ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds Б Q U A L 1 T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 25, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 17 Djilas in Dedijer BEOGRAD, 24. januarja — adimir Dedijer in Milovan pjilas sta stala pred sodnikom in se morala zagovarjati, da ne drata z linijo stranke in da sta pošiljala v inozemski tisk vesti o Jugoslaviji, ki da niso bile objektivne. Dedijer je bil tudi za to, da se v Jugoslaviji ustanovi socialno demokratska stranka. Razprava se je končala s tem, ^a je bil Milovan Djilas obsojen na 18 mesecev zapora, toda pogojno na tri leta. Vladimir Dedi-]er pa na šest mesecev zapora, pogojno za dve leti. Po jugoslovanskem kazenskem zakonu se to pravi, da če Djilas v dobi treh let ne bo obsojen za kako drugo dejanje, tudi kazni 18 mesecev ne bo treba odsedeti. Za De-^jera velja isto, le da je pogojna aoba za njega krajša, to je sa-^0 dve leti. Zastopniki tujega tiska k razpravi niso bili pripuščeni. Sodnik Jih ni pustil, ker da jim ne more zaupati, da bodo poročali objektivno. Po razpravi je Djilas tisku rjavil samo to, da je smrtno utrujen. BALET IZ JUGOSLAVIJE OB SLIVOVKO! Iz Londona poročajo, da je prišla v mesto skupina jugoslo-ns ega baleta, ki bo nastopa- 1 Londonu. Jugoslovani so ^ ^cali v pristanišču Dover. carinL^™ preiskali prtljago, so kleni ° dobile več ste-vovke jugoslovanske sH-nlafifL se plesalci uprli SnS. i« bila Blivovka ® balet » Jusosla-nov" brez vseh "medici- cev ^ širjenje napetih živ- PBIPRAVE NA STAVKO? če ^esecem junijem pote- indiicf (delovna pogodba v J^ustnji avtomobilov in ker do kpz pogodbe brez stavke naj- a-Vtomnh?° industrija v me J®"" vpregla vse sile, da be potekom pogod- loci ' I V nekaj na za- liain • stavke—tako jav- 4ajo 12 Detroita. ^Гбхпе nirzlo vreme s sne-Nai napoveduje za danes, le temperatura dneva bo Pin- pa 16 sto- ]• udi vzhodno in zapadno od 10 imajo mrzlo in sneg. uradniki ^®tni seji društva Collin-^o^ske Slovenke št. 22 S.D.Z. Za 1 ^ ^^^oljene sledeče uradnice e o 1955; Predsednica Fannie j^ezovar. podpredsednica Stefi Rose Mickovic, ^1 ^.Cherokee Ave., IV 6-0642, 714^^^'^^^^^ Filomena Sede j, E. 160 St., zapisnikarica ose Šimenc, nadzornice; M. i^igoj, Alice Grosel in Ger-® ^okal. Seje se vršijo vsako Ugo sredo v mesecu v Slov. do- na Holmes Ave. Waterloo Camp št. izv j® na svoji letni seji oilo za letos sledeči odbor: Lampe, pod-B3d Frank Fende, tajnik g Rozance, blagajnik in Pisnikar Vinko Godina, bolniš-nadzornik Peter Bukovnik, Premljqvalec John Rozance, jac^omiki: Frank Stupar, Val ainar, Frank Puskarič. Seje se ^ sijo vsak drugi četrtek v me- ®lov. del. domu na Waterloo Rd. ODKOD ТЕШЕ V ANGLEŠKI INDUSTRIJI PREMOGA LONDON, 24. januarja—Že za zimo je bilo britansko prebivalstvo v skrbeh, kako bo kurilo svoje domove. Angleška industrija premoga ne krije vseh potreb, posebno ne, če hoče Velika Britanija radi dobre trgovinske bilance premog tudi izvažati. Na Škotskem, ki je sestavni del Velike Britanije, so tudi rudniki za premog. Škotska je zasnežena, skoraj odrezana od «veta. Ljudje rabijo hrano, oblačila, zdravila, pa tudi gorkoto, torej premog. Vlada v Londonu je bila prisiljena, da je na Škotsko odposlala več tovornih ladij s premogom. Pri debati, ki je nastala vsled danega položaja, so se iznesle kritike, ki kažejo na svojevrstni položaj angleškega rudarja v nekaterih premogoko-pih. Anaurin Bevan je vodja leve-+ ga ki-ila britanske delavske stranke. Doma je iz Walesa in je bil sam zaposlen v rudnikih. V Walesu so rudniki premoga. Ane-urin Bevan zagovarja politiko, ki naj bi slonela na neki znan-stveno-politični podlagi, da demokracija in privatna lastnina ne gresta skupaj. Eno ali—drugo! Vodstvo rudnikov kakor je, v teh ali drugih rokah, ni pripomoglo k splošnemu blagostanju. Bevanova politika gre tudi za tem, da se delavec naj ne da izkoriščati po strojih. Njegova parola v rudnikih je konservativna. "Moj oče je izkopal eno tono premoga na dan, eno tono premoga bom izkopal tudi jaz. To je dovolj!" Oče rudar je kopal tono premoga 12 ur na dan in s preprostim orodjem. V britanske rudnike premoga so postavili moderne stroje, ki bi lahko izkopali z delavsko pomočjo eno tono premoga recimo v dveh in pol urah. Rudar, ki posluša Bevana, ve za to kapaciteto stroja, pa vztraja na tem, da je tona premoga na dan tudi z uporabo stroja dovolj! So nekateri rudarji, ki so spoznali pomen modernega stroja. Čim več takih spopoln jenih strojev, tem manjša bo potreba po delavski sili. Prišlo je celo do protestov zoper novotarije novih strojev, ki naj se v kolikor so že postavljeni v rudnikih, enostavno odstranijo. Velika Britanija je zelo vezana na premog. Nima primerne in zadostne vodne sile, ki bi premog nadomestila. Pred prvo svetovno vojno je Velika Britanija, kljub zastarelosti naprav v premogo-kovnikih, premog izvažala na evropski trg. Dalies se na evropskem trgu zelo močno udejstvuje premog iz Poljske, posebno iz tistih krajev, ki so bili odtrgani od Nemčije in dani Poljski, to je na premogu bogata gornja Šlezija. V Veliki Britaniji pojav nas-protstva do strojev, ki spodriva-jo človeško moč, ni omejen le na industrijo premoga. Amerika je na primer dobavila Veliki Britaniji najmodernejše stroje za boljšo in cenejšo produkcijo tobaka. Britanske delavske unije so tudi v tem slučaju spoznale pomen stroja in postavile zahteve, in sicer: Stroj naj ne spodrine delavca; delavcem naj se garantira, da bodo ostali zaposleni v istem številu. Druga zahteva pa je bila ta, da se plača v nobenem slučaju ne sme zmanjšati. Ali gre za konservativnost ali pa dalekovidnost britanskih delavcev? Če gre za konservativnost, se bodo morali tudi pristaši starih metod preje ali sle je udati modemi tehniki. Če pa delavci sprevidijo, da jim moderni stroj pripravlja brezposelnost, gledajo naprej. Ko pa protestirajo zoper stroje, se ponavlja isto, kar se je dogodilo v Veliki Britaniji kot prvi, ko je pred sto leti doživela industrijsko revolucijo. Pobiranje asesmenta Tajnica podružnice št. 14 S.Ž.Z. sporoča, da bo pobirala asesment nocoj od 6. do 8. ure v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. FRANCIJA ŠE VEDNO POD VODO Ne gre samo za reko Seine, ki ogroža po svoji narastli vodi Pariz in okolico. Gre za porečje tega veletoka, torej za narastle pritoke, ki se zlivajo vanjo. Med temi rekami je reka Mar-ne, znana iz prve svetovne vojne. "Bitka ob Marni." Ta izraz je za Nemce, kakor tudi za zaveznike v prvi svetovni vojni pomenil isto, kar sta pomenila v drugi svetovni vojni dva izraza. Prvi je bil Dunkirque, francosko pristanišče, kjer so Angleži rešili glavni del svoje armade in muni-cije ter orožja na evropskih tleh. To je bil simbol, pa tudi prst, ki je Hitlerju naznačil, da z Angleži ne bo šlo tako lahko, kakor z drugimi evropskimi državami in narodi, katere je pregazil. Drugi izraz iz zadnje svetovne vojne je iz vzhoda—Stalingrad. Preko Stalingrada naj bi Hitler prodiral preko Kavkaza v Azijo, pa mu je bilo pri Stalingradu zapisano, da do tu in ne dalje, ampak samo nazaj. (To se je tudi zgodilo.) Mame omenjamo tudi iz splošno človeškega stališča. Ozemlje, katero obliva ta reka, je bilo razdejano tako v prvi, kakor drugi svetovni vojni. Francoski kmetje so se večkrat spraševali, če se splača obnova opu-stošenih polj. Sedaj je obnovljena polja zalila ista reka Mame... Četudi je najbolj udarjen Pariz in njegova okolica, kjer je na milje krasne zemlje pod vodo, v Parizu samem pa je prebivalstvo prisiljeno, da se seli iz nižjih stanovanj v gornja, tudi drugim francoskim središčem ni priza-nešeno. Skozi mesto Lyon teče veletok Rhone, ki dobiva prilive iz francoskih Alp. Ista usoda kot Pariz je doletela tudi to mesto, kjer j? dolga leta županoval znani francoski politik, večkratni minister in predsednik, sedaj nad 80 let stari Edvard Herriot. Francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France je obremenjen z važnimi zunanjepolitičnimi vprašanji. Kritični dnevi, ki nastajajo za Francijo vsled izrednih poplav, pa so ga prisilili, da se peča izključno le z reševalnimi akcijami v poplavljeni Franciji. AMERIKA TUDI DOMOVINA PSOV! Prejšnji teden je bil v Ameriki namenjen brigi za pse, koliko jih je in kako so hranjeni. Ko beremo ali poslušamo oglase o dobri pasji hrani, vidimo, da gre za zelo pomembno ameriško industrijo, ki skrbi za hrano za pse. Psov mora biti v Ameriki na vsak način veliko! Psi so v Ameriki precej pribljubljeni. Včasih gre ta "ljubezen" do pretiranosti. Znani so slučaji, ko je bil pes povožen, pa so mu bili zbiti zobje. Zobozdravnik mu je napravil novo umetno zobovje. Znani so slučaji, ko se v oporoki lie rejo čudna določila, tla so tudi psi v nekem oziru postali dediči. Pokojni je hotel, da je njegov pes za vedno preskrbljen, pa mu je določil lepo vsoto v ta namen. Amerika ima kakih 111 pasjih klinik in producentov pasje hrane. Koliko pa ima sploh psov? Leta 1940 jih je bilo v Ameriki 15,000,000, v letu 1955 pa 22,500,000, kar je menda tudi nekak sveto\Tii rekord. 