1, tetetfon *. 6S* Ob kolodvoru lOL T I^db^aol ŠL 10.301.
razvoj
oložaia
Chamberlain o dogodkih pred nemško zasedbo Danske in Norveške ter o zavezniških vojnih ciljih po osmem aprilu — Nova razporeditev angleške mornarice na Sredozemskem morju — Važni razgovori v Rimu in Washingtonu
London, 3. maja. AA. Reuter: Včerajšnja seja poslanske zbornice se ie začela v mirni atmosferi. Mnogo poslancev ie prišlo v dvorano šele potem ko so razni zastopniki začeli stavljati razna vorašania ministrskemu predsedniki: V diplomatskih ložah so opazili poslanike Belgije. Argentine. Brazilije, Egipta. Kitajske. Norveške. Rumunije. Letonije. Jugoslavije. Bolgarije. Finske in Nizozemske. Ko so posamezni člani Doslanske zbornice Dostavili svoja vprašanja na vlado, je nredsednik vlade Chamberlain oodal svojo izjavo:
London, 3. maia. s. (Reuter i Ministrski
predsednik Chamberlain ie oodal včerai popoldne v spodnji zbornici poročilo o mednarodnem položaju, predvsem v zvezi s kampanjo na Norveškem.
V uvodu se je Chamberlain zahvalil članom spodnje zbornice, da niso preje v tednu zahtevali od njega izjave o položaju na Norveškem. Težavno bi bilo, je dejal, dati kakršnokoli izjavo, ki bi nudila važne informacije za sovražnika. Treba bo nekoliko potrpeti, preden bo mogoče podati celotno sliko bojev na Norveškem.
Dogodki pred 8. aprilom
Chamberlain je nato omenjal svoječasne priprave zaveznikov', da bi poslali ekspe-dicijsko vojsko na pomoč Finski. Te priprave so bile v teku pred tremi mesci. Pozornosti zavezniških vlad ni tedaj ušlo, da bi v primeru pošiljanja zavezniške vojske na Finsko mogli postati Trondhjem kakor tudi druge točke na zapadni norveški obali in zlasti letališče v Stavangerju predmet napadov z nemške strani. Zaradi tega so bili storjeni gotovi varnostni ukrepi. Poveljniki angleških Čet so tedaj dobili striktna navodila, da smejo okupacijo gotovih točk na norveških tleh izvršiti samo pod enim izmed dveh pogojev: če bi bili k temu povabljeni od norveških oblastev ali pa, če bi bila nevtralnost Norveške z nemške strani že prej prekršena. Ko sta potem Norveška in Švedska odklonili dovoljenje za prehod zavezniških čet preko svojega ozemlja na Finsko, so bile zavezniške čete, ki so bile prej pripravljene za ekspedicijsko vojsko za Finsko, spet drugače razporejene. Tako vojsko kakor tudi ladje smo rabili drugod. Pred enim mescem pa smo spet zbrali manjše oddelke z nalogo, da lahko v kratkem roku v primeru nemškega napada na južno Norveško zasedejo gotove postojanke na Norveškem. Kljub tem našim pripravam pa nas je Nemčija z davno izdelanimi načrti in skrbno pripravljeno izdajo na Norveškem prehitela. Znano nam je bilo, da so bile nemške transportne ladje kakor tudi čete že več mescev pripravljene v raznih baltiških luksh. Stalno so se tam vršile tudi va^e v vkrravanju in izkrcavanju nemških čet. Očitno je bilo, da je Nemčija pripravljala akt agresije. Kakor pa je svoj čas povedal v >nodnji zbornici v svojem govoru že mornariški minister Churchill, nismo mogli predvideti, kje bo Nemčija udarila. Pa rudi. če bi bili vedeli, da bosta Norveška in Dan>ka postali žrtve nemškega napada, ne bi bili mogli takega napada preprečiti brez sodelovanja teh držav. Ker sta Norveška in Danska mislili, da ju varuje njuna nevtralnost, nista storili nika-kih varnostnih ukrepov in nas tudi nista opozorili, da se pripravlja kakš0" ^aoad. ker ga nista pričakovali.
Usodni dan
Čudna igra usode je. da je bil prav 8. april, ki smo ga mi določili za položitev min ob norveških obalah, izbran tudi od Nemcev za napad na Dansko in Norveško.
Dne 7. aprila smo izvedeli, da so bile ob zapadni norveški obali opažene številne nemške mornariške edinice. Tedaj je dobilo naše brodovje povelje, da odplove iz Scapa Flovva. Cilj operacij mornarice je bil. da nudi Norveški takoj vsako pomoč, ki bi bila možna, ter da prepreči ali vsaj odloži nemško napredovanje z juga Norveške.
Kljub hazardnosti podjetja smo se odločili, "da poskusimo zavzeti Trondhjem z juga. Lahke edinice naše vojske so dobile nalogo, da se izkrcajo na nekaterih točkah in jih pripravijo za poznejše izkrcava-nje. aZ izkrcanaje naših čet sta bili določeni dve točki, ena severno, druga južno od Trondhjema. V Namsosu. ki je bil določen za izkrca van je na severu, so se 14. aprila izkrca:e čete naše mornarice, angleška kopna vojska pa dva dni pozneje. Nato so sledili nekaj dni pozneje francoski »alpski lovci«, katerih prihod je nudil našim četam dobro došlo pom^~
Strateški umik
O borbah samih ne morem danes povedati nobenih podrobnosti.
Povem pa lahko, da je imel v dosedanjih bojih sovražnik velike izgube. Toda naša vojska se je borila z velikimi teža- j vami. predvsem zaradi dejstva, da so bila vsa važnejša letališča v sovražnih rokah, tako da nismo imeli možnosti, da bi udej- | stvovanje   nemškega   letalstva uspešno parirali. Zato je že pred nekaj dnevi pc- j stalo očitno, da zaradi lokalne nemške le-
talske premoči ne bomo mogli južno od Trondhjema izkrcati topništva in tankov, ki bi mogli preprečiti sovražniku pohod z ju^a proti Trondhjemu. Nemci so s svojim znanim preziranjem smrtne nevarnosti tudi za lastne ljudi pošiljali lahko večja ojačenja na Norveško kakor mi. V to svrho imajo na razpolago tudi boljše luke kakor mi. Zato smo že prejšnji teden odločili, u operacije naše vojske za zavzetje Trondhjema z juga niso mogoče ter smo odredili, da umaknemo čete s tega ozemlja in jih porabimo drugod. S pomočjo odličnega sodelovanja naše mornarice kakor tudi po zaslugi poveljnika angleške vojske v tem odseku generala Pageta ter po zaslugi spretnosti naših čet so se vse naše čete pred r.cvt.+n nemških letališč spet vkrcale v Andalsnesu, ne da bi bile, kolikor je doslej znano, izgubile pri tem tudi samo enega moža.
Ravnotežje sil
na zavezniški strani
Števila žrtev vseh dosedanjih bojev na Norveškem ne morem povedati. Mislim pa, da nismo imeli velikih izgub, če unoštevarno veličino operacij. Rezultat po treh tednih vojne ie: Čeprav smo opustili misel na zavzetje Trondhjema, je vendar premoč v ravnotežju sil na Norveškem trenutno na zavezniški strani. Nemčiji se na Norveškem ni posrečil tak usiaeh kakor na Danskem. Hitra nemška akcija ie bila preprečena s pogumnim odporom norveškega naroda in prizadevanjem zaveznikov. Nemci so imeli velike izgube tako na morju kakor tudi na kopnem in v zraku.
Norveška pa kljub temu ni bila zavzeta in dovoz železne rude preko Narvika v Nemčijo je za dogleden čas ustavljen.
Doslej je Nemčija v norveški kampanji izgubila 2 oklopnici, ki sta bili poškodovani, potopljene pa *© bile 3 do 4 križarke, 11 rušileev. 5 podmornic in 30 transportnih ladij. Pri tem ie izgubilo življenje več tisoč nemških mornarjev in vojakov. 10 nadaljnjih nemških transoortnih ladii ie bilo torpediranih ter so se verjetno istotako potopile. Tako ie izgubila Nemčija skupno nad 60 ladij. V istem času so bile naše izgube nastopne: 4 rnšilci. 3 podmornice. 1 eskortna ladja, (Bittons s 1.190 tonami). 5 ribiških ladij. Pet drugih bojnih ladii ie bilo poškodovanih od nemških letal in neka tovorna ladja je bila torpedirana.
Položaj v Sredozemlju
Medtem ko naša mornarica s temi izgubami ni bila prizadeta, so bile nemške izgube tako velike, da je bilo dejansko iz-premenjeno celotno ravnotežje pomorskih sil. To nam ie dovolilo važno novo razporeditev glavne sile zavezniškega vojnega b rodovja. Tako lahko normalno uredimo razporeditev svojega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. Ta. razporeditev je bila doslej ovirana zavoljo operacij na severu. Trenutno je brodovje angleških in francoskih oklopnic in križark kakor tudi pomožnih ladij že v vzhodnem Sredozemlju na poti v Aleksandri jo.
Chamberlain ie svaril pred prehitrimi sklepi na podlagi dejstva, da zaveznikom ni uspelo zavzeti Trortdhjeraa S tem še ni lzpremenjeno vse ravnotežje.   To je bila
samo ena faza v bojih. Nismo sicer dosegli svojega namena, toda tudi Nemci ne svojega, da o&voje vso Norveško. In ori tem
so Nemci imeli velike izgube. Ne bomo dovolili, da postane vojna na Norveškem samo postranska zadeva, na drugi strani pa tudi ne bomo pustili, da bi se nreveč angažirali na Norveškem, kar bi nevarno oslabilo naš položaj na drugih frontah Nemčija ima v Evropi centralni Doložai in lahko izvede vedno bliskovit napad na Holandsko ali Belgijo ali na obe naenkrat. Tudi je možno, da bi take operacije tvorile samo pripravo za velik napad na zapadni fronti ali celo za bliskovit naoad na Anglijo samo. Nesmiselno bi bilo zato. da bi spremenili strategijo, ki edina lahko služi zmagi nad Nemčijo. Ne bomo tako razpršili svoiih sil da bi izgubili svobodo akcije v nujnih primerih, ki lahko vsak trenutek nastopijo. Izkoristili bomo povsod vsako priliko, da škodujemo sovražniku, kakor se je to zgodilo na Norveškem. Ne morem pa dovoliti, da bi opustili ono strategijo, ki edina lahko dobi voino.
Operacije na Norveškem so še v teku in ne morem o njih dati nobenih Dodatkov. Prihodnji teden bom lahko več govoril o tem
V imenu delavske in liberalne opozicije sta Attlee in Sinclair z burnim odobravanjem vse zbornice izjavila, da ne bosta stavila nikakih vorašani.
(Glej tudi »Odmevi Chamberlain ovih izjav» na 2. str.).
zredna diplomatska aktiunost
Ameriški veleposlanik v Rimu ]e obiskal Mnssolinija in Ciana, italijanski veleposlanik v VVashingtonu pa Roose-velta in Wellesa, katerima je izjavil, da Italija ne namerava spremeniti svojega stališča
Rim. 3. maria. s. (Exchange TelegrarjM Ameriški veleposlanik Philipps je po&etil predvčerajšnjim ministrskega predsednika Mussolinija, včeraj pa Je imel razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom.
Z grofom Cianom se je —Ini tudi angleški odpravnik poslov Charles. Pozneje ^ta imela razgovor še ameriški veleposlanik Philipps in angleški odpravnik poslov. Verjetno slednji informiral o vsebini
razgovorov ameriškega veleposlanika z vodilnimi italijanskimi državniki.
Kakor poročajo, je ameriški veleposlanik sporočil italijanski vladi, da imensko vlado skrbi nesigurni položaj v Sredozemlju. Veleposlanik je opozoril, da bi bila primorana ameriška vlada odpoklicani vse svoje ladje iz Sredozemskega morja, če ne bo nastalo v položaju izboljšanje.
Wa»h'*ngton, 3. maja s. (Exchange Tele-graph). Italijanski veleposlanik princ Oo-lonna je imel včeraj najpreje 25 minutni razgovor s podtajnikom za zunanje zadeve S umne rje m Welles©m. nato pa je bil sprejet v daljši avdienci pri predsednika
Kakor poročajo, je obvestil italijanski veleposlanik ameriško vlado, da Italija zaenkrat ne namerava spremeniti svojega stališča nevojujoče se stranke v sedanjem konfliktu med evropskimi veleaflami.___^
Sumner Welles je izjavil na konferenci tiska novinarjem, da ameriška vlada ne razmišlja o tem, da bi dala amriširim državljanom v Italiji nasvet za odhod.
Pariz, 3. maja. (Havao) Neki listi njajo stališče Italije in smatrajo, da enkrat ni pričakovati, da bi Italija v vojno na strani Nemčije,
VVashington, 3. aprila. AA. (Havas.) Smatra se, da je diplomatska izmenjava mnenj med ameriško in italijansko vlado v Rimu in VVashingtonu nastala neposredno po sklepu angleške vlade o umiku zavezniških čet iz srednje Norveške. Tako mislijo diplomatski krogi v "VVashingtonu, ki nagi asa j o pomen sestanka med Musso-1 ini jem in Philipsom ter Sumnerjem Wel-lesom in Col ono.
Diplomatski krogi sklepajo, da predstavlja ta diplomatska intervencija Amerike v sedanjih okornostih nadaljevanje načrta, ki ga je bila izdelala ameriška vlada že ob začetku sovražnosti.
Obveščeni krogi omenjajo, da je prinesel Sumner Welles ugodne vtise iz Italije o priliki svojega potovanja po Evropi in da je priporočal, naj se ohranijo dobri odnosi z najpomembnejšimi nevtralnimi državami v Evropi. Politika Roosevelta in politika ameriškega zunanjega ministra sta še nadalje ugodni za sodelovanje med nevtralnimi državami. Će bi pa Italija sklenila stopiti v vojno na strani Nemčije, bi bil ~akon o nevtralnosti razširjen takoj tudi -:a Italijo, kar bi imelo za posledico prekinitev trgovinskih odnosov med Ameriko
in Italijo. Učinkovitost zavezniške blokade bi postala s tem še večja.
Izjave ameriškega vojnega ministra
VVashington, 3. marca. AA. (Havas) Vojni minister Woodriiig je imel govor na zborovanju ženskega odseka demokratskega nacionalnega odbora. Med drugim ie dejal, da je treba nujno ustvariti stvarno efektivno ameriško vojsko.
V času, je dejal Woodring. ko razpravljam pred vami o problemih nacionalne obrambe naše republike, se štiri države borijo v gorskih klancih kraljevine Norveške. Ta miroljubna demokratska in delovna država je postala prvič v teku stoletja vojno poprišce. Zemljevid sveta se spreminja iz dneva v dan. tako da se ne ve, kakšne meje bodo jutri. Nihče ne more danes predvidevati pomen spopada v j Evropi. Zato ie treba okrepiti ameriško : vojno silo. Zedinjene države so odločene ' ustvariti efektivno vojsko in ne samo vojsko na papirju. Zedinjene države morajo imeti obrambo, ki bo v stanju onemogo-
čiti vsak napad na ameriško ozemlje. Zedinjene države želijo živeti v miru in nočejo dovoliti, da bi se soreminjanje zemljevida razširilo tudi na zapadno poloblo.
Roosevelt in Hali bosta govorila
Washington, 3. maja. AA. (Havas.) Uradno se sporoča, da bo Roosevelt govoril 10. maja o priliki otvoritve osmega ameriškega znanstvenega kongresa. Ob tej priliki bosta govorila tudi zunanji minister Cordell Hull in njegov pomočnik Sumner Welles. Na kongresu bo 1500 delegatov, od teh 310 iz Južne Amerike.
Italijanski prometni minister v Budimpešti
Budimpešta, 3. maja. AA. Na povabilo madžarskega trgovinskega ministra Varge je prispel ponoči v Budimpešto italijanski prometni minister Venturi, ki bo ostal tu več dni. Na postaji so Venturiju priredili prisrčen sprejem. Za časa bivanja v madžarski prestolnici bo Venturi obiskal sejem in ostale znamenitosti mesta.
Angleška letala bombardi rala nemška letališča
Serijski nočni napad na Stavanger, F in Aalborg
3. maja. s. (Reuter) Ponoči od sreoe na četrtek so angleški bombniki zopet napadli nemško letališče v Stavangerju. že šestnajstič v teku norveške kampanje. Napadi so se nadaljevali vse do včerajšnjega jutra.
Angleška letala so vrgla veliko število eksplozivnih bomb ter so močno poškodovala zgradbe na letališču, kakor tudi vzletišča in nernečka letala, ki so skrita po gozdovih v bfSzini letališča. Letalski napadi
na Stavanger so se vrstili v seriji. Prva skupina angleških letal ni naletela na noben odpor, naslednje pa ie protiletalsko topništvo močno obstreljevalo. Kljub temu ni bilo izgubljeno nobeno angleško letalo. Enemu izmed angleških letal se ie posrečilo sestreliti na povratku nemški hadro-plan.
Istočasno so angleška letala zopet bombardirala tudi letališče Fornebu ori oslu in AaSborg na
Za trajen mir
London, 3. maia. AA (Havas) Lord Stanhooe je imel včerai eovor. v katerem je med drugim dejal: Ne moremo dovoliti, da bi naši sinovi dobili to vojno tako. kot smo mi dobili minulo, t. i., da bi se morali naši vnuki ponovno boriti. Treba bo enkrat za vselej pokazati Nemčiji, da ne more brez kazni uničiti krščanskih idealov. To bo zahtevalo od nas im^tffh nenore. Za-
vlade Glede nemške akerje na Norveškem, ie lord Stacihope izraz?! mnenje, da je Nemčija tam zelo malo dobila in da bo imeli od tega pohoda vedno večje težave.
Sorzna poročila
Cnrih, 3. maja. Beograd 10.—, Pariz 8.80, London 15.54, New York 446.—, Bruselj 75-05, man 22.45, Madrid
lx Pgjrggi| poilttfce
Zborovanje jugo slo venskih nacionalistov v Splitu
Včeraj je bilo v Splitu veliko zborovanje delegatov JNS za banovino Hrvatsko. Zborovanje je otvoril strankin podpredsednik, Jovo Banja ni ii. ki je opozarjal na zunanji in notranji položaj ter opozoril na resne čase in na dolžnost slehernega državljana, da presoja vse dogodke s perspek-tive zunanje nevarnosti. Govoril je tudi o sporazumu s Hrvati in nnglasil. da je po tem sporazumu JNS apelirala na vse politične faktorje v državi, da prekinejo ne* tranje politične strankarske borbe in ostva-rijo slogo vsega naroda. Toda stranke, Id so prevzele državno oblast, so smatrale, da je njihova dolžnost drugačna: JNS ostaja nasproti sedanjemu režimu v opoziciji, toda trdno na liniji jugoslovenskih patriotov. Sporazum bi moral pomeniti rešitev vseh notranjih sporov. Na žalost se pomir-jenje v celoti ni doseglo. te bi se to zgodilo, bi bila tudi JNS za tak sporazum. Sporazum pa ima tudi svoje pozitivne strani. Izven diskusije so vprašanja monarhije, enotne državne obrambe, skupnega parlamenta itd.
Generalni tajnik dr. Kramor je v svojem govoru omenil, da je prav te dni po vseh krajih države spregovoril zdravi instinkt naroda,
Ta zdravi instinkt bo prebrodil tudi vse sedanje ovire. JNS je bila leta 1938 za sporazum, želeč, da bi se z njim obnovilo demokratsko življenje  v državi.
Poslednji je govoril dr. Auer. Popoldne je imel banovinski odbor stranke daljšo sejo.
Italijanski tisk o jugoslov. politiki
Rim, 3. maja (Dr. O. A.). Italijanski tisk se zadnje dni mnogo zanima za razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Velik odmev je našel pri njem govor, ki ga je imel dr. Cubrilović na Cetinju o trgovinskih pogajanjih z Moskvo. Italijanski listi pri tem beležijo, da službeni jugoslovanski krogi slej ko prej naglašajo, da o kaki spremembi jugoslovenske zunanje politike ne more biti govora.
