Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gl(l., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. "V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. Štev. 09. V Ljubljani, v soboto 24. marca 1888. Letnik J^TVT. Vabilo na naročbo. S 1. aprilom pričnemo drugo četrtletje J6. letnika in nadejemo se, da nam tudi v prihodnje ostanejo zvesti naši prijatelji in se nam pridružijo še novi podporniki v duševnem in gmotnem oziru, da nam bode mogoče vedno vspešneje izvrševati nalogo po načelih, v katerih je pravi blagor vernega naroda slovenskega. »SLOVENEC", edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročaje se lahko vsak dan, a Ust se dobiva šele z dnem naročbe. Vredništvo in opravnitšvo „Slovenca". Iz državnega zbora. Z Dunaja, 23. marca. Včerajšna seja državnega zbora je bila tako malo pomenljiva, da ni bilo iz nje kaj poročati. Samo pri volitvi poslanca Heinricha je sprožil Plener nekoliko razgovora, ki pa ni imel nobenega vspeha in je bila volitev potrjena. Razun tega je bil rešen zakon, ki zaukazuje, da se morajo vse puške poskušati, predno pridejo v prodajo. Za take poskušnje so odločeni štirje kraji namreč Dunaj, Praga, Weipert in Borovlje. Koroški poslanec Ghon je pri tej priliki vladi v varstvo priporočal puškar-stvo v Borovljah in povdarjal, da bi od poskušenj ne bilo treba plačevati previsokih taks. Dalje je bila potrjena prodaja dveh deželno-brambovskih hiš in nakup poslopja za češko državno obrtno šolo v Brnu. Brez ugovora je bil sprejet zakon o carini od sodov za petrolej in potrjena volitev poljskega poslanca Struskieviča. Današnja seja je bila napovedana za deseto uro, pa se je pričela še le ob polu enajstih z voli-tvijo grofa Losa kot namestnika enega člana državno-dolžne kontrolne komisije namesto poslanca Smar-ževskega, ki je 16. t. m. nagloma umrl. N e u n e r je potem utemeljeval svoj predlog o podpori stradajočega okraja Klausena na Tirolskem, ki je bil izročen budgetnemu odseku. Brez ugovora ste bili potrjeni kupčijski pogodbi s Španjsko in Zanzibarom, in volitve poslancev Khuenburga, Blažeka in Lažanskega. Nekoliko razgovora je bilo pri letnem poročilu državno-dolžne kontrolne komisije. Baron Doblhof je ponavljal očitanje, ki je pred dvema letoma po liberalnih listih delalo veliko hrupa, da je namreč kontrolna komisija preklicala neki sklep iz političnih ozirov. Poslanec P u c h s je iz zapisnikov kontrolne komisije dokazoval, da to ni res, da je marveč uradnik, ki je sostavljal poročilo, samovoljno nekaj sprejel, česar komisija ni bila sklenila. Pa tudi zapisniki niso nič pomagali, in Plener, Neuwirtb, Sturm in Herbst so trdili svojo, češ, vi ste bili nekaj sklenili in pozneje ste to zopet preklicali. S takimi ljudmi je vsak razgovor nemogoč, zato tudi vse nasprotno dokazovanje ni nič pomagalo. Levičarji so bih tedaj iz kontrolne komisije izstopili, v katero so bili vsled tega poklicani novo izvoljeni členi Klun, Berchtold, Hauswirt in Huyn, in sedaj ne vedo, kako bi zopet nekaj svojih privržencev spravili v komisijo. To je edini vzrok vsega kričanja. Razun že omenjenih reči stoji na dnevnem redu še 7 točk, med drugim prememba volilnega reda za veliko posestvo na Tirolskem, ki bode gotovo tudi povzročila kaj ugovora med levičarji. Po današnji seji gre državni zbor na počitnice; prva seja po Veliki noči bo v torek po beli nedelji, t. j. 10. aprila. __ Pogled v Francijo. Poseben znak tretje francoske republike je ta, da se zbornica igra z ministri in šiloma strmoglavi tudi neodgovornega predsednika republiki. Ko so dne 5. oktobra 1885 pri volitvah republikanci spoznali svojo slabost, niso mogli prikriti strahu, da je republika v nevarnosti. Razveselili so se, ko jim je Grevy obljubil, da bo zopet prevzel predsedništvo. Proslavljali so ga kot požrtovalnega republikanca, rodoljuba in odrešenika republike; niso ga mogli prehvaliti. Saj pa so bili tudi v veliki zadregi. Brez Grevyja bi se republikanci ne mogli hitro zjediniti. In dve leti pozneje so ga tako rekoč zapodili kot najnevrednejšega predsednika, akoravno so jim bile že prej znane vse temne strani njegovega značaja. Listi so vsak dan pisali o njegovi pohlepnosti in malomarnosti za vse, kar navdušuje pravega Francoza. Znane so bile političnim krogom umazane kupčije njegovega zeta Wilsona. In vendar je bil Grevy zopet voljen, in sedel bi bil na predsedniškem stolu, ko ne bi bil slučaj Limousin - Oaffarel razburil javnega mnenja. Narod je zgubil zaupanje v vlado, v sedanji sistem, in zato ni čudno, da se javljajo vedno glasnejši glasovi za diktaturo. Zbornica, razcepljena v stranke