13-LETNA MATI V Nashville, Tenn., je hodila na srednjo šolo Helen Anita Holley. Posečala je sedmi razred in lansko pomlad šolo pustila. Poročila se je z 21-letnim Jamesom Schneider jem, po poklicu gradbenim delavcem. Sedaj je v starosti 13 let porodila prvega otroka deklico, ki je ob rojstvu tehtala sedem fun-tev in 12 unoev. Mati se počuti dobro. TAKO SE GODI POD FRANCOM Pablo Casals je slaven španski godbenik. Ko je v letu 1936 izbruhnila španska i-evolucija, se je Casal umaknil iz Španije in se zaklel, da dokler bo Franco živel, se ne vrne. Casals se je tedni vrnil v Španijo na pogreb svoje žene. Franco ga je pustil pi-i miru. STADION ZGOREL V Melbourne v Avstraliji se pripravljajo na olimpijske igre, ki naj se vršijo na domačem stadionu. Stadion je bil postavljen pred 41 leti. Stal je $336,-000. Ta stadion je do tal pogorel. BRANILI BOMO LE OTOK FORMOZO IN OTOtJE PESaDORES; DRUGO SE PREPUSTI KITAJCEM s SPRAZNJENJEM OTOKOV SE JE ŽE PRIČELO WASHINGTON, 24. januarja—Predsednik Eisenhower je danes obrazložil kongresu svojo politiko do For-moze, do Čiang Kaj seka in do komunistične Kitajske. V glavnem gre za to, da je Amerikancem sedaj znano, kaj bo branila ameriška oborožena sila, če bodo komunistični Kitajci nadaljevali z napadi na otoke, ki so bili do sedaj pod oblastjo Čiang Kajšeka. V glavnem gre za obrambo Formoze in Pescadores, morda še kakega drugega strateško važnega otoka med celinsko Kitajsko in Formozo, če ni ta otok v območju topovskega strela, da ga torej Kitajci ne obstreljujejo direktno iz kitajske celine. Eisenhower je označil položaj za kritičen. V ameriški javnosti se mnogo'*' razpravlja o tem ali imajo celinski Kitajci sploh pravico do največjega otoka Formoze, da drugih otokov, ki se vrstijo vzdolž kitajske obale v večji ali manjši oddaljenosti, niti ne omenimo. svojo, mai-več, naravnost za odskočno desko, odkoder bo vpadel na Kitajsko. In obveznosti Amerike? Amerika ima s Ciang Kajše- Sodnijski uposlenci odlikovani Cuyahoga okrajna odvetniška organizacija bo v sredo, 26. januarja počastila pet nameščencev okrajnega sodišča, katerih skupna leta službe znašajo 172 let. Počaščeni uposlenci bodo odlikovani za svoje zvesto delo s ploščami na letni priredbe v čast javnim delavcem, ki se letos vrši v hotelu Hollenden. Javni nameščenci, ki bodo odlikovani, so; Carl Yedlicka, ki je pričel delati pred 41 leti kot klerk v okrajnem uradu; William Schroeder, ki je že 38 let na mestnem sodišču; William L. Gibson, ki je 30 let v službi civilnega in kriminalnega oddelka mestnega sodišča; Fred W. Boeke, javni nameščenec 37 let, sedaj uposlen na Mladinskem .sodišču; Mrs. Lucy C. Cunneen, 26 let uradna poročevalka na apelatnem sodišču. Predsednik fakultete prave na Westem Reserve univerzi Fletcher R Andrees bo predsedoval omizju, predsednik Cuyahoga okrajne odvetniške zveze, ki prireja to slavnost, pa je Harry Auslander. Ker se otok Formoza toliko omenja, bodisi v časopisju, ali preko radia in televizije, naj radi boljše jasnosti podamo nekaj podatkov. Otok Formoza tvori skupno s sosednjim otočjem Pescadores eno ui)ravno enoto. Prebivalstva ima nekaj nad šest milijonov. Sam otok Formoza je enota zase, dočim imajo sosednji Pescadores skupno kakih 70 manjših otokov. Formoza bi se v slovenščino lahko prestavila kot "krasen otok." Foimozo so imeli zasedeno zadnjih 50 let Japonci. Ko je bila Japonska premagana, se je morala odreči tudi pravici do otoka Foimoze, s tem pa enako do drugega otočja okrog Formoze. V zgodovini so imeli Formozo v oblasti razni kolonijalni narodi. Vsi evropski kolonijalni sistemi so se potegovali za ta "krasni otok," spodrivali iz njega diiig drugega, med tem časom pa so зе na otoku naseljevali Kitajci. Leta 1895 je bil otok odstopljen Japonski, ki je dne 31. marca 1896 postavila tam svojo civilno vlado. V zadnji svetovni vojni je Formoza služila Japoncem kot najvažnejša vojaška baza za japonske pohode v južno Kitajsko, na Filipine in v Indokino. Leta 1943 se je vršila v mestu Cairo v Egiptu konferenca med zastopniki Amerike, Velike Britanije in Kitajske in je bilo sklenjeno, da se Formoza z ostalim otočjem po vojni iztrga Japoncem in vrne nazaj Kitajski. Leta 1949 je Formoza postala zadnje pribežališče Čiang Kajšeku in njegovi nacionalistični vojski, ki je bila poražena na celinski Kitajski. Japonci so na Formozo naselili kakih 300,000 svojih ljudi, ki pa so se po vojni morali umakniti nazaj na Japonsko. 95 odstotkov vsega prebivalstva je še vedno kitajskega pokolenja. Če naj se Kitajci smatrajo tudi če so komunisti, kot nacionalisti, ki zahtevajo, da pridejo vsi Kitajci, pa naj bodo raztreseni kjerkoli že po svetu, pod eno, to je celinsko kitajsko vlado, potem je vsaj razumljivo, da zahtevajo za sebe tudi Formozo; saj je tam 95 odstotkov vsega prebivalstva Kitajcev. Za to tudi gre. Kitajci iz celine so napovedali, da se Formozi ne odrečejo, da ne bodo odnehali, dokler je tudi ne dobijo. Ciang Kajšek na Formozi kom obrambno in pogodbo skupni pomoči, če bi bila ena ali druga stranka napadena. Ta pogodba še ni veljavna. Ta teden bo o njej razpravljal ameriški senat. Kaj naj se od strani Amerike brani, če bi bila posest Čiang Kajšeka napadena? Besedilo pogodbe kot je sestavljena, ni popolnoma jasno. Predvideva namreč, da se nekateri otoki poleg Formoze in Pescadores z ameriško silo lahko branijo. Treba je bilo torej jasnosti. Gre za zunanjepolitični ugled in propagando tako od strani velesile Kitajske, kakor od strani velesile Združenih držav. Če bi padel Kitajcem v roke kak otok, katerega Ameiika ni bila dolžna braniti, bi komunisti na Kitajskem ne uganjali propagande, da je bil poražen Čiang Kajšek, marveč, da so bili poraženi—Amerikanci! Na drugi strani je moral Washington Kitajcem povedati, da bo tukaj in ne več dalje, ker bi sicer Kitajci imeli opravka z Amerikanci. Zato je bila potrebna jasna izjava Bele hiše, zato je moral tudi ameriški kongres zavzeti neko gotovo stališče, ki je sedaj ameriško stališče. Kaj se lahko razplete na tem kosu sveta Daljnega vzhoda? Čiang Kajšek je pristal na to, da se na primer otočje Tachen izprazni. Čiang Kajšek ima tam močno vojaško posadko, kakih 20,000 vojakov, ki naj ne padejo Kitajcem v roke. Enako ne nakopičena vojna municija. Zato so ameriške ladje, katerim je prišlo na pomoč vojno ladjevje iz Filipinov, začele s pomočjo, da se ti vojaki z vojnimi zalogami vred prenesejo na Formozo, kjer se bo izvršila nova razporeditev Čiang Kajšekovih čet. Zopet je vprašanje ali se bodo stoja, enako kakor med Čiang Kajšekom in Ameriko, prijateljska pogodba o skupni obrambi in skupni pomoči. Radi dogodkov na Formozi in okrog nje so zaskrbljeni tudi Filipini. Na Filipinih je še presvež spomin na to, da so Japonci ravno iz Formoze vdrli na Filipine in jih zavzeli.—Ni izgubiti izpred oči, da so kitajski komunisti še vedno v vojnem stanju s kitajskimi nacionalisti Čiang Kajšeka. Kongres bo odobril poslanico V zunanjem odboru spodnje zbornice sta poročala državni tajnik John Foster Dulles in admiral Radford, šef generalnega štaba. Zunanje politični odbor je nato soglasno sprejel Eisenhow-erjevo resolucijo, spodnja zbornica pa bo danes glasovala o njej v plenumu. Ameriški senat se sestane jutri, da glasuje o isti resoluciji. Današnje napovedi iz senata so te, da bo tudi senat odobril resolucijo. Položaj je torej naslednji; Formoza in otočje Pescadores so v liniji ameriške obrambe. Oboje otočji bo Amerika branila in kongres naj d^ Eisenhower ju pooblastilo, da v dosego tega cilja razpolaga z vsem ameriškim orožjem. DOŽIVELA JE 114 LET V Južni Afriki v mestu Port Elizabeth je umrla v starosti 114 let Susan Johanna Deporter. V svojem življenju ni imela srečanj z boleznijo. Edina njena bolezen je bil zadnji prehlad in kašelj, kateremu je tudi podlegla. Pokojna je lahko pokaza-a na svoje starše. Mati ji je umrla, ko je bila stara 108, oče pa, ko je bil star 102 leti. vse te predvidene akcije izvršile mirno in kaj bo napravilo ameriško brodovje, kakor tudi ameriško letalstvo če bodo Kitajci začeli z napadi na nje! Sovjetska zveza ima do teh vprašanj svojo posebno politiko Kakšna je trenotna, vedo samo v Moskvi. Dejstvo je, da so bili v Moskvo poklicani najvidnejši sovjetski diplomati iz važnih pre-stolic v tujih državah, da se posvetujejo z Molotovom. Dosedanja sovjetska politika je bila ta, da je N'prašanje Formoze in Kitajske izključno kitajska zadeva, torej naj se za njo brigajo Kitajci sami. Pa če bi se spor razširil? pa smatra Formozo ne samo za Med Moskvo in Pekingom ob- Izredna razprodaja V Grdina Shoppe na 6111 St. Clair Ave. je v teku velika razprodaja, na kateri bo mogoče dobiti spodnje perilo, nogavice, ročne torbice in razne druge potrebščine za ženske po izredno nizki ceni—$1.00. Čistka poročnih oblačil Podjetje Caro-fran Bridal Shoppe na 7017 Superior Ave. ima veliko razprodajo-čistko vse zaloge krasnih poročnih oblačil. Vse, kar potrebuje nevesta ali tovarišca za poročno opravo, dobi sedaj po skrajno nizki ceni. Pravilna telefonska številka je EX 1-2828. Čeki so pripravljeni Mr. John Tavčar, tajnik Slov. nar. doma na St. Clair Ave., sporoča, da ima čeke za odplačilo na certifikate S.N.D. pripravljene, in kdor ima za dobiti ga ter živi v bližini Doma, je prošen, da se osebno zglasi. S tem si tajnik prihrani delo in stroške pošiljanja po pošti. Letna seja Farmskega odbora S.N.P.J. V sredo zvečer, 26. jan. se vrši letna seja Farmskega odbora S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Prosi se vse društvene zastopnike in odbornike, da se seje gotovo udeleže. u ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays. Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCKiPiXON RATES — (CENE JNAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) ____ For Three Months—(Za tri mesece)______ k'oi Canada. Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) __6.00 _ 4.00 For Six Months—(Za jeit mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.0(, _ 7.01 _ 4.50 Lniereu as becond Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879 POGOVOR S ČLANICAMI Priprave za našo peto redno konvencijo so v polnem teku. Iz zapisnika zadnje seje gl. odbora razvidi te, da je vspored cele prireditve že takorekoč pod streho. Večina krožkov je že tudi izvolila delegatke. In prav je tako! Druga leta smo imele vedno; kakor se pravi, po več želez hkrati v ognju, letos pa nimamo ob tem času nikakega posebnega podvzetja. Tako bomo lahko tekom bodočih mesecev posvetile nase misli in prizadevanja izključno pripravam za to važno zborovanje. Po dvajsetih letih dela, ki predstavljajo takorekoč eno generacijo je potrebno, da temeljito pregledamo kaj smo storile dobrega in potrebnega v preteklosti. Treba bo pa tudi pregledati in priznati, če smo kaj izpustile, ■ zanemarile ali pregledale. Iz zaključkov takega pregleda ali analize bomo šele v stanu dognati kaj in kako naj si začrtamo pot za v bodoče. ]\am se zdi, da je bilo ravno na polju dobrodelnosti, kjer smo dosegle višek našega uspeha. Kampanje za am-bulanco, za zbiranje obleke, za dojenčke za otroško kliniko, za s.epe in gluhoneme in sedaj zadnja in najbolj uspešna kampanja izmed vseh, za umobolne—v domovini—so zrcalo našega sočutja do krvnih bratov in sester. Redni letni prispevki za Rdeči križ, za proučevalne sklade za-vratnih bolezni, polija, raka, srčne bolezni, itd., za od po-vodnji in eksplozije prizadete žrtve—vse to je dokaz našega pojmovanja odgovornosti napram celokupnosti, kot majhen delec v tej veliki Ameriki. Vse to delo je bilo težko in naporno, toda hvaležno. Kaj to to, da je človek potreben dejanske pomoči v slučaju nesreče ali bolezni, je lahko razumljivo in pojmovano od povprečnega človeka. Je tudi to delo usmiljenja, ki logično spada izključno pod ženin delokrog. Delo na izobraževalnem in prosvetnem polju pa je bilo že trši oreh, dasi smo tudi tu dosegle lepe uspehe. Do-kaz Knjižna kampanja za preskrrbo znanstvenih knjig in revij za učne zavode v Jugoslaviji. V tem oziru je bilo to višek našega dela na tem področju.—Predavanja po sejah, so bila v Clevelandu pri par krožkih dokaj redna, toda na splošno pa moramo rade ali nerade priznati, da v tem pogledu ni bilo toliko uspeha in razumevanja, kot bi bilo potrebno. Ce se prav ne motimo je bilo posvečenih največ predavanj zdravstvu, najmanj pa o književnosti. Smo pač v letih, ko je med nami več bolezni ampak me smo še vedno mnenja, da pretiranost ni nikjer dobra. In če slišimo in se pogovarjamo preveč samo o boleznih tudi ni dobro za naše zdravje. Sploh je že radi teh raznih, kampanj po radiju in televiziji to'iko opozoril v tej smeri, da, skoro bi človek lahko trdil, takorekoč psihološko kvarno uplivajo na ljudsko zdravje. Strah ni dober nikjer in s pretiranim svarjenjem se ustvarja skoro histerično skrb med nekaterimi ljudmi, tako, da vsled tega aktualno zbolijo.—Naj torej zaključimo, da je v zvtzi z izobraževalnim in prosvetnim delom pred nami še veliko, veliko polje. Kaj pa gospodinjstvo in ročna dela? Tu smo zopet beležile zelo lepe uspehe in sicer moralne in gmotne. Naši letni bazarji so postali med nami tradicija. Tu najdejo izraza talenti naših nadarjenih clanic. Je zopet eden izmed tistih izhodov (kakor v dobrodelnosti,) za naše energije, kjer smo popolnoma doma. Shajati se tekom leta ter med pogovori, plesti, šivati, kvačkati, itd. je nekaj družabnega, nekaj kar nas druži in povezuje v eno samo družino. Če bi vpletle v te šivalne sestanke od časa do časa čitanje kake dobre knjige, bi te sestanke morda še bolj koristno izrabile.—Za kaj takega bi si izbrale članico, ki ljubi in zna či- tati na glas in ki morda ni tako spretna v ročnih delih._ Kar se gospodinjstva tiče, so pa menda naše članice vse tako dobre, da se jim sploh ne vidi potrebno imeti kakšne tozadevne tečaje. Vendar v tem pogledu bomo storile pametno in koristno, če na prihodnji konvenciji začrtamo kak program za našo "ta mlade. Marsikatera bi rada znala kako pripraviti eno ali drugo pristno slovensko jed, kot štruklje, cmoke, žgance, potico, krape, itd. pa se ji ne posrečijo. Citati je eno, videti je pa drugo. Ce bi pa imele aktualno demonstracijo ali kak tak tečaj v naših narodnih domovih, bi jim bilo pa dosti pomagano. Tudi vprašanje kako pritegniti več sodelovanja, oziroma razumevanja kako naj nam služi naša mesečna priloga je važno. Vsa naša prizadevanja upeljati "Naš fo- URADNA PRILOGA PROGRESIVNm SLOVENK Ndš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov {Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F,D. 1, Chardoiu Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) Glas kr. št. 9 P. S. CHICAGO, lU—Seja dne 7. januarja je bila zelo dobro obiskana. Pa saj je bila važna radi maškeradne veselice dne 22. januarja. Mnogo se je tudi razpravljalo radi pomoči tu in v starem kraju. Tončka Urbanz je predlagala in je bilo sprejeto, da dajo članice odboru polno moč prispevati gotovo svoto za časa kampanj, bodisi za Rudeči križ, polio, preiskavo raka, itd. Dott Sodnik je bila navzoča vkljub zdravnikovemu svarilu— mir, mir in zopet mir ali njej njena delavna žilica ne da miru. Čitala nam je zahvalna pispaa za darila, ki so jih prejele bolne članice, itd. Kristina, naša tajnica je poročala o napredku krožka, kakor tudi zapisnikarica, Mary Andres. Frances Vider se je zahvalila za skupno delovanje odbora, in članic. Poročalo je tudi, da prihajajo še vedno naročila za kuharsko knjigo le žal bodo kmalu pošle ker jih nima veliko na rokah. Tončka Urbanz je čitala kartice od članic, ki so se preselile daleč proč od nas, a se nas še vedno spominjajo:— Emilija Mauri, Anna Bostič, Minka Alesh, Anna Miško, ki je samo začasno v Floridi pri hčerki. Anna Krasna se nas spominja vkljub temu, da je silno zaposlje-na kot lastnica Glas Naroda. Tudi me vas iskreno pozdravljamo! , Sprejele smo novo članico, ma-.er Ann Umek—Cretnik. Iskreno pozdravljena! (Mlada Ann je vedno pripravljena za pomoč.) Mary Andres je zelo ponosna na očeta in mater—Ivan Dobrovol-ceve v Waukegan, 111., ki sta obhajala 22. januarja 50-letnico zakonskega življenja. Čestitamo k zlatemu jubileju! Helen Vičič se je vrnila iz potovanja. Prepotovala je Anglijo, bila je v Italiji, Avstriji in seveda v Jugoslaviji in Sloveniji. Pravi, da je bila rada tam in da oi se &c kar rada vrnila nazaj. Izvoljene so bile delegatinje na konvencijo organizacije — fončka Urbanz in Dott Sodnik. Upamo in želimo, da se Dott do tedaj dobro pozdravi in vam osebno poroča o izidu potovanja v Jugoslavijo. To bi bila že zdavnaj storila, a žal, ovirala jo je bolezen. Odkar je prišla domov je pod zdravniškim nadzorstvom. Bila je bolj rahlega zdravja že pred odhodom v stari kraj, a se ni ozirala na to. Upamo in želimo, da se res kmalu pozdravi dušica našega krožka. Godove so imele: A. Kopach, J. Townsley, V. Leveč, A Berce, E. Maurien, T. Urbanz, F. Godi-na, M. Kukman, J. Potočnik, J. Volk in A. Potokar. Še na mnogo let, drage članice! Hvala daro-valkam za piigrizek in pa Ann Kolar za naprsne šopke z nagelč-kom vsem, ki so se vezovale. Mnogokrat nas je opozarjala Anna Jane naj vpišemo imena, ko smo prišle na sejo, češ, "You'll be sorry" in res—sedaj ob koncu leta smo pa izvedele zakaj. Frances Vider in Ann Kolar sta dobili nagrado, kajti njih ime je bilo upisano redno vsak mesec. In me druge smo preslišale njen klic! Jelka Žugel, soproga konzula, Franc Žugla nas je kot gost pozdravila v imenu rojakov v starem kraju, nam voščila srečno novo leto in se nam zahvalila za pomoč. Izrazila se je, da je vesela in zelo ponosna na nas, ko je sprevidela, da po tolikih letih bivanja v Ameriki še nismo pozabile naše mile domovine, Slovenije. Ga. Jelka Žugel, v imenu članic se vam zahvalim za Vaš prijazni pozdrav in neizmerno nas veseli, da nam je mogoče pozdraviti Vas v naši sredi. Izročite pozdrave našim rojakom. Želimo jim dobro leto. Povejte jim, da niso pozabljeni od nas, kakor ni pozabljena naša rodna gruda. Želja nas vseh je, še enkrat videti kraj, kjer je tekla naša zibelka, narejena z okorno roko naših očetov. Le žal, ni nam vsem mogoče potovati. Hlastno izprašujemo članice, ki se vrnejo iz obiska, kako je tam. Vse hočemo vedeti, ali še stoji ta in ta hišica, kmetije, gozdovi, vodnjaki, bregovi, cerkvice po hribih in vasice . . . o, ti lepa slovenska domovina! Ko smo prišle v Ameriko, imele smo domotožje, vendar tolažile smo se, saj ne bo dolgo, ko pri-štedimo denar, bomo šle nazaj A leto za letom je minulo, sledD je zakon, otroci, padec valute, skrb za vsakdanje življenje, vse to nas je pripravilo, da smo skoraj pozabile na domovino. Alj zdaj, ko so se pričela naša leta nagibati proti jeseni in se je polegel vihar življenja, se je oglasila domotožnost v naših srcih Še enkrat bi radi videli našo rod no grudo, samo še enkrat! Na decemberski seji smo pri čele igro "Secret pal." Vlekle smo listke z imenom. Torej vsa ka moi a hraniti sama zase skrivnost, katera je njen "secret pal.' Vendar nekatere članice so pos lale kartice celo z darilom ali one same niso dobile od nikoder odgovora, Mggoče je vzrok, da do bro ne razumemo ali pa da nam ni za pisanje. Res je, leta naza;' nismo imele časa za to ali danes je drugače. Mladina je prišla k nam, z