POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
LETO IX
GLASILO
NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI
Izplačilo povračil za leto 1932.
Letošnji občni zbor je odobril za leto 1932 5% povračilo, ki se izplačuje skupno z 1% blagajniškim skontom že od 10. aprila dalje pri zadružnih blagajnah, in sicer v Ljubljani na Masa-rykovi cesti in v Mariboru na Frankopanski in na Aleksandrovi cesti.
V gotovini se povračila izplačajo onim članom, ki so kupovali robo za gotovino in onim, ki so jo kupovali na kredit, pa so določene obroke redno odplačevali.
Naprošamo vse člane, da povračila dvignejo najkasneje do 20. maja 1.1. Po tem terminu se bodo povračila knjižila v dobro člana.
Obvestila o višini povračil izdajajo blagajne do 20. aprila. Po tem terminu se bodo dostavila obvestila za one člane, ki povračil še ne bodo dvignili, edinicam, pri katerih prejemajo službene prejemke.
000000000000000000000000cxxxxxxx)000000000000000000000000®0000c000000000000000000000000000c0000cxxx300000
Pristen med je najboljše krepčilo za
okrevajoče, za izletnike, turiste, potnike in delavce. Na-bavljalna zadruga ga prodaja tudi v papirnatih lončkih po 3 kg, po Vs in ^4 kg. Segajte pridno po njem!
oooooooooocxxxxxxx>oooooooooooooooo t>
ŠTEV. 4. LJUBLJANA, 20. APRILA 1933. LETO IX.
Po redni skupščini Nab. zadruge.
XI. redna skupščina je za nami. Pregledali smo delo svoje zadruge v minulem letu. Obračun, ki nam ga je predložil upravni odbor, smo presodili in odobrili.
Zadrugarji smo kritični, zadnja skupščina je to v polni meri pokazala, To je tudi prav. Zadružno načelo je sodelovanje vseh in vsakogar. Zdrava in objektivna kritika je potrebna, da se pojmi razčistijo, nedostatki odpravijo in uspehi spopolnijo. Kdor je pazno zasledoval potek skupščine, je moral ugotoviti razveseljivo dejstvo, da je bilo slišati iz vrst delegatov in združnikov mnogo zdravih misli, nasvetov in predlogov, pa tudi mnogo razumevanja za težkoče, s katerimi se mora vodstvo zadruge boriti. Tudi tisti, ki so morda nekoliko prenaglo sodili njegovo delo, so se po izčrpnem pretresu vseh vprašanj lahko uverili, da je zasledovalo vodstvo budno, skrbno in oprezno korist zadruge in zadružnikov.
Razumljivo je, da gleda posameznik na delo zadruge včasih s preozkega, rekli bi nekoliko preveč osebnega vidika. Tudi take je zadnja skupščina podučila, da je treba zreti na našo ustanovo z gledišča, ki ga najbolje označuje naša deviza: vsi za enega, eden za vse. Kajti če prospeva zadruga kot celota, mora priti prej ali slej tudi vsak njen član — poedinec na svoj račun.
Nekaj novega v zvezi z občnim zborom je bilo to, ker se je namreč vršilo na predvečer delegatsko zborovanje, ki je imelo namen, da osigura gladek potek sledeče skupščine. Namen je bil brez dvoma dober, tudi uspeh ni izostal. Saj je skoro nemogoče izčrpati temeljito ves dnevni red v prekratkih urah, ki jih ima navadno vsak občni zbor na razpolago. Treba je računati na obilico vprašanj in pojasnil, ki jih stavijo in zahtevajo zborovalci. In prav mnogo je stvari, ki niso za poslovanje zadruge baš bistvene in ki se dado po kratki razpravi rešiti že na taki predkonferenci in ne jemljejo zboru samemu dragocenega časa, ki je potreben za tehtnejše probleme. Pa tudi te slednje lahko že predrazgovori z vseh strani osvetlijo, tako da je treba glede njih na zboru samem le še načelnih konsta*
tacij. Očitek, da so bili člani na svojih pravicah prikrajšani, ker niso prisostvovali predkonferenci ter aa niso imeli vpogleda v njen potek, ne more biti upravičen; in kakor je prišel ta očitek iz vrst članov, tako je bil zopet iz istih vrst prav dobro zavrnjen: svoje delegate smo zato izvolili, ker jim zaupamo, in zaupamo jim, da so tudi na predvečer varovali naše interese.
S podrobnostmi, ki so bile obravnavane na zadnji skupščini, se ne bomo bavili, gotovo bodo delegati članstvo o vsem stvarno informirali. Na tem mestu pa bi bilo treba priobčiti vendar nekatere stvari, o katerih vemo, da so zadružnikom posebno pri srcu in glede katerih naj bi bili vsekakor točno poučeni.
