam točijo po 10 Din, je kisel. Pridelalo se je jako mnogo krompirja izredno dobre kakovosti. Zanimiva je bila konkurenca mesarjev. To je bilo kar čez noč. Mesarji so držali ceno povprečno po 25 Din. Prišla pa je neka srbska družba, ki ga je nastavila po 15 Din. Hitro sta to storila še dva celjska mesarja. To je »dren« na stojnicah! Marsikdo si bo lahko privoščil košček mesa, česar popreje ni mogel storiti. Uverjeni smo, da lahko mesarji delajo z manjšim dobičkom. Drugače vlada v trgovini velika stagnacija, posebno v lesni stroki. Precej lesnih trgovcev je »zdihni-lo«. Rubeži, konkurz, insolvenca, vse to je na dnevnem redu. Drži se le par večjih tvrdk, ki razpolagajo z velikim kapitalom. Obnesel se pa je hmelj, kateremu cene naraščajo. Hmeljski prekupčevalci so_ zaslužili ogromne vsote in tudi producenti — savinjski kmetje — so se jako dobro odrezali.
Gradbena sezona gre h koncu. Dovršila se je zgradba »Jadranske banke«, ki je lepa monumentalna stavba, samo na nesrečnem mestu. Prometen kraj je že, ali lega in okolica odvzemata sijaj. V Gregorčičevi ulici zidajo tri nove vile. Dobro bi bilo, da se tam postavijo hiše, kakršna je g Stermeckega. Ne živimo v iluziji, da bo Celje vedno »zaplankano«. Hrvatska štedionica mrzlično zida poleg hotela »Uniona« stanovanjsko hišo. Popravili so par hiš. Za prihodnje leto namerava Štedionica prizidati svojim poslovnim prostorom dva nadstropja. Na vogalu kralja Petra ceste In Vodnikove ulice bo pozidal neki ruski konzorcij lepo monumentalno stavbo, v kateri bo nameščen kino. Kakor slišimo, prodaja Rakusch svojo podrtijo na kralja Petra cesti za tako visoko ceno, da ni mogoče zidati, sam pa noče, kljub temu, da le na krasnem prostoru in da je — težak.
V okolici, posebno v Gaberjah, rastejo stanovanjske hiše kakor gobe po dežju in, kakor izvem, bodo spremenili Aleksandrovo vojašnico, ki je last mestne občine, v stanovanjsko hišo. Umestna namera. Le izvršili je treba, potem pa bo stanovanjska rptzerija aa vedno omiljena.	“>•
Organizacija NRS.
Brezno — Ribnica.
V	soboto, dne 13. t. m. se je vršil v Breznu ob Dravi oh zelo številni vde-3-ežbi zaupnikov iz cele dravske doline zaupniški sestanek NRS.
Delegat oblastnega odbora g. dr. Ravnik iz Maribora je v nad enournem govoru vsestransko obrazloži pomen in obstoj NRS ter se pri tem dotaknil vseh strank in strančic, koje se zaman trudijo priti do kake moči. Očrtal je zlasti pogubno delovanje takozvanih koaliranih vlad, vsied česar so notranji in zunanji sovražniki našega naroda pritirali državo v današnje razmere, v kojih ni skoro nihče zadovoljen. Ce je kdo hoten, pokliče zdravnika, da ga preišče in ozdravi in tako je tudi z državno upravo, ki trpi na notranji konsolidaciji, toda namesto da bi se voditelji raznih strank lotili zdravljenja in reševanja velikih gospodarskih in socijalni! vprašanj, se med seboj prepirajo in mečejo polena onim pod noge, ki se trudijo zdraviti vsa vitalna vprašanja, ki se tičejo zadovoljstva vseh državljanov. Ko bodo javni nameščenci, železničarji, delavci, privatni nameščenci, invalidi in razni drugi nižji sloji dobivali tako plačo in tolik zalužek, kar jim je za življenje neobhvdno potrebno, ko se bodo mogli svojemu stanu primerno in pošteno obleči in ko jim bo zagotovljena zdravniška pomoč v slučaju bolezni ter določena primerna mirovina za slučaj onemoglosti, še le tedaj se bo lahko razpravljalo o drugih problemih, kakor avtonomija, republika in droga slična vprašanja, s katerim operirajo naši politični nasprot--niki pri nerazsodnih masah (klici: tako je!). Preteklost je pokazala, da je današnja vlada, ki je izšla iz vrst NRS tudi zmožna reševati vsa taka vprašanja in da ima edino le NRS smisel in resno voljo za pozitivno delo v korist celokupne države, kateri edino lahko zaupamo in jo podpiramo, da tudi doseže ta cilj (burno pritrjevanj e).
Oblastni tajnik g. Janko Trošt je zelo spretno izpopolnil predgovornikova izvajanja, obrazloži natančno posamezne faze od ustanovitve NRS v Srljiji pia do ujedinjenja in omeni ne-broj primerov heroizma in slavnih činov njenih voditeljev, zlasti pa g. Pa-šiča. V nadaljnem izvajanju se je dotakni zunanje politike v vezi z macijo-nalnima vprašanji ter zlasti obrazloži potek in vzrok žalostnega plebiscita na Koroškem pa do današnjega prerivanja z Italijo glede Rekes, ter pripomni, da ravno oni, ki imajo na tem največji interes, stojijo nasproti vladi ne samo v negativni opoeiciiji, pač pa ru-jejo v inozemstvu proti obstoju naše ljube države, ki je bila vstvariena s tolikimi žrtvami. Kje je Radič s svojo armado, je zaklical g. Trošt, in kaj delata Korošec in Spaho, ter pripomnil, da se ravno ta dva poslednja voditelja vedno dobrikata g. Pašiču, kadar sta v Beogradu, medtem ko ga pobijata, kadar sta doma (smeh). Takim voditeljem ne moremo in ne smemo dati ni-kakega zaupanja. Mi Slovenci radJkiali moramo in smo dolžni pokazati narodu pravo pot, M pelje do blagostanja in zadovoljstva in ta pot pelje edino le v NRS, v kateri moremo doseči svoj cilj (živahno ploskanje).
V	debato je nato poseglo več zaupnikov z raznimi vprašanji, na katerih sta odgovarjala oba delegata iz Maribora. Končno so bili ustanovljeni pripravljalni odbori za vse občine dravske doline. Po triurnem zborovanju so se delegati razšli z obljubo, da bodo delovali za razširjenje NRS.
Nilfierarad o naSogah Francije.
Preteklo nedeljo se je podal predsednik francoske republike, g. Millerand, v mestece Evreux, kjer je do obisku bolnice, šole in cerkve imel na banketu pomemben govor. Najprej se je spomnil, da je obiskal ta kraj 1. 1881 tud Leon Gambetta. Nato pa je podal pregled notranje in zunanje situacije, v kateri se nahaja Francija. Izrazil je željo, da naj bi se Rusija čimprej dvignila iz kaosa, v katerem se trenutno na-. baja. Treba si je predočiti, koliko heroizma je v svetovni vojni pokazala Rusija s pomočjo zaveznikov.
O Društvu narodov je rekel g. Millerand sledeče: Društvo narodov, ki je bilo že stoletni sen Francije, ni samo obljuba. Njegova kratka eksistenca mu je dala prilike dovelj, utemeljiti ovojo življensko upravičenost kljub vsem težavam z dobrotami in dobrimi deli. Glavna skrb novih držav je: stabilizirati svoje notranje naprave ter se na zunaj zasiguratl. Te države vedo, da je postavila Francija vzdrževanje in izpolnjevanje ratificiranih pogodb ter da nikakor ne trpi, da bi se te pogodbe kršile. Za to akcijo je prestiž Francije velikega pomena. Tega prestiža ps Francija m osvojila samo s pomočjo svoje sile, marveč tudi na podlagi svoje moralne avtoritete. — Francoski narod hoče spoštovati pravice in zahteve drugih narodov. V takem stanju je celo zanemarjala svojo lastno varnost in svoje interese. Francija je čakala tri leta. Med tem je dajala svojim nekdanjim sovražnikom pretirane koncesije. Tri leta so minula, preden se je odločila skupno z Belgijo ukrepe, ki jih predvideva versailleska mirovna pogooba.
G. Millerand je pohvali! patrijotizem francoskih davkoplačevalcev, ki so pripomogli z ogromnimi bremeni prenašati obnovo porušenih pokraiin, katera je stala Francijo ie sto milijard. Čestital je nadale
Pismo iz Trbovelj.
Proti Šteianovičevim avanturam.