in strančice, pokazala je svojo onemoglost, in ni ga moža, ki bi mogel zavarovati državi notranji razvoj in povzdigniti njeno veljavo pri vnanjih državah. General Boulanger je v Parizu dneva junak. V kratkem časi pokazal se je dvakrat na odru francoskega političnega življenja. Pri zadnjih volitvah je dobil nad 50.000 glasov. Njegovo kandidaturo je podpiral v šestih volilnih okrajih neki Thiebaut, ki ne pripada nobeni stranki, in o kojem ne vedo druzega, kakor da je nekoč rekel: po božji previdnosti rasto v hostah drevesa, iz kojih se bodo napravila nova držala za metlo leta 1851. Ta kandidatura Boulangerjeva je stala do pol milijona frankov, in gospoda, ki ima v zbornici mnogo posla za metlo, mora sklepati, da nasprotniki sedanjega stanja niso le poulična druhal, marveč jih je treba iskati tudi LISTEK. S v i f t i j a d a. (Dvajseti spev.) Bliža se čas, ko se razvozljuje uganjka letošuje dolge zime. Pomlad trka na duri. Rodil se je Avstriji v neprijetni zimi knez svetlo-kamenitega imena, ki je razsvetlil in razveselil mnogo src med Slovenci, a nekaj jih je tudi okamenil. Slovenci imamo že po svojem rojstvu prisojeno osodo, ki nam ne dovoli niti trenotka veselja brez pelina in zaprek. Vsem našim političnim vspehom pridejana je kaka priklada, ki ni povšeči vsem, ali vsaj nekaterim ne ugaja. Prej smo prebavljali kot nepotrebno domačo priklado domače Psevdo-nemce, zdaj pa postal je oni knez nekaterim strašilo! Kedaj se nam podari za naš dolgoletni boj vsem Slovencem všečno darilo? Vlada ima v istini pravi križ z nami. Minister Konrad se je vedno prijazno smehljal našim zahtevam, in sovražili smo ga zaradi »samega" njegovega smehljanja. Ekscelenca Gautsch hvali javno naše talente za učenje jezikov, zlasti nemščine, in mi sicer »neomikani" in zaničevani mu plačujemo s protesti njegovo častno priznanje. In najnovejši naš zaveznik Liechtenstein okrepčati nam hoče našo omahljivo vero v devetnajsti odstavek osnovnih postav — a nekateri ne verujejo v njegovo pomoč. V istini naš odrešenik imeti bi moral več barev kakor mavrica, da bi kateri ne našli madeža v njegovem obličji. Naši državni poslanci poprašujejo že mnogo let vladni orakel, kedaj bode konec našim zahtevam. Sviftijanec misli, da ni kriv orakel v stolni Deliiji, ako ne dobe naši zastopniki ugodnega ali nikakega odgovora; kajti mi Slovenci še nismo uganili svoje osodepolne uganjke, katero nam je stavil že kralj Samo. „V nesreči rojen, v prepiru vzgojen, v tožbah spojen, v slogi nemogoč." Kdo je to? Čuda ni, da leži še vedno grozovita »Sfinks" na sreči naše domovine. Osodo nesrečnega kralja Edipa ali pa vsaj Dežmanovo prislužil bi si brez dvoma oni, ki bi razvozljal javno in s povzdigne-nim glasom ugaujko vsega našega dela in nebanja. In vendar, raduje se danes Sviftijanec. Ledina se taja. Marsikatera dolgo pričakovana nada in up se likviduje. Ljubljanski magistrat povišuje in likviduje svojim blagajničnim uradnikom po dolgem inter-kalarji plače, in ljubljanska hranilnica izbrisuje zaostali dolg našim nemškim kmetom — slovenski bi si tega ne pustili — ki so plesali na »bauern-ballu" na njen up in na njeno hvalevredno usmi-ljenost. Morda likvidujemo tudi mi Slovenci po dolgem molku svojo nevero za vero narodnih učilnic, akoravno je dovoljeni „budget" narodne sloge prekoračen že davnej in se smatra in računa daljno prekoračenje narodnega .kredita" le na rovaš nedovoljenih, a priljubljenih ekstraordinarnih razhodkov v naši modri politiki. Sviftijanec. Fran Levstik. Diligite veritatem, filiam Doi. Ljubite resnico, hčer nebeško. »De mortuis nil nisi bene", pravi stari pregovor. A vendar se mi ne zdi pravo, ako govorimo o pokojnikih, kakor bi bili v vsem dovršeni značaji, ker si potem ne moremo razlagati marsikojega dogodka v njihovem življenji in jih sodimo krivo, ker jih vrstniki niso poznali. V naslednjih vrsticah v višjih krogih prebivalstva. V Parizu ni nikdo hotel verjeti, da se je ta kandidatura pričela brez ali celo proti volji Boulangerjevi. Gotovo pa je, da je general naravnost ni preklical. Trditi smemo, da je to prva skušnja volilne drame, ki se bo v ugodnem času predstavljala na velikem francoskem odru. Drugi pomenljivi dogodek je novi list „La Co-carde", ki se tiska v 400.000 izvodih in vsak dan priporoča diktaturo Boulangerjevo. Ta list imenuje ves sedanji vladni aparat gnjil in trhlen, razpoditi hoče zbornico na vse štiri vetrove, da pride general Boulanger, edini mož rodoljubja, moči in podvzetja na krmilo, izprazni posodo sovraštva nad Nemčijo in zopet združi s Francijo Alzacijo in Loreno. Sicer ni znano, je-li Boulanger