nami deluje in se druži z nami, tako bomo tudi me skušale sodelovati z njimi, kaj ne, drage članice, že radi njih, ki imajc veselje, ko kaj novega izmislijo in se jim posreči, da uspe?! Tudi me starejše potisnimo voziček, ob koncu leta bomo pa zve- rum," kjer bi članice obdelale kako časovno vprašanje iz večih vidikov, so bila dosedaj brezuspešna. Tudi prispevkov za našo kuhinjo ni bilo mnogo, dasiravno vemo, da je med našimi članicami mnogo sijajnih kuharic. Tako vidimo, da je pred nami mnogo vprašanj, katere bo morala rešiti letošnja konvencija poleg načrtov in skrbi, kako našo organizacijo razširiti po večih naselbinah Amerike, kako pomnožiti članstvo obstoječih krožkov, itd. Res jo, kakor tolikokrat čitamo, da so vse staramo, toda vedimo to, da dosežejo najvišjo starost ljudje, ki so vedno aktivni, vedno živahno mislijo in živahno delajo. Človek, ki čepi kje v kotu in se drži kislo, je redkokdaj srečen in tudi redkokdaj dolgo živi. Seveda glavno je to, da si znamo svoje delo porazdeliti, poznamo umetnost pravega ravnotežja, da torej v nobeni stvari ne pretiravamo. Razmišljajte torej, odbornice in članiče, in pridite na dan z vašimi idejami! dele, katera je bila naša, tajna prijateljica. To bo veselje pri mladenkah, pa tudi me se bomo čudile in priznale, da je "fun." V imenu vseh se tudi zahvalim gospe j Jelki Žugel za njeno iz-vežbano petje, kakor tudi Majdi Brecel. Obe sta pripomogle, da sp se naše članice kar oživele ter prepevale tja v noč. V pesmicah slovenskih je naša duša pohitela domov po livadah, poljih in planinah . . . hvala Kolarjevi Ann Jane za igranje na koncertino. Koliko talentov ima ta slepa deklica nikdo ne ve. Hvala vsem in vsaki posebej, lep večer je bil. Ostal nam bo dolgo v spominu. Angela Mezner. Bedno poročilo kr. št. 1 CLEVELAND — COLLIN-WOOD, O.—Danes mi pisanje kar ne gre, že tri strani sem raztrgala ker je toliko napak. Naša seja je bila izvrstno obiskana. Menda jih je malo "fir-bec" prignal, da vidijo naše mlade odbornice. Ja, še meni so se dopadle. Zdaj sem takšna med njimi kot "grandma Mojzes!" Zagotovo sem sklenila, da se rešim preobilega dela, pa ni šlo. Tudi Rezko smo pridobile nazaj. Hvala Ti!—Če vam bom zbolela, se bo že ena mlajših oglasila. Ko sem ponoči "gruntala," ker nisem spala, sem si mislila: "Poglej no, Eva, saj si lahko zadovoljna, da si še pri življenju. Ali se spominjaš, ko smo ustanovile P. S.? Naša Anne Grill je bila naša prva predsednica in obenem organizatorica, tvoja malenkost pa podpredsednica." No, vidite i zdaj po tolikih letih je zopet z menoj v odboru kot predsednica kr. št. 1 in jaz zapisnikarica. Ko sem vse to premišljevala, se mi nehote pojavi misel: "Oh, samo da bom zdrava, bo že kako in sem sprejela. Seveda se ne smem pozabiti zahvaliti staremu odboru—Mrs. Ani Zaje, Henikman, Levstik, Vesel, in Godec, ki so dosti pomagala v zadnjem letu, še posebno pa Zaje in Henikman za vse dele skozi več let v preteklosti. Sa; nam boste tudi sedaj pomagale !caj ne? Novic ni posebnih. Lani sme zelo dobro napredovale. To se je videlo iz celoletnega poročila tajnico. Ob novem letu ima krožek 245 dobrostoječih članic. Imamo precej bolnic. Naša nova odbornica prosvetnega odbora Angela Zavr-l si je ravno pred Božičem nogo zlomila, in se zdravi doma. Bolne so tudi: Ivanka Press, Mary Rolih in Mrs. Šircel. Vsem želimo, da se jim zdravje čim preje zboljša. Dalje je zopet posegla smrt v družino eno naših dolgoletnih članic, Mrs. Nežke Zalokar. Umrl ji je ljubljeni soprog, Joseph. Vedno sta oba posedala naše priredbe. Pogrešale ga bomo Vam Mrs. Zalokar in družini pa izrekamo globoko sožalje. Po naši prihodnji seji bo predavala naša poznana pedagoginja, Vera Candon. Pridite v obilnem številu. Zdravo! Eva Coff, poročevalka. P. S.—Kako bi bilo, če bi napravile za našo konvendjo, oziroma naše delegatinje kaj posebnega, t. j. na predvečer? Kako bi kaj bilo, če bi imele "kmečki bal," ali domači ples v narodnih nošah? Oglasite so, povejte, kaj mislite o tem? (Dalje na 4, strani) IZ SEJE GL ODBORA P. S. 17. JANUARJA 1955 Kratki izčrpki iz zapisnika T. Gorjanc: Navzoče — C. Subel, M. Bashel, I. Shitlrer, J. Zakraj-sek, T. Gorjanc, J. Tratnik, J. Skuk, V. Poljšak, M. Zakrajsek, E. Zelle in L. Mikush. Tajnica poroča: Za Adamičevo ustanovo prejela—od kr. št. 1— $50, od kr. št. 2—$30, od kr. št. 9 pismeno poročilo, da se ne strnijajo z akcijo, od kr. št. 12, da radi financ ne morejo prispevati. (So prizadete od brezposelnosti) . Od A. U. prejele lepo zahvalo za dar $100.00 iz gl. blagajne. Novoletna voščila prejele od: Emil Kovačiča, Josip Prijol od Izseljenske Matice ter inženirja V. Zalarja. Vida Tomšičeva se je lepo zahvaUla pred odhodom v domovino za vso gostoljubnost, katere je bila deležna med nami. Predsednica poroča: Za časa gostovanja Vide Tomšičeve so jo vzpie na ogled dveh tovarn, mestne in Warrensville bolnišnice. Bila je zelo zadovoljna, da je imela priliko vse to videti. Bile so tudi gostinje na domu cleve-landske direktorice za dobrodelnost, Bele Grieve. —Nadzornice I. Shiffrer in E. Zelle pronašle knjige v redu. Blag. M. Zakrajšek se strinja s poročilom. Zavarovalnina proti izgubi (tatvini) potekla. Sklep, da se jo obnovi za 3 leta. Ta j. je poslala obvestila o konvencije na vse krožke. Imena delegatinj morajo biti v gl. uradu do konca meseca februarja. Prosvetni odbor — Poroča V. Poljšak: Odposlale revij v domovino v svoti $90. Kelifni odbor—Poroča J. Tratnik ; X-ray aparat za umobolnico bo odposlan te dni na ladjo. Prejela je tudi novoletno voščilo od zavoda gluhonemih. Konvenčne priprave: Sestanek odbora za pravila se vrši 28. februarja. Udeležijo se—članice gl-upravnega odbora in članice krožkov, ki so bile izvoljene v ta namen. Program: Daljša razprava.— T. Gorjanc predlaga in Mikush podpira in je sprejet predlog za banket. Kot je že preje priporočala F. Gorshe, se sklene vprašati televizijsko komentatorico Dorothy Fuldheim kot govornico. Poljšakova predlaga, da se vpraša tudi Vero Candonovo. Sprejeto. Sklep, da se vpraša za program sledeče pevce: Od Zarje, Glasbene Matice, Slovana in Mladinskega pevskega zbora. Program konvencije sledeč: v petek, 29. aprila dopoldne—pr®' gledovanje računov, popoldne seja celokupnega gl. odbora. V soboto 30. aprila se prične konvencija točno ob 9. uri dopoldne. Ako se tekom dneva vsega ne skon-ča, se nadaljuje konvencija zvečer.—V nedeljo, 1. maja se prične banket točno ob 4. uri popoldne-Cena $2.00 za krožnik. To bode naša peta redna konvencija. TAKO JE! Novo leto, nova ideje, življenje iz dneva v dan, staro ali novo, kakor si pač človek zna urediti. Sonce in dež nas spremljata vse enako. Kako to vzamemo in pojmimo pa je odvisno od nas samih. Sonce vsi ljubimo z naravo vred, ali—dež za soncem mora priti! Tako je tudi naše življenje! Vsakega nekaj. Pri Progresivnih Slovenkah bi se lahko reklo, da sonce mnogokrat posije. Naše žene in dekleta skrbijo za to. Kdor nas zasleduje nam bo prav gotovo pritrdil. Z vsakim letom je zgodovina bogatejša naših del za človeka. Ponosne smo, da smo si začrtale tako pot. Vodi nas lepo in pošteno in lahko pogledamo v oči vsakemu, tudi tistim, kateri nas ne morejo razumeti. Pri Progresivnih je zares prijetno, vedno kaj novega podučlji-vega in koristnega! Seje so lepo obiskane, zanimive, veselje se vidi na obrazih. Naše voditeljice znajo urediti tako skozi celo leto. Predavanja, izleti, bazarji, pikniki in kako lep uspeh vedno. Hvaležne smo našim posetnikom in r&de so oddolžimo čc nam je le mogoče. Posebno naši bazarji—ros nekaj izrednega—ročna dola, da bi delala čast povsod in to vse delo pridnih rok — prave umetnice. Pecivo—domače, kar sproti ga je zmanjkalo, krofi se niti ohladili niso, itd. itd. In prebitek?—Lep—Zopet načrti za samaritanska dela! Ce bi _ se vso naštevalo, bi zmanjkalo prostora. Pribito pa je: Da, to so naše Progresivne Slovenke Amerike. Cast komur čast! Hvala vam vsem, kateri pripomorete, da naša organizacija tako lepo napreduje. Vedno bomo gledalo, da boste zadovoljni tudi vi z našim napredkom! Pozdrav! Ivanka Shiffrer. čl. gl. Prosvet. Odbora. SONČNI KOTIČEK (f Ovinkar jeva: Naj gre beseda v klas Večkrat smo se že menile ino tudi že sklenile naš napredni tisk podpreti s tem naše delo poživeti. Saj dober tisk je oporišče kulture naše vse ognjišče. Zato povem vam kar naravnost v tem prednjači '"nakoprav-nost." Če b' ne imele naše ljube "Narobepravne Urše" drugim bile bi za "purše" delale bi že—a le za druge. List je vsem na razpolago, pišeš lahk' kar ti je drago—-Zdaj za to, zdaj za ono nudi svojo ti kolono. Zato vam pravim: zdaj jc čaS. da gre beseda naša v klas. Kar ^mo sklenile, izvršimo da napredek obdržimo! To-lc pisemce jc priletelo ^ "sončni kotiček, namenjeno za našo Mico: "Draga Mica, briht-na glava modra pamet—le nauči naj kaj ker si .modre glavc-Marsikatero pogruntaš zato J® prav, da jo tudi zapišeš. Mars*' katero neumnost bi že jaz napravila, č'> bi me ti malo ne posvarila. Takih Mic, kot si ti jc premalo na svetu. Pii Progresivnih jih jo več, pa še vseeno premalo ker svojih lepih in menitih idej ne prinesejo шс® nas druge, ki smo malo bolj trde glave in se nas le bolj počasi kaj ^rime. "Naša Rezka, katero si zadnji^ omenila, je res žena, ki je največ (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST ^ГКАКЗ Official Page Progressive Slovene Women of America PSWA NEWS CHICAGO, 111.