Delavec - rudar je na razpotju. Ne ve kateri stranki bi zaupal:	ali pravi
Narodni radikalni stranki, t. j. stranki pozitivnega, vztrajnega in poštenega dela, ali pa takozvani Trbovcijski-Šte-fanovičevi-Šuntajsovi-Korenovi - Velko-vrhovi-Počivavškovi struji s komuni-stičnimi načeli. Ta stroja dosedaj še ni storila ničesar za delavca, temveč mu je le obljubljala zlate čase, sebe pa je obdarila z raznimi dobrinami.
V nedeljo, dne 7. oktobra se je zbralo v Počivavškovi gostilni okoli 20, večinoma brezposelnih, delavcev k članskemu sestanku krajevne organizacije NRS, katerega je sklical trboveljski občinski gerent Miha Koren, M je dal Stefanoviču priliko, da je udrihal prav po domače čez Akcijski odbor NRS, zlasti pa ’ čez g. velikega župana dr. Lukana im ostale funkcijomarje. Trboveljski gerent kot predsednik članskega sestanka je dal zaupnico Stefanoviču na glasovanje, kar so navzoči pokimali Ta zaupnica ne more biti izraz somišljenikov, ker je bil le majhen del članov navzoč in večinoma onih, ki jih je občinski gerent nastavi pri občinskih podjetjih.
Tovariši! Ali ste že slišali, kako nas je Stefanovič med stavko zastopal pri vladi in deloval za zboljšanje našega gmotnega položaja? Stefanovič je trdi pri vladi, da so zahteve delavcev pretirane. Resolucijo krajevne organizacije NRS v Trbovljah, v kateri se naprošata Akcijski odbor in vlada, da se zavzameta za bedne stavkujoče delavce, ima Stefanovič še sedaj pri sebi in je ni predloži na merodajnem mestu, boječ sei, da bi se kaj ukrenilo za gmotno zboljšanje delavcev. Stefanovič je hotel imeti delavce nezadovoljne, da z njimi lažje operira proti g. velikemu županu in Akcijskemu odbora NRS.
Vprašamo Stefanoviča, kaj je ukrenil, ko mu je bilo natančno znano, kako se je nepravdno zapravljal fond za radikalski rudarski konzum? Ako bi bilo Stefanoviču kaj za delavca, bi lahko mi rudarji imeli danes konzum, ki bi nam lajšal bedo. Stefanovič ne bi smel dopustiti, da so se njegov prijatelj Šun-tajs in njegovi pristaši dkoritili s fondom za konzumno društvo. Suntajs premišljuje sedaj svoje grehe v celjskem zaporu in skuša prevzeti nase vse nerodnosti, kar pa ne bo šlo.
Toliko za enkrat pošteni javnosti v vednost, da ne bodo Stefanovičev! pristaši in prijatelji trobili po dolini, da ie Suntajs iz političnih ozirov po nedolžnem v zaporu. IzM sodne obravnave bo itak pokazal njega in tovariše v pravf luči.
Razumni tovariši bodo kmalu iz-prevideli), komu je zaupati in kdo naj vodi delavski pokret To je edino legalna Narodna radikalna stranka, katere načelo je socijalna enakopravnost in M obrača posebno skrb delavstvu. Osma točka sklepa državne radikalne konference 1. 1920 o strankinem programu se glasi:	»Skrbeti je treba, da se
dvigne umstveni, moralni, tehnični in materijelnl nivo delavstva itd.«
To pa bo stranka dosegla le, če jo bodo vodili pošteni možje in ne taki, ki se skušajo zriniti v ospredje, da bi vodili komunistično diktaturo in potem živdi brez dela na škodo skupnosti, nam delavcem pa pripravljali zapore in brezposelnost. Takih elementov se bomo mi varovali in bomo vodil proti njim neizprosen boj. Toliko zaenakirat prihodnjič več.
Narodnoradikalni delavci
narodu, da ie tako hrabro prestal perijodo stavk v letih 1919 do 1920. Izvršile se bodo velike in pomembne socijalne reforme. Kar se tiče budžeta, namerava Francija ugotoviti ravnotežje med izdatki in dohodki. Prišel bo dan, ko bo urodila trdna vo-ija ministrskega predsednika Poicareja dobre sadove.
O znižanju vojaškega roka še ne more biti govora, dasiravno je ta misel lepa in idealna. Dogodki v Rusiji — tako je dejal g. Millerand — so dali vsemu svetu dober nauk, v korist privatne svojine. Diktatura razreda, ali bole rečeno diktatura par ljudi, ki mislijo, da govore v Imenu kakega razreda, ne potnenja naoredka, temveč povratek v nižino-..
Francoski narod, ponosen s polnim pravom na svojo zmago, si ne da iztrgati nobenega plodu prelepe zmage. Francoski narod ve, da so notranji te zunanji mir, složnost med državljani in dobri odnošajl z drugimi narodi temeljni pogoji uspešnega dela in socijainega napredka.
Tudi v Louvrlersu je Imel gospod Millerand značilen govor, kjer je med drugim dejal: Franclja ni stavila nikdar nesprejemljivih pogojev. Storila je vse, kar je mogla, ali naletela je na hudobno voljo, tako, da se je morala zatekati k sredstvu sile. Zastav-ščlne, ki smo jih vzeli, bomo izročili šele tedaj, ko bo cel dolg Nemčije popolnoma poravnan...	______
IZ BOLJŠEVIŠKE RUSIJE.
Tisk.
Sovjetska vlada noče zaposliti strokovnjakov Intelektualcev, ki so sedaj brez dela, ker se boji protirevolucljonarstva. Med sovjetskimi sodniki jih je samo 15% s pravno izobrazbo. Med sedanjimi novinarji jih je samo 15%, ki so bili novinarji že poprej. Poožai novinarjev je v Rusiji zelo žalosten V Rusiji je dovoljen samo komunistični tisk Zato so novinarji prosti sluge boljševizma Ul ud sniöio napisati nobaug gjT'V**— besöUe.
Dnevne novosti.
------Vsem organizartlam, elanom hi
somlifientkom NRS! Vsi dopisi, vprašanja in sploh vse zadeve stranke naj se do nadaljnega naslavljajo izključno na uredništvo »Jutranjih Novosti«, Ljubljana, Wolfova ul. 1., I. nadstr.
— Proslava krsta pokrovitelja »Jadranske Straže« Nj. Vis. kraljeviča-prestolonaslednika. »Jadranska Straža« v Ljubljani stopi v soboto 20. t. m. prvikrat pred širšo javnost, da proslavi z ljubljanskim občinstvom dostojno in veselo krst svojega pokrovitelja, prvega jugoslovenskega prestolonaslednika. Naprošena sta za ta večer, kot smo že javili, operna solista g. Šimenc in Betetto ter šentjakobski salonski orkester pod vodstvom g. Bučarja. Opozarjamo sl. občinstvo na tozadevne lepake in prosimo vsakega, ki čuti v srcu ljubezen do domovine in dinastije, da se gotovo udeleži tega večera v primerno lepo okrašeni veliki dvorani Uniona.
— Odhod divizlionaria Vučkoviča v Beograd. Snoči se Je odpeljal z brzovHakom Iz Ljubljane divlzljonar Vučkovič, ki je premeščen v Beograd. Na peronu glavnega kolodvora so se zbrali številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti in korporacij. Pred peronom je igrala godba dravske divizije. Poslovili so se od divizijonarja, ki je bil v Ljubljani v vseh vojaških in civilnih krogih jako priljubljen, zastopniki vojaštva div. pukovnik g. Stojanovič s številnim častniškim zborom vseh vojaških kategorij ljubljanske garnizije in častniškimi damami. Dalje so bili navzoči zastopnik pravoslavne cerkve prota g. Jankovič, delegat g. dr. Savnik, zastop. obč. sveta svet. g. Turk, trg. zbornice g. Rohrman, pol. ravn. dr. Guštin, dvor. svet. g. Škerlj, ravn. Narodne banke g. Gregorič, dvor. svet. Babnik, pol. zdravnik dr. Avramovič, zastopniki tujih držav dr. Beneš, De Flache in De Comelli. Zbralo se je tudi več civilnega občinstva. Med zvoki godbe se je divizijonar poslovil od vseh navzočih in odpeljal na svoje novo mesto.
— Min. n. r. dr. Niko Županič se je vrnil včeraj s svojega potovanja po Štajerski v Ljubljano.
— V direkciji državnih železnic v Beogradu je postavljen za inšpektorja II. ki. dr. Jerko Božič, šel sanitetnega odseka državnih železnic v Zagrebu.
T Spomenik kralju Petru v Sarajevu.