v zvezi s tem listom, vendar je čudno, da general javno ne brani svojega imena proti temu programu. Ne da pa se tajiti, da sedanji francoski gospodarji zaslužijo grajo, in da francoski nestrpljivi duh hoče razrušiti sedanje stanje, kakor je razrušil despotijo. Diktatura Boulangerjeva bo prehod k sedanjih nezdravih razmer v boljšo dobo, ko se ne bo teptalo z nogami pravo mišljenje francoskega naroda. Francoski vojni minister je začasno vpokojil Boulangerja, ker je brez njegovega dovoljenja večkrat prišel v Pariz in nastopil kot političen general. Je-li vlada pravo storila, je drugo vprašanje. Njeni nasprotniki trdijo, da je s tem pokazala le svojo slabost! Slava Boulangerjeva je znamenje časa, znak propalega parlamentarizma, koji generalova kazen le še bolj osvetljuje s slabe strani. Dunajski in pežtanski listi navadno v najlepši luči kažejo francoske razmere in pod plaščem liberalizma pačijo javno mnenje o Franciji. A da niso zdrave francoske razmere, svedočijo ravno zadnji dogodki. Boulanger se ne bo tako hitro udal. Dva pota sta mu odprta. Eden je, da gre v pokoj in se kot poslanec prikaže v zbornici. Drugi je, da se pokori kazni in svoje vojaško dostojanstvo obdrži v roki kot zastavo. In ravno po tem drugem potu utegne Boulanger doseči svoj namen. Predsednik Carnot ne bo mogel dolgo zabranjevati radikalcem vladnega krmila. Prišlo bo do boja mej obema tokoma, in če zmagajo radikalci, prijezdil bo Boulanger na konji in ostrim svojim mečem zabodel v srce parlamentarnega zmaja. Prijatelji njegovi pa bodo skrbeli, da mej tem časom ne utihne njegovo ime v Franciji in v ostali Evropi. Osoba Boulangerjeva bo sredstvo, s kojim se bo francoski narod otresel sedanjega lažnjivega parlamentarizma, ki se mu je bolj pristudil nego absolutizem. Ko je Boulanger odstopil kot vojni minister, pela je igralka Dumay pred občinstvom pariškega Alcazar d' ete: „11 reviendra mon petit Ernest". »Povrnil se bo moj mali Ernest", pel je narod po ulicah. In to se utegne kmalu zgoditi, ker narod francoski je nagel in ne trpi vlade, ki se ne more pohvaliti z vspehi. Vzbuja se nam objektivna misel, da se bliža stoletnica francoske prekucije, in general Boulanger utegne biti znamenje velikim dogodkom. podal bom kot bivši Levstikov znanec nekaj črtic iz njegovega življenja. Pokojni Levstik je najbolj sovražil laž. Po duševnih zmožnostih bil je velikan, nesebičen, krepostnega življenja, neupogljivega značaja; in to poslednjo lastnost osvojil si je do skrajne meje, kar konečno več ali manj zatemni druge lepe lastnosti na človeku. Levstik je bil kolerik z vsemi dobrimi in slabimi Iastnostimi tega temperamenta. Ako ni njegova obveljala, popustil je vse. Veliko je na-merjal, a ne dovršil. Slabosti drugih ljudi je preostro sodil; ker ni našel med ljudmi svojih uzorov, obsojal je vse brez razločka. Dostikrat sem mu rekel: Ne sodite ljudi tako ostro, ker prehuda kritika je slana, ki vse popari. A slabo sem jo naletel s temi besedami. Navadno je bil odgovor: Vi niste nič boljši od drugih, katere zagovarjate. Vendar njegova dostikrat huda kritika „in po-liticis" je največ njemu škodovala, v slovstvenih stvareh pa je mnogo koristila in plodonosno vplivala na slovensko literarno gibanje. Ko je divjal nesrečni boj mej »starimi" in »mladimi" Slovenci, vzel je Levstik bič v roke in je »mlade" dobro oklestil. Levstik je posebno grajal isto svetovno bolest, ki se je vtepala v slovensko pesništvo. Rezko je Politični pregled. V Ljubljani, 24. marea. Notranje dežele. Cesar je podaril 10.000 gld. na Ogerskem po povodnji ponesrečenim. Nadvojvoda Albreht je odpotoval predvčerajšnjim v spremstvu generala barona Pire t a v Arko. Dne 22. t. m. je bila napovedana seja zagrebškega mestnega zbora; na dnevnem redu je bila zaprisega novih odbornikov in izvolitev podžupana. Toda seja se ni mogla vršiti, ker vsled prejšnjega dogovora ni prišel nobeden vladi nasprotnih odbornikov. V n a nje države. Kakor hitro se bo povrnil srbski ministerski predsednik v Belgrad, določil se bo konečno pre-stolni govor, ki bo menda jako zanimiv in pomenljiv, ker bo obsezal natančen vspored glede notranje, posebno finančne politike. — Naučni minister je imenoval dve komisiji, da se bodete posvetovali o preosnovi ljudskih šol in gimnazijev. Bolgarskega, ministra Načeviča prašal je dopisnik nekega dunajskega lista, kakih nazorov je vlada glede trditve lista „Svobode", da se bo Bolgarija proglasila neodvisno, ako bi Rusija hotela šiloma postopati zoper princa. Minister mu je baje odgovoril: „Vlada nikakor ne misli na tako proglasitev, ker bi bila to le voda na