—The holidays ^•ге over—things are back to norma], so it's time to bring our activities out into the open. So much accumulated in the last 2 Kionths, that it's hard to know where to begin. December meeting — hall packed as usual. Elections—"I move—seconded .... Bang! Went the gavel and we were all in again! Our Ed. Committee got an addition—young Ellen Andres she's helping here and there so we just "railroaded" her! Xmas corsages were made ^nd sold. Proceeds go for our projector fund." We are also selling vanilla. In return we get a huge 60 cup coffee maker and Various pots and utensils. We had our grab-bag and M. Kukman was "poured" into our Santa Claus suit. She really was ^ good sport about it and remembered us all. Small Xmas gifts were sent to indisposed members, unable to attend meetings—also to several others— andicapped or seriously ill. Sunshine Comm. sent sympathy, special greetings and get well cards to members and their relatives. Outside from the seKous side meeting, we simply had Д time—laughing, eating catching up on all sorts of ews. As one member put it: We on t need entertainment — we 3Ust entertain ourselves. I'm sorry tho- that Xmas rush atthepkwe d: my empbyrmsA put me on the "skids" again, can't seem to build up that mine-but just now 1 the hoMay?""'' (П r ^ — restmg. nla ^^^^ntially tho; I was f possum and got punished ^ ^t s hard to take a back a especially, when you be-1 ^®'mg better and are fair-urating with unused energy, t orders are orders—I'll be ® to stand on my head!—I'm ing this to explain my inac-iveness.—But with Tončka, An-vf ^ ^t'zner, Louise Muha, Len-V ^ rest of this grand playing nurses—what can do but get well. While on this subject - My "buddy" Betty a es a first class nurse and a ^ class doctor's aid. I owe a ^ot to her. Thanks, chum! ^ ® Year brought us also ^ news. Tony Andres, husband our Mary — received news Jugoslavia, that his 'in-law died suddenly of a eait attack, leaving a family ® children and a wonderful Us and. Mary relates about the ge funeral she had—evidence ow Well she was liked. And no &nd I can testify 'it- Without any advance "®tice a party of four of us oppod in on them in Kranj one th Wc were touched by eir Warmth, friendliness and gi^^l^^^ity. This grand lady be f ^ down to one of the апн ^ |^°me made noodle soups ev dinner wc have j,^^.®^ten. — She was baking lefi day and before we Sue filled a bag for each ^ ^nd off we v/ent.—It's ^^•I'd to realize she is gone. To extend our deepest sym-hy. She will always be one our most pleasant memories, ranees Vidmar had the mis-unc of fallifig on ice and in-herself. She is getting nicely. Matt Kure, Mrs. izabeth Kure's husband is so-^^ouBly ill.-_Mrs. Caroline Mar-s 9on is recover'ing from a se- home from the hospital and feeling much better.—Our Lenčka is a bit under the weather so we are going to try and project our rays of sunshine in all directions on her and the rest of our indisposed members. And just now we received the shocking news that Jim Kolar, husband of Ann is seriously ill in the hospital. He has received five pints of blood at this writing. Ann's mother is at home, ill also. Yet dear Ann finds it in herself to see what she can do for others and does everything she possibly can for our group. At the Jan. meeting she donated a lovely plant to Mrs. Vider for a most regular registration in our 1954 record book. Mrs. Agnes Kopach received 2nd prize. Ann herself was surprised with a small gift for being the only member to sign at each meeting. She and daughter, Ann Jane donated, white carnation corsages to each member celebrating her birthday in January. They would like to do this throughout the year. Ann Jane showed us another of her amazing talents — she played the accordion and sang folk songs and Slovene numbers. Is there anything this "gal" can't do? As she played, everyone began to hum, then to sing and finally it was just one grand, big chorus. Over all could be he^rd the lovely soprano voice of Mrs. Gabriella Zugel, wife of our consul. At this point let me also gay this lady does beautiful painting. Many of us were the recipients of original and lovely painted Xmas cards from her. And now for credit where credit is due—Ann Cretnik has done a marvelous job handling the ticket sales. Our newest member, Ella Mae Kovacic is pitching in like an old timer and offering her services in every way possible — we are proud of her!—Ellen Andres deserves a medal for taking jobs and doing them very well. Angela Mezner should get an "Oscar" for her constant, interesting newspaper reporting. Mary Andres travels a gre a notes they contained. Many wrote that they can't wait for our newspaper articles to get into print as it is their only means of keeping contact with differant people. They enjoy our bubbling activities and marvel at tho amiable, friendly way we all cooperate in all ways. These words are "Oscars" to 0Ш' group but you have to be among us just once to know what you read is true and it's contagious. There is no lack of spirit or friendlines here and we would certainly love to package our recipe and send it on to wherever it would do the most good. Thanks for all the kind words and may the New Year bring you health and happiness! To air Circle No. 9 members, who have helped in any way at all during the last year—thanks. Just because I failed to mention your names—there are so many of you — please remember, we know the help you've given and are always appreciative and grateful. Dottie Sodnik. DID YOU KNOW? That the Louis Adamič Memorial Foundation, founded in Cleveland, O., is now waging a campaign to raise $5,000 to purchase and donate the literary inheritance of the late Louis Adamič to Princeton University of N. J.? Make your donation to this important cultural undertaking. Mr. Vatro J. Grill is president, Janko N. Rogelj, secretary and John Zigman, 20713 Recher Ave., Euclid, 19 Ohio, Treasurer. That there has been organized recently a project to build at the base of the statue of Liberty the American Museum of Immigration? At the first organization meeting were -present among others—U. S. assistant secretary of interior, Orme Lewis, Maj. Gen. U. S. Grant III, director of the Common Council for American Unity and the nationalities editor of the Cleveland Press, Theodore Andrica. The project is the result of a continuation ot Louis Adamic's distance to be with us | literary work on immigrants- %OUB as do the ladies from the far north side Clarendon Hills and Hinsdale. Special thanks to our kitchen crew—bar crew and the officers. Just the fact that they are heading our group year after year is testimony enough, that they lead us right and are doing a wonderful job. Our group also has a "secret pal" club now. It's exciting and thrilling! Here is a timely reminder : Valentine day is coming Don't forget your ^pal and remember her as often as you can. Send little notes every now and then. It's such fun!—A special meeting in preparation for the masquerade of Jan. 22nd was held recently at the home of our secretary Chris Nadvesnik. Everyone was enthused about it and ideas for costumes and dcco rations of the hall were abundant. Chris was presented with a very nice gift as a sort of house-warming, since she recently moved into a flat of her own. By the time this gets to our members the surprise will be over, so I can lot "the cat out of the bai.;." A group of Tončka Ur banz'.i friends have planned a surprise birthday party at h£r home on Sunday, Jan. 16th. Can hardly wait to see her face!—It coudn't happen to a nicer person. Before closing—to all of you in Amcrica and Jugoslavia, who ance at the Congress, sitting right among the people, whom he likes. According to her, he is a handsome man, friendly and just lilce a peasant. The children of tha country are his first concern, then comes the work to electrify the country and the army comes third. He loves the children and does not wish them to ever have to go thru the horrors of another war. In regards to their present position in world affairs, she likened the Jugoslav people to a man carrying buckets of water on his shoulders while walking on eggs. Mary Ivanusch. THANKS! We are glad to publish the following short note of thanks from our member and former active and devoted secretary of Circle No. 9 of Chicago, Frances Stark. She writes: Chicago, Dl., Jan. 10-55 Dear Mary; This is just a small effort on my part to thank you and the many others who mailed me get well and Christmas greetings during the past month. I came home from the hospital yesterday and found close to a hundred cards on the dining room table. "Naše tete" of Circle No. 9 outdid themselves, as did the Cleveland ladies. I would feel grand if you would be able to print this in your next issue. All I can say is: Thank you, one and aU! Way down deep I am very glad that I still continue as a member of Circle No. 9.1 also have hopes of improved health in the year 1955. Progressively yours, - Frances Stark. SONČNI KOTIČEK (Nadaljevanje s 2. strani) zaslužila, da si jo pohvalila. Nič se ne hvali, samo dela in dela in nosi skupaj, kjer vidi, da je potrebno. Mnogo je tudi njej podobnih, zato so uspehi povsod. Kar se ženska odloči, posebno pa naše Progresivne, je uspešno. To pa tudi zato ker so nameni pravi. "Jaz jih kar rada poslušam na seji ker so tako brihtne in razsodne. Za