Zadnje dni je dovršen spomenik, katerega postavi mesto Sarajevo kralju Petru Osvoboditelju. Sarajevska kulturna društva so sklenila na svoji skupščini dne 15. oktobra, da se spomenik odkrije dne 11. novembra, t j. na dan, ko je srbska vojska prišla v Sarajevo.
Počaščenje po padlih in umrlih vojakih. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS bo obhajalo vsako leto po svojih Pravilih parastos po padlih in umrlih vojakih, članih in dobrotvorcih. Letos obhaja ta spomin izvršni odbor gori navedenega udruženja v Ljubljani z žalno mašo, ki se bo vršila dne 19. oktobra t. 1. ob 10. url v stol-nic J,sv,‘ Nikolaja. Vabijo se vojaški, civilni Ura<^il)r!TOr’>oraciie' društva in drugo cenjeno občinstvo, da prisostvuje pri tej maši in s tem počastijo spomin padlih borcev. — Izvršni odbor.
— Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice je objavljen v »Uradnem listu« z dne 17. t. m.
— Spominska plošča padlim železničarjem. Uprava železniškega udruženja v Beogradu je sklenila, da postavi na lastne stroške spomenik železničarjem, ki so padli in pomrli v času zadnjih vojn.
— Nove Plombe za vagone. Ruski iz-selnik Bogatlrjev Je v zadnjem času izumil nove plombe za vagone in je patent za Izdelovanje teh plomb prodal naši državi. Dosedanje plombe so bile v rabi neizpre-menjene nad 70 let in jih je bilo že prav lahko ponarediti. — V Novem Sadu se je ustanovila posebna akcijska družba, ki bo Izdelovala te plombe.
— Slikarska šola za otroke v Beogra du. V Beogradu se je otvoril zadnje dni tečaj za risanje In slikanje, katerega bodo obiskovali otroci med 7. in 10. letom. Na tem tečaju se bodo otroci učili slikati in oblikovati različne predmete iz voska In Ilovice, da se oni, ki pokažejo zmožnost, že v mladosti priuče pravilno razločevati barve ta dobe smisel za perspektivo, plastiko in semetrljo.
— ^at,8tIka gluhonemih. Statistika gluhonemih Izkazuje v naši državi okrog 3000 šoloobveznih giluhonemcev. Od teh obiskuje šolo na gluhonemih zavodih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu okrog 300, Vsi drugi pa so brez pouka. Najboljše vzga-JaliSče za gluhoneme so zavodi ta praksa je Pokazala, da najboljše uspevajo oni zavodi, ki imajo do 100 otrok. V Sloveniji izkazuje statistika okrog 300 šoloobveznih gluhonemih. Potrebna bi bila vsaj še dva takšna zavoda, kakor je ljubljanski, v katerem se Nahaja 90 otrok. V celi ' državi bi morali ‘meti najmanj 20 zavodov za glmhoneme. Merodajnim faktorjem bodi toplo priporočeno naj začnejo resno razmišljati o usta-£?vitvi teh prepotrebnih zavodov. Saj se jjtatuma višina držav meri po takih ta ena-in kulturnih ustanovah.
äf»-— Občinski zastop v Mozirju razpu-DuSl, Zaradi delanezmožnosti je vlada raz-novai Očinski zastop trga Mozirje in ime-- -a(a za gerenta g. Franc Praprotnika,
skZlt4 v Ku. Za_PrTse>TePrgerenU
ton
--------- susiunicar
-Ltoričar, kipar Ivan Cesar, sedlar
spsveta so
lesni trgovec
imenovani: in
posestnik
gostilničar
posestmv ž°r' posestnik Franc Smodiš ta _______k Franc Mlinar, vsi iz Mozirja.
18. do si, oktobra
HNO ..MATICA"
„BEATRIX“
Igra liubeini, sovraštva In smrti. Film Je Izdelala svetovna tvrdka jSvanska' Blcgrafteatern Stockholm.
— Zastava FerSjetoega Saveza. Upravni odbor akademske in srednješolske organizacije Ferijalnega Saveza je sklenil, da nabavi svojo zastavo. Odločil se je za državno zastavo, na kateri bo na eni strani v cirilici, na drugi strani pa v latinici uvezen naslov organizacije.
— V geometersko šolo v Beogradu se sprejme 20 gojencev, ki bodo dobivali po 800 Din mesečno za vzdrževanje, poleg tega vsa potrebna učila. Pogoji so razvidni iz 237 številke »Službenih Novin«.
— Razpisana mesta univerzitetnih profesorjev. »Službene Novine« št. 237 objavljajo razpis beograjske pravne fakultete za mesto predavatelja državljanskega prava, razpis subotiške pravne fakultete za predavatelje ekonomsko-finančne vede, za trgovinsko in menično pravo s stečajnim postopanjem, za mednarodno pravo, za državljansko pravo in za sodno medicino. Dalje razpis državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu za mesto kemika.
— Skadersko jezero. Komisija, katero je ministrstvo poljoprivrede in vode poslalo v Skader, da napravi načrte za izsuševanje Skaderskega jezera, je dovršila svoje delo in se je povrnila v Beograd. Na njeno poročilo je ministrstvo odobrilo potrebne kredite in se bo začelo z izsuševanjem Skaderskega jezera še tekom tega leta. —
— Znižane vožnje udeležencem 20let-nice tipografskega društva v Sarajevu. — Prometno ministrstvo je dovolilo udeležni-kom proslave 201etnice tipografskega društva v Sarajevu polovično vozno ceno po vseh železnicah naše kraljevine.
— Objava. Pri generalni inšpekciji voda, Ambrožev trg št. 7, je otvorjena telefonska postaja št. 330.
— Viharji na Jadranu. Po vsej obali Jadranskega morja divjajo zadnje dni hudi viharji. Vsled tega so češkoslovaški industrijalci ostali v Dubrovniku in bodo nadaljevali svoje potovanje čez Split, ko se viharji nekoliko poležejo.
— Proti divjim zakonom. Prosvetni minlister je soglasno z ministrom za socijalno politiko odredil, da se morajo pod-vzetl najostrejše mere, da se preprečijo takozvani divji zakoni. Ministrstvo je odredilo to zaradi tega, ker divji zakoni niso v skladu s § 28 državne ustave, ker zakon uživa državno varstvo.
— Podporno društvo slepih v Ljubljani bo izdalo žepni koledar za leto 1924. Dohodki tega koledarja se bodo porabili za podpore bednem slepcem, zato priporočamo industrijcem, trgovcem, obrtnikom, naj oglašajo v tem koledarju, ker bodo na ta način storili tudi dobro delo ta olajšali bedo najbednejših — slepcev. Koledar bo imel zelo lično obliko ta pisano vsebino. Naj ne bo podjetnika, ki ne bi inseriral v njem! Velikost oglasne strani je 15X9 in stane cela stran 200 Din, pol strani 120 Din in četrt strani 70 Din. Naročila sprejema pisarna podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
— Razne nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali Janeza Šubica iz Bistre pri Vrhniki, kateri si je v tovarni Franceta Gale pri delu nevarno poškodoval desno oko, dalje sina vpokojenega kapetana Gustava Baumacherja iz Ljubljane, Poljanska cesta 13. Padel je na mestu, kjer tlakajo cesto, tako nesrečno, da si je zlomil levo roko; hlapca Fr. Per, 17 let starega iz Mengša, ki si je zlomil pri delu levo roko; nadalje zasebnega uradnika 36-letnega Avg. Vidosa, ki je padel na Tržaški cesti proti Borovnici iz avtomobila in si zlomil desno roko; delavca Josipa Jančarja, doma iz Trebelnega, kateremu je padel v Gornji Šiški hlod na glavo.
— Samovoljno maščevanje. Delavci pri zgradbi palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Martin Gregorin, Jakob Koželj in Miha Rupe so napadli 14. okt. tehničnega praktikanta Gartnerja, ko je prišel obiskat na stavbo svojega prijatelja Zupanca. Kričali so, da so krivi preddelavci in inženirji zadnje nesreče na stavbi, ki je zalitevala človeško žrtev. Gartner je dobil lahke telesne poškodbe.
— Pretepel je jetniškl paznik Jernej Lamberšek v Rožni dolini delavca Antona Žagarja iz Viča. Napadel ga je, ko je ta odhajal na svoje novo stanovanje In je nesel svojo obleko. Glasom policijske ovadbe ga Je tolkel po glavi in ga vrgel v drvarnico, pri čemer se je precej poškodoval. — Zakaj je bil napaden. Žagar ne ve.
— Dva pretepača. Maks Sušnik v Rožni dolini Je prišel precej pozno in precej okajen domov, se sprl s svojim očetom ter ga pretepel tako, da je zadobil mož težke poškodbe. — Trg. vajenec Stanko Štrukelj pa se je razljutil nad 121etnim Mirko Megušarjem, ker ga je ta ozmerjal z ne baš lepimi besedami in ga tudi težko poškodoval. Oba sta naznanjena na pristojno mesto, da dobita zasluženo plačilo.