ruski mlin in bi zelo škodovalo Bolgariji. Ostati moramo nasproti Evropi lojalni. Popolnoma nepotrebni članki „Svobode" nikakor ne izražajo vladnih namer." — Iz Pariza brzojavi se — sicer ne ravno zanesljivim — „Nar. Listom": Nekaj dni sem obravnava Stambulov z ruskimi posredovalci, ki obljubujejo, da bo Rusija pozabila vse minulo, ako se odstrani Koburžan. Stambulov ni neprijazen tej ideji. V bolgarski vojni kažejo se z vsakim dnem bolj Koburžanu neprijazni nazori. V ruski prestolnici je izšla zadnje dni knjižica naslovom: „Pisma prijatelju. I. pismo" brez cenzure; tudi ni znano, kdo jej je pisatelj in založnik. Vsi ministri so jo dobili po pošti in menda tudi car. Pisatelj trdi, da je vojska z Nemčijo neizogibna. Nikdo ne dvoji, da bodo storile vojne svojo dolžnost, a vprašanje je, so li vojskovodje zadosti zmožni. Narod se ne navdušuje za to vojsko, ker ve, da ne bo navstala zaradi narodnostnih, marveč le zaradi gospodarstvenih ozirov. Narod ruski ni zadovoljen z vlado in ne more biti, ker mnogo trpi pod birokratskim bičem. O osebni carjevi dobri volji je vsakdo prepričan, toda popolnoma brez pomoči je oni, ki nima sredstev, da bi povedal svojemu carju golo resnico. — Redarstvo se jako trudi, da bi prišlo na sled tiskarni in založniku brošurice. Stockerjeva stranka v Nemčiji ni nič kaj za-dovoljua z novim cesarjem. V svoji strasti napada celo cesarja samega. Z dnem 21. t. m. se poroča iz Bruselja: „Iz Berolina je prišla baje prošnja do naše vlade, naj zapleni vse tiskovine zoper cesarja Friderika, koje se tiskajo v Bruselji na račun neke znane nemške stranke in ki se nameravajo iz Belgije razposlati po Nemčiji. Po belgijskih postavah pa zaplemba ni dopuščena pred objavo dotičnih spisov." — Cesarjevo zdravje je povoljno. Francoski boulangistiški listi trdijo, da vlada nima niti enega razloga za svoje postopanje zoper Boulangerja, izvan tega, da je prišel general večkrat v Pariz, inače bi bil Tirard gotovo v svojem odgovoru na Cassagnacovo interpelacijo na dolgo in široko navedel vse prestopke Boulangerjeve. Vzlic temu pa bo sodila o njem vojaška komisija, koja grajal „svetobolne" pisatelje, rekoč: „No, temu človeku pač ni treba tožiti, ker v svojem življenji ni nikdar nič bridkega izkusil". Ko je prišel z Dunaja v Ljubljano, govorili so: „Levstik je lev, ki je na Dunaji grivo zgubil". Resnično pa je, da se je zmodril, mnogo izkusil in spoznal, da z glavo ne more prodreti zidu. Ker ni hotel nikogar nadlegovati, izprevidel je, da mora človek skrbeti za svoje časno življenje, za obstanek. To je tudi vzrok, da se ni javno mešal v politiko. Levstik ni bil le najboljši poznavalec slovanske književnosti, marveč je tudi nemško bržkone bolje poznal nego marsikateri nemški pisatelj. V pogovorih ž njim tekle so ure kakor minute. Znano mu je bilo zemljepisje, zgodovina in modroslovje. Posebno rad mi je razlagal knjigo Cezarjevo „De bello gallico" in pravil, koliko se je iz nje naučil, kar se tiče narodnosti prebivalcev v deželi, kojo je Rimljan nazival Galijo in Germauijo. Rekel mi je, da hoče st-var dognati do konca; naj svet spozna, kako malo kritična je zgodovina istih časov. Trdil je namreč, da so pred Kelti in Germani po vsi Evropi stanovali Litvanci. Njihovi sledovi so v krajnih imenih goni in rek. Korenine tega jezika je iskal v slovanskih jezikih in trdil, da »latavski jezik" ni se sme sklicati le v slučajih „težkih prestopkov r službi, zoper disciplino ali čast". Boulanger je sklenil, da se bo zagovarjal pred komisijo le tedaj, če ne bodo izvoljeni v ta namen njemu očitno sovražni generali. Isto tako se ne bo vmešaval v politiško življenje toliko časa, da bo proglašena razsodba zoper njega. Ko bi bila ta neugodna zanj, potem bo pa tem odločneje agitoval zoper sedanjo vlado. Angleško Salisburyjevo ministerstvo ni več tako utrjeno, kakor se je to sploh domnevalo. Z ozirom na nezanesljivo postopanje liberalnih uni-joncev pri Parnellovi noveli k irski zemljiški postavi morala je vlada nekoliko odjenjati ter sprejeti Powellov predlog, ki jemlje v poštev tudi dolgove irskih najemnikov. S tem se je vsaj nekoliko zboljšal zemljiški zakon lanskega leta. Na Irskem bil je sv. Patrika dan vsako leto razburjen in poln izgredov, letos pa je bil miren vsled pritiska posilnega zakona. Edini O' Brien je v birminghamski mestni hiši strastno govoril posebno zoper Johna Brigbta in Chamberlaina. O slednjem je trdil, da je nekdaj ponudil Parnellu irsko republiko, ako mu ta pomaga s svojimi pristaši ugonobiti whigse, in posebno „zastarelega politika-kimovca" Hartingtona. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 22. marca. Cigani so prava huda nadloga za ubozega kmeta. Ciganu je tatvina, sleparska prekanjenost, zvijačna lažnjivost, hinavska potuhnjenost in vsestranska malopridnost prirojena, zato gorje samotnim seljanom, kamor se te požrešne kobilice pripode. Vsega jim moraš dati, kar imaš, sicer boj se maščevanja. A koliko ti vzemo sami, ko ne vidiš, kedaj; kajti obilna druhal veliko potrebuje za-se in za uboga kljuseta. Davkoplačevalec bi pač smel pričakovati državnega varstva tudi proti tej hudi nadlogi. V to svrho naj bi vsaj slavni zbori kaj storili. C. kr. gosposke pa, ki ciganom, bodisi kovačem ali kterimkoli rokodelcem, dajejo privoljenje iskati si dela po naših deželah, naj bi vsaj dostavile zraven strogo opazko, da to velja edino le za ciganovo osebo, a ne tudi za ogromno basažo njegovo, obstoječo iz samih trotov, ki prav s postopači spada pod isti paragraf, ki brez vsega dela postopa, pa krade, slepari in je poštenim ljudem le edino za škodo na svetu. Baš pa tudi to privoljenje (za samca-cigana brez družine) je odveč, vsaj imamo dovolj domačih rokodelcev vsake vrste, ki so vsaj bolj pošteni in bolj zvesto spolnujejo državljanske dolžnosti, nego cigani. Torej vas prosimo: rešite nas ciganov! Ako ne bodo imeli »potnega, lista", smel bo orožnik to potepinsko plažo zasačiti, in človekoljubni sodnik mogel ž njo postopati po postavah za postopače. V tukajšnji okolici nekam se je bila pripodila ciganija te dni. Najizgovorniša deputacija kosmatinov pride napovedat, da bo čez dve uri krst, in šiloma ponuja že naprej denar za krstni list; a duhovnik, ki že davno pozna ciganske ptiče, reče rezolutno: otrok je že gotovo drugod krščen bil, pa hočemo se le še prepričati, treba, da naš zdravnik potrdi, če je res dete zdaj se rodilo; in kar osupnili so cigani, eden pa reče: pojutršnjim, ne danes, ne, bomo prinesli h krstu. Pojutršnji dan je prišel, a cigani so zginili; šli so drugam, kjer se jim bo morda po- prazna beseda. Koliko je dovršil tega dela, ni mi znano; morda je kaj v njegovi zapuščini. Ko je šel m. 1. Levstik sv. Rešnjega Telesa dan za katoliško zastavo, vse ga' je gledalo in se čudilo. Norčevali so se nekateri, da je Levstik „klečeplazec". Da, bil je „klečeplazec", a v najlepšem pomenu besede. Dal je čast Onemu, komur edino smo dolžni hvalo in čast. Tako »klečeplazenje" ni sramota za človeka, marveč čast. In to je Levstik spoznal. Iskal je resnico in našel jo je. Bil je usmiljen, in našel je usmiljenje. Ko sva se zadnjič skupaj sprehajala, govorila sva mnogo o previdnosti božji. Najini nazori o svetu so se vjemali. Od Levstika so se nekateri pisatelji navadili udrihati po nasprotnikih, češ, da nimajo sposobnosti itd. Naj bi se tudi od njega naučili, kako se nesebično dela, krepostno živi in krščanski umrje. Resnico je ljubil, iskal jo in našel, ko je bil še v službi in opravljal svoje stanovske dolžnosti. Kar pa je izpoznal kot resnico, kazal je tudi v življenji ne glede na to, kaj poreko drugi. Mladina slovenska, ki po pravici čislaš pokojnega Levstika, ki se je vedno trudil in boril za resnico, posnemaj vrlega moža. M. Močnik. srefiilo, ociganiti kakega duhovnika za krst in krsten list, kojega bodo potem rabili v svoje ciganske namene, i morda celo v dokazovanje domovinske pravice. Kaj? Ali ne bi bilo prav, da bi se vpeljal za cigane poseben „status animarum", kakor ga imajo duhovni pastirji za svoje farane? Ta „status" naj bi imele polititične gosposke, v njem naj je popisan cigan, od kod je, ob čem se živi, starost itd. Vsak premen v ciganski družini moral bi se dotičnim go-sposkam pod strogo kaznijo sprotno in tečno naznanjati. To vse seveda le, če se ciganom državljanske pravice priznajo; a če se jim pa ne priznajo, potem proč ž njimi. Tudi v Ameriki ne potrebujejo po-stopačev. Iz Gradca, 21. marca. Danes je stal tu pred deželnim sodiščem bivši 431etni pekovski pomočnik, ki je bil vsega skupaj že dvaindvajset let v hudi ječi. Večkrat je sedel po nekaj mesecev zaradi tatvin, dvakrat pa po veliko let zaradi ropa. Ko je šel prvikrat ropat, zaslužil si je s tem osem let hude ječe, katere je tudi brez pomiloščenja prestal. Komaj je bil tri dni zunaj, napadel je pri Libochu starčka, kateremu je s silo denar pobral. Takoj so ga zopet imeli celih 11 let v Karlovi, katere je minolega septembra „doslužil". Dne 27. decembra ukradel je srebrno uro, 20 gld. vredno, kar mu je danes osemnajst mesecev hude ječe s trdim ležiščem na štirinajst dni prineslo. Po prestani kazni pojde pa mož v prisilnico, ker noče med ljudmi živeti kakor se spodobi. Rodom je Nemec. Dnevne