Skupščina je sprejela pravjlnik o upravljanju in uporabljanju dobrodelnega fonda v korist članov zadruge, ki ga predvideva čl. 50 zadružnih pravil. Po vseskozi stvarnem razmotrivanju predlogov upravnega odbora in skupščinarjev je dobil ta pravilnik sledečo formulacijo važnih svojih določb:
Podpore za primer smrti (posmrtnine) izdaja upravni odbor onim članom, ki kupujejo svoje potrebščine načeloma v zadrugi in so najmanj 2 leti člani zadruge. Pri članih, ki so pristopili po 1. V. 1930 in so prekoračili 55. leto starosti, mora trajati za vsakih nadaljnjih 5 let članstva karenčna doba 1 leto več. Na pr. od 55. — 60. leta ima tak član pravico do posmrtnine po 3 letih, od 60. — 65. leta po 4 letih itd. Letni konsum mora znašati povprečno pri nastavljencih najmanj Din [3000'— za družinskega glavarja in Din 300'— za vsakega 'njegovega nadaljnjega družinskega člana. Pri nenastavljencih, provizionirancih, upokojenih delavcih in staroupokojencih pa najmanj Din 2000'— za družinskega glavarja in Din 100'— za vsakega nadaljnjega njegovega družinskega člana. Posmrtnina se daje ob izpolnitvi teh pogojev: pri nastavljencih v višini 20°/0 od povprečnega letnega nakupa v zadrugi, ako umre glavar družine, in 15% ako umre članova žena. Pri nenastavljencih itd. pa v istem smislu 25% odnosno 20%. V nobenem primeru pa ne sme znašati posmrtnina več kakor Din 5000"—. Enoletni povprečni nakup se določi na sledeči način. Sešteje se svota vseh nakupov v dobi članstva, od katerih je prejel član povračila. K temu znesku se prišteje še vsota, za katero si je v tej dobi nabavil pri zadrugi mleko. Tako izračunani končni znesek se deli s številom let članske dobe, najmanj pa s 5; kvocijent predstavlja povprečni letni nakup. V interesu članstva je torej, da kupuje vse svoje potrebščine le v zadružnih prodajalnah, ker si na ta način nabira vsote, ki bodo odločevale o višini posmrtnine. Višina procentov, kakor jih je določila skupščina, pove tudi, da se je oziralo še posebno na naše najslabše situirane tovariše.
Skupščina je sprejela tudi pravilnik, ki ga predvideva čl. 31 zadružnih pravil (volitve delegatov in njih namestnikov za skupščino). Pravilnik določa dosedanjo prakso. Nadalje pravilnik po čl. 49 zadružnih pravil (ustanovitev pokojninskega fonda za uslužbence nab. zadruge) ter pravilnik po
‘čl. 50 zadružnih pravil (o upravljanju in uporabljanju fonda za splošne kulturne in humanitarne cilje).
Sprejet je bil predlog tovariša iz Ljutomera, da naj upošteva zadruga pri svojih nakupih tudi male producente iz vrst lastnih članov.
Večkrat izražena želja, da se ustanove po večjih centrih filialne zadružne prodajalne (Jesenice, Celje itd.), je bila obravnavana objektivno, ni «pa še mogla biti tokrat realizirana. Za sedaj morajo obveljati tehtni pomisleki upravnega in iinančnega značaja. Upravni odbor pa je dobil nalogo, da zadevo obdrži v evidenci, jo prouči in ob danih pogojih tudi v dem pogledu zadovolji članstvo.
S potekom skupščine smo lahko zadvoljni. Bila je izraz volje smot-cenega in resnega dela za prospeh zadružne ideje, za našo gospodarsko ^samoosvojitev in prežeta trdne vere v bodočnost.
Ivan Deržič:
Pol stoletja slovenskega zadružništva.
Letos je poteklo 50 let od ustanovitve Zveze slovenskih posojilnic. Ustanovljena je bila na pobudo očeta slovenskega zadružništva inž. Michaela Vošnjaka na zborovanju v Celju. Po ustanovitvi Zveze se je šele pričelo smotreno zadružno delo med našim slovenskim ljudstvom. V začetku je obsegalo to delo, kakor že naslov pove, samo eno panogo zadru--garstva, kreditno, je to čisto razumljivo, da se je slovenska inteligenca pod vodstvom Vošnjaka odločila, iztrgati slovensko kmetsko ljudstvo iz rok individualističnih magnatov, ki so bili vrh tega tudi strupeni narodni nasprotniki našega naroda, ki so ga s posojili na nečloveško visoke obresti 'tlačili gospodarsko ter zasužnjevali politično in nacionalno.