— Na Viču je bilo ukradeno v času od 20. septembra do 8. oktobra iz skladišča strojarne Franceta Podgorška in Jerneja Bolharja 9 telečjih, črno izdelanih, še ne izlikovanih boks-kož, v vrednosti 3150 Din. V noči 7. oktobra pa je bilo vlomljeno v kurjo stajo tovarnarja Krmpotlča in pokradeno 5 kokoši In petelin, vredni 300 Din.
— Nepošten hlapec. Friderik Kikelj Iz Lepega dola pri Kočevski Stari loki je ukradel svojemu gospodarju Jakobu Knavsu v Novem selu pri Kočevju 2250 Din gotovine, zlato uro in verižico, par novih moških čevljev ter nekaj perila in telovnik. Pobegnil je v Ljubljano, kjer pa ga je policija na pravočasno obvestilo še izsledila, aretirala in predala drž. pravdništvu.
— Roparski napad v beograjskem hotelu? Zadnje dni se je naselil v beograjskem hotelu »Palace« švicarski trgovec Jean IzelH. Par dni za njim je prišel v Beograd francoski kapitan Ceriler in se naselil v istem hotelu. Že drugi dan sta se seznanila in vzela v hotelu skupno sobo. Nekega dne, ko je hotel Francoz odpotovati, je pa hotelsko osobje zaslišalo v sobi teh tujcev dva strela. Kmalu za tem sta prišla iz sobe Francoz in Švicar, eden obstreljen na glavi, drugi pa na roki. Ko ju je policija zaslišala, sta izpovedala, da ju je napadel neki neznanec, ju obstrelil ta pobegnil. Skrivnostno šepetanje pa pripoveduje, da je med njima prišlo najbrže do nesoglasja zaradi Izellijeve žene, ki je izredna krasotica, ta da sta najbrže sama drug proti drugemu rabila orožje.
— Celjske novosti. Poprava Kapucinskega mostu počasi napreduje. Mestni magistrat je sedaj razveljavil svoječasnl razglas, da smejo vozila radi poprave mostu Istega pasirati samo ob določenih urah. Vozovi smejo sedaj vsaki čas čez most, samo ne več kakor eden istočasno in s težo do 2000 kg. Kadar m je treba eventusL
zopreti most med delom, pa to odredi tam službujoči redar. — V r e m e je pri nas zadnje dni neprijetno hladno in vmes deževno. Kmečko prebivalstvo to vreme ovira pri spravljanju poljskih pridelkov. — Društvo hišnih posestnikov ima 18. t. m. shod pri »Belem volu«, ne v Narodnem domu, kakor je bilo prvotno javljeno. — Bicikle in motocikle morajo lastniki istih prijaviti do 20. oktobra na mestnem magistratu. Vse nadaljnje je razvidno iz tozadevnega razglasa.
— Mariborske novosti. Pobudniki pod pokroviteljstvom škofa dr. Karlina stoječe pomožne stanovanjske akcije za zgradbo doma za tuberkulozne in brezsta-novanjske reveže v spomin na veseli dogodek v kraljevi rodbini Je sklical za sredo popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata sestanek, katerega se je udeležilo okrog 30 zastopnikov tukajšnjih civilnih, avtonomnih, vojaških in cerkvenih obla-stev, zavodov, korporacij in drugih. Po obsežnem poročilu tajnika te akcije g. Franja Pirca se je po daljši debati sestavil ožji odbor, čigar naloga je izvesti vsa potrebna pripravljalna dela za ustanovitev zadruge, ki bo v svojem okrilju nato izvedla vse načrte. — Povodom krsta Nj. Vis. prestolonaslednika priredi častniški zbor mariborske garnizije v nedeljo dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki Götzovi dvorani elitni koncert z glasbenim in pevskim sporedom. Pri prireditvi sodelujejo vojaška godba, zbor Glasbene Matice itd. — Mariborski škof dr. Karlin je bil te dni v Rimu. Po svojem povratku je odločil, da se bodo od letos naprej bogoslovne študije tudi v Mariboru podaljšale na pet let kakor v Ljubljani. — V zadnjem času se ponavljajo tatvine v stanovanjih. Ugotovilo se je, da izvršuje te tatvine več sumljivih oseb, ki krošnjarijo od hiše do hiše in ponujajo strankam sadje, mleko in drugo. Ker je po zakonu za pobijanje draginje krošnja-renje z živili prepovedano in služi prodajalcem le kot pretveza, da si morejo natančno ogledati stanovanjske prilike za morebitne kasnejše tatvine, opozarja policijski komisarijat občinstvo v lastnem interesu, da prijavi krošnjarje- te vrste varnostnim organom. Na ta način se bodo dale tatvine v stanovanjih znatno omejiti. — Na svojem gostovanju po Jugoslaviji dospe dne 23. t. m. popoldne z brzim vlakom iz Ljubljane v Maribor okrog 70 češkoslovaških industrijcev, med njimi 10 dam. Na kolodvoru se priredi odličnim gostom svečan sprejem. Zvečer imajo češkoslovaški industrije! v Narodnem domu konferenco s tukajšnjimi gospodarskimi krogi. V sredo dne 24. t. m. se odpeljejo gostje s posebnim vlakom v Falo, si ogledajo na povratku tvornice v Rušah in se popoldne zopet povrnejo v svojo domovino.
— Ptujske novosti. Mestna hranilnica naznanja na velikih lepakih, da prevzame večje, trajne vloge pod najugodnejšimi pogoji; poudarja, da so vloge popolnoma varne, ker jamči za nje mestna občna z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, kar tudi odgovarja resnid. Večina vlagateljev je namreč po svetovni
Japonski r^mast; „Cšo^pači
m
iComurasakS.“
volni bila mnenja, da so vloge v nevarno-' sti radi prevelikega podpisa vojnega posojila od strani hranilnice, in se ni zavedala poleg tega, da je mestna hranilnica vendar takorekoč mestno podjetje, za katero jamči vsa občina, katere premoženje predstavlja vrednost okoi 90—100 milijonov kron, medtem ko znašajo vsled vojnega posojila nastali dolgovi hranilnice le ca. 20 milijonov; razven tega je treba poudariti, da poseduje hranilnica sama posestva vredna več mlMijonov, ki predstavljajo v bilanci le vrednost par stotisoč kron. Z nezmiselnim besedičenjem se je zelo škodovalo temu denarnemu zavodu in obenem seveda tudi mestni občini sami. Ptujčani bi morali skrbeti za to, da se čim več vlaga v mestno hranilnico, da se ji na ta način omogoča izvrševanje aktivnih poslov; danes odgovarjajo vložbe ravno dvigom in hranilnica potemtakem še ne more misliti na dajanje večjih kreditov, pri čemer bi lahko prišla do znatnih dohodkov. Zavedati se moramo, da bodo izostale ogromne občinske doklade, ki bi jih morala uvesti mestna občina v svrho sanacije hranilnice, ako se bo zavod s pomočjo treznega ravnanja meščanov sam opomogel! — Mnogo se govori po našem mestu o ustanovitvi »Narodnega bloka« kot protiutež prot! nemški fronti prilikom bodočih občinskih volitev, pri katerih bodo tudi Nemci že imeli volilno pravico. Blok naj bi tvorile vse slovenske stranke torej radikalci, demokratje, klerikalci in narodni socijalisti. Iskreno pozdravljamo ta načrt ta pričakujemo, da se pogajanja ne bodo razbila ob kakih postranskih strankarskih vprašanjih. Na vsak način je nezmlselno in tudi skrajno nevarno že danes hoteti določiti skupnega nosilca narodne liste, ker bi to lahko povzročilo nesoglasja med narodnimi strankami, pre-dno še pride do uresničenja prelepega cilja vseh narodnočutečih krogov našega mesta — do ustanovitve »Nacijonalnega bloka«! Prlmum res, postea personae!