tiste male cente, ki jih plačam, dobim pouk in razvedrilo. Včasih se pa še najem zastonj zraven. Veš Mica, malo sem tudi sebična in gledam na sebe. Kar dobim, vzamem, kradem in la-žem pa nikoli, da mi ni treba k spovedi hodit. Z Bogom se pa kar doma pogovorim in rad me ima. Doma so me učili, da je povsod pričujoč in verjamem, da je tako. "Nisem lepa in ne nahšpana, zato sem bolj odzadaj kamor grem. Ni me pa narava obdarila tako kot je tebe, ker izgledaš, kot razcvetela roža, katera ne samo cvete—pač pa še gleda in govori, se smeje in čuti z nami. "Draga Mica, ne prištevaj se med stare ljudi ker tvoja leta so prav sedaj v klasju, ko dajo največ od sebe za duševno hrano nam vsem. Žal ,da si tako redkokdaj med nami ker te tako rade poslušamo. Res, da beremo tvoje članke enkrat na mesec, še veliko boljše bi pa blo, če bi se ti, draga Mica, vsak teden oglasila. "Naj ti, draga Mica, ljubo sonce, katero daje svetlobo in življenje nam vsem, še dolgo sveti in te ogreva. Naj ti lahek dežek boža cvetlice okoli tebe, da se ti klanjajo, naj ti bo življenje kot velika velikonočna pesem. Amen. "Vse to in še več ti želi "Tvoja Meta." IZ UREDNIŠKE MIZE Zadnjič je bila napravljena v članku o Theresi Gorjanc mala napaka, oziroma nedostatek. Sporočeno mi je bilo, da je bila Theresa nečakoma kot mati, iz česar sem jaz napačno povzela, da jih je po sestrini smrti—^vzgojila. Resnica je, da ko jima je kot maUma otročičkoma umrla mati, je fantka vzgojila teta, Frances Gorjanc, punčko pa teta, Anči Jakuš, ko sta po odrasla sta pa skupaj živela z očetom. Vedno so si bih pa z Gorjančevimi v tesni zvezi in gredo tudi danes radi eden do drugega.—Toliko torej v blagohotni popravek. The editor and ali our members join Frances and her husband in the hope that 1955 will bring her complete recovery. So keep up your spirit, Frances, modern medical science is capable ot miracles! the relaziation of one of his dreams—just as the material and technical aid to Europe and the underdeveloped countries is in fact the outgrowth of his book "Two way passage"—all written in the aim to unite the human race with a common bond of mutual aid and understanding in order to prevent wars which, due to the modern destructive weapons we can no longer afford. Did you know that the convention of the Progressive Slovene Women of America takes place this year, the first part of May? Get ready with ideas for our educational, philanthropic and other projects! Habits are not taught but caught. Homes, not training camps are the place for developing character. Some mothers make their homes little centers of selfishness. Ta-le je priletela pa iz "Kalne vode;" Naši Minki iz Chardona Spominjam se nazaj na eno naših konferenc, ko je naša Meri—urednica rekla; "Naši protesti morajo tudi nekaj žaleči."— Ampak žahbog tega pa sama ne upošteva!—V zadnji izdaji je pod mojo "kontrofejo" kar dve koloni prostora "ponucala" in še ostalo j(. za na drugi "pejž." Sem si dejala; "O joj, aU še ni konec te laskave hvale?!" — Je pa že tako, kot je rekel jajčar, ko je nesel jajca v Trst, med potjo mu je pa na ledu spodrsnilo in jajca so se \'sa pobila.—Mož lepo vstane pa prijazno reče eno po kraško potem pa še dostavi—"Kar je pa je, se ne da ni. pomagati!" Rezka. Ko so bila naša dekleta lanskega maja v New Yorku, so bile tudi povabljene kot gostinje v lokale jugoslovanskega konzula, kjer so bile zelo lepo sprejete in pogoščene. Letos so poslale ob Novem letu, kot izraz hvaležnosti za izkazano gostoljubje Mrs. Drago Govorušičevi malo darilo v obliki srebrne posode. Idejo sta izvedli Josephine Henikman iz Ormiston Ave. in Ivanka Shiffrer, ki nam je poslala naslednje zahvalno pismo Pomene Govorušičeve v priobčitev; — "New York, 4. januarja, '55. "Drage sestre in prijateljice; Nimam dovolj besed, da izrazim koliko me je ganila Vaša pozornost in krasni dar. Zagotavljam Vas, da mi bo trajno predstavljal najdražji spomin In dokazilo Vaših toplih občutkov do naše skupne domovine. Zares, prisrčna Vam hvala. Prav tako bi Vam hotela reči, da je Vaše bivanje v New Yorku ostalo vsem živo v spominu in da mi vsi, ki smo tukaj, živo želimo, da se čimpreje zopet sestanemo. "Še enkrat se najlepše zahvaljujem in pošiljam svoje najpri-srčnejše pozdrave vsem tovari-ščam s toplimi željami, da bi bilo Više delo v 1955 letu prav tak, plodno in uspešno kot doslej. "Vaša Pomena Govorušič." Iz domovine smo dobile Progresivne Slovenke tudi sezonska voščila in želje za uspešno in zdravo leto, 1955 od Zime Vrščaj Holy in njenega soproga. Istota-ko tudi od Izseljenske Matice in pa od vseh naših krožkov. Grant Ш, predsednik muzejskega narodnega komiteja in Read Lewis, direktor Občega odbora za ameriško enotnost (Common Council for American Unity). Muzej bo zgrajen ob vznožju kipa boginje svobode. V poročilu ištega dne je bilo objavljeno tudi o kampanji Adamičeve ustanove za odkup njegove literarne zapuščine za podaritev iste Princeton univerzi. (To je ista univerza, na kateri poučuje slavni znanstvenik, Robert Oppenheimer in kateri je miselno popolnoma soroden našemu Adamiču. On je tudi od zaslepljenih in zaostalih elementov enako preziran in takorekoč osamljen, le da je na srečo druge narodnosti in mu vsaj njegovi lastni ljudje stoje ob strani. —"Nuf said!") , nasa Ioni That Vida Tomsic, one of the leading yfomen of Jugoslavia was our guest recently? Our Cleveland welfare director, Miss Belo Grieve cooperated with us and took her on a tour of our hospitals and other welfare and juvenile institutions. Last year Miss Grieve visited Jugoslavia as a delegate to the World Congress for Child Welfare which took place m Zagreb, Jugoslavia. Just before Xmas we heard her interviewed by the "Mildred and Gloria" show of WTAM station in Cleveland. Their discussion was mostly on this visit and was very interesting. Among other things Miss Grieve disclosed that g illness.—Frances Stark is! pecially for the warm, friendly she met Tito. He was in attend- operation.—Mrs. Potokar's, sent Christmas greetings to us fJohn is convalescing after a j and our group—thanks a lot, es- Naše sožalje Dne 19. decembra 1954 je preminul po daljšem bolehanju na srčni bolezni splošno poznani pevec—Louis Belle, soprog naše dolgoletne članice in zapisnikari-ce kr. št. 2 v Clevelandu, Anne Belle. Pokojni je bil brez dvoma najboljši tenorist, kar jih je premogla ameriška Slovenija ter je poleg pevskih solonastopov, odpel lepo število tenorskih opernih vlog od začetne vloge poštarja v Vodopivčevi pevski skici "Kovačev študent" do "Juraniča" v Zajčevi operi "Nikoli Šubic Zrin-ski.—Preostali družini naše iskreno sožalje. Dne 30 decembra, 1954 pa je umrl eden izmed naših pijonir-jcv, Joseph Zalokar, soprog naše dolgoletne članice in večkratne konferenčne in konvenčne predsednico, Agnes Zalokar. S soprogo sta vodila dolgo let gostilno. Bil je tudi vnet lovec ter ljubil prosto naravo. Nadvse mu je bilo tudi pri srcu napredno narodno in kulturno delo. Mrs. Zalokar in ostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Uredništvo. To-le je prispevala pa Mica:" Rozi Stegovčevi, ki se sonči sedaj žc nekaj let pozimi v New Smyrna, Fla., poleti pa jo rada ucvre z možičkom v "kontro" in bo šla menda tudi letos, se je tako dopadlo ker je bila njena ljubljenka, Zakrajškova Mimi tako lepo opisana v "Progresivni" prilogi, da je poslala lepo, čisto ži-dano rutco vaši Mici, da se bo lahko brisala, kadar bo vročina, jok ali prehlad. Bohlonej, Rose! Pa naša članica postani, če še nisi! Dne 23 novembra, lanskega leta sem čitala v Cleveland Pressu novico, ki me je prijetno dirnila. Bila je to vest, da se je v New Yorku organiziral "Ameriški muzej prisiljeništva " (American Museum of Immigration). Na osnovni seji tega podvzetja je bil navzoč tudi poznani, Theodore Andrica, tujezemski poročevalec gori imenovanega dnevnika. Na sliki, katera je bila pri-občena v zvezi s poročilom so bili poleg Andrica še Orme Lewis, pomožni zvezni tajnik za notranje zadeve, (Assistant Secretary of interior), general major, U.S. V zvezi z zgornjim naj vam odkrijem, da sem slučajno jaz meseca januarja, leta 1952, torej pred tremi leti, med številnimi nasveti, sugestijami in domislicami, katere sem poslala Mr. J. N. Roglju, ko me je vprašal za moje mnenje, češ, da bo treba nekaj ukreniti v spomin pokojnega Adamiča, omenila kot pripombo na koncu mojega pisma sledeče: "P. S.: Seveda, po mojem mnenju bi bil najlepši in najpomembnejši spomenik tak, v notranjosti katerega bi bila čitalnica, muzej ali sploh doprinos vseh narodnosti poznejših priseljencev Amerike, ki so prišli sera skozi Ellis Island, kar pa je seveda neizvedljivo razun, ako bi se za kaj takega zavzele vse narodnosti ali vladni krogi, oziroma kongres." Naravno je, da sem bila torej ob čitanju Andricove novice o ustanovitvi akcije za uresničenje takega priseljenskega muzeja, prijetno presenečena.