Težkoče so bile ogromne, ker so avstrijski mogotci videli v tej novi Zvezi najhujše orožje slovenskega ljudstva v obrambi za svoje nacionalne in gospodarske pravice. Na drugi strani pa je tudi med našimi slovenskimi premožnimi ljudmi bilo precej odpora, ker so ti pač le prevelikokrat v prvi vrsti gledali na svoje lastne interese in niso bili dostopni altruističnim •čustvom, še manj pa dejanjem. Vendar je Miha Vošnjak znal pridobiti sodelavcev in kmalu je vspostavil precejšnje število kmetskih posojilnic po vseh krajih slovenskega ozemlja. V prvih 10 letih je število članstva v •Zvevi slovenskih posojilnic včlanjenih zadrug poraslo že na 30.000, kar za takratno dobo pomenja ogromno število.
Na žalost je politična delitev slovenskega naroda v dva velika tabora posegla tudi v zadružno delo in leto 1896 nam prinese delitev zadrug po Političnem obeležju njihovega članstva. Da se Zveza ni mogla takoj presnovah v zadrugo, so ovirale razne težkoče. Bilo je treba veliko samo-zatajevanja vseh pravih zadružnih delavcev in šele leto 1905 je prineslo Špeh, ko se je Zveza slovenskih posojilnic preosnovala v Zadružno zvezo
v Celju s točno določenim delokrogom vrhovnega vodstva, revizije, pouka., ustanavljanja in pospeševanja zadrug vseh panog. Tekom par let je Zadružna zveza v Celju zbrala pod svoje okrilje precejšnje število zadrug, ne samo v Sloveniji, nego tudi v Istriji in Dalmaciji.
Vsled politične razkosanosti se leta 1908 ustanovi v Ljubljani še tretja zadružna centrala, Zveza slovenskih zadrug, v katero prestopi precejšnje šterilo primorskih in kranjskih zadrug. Od tega leta imamo Slovenci tri zadružne centrale, in sicer: Zadružno zvezo v Celju in Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani na takozvani napredni podlagi ter Zadružno zvezo v Ljubljani na krščansko-socialni podlagi. Prvi velik udarec je zadružni pokret pri nas doživel leta 1911 s polomom Glavne posojilnice v Ljubljani, pri kateri je bila prizadeta Zadružna zveza v Celju. S težkim trudom se je posrečilo, da se je ta udarec prebolel, vendar ni bilo mogoče preko noči odpraviti posledic, osobito ker so nasprotniki vseh vrsk z vso silo poskušali ovirati zadružni pokret med slovenskim ljudstvom in mu omajati zaupanje.
Med vojno se je Zadružna zveza morala prilagoditi vladajočim razmeram in ji je tudi uspelo osobito v robnem prometu doseči take uspehe, da so posledice poloma Glavne posojilnice bile popolnoma odstranjene-Povojna doba je postavila naše zadružništvo pred nove naloge. Poslovanje zadrug med vojno je na znotraj povsod trpelo, ker so zadružni delavci po ogromni večini bili mobilizirani in je bil tudi velik del slovenskih zadrug v Primorju in Istri radi fronte oviran v poslovanju. Vse to je bilo treba popraviti in poleg tega tudi odpraviti takozvano med — in povojno psihozo, katere se tudi naš narod ni moge ubraniti. V vseh teh činiteljih je tudi treba iskati v prvi vrsti vzrok za nov velik udarec, ki ga je Zadružna zveza v Celju pretrpela s polomom Slavenske banke leta 1926. Sanacija tega« udarca je bila skoraj težja nego onega iz leta 1911. Sele leta 1930 je prišlo do spoznanja in pravilnih odločitev, ko je bila izvršena združitev obeh naprednih Zvez — Zadružne zveze v Celju in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani — v Zvezo slovenskih zadrug.
Prehajam k drugemu jubileju, k 25. letnici obstoja Zveze slovenskih zadrug v Lubljani, ki je bila ustanovljena leta 1908 in je že od začetka veljala kot nekak tekmec Zadružni zvezi v Celju. Bilo je pred vojno o tem vprašanju veliko govora. Nekateri so obsojali cepitev takozvanih naprednih sil, drugi pa so hvalili in prerokovali naprednemu zadružništvu hitrejši razvoj in napredek. Ni še danes čas, izrekati dokončne sodbe, vendar lahko ugotovimo, da je Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani v kratkem razdobju do vojne združila pod svoje okrilje precejšnje število slovenskih zadrug.
Po vojni se je pojavilo nekako idejno nasprotje glede ustroja im smeri delovanja Zveze same, ali naj se omeji na trge in mesta ali pa naj; svoje delo pred vsem usmeri na podeželje, na vasi in pravo kmetsko' ljudstvo. Razvoj je šel počasi in veliko truda je bilo potrebno, predno je
prišlo do vsesplošnega spoznanja in zadružnega pomirjenja. Žrive so morale padati, ki so bolno odjeknile v najširših vrstah našega naroda. Sele ^eto 1930 je prineslo združitev v eno Zvezo in s tem dalo realno možnost pravemu zadružnemu delu. Od takrat jubilantka Zveza slovenskih zadrug vrši svoje poslanstvo med slovenskim ljudstvom in vzlic težkočam gospodarskega življenja slovenskega malega človeka uspešno brani njegov obstanek.