»Giornale d'Italia« objavlja zadnje izjave jugoslovenskega ministrskega predsednika Cvetkovića v Zagrebu. Pri tem opozarja posebno na izjavo, po kateri ni govora o kakšni jugoslovenski koncentracijski vladi. •
'    v     f ♦
USA in Evropa
Bruselj, 3. maja. (Havas). Posebni odposlanec newyorškega lista * Journal Metropol« je objavil članek z naslovom: »USA so nevtralne, niso pa izolacionistične«. List omenja, da se je pri zadnji anketi, ki je šla za tem, da se vojna mornarica ameriških Zedinjenih držav poveča, izjavilo 67% ameriškega javnega mnenja za to povečanje. List dodaja, da razširjenje vojne v Skandinaviji ni imelo za posledico, da bi ameriške države opustile svojo nevtralnost- Politični in gospodarski problemi sveta so preveč vzajemni in v medsebojni odvisnosti, da bi se velika država, kakršne so ameriške Zedinjene države, mogla umakniti v svoj kot, četudi bi pri tem zbrala v svoje zaloge vse zlato sveta.
Dnevno povelje maršala Vorošilova
Moskva, 1. maja. j. (Tas). O priliki letošnje proslave 1. maja je maršal Voro-šilov izdal dnevno povelje sovjetski armadi, v katerem zlasti podčrtava njeno veliko vlogo v pričujočem nezanesljivem političnem položaju. Maršal je v svojem dnevnem povelju podčrtal zma&e sovjetske armade ter nato izrazil vse priznanje dalekovidni ter modri politiki, ki je Sovjetski uniji prihranila vojno na zapadu. Nadalje se je Vorošilov dotaknil zveze z Nemčijo ter naglasil, da gospodarska blokada Nemčije razširja vojno nevarnost na vse širša področja ter tira v vojni vrtinec zmerom nove države in narode. Sovjetska politika se trdno drži svojih smernic, kakor jih je nakazal minister Molotov in kakor jih je odobril vrhovni sovjet.
Vorošilov opisuje nato potek vojne na Finskem ter izjavlja, da se je Sovjetska unija v tej vojni marsikaj naučila, kar ji bo v bodoče omogočilo, da popravi vse tiste napake, ki so se pokazale v vojnih operacijah na Finskem Sovjetska unija nima navade ostajati negibna na enem in istem mestu, in današnje prilike zahtevajo, da neprestano krepi svojo armado ter razvija svoje vojne sposobnosti številčno in kakovostno. Vojna nevarnost nalaga Sovjetski uniji dolžnost, da ostane zmerom budna in pripravljena.
Postani In ostani član
dr mihe!
Spor 9
»SLOV.EMSKI NAROD«« P*tek, 3. maja 1940.
5tav. 100
Odmevi Chai
berlainovih
listi se bavi|o z odkri
1Z13V  tk,d     Ukrcaiml besedami angleškega w    niitiilnii i frrtaa-Mlfiilf-i
London, 3. maja. s. (Reirtier) Vsi nji angleški bsta se barvilo a sporočilom ministrskega predsednika Cbamb^rlaina, da so zavezniške čete na Norveškem iz-ora^rrile vse svode Dostoianke iužrjo od Trondhjema. Vsi listi priznavajo, da je bila ta vest sprejeta kot udarec, poudarjajo pa obenem, da ie angleški narod v teku vojne rudi popolnoma pripravljen, da včasi spre ime neprijetne novice.
»Glasgov/ Herald« pravi ob priliki zavezniškega umika na Norveškem, da slei ko prej ostane nespremenjena volja Anglije, da zmaga v vojni Ta voiia bo našla izraza v močni akciji, kadarkoli bo za to prilika. Pri tem pa zavezniki, kakor je dejal ministrski predsednik Chamberlain. ne smerjo dovoliti nobene razpršitve svojih sil. ki bi nevarno oslabila njihov glavne položaje.
»Daily Telegraph« pravi, da je bila pametna strategija začeti sicer hazard no akcijo iužno od Trondhiema da pa ie bilo prav tako pametno, da zavezniki niso vztrajali pri tem podjetju, čim je izgubilo svoi smisel.
Tudi »Times* naglašaio, da ie bilo iz-krcavanje v Andalsnesu drzno podietie Toda položai ie pač zahteval tako drznosti. Ni mogoče trditi, da operacije v tei smeri niso bile upravičene. Zaveznik' so hoteli doseči za svoio vojsko čim boli iužno na Norveškem ugodne položaje in načrt za zavzetje Trondhiema ie uoravičeval veliki rizika ki ie bil s tem združen,
*Daily Telegraph« pripominja še tudi. da ie sedai zaključena Sele Drva faza bojev na Norveškem. Res so doživeli zavezniki na eni strani neuspeh, na druei strani pa vel i a to tudi za Nemce. Ti so imeli doslej velike izgube ter so porabili ogromne množine petroleja, ki ga ne moreio dobivati več v neomejeni količini. K temu je treba dodati ie ogromne izgube nemškega vojnega brodovja.
»Yorkshire Post« pravi, da je sicer treba priznati angleški neuspeh na jugu Norveške, toda ta neuspeh ie opravičljiv in nikakor ni nepopravljiv.
Mnogi listi izražajo tudi zahtevo po boli odločni akciji zavezniške vojake. Na naslov ministrskega predsednika Chamber-laina gre mnogo kritike. Toda delavski »Dailv Herald* pravi, da bo še počakal s svoj o končno sodbo, dokler ne bo Chamberlain prihodnji torek dal popolnih podatkov o položaju na Norveškem.
Pariz. 3. maia (Havasj Listi prinašajo na vidnem mestu posamezne stavke Cham-berlainovega govora. Listi pravijo, da iz Chamberluinovega govora jasno sledi, da četudi zavezniki niso mogli izvesti svoje cilje na Norveškem Nemci niso mogli doseči ono, kar so hoteli, ter da so imeli veliko večie izgube kot zavezniki.
»Oeuvre, pravi, da prevladuje v kuloari ih angleškega parlamenta mnenie, da so operacija v Skandinaviji bile potrebne iz dveh razlogov: 1. ker je Nemčija izgubila s tem 30 odstotkov svoie vojne in trgovinske mornarice in 2. ker so potrebe glede moštva in materara bila za 500 odstotkov večje kot so Nemci pričakovali. Pokazalo se je. da je treba oslabiti nemško silo. če se želi. da bi bila pobita. Zaradi tega ie treba izvršiti take ekspedicije, ki bodo povzročile Nemcem izgubo moštva, materiala in ladii. Kazen tega ie treba naglasiti, da je za Nemčijo pot do železnih rudnikov zaprta. Pariški listi naglasa j o posebno oni stavek Chamberlain o-vega govora, v katerem se naglasa, da so eskradre angleških in francoskih križark ter dru-gih vojnih ladii že v vzhodnem delu Sred t vemskega morja. Dasi Norveška ni stopila med dogodke druge vrste, ie vendar, kakor pravi »Ordre* potekla seja parlamenta v znaku opozoritve Italije. Predsednik angleške vlade ie izjavil, da je zaradi udarca, ki ga je pretrpela Nemčija v norveških vodah, postala angleška in franco-ka pomorska sila močnejša v Sredozemskem morju in da ie zavezniška mornarica že zbrana v vzhodnem delu tega meri a.
Doslej samo improvizirana akcija
London. 3. maj«, s. Angleški radio poudarja v svoiem komentari u k umiku zavezniške vojske iz južne Norveške, da ie izzval ta umik razočaranje tako v Angliji, kakor tudi v mnogih nevtralnih državah. Pri tem se ne sme pozabiti, da predstavljajo vse dosedanje vojaške operacije na Norveškem šele začetno fazo. Izkrcanje zavezniških čet južno od Trondhiema ie bilo riskantno, toda opravičljivo iz strateških razlogov. Zavezniki so imeli takorj po nemškem napadu na Norveško na razpolago samo primeroma majhno število čet. ki so jih lahko nemudoma poslali na
Norveško. Kljub temu se Je tem četam I posrečilo, da so preprečile popolno zavze-f t je Norveške in tudi rešile norveški vladi položaj. Nemci pa so morali poslati na Norveško doelei po nekaterih cenitvah že 100.000 mož. To pomeni veliko slabitev sile nemške vojake. Tudi odslej bodo morali držati Nemci na Norveškem veliko število vojaštva vojnega materiala in letal, in to vse ločeno od svojih glavnih oporišč. Poleg tega bodo morali braniti dolgo zapadno norveško obalo, ne da bi imeli za to na razpolage dovolj mornarice. Nemške postojanke ob obali bodo stalno izpostavljene napadom angleških letalskih in mornariških sil.
Doslej je po nemškem napadu moralo zavezniško vrhovno poveljstvo nastopati z improvizirano akcijo. Od*le» bo lahko delalo po skrbno pripravljenih načrtih in bo za njihovo izvedbo samo določalo čas.
Nezadovoljstvo s Chamberlainom
Bruselj. 3. maja. e. »Beiga« poroča o velikem n eza d o vol j stv-1 med člani angleškega parlamenta zaradi dogodkov na Norve- . Skam. Dopisnik zatrjuje, da je več narod- '
nih poslancev stavilo vprašanje ali je sploh upravičeno nadaljevati š? sodelovanje s Chamberlainovo vlado, ki ie prišla v zelo neugoden položaj in vprašanje njenega obstoja ie popolnoma odvisno od nadaljnjega razvoja vojaškega položaja na Norveškem.
Amsterdam, 3. maja. e. Vprašani o Chamberlain o ve ga naslednika ie posta1 o središče zanimanja v londonskih krogih Tako namreč poroča londonski dopisnik nizozemskega lista »Telegraaf,, Dopisnik dostavlja, da je Churchill ena glavnih oseb. ki se omenja kot Chamberlainonaslednik, kolikor se lahko dokaže, da ni soodgovoren za neuspehe zadnjih tednov. Veliko vprašanje je. kdo drugi bi lahko prišel na tako važen položaj. Omeniaio se Halifax, Hoare in drugi, a zanimivo je. da je število pristašev Lloyda Georsea stalno večje. Čeprav je Llovd George 77 let star. poudarjajo,, da ie bdi Clemeceau tudi že star. ko je v pretekli svetovni vojni prevzel vodstvo francoske vlade. Dopisnik pripominja, da so vsa ta ugibanja zaenkrat še preuranjena, a dogodki se razvijajo neobičajno hitro in zato ni izključena možnost še hitrejše vladne krize.
Bolgarski tobak za Francijo
Sofija, 3. maja. AA. Včeraj je bil sklenjen sporazum med Bolgarijo in Francijo
o nakupu tobaka v vrednosti 100 milijonov frankov. S tem se začenja nova doba v razvoju gospodarskih odnosov med Francijo in Bolgarijo.
Roros v norveških rokah
Norveške čete so ponovno zavzele mesto — O borbah okoli Trondhjema ni poročil
Stockhoim, 3. maja. AA. (Havas) Včeraj zjutraj ob petih so norveške čete s pomočjo mornariških oddelkov zavzele mesto Roros. Norveške čete so pognale tudi nemške čete od Tmseta proti Kvikleju. Radijska postaja v Tromsoju poroča, da dajejo zavezniške čete močan odpor nemškim četam. Zavezniške Čete se približujejo Nar-viku.
Stockhoim, 3. maja. AA. fReuterl Združene francoske, angleške in norveške čete so še nadalje napredovale in prisilile Nemce, da so se umaknili iz Kvarna. Angleške čete. ki operirajo v teh krajih, so bile pred par dnevi izkrcane v Sanf jordu severno-vzhodno od Bergena. Po popočilu norveške brzojavne agencije, se je norveškim četam posrečilo od vzhoda priti v Roros. Nemške Čete so nenadoma zapustile K vam. ker so se bale. da ne bi bile zajete. Dosedai ni nobenih vesti o borbah severno od Trond-hjema.
Pariz, 3. maja. AA. (Havas) Kljub nemškim poročilom, oc katerih se na Norveškem vrsti nemška zmaga za zmago, ie stvarnost popolnoma drugačna. Potrdilo vesti o ponovnem zavzetju Rorosa. so prišla prekasno in listi niso mogli tega dejstva oceniti v njegovi polni vrednosti. Treba ie pristaviti, da so to delo izvršile norveške čete.
Vsi listi v svojih komentarjih poudarjajo silno bombardiranje nemških letališč in odpor zavezniških čet proti silnim napadom nemških. Kar se tiče notranje politike, naglasa jo listi govore delavskih in de-lodajalskih skupin o priliki 1 maja nato pa govor ministrskega predsednika Rev-nauda po radiu, ki na jasen način osvetljuje narodno slogo vseh družbenih slojev, ki se borijo za isti ideal in svobodo. Treba je omeniti, da Usti na prvih straneh prinašajo vest. da ie vodja francoske komunistične stranke Thorez v nemški služ-
bi.
Letalski napadi
na ranjence
Stockhoim, 3. maja. AA. (Havas.) Norveška vlada je obvestila mednarodno društvo Rdečega križa v Ženevi, da so nemška letala napadla 1. maja v norveških teritorialnih vodah trikrat prevoze ranjencev in bolnikov. To bambardiranje je napravilo občutno škodo. Med žrtvami so tudi zdravniki in bolničarke. Norveška vlada je zaprosila Rdeči križ, naj intervenira pri nemški vladi.
Italijanska sodba o položaju
Rim. 8. maja. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je angleško-fran-coska ekspedicija na Norveško imela med drugim težave že pri samem izkrcevanju, da so pa prave težave nastale šele takrat, ko so se angleške in francoske čete začele pod pritiskom nem. čet ukrcavati na ladje. General Carton de Wiar ima velike težave z obrambo mostu pri Namaosu. Topništvo, strelivo, proviant in ostali material, izkrcan pri Andalsnesu, se lahko smatra za izgubljen.
V Londonu se je trdilo, da je napravila
Nemčija veliko strateško napako, ko je napadla Norveško, toda šele sedaj se vidi, da so Angleži pretrpeli popoln poraz velikega obsega. Ta drugi Galipoli je lahko še straš-nejši, kakor je bil poraz pri Dardanelah, kjer navzlic izgubam moštva, materiala in prestiža ni imel tako velikih posledic, kakor jih bo imel za Anglijo poraz na Norveškem. Nemci so se sedaj solidno utrdili na skandinavskem polotoku ter so mnogo bliže angleškim pomorskim oporiščem. Ko bodo Nemci tam utrdili svoje postojanke, bodo s podmornicami in svojo zračno armado iz dneva v dan bolj ogrožali varnost Velike Britanije. V teku operacij pri Tront-hjemu se je Nemcem posrečilo doseči take rezultate, da so popolnoma obrnili položaj na severu na škodo Anglije in Francije.
Starčevo modrovanje
Oslo, 3. maja. AA. (DNB.) Norveški pisatelj Knut Hamsun se je obrnil z apelom na one Norvežane, ki še simpatizirajo z bivšo norveško vlado. Knut Hamsun pravi v svojem pozivu: Ko so Angleži vdrli v Josingfjord in kršili našo samostojnost, takrat norveška vlada ni ničesar podvzela, ko so Angleži položili mine ob naši obali, da bi se vojna razširila tudi na naše ozemlje, vlada še vedno ni ničesar podvzela. Ko so pa Nemci zasedli Norveško in preprečili s tem. da bi se vojna prenesla na naše ozemlje, takrat je norveška vlada nekaj podvzela. Takrat je mobilizirala pod poveljem pobeglega kralja. Popolnoma nesmiselno je, zoperstavljati se Nemcem. Anglija ni v stanju, da bi nam pomagala. Anglija nam pošilja samo kopo ljudi, ki hodijo po dolinah in iščejo hrane. Norvežani, položite svoje puške in pojdite domov! Nemci se bore za nas vse in bodo zlomili nasilje, ki so ga Angleži izvršili nad nami in vsemi nevtralnimi državami.
Iz Kranja
— Ordinacijske ure pri OTTZD. V amrvj-latoriju OUZD v Kranju ordinirajo zdravniki: dr. Panoe Pavel od 7.30 do 10.30, dr. Vrbnjak Vinko od 8.30 do 11.30, dr. Her-fort Joža od 11. do 14., dr. Bežek Josip od 12. do 15., dr. Bezič Josip od 15. do 18. — Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju je v mesecu maju razdeljena takole: 5. V. dr. Pance Pavel, 12. V. dr. Vrbnjak Vinko. 13. V. dr. Bezič Josip, 19. V. dr. Bežek Josip, 23. V. dr. Herfort Joža in 26. V. dr. Pance Pavel.
Iz Trbovelj
— Določitev novih cen me«**. Banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v občini Trbovlje, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati meso prvovrstnih volov in te lic. ki se kot takšno žigosa v občinski klavnici, po 14 din spodnji del, oziroma 16 din zadnji del, drugo telečje meso s pri-klado po največ 14 din, ostalo goveje meso največ 12 din, svinjsko meso po 14 din, oziroma 16 din, slanino s kožo po 18 din brez koše po 20 din, domačo svinjsko mast pa po 22 din.
Strti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je zapustil naš nadvse dobri soprog, sin, brat, stric in svak, gospod
Osolin Josip
trgovec in posestnik
Pogreb blagopokojnika bo v soboto ob pol 17. na farno pokopališče v Težkem.
LAŠKO, dne 2. maja 1940.
Mld, soproga; MARIJA, mati; MARIJA, ALOJZ, IVANKA, sestri — m ostalo sorodstvo.
Ob materinskem dnevu
Ljubljana. 3. maja
Jutri bo požrtvovalno »Kolo jugosloven-skih sester« proslavilo materinski dan z nabiranjem prostovoljnih prispevkov po ulicah in s prodajanjem odkupnih znakov. Za mater, za našo revno mater, je namenjen denar, ki ga bodo Ljubljančan' darovali. Ali bo kdo tako trdega srca. da bo sel mimo nabiralk, nc da bi žrtvova! novčič za revno slovensko mater, ki žrtvuje vse za svoje otroke in s tem vse za svojo domovino, za svojo državo in za bodočnost svoje domovine in države?
V sedmih letih, in sicer v razdobju od 1. 1930 do 1. 1937, se je rodilo v naši državi brez mrtvorojenih 3,215.158 otrok V tem času je umrlo do 10. leta starosti 775.371 otrok. V naši državi umre torej vsako četrto dete. preden izpolni 10 leto življenja. Na mesta odpade precejšen del teh grobov, še več pa na deželo. Največ grobov odpade na kmečke otroke Revne matere na kmetih in revne matere v mestih morajo zaradi bede in pomanjkanja ter zaradi nepovoljnih higienskih razmer v katerih žive s svojimi otroki, doživljati najhujše, to je smrt svojih otrok
Narodni zločin bi storili, ako bi pustili vse naše matere, ki žive v bedi in pomanjkanju, trpeti še nadalje bedo in pomanjkanje, kajti s tem bi ubijali njih otroke, rod, ki dorašča, ki je most v naš«, narodno in državno bodočnost V teh težk'h časih nam vest in srce velevata še posebno imperativno, da žrtvujemo za matere m za otroke kar največ.
Spomnimo se ob tej priliki tudi na katastrofalen padec rojstev v Sloveniji. Po svetovni vojni je ostalo v Sloveniji praznih okoli 70.000 zibelk Tako maihen narod kot smo Slovenci, ne b^ smel nikoli dopustiti, da na ta način usiha njegova življenjska sila. Tendenca padanja rojstev je pri nas stalna, dočim imajo vsi ostali narodi v državi in vsi slovanski narodi mnogo večjo rodno silo.
S padanjem rojstev ie v zvez; padec naravnega prirastka prebivalstva, ki znaša v vsej Jugoslaviji okoli 14 na 1000 prebivalcev, dočim znaša v Slovenij; samo okoli 9 na tisoč prebivalcev
Težko je dvigati naravni prirastek prebivalstva z večjo rodnost?o naroda. To pri zadevanje ni imelo pravega uspeha niti v državah z visoko razvito narodno moralo
in zavestjo in z najbolje organizirano so> cialno in zdravstveno zaščito najširših plasti naroda. Mnogo lažje jt dvigniti naravni prirastek z zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov. V tem pogledu je treba pri nas šc mnogo storiti.