novice. (Naša cesarica Elizabeta) bavi se ravnokar v Londonu pod imenom grofinje Hobenembske s svojo hčerjo nadvojvodinjo Valerijo. Predstavila se jima je vsa višja angleška dvorna gospoda. V nedeljo zjutraj šli ste obe k sv. maši v rimsko-katoliško kapelo v Tarm-street. Kakor se poroča, napravila je presvetla cesarica ta izlet na željo svoje hčere, nadvojvodinje Valerije, ki je želela priti na Angleško. Namenili ste se napraviti več izletov na razne kraja angleške države v teku štirih do petih tednov. Kedar se povrne kraljica Viktorija iz F 1 o r e n c e, bodete obe pri njej nekaj dni ostali v gradu Vindzor. J?R4 uC^z (Cesaričiuja Štefanija) prepeljuje se po Adriji. Dne 22. t. m. izkrcala se je že ob 7. uri zjutraj v Malem Lošinju, kjer so se ji predstavile oblasti, turisti pa so ji poklonili krasen šopek. Na to si je cesaričinja ogledala mesto in jeden del Velikega Lušinja. V obeh mestih pozdravljali so jo navdušeno. Okoli 10. ure odpeljala se je na otok Rab. Vremena ni imela posebno prijetnega, ker vedno dežuje. (Družba sv. Cirila iu Metoda.) Peticije za versko-narodno šolo državnemu zboru v smislu vodstva so nadalje poslale podružnice: V Bolcu na Goriškem, v Vuhredu na Štajerskem, v Metliki, v Bledu, Šent-Jakobsko-trnovska v Ljubljani, v Smledniku, v Poljanah nad Loko, vse na Kranjskem, Beljak z okolico na Koroškem, Sv. Ivan pri Trstu. — Vodstveno opravništvo nas prosi objaviti: Ce bi katero slavnih podružničnih načeluištev vsled pomote ali preselitve dotičnega gospoda prvomestnika ne bilo prejelo peticijskih in drugih vodstvenih tiskovin, naj se blagohotno zglasi, da se mu dopoš-ljejo. — Na vprašanje: ali smejo poleg načelništva tudi drugi družbeniki podpisati peticijo, pojasnimo, da se to lahko stori morda z dostavkom: Tej peticiji se pridružijo podpisani društveniki. Tako je storilo že nekaj podružnic. — Do sedaj dospele peticije tso že poslane na Dunaj. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Žužemberk in okolico) priredi besedo dne 12. aprila t. 1. na korist ubogi šolski mladini tukajšnji in podružnični blagajnici v prostorih predstojnika krajnega šolskega sveta gosp. Franja F 1 o r j a n č i č a v Žužemberku. Spored: 1. Nedved, „Zvezna", moški zbor. — 2. Nagovor. — 8. a) J. Ipavic, „Pod lipo", mešan zbor in b) * * „Dramilo mojim rojakom", mešan zbor. — 4. Iz „Slavčka", „majnikova pesem", pojo učenci in učenke s spremljevanjem glasovirja. — 5. Krek, „Nate podobic otroci!", deklamacija. — 6. Nedved, „Domovina", moški zbor. — 7. Iz „SIavčka", „Plevica", pojo učenke.—8. H. Sattner, „Na planine", mešan zbor. — 9. Valjavec, „Naj-lepši nasmehljaj", deklamuje učenka. — 10. Iz »Slavčka", rKranjska dežela", pojo učenci in učenke. — 11. Hajdrih, ..Jadransko morje", moški zbor. — 12. Gledališka predstava: ^Čarovnik", igra v dveh dejanjih. Spisala R. Kosova. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina za posamezne osebe 30 kr. Šolska mladež je vstopnine prosta. Predplače se hvaležno vsprejmo. Odbor podružnice. (Predavanje g. prof. Levca o Franu Levstiku) bo jutri ob 11. uri dopoludne v dvorani ljubljanske čitalnice, na kar opozorimo vse narodne kroge. Vstopnice po 60 kr. za sedeže in po 30 kr. za parter se dobivajo v čitalnični trafiki. (Le imejte ga!) Kranjski nemški „Landes-Lehrer-verein" je prinesel v svojem glasilu „Laib. Schul-zeitung" št. 5 z Dolenjskega bojni oklic na vse učitelje kranjske, podpisan od nekega „Fortschritts-Slovene". Naj bo že ta spis skovan v tovarni nemškega „Landes-Lehrervereina" samega, ali naprednega Slovenca, bodisi, da se ž njim zopet pred svetom ponaša ali da služi kot mamilo slabotnim, označi najbolje duha omenjenega društva na Kranjskem. Da pa tudi naši čitatelji. katerim ni pri rokah glasilo nemškega učiteljskega društva, zvedo omenjeni bojni oklic kot „unicum" domišljive drznosti, podamo jim ga v nastopnem: „Bratje! na noge v obrambo naših šolskih postav! Sovražniki svobode, napredka in omike so se zadnje dni meseca januarija približali s svojimi prednjimi stražami in so boj pričeli. (Kako bojno!) Zakaj so oznanovalci sloge in ljubezni toliko nespametni razpor provzročili? (O, miroljubne golobice!) Zakaj ne privoščijo miroljubnim narodom v ljubi Avstriji omike v šoli, katera hrepeni po duševnem in gmotnem napredku? (Kaj ne, kakor sedanja skušnja občnega propadanja kaže?) „Mi hočemo", pravijo le-ti, „sonadzorstvo nad celo šolo, (res bi bilo potrebno, da bi vsak svoje nezrelosti ne prodajal), hočemo zopet šolski voditelji biti. (Ponosno ime, pa ni nikjer rečeno, da bi to ravno duhovniki morali biti. Gospodje učitelji morajo