,0 ~	»Ide“!« Prične s četrtkom, dne
18. t. m. do vštevši nedelje 21 t. m s pred vajanjem historične drame »Šln Madamme Sans Gene«. Drama se vrši. v dobi Napoleona in igra naslovno vlogo »Sans Gene« znamenita tragedkinja Hesperia Film le prvovrstno delo tako v sceneriji 'in posnetkih sploh, od trenutka do trenutka zelo zanimiv, konec pa naravnost fenomenalen. Priporoča se poset, ki je dostopen pri popoldanskih predstavah tudi mladini. Nihče naj ne zamudi prilike, si to dramo pogledati — prav gotovo ne bo obžaloval. Radi
dolgosti filma se uljudno prosi točen dohod k predstavam, ki se vrše v Četrtek, petek, soboto ob 4., pol 6., 7., pol 9. in v nedeljo dopoldne ob pol 11., popoldne pa ob 3., pol
5.,	6., pol 8. In 9. uri, ker bi sicer pri netočnem prihodu nastale zamude. — Cene navadne.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. >n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
— Čevlji se prodajajo dokler traja sedanja zaloga po vseh trgovinah tovaren Peter Kozina & Ko., in trgovini g. Hinko Seljak, Prešernova ulica, po znatno znižanih cenah. Občinstvo naj se te prilike posluži.
Sokolski vestnik.
— Sokol I. v Ljubljani. V soboto dne 20. t. m. ob 20. uri se vrši na Taboru predavanje brata starosta dr. Pavla Pestetni-ka: Zakaj se priznavamo sokolski misli (nadaljevanje). Bratje in sestre, pridite vsi! — Prosvetni odsek Sokola I.
Sport in turistlka.
— Nogometna tekma se je vršila v nedeljo v Dolnji Lendavi med novoustanovljeno dolnjelendavsko Haseno in čakov-skim športnim klubom. Rezultat je 5 : 6 v prid čakovskega moštva, kar je prav dober uspeh, ako se vpošteva, da dolnjelen-davski klub trenira komaj dva meseca, ča-kovski klub pa ima že Izvežbane igralce. Tudi footbalisti se pridno gibljejo. V jesenski sezoni nameravajo tekmovati z moštvom Ptuja, Maribora ta Celja.
Movmll iz Prekmurja.
— Lahko je žabo v vodo napeljati. Naše dično Prekmurje bo postalo kmalu Eldorado romantičnih ljubezenskih idil. Ta najnovejši slučaj je že peti, da moški žensko odpelje. Te dni ie namreč žandarmerija dobila prijavo, da je gozdni čuvaj na veleposestvu v Gornji Lendavi odpeljal 171etno Kiizmu Frančevo hčer iz Vučje Gomile. Ko je žandarmerija dekle iskalo, jo je faktično našla pri navedenem, ki ga pa ni aretirala, ker se je izkazalo, da je Iz dekletove glave izšla cela idila.
— Sneg v Prekmurju. V Dolnji Lendavi je v noči med nedeljo in pondeljkom med dežjem začel padati sneg; snežilo je okoli pol ure. Vsled mokre zemlje se je sneg sproti topil in o njem ni ostalo Sledu.
— Vinska trgatev v Prekmurju se je začela prve dni tega meseca; te dni je glavna trgatev. Letošnji pridelek je mestoma dober, v veliki večini je pa vino iste slabe kvalitete kakor lani. Tuintam je pridelek obilen, v splošnem se je pa vina dosti manj pridelalo, kakor lani. Mnogo je uničila plesnoba, ki je nastopila vsled jesenskega deževja. Tudi mrzli dnevi so mnogo škodovali. Cene lanskega vina se kretajo med 16—18 kron in kakor je videti, bodo cene letošnjega vina iste, ako jih ne lx> pokvarilo banaško vino, ki ga je od lani še zelo mnogo preostalo in ga po kleteh v Banatu ponujajo po 3 do 6 kron liter.
Novosti iz Primorske.
— »Gospodarski vestnik« v Trstu. V
Trstu je izšla prva številka kmetijsko-stro-kovnega in splošno gospodarskega lista »Gospodarski vestnik«. List je glasilo slovenskega kmetijskega društva v Gorici, slovenske čevljarske zadruge v Gorici, tržaške kmetijske družbe v Trstu ta Zadružne zveze v Trstu. Naročilo znaša letno 10 lir.
— Namere italijanskih planincev. Po Primorskem krožijo zadnje dni vznemirljive vesti, da namerava večja skupina Tržačanov napasti Slivsko jamo, razbiti vrata in jo kolilčor mogoče poškodovati. Italijani se jezijo, ker so Slovenci prišli na to, da so bile puške v Slivskl jami, ki so jih našli karabinjerji, podtaknjene. Kakor znano, je Slivska jama last privatnikov ta ne last Slovenskega planinskega društva, ki je bilo zadnje dni razpuščeno.
— Poturica. V vas Babiči pri Marezigah v Istri so zadnje dni tudi poslaSi italijansko učiteljstvo. Poleg italijanske oblasti ima pri tem velike zasluge vaški načelnik, ki je hud Italijanaš, dasi je njegov materni jezik vse prej, kakor italijanski. Pred nedavnim časom je hodil po vasi od kmeta do kmeta in izpraševal, ali hočejo italijansko ali slovensko šolo. Seveda so mu z malimi izjemami vsi odgovorili, da hočejo slovensko šolo, ker drugega Jezika njihovi otroci ne razumejo. Nekaj dni pozneje se Je pa zopet oglasil, toda ne več sam, ampak v spremstvu karabinjerjev iz Marezig ta je zopet spraševal starše, kakšno šolo hočejo. Seveda so nekateri odločno vztrajali pri svoji slovenski zahtevi, drugi so se pa iz strahu pred karabinjerji uklonili. Danes pa starši s strahom opazujejo napredek svojih otrok.
V
©00.00
dolarski fiim

<»o
pride v



Iz društvenega življenja.
— Narodna čitalnica in Sokolsko društvo v Kranju priredita dne 20. oktobra ob 20. uri vinsko trgatev v sokolski telovadnici v prid Narodnega doma, h kateri prireditvi se prosi obilne udeležbe.
— Srbsko-hrvatskl tečal »Bratstva« se otvori nocoj ob pol 7. uri zvečer v šoli na Grabnu v prvem nadstropju. Vsi vpisani naj se sigurno in točno javijo. Po otvoritvi se prične takoj s poukom v prvem ta drugem letniku. — Načelnik.
— Klub esperantistov v Ljubljani javlja, da je otvoril tečaje za mednarodni jezik: Esperanto. Kdor se želi učiti, se lahko 5e prijavi v petek ali torek ob 7. uri zvečer v šentjakobski šoli, IL nadstr., »oba št. 20. Učna pristojbina znaša 10 Din, za dijake 5 Din mesečno. — Odbor.
— Čecboslovdci pfijdte všichnl v sobota 20. t. m. večer 8 hod. do Närodnfho domu. Dojtny z Francie (Verdun) pfedndška gen. kons. Dra Beneše, potom členskd schüze a jublleum zasloužilčho našeho člena.
— »Mladost« v Trnovem ima redni občni zbor v soboto 20. t. m. ob 20. uri pri Zupanu, Krakovski nasip 18. — Odbor.
Rešimo
Sokolski Tabor!
Izpred sodišča.
NA TLA JO JE POLOŽIL.
Janez Pogačnik, pos. iz Breznlce, jv je prepiral s sosedom Bohincem zaradi razdelitve nekega občinskega denarja. V prepir se je vmešala stara Elizabeta Bohinčeva, kar je Pogačnika tako razjezilo, da jo je udaril s kolom na levi podlakt in jo težko poškodoval. Nato jo je pograbil ta vrgel po tleh. Zagovarjal se je, da jo je razburjen samo na tla položil. Obsojen je bil zaradi neprevidnega polaganja na tla ta sirovega udarca na 2 mes. ječe s posti ta tr-dimli ležišči. Poleg tega mora plačati ženJ 100 Din za zdravnika, 1000 Din za bolečine ta 300 Din za bolniško postrežbo. Tako je to polaganje res precej drago.
OZNAČBA CEN.
Podnarednikova žena Neža Peganova je prišla v trgovino Marije Grajzarjeve pri Sv. Valpurgi in zahtevala neko blago. Ker je trgovka ravno mesila kruh, jo Je prosila, naj malo počaka. Ta pa je jezna odšla. Kmalu nato je prišel v trgovino orožnik in jo ovadil, ker ni imela označenih cen blaga. Žena je bila obsojena po členu 6 zakona o pobijanju draginje na 2 dni zapora in na 200 Din globe. Njen vzklic je prizivni senat sicer zavrnil, znižal pa ji je zaporno kazen na 12 ur.
BINKOŠTNA PEČENKA.