V Sloveniji znaša povprečna umrljivost dojenčkov 126 na tisoč živorojenih in je nižja kot v ostalih delih države, kjer znaša 148. T<xia 12o na 1000 je povprečje /a vso Slovenijo. Najnovejše ugotovitve so pokazale, da kosi po nekaterih naših krajih med novorojenčki smrt v naravnost ogromnem obsegu. Povprečna umrljivost znaša v nekaterih vaseh tudi 280 na 1000 živorojenih.
V prvem letu življenja umre pri nas največ otrok zaradi tega, ker nimajo zadostne prehrane in pravilne nege, ker matere nimajo plenic, ne srajčk ter drugega za nego dojenčka potrebnega materiala
Unija za zaščito otrok je organizirala vsenarodno akcijo za preskrbo dojenčkov in je hotela preskrbeti kar največ otrok slovenskih mater, ki žive v pomanjkanju, z otroškimi košarami s popolni m otroškim perilom. Več sto mater. k: žive v strašnem pomanjkanju, je prosilo za košare, toda Unija je mogla ustreči samo majhnemu številu prošenj, ker je akcija le deloma uspela. Na poziv za žrtvovanje ob takih prilikah bi se morali odzvati vsi, zlasti pa tisti, ki žive v izobilju in trosijo denar za luksuzne stvari, medtem ko umirajo slovenski dojenčki v naših mestih, trgih in vaseh zaradi pomanjkanja. Koliko tisoč slovenskih mater rodi vsako leto in ne vedo, v kaj bodo zavile otročička, kam ga bodo položile, kako ga obvarovale mraza.
iMatere in očetje, ki ste tako srečni, da imate svoje otroke zdrave in zadovoljne, site in na toplem, usmilite se onih mater, ki morajo gledati, kako bolehajo in gladu-jejo njih komaj rojeni otroci. Ko gledate svoje zdrave in vesele otročičke, se spomnite mater, ki so žalostne in obupane, ker ne morejo nasititi svojih otrok, ker same žive v bedi.
Hčere in sinovi, ki vam je bilo usojeno, da ste dorasli skrbno negovani, nikdar lačni in nikdar prezebli, spomnite se na svojo zlato mater in darujte za bedno mater, ki se ji srce trga ob pogledu na svoje lačne in raztrgane otroke Darujte za bedno mater in počastite s tem svojo materi
Slovenski novinarji v Prekmurju
Po svoji lepoti in svojem življenju zasluži Prekmurje
našo največjo pozornost
Ljubljana, 3. maja Eno izmed najmlajših, po svoji delavnosti pa najmarljivejših slovenskih tujskopro-metnih društev v Murski Soboti je nedavno povabilo člane ljubljanske sekcije Ju-goslovenskega novinarskega udruženja na izlet v Prekmurje, zlasti pa seveda v njegovo središče Mursko Soboto. Veliko Število slovenskih novinarjev se je temu vabilu seveda rado odzvalo saj sta dva dneva počitka v napornem novinarskem delu redka, važnejšo vlogo pa je imela okoliščina, ker Prckmurja — naše Slovenske Krajine — čeprav je tako naša, skoraj sploh ne poznamo. Vabilu soboškega Tujskopromet-nega društva se je pridružil še ugledni in-dustrijec g. Josip Benko in tako je padla odločitev, da bo izlet 1. maja, ko je tiskarski praznik, in 2. maja Nenavadno velika udeležba je dokazala da žele slovenski novinarji, pa tudi dopisniki beograjskih listov, ki stalno žive v Ljubljani, spoznati naše Prekmurje in mu s svojo pisano besedo čim več koristiti.
Mariborska mestna občina, ki je dala izletnikom na razpolago udoben avtobus, je v veliki meri doprinesla, da je bil izlet lahko velikopotezen in da so naši novinarji lahko spoznali skoraj vse Prekmurje. Že vožnja po Pesniški dolini in dalje proti Kapeli, Radencem in Muri je dokazala, da je tam za Ljubljančana čisto nov svet: ves valovit, posejan z vinogradi, gostoljubnostjo in dobro voljo domačinov.
Pri prevozu čez Muro, na prekmurski meji, so novinarje pričakali predstavniki so-boške občine, sreskega načelstva. tujsko-prometnega društva ter gospodarskih in drugih soboških ustanov. Med njimi so bili gg. soboški župan Ferdinand Hartner, ki je hkrati predsednik Tu j skop ro me t ne ga društva, s podpredsednikom gimnazijskim ravnateljem ing. Ivanom Zobcem, sreski načelnik dr Franc Bratina. predsednik Združenja trgovcev Franc Čeh, tajnik TPD Milan Ferjan, industrijec Josip Benko, odvetnik Franc Bajlec, odvetniška pripravnik Janez Nemec poštni upiavnik Slavko Vut-kovič, prof. Ivan Zika, tiskar in knjigarnar Izidor Hahn in drugi. Posebno prizadevnost so ves čas bivanja slovenskih novinarjev v Prekmurju pokažu'i treski načelnik g. dr. Franc Bratina, poštni upravnik g. Franc Vutkovič, tajnfk TPD Milan Ferjan, prof. Ivan Zika in edini prekmurski tiskar Izidor Hahn, ki so izletnike spremljali po vsej njihovi poti po Prekmurju.
Po prihodu v Mursko Soboto je bil najprej ogled mesta, zlasti športnega stadiona, vzorno urejenega kopališča, cerkev: katoliške, evangelske in židovske veroizpovedi in drugih zanimivosti, zvečer pa je gostom priredilo večerjo soboško Tujskoprometno društvo. 2e ob prihodu v Slovensko krajino, pa tudi med večerjo je bilo izmenjanih več pozdravnih govorov in zdravic, ki so jih izrekli soboški župan g. Hartner, odvetniški pripravnik Janez Nemec, predsednik JNU direktor Vlrant, urednik »Slovenca« dr. Kuhar, soboški rabin dr. Roth in drugi. Iz vseh govorov je zvenelo iskreno veselje domačinov, da so se novinarji odzvali njihovemu vabilu, prav tako pa tudi iskrena pripravljenost novinarjev, da bodo sedaj, ko so sami spoznali to našo lepo pokrajino, posvečali Prekmurju največjo pozornost in z največjim razumevanjem obravnavali vse njegove probleme.
Včeraj zjutraj so se podali izletniki v spremstvu domačinov gg. dr. Bratine, prof. Zike, učitelja Ferjana, knjigarnarja Hahna, upravnika Vutkoviča in drugih na pot po Prekmurju, ki je vodila mimo Kupšincev, Gederovcev, Cankove, Rogaševcev, Gornje Lendave, ki ji domačini pravijo samo Gard Mačkovcev, kjer so bili pogoščeni pri in-dustrijcu Benku, Prosenjakovcov, Bogo j ine. Dobrovnika, Turnišča, Renkovcev, Beltince v in Rakičana, kjer je res vzorno urejena kmetijska šola, nazaj v Mursko Soboto,
Dolga pot po Slovenski krajini je odkri-
la našim novinarjem vse njeno bogastvo, njeno revščino, njene kulturne spomenike in njeno slovensko starodavnost, pa tudi njene ustanove, s katerimi se dvigajo nenavadno snažne in urejene prekmurske vasi na poti v boljše blagostanje.
Po povratku v Mursko Soboto so si izletniki ogledali Benkovo tovarno za mesne proizvode, ki je ena najmodernejših v naših krajih, nakar so bili pri domačinu g. Josipu Benku zopet pogoščeni. Po tej zakuski izrečeni govori so še enkrat pokazali, kako močno se je, čeprav v tako kratkem času, utrdilo prijateljstvo med domačini in novinarji in kako zelo so bili novinarji veseli, da se jim je nudila možnost obiskati in vsaj bežno spoznati našo lepo Slovensko krajino.
Na poti proti Mariboru so se za kratek čas ustavili še v Slatini Radencih, kjer so v naglici pregledali zdraviliške naprave, nato pa so se morali vrniti v Maribor in na svoje domove.
Naš tisk bo odslej probleme Slovenske krajine zanesljivo obravnaval z večjim razumevanjem kakor doslej in s tem bo tudi dosežen namen soboškega Tujskopromet-nega društva, ki je našim novinarjem izkazalo tako lepo prijateljstvo in gostoljubnost.
Nagrajena dela iz domače zgodovine
Ljubljana, 3. maja
V Jakopičevem paviljonu so razstavljena dela umetnikov, ki so bili nagTajeni pri tekmovanju za razpis banovinske likovne nagTade za najboljše likovne umetnine iz domače zgodovine.
Banska uprava je glede na to, da naši umetniki ne posvečajo zadostne pozornosti motivom iz domače zgodovine, razpisala banovinske nagrade že lani, toda odziv umetnikov je bil slab, letos pa se je tekmovanja za banovinsko nagrado udeležilo 16 umetnikov s 23 deli, med katerimi je bilo 14 slik in 9 plastik. Razsodišče, v katerem so bili univ. prof. dr. France Štele, prof. in akad. slikar Gojmir Anton Kos, akad. kipar Boris Kalin in upravnik Narodne galerije Janez Zorman, je pod predsedstvom prosvetnega inšpektorja dr. L, Sušnika prisodilo prvo nagrado 6000 din plastiki kiparja Tineta Kosa >Puntarjeva prisegac, dve drugI nagradi po 5000 din silkl slikarja Marija Preglja »Za taborskim obzidjem« in reliefu Janeza Weise*a »Slavnostni sprevod po ustoličenju«:. Dve tretji nagradi po 2000 din sta prejela slikar Rajko Slapernik za sliko »Freskant Janez Ljubljanski pri delu* in Tone Kralj za sliko »Slovanska blagovestnika«.
Nagrajene slike in plastike so razstavljene v prvi sobi paviljona, med njimi se zdi najpopolnejši Kosov puntar, ki prisega, pozornost pa zbuja tudi VVeissov relief. Dela slikarjev so zanimiva predvsem zaradi obdelanih motivov iz nase starejše narodne zgodovine, čudno pa je, da med razstavljenimi ln nagrajenimi deli ni del z motivi iz naše novejše narodne zgodovine, namreč iz dobe, ko se je pričelo za nas svobodno in neodvisno narodno življenje. Ali med konkurenti ni bilo slikarjev in kiparjev, ki bi čutili potrebo po obdelavi take snovi, ali je žirija taka dela spregledala v mnenju, da to poglavje se ne spada v našo domačo narodno zgodovino?
V paviljonu je naznanjeno, da bodo slike Gojmira Antona Kosa, ki jib sedaj izdeluje za reprezentativne prostore banske rjaiače, razstavljene v juniju.
SOKOL
Sokolsko društvo LJubljana TU. ne more prirediti nameravane telovadne akademije 2. t. m., ker ni prosta nobena bežigrajska telovadnica. Dan svojega nastopa bomo sporočili, ko bomo dobili primemo dvora-
Stev. 100
»SLOVENSKI  NARO Dc,  petek, S maja 1*4«.
Stran S
UPORNIK ERNEST
Danes kralj francoskih komikov
FERNANDEL
v    sijajni     burki veselega
razpoloženja in vedrega smeh-^ !     KINO UNION, tel. 22-21 ob 16-, 19. in 21. uri
ISAMO    SE    DANES1 Francoski film o brezvestnih špekulantih, ki grade
^JkTJkltfft^^ RAJ 3v°ie bo&astvo na razvalinah človeškega življenja
Jean Pi.rr.- Aumont, J*ny Ho!t KINO MATICA — TeleSOII 21'*4 Pierre Renoir Predstave ob 16.. 19 -in 21. uri
DNEVNE VESTI
_ Iz »Službenega lista«. ^Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine* št. 35. z dne 1. t. m. objavlja uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo, maksimiranje cene modri galici, pojasnila, o pobiranju ležnine v carinskih skladiščih in razne objave iz »Službenih novine.
— Nov grob. V Laškem je umrl včeraj splošno znani trgovec in posestnik g. Josip Ofiolin. Pogreb bo jutri ob 16-30 na farno pokopališče v Laškem. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje.
— Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Slova«Ko preložen**. Sredi tega meseca bi se morala pričeti gospo-iarska pogajanja med našo in slovaško trgovinsko delegacijo v Beogradu . Naši trgovski delegati so pa v tem mesecu preveč obremenjeni z drugimi pogajanji, zato do pogajanj s slovaško delegacijo najbiže ta mesec še ne bo prišlo.
— Američani kupujejo živež za podporo Poljakom pri nas. Trgovinski minister dr. Andres je včeraj sprejel predsednika ameriške pomožne akcije za Poljsko Američana Ho vin. IIryl je prispel v Jugoslavijo, da prouči možnosti nakupa živeža, ki bi ga poslali obubožanemu prebivalstvu, ki je zelo trpelo zaradi vojne, na Poljsko. Ameriški c<ibor za podporo Poljaki ima za ta namen zbrano precej lepo vsoto denar-ja-
— Dodeljevanje bencinske mešanice obrtnim in industrijskim podjetjem. Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da je banska uprava v Ljubljani začela v smislu čl. 9 naredbe št. 3 deliti dovolila za nakup bencinske mešanice, ki se uporablja za pogon ^talnih in premičnih motorjev. Zbornica ponovno opozarja interesente, da je ona v smislu čl. 8 naredbe St. 3 upravičena izdajati odnosno preskrbeti dovolila samo za nabavo one bencinske mešanice, ki se uporablja v obrtnih in industrijskih podjetjih kot pomožno sredstvo (n. pr. za čiščenje, spajanje, ekstrakcijo, razplinievanje itd.) ne pa za pogon. Ona obrtna in industrijska podjetja, ki še niso dostavila zbornici zadevnih prijav za bencinsko mešanico kot pomožno sredstvo, naj to store zanesljivo do 15. maja, ker na pozneje dostavljene prijave zbornica ne bo mogla več dajati sama dovolil za nakup bencinske mešanice, ampak bodo morali interesenti čakati na predhodno odobritev s strani uprave državnih monopolov v Beogradu. V prijavah je navesti v kilogramih količino bencinske mešanice, ki jo podjetje mesečno potrebuje.
—Ladja »Kraljica Marija« prodana. Potniška ladja za dolge plovbe »Kraljica Marija«, ki je bila doslej last Jugosfcoven-skega Llyda, je bila nedavno prodana francoski družbi »Compagnie General Transatlantique«. Ladja je v petek zapustila splitsko pristanišče in je zdaj že prispela v* Marseille. »Kraljica Marija« je bila naša največja poštno turistična ladja. Imela je 10.382 brutto registrskih ton tonaže. Zgrajena je bila 1906. V začetku je bila last anerleške družbe Pacific Steam-sh:p Med vojno so jo uporabljali na redni progi med Anglijo in Centralno Ameriko, pozneje pa kot transprotno ladjo. Jugoslovanski Lloyd jo je kupil 1. 1930. in jo predelal v turistično ladjo. Nedavno je bila tudi prodana potniška ladja Jugoslo-venskega Lloyda »Princesa Olga«, in sicer portugalski družbi »Compagnia colo-nial de navigacao«; ladja ima 8480 bruto-registriskih ton in je bila zgrajena 1915.
— O stavki pri gradnji proge Črnomelj —Vrbovsko smo dobili od marodajne strani naslednje pojasnilo:  v novembru 1. 1. so zahtevali delavci V. odseka proge (III., IV. in V. o.:.=ek ležijo na hrvatski strani) kolektivno   pogodbo,    odpravo akordmega dela. S urni delovni čas na odprti progi in drug-    Odbor se ni spustil v nikaka pogajanja in arbitraže, ampak je zaprosil ministrstvo prometa za navodila. Ministrstvo je sporočilo »Hrvatskemu radničke-mu savezu . da proge ne gradi odbor kot tak, ampak prometno mir.*strstvo v lastni režiji in sicer po odboru, postavljenem v  to  svrho na  licu  mesta,  zaradi česar velja delavski   pravilnik   ministrstva za promet, ki določa delo v akordu, 8urni delovni čas v tunelih ter 10 u mi delovni čas na odprti  progi,  in da je odbor ravnal prav. ko je pogajanja odklonil. Med tem so prišli božični praznik; in zima. zaradi česa:- je bil obseg dela zelo zmanjšan. Tuđi delavstvo v velikem tunelu pri Vrbov-skem (dolžina 2.25 km> nI povzročalo pozimi težkeč. O'  k '-Ar       srca l*» b^i situacija taka. da sj zasluž i ■ :. *rjl pri vrtanju glavne" i rr  i tunela v akordu do 76 din, ne viačunajoč premijo za večje dnevne napredovanje i ova, ako jo hočejo za-služitf, zidarji v tunelu do 77 din, a »Sle-perji« 35 do 42 din. Sedaj so zahtevali delavci V. in to pot tudi IV. odseka ponovno kolektivno pogodbo, skrajšanje delovnega časa na progi od 10 na 8 ur, prepoved akordnega dela itd., a mezde naj bi pri vrtanju rova znašale 80 din, pri ostalih delavcih odgovarjajoče manj doli do 48 din za nosače. Ker odbor na te zahteve ni mogel pristati, so delavci  obeh odsekov pričeli 19. asriia stavkati in sicer proti iz-renci  prepovedi   »Hrvatskega radničkega savezac v Zagrebu.  Odbor je obvestil o vsem tem pristojno ministrstvo. Pripominja se še, da bi velika večina delavstva rada nadaljevala delo.  Na ostalih 3 odsekih ni bilo takih motenj.
— Združene papirnice Vevče, GoridSne in Medvode, j. d. v Ljubljani so imele 30. aprila svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. Družbeni obrati so izdelan v L 1939. 1015 vagonov raznovrstnih papirjev. 670 vagonov celuloze in 239 vagonov lesovine. V proizvodnji papirja izkazujejo proti lanskemu letu porast as 34 odstotkov, kar je posledica boljše zaposlenosti. Ra.-^pečavanie papirja je bilo poverjeno tvrdki Centropapir«. družbi z o, z. Ljubljana-Btograd-Zagreb. Cisti do-
biček poslovnega lota 1939 znaša 2.8 milijona dinarjev proti 2.7 millj. dinarjev v prejšnjem letu ter se bo na dmžbine delnice izplačevala od 1. maja 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 6« 0 dividenda brez vsakega odbitka. Na občnem zboru je bilo soglasno sklenjeno zvišanje delniške glavnice od 25 na 30 milijonov dinarjev s p r e od k a zom 5 milijonov din iz azijske rezerve. Za povišek bo razdelila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani od 1. julija t. 1. med dosedanje delničarje 50.000 komadov gratis delnic v nominahi od 100 din s kuponom cd 1 I. 1940 m sicer v razmerju na pet starih po en<~> novo gratis delnico. Odobrena je bila tudi odgovarjajoča sprememba pravil, v katerih se je določilo, da se sme delniška glavnica zvišati po predhodnem ski^pu občnega zbora brez posebnega oblastvenega dovoljenja do 50 milijonov dinarjev. Z občnim zborom so proslavile Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvede d. d. tudi skromen jubi-bilej, ker je minilo že 20 let, odkar so prišle papirne tovarne v Vevčah, osnovane 1. 1842, celulozna tovarna v Gončanah, kjer so že 1. 1763 obratovali papirni mlini, ter tvornica lesovine v Medvodah, ki je izdelovala že 1. 1868 lesovino, v družbi-no last. 222—n.
— Slabi izgledi za tujski promet v Dalmaciji, čeprav je bilo prejšnje tedne pri morju zelo ugodno vreme za razvoj tujskega prometa, je bil obisk gostov izredno slab. Posamezne turistične organizacije iz primorskih kopališč sporočajo, da doslej še ni prispelo nobenih prijav gostov »z držav, od koder je bil doslej največji dotok turistov. Prejšnja leta ao hotelirji in turistične organizacije imeli že o veliki noči številne prijave gestov za pomladne mesece in po teh prijavah so lahko sodili, kakšna bo tujsko prometna sezona. Zdaj pa vsi znaki kažejo, da bo letošnja sezona izredno slaba kljub temu. da delajo posamezne turistične organizacije in hotelirji živahno propagando.
— Predsednik beograjske občine častni občan mesta Lyon». Na predlog občinskega načelnika znanega politika Eduarda Herriota je mestni svet v Lyonu izvolil za častnega občana predsednika beograjske občine Vojina G j urici ca.