— Tako vidite, da se mnogokrat porode enake misli, oziroma, ideje nekam ob istem času večim ljudem. In da je ta ideja vzklila takorekoč iz Adamičevega dela in knjig mislim, da mi ni treba še posebej povdarjati. Naj dodam k temu še eno mojo domislico in sicer, da če bo pri uresničenju tega muzeja, ki bo vsekakor ogromna stvar, kaj kiparskega dela, oziroma kipov, da bi moralo biti in najbrže tudi bo poverjeno, enemu največjih živečih kiparjev, Ivanu Meštroviču, ki je sam priseljenec in sorojak naših velikanov—Tesle, Pupina in Adamiča. Če vaš krožek še ni storil svoje dolžnosti in bodisi iz krožkove blagajne prispeval za Adamičevo ustanovo ali zbral prispevkov v svoti vsaj $100 za to plemenito kulturno akcijo, storite to v bližnji bodočnosti. Čutile boste veliko zadoščenje, ki ga dobi človek, kadar sledi narekovanju človeškega čuta, razuma in srca. Mary Ivanusch. y 'VALENTIN' PLES KROŽKA ŠT. 3 13. februarja Ameriško jugoslovanskem centru na Rcchcr Ave. VABLJENI STE-.PRIDITE! Make your reports concise and interesting. All contributions are to be in editor's office by the 15th of each month. Address: MARY IVANUSCH. R.F.D. 1, Chardon, Ohio URADHO NAZNANILO Po sklepu zadnje konvencije Progresivnih Slovenk se ima peta redna konvencija vršiti v tem letu in sicer v mestu Clevelandu, O. Krožki, ki hočejo biti na konvenciji repreientira-ni, imajo izvoliti delegatinje in namestnice v smislu naslednjih navodil in določb pravil, katerih se imajo krožkove odbor-nice in članice strogo držati. Na podlagi devete (9) točke pravil—Volitev delegatinj— ima krožek, ki šteje 25 dobrostoježih članic, pravico do ene delegatinje in za vsakih nadaljnih 25set članic, eno delegati-njo. Predno ima članica pravicq biti izvoljena kot delegati-nja za konvencijo, mora imeti vse mesečne prispevke točno plačane, biti članica eno leto in s$ udeležiti šest (6) *ej za poredopia pred volitvijo delegatinj. Vsak krožek sam skrbi za kritje stroškov delegatinj. Vsak krožek izvoli za vsako delegatinjo tudi namestnico. Sklep glavnega odbora je bil, da se delegatinje volijo na januarski seji, 1955, kakor vam je bilo že meseca decembra sporočano. Takoj po izvolitvi delegatinj in njih namestnic pošljite imena in naslove istih na glavni urad. Ako še niste to storile —prosim, da uredite to takoj, da lahko glavni odbor imenuje konvenčne odseke izmed delegatinj. Josie Zakrajšek, gl. ta j. »mnminniiiimnmtiimiiiiimDMiiiHnmniiinmminimiiniimimiHiiHiinniiiHmroiumimnnmiinniiommiimnummmicc« MICHEL ZEVACO I KRALJEVI yiTEZ ZGODOVINSKI ROMAN a E <1ш11шип1ш1ишнцшшнт1п1111ии11нш1ј||||||1а11ппт|11апш1ш1нп1111т1111имп11н1пгп111111111111п1111и1г11]|г71111и1( * "Ros, mojster napravite si mazilo sami!" (Nadaljevanje) je viknil Lureau "Klobase!" Zmagoslavno. "Mogoče. Vse to se mora kuhati dve uri. Nato vržem v kotel omenjeno zajčje ali ptičje meso s testeno skorjo vred—" "Pašteto, ne?" "Ime je postranska stvar! In kuham, dokler ne ostane nič drugega kakor usedek na kotlovem dnu. Precedim ga skozi fino rutico, tako da dobim pičlega pol kozarca masti: ta mast je moje mazilo. Ž njim si namažem glavo, medtem pa zmolim tri očenaše in rečem trikrat Parallaxis, Ascle-pios, Crachresis. Uro pozneje imam spet lase. Do svidenja, teči moram.' ' "Gospod Cogolin!" je moledoval oštir. "Ej, prijatelj, saj vem, kam merite! Radi bi, da bi vam prepustil polovico svojega mazila. Zakaj si ga rajši ne napravite sami, ko sem vam povedal recept?" Te besede so bile tisto, kar imenujemo v današnjih časih sijajen trik. Uničile bi bile poslednji ostanek sumnje, ako bi jo bil Lureau sploh imel. Toda Lureau je bil prav tako nedolžen janjček kakor vsi tipoči in tisoči, ki verjamejo še dandanašnji, da si povrnejo tek, lepoto, lase, mladost ali celo ljubezni slast, ako kupijo lonček mazila ali škatlico kroglic, na kateri se šopiri "Parallaxis - Asclepios-C atachre-sis" ali kako drugo učeno ime! CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE SAUGANASH—By owner, 8 room Georgian: 2Уг baths, natural woodwork, fireplace, carpeting and drapes, range refrigerator, dishwasher, freezer, clothes washer and dryer; gas heat, air-conditioned unit; knotty pine basement; radio controlled garage doors. Priced mid 40's. A Venue 3-6630 180 ACRE POULTRY & LIVESTOCK FARM— 100 miles east of Chicago, adjacent to Highway 30. Good building for 1500 laying hens and 200 hogs or cattle. 7 room modern home, 70 acres of pasture and woodland, scenic river, modern log cabin. $42,000 or best offer to settle estate. Electric & water in building. — Call Fllmore 4-3763 or Sheffield 4217 M 818 — 167th St, Hammond, Ind. BUSINESS OPPORTUNITY GRILL — Fully equipped. Parking lot beside business. Good business. Cash or terms. Call Michigan 2-1136 CATERING BUSINESS — Minimum net $25,000. And much more if you are an operator! Includes modern 18,000 sq. ft. fireproof building, delivery truck and 2 halls; complete equipment. In So. Chicago. Selling due to illness. Owner. south Shore 8-3880 FOOD-UQUOR STORE — Good going business. 2 story corner building. New 2 car garage. 3 extra lots. Good reason for selling. Call owner. commodore 4-4894 SHOE STORE — 2 story brick; established 30 years as a medium priced family shoe store. 6 rooms upstairs. Moving out of state. Sell with or without business. Call owner— Call owner-HEmlock 4-4065 CLEANERS — Established 23 years. Southwest vicinity. 4 room living quarters in rear. $500.00 or best offer. CRawford 7-0635 "Saj bi ga," je priznal Lureau, "če bi si mogel svoj živ dan zapomniti vaše vražje besede." "Parallaxis. Asclepios, Cata-chresis! To vendar ni težko? Zbogom, prav zares." "Jaz nimam tako dobre glave kakor vi, gospod Cogolin," je rekel Lureau odločno. "Rotim vas, prepustite mi polovico svojega mazila, jaz pa prispevam vse, kar je treba zanj." "Ni mogoče. Mazilo je neraz-deljivo." "Nerazdeljivo, joj meni! Da nisem prej mislil na to!" "Smilite se mi. Veste kaj? Pošljite mi sestavine dvakrat, pa naredim dve mazili, eno za vas, eno zase. Dvakrat, razumete ?" "Prekrasno!" je zavrisnil Lureau ves srečen. "Dvakrat, to se pravi: šestnajst piščancev, dvoje gnjati, štirideset steklenic in tako dalje, čez deset minut bo vse to v vaši sobi; tudi kotlov ne pozabim, da začnete lahko še nocoj. Toda kaj bo z besedami?" "Potolažite se, izgovarjal jih bom jaz namesto vas. Pač pa je neizogibno, da molite očenaš sami. Kristjan ste, kajneda?" "Oh, gospod Cogolin! Dober katoličan, sam Bog mi je priča!" Takšna je bila oprodova povest. Capestang jo je poslušal ves navdušen ter proglasil Co-golina za ženija. "A kaj storiš jutri," se je spomnil nato, "ko pride stari po Bvoje mazilo?" "Pripravljeno je!" In Cogolin je pokazal vitezu glinast lonček, v katerem je bila nekakšna črnikasta mast. Ubogi Lureau ni vso noč za-tisnil očesa. Kakor hitro se je zdanilo, je prišel h Cogolinu po čudodelni lek. In na ves glas je zavpil, ko je videl, navihančevo grivo res še daljšo, gostejšo in bujnejšo, nego je bila dva dni poprej. Nemudoma ga je odvedel v najskritejšo čumnato, zaklenil se ž njim ter si jel maziliti plešo, goreče zebra je svoje tri očenaše, dočim je ponavljal Cogolin čarobne besede, ki siromaku niso šle v glavo. V navalu velikoduš-ja, ki ga je obhajalo drugače redkokdaj, je nazadnje stisnil oprodi še pet ali šest pištol za nameček. (Dalje prlhođnJIP) NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK Chicago, Ш. BUSINESS OPPORTUNITY DENTAL — 2 large offices, 2 chairs. X-ray, full stock and equipment. Established 25 year practice. Choice location in Cicero. Call owner. GUnderson 4-3481 BARBER SHOP — Living quarters funshed in rear. Estab-hshed 45 years. Fully equipped. Owner retiring. Call— JUniper 8-8890 BAKERY — Northwest side. 3 man shop. Call owner. Mulberry 5-3405 GRILL - HOT DOG & COFFEE SHOP 4 rooms. Priced very reasonable. Call owner SEeley 3-8627 or inquire at 1446 W. Polk St. GROCERY - MEAT MARKET & 4 room flat above with gas heat. Store remodeled, new store front and new electric boxes. Must sell due to illness. Call owner, SPauldlng 2-6711 (Nadaljevanje s 2. strani) Delegatinje za konvencijo že izvoljene! EUCLID, Ohio—Začetek leta 1955 se je dobro pričel ker imele smo zelo lepo udeležbo na januarski seji. Upamo, da boste članice vedno tako v lepem številu prihajale na seje ker tako je lažje delati in ukrepati, pa tudi bolj kratkočasno je za vse. Za delegatinje na letošnjo konvencijo so sprejele in bile izvoljene: Mary Kobal, Elizabeth Matko, Gusti Slejko, Frances Zgonc, Marica Lokar, Paula Miklavčič in Lojzka Derdich. Za njih namestnice so sprejele pa Vera Potoch-nik, škabar, Durjava, in M. Starina, Barkovič in M. Segulin. Torej za našo konvencijo smo že preskrbljene in upamo, da bomo tudi dobro opravile. Naše bolne članice se nam s karticam lepo zahvaljujejo ker smo se jih spomnile z darilci za božične praznike. Za Polio smo darovale $10 in za "Enakopravnost" $15.00. V Krožkovo blagajno so darovali: Mrs. John Ro-bich $2.00, Anton Rottar $2.00 in Anna Česen $1.00. Vsem prav lepa hvala. Bolnice imamo sledeče: Kati Kogoj, Frances Ferkol, Amalia Bauscher, Angela Ogrin in Albina Vehar. Le hitro se pozdravite! Ker je Angela Ogrin bolna je bila izvoljena v nadzorni odbor Marica Lokar. No sedaj pa še nekaj. In veste kaj?