Ana Rovškova iz Brda je bila obtožena, da je ukradla Antonu Lahu v Zoreh iz svinjskega hleva za Binkošti 5 kokoši in je o praznikih vsak dan eno zaklala. Izdala sta jo njena sinčka Stanko in Tinček, ki sta pripovedovala neki sosedi, da imajo pod streho v košu 5 kokoši ta da so vsak dan eno zaklali in spekli. Stanko je držal kuro za rep, ko so jo klali. Rovškova je bila vsled te otrokove ovadbe kaznovana, ker si Je pridobila ukradeno blago, na 5 dni zapora in mora plačati 200 Din za kokoši. Žena se je pritožila ta ugotavlja, da je otroke naučila, da so tako govorili soseda, ki jo sovraži, ker sta se že pravdale. Dala je otrokom baje pol hleba kruha ta obljubila fantu uro. Prizivni senat je obravnavo preložil ? svrbo zaslišanja novih prič.
PONESREČEN TAT.
Jernej Erjavšek prizna, da je ukradeš v Gornji vasi Mariji Sušnikovi eno verigo, Francetu Kepicu pa obleko, perilo, čevlje in srebrno uro, v skupni vrednosti 2000 Din. Plen je zavil v rjuho. Toda, ravno ko je zapuščal hišo, so ga opozlli sosedje in planili za njim. Vrgel je plen od sebe In posrečilo se mu je, ubežati v gozd. Obtoženec pravi, res sem kradel, toda ne vem niti ko-mu, niti, kaj sem vzel, ker sem bil popolnoma pijan. Spomni se pa, da je obdržal verigo, katero je skril v grmovju za Savo, Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
SKESAN PRETEPAČ.
France Završnik, čevljarski mojster v Mostah pri Kamniku, se je v pijanosti sprl pred Rihtarjevo gostilno z Antonom Kem. perle. Pograbil je za nož In Kemperla pre-cej težko ranil na roki. Obtoženec na vprašanje, če je to res, skesano prizna, da je res udaril Kemperla, obžaluje pa in pravi, da je storil to pijan in uverjen, da gre Kemperle za njim v namenu, da ga pretepe. Bil pa ie tako pjan, da niti ne ve, če je imel nož, Ker je mož vse skesano priznal, je bil obsojen samo na 3 tedne ječe in mora plačati Kemperlu 125 Din za bolečine in 150 Din za zamujen zaslužek.
KAZNOVANO VMEŠAVANJE.
V gostilni pri kolodvoru v Domžalah sta se sprla Joža ta Miha Arneš. Začela1 sta se tepsti. Gospodinja Habjanova je hotela pretepača pomiriti, pri čemer pa je slabo naletela. Jože Arneš jo je pograbil in tako neljubo položil na tla, da je dobila: žena lahke poškodbe. Mož Je bil obsojen v Kamniku na 1 teden zapora. Ker se mu je zdela kazen le previsoka, se le pritožil na deželno prizivno sodišče, ki mu je z ozirom na priznanje in na splošno razburjenje znižalo kazen na 24 ur zapora, s čemur je bil Arneš lahko zadovoljen.
Borzna poročila.
Beograd, 17. oktobra. Devize. Dunaj 0.1190—0.1195, Berlin (za 100 milijonov mark) 4—5, Budimpešta 0.49—0.52, Bukarešta 39.50—40.50, Italija 388—390, London 383—383.50, New York 84—84.50, Pariz 516—517, Praga 252.75—253.25. Sofija 83—84, Solun 135—138, Švica 1522— 1527.50. — Valute. Dolarji 84—0, romunski leji 0-41.50.
Zagreb, 17. oktobra. Devize. Dunaj 0.1195—0.1212, Bukarešta 0—40, Ivali-Ja, izplačilo 388—392, ček 387—389, London, izplačilo 383—385.50, ček 381—384, New York, ček 84—84.75, Pariz 510—520, Praga 253—255, Sofija 0—84, Švica 1520— 1530. Valute. Dolarji 83—83.50, češkoslovaške krone 0—255, francoski franki 510— 0, madžarske krone 0—0.40, lire 383—384.
Curih, 17. oktobra. New York 557, London 25.26, Pariz 33.75, Milan 25.45, Praga 16.65, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.0078625, avstrijske krone 0.0079.
„ Praga, 17. oktobra. Dunaj 4.625, Berlin 5.50, Rim 158.25, Rim 158.25, avstr, krone 4.61, lire 157.25, Budimpešta 17.875, Pariz 210, London 155.75, New York 34.30, Curih 622.50, Beograd 40.875.
Dunaj, 17. oktobra. Devize. Beograd 832—836, Berlin 0.106—0.126, Budim, pešta 3.80—3.90, Bukarešta 329—331, London 321.300—322.300, Milan 3214—2226, New York 70.035—71.185, Pariz 4302—4318, Praga 2111—2121, Sofija 688—692, Curih 70.960, bolgarski levi 666—674, nemške marke 0.09—0.13. funti 319.500—321.100, francoski franki 4255—4285, lire 3180—3200, dinarji 821—827, romunski leji 318—322, švicarski franki 12.620—12.700, češkoslovaške krone 2093—2109, madžarske Itrone 2.20—2.40.
Berlin, 17. oktobra. Dunaj 77.306, Milan 231,370.000, Praga 163,590.000, Pariz
333.165.000,	London 24.037,500.000, Newyork
5.486.250.000,	Curih 986,527.500. Beograd 64,837.500.
t
POZORI	POZORI
KINO TIVOLI
25.* 27.1. del 29.-31. II. del
Fantom
po romanu Gerhard Hauptmana Aud Esede Nissan. Lya da PuttL
Gospodarstvo.
NOVELA TROŠARINSKEGA ZAKONA.
Po noveli trošarinskega zakona, ki jo je predložil finančni minister narodni skupščini, bo dovoljeno večjim podjetjem, Id proizvajajo trošarinske predmete, obračunavanje trošarine vsakega pol meseca, ali vsak mesec ali vsaka dva ali tri mesece. Pivovarne bodo mogle obračunovati trošarino vsakega pol leta. Te obračunske roke bo predpisal in dovolil finančni minister.
Novela znižuje kazni za trošarinsko tihotapstvo. Dosedaj se je moralo plačati desetkratno trošarino, po noveli le petkratno. Poleg tega se orodje ali blago ne bo po noveli konfisciralo, kakor doslej, temveč se bo samo zadržalo kot jamčevina za plačilo kazni. V slučaju položitve kavcije pa se blago sploh ne zadrži. Direkcija neposrednih davkov pa more trošarinske kazni za trošarinsko tihotapljenje vina ali žganja med razpravo znižati na petino. Ne zdi pa se dobro poročilo, da se amnestirajo trošarinske kazni za tihotapstvo 2 žganjem do konca 1921, če še niso plačane in da se mora plačati v tem slučaju samo redna trošarina. S tem je priznana nagrada onim tisočerim tihotapcem, ki so s plačilom prisojenih kazni počasnejši od onih, ki so že plačali Tako postopanje bi moglo imeti za posledico, da bodo v bodoče vsi, ki bodo obsojeni na plačilo kake trošarinske kazni odlašail s plačanjem v nadl da pride kaka izpremeraba v njihov prid. Zato bi bilo umestno, da se to določilo črta iz novele.
Novela tudi izpremeni dosedanji način razdeljevanja plačanih glob. Odslej bo dobila Ji državna blagajna, V« oni organ finančne kontrole ali pa dotičnik, ki je krivca ovadil (dosedaj je dobil ta M); Vi» globe dobi Savez fiančne kontrole In V« globe fond finančne kontrole.
Trošarinske oblasti so generalna direkcija posrednih davkov, finančna ravnateljstva (uprave) in pokrajinske upravne finančne kontrole s svojimi oddelki. Kontrolo pa vršijo posebni tehnični kontrolorji.
Trošarina na žganje bo znašala po no-odslej predpisana po trošarinskem zakonu (doslej jo je določal finančni zakon) in znaša za 100 kg sSadkorja 500 Din, za kavo 400 Din in za pivo 5 Din.
Po novem zakonu bo razpolaganje z melaso prosto in ostanejo samo kotrolne določbe, ki prepovedujejo produkcijo Vina iz melase. Kotrolna pristojbina za denatu-riranje špirita ostane 1 Din od litra alkohola. Prepovedana je prodaja in uporaba metilnega alkohola za gorivo.
Trošaria na žganje bo znašala po novem zakonu 20 Din od hi stopnje ter jo bo plačevati ob priliki oddaje žganja v promet in konsum. Odpravljeno pa bo plačevanje trošarine od kotla. Za žganje, nakuhano iz lastnih sliv in iz lastnega zemljišča, plačajo trošarino samo oni, ki ga kupijo ali dobijo pod kakim drugim naslovom. Za žganje, ki ga je kdo nakuhal iz kupljenih ali pod kakršnem koli naslovom dobljenih surovin se plača trošarina samo tedaj, kadar to žganje kdo proda ali iz kakega drugega razloga komu odstopi. Producent, ki kuha žganje iz kupljenih surovin in ima trgovino, bo plačeval trošarino po predpisih, ki veljajo za plačevanje trošar. na špirit in špirituoze.