— Letovanje članov nemških mladinskih organizacij v Jugoslaviji, v naši državi se mudi te dni nemški minister za turizem in predsednik nemškega Reichstaga Her-mann Esser. V Beogradu ga je sprejel trgovinski minister dr. Andres. Na sestanku sta se razgovarjala o letovanju članov nemških mladinskih organizacij v Jugoslaviji. Kaže, da bodo Nemci poslali v tej sezoni letovat k nam številno šolsko mladino.
— Italijanski   državljani   se   selijo *z
Bosne. Jz Bosne iz vasi pri Banjaluki se selijo že nekaj časa v Italijo t;..n naseljeni italijanski državljani. Včeraj je krenil zadnji transport italijanskih državljanov iz Banjaluke. V njem je bilo 250 članov. Ti italijanski državljani bodo naseljeni v okolici Rima.
— Reševanje torpodnega ni šil ca »Ljubljane«, v Šibeniku se skrbno pripravljajo za končno rešitev potopljenega torpedne-ga rušilca »Ljubljane«. Družba »Tripkc-vich« je že opravila glavne priprave za dviganje ladje in te dni se bodo lotili glavnega dela. Računajo, da bodo ladjo izvlekli prihodnje tedne.
— Turneja madžarskih turistov po Jugoslaviji. V okviru akcij za čim tesnejše zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko bo prirejena tudi turistična turneja madžarskih turistov po naši državi. Določeno je že, da odpotuje v našo državo večje število članov Avtomobilskega kluba in Touring kluba iz večjih madžarskih mest. Po dosedanjih podatkih bo nas obiskalo okrog 120 madžarskih gostov, ki se bodo pripeljali s 40 avtomobili. Madžarski av-tomobilisti bodo obiskali naša glavna mesta ter se bodo nekaj časa ustavili v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Določeno je tudi kratko bivanje na morju. To bo prijateljski obisk madžarskih avtomobilistov kolegov v Jugoslaviji in upalo, da bodo naši avtomobilisti kmalu vrmli obisk. Av-tomobiliste bo vodil general Alcva-Fapa.
— Številni ponesrečenci. V Zauic L ovi to-va^mi v Kranju se je ponesreči: 431etr.i d3-lavec Anton šmid. Stroj ga je pograbil za levo roko in mu zmečkal prste. 71**' ■»% čev-ljarjeva hči Amalija Meserko "Iz Dolenje vasi je doma sekala drva, pri čemer ji je odletelo poleno v desno oko in ga ji občutno poškodovalo. — Posestnikov sin Ladislav Vozel j iz Trebeljevega je predvčerajšnjim vobU iz gozda drža, na dvorišču pa je prišel z vozom preblizu zida, zaradi česar ga je voz pritisnil k steni in je fant dobil hude notranje poškodbe. Posestnik France Omejc iz Medrvod je v gozdu podiral drevje, pri čemer ga je oplazila debela veja po glavi. Gletnega delavčevega sina Ernesta Marinčiča iz Ljubljane je na Ižanski cesti ugriznil v nogo pes in mu prizadel večjo rano.
— Napad z nožem in poskusen samomor, l&letni mehanički pomočnik Edvard ž. se je na praznik zadržal v neki gostimi v Soetrem, kjer so bili zbrani neki precej vinjeni gostje. Ko je 2. odšel iz gostilne, ga je na cesti napadel Franc P. in mu zasadil nož v hrbet, obrezal ga je pa tudi na roki. Poškodovanca so morali prepeljati v bolnico, napadalca pa so aretirali orožniki. V bolnico so prepeljali tudi 27-letnega slugo Leopolda L., ki je v noči na četrtek izpil večjo količino llzola. Obupal je zaradi nesrečne ljubezni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nespremenljivo in deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura Je znašala v Sarajevu 19, v Beogradu, Kumboru in Dubrovniku 17, v Splitu 16, v Zagrebu in na Rabu 15. v Ljubljani 14.8, na Visu 14 v Mariboru 11- Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.6, temperatura je znašala 1L& 1
Iz Ljubljane
—lj Film v naravnih barvah o *loveuskf pokrajini in narodnih običajih drevi ob 20 v Trgovskem domu.
—lj Razstava slik in plastike z moth i iz slovenske zgodovine je odprta še danes v Jakopičevem paviljonu. Razstava je rezultat natečaja, ki ga je banska uprava razpisala že v tretjič z namenom, da sc utrdi naša zgodovina tudi z deli likovne umetnosti.
—lj Nove cene kruna. Banska uprava je odobrila pekovskim podjetjem v Ljubljani, zastopanim po združenju pekov v Ljubljani, da smejo prodajati beli kruh pc 5.10 din, polbeli po 4.70 in črni kruh po 4.50 din za 1 kg.
—lj O narodnih festivalih bo drevi ob 20 uri predaval v veliki dvorani Trgovskega doma France Marolt. akad. slikar Božidar Jakac pa bo predvajal barvni film o zemlji in človeku v Beli Krajini, ki je prvi slovenski barvni film, a bo žal zadnjič predvajan pri nas, kajti naročil ga je Američan in bo film odromal v Ameriko.
—lj Prepoved prodajanja alkohola rekni tom. Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času vpoklica rekrutov v stalni kader, je uprava polici je izdala naslednjo uredbo: V času, ko prihajajo rekruti v Ljubljano zaradi nastop." vojaške službe v stalnem kadru, je lastnikom gostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. — Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s se-spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj, alkoholnih pijač. Prestopki se kaznujejo po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 500 din. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom 1 do 10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekrutje ali njihovi spremljevalci. Naredba stopi v veljavo 4. maja 1940 in velja za čas od 4. do 20. maja 1940.
—lj Vsi rez. podoficir ji, člani ljubljanskega pododbora udruženja rez. podoficir-jev se pozivajo, naj se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo 5. maja ob 10. dopoldne v predavalnic: Združenja jug. inženirjev in arhitektov v Ljubljani na Kongresnem trgu (Kazino). —V soboto 4. maja bo ob 20. tovariški sestanek v salonu gostilne s>De-renda« na Borštnikovem trgu. Ker se bo na občnem zboru in na tov. sestanku razpravljalo oziroma sklepalo o nadaljnem delovanju našega pododbora, so vabljeni razen članov tudi vsi tovariši, ki še niso včlanjeni. Udeležba je za vsakega člana častna dolžnost! — Pododbor URP v Ljubljani.
—lj Jutri ob 20.15 bo na sporedu šentjakobskega gledališča, zopet Nušičev »TJjež«. Kljub velikemu številu repriz (25) je še vedno tako zaželen, da ga šentjakobski oder. ki želi ustreči svojim obiskovalcem, kar ne more odstaviti z repertoarja. S tem bo občinstvu gotovo ustreženo .če bo >Ujež« vsaj še enkrat ponovljen. V nedeljo, 5. t. m. ob 15.15 pa bo popoldanska predstava »Pekovske«. Ta igra je pot sama pomlad, vesela in razigrana, polna cvetja in petja, dobrodušnih šal in vedrega smeha. Sodeloval bo tudi mali orkester. Ta predstava je namenjena zlasti za zunanje obiskovalce in bo ena zadnjih, ker se sezona že nagibi je h koncu. Priskrbite si vstopnice za obe predstavi pravočasno. Dobite jih vsak dan v društvenih prostorih v Mestnem domu.
—lj Nacionalna Javnost! fietnlki Vas vabijo na svoj zgodovinski uranak, ki bo v nedeljo 5. maja na Laverci pri g. Ogrinu. Odhod iz Ljubljane: pešci ob 6., zbirališče na Cesti 29 okt. 17, odn. na Igriškem trgu (Pod lipo), kolesarji pa ob 6.20. Z vlakom ob 8., zbirališče ob 7.40 pri električni uri pred glavnim kolodvorom. Oskrba od v»9. de- 15. ure 15 din. Vstopnine ni! Začetek točno ob V:9. Po 15. bo prosta zabava do odhoda vlaka ob 19.30. Uranak bo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bomo odšli iz Ljubljane z vlakom ob 8., sicer pa peš. Nacionalisti, v boj za kralja in Jugoslavijo! Pridružite se nam ln podpirajte nas! Čuvajmo Jugoslavijo! — Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana,
—lj Materinski dan — praznik nas vseh. Jutri v soboto 4. t. m. bo nase delavno človekoljubno žensko društvo »Kolo jugo-slov. sester« proslavilo materinski dan na najlepši način s tem, da bo po gotovih križiščih in tudi po ulicah prodajalo odkupne znake. Izkupiček te prireditve je namenjen v prid siromašnim materam,. Naj ne bo ne moža ne žene, ne mladeniča in ne deklice, ki bi se ne oddolžil temu nad vse plemenitemu namenu. Za počaščenje matere gre. Mater ima ali jo je imel vsak človek. Zato naj nihče ne odklanja odkupnih znakov, ki nam Jih bodo nudile požrtvovalne gospe in gospodične in naj žrtvuje v počast največje ljubezni, ki je prav gotovo materina, če ne več vsaj en dinarček. Zlasti ti mladina vedi, da si s svojim, četudi malim darom, počastila svojo lastno mater. Kdor pa nima več matere, naj počasti njen spomin s tem, da pokloni majhen dar v prid se živečim revnim materam! Materinski dan je praznik nas vseh, torej počastimo ga in oddolžimo se!
—lj I. srednješolska bolgarska akademija. Osmošolci razredov a in b na TU. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bodo priredili drevi ob 20. v Frančiškanski dvorani pod okriljem JBL v Ljubljani mladinsko akademijo, na kateri sodelujejo sami ln nekateri naši priznani umetniki. Na sporedu so recitacije, pevske in glasbene točke. Bolgarske narodne pesmi bo pela so-listkr ga. Dragica Sokova ob spremljanju pianistke ge. Marte Valjalove, ki bo izvajala tudi Rahman i novi jo Melodijo, preludij v g-molu. Bolgarske narodne napevs bo zaigral na kaval g. German Kancev. Nadalje je omeniti Vladigorvljo Romanco, Gaaiovo Rusko suito ln Gregorčičevo pesem Hajdukova oporoka, ki Jo bo izvajal osmošolski govorni sbor. Mladina vabi vse prijatelje bolgarske kultura k tej zanimivi dobrodelni prireditvi, ki jo je pokrenlla iz lastne iniciative in s katero hoče po svoje prispevati k medsebojnemu zbliževanju in spoznavanju slovanskih narodov. Vstopnice dobite v predprodaji pisarne »Fax et bonuroc v petek od 15. do 17. in pred akademijo od 19. dalje.
—lj Zaključno predavanje pri »Soči«. Društvo »Soča« v Ljubljani bo zaključilo svojo letošnjo predavateljsko sezono v dvorani pri »Lev*« v soboto 4. maja ob v 121. Kot zadnji predavatelj bo nastopil nam te znani novinar, publicist in odličen predavatelj g. dr. Branko V r č o n, čigar izčrpni, jasni in stvarni zunanjepolitični pregledi so nađi publiki v svežem spominu. To pot
Seli g predavatelj upoštevati posebne razmere, ki jih je povsod v svetu ustvarila nova vojna, pa nas bo zato v mislih popeljal po Evropi, ne da bi nam podrobno govoril o razvoju glavnih dogodkov, tem-.eč, da bi nam prikazal, kaj smatrajo v teh hudih dneh vsi narodi Evrope, zlasti oni izven vojne, za svojo prvo skrb: gojitev mt rale v zaledju, ki je prav v sedanji vojni najbolj zanesljiv zaveznik vseh malih držav. Temu predava-teljevemu namenu ustreza naslov aktualnega predavanja: »Morala zaledja — glavni saveznik malih narodov.ee Predavanje bo predvsem informativno, ker nam bo g. predavatelj na primerih pokazal, kakšno pozornost posvečajo danes evropske države temu perečemu vprašanju. Ta večer bo sodeloval pevski zbor - Sloge« pod vodstvom g. Premelča. Vabljeni vsi »Sočani«. pri-jstelji in sploh vsi. ki se za to zelo važno predavanje zanimajo. Vstop prost vsem!
—lj Pločev'nn je kradel. Na Sv. Petra cesti je stražnik davi zalotil 35 letnega Franca A., bivšega čevljarskega pomočnika iz Borovnice, ki pa je že pred časom opustil svojo obrt in se peča z zbiranjem starega železa. Tudi sedaj je imel France v vreči kakih 6 kg cinkove pločevine, za katero je dejal, dn jo je našel ped nekim kozolcem na Kodelievem kjer je nameraval prenočiti Na stražnici mu seveda tega nico verjeli, nakar je France priznal, da je pločevino ukradel z neke nove stav-
be v »evernem delu mesta. Franceta so spravili v zapor.
—lj Četniku Udruženje četnikov, pod-oibor Ljubljana, vas poziva, da se sigurno udeležite članskega sestanka, ki bo v petek 3. maja ob 20. v društvenem lokalu Cesta 29. oktobra 6t. 17. dvorišče. Kdor se čuti četnika, bo gotovo prišel. Čuvajmo Jugoslavijo!
—lj Se zija Špargljev! Vsak dan svete žlahtne domače beluše servira gostilna pri Slepem Janezu. 217—n
—lj Opozarjamo ljubitelje slovenske zgodovine, da so danes zadnji dan razstavljene v Jakopičevem paviljonu kompozicije po dogodkih v naši preteklosti; razstavljene slike in plastike so originalno delo naših umetnikov ter so rezultat natečaja banske uprave za pridobitev historičnih podob.
—lj Sokol I. Tabor obvešča vse svoje pripadnike, da je primoran zaradi vlažnega vremena nameravani nedeljski pešizlet za neodločen čas odgoditi. Priporoča pa svojemu članstvu, da se zato v čim večjem številu udeleži  iurjevanja na gradu.
—lj Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 250 kubičnih metrov bukovih drv-cepanic, brez okroglic in klad. postavljene franko Ljubljana, šubičeva ulica 5. Ponad-be, kolkovane s kolkom za 10 din. nuj se poSljejo do 10. t. m. upravi policije, eko-nomat v Ljubljani, šubičeva ulica 5 III.
—lj Domače sveze šparglje i beluše) nudi gostilna Cirman. Medno, tel. Bt. 735 214-n
Nesrečna ljubezen jih je pognala v smrt
Trije obupano! so skočili pod vlak
Sevnica, 2. maja
S prebujajočo naravo se prebuja pri ljudeh tudi ljubezen, ki si ji zahoče novih poletov in vzgonov. Ako zaljubljenci ne dosežejo zaželenih uspehov, se jim zdi, da je zanje tostransko življenje ničevo. Zanimivo je dejstvo, da beleži kronika samomorov zaljubljencev največ spomladi. Pretekli teden so končali svoje Življenje zaradi nesrečne ljubezni trije mladi ljudje, kar zbuja med Zasavci splošno pomilovanje, tem bolj, ker so si izbrali smrt pod vlakom.
Na progi med Rajhenburgom in Blanco je pretekli četrtek ob 8. zvečer skočila pod vlak 15-letna Kožuh Angela iz Presluke pri Blanci. Čakala je na cesti, ko pa se je približal vlak, je urno skočila na progo ter v zadnjem trenutku položila glavo na tračnice. Kolesa lokomotive so ji glavo odrezala, da je odletela kraj proge, truplo pa je vleklo še kakih 30 metrov pred seboj ter ga strahovito razmesarilo in slednjič odvrglo v stran. Kaj je gnalo nesrečno dekle pod vlak, ni znano. Domnevajo najrazličnejše. Se najverjetnejše se zdi, da je vzrok samomora  — nesrečna ljubezen.
Ker strojevodja ni opazil nesreče, so šele v Rajhenburgu po krvavih kolesih ugotovili, da be je med vožnjo moralo zgoditi nekaj strašnega. Obhodnik je odšel na
Franjo Mohorič f
Jesenice. 3. maia. Včeraj 2. maja popoldne ie legel na jeseniškem pokopališču k večnemu počitku Franjo Mohorič. carinski inspektor in upravnik carinarnice na Jesenicah Rodil se je 5 aprila 1 1901 v Cešnjicah. občina Ovšiše. pri Podnartu iz krepke, kmečke rodbine. L. 1922 je maturi ral na realni gimnaziji v Kranju in ie že v uočetku L 1923 stopil v carinsko službo Mohorič je služboval v Tržiču, Beogradu. Sušaku in Subotici. L. 1934 je bil imenovan za upravnika carinarnice v Prizrenu, kjer je ostal do lanskega leta. Po prerani smrti upravnika Mihe Čopa je Dre vzel upravo ieseni-Ške carinarnice, ki jo je vodil do svoje smrti izredno vestno in požrtvovalno. Dne 30. aprila ga ie ob 14. Dopoldne zadela možganska kap. ki ii je 1. maia cb 2. zjutraj podlegel. Mohorič ie bil vzoren uradnik, orili ubijen povsod, kjerkoli ie služil Užival je posebno zaupanje svojih starešin, ki so mu poverili v teh usodnih časih upravo ene najvažnejših obmejnih carinarnic naše države. Zadnja leta ie študiral pravo in letošnia iesen bi mu imela prinesti diplomo, toda usoda ie hotela drugače. Slovenci smo izgubili enega najsposobnejših carinskih uradnikov Za pokojnikom žaluje vdova z dvema majhnima otrokoma. Pogreba se ie udeležilo mnogo pokojnikovih tovarišev in prijateljev iz Slovenije. Ob odprtem grobu se ie od pokojnika poslovil v imenu Združeni a carinskih uradnikov in prijateljev upravnik ljubljanske carinarnice g. Anton S Pire. Vence so darovali mnogi prijatelji med njimi tudi načelnik oddelka za carine g. dr. Martin Pavlic.
Strela udarila v kozolec
Novo mesto, 2. maja Letošnje leto je kaj zgodaj pričela udarjati strela in padati toča. Zaželjeni dež, ki v zadnjih dneh prav pridno namaka mokrote potrebno zemljo, je sem in tja spremljalo grmenje in bliskanje. Udarjala je rudi strela. Tako je pretekli petek v večernih urah udarila strela v kozolec v vasi Dobindol pri Uršnih selih, ki je bil v trenutku ves v ognju. Ker v bližini ni vode, je bilo gašenje brezuspešno. Ker je stal kozolec na samem in je bilo ozračje mirno, ni bilo neposredne nevarnosti za druga poslopja.
Naše gledališče
D B A M A
Začetek ob 20. url
Petek, 3. maja: Danes bomo tiči. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvo-nimirja Rogoza
Sobota, 4. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza
Nedelja, 5. maja: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza
Ponedeljek, 6. maja: Danes bomo tiči. Red Sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza
Torek, 7. maja: Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza
OPERA
Začetek ob 20. uri
Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Kirsanove in Šefa beograjskega baleta Anatola žukovskega. Izven
Sobota, 4. maja: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopra-nlstinje
Nedelja, 5. maja: Modra roža. Izven ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. maja ob 20.15. Ujet. Nedelja, 5. maja ob 15.15. Pekovska.
progo ter našel najprej truplo, potom pa šele glavo. Na odredbo oblasti so prepeljali oboje v mrtvašnico, kjer so pokopali.
Naslednjo noč sta t>Ia v podobno prostovoljno smrt 23-letna Gričar Justi in 34-let-ni rudar Lipovšek Anton, oba iz Hrastnika. Do 2. ponoči sta bila v silnih duševnih bojih. Ker sta domnevala, da zanju ni rešitve, sta na cesti med Bregom in Sevnico počakala na tovorni vlak, ki vozi v tem času z Zidanega inočta proti Zagrebu. Na ki'aju, kjer je cesta oddaljena od proge komaj nekaj metrov, sta v zadnjem hipu skočila na progo ter hitro položila glavi vsak na eno tračnico, rako, da sta trupli ležali izven tirnic. Vlak je obema takoj odrezal glavi. Nočni železniški čuvaj jc našel Gričarjevo glavo in truplo kake tri metre, Lipovškovo pa kakih 30 metrov proč od prizorišča samomora. Trupli sta bili seve zelo razmesarjeni.
Pri Lipovšku so našli poslovilno pismo, iz katerega so zvedeli, da sta šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Lipovšek je bil sicer poročen v Hrastniku, z ženo pa se ni razumel, zato je iskal utehe pri Gričar-jevi, ki je bila še samka.
Trupli obeh nesrečnih zaljubljencev sta bili prepeljani v mrtvašnico tukajšnjega župnega pokopališča, kjer so ju pokopali. Naj jim bo zemljica rahla. Preostalim naše najiskrenejše sožalje!