—Na nedeljo, 13. februarja bomo imele "Valentajn dene" v AJC. Imele bomo spet lepe ru-deče srčke! Pridite in si jih pre-skrbite toliko, da boste deležni lepih nagrad. Imele bomo TRI. Zaznamujte si precej velik kolobar okrog 13. februarja, da ne pozabite priti k Progresivnim št. 3 v Euclid, na Recher Ave., kjer bo šlo vse po luftu ob John Grabnarjevi godbi. — Začnimo 1955 z zdravjem in veseljem! Vera Potochnlk, por. Lep zaključek leta, 1954 $25 za Adamičevo ustanovo in $10 za spomenik Zadnja seja 16ta 1954 je bila tako dobro obiskana, da toliko članic jaz še nisem videla skupaj. Ker je bilo naznanjeno v časopisu, da s6 bo pričelo zborovati ob 7:30 sem se odpravila od doma ob sedmih. Ko pridem do SND vidim, da gre za mano še ena članica. Nosila je paket in s precejšnjo težavo hodila po stopnicah. Ogovorila sem jo in jo vprašala, če hoče, da ji pomagam ker vidim, da je zanjo pretežko. Rade volje je privolila. Bila je to Mrs. Mez-gec iz Newburgha. Pravila mi je, da se nič dobro ne počuti, da je bila že ne vem kolikokrat operirana in da ji zato delajo stopnice veliko težkočo. Rekla sem ji, da jo še nisem videla na naši Priletna ženska želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu. Pokličite IV 1-3272 Opremljeno sobo IN GARAŽO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI. V EUCLIDU. Za naslov se poizve v uradu tega lista. seji in mi je odkrila, da je ni bilo med nami že šest let radi bolezni in oddaljenosti. "Oh, vi ne veste, kako bi jaz rada prišla na vaše seje ker tako ljubim vse progresivne žene," mi je odkrila. Ker ]e bila dvorana še prazna, sva se vsedle kar zunaj na hodniku in se razgovarjale. Kmalu je prišla tudi naša pridna tajnica, Mai-y Zakrajšek. Malo sem se pošalila, kje so vse, ko so vendar naznanile, da se bo seja pričela pol ure preje, kot navadno. — Decembra je bil tudi Maryin rojstni dan in tako je tudi ona imela zavitek, kakor Mez-gečeva—obe sta imeli pecivo— piškote. Prižgale smo luč v dvorani in šle notri. Potem so pričele prihajati tudi druge članice in kmalu nas je bila polna dvorana. Večina članic je poznala Mrs. Mezgec in so jo veselo pozdravljale. Seja je potekla povoljnč. Od-bornice so poročale kaj so storile v dobrobit organizacije. Poročale so tudi kako nam je bazar lepo uspel. Tudi darovale smo spet iz blagajne za Adamičevo ustanovo $25.00 in ža Adamičev spomenik v domovini $10.00. Kupile smo tudi 5 vstopnic Slov. Doma za Silvestrovo. (O odboru je že v poročilu tajnice. Op. ur.) Sprejele smo tudi novo članico, Mrs. Intihar iz Euclida. Na seje ne bo mogla hodit, ampak je rekla, "samo da sem vaša članica" —Živela, Mrs. Intihar! Prav vesele smo, da smo Te dobile!— Pripeljala jo je Josephine Grlica. Novembra, smo tudi sprejelo eno—Miss Kordič. Tudi nje smo vesele, da jo imamo v naši sredi. Pozdravljena! Ko smo sejo skončal.e, smo imele pa božično zabavo. Francka Legatova je spet okinčala mizo z božičnimi drevesci in dobrotami. Nato smo zapele članicam, ki so imele godove v decembru (imen si nisem zapomnila), potem smo še zapele božično "Sveta noč . . ." se še en čas zabavale nakai- smo se pričele zadovoljne odpravljati proti domu. Da, izmenjale smo si tudi božična darila. Vsem članicam želim veselo in srečno Novo leto! Frances Juretič, poročevalka. pisnikarica in Josephine Gerlica, blagajničarka. Decemberska seja je bila zelo dobro obiskana. Za našo januarsko sejo pa bo poiskusUa J. Zakrajšek dobiti clevelandsko direktorico dobrodelnega odbora. Bele Grieve, da nam predava. Februai ja bo k? zal Andy Mir-tich, mož naše članice, Alice Mir-tich slike iz domovine. Tako vidite, da si prizadevamo imeti kaj zanimivega po vsaki seji. Imamo precej bolnih članic. Upamo, da bodo kmalu zdrave. In ali veste, da se nas naše zunanje članice vedno spomnijo ob koncu leta ? Tako smo prejele tudi letos pozdrave od Auguste Frančeškin iz Wisconsina, Mary Peterka iz Floride in Mrs. Bartol iz Strabane, Pa.—To je v kratkem vse za danes. —Mary Zakrajšek, tajnica. Naša kuhinja Filani piškoti 4 skodelice moke 1 funt masla Zmešaj kakor za pajevo skorjo Prideni; en karton ali 1 funt mlečnega sira (creamed cottage cheese) Deni na mrzlo (v ledenico) preko noči. Izoblikuj v male krogljice, raz-valjaj prav na tanko, razreži na štirikotne krpe. Nadevaj z jedrci ali mareličnim nadevom. Stisni skupaj z vilicami in peci od 15 do 20 minut v peči 350 stopinj vročine. To so piškoti, katere je prinesla Mrs. Mezgec na božičnico kr. št. 2 in ga je poslala v uredništvo Francem Juretič. Hvala. Kratke no\ice od kr. št. 2 Letos imamo v odboru dve nove članice, zapisnikarico in bla-gajničarko. Celoten odbor je: Subljeva predsednica, Legatova podpi edsednica, jaz sem še vedno tajnica. Rose Retar je za LODI MANDEL, SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. se želi zahvaliti vsem za naklonjenost skozi vsa ta leta. Zato bo podaril vsakomur, kdor bo prišel v lekarno Mandelnove Multivitamin pilule, dovolj za enotedensko rabo — vredne $1.50, popolna zastonj. Dobijo jih samo odrasli. Te tablete so jamčene, da bodo vas poživile. So izborne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi. MICHEL'S RESTAURANT 3963 ST. CLAIR AVENUE RESTAVRACIJA, KJER DOBITE FINE OBEDE VSAKI DAN. Odprto ob 6. zj. do 9. zvečer — zaprto ob nedeljah. Se priporočamo v obisk. — LIBERAL ITIADE-IN ALLOWANCE — QUALITY ДТ A PRICE—EASY TE$M$ \ STAKICH FUl^NltURf CO. JAMES D. STAKICH, Ptop,. 4 IVanhoe 1.8288 16305 Waterloo Road ... » ■•v- ■ ■ y; ■■ ' STORE HOURS; Monday, Thursday, Friday-T-9 A.M. ,.tp 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A';M;Mo 12'Noon - Hitri orehovi piškoti Dobro umešaj skupaj pol skodelice masla ali druge riiaščobe z 6 žlicami belega in 6 žlicami ru-javega sladkorja (brown sugar) Potem prideni eno dobro utepe-no jajce. Dodaj % žličke peciv-ne sode, epo skodelico in pol bele moke in pol žličke soli, kar si preje zmešala in presejala skupaj. Dodaj še par kapljic vroče vode. Vse to dobro zmešaj, da je dobro udelano. Nazadnje pa prideni pol skodelice zmletih orehov in še pol žličke vanilije. Zmes je zelo gosta in še skoro malo moknata, ko jo takorekoč režeš ali zajemaš s Eajno žličko (po lovice žličke za en piškot) in polagaš na pomazano pecivno ploščo. Peci v 375 stopinj vroči pečici od 10 do 12 minut. Ta količina da kakih 50 piškotov. SLOVENSKI IZSEUENSKI KOLEDAR $2.50 - po poŠti $2.65 TIVOLI IMPORTS 6407 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio HE 1-5296 ali pri ANTOX JAIVKOVICH 16108 GROVEWOOD AVENUE Tel.; KE 1-8707 JOHN STEBLAJ 17902 NOTTINGHAM. ROAD IV 1-3360 HIŠE NAPRODAJ NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd. Lepa izbera krasnih novih hiš z 2, 3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin. KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 Mica modruje Kakor se sliši so pričeli ruski voditelji z obširno propagando med mestnim, oziroma industi ij-skim prebivalstvom naj se vrnejo na kmete in se posvetijo poljc-deljstvu. Vzrok je kajpada ta, da jim primanjkuje hrane. Pomislite poljedeljskim državam, ki so nekoč hrano izvažale, danes iste primanjkuje! Meni se zdi, da še vedno drži tisti stari izrek; "Ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa kobilo štrgljal." Res je, da ima morda pri tem tudi kaj opraviti vreme, toda ne vse. Vse dežele, ki so зе hotele v zadnjih letih in-dustrijalizirati, kar jim nihče ne zameri in je prav, da stoje na svojih nogah, so se v njih veliki vnemi malo preveč zaletele. Tu mi prihaja na misel tista ribniška o hrenu.—Ribničan je videl v gostilni gospodo, ki je imela pri obedu prav malo posodico hrena na mizi. Pa si je mislil, to mora biti neka posebna slaščica. Ker so Ribničani na Slovenskem znani kakor v Ameriki Teksan-čanje, kot veliki bahači in jim gre vse na veliko, je velel naš Ribničan Urban natakarju prinesti veliko skledo hrena z veliko žlico. Ko stoji skleda pred njim ga brž zajame toda strah in groza ! V grlu, nosu, sploh v celi glavi mu je tako zagomzelo, da je brez pomisleka zgrabil za nož in si odrezal nos.— Tudi v Ameriki zasledujemo nekam tako politiko napram pol jedel jstvu. Privlačnost kmečkega stanu, oziroma poklica je danes takorekoč na ničU. Vse hiti v mesta, in zakaj? Ker je vse kar ima kmet za prodati nezasli-šno padlo v ceni, kar pa kupuje in davki so pa še vedno visoki in se višajo z vsakim dnem. Kmetje, posebno mladi in srednjih let se vsled tega trumoma narod, za nobeno civilizacijo, če selijo v velika mesta. Vsako leto se izseli okrog milijon kmečkih družin. In po mojem mnenju jim ni prav nič zameriti le je to zelo slabo znamenje za bodočnost ne le kmečkega, temveč vsega prebivalstva. Imeti vse ljudi na enem kupu po velikih mestih ni pametno niti zdravo za noben bo šlo v tej smeri naprej zna tudi pri nas postati nekoč kriza v pr ehrani. Sploh pa ni take nad-dukcije kot se nam slika. Po mO" projem mnenju je na milijone družin prav tu pri nas v Ameriki, da re govorim o drugih državah po svetu, ki bi vse to, kar pravimo da je preveč, z lahkoto spravili pod streho, če bi imeli nakupno moč. v BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI 0DKAB_JE UMRL PREDRAGI SOPROG IN OČE JOSEPH STARINA SVOJE MILE OČI JE ZATISNJ^ ZA VEDNO DNE 25. JAN. 19="' Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. žalujoča _л("1 SOPROGA in OTBO''^ Cleveland, Ohio, dne 25. januarja 1955. NAZNANILO Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da bomo tudi v naprej vodili (OLLINWOOD DRY (LEANING 15210 S AR AN AC ROAD Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost, ki smo je bili deležni zadnjih 30 let, in se priporočamo v bodoče. Poskusili bomo vse, da vas zadovoljimo z našim delom. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. — Pokličite GL 1-4746 Se priporočam MRS. ANNA KOVACH LETNA DELNIČARSKA SEJA DOMA ZAPAONIH SLOVENCEV, 6818 DENISON AVENUE SE VRŠI V nedeljo, 30. jan. 1955 v DOMOVIH PROSTORIH Pričefek ob 3. uri popoldne VABI SE VSA DRUSTVA-DELNIČARJE IN POSAMEZNE DELNIČARJE, DA SE GOTOVO UDELEŽE TEGA LETNEGA ZBOROVANJA. Za direktorij Doma zapadnih Slovencev, ELLA PULTZ, tajnica Д B