Novi zakon vsebuje olajšave za producente iz lastnih surovin in z lastnega zemljišča, povišuje pa trošarino producentom v svrho trgovine. Pavšaliranje trošarine bo odpravljeno; producenti, ki bodo žganje prodajali, bodo morali plačati polno trošarino na vso producirano količino žganja.
INDUSTRIJA.
X Produkcijo sladkorja cenijo letos v naši državi na 5600 vagonov. Letni kon-zum znaša 6000 vagonov, torej bo treba uvoziti 400 vagonov sladkorja. Ker se bodo v prihodnjih letih posejale večje ploskve s sladkorno peso, je upati da bo že v par letih nepotreben uvoz sladkorja v našo državo ter da bomo mogli sladkor tudi izvažati.
X Cena premoga v Franc® je radi odprave davka na premog padla za 35 %.
X Železarski položaj. Zadnjih 5 mesecev je šla metalurgija na Angleškem in v Ameriki na rakovo nogo. Vsak mesec se }e proizvodnja krčila. Nasprotno pa je francoska siderurgija vidno napredovala kljub nemškemu protivljenju. Število plavžev je bilo padlo od 116 na 76, a do julija se vnovič dvignilo na 104. Mesečno se dobavlja 441.000 ton litega železa; jeklo je zopet doseglo višino izza 1. 1922. Ti uspehi delajo
največjo čast francoskim industrijalcem in premogovnikom.
KMETIJSTVO.
X Konferenca v poljedelskem ministrstvu. V ministrstvu za poljedelstvo in vode se je vršila konferenca vseh višjih uradnikov tega ministrstva pod predsedstvom ministra. Na konferenci so razpravljali o letošnjem proračunu za to ministrstvo. V ministrstvu se pripravlja pravilnik za izvršitev zakona o vinogradništvu.
X Trgatev v Vojvodini je bila po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo za poljedelstvo in vode, zelo dobra. Kvaliteta vojvodinskih vin pa ni v vseh krajih prvovrstna.
X žitne cene na Češkoslovaškem. Na praški produktivni borzi je notirala septembra pšenica 160, koruza 112 in ječmen 113 čsl. kron.
PROMET.
X Nove železniške proge v naši državi V novem proračunu 1923/24 zavzema največjo postavko med izdatki prometno ministrstvo, namreč 2.066,690.000 dinarjev. V tej vsoti je vštetih tudi 350 milijonov dinarjev za zgradbo oziroma dokončanje 10 prog. Med temi je tudi proga Ljutomer-Ormož, za katero j« določenih 27 milijonov dinarjev.
X Mednarodna prometna konferenca v Nlzzl. V kratkem se sestane v NIzzl mednarodna konferenca, ki se bo bavila z ureditvijo prometa. Na tej konferenci bo predložila našemu zastopniku svoj načrt za vpo-stavltev direktnega prometa med našo državo in Francijo.
X Povišanje železniške tarife na Madžarskem. Ker izkazujejo madžarske državne železnice primanjkljaj 150 milijard madžarskih kron, bo madžarska vlada povišala osebni in blagovni železniški tarif.
CARINE, DAVKI.
X Carinske izpremembe v Madžarski Madžarski dopisni urad poroča, da objavlja Uradni list vladno naredbo, s katero se razveljavlja suspenzija carine na pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, sočivje, mlinske izdelke Iz žita in sočivja, na živo »vino, mask», mast, slanino in meso.
DENARSTVO.
X Izplačevanje kuponov posojila iz leta 1921. Finančni minister dr. Stojadinovič je dal Narodni banki na razpolago 2,600.000 dinarjev za izplačilo 3. kupona obveznic 4% posojila iz leta 1921. Kupone bodo izplačevali finančni uradi in tudi denarni zavodi, ki so zato posebno pooblaščeni ter generalno ravnateljstvo državnih dolgov.
X Obtok bankovcev v naši državi je znašal dne 8. oktobra 6.000,600.000 dinarjev. Od zadnjega poročila Narodne banke se je obtok bankovcev povečal za 72.1 milijonov dinarjev. Obrestna mera je ostala ista.
X Avstrijsko posojilo društva narodov je uvedeno na dunajski borzi ter notira 66 tisoč 200 kron. Emisijski tečaj je bil 92 tisoč kron.
X Otbok bankovcev na Poljskem se je zvečal tekom septebmra za okroglo 4300 milijard poljskih mark. Nove emisije so bile potrebne radi nazadovanja tečaja poljske marke.
XNemška marka ne notira več na ameriški borzi. V Zagrebu notira še vedno.
X Vrtoglave številke. Nemčija ima že bankovce po 1 milijardo. Kakor pravijo poročila, bo uvedla tudi bankovce po 5 do 10 milijard in pozneje tudi po 20, 50 in 100 milijard ter po 1 bilijon mark.
RAZNO.
Prehrana pasivnih krajev. Minister za socijalno politiko, minister poljoprivrede in vode in minister trgovine in industrije bodo v prihodnjih dneh imeli več konferenc, na katerih bodo sklepali, kako pomagati v letošnji zimi pasivnim krajerh. Prehrana pasivnih krajev bo najbrže poverjena raznim gospodarskim in trgovskim društvom, ki bodo pa pod stalno strogo državno kontrolo.
X Odobrena podjetja. Ministrstvo trgovine in Industrie je odobrilo sledeča podjetja: Transformator, d. d. elektrotehnična tovarna v Ljubljani s kapitalom 5 milijonov dinarjev (doslej družba z omejeno zavezo). Sloga, oblačilna zadruga v Zemunu, Radnička štedionica (Delavska hranilnica) v Zemunu, Prva hrvatska tovarna strojev, Radenka, d. d. tovarna čevljev v Zagrebu (kapital 5 milijonov dinarjev). Srpsko-ame-rikansko akdjonarsko društvo za predelavo
železa in kovin v Beogradu (kapital 10 milijonov dinarjev) in Akcijonarsko društvo za proizvodnjo keramičnih proizvodov v Beo-gradu( kapital 5 milj. dinarjev. Nekatera teh podjetij so nova, druga pa so se samo pre-osnovala v delniške družbe.
X Popis mesi Ministrstvo pošte in telegrafa bo v kratkem izdalo knjigo, jv kateri bo spisek vseh krajev v naši državi.
X Prebivalstvo Avstrije. Ljudsko štetje, ki se je vršilo v Avstriji letos 7. marca, je pokazalo, da ima Avstrija 6,526.661 prebivalcev. Od teh je 3,382.568 žensk in 3 milijone 144.093 moških
X Madžarsko posojila v Švici. Kakor poročajo iz Budimpešte, je Madžarski že zagotovljeno posojilo v Švici. Glede kontrole o uporabi tega posojila je bil sklenjen kompromis med reparacijsko komisije, in Društvom narodov. Madžarska bo dobila baje že v kratkem na posojilo pred-dujem, ki bo znašal 5 do 6 mil. zlatih kron.
X Kitajske finance. Kitajska nameravi reorganizirati svoje finance. V to svrho je sklicala posebno mednarodno komisijo, v kateri so zastopani kitajski minister za finance, za zunanje zadeve in prometni minister, dalje delegati Anglije, Francije, Amerike in Japonske.
X Ameriški kredit za rusko zadružno zvezo. Ruska zadružna zveza je dobila glasom ameriških časopisnih vesti kredit več milijonov. To je prvi večji kredit, ki ga je dobila ruska organizacija v inozemstvu.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. r *«t »Zvezne Hskarne« v Ljubljani
fgt&restft
NOVO/X
tik LET®
Edmond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Grlo je imel izsušeno: vstopil je v kavarno.
Pred njim je sedelo dekletce, belo oblečeno, s slamnikom na glavi Ves čas je skušala splezati na svojega očeta in teptala po njegovem kolenu. Na rožnati koži njenega vrata je poskakoval križec. Oče ji je neprestano ponavljal: — Miruj vendar!
G. Mauperin je zaprl oči: spomnil se je na svojo hčerko, ko je imela šest let! In potegnil je k sebi eno številko obzornika »Illustration«, se sklonil nadnjo in skušal gledati slike. Na zadnji strani se je ustavil pri rebusu.
Ko je dvignil glavo, si je brisal čelo z robcem. Uganil je bil rebus:
— Zoper smrt ni leka. —
XLV.