KOLEDAR Danes:  Petek,  3. maja:   Najdenje sv. Križa
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Satanov raj
Kino Sloga: Samo enkrat si mlad
Kino Union: Upornik Ernest
Predavanje Fr. Marolta, vodje Folklornega Instituta Glasbene Matice o Festivalu slovenskih narc*inih običajev ob 20. v veliki dvorani Trgovskega doma
DEŽURNE LEKARNE Danes:   Mr. Leustek,   Resljeva  cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48.
Športni pregled
Ljubljana, 3. maja. Včeraj je reprezentanca Hrvatske igrala v Budimpešti proti Madžarom in dosegla prav časten rezultat. Hrvati so namreč izgubili s tesnim rezultatom 1:0, potem ko je bilo stanje do 86. minute 0:0. Hrvati so že v 10. minuti po sijajni kombinaciji dosegli lep gol. Cimernačič je preigral vse nasprotnike in neubranljivo poslal žogo v mrežo. Občinstvo je ploskalo in nihče ni protestiral, a na splošno začudenje je rumunjski sodnik Radulescu pritekel pred madžarski gol in dal streljati protistrel zaradi off sidea, ki ga pa nihče ni videl. V nadaljnjem poteku igre je Hrvate spremljala tudi precejšnja smola, saj so imeli tri četrtine igre skoraj v svojih rokah in če bi Madžari izgubili le z dvema goloma razlike, bi Še vedno lahko govorili o sreči, toda sreča jim je bila več ko naklonjena in pomagal jim je še sodnik. Sele na koncu so prevzeli iniciativo Madžari in 4 minute pred zaključkom je Dudaš zabil edini gol dneva.
Včeraj so se pričele finalne tekme za nogometno državno prvenstvo. V Zagrebu je Jugoslavija porazila Hašk 5:3, v Splitu pa sta si BSK in Hajduk delila točke. Rezultat je bil 1:1. Po prvem kolu prvenstva vodi Jugoslavija z dvema točkama, sledita Hajduk in BSK s po eno točko, medtem ko Gradjanski in Slavlja Še nista igrala,
*
— Avtomobilska in niotoci^listična ocenjevalna vožnja. Avtoklub bo 19. t. m. priredil avtomobilsko in motociklističn") ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana- -Kamnik—Tržič—Lesce—Ljubljana. Ocenjevalna vožnja bo imela tudi svojevrstne športne zanimivosti. Na ravnem odseku ceste na Sorskem polju bo neobvezna preizkušnja hitrosti. Druga posebnost te prireditve bo na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se bo odigral najzanimivejši del in sicer tekmovanje v zaviranju, naglih obratih in hitrem startanju po vzoru mednarodnega rallvja v Momte Car]u. Natančnejši podatki tekmovanja kakor tudi razpis in ostale podrobnosti bodo pravočasno objavljeni v dnevnem časopisju. Tekmovalci bodo nagrajeni s posebnimi nagradami ki diplomami; razdelitev bo na dan tekmovanja zvečer v klubu, kjer bo tudi družabna prireditev.
— Avtomobilska ln motocikli stična hitrostna dirke, na Sorskem polju odložena. Nameravana hitrostna dirka na Sorskem polju v priredbi Avtokluba je odložena na nedoločen čas, ker tlakovanje na železniškem nadvozu še ni končano. Rok prireditve bo pravočasno objavljen.
Postani in ostani ***tn Vodnihove družbe!
Stran 4
>SLOVENSKI  NAROD«,   petek, 3. maja 1940.
Stev. 100
Posrečen nastop sokolske mladine
na Taboru
Taborska družina je imela v svojem programu določen tudi mladinski popoldan moške in ženske dece. Kakor vsako leto je bila ta prireditev tudi letos v dobi zelene in cvetoče pomladi.
2e par tednov prej se je mladinski odsek z vodniki oddelkov pridno pripravljal za ta mladinski praznik. Sokolski dom, garderobe in telovadnica so bili zadnje dneve preteklega tedna podobni razgibanemu mravljišču. Deea se je pridno vadila. Vsled bolezni predsednika mladinskega odseka, sedanjega načelnika br. Toneta Gorjanca je skoro kazalo, da bo treba prireditev prestaviti, toda program, ki ga ima vad. zbor pred seboj in še posebno priprave za naš javni nastop v juniju niso dovolile od-goditve. Zato so se bratje in sestre s tem večjo požrtvovalnostjo lotili dela in ga prav srečno izvršili. Vsi napori in trud vodnika in vodnic so bili kronani z uspehom.
Spored mladinskega popoldneva je bil zelo pester. Obspgal je več prav posrečenih telovadnih točk. med katerimi so se vrstile deklamacije, prizorčki in petje. Vsa prireditev je potekala gladko tako, da je bil obsežni program v eni uri in četrt srečno končan.
Točno ob določeni uri je prikorakala ženska in moška deca s svojim praporom na Čelu v spremstvu svojih vodnikov med petjem »Le naprej, brez miru<' na oder. Po zanosni deklamaciji >Mi Sokoli«- je sledila slovanska himna. Ko je odkorakala mladina z odra. so sledile posamezne točke sporeda.
Najprej so nastopili najmlajši Sokoliči z znano telovadno sestavo ^Poslušam kovača*, ki so jo srečno izvedli, opazilo pa se je, da nimajo vsi dečki dobrega posluha in bi v bodoče morda kazalo izbrati manjše število nastopajočih, ki se zna prilagoditi ritmu sestave. Ali kaj. ko vsi otroci tako radi nastopijo. Mala žen. deca je posrečeno izvedla rajalno sestavo ^En hribček bom kupil ter vajo na gredi. Tem drobnim So-količicam smo kar odpustili, če nimajo še dovolj razvitega čuta za precizno skladnost. Z redno telovadbo si bodo tudi to pridobile. Dečki so poerumno izvajali preskoke čez kozo. Nekateri izmed njih ka-
žejo, da bodo z leti postali prav dobri telovadci. Videli smo tudi letošnje proste vaje dečkov in deklic. V množici bodo gotovo učinkovite. Prav pestro je bilo rajanje treh parov deklic s petjem, ki so skladno in v ritmu izvajale svojo točko. Morda bi kazalo v bodoče, da jih pevsko spremlja druga skupina deklic, kajti istočasno telovadba in petje — nastopajoče utrujata. Zelo učinkovita je bila telovadna sestava: »Dvojka — poskočna«. Mala Rutka in Anica sta pokazali izredno prožnost in mnogo občutene ritmike. Simbolične skupine večjih dečkov so bile prav slikovite in posrečene. Tudi »Osmorica« večjih deklic je užgala in bila precizno izvajana na posrečeno skladbo našega sokolskega skladatelja br. švaj-gerja, ki je v rekordnem času dovršil svojo dobro kompozicijo. Vse sestave sta spremljala požrtvovalno s. Klapalek in br. J. Puc. Izvajane točke so vse, razen prostih vaj, delo domačih vodnikov br. Gorjanca, Griin-felda, ter s. Bevčeve in Milene Sket. Posebno zadnja kaže mnogo sposobnosti za učinkovite tel. sestave. Želeti bi bilo, da te svoje točke tudi napiše, da bi se še druga društva okoristila ž njimi.
Med navedenimi točkami so se vrstile razne dobro uspele deklamacije dečkov in deklic, ki so vsi brez izjeme pokazali odlično samostojnost. Med njimi je tudi par deklic z dobrim glasom, ki se bodo lahko povzpele do lepih uspehov. Nad vse ljubek je bil nastop male mamice, ki jo je predstavljala mala Bredica v posrečeni dolgi obleki in z vozičkom, v katerega je s težavo natrpala svojih sedem nagajivih punčk. Mali Ako je prav posrečeno predstavil živega »Jurčka«. Dečko je res talent, ki bo s svojo samostojnostjo žel še gotovo lepe uspehe.
Deca bi sicer še rada nastopala, toda nekatere točke so se morale zaradi razsežnosti programa črtati. Posebno dobro pripravljene deklice na dvovišinski bradlji so se morale s solznimi očmi odreči nastopa.
Prisotno občinstvo, ki je zasedlo sedeže, ni štedilo s priznanjem in je ob zaključku zadovoljno zapuščalo dvorano. Deca je pa bila vesela i: nasmejanih oči pogoščena s pecivom in čajem, ki so ga preskrbele članice krožka Sokola I.
Iz Celja
—c Borba za šahovsko prvenstvo. V nedeljo je bila v Mariboru finalna tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zve^ze med Celjskim šahovskim klubom in mariborskim šahovskim klubom > Vidmarjem«. Tekma se je končala neodločeno 4:4. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Mariborčani): Cijan : Ger-želj 1:0. Poljanec : Kukovec 1:0. šmigo-vec : Marvin 1:0. inž. Sajovic : Lukež st. 0:1. Vladimir Diehl : Kuster 0:1. Modic : Lukež ml. 0:1. Grašer : Peče 1:0, Fajs : Čertalič 0:1. Revanžna tekmo bo v nedeljo 5. maja v Celju.
—c SK Celje : SK Olimp. Na Olimpo-vem igrišču v Gaber ju se bo pričela v nedeljo 5. maja ob 16 ;>0 prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Ker se bo na tej tekmi odločilo, kateri izmed obeh klubov bo definitivno zasedel drugo mesto na tabeli in vstopil v slovensko ligo. bo to srečanje gotovo iz-recfcio živahno in napeto. Za tekmo vlada že sedaj zelo veliko zanimanje.
—c Uprizoritev dveh operet. Mariborsko Narodno gledališče bo v nedeljo 5. maja ob 15. ponovilo v celjskem gledališču Straussovo opereto Cigan baron c, ob 20. pa bo uprizorilo učinkovito opereto Vse za šalo-:, ki jo je napisal Celjan Danilo Gorinšek in ugla^oil mariborski vojaški kapelnik J. Jiranek. Obe predstavi sta izven abonmaja Zaradi velikega zanimanja priporočamo občinstvu. da si preskrbi vstopnice čimprej v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
—c Tri nesreče. V nedeljo je padel 50-letni upokojeni narednik Josip Gobec iz Debra pri Laškem na cesti s kolesa in si zlomil levo nogo v kolenu. V nedelo si je 271etna učiteljica Marija Pribošiče/a s Kalebja pri padcu zlomila levo roko. Istega dne se je 2Tletni mizarski pomočnik Josip Divjak Lz Trnovelj pri Celju vsekal pri delu v desno nogo m se hudo poškodoval. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Uradni dan Zborn»ec za TO I za Celje in okolico bc v torek 7. maja od 8. do 12. dopoline v posvetovalnici Združen ;c» trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
—c Sokolsko društvo Cel je-matica bo priredilo ob priliki pokrajinskega zleta v Celju razstavo v Narodnem domu. V 50 letih se je nabrala kopica zanimive snovi, ki bo na razstavi prikazala vse ">giomno delo. ki ga je opravil v tem razdobju Celjski Sokol. Mnogo slik, fotografij in podobnih predmetov, ki jih društvo nima. zlasti iz starejše dobe. bo pri posameznikih, ki bi jih lahko pogrešili, na razstavi bi pa
D&nlel Lesnem?
Krinka ljubezni
odlično služili svojemu namerni. Da bi bil uspeh razstave popoln, prosimo brate in sestre, ki so kdaj delovali v Celjskem Sokolu in imajo uporabne razstavne predmete, da jih posodijo ali prepustijo Sokolske-mu društvu Celju-matici. S tem mu bodo štorih lepo uslugo.
—c Tlakovanje Mariborske ce**te in hodnika za pešce. Kakor smo že poročali, je tvrdka VVesten izjavila, da je pripravljena na svoje stroške tlakovati državno Mariborsko cesto od Prečne ulice do Ceste na pokopališče. Oblastva so to ponudbo sprejela in vse kaže, da se bodo dela pričela že v najkrajšem času. Obenem namerava mestna občina tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole skozi Gaberje do Kovinarske ulice.
—c Gradnja vodovoda pri Celj»ki koči. Na prošnjo Savinjske r>odruznice SPD bo mestna občina zajela studenec pod Tov-stom in zgradila vodovod do Celjske koče. Proračun znaša 7700 din.
—c Novo cestno zvezo bo začela letos graditi mestna občina čez Pratnemerjevo zemljišče na Dobrovi do Permozerjevega travnika in bo tudi zgradila polstabilen most čez Koprivnico. Uredila bo tudi cestno zvezo pri posestvu Zlatolasa Pečnika na Spodnji Hudinji.
—c Dve novi progi za pogrebe. Pogrebe na mestno pokopališče bodo vodili namesto skozi Cret odslej mimo Detičkove vile po novi cesti, pogrebe na okoliško pokopališče pa po Zrinjskega in Kersnikovi ter pozneje po Komenskega ulici namesto po Mariborski cesti.
—c Za idejni osnutek za parcelacijo in
zazidavo predela med Savinjo, Ložnico, državno cesto in Mestnim zavetiščem bo mestna občina razpisala natečaj in je določila za nagrade 21.000 din. Ta izdatek bo krila tako, da bo zvišala cene za neprodana zemljišča za 1 din pri kvadratnem metru.
—c Podražitev parcel. Mestni svet je sklenil, da bo občina zvišala ceno za svoje še neprodane parcele za 10 do 30 odstotkov.
—c V članstvo mestne občine je bil sprejet trgovec in posestnik g. Anton Petek.
—c Gradnja nove hiše na Bregu. Mestni svet je dovolil čevljarskemu mojstru Josipu Kosu gradnjo stanovanjske hiše med hišama gg. 2nidaršiča in Majetiča na Bregu, in sicer po predlogu mestnega tehničnega oddelka.
—c Ustanovitev četrte lekarne v Celju. Mestni svet je z večino glasov dovolil ustanovitev četrte lekarne v Celju, ki jo namerava otvoriti mag. phar. Ivan Hubad iz Kranja ob koncu Prešernove ulice ob Dečkovem trgu. Mestni fizik je bil kot
strokovnjak proti ustanovitvi nove lekarne v središču mesta in je izrazil mnenje, da bi bilo treba ustanoviti lekarno v industrijskem predelu v Gaberju, kjer bi bila nova lekarna res potrebna. Tudi mestni svetnik Holobar je zastopal to stališče. Njemu so se pridružili še mestni svetniki Berger, Rozman in Plankar. Večina mestnega sveta pa je bila iz neznanih razlogov drugega mnenja, ki ga je zastopal tudi zdravstveni referent odvetnik dr. Skoberne.
—c Povečanje tekstilne tovarne. Mestni svet je dovolil tekstilni tovarni Bergmann in drug v Ipavčevi ulici da zgradi prizidek, ki bo stal okrog 900.000 din. Upoštevati pa je treba gradbeno črto.
—c Iz Westnovega »klada, ki je bil določen predvsem za podporo revnim delavcem, zlasti delavcem z bolnimi rodbinskimi člani, je mestna občina razdelila 988 podpor v skupnem znesku 192.075 din. Ostalo je še 7925 din, ki jih je občina rezervirala za podporo družinam, ki bi zašle v posebno težek položaj. Od razdeljenih podpor je prejela Vincencijeva konferenca 20.000 din. II. drž. deška narodna šola in šola šolskih sester po 10.000 din, I. drž. deška in dekliška šola po 6000 din za božićnico, misijonska hiša na hribu sv. Jo-
žefa in kapucinski samostan po 1500 din za kosila revežem, Čevljar in član fantovskega odseka Viktor Veber pa 2000 din, ker je dobil trojčke. Občina namerava prihodnje leto določiti iz svojih sredstev večje podpore revnim družinam in posebne nagrade zakoncem, ki bi se jim rodili dvojčki ali trojčki. O vsem tem je poročal na seji mestnega sveta v petek zvečer referent socialno-političnega odbora prof. Bitenc, župan dr. Vorsič pa je ves zadovoljen markiral z rokama ploskanje
—c Omejena prodaja sladoledu. Ker prodaja sladoleda po ulicah kvarno vpliva na mladino, je mestni svet sklenil prepovedati prodajo sladoleda z vozički pred kolodvorom, v Ulici dr. žerjava, Prešernovi ulici, na Cankarjevi cesti, v Vodnikovi ulici, na Kralja Petra in Mariborski cesti ter v bližini vseh šol. Mestni tržni odbor bo še razpravljal o vprašanju, ali bi ne kazalo sploh prepovedati prodajo sladoleda z vozički.
—c Cestno-policijski red je mestni svet spremenil tako, da je odslej dovoljena vožnja z motornimi kolesi po vseh mestnih ulicah, parkiranje motornih vozil pa je prepovedano v Kolenčevi ulici, na prostoru med kolodvorom in poštnim poslopjem, v
Aškerčevi ulici, v Ulici dr. Gregorja Žerjava in v Prešernovi ulici. Za namestitev mednarodnih prometnih znakov je mestni svet določil 50.000 din.
Sobota, 4. maja.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan v en ček veselih zvokov   (plošče).  —  12:  Brez prestanka
— brez besed plošča za ploščo v gosji red.
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Brez prestanka — brez besed plošča za ploščo v gosji red. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke m pravljice bere Mileva Ukmar-Boltarjeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: O pasivni zaščiti pred letalskimi napadi: Kakšna naj bodo oklopna zaklonišča (dr. inž. M Kasal). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura. 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
nimate ie srečke drž* raxr. loterije?
Sporočite čim prej svoj cenjeni naslov na navadni dopisnici: hiši sreče, bančni poslovalnici
Bezjak
Maribor, Gosposka nI. 25
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno — dinar komad, divjake korenjake nudi Ziher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte seznam sort! 1180
Oglašuj
male oglase
Slovenski Narod
ker so najcenejši!
ZAMENJAM raSO
dvostanovanjsko, enonadstrop-no v Zg. Šiški, vredno 150.000, za večjo do vrednosti 250.000. Polovica gotovina, ostalo hipoteka. Nasloviti: Franjo Habiht, Beli Manastir. 1210
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajković zivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1220
TRGOVSKE LOKALE
v centru Bleda ob jezeru in parku, oddam v najem. Kol-man, Bled. 1219
KLIŠEJE
t NO vE':il(V
JUGOGBAflKA
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din,
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDAKNI
Ljubljana, židovska ui. 6. 18/L
KROMATIČNA HARMONIKA
120 basov z registrom tvrdke »Hohner« ugodno naprodaj. — Franc Sajovic, Kovinarska 2, Celje. 1218
ŽELEZNA VRATA in moško kolo poceni prodam. Mestni trg 13. 1223
OKNA IN MALO VIOLINO
poceni prodam. — Poizve se v mlekarni, šmartinska cesta 24.
1224
POSEST
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek &— din.
POSESTVO
oddaljeno od Brežic y2 ure, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, vinogradi, gozdovi in pašniki naprodaj zaradi odseljenja. Na dopise ne odgovarjam. Cirnski Josip, lesna trgovina, Brežice.
1211
»Pri Levu", Gosposvetska 16
Morske ribe:
Morski raki. lovrata, trilia, luben, arbun, zobatec, oslič, list, lignje, San Piero itd. — Brode to! — Primorske specialitete! Odlična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«. Se   prlp oroča
Leo Garzarolli
Katera je Vaša
SREČNA BARVA
pudra
%PARIIA
9 Izmed 10 Žena •porablja napačno barvo pudra.
Napaca barv« pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravila Ves starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našH Vsio pravo nianso, je, da preizkusite eno barvo pudra ne eni. drugo barvo ps na drugi 6 treni Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimi dražestnimi atansami pudra Tokalon, Te najnovejše nianse so mešane' S pomočjo novega »troja — »hroma«kope.«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nepogrešljiv« točnostjo. Zdaj ni več »olepša v« jočege« pudranja. Puder s* tako dovršeno prilega koži, da Izgleda, kakor da bi bil njen sestavni del Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan s »krem«ko peno«. Ta doseže, da s« drži na licu ves dan. celo na vetru m v dežju. Poizkusit« še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu.
80
Besna*
— Ubogi moj Marc, — je dejal Renaud. — Sledi torej tej mladi, nori duši naravnost v prepad. Nastopi proti meni, proti časti našega doma, proti svoji vesti. Naj pade ta rodbinski zločin nate in na njo! Zbogom!