zopet „mežnarska" dela opravljati!" (Gospodje, nikjer to ne stoji, tudi bi malo s takimi pomagauo bilo, ko bi prav na ime svoje gospe lahko cerkveniki bili, kakor g. Š., krčmar v O.) „Mi smo gospodje, pred nami se mora" itd. (Kaj hočete s tem reči?) Na dalje: „Ako ljudsko šolo v pest dobimo, bomo kmalu v svojo oblast dobili tudi srednje in visoke šole." (Gospodje, kaj ni ta strah zrastel na židovskem polji, akoravno bi tudi tem učilnicam versko-nravno vzgoja ne bila na škodo.) „Zlati časi srednjega veka se bodo zopet povrnili". (Prazno besedičenj'') Kdor ima ušesa, naj posluša! Na noge tedaj, vi bratje, v obrambo naše pozicije! Združeni z učitelji drugih dežel hočemo tudi mi učitelji i kranjski brez razločka narodnosti (kako zvito!) sovražnim naporom z besedo in dejanjem nasprotno delovati. Prizadevati si hočemo naši avstrijski domovini vzgojevati omikane, vestne in značajne državljane. (Da bi le to tudi res bilo!) Mi hočemo novodobne pridobitve ohraniti: mi hočemo napredek, ne nazadka. (Zgolj židovska fraza.) Trditev, da nova šola razkristijanuje, odbacnemo odločno kot ostudno obrekovanje. (Gospodje! le počasi, malo krog sebe se oglejte, če vas med drugim tudi to vaše glasilo malodane v vsaki številki tega ne obtoži, pač pa ne vede svoje nazore v tej številki tudi med dopisi iz okolice kočevske priznate, za kakošno vero „miš-maš" vi gorite.) Vsi učitelji kranjski so izprašani ne le iz posvetnih predmetov, ampak tudi iz verouka (ali ni to zgolj oholost?), torej so v vsakem oziru svoji nalogi kos (ali tisti tudi, ki imajo spričevala, v katerih je verouk za telovadbo?), med učenci ne le znanje, ampak tudi verska čutila, nravnost in zakonito rednost vzbujevati in razširjevati. (Kaj pa pri tistih, ki so ta plašč že zdavnej vrgli od sebe, četudi si za časa sile še izposojujejo raztrganega, da svojo vernost skrivajo pod njim?) — Kdor torej proti novi šoli deluje in je vnet za znani šolski načrt, tak je sovražnik učiteljem, napredku, sovražnik ljudstva in avstrijske države. (Grozna novodobna domišljija!) Zapomnite si torej vsi, ki imate še količkaj ljubezni do domovine, te-le besede: Vsako ljudstvo, katero se zavrže samo sebe in ne obupa na svoji bodožnosti, mora z vso vstrajnostjo oklepati se novodobnih šolskih naredeb. (Nezmisel!) Brez temeljite šolske omike se nikjer kaj prida doseči ne more pri tolikih zahtevah, kakoršne stavi sedanji čas vsakemu človeku, tudi kmetovalcu". (Da, gospodje! Poslednje je resnica, le tega se nikari ne domišljujte, da bi omika po vaših nazorih ljudstvo osrečila.) To bi bil vreden sodrug kranjskega „Landes-Lehrervereina", naj bode že to „Fortschritts-Slovene" ali ne. Le imejte ga! Omenjenemu društvu na tej pridobitvi l0 častitamo in radi verujemo, kar norčevaje rabi kot geslo v 5. štev. svojega glasila po iznajdbi gosp. Dežmana v ljubljanski kazini dne 21. t. m.: „Vera peša". Pri mnogih gospodih od kranjskega „Landes-Lehrervereina" vera katoliška nič več ne peša, ker že zdavnej stoje dejanjski zunaj sv. cerkve, dasi še morajo vzgojevati katoliških starišev otroke, pač pa jim je vera v svojo nezmotljivost, kakor vse kaže, silno vzrastla. S takimimi se naš narod nikdar ne bo sprijaznil. („Augeljčka, otrokom nčitelja in prijatelja") izšel je ravnokar 4. zvezek. Več o priliki. (Zgradba fabrike za saliter v Kamniku.) V četrtek dne 5. aprila 1888 bode se vršila v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu (Via di Mercato vecchio štev. 3, II. nadstropje) ob desetih dopoludne pismena ponudbena obravnava za zgradbo fabrike za solitar v Kamniku. Pogoji in ponudbeni obrazci se dobivajo pri vojaškem inženirskem ravnateljstvu v Trstu v navadnih uradnih urah, a razpis je na ogled tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Res čudno, da se pogoji in ponudbeni obrazci morejo dobiti le v Trstu, a ne tudi v Ljubljani, kamor imajo tukajšnji podjetniki mnogo bliže. (Vabilo) k Gerbioevemu koncertu v nedeljo dne 25. marca 1S88 v čitalniški dvorani. Koncert se vrši s prijaznim sodelovanjem gospic Bogumile Šumanove in Lujize Daneševe, gg. Ohma pl. Janušowskega in Wagnerja, ter mešanega zbora čitalniškega, pomnoženega z ženskim zborom šole „Glasbene Matice". Vspored: 1. A. Foerster: „Do-movina"; poje mešani zbor. 2. Ponchielli: Dvospev iž opere „Gioconda"; pojeti gospi M. Gerbičeva in. gdč. L. Daneševa. 3. R. Schumann: Fantazija v C-duru I. del; igra na glasoviru gdč. B. Šumanova. 4. Meyerbeer: Romanca iz opere „Hugenoti"; poje g. Gerbič. 5. Vieuxtemps: „Severie" za gosli s spremljevanjem na glasoviru; igrata gg. Waguer in pl. Janušowsky. 