Tedaj se je pa začelo za g. Mauperina žalostno življenje onih, ki nimajo nobenega upanja več, ko se človek bori z mislijo, da pride enkrat smrt, ko se boji vsakega ropota v hiši, šuma v sosednji sobi in glasov, ki jih čuje. To je strah pred vrati, ki se zaprejo, strah pred obrazom, ki vam odpre hišo,
če se vrnete, in ki ga vprašate s pogledom, aK še vse živi v hiši.
Kot ljudje, ki so pri bolnikih, se je poglabljal v grenkost očitani ki si jih je delal Dejal si Je, da bi jo bili morda še mogli rešiti, če bi bil prej poklical zdravnika če bi bil prej mislil na to stvar.
Ponoči se je premetaval po postelji, ves v vročini svoje bolesti. Vedno je imel le eno sliko pred očmi: svojo hčerko. Njegova bolest je bila kot mora, ki je legala nanj. Ko se je zjutraj zbudil iz polsna, je skušal pregnati temne misli ta zastonj iskal v zopetnem spancu pozabljenja.
Podnevi je bi prisiljen biti dobre volje ta vesel poleg njene postelje. Večkrat mu je dejala: — Oj, kako je lepo, če človek ni bolan. Kadar ozdravim, takrat se bom šele prav veselila svojega življenja.
On ji je odgovarjal: — Da, in je komaj zadr-žaval solze.	®
XLVI.
Bolnik veruje na mesta, kjer človek lahko ozdravi. To so navadno kraji, kjer je bil nekdaj zdrav in vesel in kjer se mu je dobro godilo. Zato beži tja, kam na deželo, na kak vrt, v kako vas, kjer se je rodil in kjer po njegovem mnenju ne bo mogel umreti.
Renče je začela misliti na Morimond. Rekla si je, da ne bo več bolna, če se preseli tja. Ta hiša v la Briche ji je bila prinesla nesrečo. Kako srečna pa je bila v Morimondu! To hrepenenje po rojstnem kraju jo je tako prevzelo, da je neprestano mole-
dovala očeta: odhod ne bi nikogar motil, rafinerija deluje sama od sebe ta nje vodja, g. Bernard, je bil človek, na katerega se smeš popolnoma zanesti, ta bi že vse uredil sicer pa bi se vrnili na jesen.
— Kdaj odpotujemo, dragi papa? ga je spraševala dan za dnem in z vedno večjo nestrpljivostjo.
G. Mauperin je odnehal. Hčerka mu Je vdahnila misel da bo tam ozdravela in verjel ji je. Zdravnik, ki so ga vprašali za svet, je dejal: — Da, morda na deželi... bil je navajen na te želje umirajočih, ki mislijo, da se umaknejo smrti, če se preselijo v drug kraj.
G. Mauperin je hitro uredil svoje zadeve ta rodbina je odpotovala v Morimond.
Do Chaumonta se je bolnica prav dobro počutila, hladni zrak, ki je pihal skozi odprto okno vagona, jo je poživljal. Vožnja na železnici je ni utrudila. Tu so počivali en dan. Naslednji dan so odpotovali z najboljšim vozom, ki so ga bili našli v mestu, kajti cesta je bila slaba in dolga. Od devete ure naprej je začela pritiskati vročina. Konji so se znojili, pihali in slabo korakali. Gospa Mau-perinova je dremala spredaj, g. Mauperin je sedel poleg svoje hčerke in podpiral z roko blazino, na
katero se je naslanjala. Tedaj pa tedaj ga je vprašala, koliko je ura.
Slednjič, okoli trdi, so se bližali koncu, imeli so samo še eno miljo. Nebo se je bilo deloma za* oblačilo, zapihal je svež vetrič in zemlja si je oddahnila. Pastiričica je letala pred vozom, od trideset do trideset korakov, ta sedala na kupe gramoza. Renče se je poživila, gledala je na vse strani In se zanimala za vsako malenkost.
Vozili so se skozi vas, ki je bila zapuščena; ljudje so bili vsi na polju. Samo otroci so prihiteli in gledali voz. Starček, ki je sedel zavit v volnen jopič, na klopi pred svojim pragom, se je odkril. Nato so se konji ustavili. Človek, ki jih je čakal, je vzel gospodično Maupertaovo v naročje ta Jo dvignil, rekoč:
Oj, naša uboga gospodična je lahka ko snop!
— Dober dan, Chrčtiennot; dober dan, dragi tovariš, je dejal g. Mauperin ta podal roko staremu vrtnarju, ki je služil vojake pod njegovim poveljstvom.
XLVII.
Vse naslednje dni je preživljala krasne trenutke, povsod je le gledala spomine svoje prve mladosti
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih“.
fTIflU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davižfno vred.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljobljana. Šelentmrgova ul. 6/1.
Elan. iii
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cenej — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!

in fižol ponudite
Sever A Ko,
Ljubljana, Wolfo-va ulica štev. 12.
i!
Vile s prSbm», -Snovanji v Ljubljani in predmeš>», "*«no-vanjske hiše od Din 40.00fr'— naprej, gostilne, trgovine, pe-pekarije, kmečka posestva 2-100 oralov, graščine, žage, mlini, gozdi, stavbene parcele 1.1 d, Pojasnila daje: Realitetnapisama, Ljubljana. Poljanska cesta 12.
M Mov
dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, L nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj.
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
brez matraca in naslanjač na prodaj. Poizve se vsak dan od 12.— 2. pri Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje.
Lepa pika
Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja pro-stora. Naslov v upravi lista.
Žaga io mlin
na stalni 70 HP močni vodi 20 min. od postaje v bogatem gozdnatem kraju naprodaj vsled družinskih rasner za Din 575-000 V Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanika cesta 12,____
na surovo olje nov, proda za Din 46.000‘— Pokojninski zavod, Šolski drevored 2.
‘T^-dam „Bibliothek des allgemeinen craktischen Wissens“. Ogleda s« v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg KL
v Celju sta razpisani dve mesti pisarjev (koncipistov). Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem Utsu št. 08 s dno 6. 10. 1023. _____________________
z mesarijo sredi trga ob železnici £ enonadstropno hišo £ 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 800.000-— v Realitetni pisarni v Ljubljani Poljanska cesta 12.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žumalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Hi
28 let star, s stalno službo ter posestvom v vrednosti 1,000.000 Kron se želi seznaniti z mladenko. katera bi imela premoženja do 200.000 K. Le resne ponudbe s sliko pod »Sreča« na upi »Jutr. Novosti».
na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650 000*—. Realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12.
Slovenca, inteligentna, nastanjena v Dalmaciji, želita radi ne-poonanstva v tujem svetu stopiti v korespondenco z mladimi gospodičnami ali vdovami brez otrok, starost 18 — 25 let.
Ženidbe niso isključene. Le resne ponudbe se sprejemajo pod „Ljubezen“, „Zvestoba“ poštno-ležeče Makarska, Dalmacija.
IMi
inozemske velebanke z dolgoletno prakso, odličen korespondent
in knjigovodja, 30 let star, sameo sprejme mesto ▼ domači banki ali veleindustriji Šifra „Takoj" na upravo Usta,
prej lastnica tvrdke O. Homana nasl. (Simnic) v Radovljici se prične razprodajati 17. t. m. na drobno in debelo. Cene so znižane. Ugodna prilika za trgovce in tudi za privatnike. Eventu-elna pismena pojasnila daje
Ivan Dernič, industrijalec
na Lancovem, p. Radovljica.
S
H
-tv■
Izšli so sledeči zvezki:
Št 1. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Čarostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatene!.
„ 12. Tosca.
„ 13. Aida.
S
Izdala in založila
JviaiaiMiii
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din.
Izšla je
|ia linj
v založbi
Zn lisk« io li«
v Ljubljani.
Delavnica
za pran mkaio
Viljem
Sequart
Ljubljana
Šelenburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
Brata Pohlin i. dr
tvornica vlasnlc, kljukic, rlnčic za čevlje, kovinastih gumbov l.t. d.
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj ia«vsakimnožini izvršujejo Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust
j „Prager Presse“ ]
~ I
I
led I
\
za Jugoslavijo, najbolje informirani in najbolj razširjen dnevnik v Čehoslov. Rep. in v tujini stane za kraljevino SHS vsled znižanja poštnega tarifa samo Din 40■■ mesečno.
Najboljše informacije trgovske, | obrtne itd. držav Male Entere. |
11 m l it i 11 m
PUH
IN PERJE
vedno v zalogi pri tvrdki
R. Mikiauc t aMjaea.
ismuuum
Oglejte sl	f	I	1	I	I
v izložbah oblačilne industrije	■	■	■	a	■
R. Kline, Ljubljana, Gosposka ul. 7
iPP“ najnovejše raglane
njih nedosežen lepi kroj in nizke cene pri Izvrstnem blagu I
iflAü fe im >%ssm