In naglih korakov je odšel.
XVI. SOVRAŠTVO
Se tistega večera po Renaudovem obisku pri Marcu de Plesguenu se je Jose Escaldas vrnil v ulico de Verneuil. Zalo rad bi bil zvedel, ali se je med pogovorom obeh mož omenjalo njegovo ime.
— O vas sploh nisva govorila, — ga je zagotavljal stari plemič.
Bo i i vi j ec je pa takoj opazil, da je Marcov obraz bled in otožen.
— Torej vam je pretil? — ga je vprašal.
— Hujše, nego to.
— Kaj pa? — je vprašal Bolivijec ves vznemirjen.
— Pognal me je znova v najhujši vrtinec mojih dvomov in bojazni. Če bi bili slišali, kaj mi je pripovedoval, kakšne spomine je obujal na mladost, ki jo poznava samo on in jaz, kakšne podrobnosti mi je pravil! O, če bi bili slišali to!
Po teh besedah se je ozrl Marc de Plesguen na Bolivijca in v duhu je primerjal grobost, očitno duševno nizkost tega duha, — ki ga je smatral za zaveznika — z moralno vzvišenostjo, s tako velikim dostojanstvom tistega, ki ga je bil malo prej užalil in odklonil. Kolikšna razlika!
— Ta čudodelni komedijant vas je torej preslepil, — je dejal Escaldas.
— Komedijant... je ponovil Marc. — To je izraz moje hčere.
— Govorjeno resno, — kaj vam je ta poosebljeni hudič zopet nasul peska v oči? — je vzkliknil Bolivijec — Torej vedite, da sem si zdaj povsem na jasnem... Čujte me dobro — trdno sem prepričan, da vam dobim proces.
— Ttoda če ga dobim zaradi izrednih domnev in če ostanem vzlic temu v duhu prepričan...
Escaldas je planil pokonci.
— Vam se meša, dragi moj! VI ste zblazneli! Kako si morete misliti, da bi ie same domneve zadostovale za zmago nad tako osebnostjo z njenim družabnim položajem, z njenim bogastvom in naslovom ? Niso samo domneve, ki bodo potrebna, pa tudi en sam dokaz bi ne zadostoval. Treba bo dvajset
takih dokazov in jaz jih bom imel! — je zaključil zmagoslavno.
In Jose je še pripomnil:
— Prav kar sem dobil brzojavko. Ali že veste, kdo potuje zdaj v Francijo? Kdo bo tu čez dva ali tri tedne?
— Ne vem, — je odgovoril Plesguen.
— Rafael Pabro, star uradnik Rosalezovega doma, tiste banke v La Pazu, kjer sta se svoj čas predstavila Renaud de Valcor in njegov dvojnik. Ta vrli mož je po mojih informacija edini človek, ki je videl enega in drugega in ki lahko priča o njuni čudoviti podobnosti. Pregovoril sem ga, da je krenil na pot.
— In on — prinaša pismo, v katerem je sam Renaud predstavljal bankirjem svoj drugi jaz?
— Ne, njegovo fotografijo imamo. Zaradi avtentičnosti originala bo pa bolje, da ostane v Ameriki v arhivih bančnega doma. sedanji ravnatelji, ljudje, ki o njihovi verodostojnosti ni mogoče dvomiti, nastopijo s to fotgrafijo, če bodo klicani pred sodišče. Sicer pa Pabro fotografije ne skriva. Moral bi bil ukrasti ta dokument, ki bi bfl gotovo odklonjen kot podtaknjen, če bi bil tako predložen.
— Ali ne razumete tega?
— Da, razumem, — je odogvoril Marc in zamr-mral nekaj kakor v sanjah.
— To je res nekaj svojevrstnega, da se je mudU takrat pri Renaudu tovariš, ki je užival vse njegovo zaupanje, ki mu je bil podoben kakor brrt brata in ki danes ni o njem nobenega sledu? Kdo je bfl ta človek? Kako je mogel brez sledu izginiti?
— Eden izmed obeh je odstranil drugega, — je odgovoril Escaldas.
— Toda od kod prihaja ta neznanec? Jose je skomignil z rameni.
— To se bo pokazalo med procesom.
Ko je izgovoril besedo proces, se je Bolivijec ozrl na Marca de Plesguena, Če se oprime on te besede, ali bo protestiral proti nji? Ah se ne bo odpovedal borbi, ta nepoboljšljivi sentimentalnež, ki je bil njegov popoldanski razgovor z Valcorom omajal njegovo odločnost?
Marc ni odgovoril.
Malo prej mu je bila hči iztrgala prisego, da pojde do konca. Vlačil bo torej svojo upirajočo se dušo po potih denuncijacij, sodnih obravnav, škandalov. Nič ne bo moglo v njem ublažiti gnusa nad tem, kar bo počel — niti zmagoslavje pravice ne bo zadušilo v njem glasu tajnih protestov. Tako je razmišljal Marc
***
Stoječ pred neposrednim napadom je jel markiz de Valcor razmišljati o svojih obrambnih ukrepih.
Ni mu bilo treba dolgo razmišljati, da je uganil, da je zapleten v to zadevo Jose Escaldas. Vendar pa ni slutil, da jo je sprožil Bolivijec sam. Le-ta je bil potrpežljivo obdržal zase vtise, zbrane na svojem zadnjem.potovanju po Ameriki, prikril je tudi v V™»T*«ki skrivaj vodeno preiskavo in dokumente, j>a naj so bili že pristni ali ponarejeni, kajti vse to je tvorilo izborno bojno orožje.
Urejuje Josip Zupan« // Za Jslarodno tiskarno* Fm Jeran H Za upravo in iaterotni dal hkxO*o*Qri** U SsJvlfrMjori
J**. 100
»SLOVENSKI NAROD«, p** *- «*J» S*:
Stran S
UPORNIK ERNEST
knlj franrmkHi komikov
FERNANDEL mmmmmmmmmmmmmmmmmmmH^^
v   sijajni    burki veselega
raspoloženja in vedrega smeha : KINO UNION, tek 22-21 ob 16., 19. in 21. uri
ISAMO    SE    DANES: Francoski film o brezvestnih špekulantih, ki grade
S^f^l^O Y RAJ SV°Je bogastvo na razva»*nah človeškega življenja
Jenu Pierre Aumont, Jany Holt MATICA — TfJcftfl 31*24
Pierre Renoir Predstave ob 16.. 19 .m 21. trn
DNEVNE VESTI
_ Iz »Službenega lista«. »Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« St. 35. z dne 1- t. m. objavlja uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo, maksimiranje cene modri galici, pojasnila, o pobiranju ležnine v carinskih skladiščih in razne objave iz »Službenih novin«.
— Vov grob. V Laškem j« umrl včeraj
splošno znani trgovec in posestnik g. Josip O^olin. Pogreb bo jutri ob 16.30 na farno pokopališče v Laškem. Pokojniku blag  spomin,  žalujočim  naše iskreno so-
žalje.
— Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Slovaško ^ rolo vena. Sredi tesja aae-seca bi se morala pričeti gospodarska pogajanja med našo in slovaško trgovinsko delegacijo v BeogTadu . Naši trgovski delegati so pa v tem mesecu prevez obremenjeni z drugimi pogajanji, zato do pogajanj s slovaško delegacijo najtorte ta mesec še ne bo prišlo.
r'     V   #  —   n ■* *
jr   a  v. \
r   -       -T . -   ■     * •
v   •      r       'v '     *-    y . r
v     - ,    -»      ^   s    *r s     -\   . ■
- Dodeljevanje bendn»k^ m«,anUv obrtnim in industrijskim podjetjem. Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da je banska uprava v Ljubljani začela v smislu čl. 9 naredbe št. 3 deliti dovolila za nakup bencinske mešanire, ki se uporablja za pogon stalnih in premioo*h motorjev . Zbornica ponovno opozarja interesente, da je ona v smislu čF. 8 naredbe št. 3 upravičena izdajati odnosno preskrbeti dovolila samo za nabavo one bencinske mešanice, ki se uporablja v obrtnih in industrijskih podjetjHi kot pomožno sredstvo i n. pr. za čiščenje spajanje, ekstrakcijo, razpli nje vanje itd.) ne pa za pogon. Ona obrtna in industrijska podjetja, ki še niso dostavila zbornici zadevnih prijav za bencinsko mešanico kot pomožno sredstvo, naj to store zanesljivo do 15. maja, ker na pozneje dostavljene prijave zbornica ne bo mogla vpč dajati sama dovohi za nakup bencinske mešanice, ampak bodo morali interesenti čakati na predhodno odobrite, s strani uprave državnih monopolov v Beogradu. V prijavah je navesti v kilogramih količino bencinske mešanice, ki jo podjetje mesečne potrebuje.
—Ladja »Kraljica Marija« prodana. Potniška ladja za dolge plovbe >K ral,] i ca Marija«, ki je bita doslej last Jugoe loven -skega Llvda. j« bila nedavno prodana francoski družbi rCompagnie General Transatlantiqnec. Ladja je v petek zapustila splitsko pristanišče in je zdaj že prispela v Marseille. »Kraljica Marija« je bila naša največja poštno turistična ladja. Imela je 10.382 brutto registrskih ton tonaže. Zgrajena je bila 1906. V začetka je bila last angleške družbe Pacific Steam-ship. Med vojno so jo uporabljali na redni progi med Anglijo in Centralno Ameriko, pozneje pa kot transprotno ladjo. Jugo-slovenski Lloyd jo je kupil 1. 1930. in jo predelal v turistično ladjo. Nedavno je bila tudi prodana potniška ladja Jugoslo-venskega Llovda >Princesa Olga«, in sicer portugalski družbi >Compagnia colo-nial de navigacao«; ladja ima 8480 bruto-registriskih ton in je bila zgrajena 1915.
— O stavki pri gradnji proge fmorrc^tj —Vrbovsko smo dobili od merodajne strani naslednja pojasnilo: V riovembru 1. 1. so zahtevali delavci V. odseka proge (111.. IV. in V. o isek ležijo na hrvatski strani) kolektivno pogodbo, odpravo akordtnoga dela. 8 umi delovni čas na odprti progi in drugo. Odbor se ni spustil v ni kaka pogajanja in arbitraže, ampak je zaprosil ministrstvo prometa za navodila. Ministrstvo je sporočilo 5Hrvatskemu radničke-mu savezu . da proge ne •radi odbor kot tak. ampak prometno ministrstvo v lastni režiji in sicer po odboru, postavljenem v to svrho rta lio: mesta, zaradi česar velja delavski pravilnik ministrstva za promet, ki določa delo v akordai. 8urni delovni čas v tunelih ter lOurni delovni čas
na odprti progi, in da je odbor ravnal prav, ko je pogajanja odklenil. Med tem so prfšli božični prazniki in zima. zaradi česar je bil obseg dela zelo zmanjšan. Tudi delavstvo v velikem tunera pri Vrbovskim (dolžina 2.25 km) ni povzročalo pozimi težkeč. Ob koncu marca je bila situacija taka. da so zasltrfcli minerji pri vrtanju glavnega rova tunela v akordu do 76 din, ne vračunajoč premijo za večje dnevno napredovanje rova, akq jo hočejo zaslužiti, zidarji v tunelu do 77 din, a »šle-perji-: 35 do 42 din. Sedaj so zahtevali delavci V. in to pot tudi IV. odseka ponovno kolektivno pogodbo skrajšanje delovnega tesa ua. progi od 10 na 8 ur, prepoved aJcorđnega dela itd., a mezde naj bi pri vrtanja rova znašale 80 din. pri ostalih delavcih odgovarjajoče manj doli do 48 din za nosače. Ker odbor na te zahteve ni mogel pristati, so delavci obeh odsekov pfričeli 19. aprila stavkati in sicer proti iz-renci prepovedi - Hrvatskega radničkega saveza« v Zagrebu. Odbor je obvestil o vsem tem pristojno ministrstvo. Pripominja se še. da bd velika večina delavstva rada nadaljevala delo. Na ostalih 3 odsekih ni bilo takih motenj.
— Združene papirnice Vevče, Gorlčane m Medvode, d. d. v Ljubljani so imele 30. aprila svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. Družbeni obrati so izdelali v 1. 1939. 1015 vagonov raznovrstnih papirjev, 670» vagonov cel'oioze in 239 vagonov lesovine. V proizvodnji papirja izkazujejo proti lanskemu letu porast za 34 odstotkov, kar je posledica boljša zaposlenosti. Razpeoavanje -papirja je biJo poverjeno tvrdki »Centropapir«. družbi z
0. z. Ljubijan3-Bcograd-Zagreb. čisti dobiček poslovnega leta 1939 znaša 2.8 milijona dinarjev proti 2.7 milij. dinarjev v prejšnjem letu ter se bo na družbine delnice izplačevala od 1. maja 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 6* V 'dividenda brez vsakega odbitka. Na občnem zboru je bilo soglasno sklenjeno zvišanje delniške glavnice od 25 na 30 milijonov dinarjev s preodkazom 5 milijonov' din iz azijske rezerve. Za povišek bo razdelila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani od I. jU-lija t, L med dosedanje delničarje. 5CL00O komadov gratis delnic v noroinahi od 100 din a kuponom od 1 I. 1940 in sicer v razmerju na pet starih po eno novo gvatis delnico. Odobrena je bila tudi odgovarjajoča sprememba pravil, v katerih se je določilo, da se sme delniška glavnica zvišati po predhodnem sklepi] občnega zbora brez posebnega oblastvenega dovoljenja do 50 milijonov dinarjev. Z občnim zborom so proslavfre Združene papirnice Vevče. Gori-<*ane in Medvode d. d. tudi skromen jdbi-bilej, ker je minilo že 20 let odkar so prišle papirne tovarne v Vevčah, osnovane
1. 1842, celulozna tovarna v Gorfča&afe, kjer so že 1.  1763 obratovali oapirni mii-ni, ter tvornica lesovine v Medvodah, ki je izdelovala že 1. 1868 lesovino, v druzbl-no last. 222—n.
— Slabf izgledi za tujski promet v Dalmaciji. Čeprav je bik> prejšnje tedne pri morju zelo ugodno vreme za razvoj tujskega prometa, je bil obisk gostov izredno slab. Posamezne turistične organizacije iz prirnors*ih kopališč sporočajo, da doslej še ni prispelo nobenih prijav gostov rz držav, od koder je bil doslej največji dotok turistov. Prejšnja leta so hotelir^ in turistične organizacije imeli že o veliki noči števime prijave gostov za pomladne mesece in po teh prijavah so lahko sodili, kak-Sna bo tujsko prometna sezona. Zdaj pa vsi znaki kažejo, da bo letošnja sezona izredno slaba kljub temu, da delajo posamezne turistične organizacije in hotelirji živahno propagando.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nespremenljivo in deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 19, v Beogradu. Kumboni in Dobrovniku 17, v Splitu 16, v Zagrebu in na Rabu 15. v Ljubljani 14.8, na Visu 14 v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.6, temperatura je znašala 11.8.
toserlrajte v nSL Narodu
in okoliške loviee
— Promet čez mejo je v zadnjem času I zopet živahnejši. Posebno iz Maribora po- < tuje jo v zadnjem času Čez mejo številni Mariborčani, ki dobijo dovoljenje za vožnjo. Kakor znano, je bilo doslej taksno potovanje združeno s precejšnjimi težko-čami, ker je bilo težko dobiti dovoljenje.
— Policijska naredba za Čas vpokhea re*mtov. Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi je predstojniitvo mestne policije zaradi preprečen]a pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih dne 4. maja izdalo sledečo naredbo: V času, ko traja vpoklic, je lastnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač re-krutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rcl. rutom in njilK>vim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Rek rutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopniki te naredbe bodo kaznovani po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo 4. maja in velja za isti dan.
— Napredovanja v mestni »hizoL V smislu sklepov v tajni torkovi seji mariborskega mestnega sveta so napredovali: dr. Alfonz Wankmuller v 2. skupino položajne plače I. kategorije. Olga Gračnerjeva v 4. stopnjo osnovne plače DX kategorije, Leopold Ortan v 8. stopnjo osnovne plače V, kategorije, Ivan Pukl v 8. stopnjo os-
novne plače m. kategorije, Janko Kustr -v 8. stopnjo osnovne plače V. kategor.j?. Josip Habjančič v 8. stopnjo osnovne plač3 V. kategorije.
— Živinski sejem v Maribor 30. aprila. Okoliški kmetje so prignal: 427 komadov in sicer 7 konj. 7 brkov. 70 volov, 317 krav in 26 telet. Prodanih ic bBo 279 komadov. Cene so bile sledeče: d:b?l: voli 7 do 8. poldebeli 5,25 do 6.75 plemenski voli 5.25 do 7. biki za klanje 4.75 ćo 5 75, klavne krave debele 4.75 do 6.50. rlem?n-ske krave 4.30 do 5.50. krave k'obasar^e 3.25 do 4.25. krave molznice 4.50 do 6 25 breje krave 4.25 do 5.25. mlada živina 5 50 do 7.25. teleta 5 75 do 7. Mesne cene: Vo-lovsko meso I. vrste 10 do 12, druge vrste 8 do 10. meso bikov, krav in telic 8. telečje meso I. vrste 10 đo 12. n. vrste S do 10. Svinjsko meso sveže 10 do 14.
— Zaščitno cepljenje zoper osepnfee. Mestno Dogiavarstvo raz^aša: Pri mestnem fizikatu bo brezolačno zaščitno ceo-1 jeiije zoper osenmce od ^ponedeljka 8. moja do petka 10. mada in sicer v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v času od 15. do 17. Cepiti se morajo vsi zdravi otrod ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju na-lezljrvifo bolesni. . .
spodraie. Od 1. mata dalje prodajajo mesnice meso trudi ob nedeljah in praznikih. — b kopališča   OTJZD v MarlbOrn. V
preteklem ?~*u so znašali dohodki tuVcj-snjega kopališča OUKD 191.42i.08 din.
učitotjPtve bo jutri dopoldne zborovalo na Pesnici.
— Starekatoliška slaipa bo*j» bo v Narodnem domu v nedeiio 5. maja ob običajni uri.
— Paberkf. >Delavska politika« poroča: >Mestni občini bi bili zelo hvaležni. Če bi
enkrat pustila izprati tlakovane mestne ceste. Z navadnim ^kropljenjem se prah in blato ne odstranjujeta z ulic. Škropi se samo po sredi ulice, blato pa se nabira, ob straneh, dokler ga veter v obliki prašnih vrtincev ne raznosi po vsern. mestu. ^Izpiranja ulic v Mariboru sploh ne poznamo, dasi je nujno potrebno. Samo enkrat je nekdo tvegal tak poskus s Sodno ulico, ki je bila potem par let nSjčlste^a ulica *v mestu. Danes Je zaradi raZkopavanJa spet vsa blatna. Ko sem bil zadnjič v Ljubljani, sem se mogel prepričati, da tam tlakovane ulice prav pridno izpirajo in* ne puste, da M bile reze med kockami napolnjene z blatom. Torej prosimo, to ne stane mnogo, dajte delavcem brizgalne v reke, to je tudi zahteva higiene.«
— živi jen** »e je naveličal. V lekem tukajšnjem hotelu je zauitl 201etni dijak Karel ss. me Ljubljane v samomorilnem namerni večjo koMčino veronala. Ko so ga našli K je bil v globoki nezavesti, ^anborskl reševalci so ga odpremili v tukajšnjo bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu resili življenje. Vzrok poskusenega samomora nt točno znan.
— Bdeč,- petelin mm Dravskem polja. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je v gospo-darsfcem portop^o (posestniee Marije Sel izbruhnil ogenj, ki je prešel tudi na gospodarsko, poslopje posestnika Martina Je-rečnika. Ogenj je oba. objekta popolnoma uničil. Posestnika Imata okolf 25 000 din škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve. domnevajo pa. da ga je podtaknila zlobna roka.