6. Rossini: „La regata veneziana", dvospev; pojeti gospa M. Gerbičeva iu gdč. Lujiza Daneševa. 7. Gerbič: „Bučelar"; poje mešani zbor. — Sedeži prve vrste 70 kr., druge 60 kr., tretje 50 kr. — Vstopnina 40 kr. — Dijaški biljet 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustosu (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. Kasa se odpre zvečer ob sedmi, začetek ob pol osmi uri. — Pristop k koncertu je vsakemu dovoljen. (Kranjska hranilnica) je v zadnji seji dovolila povodom 401etnice vladauja presvetlega cesarja 20.000 gld. za zgradbo otroške bolnice. Nemškemu „Schulvereinu" je dovolila 5000 gld., raznim zavodom in društvom navadne podpore. (V novomeški čitalnici) bo jutri ob 4. in 8. uri zvečer predstava Kristusovega trpljenja in smrti v živih podobah. (Deželni odbor kranjski) je dovolil 200 gld. podpore revnim prebivalcem na barji, ki so poškodovani po povodnji. (Iz Novega mesta) se nam poroča: Včeraj zjutraj so našli vdovo sodnijskega služabnika Prokla in 5 otrok mrtve v stanovanji. Preiskava je dokazala, da so se zadušili. Telegrami. Dunaj, 24. marca, Bumunski kralj in kraljica sta odpotovala. Cesar ju je spremil clo kolodvora. Pri slovesu je poljubil kraljici roko, večkrat srčno objel in poljubil kralja, Pariz, 24. marca. V dvorani Favie so zborovali nasprotniki Boulangerju, navzočih 2500. Mnogo hrupa, klici „živel Boulanger" in „pogin mu". Zborovalci so potrdili dnevni red, ožigosali so Boulangerjovo početje in proglasili Pyata kandidatom v Marselji. Sofija, 23. marca. Princesinja Klemen-je ob 10. uri odpotovala skozi Pirot v Francijo. Princ Ferdinand jo je spremil na kolodvor. ministri do meje. Clermont-Ferrand. 23. marca. Boulanger odpotoval v Pariz. Na kolodvoru do 5000 ljudi, ki so klicali: ..Živel Boulanger!" Umrli so: 21. marca. Pran Lavrič, erevljarjev sin, 7 let, Vegove ulice št. 12, davica. 22. marca. Anton Tomažič, hlapec, 83 let, Merosodno ulice št. 1, Variola. -- Anton Franci, kovinostružee, 22 let, Valvazorjev trg št. 1, jetika. — Rozalija Troha, uradnikova žena, 00 let, pred Prulami št. 27, pljučni edem. — Helena, Kircher. delavka, 63 let, Vegove ulice 12, Emphysem. — Marija Škoda, delavčeva hči, 1" t let, Ivonjušne ulice 1, Meningitis. Vremensko sporočilo. g Čas .Stanje S a » --Veter Vreme Ja*; t nimrm-ania "akomera toplomera ^^ opazo\anja T mm po Cel2iju « g 17. u. zjut.l 72ŠF8 P2 sr. vzhT- snou', dež (iT)0~ 23.2. u. pop. 729-9 4 4 si. jvzli. dež dež |9. u. zveč. 729-8 2-8 si. svzh. oblačno sneg Dopoludne sneg, oblačno in deževno. Srednja temperatura 2'7°0., za rS° pod normalom. BunajNka borza. (Telegrafično poročilo.) 24. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ o% „ 100 „ „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ...... 77 gl. 35 kr. 79 „ 05 „ 109 „ 40 „ 92 „ = „ 856 „ — „ Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Air. MMn trgovina z železnino in orodjem mestni trg lO.. vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno Ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči urejena, po prav nizki ceni. (i) Ustanovljena letu 1847. Tovarna n Donistvo J. J. NAGLAS-A JSLrjfl ■ B 8» S.Jj 3BJEL 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-earske oprave ,po najnižjih cenah. (25) flff- CvnUniki gratis in franko. 'Uma Semena. Velikansko peso, nemško (lu-cerno) in domačo »letel j o, mnogo Trst trave, kašeljski kaps, ribniški fižol itd. (]) priporoča po nizki ceni FRA\ PERDAN, v Ljubljani. am- Poštne naročila proti povzetju. Gospodu (*. PICCOLI-JU , lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Moj sin jo trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal som vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vašo zelo pohvaljeno esence za želodce, in vspeh jo bil tako nagel in sijajen, da je moj sin porabivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorkeje priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žilo itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. Dr. d) Leon Levi. ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. KOVCEGI IN TORBICE (Koffer iV Tasclien) vseli vrst in velikosti, jako lično in trdno izdelani, zelo po ceni za civilne in vojaške osebe. Trgovcem en gros po najnižjih tovarniških cenah. Poprave se prevzemajo jako ceno ter izvršujejo naročila najtočneje. Na pismena vprašanja z dežele odgovarja se nemudoma. Za obilna naročila priporoča se odličnim spoštovanjem (5) ANTON KOŠIR, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 24. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cona steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol ISi-ii