— Vse kradejo. Zasebniku Ivanu Kleinu je izginil iz neke gostilne v Vetrmjski ulici nahrbtnik, v katerem so bile razne življenjske potrebščine, vredne okoli 350 din. Ob kolo je prišel - posestnik Josip Jaroiek iz Vukovega dola, ki ga Je pustil pred raeljsko vojašnico. Kolo znamke -*Styria« z evid. štev. 2-139S73 je vredno 1100 din. Pri Sv. Barbari v S krv. goricah so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje posestnika Vinka Dretsibnerja ter odnesli razne obleke m perilo v vrednosti 15O0 din. Na Vodnikovem trgu je neznan tat ukradel z voza posestnika Franca Laha od Sv. Trojice 7 praznih vreč. železničarju Antonu Trillerju je iaginila iz neke gostilne na Meljski cesti torbica, v kateri je Imel nekaj jestvin in knjfg.
— Nov grofe, v splošni bolnici je umrla zasebnica Marija Horvati če k. stara 59 let. Žalujočim naše globoko sožalje.
— Po&tne novice. S 1. majem ni v Mariboru več posebnih postnih dostavljačev denarja. Odslej bodo dostavljali strankam po pešti nakazan denar pismonoše, kf dostavljajo tudi pisemsko in drugo pošto.
— Mest m uslužbenci dobilf draginJsk-doklade. V smislu skleoa torkove občinske seje dobilo mestni uslužbenci in de-
lavci pričensi od 1. aprila t. L naprej posebno draginjsko d oklado,, ki ie določena po posebni lestvici. Aktivni mestni USlUi-* benci dobijo za vsakega družinskega Člana draginjsko doklado do 110 din mesečno." uslužbenci Mestnih podjetij r>a no 100 dir! V " smislu zadevne startastike je pri mestni občini uslužbenih 260 uradnikov in dnevničarjev ter 234 delavcev. Pokojnino dobi 53 uslužbencev. 63 oseb na prejema miloščino, tako da živi od mestne občine skupno z družinskimi člani 1486 oseb. Draginjske doklade bo me?tna občina izplačala svojim uslužbencem za dobo enega leta* in bodo znašale draginiske doklade skupno 1,200.000 din. ki na so predvidene v letošnjem- proračunu.
— Milijon vredno zemlj Sče ie mestna občina dala na raznolago banski boravi za gradnjo nove realne gimnazije, zemljišče meri 10.450 kv. m in bo nova realna gimnazija stala • o a korrspieteti med Zol-garjevo in Stritarjevo ulico. Banska upra-
va-ie gradbena dela že ra pisala in ie računati, da bodo z zidavo-pričel i še taekom letoArjega leta.' *
— Le za 3 lete je podaljša bi mestna občina Riba rakernti" društvu v Mariboru zakup za ribolov v območju mestne občine. Ribarsko društvo te zaprosilo za podaljšanje za dobo 10 let. na kar De mestni očetje niso pristali. Razen tega ie bila Ribarskemu društvu zvišana zakupnina na 500 din letno. TaJco so-sklenili na torkovi občinski seji......
— Mariborski brivci so zborovali pri Novem svetu. Zborovanje ie otvoril in vodil predsednik, Združenja brivcev Franjo Novak.-Na nodročju Združenia ie 166 brivskih mojstrov, ki zaposlujejo 265 pomočnikov ter poniočruc. Tudi obmejni brivci so se izrekli proti likvidaciji obrtniških organizacij. Občni zbor ie pozdravil mariborski mestni obrtni referent dr. Senko-vič kot 7a.^oonik mestne občine.    ,   , - -
— 10.000 din je izginilo iz aktovke davčnemu slugi Pa,ju. Prišel je na pošto po denar in ko ga je dobil, je dal v aktovko 23.000 din. Ker je imel z uradnikom še kratek pomeneK, je aktovko potisnil" v stran, a R6 je čez hip'vzel v roke, je opazil, da hm je izginilo 10.000 din. Zadevo preiskujejo oblasti.
— Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 11, davi pa Je bila" 8 C,
— Otvoritev I. vinske razstave In $ejma v Svečini bo v nedeljo 5. maia ob osmih v prostorih banov., posestva. Avtobusi bodo vozili izpred kolodvora v AHaribom cb PtI 10. uri. 13. in 14. Če bo potrebno, tudi kasneje. Iz Svečrne nazai Da bodo vozili tako. da bodo udeleženci imeli zvezo z vlaki na vseh progah.
— Iz Studencev. Krasen uspeh ie dosegla Nušićeva satirična komedifa »UJE2« v dvorani SokoMskega doma. Pred predstavo je snre^ovori 1 br J Vokač. ki ie poudarjal pomembno narodno kulturno delo stu-denške sokolske eiedališke družine, ki presega oo svojem kvalitetnem ustvarjanju običajno višino diletantskih odrov.
Občni zbor Tujskoprcmetne zveze
v Mariboru
Tudi podružnica v Gornji Radgoni ukinjena
Maribor; lr maja V veliki dvorani hotela >Orel« so se včeraj- popoldne v velikem številu zbrali delegati in zastopniki posameznih tujsko-prometnih društev in ustanov v 14. rednemu letnemu občnemu zboru Tujskopromet-ne zveze v Mariboru. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki oblastev in raznih korporacij. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik g. inž. Vladimir škvjmer, ki je po uvodnih formalnostih prisrčno pozdravil g. dr. Trstenjaka kot zastopnika banske uprave, sre-skega načelnika Kile t za zastopnike avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja, postajnega načelnika Permeta kot zastopnika državnih železnic, g. Šetinca kot zastopnika poštne direkcije, bivšega župana dr. lapolda. g. šerca za zbornico za TOI, gg. Klesiča in Jenka za Zveze gostinskih podjetij, zastopnika SPD ravn. šubica za Tujskoprometno zvezo v Ljubljani itd. Zatem je predsednik g. ing. šlajroer prečital številne pozdravne brzojavke in pisma, ki so jih odposlali občnemu zboru TPZ minister za trgovino, bivši podban dr. Pirk-majer, dr. Ratej iz Ljubljane, Tujskopro-metna zveza iz Ljubljane, beograjski »Putnik«. Tujskoprometne zveze v Splitu. Dubrovniku in Novem Sadu. Potem je predsednik g. inž. slajmer v izčrpnih in tehtnih izva,ianjih poročal o splošnih prilikah in finančnem stanju Tujskoprometne zveze, o čemer smo že poročali v dveh zaporednih člankih v n^cm listu. V smislu sklepa seje upra' e bodo s 1- ma/iem ukinili tudi pcdr-^ni'c T^Z v C^rnj" Radgoni. Ob zaključku svojega izč.pnega po-
ročila se je predsednik g. inž. fclajmer zahvalil vsem podpornikom, ki so v preteklem' letu omogočili redno poslovanje Tujskoprometne zveze v Mariboru. Glede bodočega firransiranja pa je g. inž. šlajmer izrazil željo, da bi na merodajnem mestu uvideli važnost Tujskoprometne zveze za tujski promet in da bi se dotirali za redno poslovanje Zveze zneski, ne da bi morala Zveza za to prositi.
Poslovno poročilo Zveze je podal zaslužni Putnikov ravnatelj g.-J- Loos. Izčrpno poročila je nazorno pokazalo vse težkoče in skrb za naš tujski promet, o čemer smo tudi že poročali. V imenu nadzornega odbora je poročal g. inž. Dračar, ki je predlagal odberu razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi nadomestne volitve v upravni odbor in volitve nadzornega odbora. Soglasno so bili ponovno izvoljeni izžrebani odborniki. Zatem je občni zbor ocobril nekatere spremembe oziroma dopolnitev Zvezinih pravil. Določitev višine članarine se v smislu sklepa občnega zbora prepusti upravi. Ravnatelj g. Loos je naposled prečital izčrpen delovni program Zveze za tekočo tujskoprometno sezono, ki predvideva v glavnem propagando za domači tujski promet. Pri slučajnostih so spregovorili g. ravnatelj Za-vadlal iz Ptuja, g. Klesič in g. Šetinc, ki so dali koristne pobude glede tujskega prometa. Otčni zbor, ki je trajal 2 uri. je pokazal veliko skrb in prizadevanje agilne Tujskoprometne zveze, da se važna gospodarska panoga, kakor je tujski promet, v mejah današnjih prilik forsira in poglobi.
Iz Ljutomera
— Za »vojo borbenost, štrigovski kaplan Jurij Miklavžič je bil zaradi kršenja paragrafov o notranji upravi kaznovan Z
globo 500 din oziroma z zaporom 10 dni« glede na številne napade s prižnice. kjer je javno napadal upravo, pa je državno tožilstvo uvedlo proti njemu ponovno sodno postopanje. V tej .zadevi je bilo pred dnevi zaslišanih mnogo prič iz Razkrižja, Poleg vsega tega se je moral kaplan zagovarjati, ker je na veliko soboto oklofu-tal na trgu pos. sina Beningarja iz Raz-križja, kakor pa čujemo, se je v tej zadevi ^s prizadetim poravnal.
^ Birma. Letos bo po 6 letih birma tudi v. našem srezu. Birma se bo začela 19. junija v Križevcih, 20. bo v Ljutomeru, nato pa po vrsti po  ljutomerski dekaniji.
-r- Lobanja mu je počila. Muzunčič Vine se je s kolesom vozil v železne gore po strmi cesti navzdol. Ker je bil nekoliko vin,jen,- je padel s kolesa ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da mu je počila lobanja.
— Deževno vreme. Pomladni suši je sledilo- trajno deževje, ki kar noče prenehati. Zemlja je že dobro premočena, potrebno je lepo iri toplo vreme, ki bo pospešilo rast na polju in po vrtovih. Deževje celo ovira pomladansko cielo na polju, ki bi že davno moralo biti opravljeno.
Iz
Rajone
— Ustanovitev vtwnr*ke "zaoTvf£e \ Gornji Radgoni. V sredo 1. maja je bil v poso-jilnični dvorani v Gornji Radgoni ustanovni občni zbor vinarske zadruge za vse občine sodnega okraja Gornja Kadgona; ka-tei*emni sta bili priključeni še občini Sv. Ana in Sv. Anton v Slovenskih goricah, ki spadata torej v poslovni okoliš gornje-radgonske vinarske zadruge. Splošno poročilo je podal posojilnični tajnik in bivši minister Franc Snbj, nakar se je sestavil naslednji odbor: predsednik Franc Snoj, tajnik posojilnice V Gornji Radgoni; podpredsednik Jurša Alojzij, gostilničar iri vinogradnik v Gornji Radgoni; Nedok Jakob, posestnik v Hčrcegnvščaku; Ajlec Jakob, kovač in vinogradnik v Gornji Radgoni; Vreča Ivan. posestnik in vinogradnik na Ptujski cesti; Gajzler Peter, posestnik pri Sv Am v Slovenskih gorreah: Novak Franc, upravnik banovinske trstnice in drevesnice pri Kapeli; Horvat Franc, posestnik v Sovjako, in Gramfola Ivan. župnik v Negovi. Kletni prostori bodo najeti v poslopju posojilnice takoj po poteku sedanje najemne pogodbo s tvrdko ClOta* Bouvier, t. j. s 1. julijem. Letos "poleti bo banovina nastavila zadružnega kletarja, za sedaj pa je odobrena tej novoustanovljeni zadrugi podpora 200.000 din za nabavo potrebne posode. V isti višini je določena podpora za jesensko trgatev zaradi nakupa vinskih pridelkov.
-— Podružnica Putnika v Gornji Rmlgoni likvidira. Tujskoprometno društvo Putnik v Mariboru je na svoji seji z dne 30. aprila sklenilo za sedaj likvidirati svojo podružnico v Gornji Radgoni, in sicer s 1. majem.
— Poziv članstvu Sokola. V nedeljo 5. maja popoldne bo zbor vsega članstva murskosokolskega okrožja, obvezen za vse sokolske pripadnike. Za Gornjo Radgono je določeno zborno mesto v Križevcih pri Ljutomeru po prihodu popoldanskega vlaka ob 13.30, kjer se pridružita društvi Ver-žej in Križevci. Za kolesarje je odhod ob 12.30 izpred gostilne Hibler pod vodstvom br. Antona Frasa, drt*£» z vlakom ob 12.55. Vrnitev z večernim, vlakom. Članstvo - v civilu po možnosti v športnih oblekah z znaki. S seboj je tre Vsa vzeti tudi brano za popoldne. Obmejni Sokoli, pokažite svojo disciplino!
Iz Ptuja
Ljudska univerza in Fotoklub Ptui priredita nocoj ob 20. v dvorani »Mladike« predavanje s projekcijo nad sto diapozitivov v naravnih barvah. Predaval bo tudi v Ptuju znani ljubljanski fotoamater g. Karlo Kocjančič o tehniki snemanja v naravnih barvah in pokazal med drugim posebno krasne posnetke planinske flore, naših narx>dnih noš. ljudskih običajev in drugih motivov, ki se učinkovito obvladajo pač le z barvno fotografijo.
rst na Teznem
Dioifa ct"rkr:t cl&i s&a? in prileten družinski večer
Tezno, 1. maja
V soboto je pou»«ral o '.lx>r tezenske strelske družine v 1 51i^c\ i dvorani svoj letni obračun. Občni zbor je otvoril predsednik stre-ske d*-užij«e .iZ le'j rv"~*"-^~v}o ijsžra>rr in zaprosil r rk»ot,;v?;ra z st <r ika mcitnegn poveljnika l:^p I It g ' Iča, naj sporoči g. ge: eralu i: krme izrez7 jvlobrko vdanosti in !h;b~zm cer' rkih strefcev Nj. Vel. kralju Petru II.. ki so mu prisotni \-zkIikmli -trikratni »Zdravo*. Vsi strele, so vedno pripravljeni izvršiti svojo najvišjo in najsvetejšo državljansko dclžnort v brambi enotne in nerazeh užljive domovine Jugoslavije. Žetem je pozdravil zastopnika strelskega okrežja v Mariboru podpredsednika g. dr. Miloša Vauhnika in g. Slavka Rejo, državnoga prvaka g. prof. Pera Cestnika za mariborsko strelsko družino, g. fnž. Gjorgjevlča hv g. Golčarja za studenško strelsko' družino, ustanovnega člana terenske strelske družine gen. ravnatelja »Splošne« g. Franja Babica s soprogo. Predsednik g. Luknar je nato prečital pozdrave pobreškega župana g. Str-sine, Id je bil nujno zadržan, ter vse navzoče tezenske strelce.
Sledilo je poročilo predsednika o obisku ostrih strelskih vaj in vzgoji naraščaja, ki ga marljivo in vestno vežbata br. Raner ln Vešligaj. Omenil je tudi vzajemno delo s Sokolom ter se zahvalil vsem dobrotnikom strelske družine, zlasti g. ravnatelju Babiču. Po skrbno sestavljenih, izčrpnih poročila tajnika br. Ranerja, blagajnika kom. orožn. postaje g. Bajca in revizorja br. Miloša Ledineka za nadzorni odbor Je Lca blagajniku ter upravi.
nakar je btla zopet v celoti izvoljena dosedanja uprava. K uspešnemu delu so Čestitali v imenu mestnega poveljnika kap. I. kl. g. Gliš:ć, g. Slavko .Reja za strelsko okrožje, prof. Pero Cestnik za mariborsko strelsko družbi o in g. inž. Gjorgjevič za -tu-i^nSke strelce.
Po predsednikovi zahvali so bili preči-tani uspehi zadnje tekme. Kot prva je prejela soproga ravnatelja Fr. Babica Šopek rdečih nageljnov, prvakinja ga. Luk-narjeva (lOO točk) in br. Fran ček Seru ga • 99 točk) lični diplomi v okvirih, vsi drugi strelci, kt" so dosegH nad TO točk. pa poleg diplom tudi primerne nagrade.
Po zaključku občnega zbora se je razvila prisrčna družabnost v razgovorih o na-daHuiem delu, zlasti za vzgojo naraščaja v našem važnem delavskem predmestju. Potek občnega zbora je pokazal, da je odbor v veščih rokah, ki zagotavljajo uspehe nadaljnjega vztrajnega dela.
S. maja ob 90: Simfonični koncert Glasbene matice v Sokolski dvorani za red B in C.
SPORT
— V nedelje 5» mitja bo v Mariboru na
stadionu ob Tržaali cesti prvenstvena tekma med Čakovečkim SK in 2eleoiičarjem, Prvenstvena, tekma med SK Muro in SK Rapidom, ki bi morala biti v nedeljo 5.
imaja v Murski'soboti, je preložena na poznejši 640.
Iz Slatine Radencev
Tujskoprometnl tečaj. V nedeljo 5. maja bo v Slatini Radencih enodnevni tečaj za pospeševanje turizma, in gostinstva. Tečaj bo priredila banska uprava v sodelovanju s tujskoprometno zvezo »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzelo ravnateljstvo zdravilišča skupno z občanskim režijskim odborom v Slatini Radencih. Program tečaja, ki bo za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu in gostinstvu, o polepšanju zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu, kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med prrslavan,ji se bodo predvajali tudi kulturni filmi. Predavanja bodo dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 13.30 do 17-3Q, zato bo mogoča udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa- ter poučijo o možnosti ukrepov za pospeševanje in razmah tujskega prometa, ki je turiaUčriim krajem prinesel že neprecenljive gospodarske koristi, želeti bi bilo, da se tujskoprometnega tečaja v Slatini Radencih iz bližnje in daljne okolice udeležijo vsi, ki so v kakršnemkoli pogledu v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. — Za udeležbo na tujskoprometnem tečaju v Slatini Radencih daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode-grad, telefon 21—22.
Iz Slovenjega Gradca
Keneert sfovenskega vokalnega kvinteta. Jutri ob 20. bo v veliki dvorani Sokolskoga doma koncert slovitega siovenskeca vokalnega kvinteta iz Ljubljane, ki ie ponesel na Se lepe slovenske pesmi ne samo po vsej Jugoslaviji, temveč tudi preko mej naše države. Slovenski vokalni kvintet, ki stalno sodeluje pri vseh reprezentativnih glasbenih prireditvah v Ljubljani in drugod nam bo zapet poleg slovenskih umetnih in narodnih pesmi tuda. slovanske -ruske pesmi. Ljubitelji lene pesmi nai ne namudrjo izredne pri rike in nai polnošte-i viftno posetijo to umetniško prireditev. .
Strem 'A
»SLOVENSKI  NAROD«,   petek. S. maja m«.
Stav. 100
Posrečen nastop sokolske mladine
na Taboru
Taborska družina je Imela v svojem programu določen tudi mladinski popoldan moške in ženske dece. Kakor vsako leto je bila ta prireditev tudi letos v dobi zelene in cvetoče pomladi.
2e par tednov prej se je mladinski odsek z vodniki oddelkov pridno pripravljal za ta mladinski praznik. Sokolski dom. garderobe in telovadnica so bili zadnje dneve preteklega tedna podobni razgibanemu mravljišču. Deca se je pridno vadila. Vsled bolezni predsednika mladinskega odseka, sedanjega načelnika br. Toneta Gorjanca je skoro kazalo, da bo treba prireditev prestaviti, toda program, ki ga ima vad. zbor pred seboj in še posebno priprave za naš javni nastop v juniju niso dovolile od-goditve. Zato so se bratje in sestre s tem večjo požrtvovalnostjo lotili dela in ga prav srečno izvršili. Vsi napori in trud vodnika in vodnic so bili kronani z uspehom .
Spored mladinskega popoldneva je bil zelo pester. Obsegal je več prav posrečenih telovadnih točk. med katerimi so se vrstile deklamacije prizorčki in petje. Vsa prireditev je potekala gladko tako. da je bil obsežni program v eni uri in četrt srečno končan.
Točno ob določeni uri j*» prikorakala ženska in moška deca s svojim praporom na čelu v spremstvu svojih vodnikov med petjem >Le naprej, brez miru«- na oder. Po zanosni deklamaciji <*Mi Sokoli« je sledila slovanska himna. Ko je odkorakala mladina z odra. so sledile posamezne točke sporeda.
Najprej so nastopili najmlajši Sokoliči z znano telovadno sestavo »Poslušam kovača , ki so jo srečno izvrdli. opazilo pa se je, da nimajo vsi dečki dobrega posluha in bi v bodočo morda kazalo izbrati manjše število nastonajorih, ki se zna prilagoditi ritmu sestave. Ali kaj, ko vsi otroci tako radi nastopijo. Mala žen. rtpca je posrečeno izvedla rajalno sostavo »En hribček bom kupil r ter vajo na grooM. Tem drobnim So-količicam smo kar odpustili, če nimajo še dovolj razvitega čuta za precizno skladnost. Z redno telovadbo si bodo tudi to pridobile. Dečki so pngmmno izvajali preskoke čez kozo. Nekateri izmed njih ka-
žejo, da bodo z leti postali prav dobri telovadci. Videli smo tudi letošnje proste vaje dečkov in deklic. V množici bodo gotovo učinkovite. Prav pestro je bilo rajanje treh parov deklic s petjem, ki so skladno in v ritmu izvajale svojo točko. Morda bi kazalo v bodoče, da jih pevsko spremlja druga skupina deklic, kajti istočasno telovadba in petje — nastopajoče utrujata. Zelo učinkovita je bila telovadna sestava: »Dvojka — poskočna«. Mala Rutka in Anica sta pokazali izredno prožnost in mnogo občutene ritmike. Simbolične skupine večjih dečkov so bile prav slikovite in posrečene. Tudi »Osmorica« večjih deklic je užgala in j bila precizno izvajana na posrečeno skladbo našega sokolskega skladatelja br. Svaj-gerja, ki je v rekordnem času dovršil svojo dobro kompozicijo Vse sestave sta spremljala požrtvovalno s. Klapalek in br. J. Puc. Izvajane točke so vse, razen prostih vaj, delo domačih vodnikov br. Gorjanca. Grtm-felda. ter s. Bevčeve in Milene Sket. Posebno zadnja kaže mnogo sposobnosti za učinkovite tel. sestave. Želeti bi bilo, da te svoje točke tudi napiše, da bi se še druga društva okoristila ž njimi.
Med navedenimi točkami so se vrstile razne dobro uspele deklamacije dečkov in deklic, ki so vsi brez izjeme pokazali odlično samostojnost. Med njimi je tudi par deklic z dobrim glasom, ki se bodo lahko povzpele do lepih uspehov. Nad vse ljubek je bil nastop male mamice, ki jo je predstavljala mala Bredica v posrečeni dolgi obleki in z vozičkom, v katerega je s težavo natrpala svojih sedem nagajivih punčk. Mali Ako je prav posrečeno predstavil živega TJurčka«. Dečko je res talent, ki bo s svojo samostojnostjo žel še gotovo lepe uspehe.
Deca bi sicer še rada nastopala, toda nekatere točke so se morale zaradi razsežnosti programa Črtati. Posebno dobro pripravljene deklice na dvovišinski bradlji so se morale s solznimi očmi odreči nastopa.
Prisotno občinstvo, ki je zasedlo sedeže, ni štedilo s priznanjem in je ob zaključku zadovoljno zanuščalo dvorano. Deca je pa bila vesela i nasmejanih oči pogoščena s pecivom in čajem, ki so ga preskrbele članice krožka Sokola I.
li Celfa
—c Borba za šahovsko Prvenstvo. V nedeljo je bila v M^nboru finalna tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze med Ceijskim šahovskim klubom in mariborskim šahovskim klubom ■••> Vidmarjem«. Tekma se je KFnenla neodločeno 4:4. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Mariborčani): Cijan : Ger-želj 1:0, Poljnnec : Kukovec 1:0. šmigo-vec : Marvin 1:0, inž. Sajovic : T^ukež st. 0:1. Vladimir Diehl : Ku.ster 0:1. Modic : Lukež ml 0:1. Grašer : Peče 1:0, Fajs : čertalič 0:1. Revanžna tekmo bo v nedeljo 5. maja v Celju.
—c SK Celje : SK Olimp. Na Ol'mpo-vem igrišču v Gaber ju se bo pričela v nedeljo 5. maja ob 16.30 prve razredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Ker se bo na tej tekmi odločilo, kateri izmed obeh klubov bo definitivno zasedel drugo mo'to na tabeli in vstopil v slovensko ligo. bo to srečanje gotovo izredno živahno Ln napeto. Za tekmo vlada že sedaj zelo veliko zanimanje.
—c Uprizoritev dveh operet. Mariborsko Narodno gledaiiiče bo v nedeljo 5. maja ob 15. ponovilo v celjskem gledališču Straussovo opereto Cigan baron?, ob 20. pa bo uprizorilo učinkovito opereto Vse za šalo«, ki io je napisal Celjan Danilo Gorin^ek in u glasbil mariborski vojaški kapelnik J. Jiranek. Obe predstavi sta izven abonmaja Zaradi velikega zanimanja priporočamo oočinstvu. da si preskrbi vstopnice čini prej v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
—c Tri nesreče. V nedeljo je padel 50-letni upokojeni narednik "Josip Gobec iz Debra pri Laškem na cesti s kolesa in si zlomil levo nogo v kolenu. V nedeljo si je 271etna učiteljica Marija Priboši^e/a s Kalobja pri padcu zlomila levo roko. Istega dne se je 271etni mizarski pomočnik Josip Divjak iz Trnovelj pri Celju vsekal pri delu v desno nogo in se hudo poškodoval. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Uradni dan Zborn?cc za TOl za Celje in ckolico bo v torek 7. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združemri trgovcev za mesto Celje v Razlagovi uli i.
—c Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo ob priliki pokrajinskega zleta v Celju razstavo v Narodnem domu. V 50 letih se je nabrala kopica zanimive snovi, ki bo na razstavi prikazali vse -»gromno delo. ki ga je opravil v tem razdobju Celjski Sokol. Mnogo slik. fotografij in podobnih predmetov, ki jih društvo nima. zlasti i iz starejše dobe. bo pri posameznikih, ki j bi jih lahko pogrešili, na razstavi bi pa ;
odlično služili svojemu namenu. Da bi bil uspeh razstave popoln, prosimo brate in sestre, ki so kdaj delovali v Celjskem Sokolu in imajo uporabne razstavne predmete, da jih posodijo ali prepustijo Sokolske-mu društvu Celju-matici. S tem mu bodo storili lepo uslugo.
—c Tlakovanje Mariborske ce>te in hodnika za pešce. Kakor smo že poročali, je tvrdka Westen izjavila, da je pripravljena na svoje stroške tlakovati državno Mariborsko cesto od Prečne ulice do Ceste na pokopališče. Oblastva so to ponudbo sprejela in vse kaže, da se bodo dela pričela že v najkrajšem času. Obenem namerava mestna občina tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole skozi Gaberje do Kovinarske ulice.
—c Gradnja vodovoda pri Celjski koči. Na prošnjo Savinjske podružnice SPD bo mestna občina zajela studenec pod Tov-stom in zgradila vodovod do Celjske koče. Proračun znaša 7700 din.
—c Novo cestno zvezo bo začela letos graditi mestna občina čez Pratnemerjevo zemljišče na Dobrovi do Permozerjevega travnika in bo tudi zgradila polstabilen most čez Koprivnico. Uredila bo tudi cestno zvezo pri posestvu Zlatolasa Pečnika na Spodnji Hudinji.
—c Dve novi progi za pogrebe. Pogrebe na mestno pokopališče bodo vodili namesto skozi Cret odslej mimo Detičkove vile po novi cesti, pogrebe na okoliško pokopališče pa po Zrinjskega in Kersnikovi ter pozneje po Komenskega ulici namesto po Mariborski cesti.
—c Za idejni osnutek za parcelacijo in zazidavo predela med Savinjo, Ložnico, državno cesto in Mestnim zavetiščem bo mestna občina razpisala natečaj in je določila za nagrade 21.000 din. Ta izdatek bo krila tako, da bo zvišala cene za neprodana zemljišča za 1 din pn kvadratnem metru.
—c Podražitev parcel. Mestni svet je sklenil, da bo občina zvišala ceno za svoje še neprodane parcele za 10 do 30 odstotkov.
—c V članstvo mestne občine je bil sprejet trgovec in posestnik g. Anton Petek —c Gradnja nove hiše na Bregu. Mestni
svet je dovolil čevljarskemu mojstru Josipu Kosu gradnjo stanovanjske hiše med hišama gg. Znidaršiča in MajetlČa na Bregu, in sicer po predlogu mestnega tehničnega oddelka.
—c Ustanovitev četrte lekarne v Celju. Mestni svet je z večino glasov dovolil ustanovitev Četrte lekarne v Celju, ki jo namerava otvoriti mag. phar. Ivan Hubad iz Kranja ob koncu Prešernove ulice ob Dečkovem trgu. Mestni fizik je bil kot
strokovnjak proti ustanovitvi nove lekarne v središču mesta in je izrazil mnenje, da bi bilo treba ustanoviti lekarno v industrijskem predelu v Gaberju, kjer bi bila nova lekarna res potrebna. Tudi mestni svetnik Holobar je zastopal to stališče. Njemu so se pridružili še mestni svetniki Berger, Rozman in Plankar. Večina mestnega sveta pa je bila iz neznanih razlogov drugega mnenja, ki ga je zastopal tudi zdravstveni referent odvetnik dr. Skoberne.
—c Povečanje tekstilne tovarne. Mestni svet je dovolil tekstilni tovarni Bergmann in drug v Ipavčevi ulici da zgradi prizidek, ki bo stal okrog 900.000 din. Upoštevati pa je treba gradbeno črto.
—c Iz VVestnovega sklada, ki je bil določen predvsem za podporo revnim delavcem, zlasti delavcem z bolnimi rodbinskimi člani, je mestna občina razdelila 988 podpor v skupnem znesku 192.075 din. Ostalo je še 7925 din, ki jih je občina rezervirala za podporo družinam, ki bi zašle v posebno težek položaj. Od razdeljenih podpor je prejela Vincencijeva konferenca 20.000 din, IL drž. deška narodna šola in šola šolskih sester po 10.000 din, I. drž. deška in dekliška šola po 6000 din za božićnico,  misijonska hiša na hribu sv. Jo-
žefa in kapucinski samostan po 1500 din za kosila revežem, čevljar in član fantovskega odseka Viktor Veber pa 2000 din, ker je dobil trojčke. Občina namerava prihodnje leto določiti iz svojih sredstev večje podpore revnim družinam in posebne nagrade zakoncem, ki bi se jim rodili dvojčki ali trojčki. O vsem tem je poročal na seji mestnega sveta v petek zvečer referent socialno-političnega odbora prof. Bitenc. župan dr. Voršič pa je ves zadovoljen markiral z rokama ploskanje. . .
—c Omejena prodaja sladoleda. Ker prodaja sladoleda po ulicah kvarno vpliva na mladino, je mestni svet sklenil prepovedati prodajo sladoleda z vozički pred kolodvorom, v Ulici dr. žerjava, Prešernovi ulici, na Cankarjevi cesti, v Vodnikovi ulici, na Kralja Petra in Mariborski cesti ter v bližini vseh šol. Mestni tržni odbor bo še razpravljal o vprašanju, ali bi ne kazalo sploh prepovedati prodajo sladoleda z vozički.
—c Cestno-policijski red je mestni svet spremenil tako, da je odslej dovoljena vožnja z motornimi kolesi po vseh mestnih ulicah, parkiranje motornih vozil pa je prepovedano v Kolenčevi ulici, na prostoru med kolodvorom in poštnim poslopjem, v
Aškerčevi ulici, v Ulici dr. Gregorja Žerjava in v Prešernovi ulici. Za namestitev mednarodnih prometnih znakov je mestni svet določil 50.000 din.
Sobota, 4. maja.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov   (plošče).   —   12:   Brez prestanka
— brez besed plošča za ploččo v gosji red.
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02. Brez prestanka — brez besed plošča za ploščo v gosji red. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a> Slovenske narodne pripovedke in pravljice bere Mileva Ukmar-Bolta r jeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: O pasivni zaščiti pred letalskimi napadi: Kakšna naj bodo oklopna zaklonišča (dr. inž. M Kasal). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura. 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.3*0: Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel
• konec tedna igra radijski orkester.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeaeda din luda vek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je crebs pri'o? t znamko. — Popustov za male oglase ne priznan.-
RAzno
Beseda 50 par. davek pose ne j Najmanjši znesek 8.— din
Ali res nimate Se srečke drž. razr. loterije?
Sporočite čim prej svoj cenjeni naslov na navadni dopisnici: hiši sreče, bančni poslovalnici
Bezjak
Maribor, Gosposka ul. 25
TRGOVSKE LOKALE
v centru Bleda ob jezeru in parku, oddam v najem. Kol-man, Bled. 1219
KLIŠEJE
ve:?*;vne JUGOGRAflKA
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno — dinar komad, divjake korenjake nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte seznam sort! 1180
male oglase v
Slovenski Narod
ker so najcenejši!
ZAMENJAM HIŠO
dvostanovanjsko, enonadstrop-no v Zg. Šiški, vredno 150.000, za večjo do vrednosti 250.000. Polovica gotovina, ostalo hipoteka. Nasloviti: Franjo Habiht, Beli Manastir. 1210
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1220
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med m medico  dobite   najceneje *
MED AKNI
Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/L
K KO MATIČNA HARMONIKA
120 basov z registrom tvrdke Hohner« ugodno naprodaj. — Franc Sajovic, Kovinarska 2, Celje. 1218
ŽELEZNA VRATA
in moško kolo poceni prodam. Mestni trg 13. 1223
OKNA IN MALO VIOLINO
poceni prodam. — Poizve se v mlekarni, šmartinska cesta 24.
1224
POSEST
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
POSESTVO _
oddaljeno od Brežic i/2 ure, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, vino-gradi, gozdovi in pašniki naprodaj zaradi odseljenja. Na dopise ne odgovarjam. Cirnski Josip, lesna trgovina, Brežice.
1211
•Pri Levu", Gosposvetska 16 Morske ribe:
Morski raki. lovrata. trilia. luben. arbnn. zobatec. oslič, list, lignje, San Piero itd. — Br odeto! — Primorske specialitete! Odlična vina!   -   Posebn >st   ČRNOGORSKO »CRMNIČKO«.
Se priporoča
Leo Garzarolli
Danici
Krinka ljubezni
80
— Ubogi moj Marc, — je dejal Renaud. — Sledi torej tej mladi, nori duši naravnost v prepad. Nastopi proti meni, proti časti našega doma, proti svoji vesti. Naj pade ta rodbinski zločin nate in na njo! Zbogom!
In naglih korakov je odšel.
XVI.
SOVRAŠTVO
še tistega večera po Renaudovem obisku pri Marcu de Plesguenu se je Jose Escaldas vrnil v ulico de Verneuil. Zalo rad bi bil zvedel, ali se je med pogovorom obeh mož omenjalo njegovo ime.
— O vas sploh nisva govorila, — ga je zagotavljal stari plemič.
Bolivijec je pa takoj opazil, da je Marcov obraz bled in otožen.
— Torej vam je pretil? — ga je vprašal.
— Hujše, nego to.
— Kaj pa ? — je vprašal Bolivijec ves vznemirjen.
— Pognal me je znova v najhujši vrtinec mojih dvomov in bojazni. Če bi bili slišali, kaj mi je pripovedoval, kakšne spomine je obujal na mladost, ki jo poznava samo on in jaz, kakšne podrobnosti mi je pravil! O, če bi bili slišali to!
Po teh besedah se je ozrl Marc de Plesguen na Bolivijca in v duhu je primerjal grobost, očitno duševno nizkost tega duha, — ki ga je smatral za zaveznika — z moralno vzvišenostjo, s tako velikim dostojanstvom tistega, ki ga je bil malo prej užalil in odklonil. Kolikšna razlika!
— Ta čudodelni komedijant vas je torej preslepil, — je dejal Escaldas.
— Komedijant... je ponovil Marc. — To je izraz moje hčere.
— Govorjeno resno, — kaj vam je ta poosebljeni hudič zopet nasul peska v oči? — je vzkliknil Bolivijec. — Torej vedite, da sem si zdaj povsem na jasnem ... čujte me dobro — trdno sem prepričan, da vam dobim proces.
— Toda če ga dobim zaradi izrednih domnev in če ostanem vzlic temu v duhu prepričan ...
Escaldas je planil pokonci.
— Vam se meša, dragi moj! Vi ste zblazneli! Kako si morete misliti, da bi že same domneve zadostovale za zmago nad tako osebnostjo z njenim družabnim položajem, z njenim bogastvom in naslovom? Niso samo domneve, ki bodo potrebne, pa tudi en sam dokaz bi ne zadostoval. Treba bo dvajset
takih dokazov in jaz jih bom imel! — je zaključil zmagoslavno.
In Jose je še pripomnil:
— Prav kar sem dobil brzojavko. Ali že veste, kdo potuje zdaj v Francijo ? Kdo bo tu čez dva ali tri tedne?
— Ne vem, — je odgovoril Plesguen.
— Rafael Pabro, star uradnik Rosalezovega doma, tiste banke v La Pazu, kjer sta se svoj čas predstavila Renaud de Valcor in njegov dvojnik. Ta vrli mož je po mojih informacija edini človek, ki je videl enega in drugega in ki lahko priča o njuni čudoviti podobnosti. Pregovoril sem ga, da je krenil na pot.
— In on nam prinaša pismo, v katerem je sam Renaud predstavljal bankirjem svoj drugi jaz?
— Ne, njegovo fotografijo imamo. Zaradi avtentičnosti originala bo pa bolje, da ostane v Ameriki v arhivih bančnega doma. Sedanji ravnatelji, ljudje, ki o njihovi verodostojnosti ni mogoče dvomiti, nastopijo s to fotgrafijo. če bodo klicani pred sodišče. Sicer pa Pabro fotografije ne skriva. Moral bi bil ukrasti ta dokument, ki bi bil gotovo odklonjen kot podtaknjen, če bi bil tako predložen.
— Ali ne razumete tega?
— Da, razumem, — je odogvoril Marc in zamr-mral nekaj kakor v sanjah.
— To je res nekaj svojevrstnega, da se je mudil takrat pri Renaudu tovariš, ki je užival vse njegovo zaupanje, ki mu je bil podoben kakor brat bratu in ki danes ni o njem nobenega sledu? Kdo je bil ta človek? Kako je mogel brez sledu izginiti?
Katere jeVaša
SREČNA BARVA
pudra
PARIIA
9 Izmed 10 žena »porablja napačno barvo pudra.
Napa«—a barve pudra Vam daje strešen, trd »olepšane izgled — napravila Ves starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli Vašo pravo nianso. je, da preizkusite eno barvo pudra ne eni. drugo barvo pa na drugi strani Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimi dražestnimi niansami pudre Tokalon. Te najnovejše nianse so mešane' s pomočjo novega stroja — »hromaskopa«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepša v a joče ga« pu d ran j a. Puder sc tako dovršeno prilega koži. da Izgleda, kakor da bi bil njen sestavni del Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan ■ »kremsko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru in v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vasem tenu.
— Eden izmed obeh je odstranil drugega, — je odgovoril Escaldas.
— Toda od kod prihaja ta neznanec? Jose je skomignil z rameni
— To se bo pokazalo med procesom.
Ko je izgovoril besedo proces, se je Bolivijec ozrl na Marca de Plesguena. Če se oprime on te besede, ali bo protestiral proti nji? Ali se ne bo odrx>vedal borbi, ta nepoboljšljivi sentimentalnež, ki je bil njegov popoldanski razgovor z Valcorom omajal njegovo odločnost?
Marc ni odgovoril.
Malo prej mu je bila hči iztrgala prisego, da pojde do konca. Vlačil bo torej svojo upirajočo se dušo po potih den unci jaci j, sodnih obravnav, škandalov. Nič ne bo moglo v njem ublažiti gnusa nad tem, kar bo počel — niti zmagoslavje pravice ne bo zadušilo v njem glasu tajnih protestov. Tako je razmišljal Marc.
***
Stoječ pred neposrednim napadom je jel markiz de Valcor razmišljati o svojih obrambnih ukrepih.
Ni mu bilo treba dolgo razmišljati, da je uganil, da je zapleten v to zadevo Jose Escaldas. Vendar pa ni slutil, da jo je sprožil Bolivijec sam. Le-ta je bil potrpežljivo obdržal zase vtise, zbrane na svojem zadnjem potovanju po Ameriki, prikril je tudi v Ameriki skrivaj vodeno preiskavo in dokumente, pa naj so bili že pristni ali ponarejeni, kajti vse to je tvorilo izborno bojno orožje,
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo" Fran Jaran // Za upravo in irueratni del Usta Oton ChrisJof // Vsi v Ljubljani