Kratka je doba 50. let v življenju naroda, dolga in težka pa je bila za naše slovensko zadružništvo. Vendar lahko ob 50. letnici sleherni iskreni Slovenec in Jugoslovan prizna, da je zadružni pokret bil častno ustanovljen in častno voden od slovenskih zadružnih pionirjev in delavcev. Preizkušnje so bile težke in znabiti je bilo možno se jim izogniti. Vendar danes nihče ni poklican, da bi izrekel tako sodbo in obsodbo. Ako pogledamo zgodovino zadružnega pokreta pri drugih narodih, vidimo, da so morali pretrpeti zadružni pionirji še veliko hujše udarce in da se je šele iz velikih žrtev posameznika in celote zadrugarstvo dvignilo do sedanje višine. Ponosni smo lahko na dosedanji razvoj zlasti Slovenci, ker smo pod najtežjimi razmerami le imeli može, ki so znali naše zadružništvo usmeriti na pravo pot za dobro najširših slojev našega naroda.
Naš narod vedno bolj ceni svoje zadruge. In četudi se mi državni uslužbenci in železničarji v splošnih zadrugah manj udejstvujemo in smo v naši državi nekako oddvojeni na svoj lasten zadružni pokret, vendar nas kot zadrugarje najtesneje spaja velika zadružna misel, velika ideja zadružne skupnosti in zadružne samopomoči. Iz tega spoznanja se tudi mi pridružujemo vseobči želji, da bi Zveza slovenskih zadrug ob vstopu v drugo polstoletje še z veliko večjo vnemo bila glasnica zadružne misli med slovenskim ljudstvom in pobornica čiste zadružne ideje. Naj bi ji uspelo, da v drugem polstoletju doseže s svojimi napori, da bo zadrugarstvo med slovenskim ljudstvom služilo samo samemu sebi in zadružni samopomoči, s tem pa obenem branilo gospodarski, socialni in kulturni obstanek in napredek našega naroda.
Jubilantka je za svojo proslavo izdala lepo Jubilejno in letno poročilo", v kterem podaja kratek pregled združnega dela preteklih 50 let. Na rednem občnem zboru dne 3. IV. 1933 se je istočasno vršila slavnostna Proslava petdesetletnice, ki je počastila vse one slovenske može — zadrugarje, ki so našemu narodu in nam vsem bili voditelji in učitelji. Naj nam 'n našim zanamcem ostane njihova deviza vedno čista in vzvišena: Vsi za enega — eden za vse!
Občni zbor Kreditne zadruge v Ljubljani.
VII. redni občni zbor Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani je za nami. Vršil se je dne 12 marca t. 1. v Slogini dvorani, ki ,e bila prilično dobro zasedena. Udeležba članstva je bila vsakakor mno-
gobrojnejša kot prejšnja leta, kar kaže na porast zanimanja za to našo denarno ustanovo. Potek zbora je bil vseskozi dostojanstven, stvaren, vse debate so se vršile mirno, resno in se je videlo in čutilo, kako članstvo-pravilno pojmuje delo in idejo zadružništva.
Zbor se je otvoril ob 10. uri in končal ob 12. uri 30 minut ter je v tem času predelal ves objavljeni dnevni red. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora, ki jih je sprejelo članstvo z odobravanjem, ker je zadruga vršila svoje posle kljub splošni denarni stiski nemoteno in brez večjih motenj, se je sprejel letni računski zaključek za leto 1932. in je bila podeljena obema odboroma razrešnica. Volitve niso prinesle v odboru nikakih sprememb in so se ponovno izvolili odborniki, ki jim je potekla poslovna doba. Pri točki »sprememba pravil" je bilo izmenjano besedilo člena 4 v tem smislu, da smejo biti člani samo železničarji, aktivni in upokojeni ter vdove po teh, in člena 45, da se izplača delež po onem rednem občnem zboru, ko preneha jamstvo odpadlega člana.
Velik korak navzgor je napravila zadruga na občnem zboru s sprejetjem pravilnikov za različne sklade, ki so bili že ustanovljeni, oziroma so se letos ustanovili. Tako imamo sedaj: 1) Sklad za dubiozne terjatve, 2) Pokojninski sklad za zadrugine uslužbence, 3) Sklad za obče kulturne in humanitarne namene in 4) Sklad za korist članov. S tem je zadrugi podana podlaga, na kateri lahko vrši razven svoje prvotne namere, namreč zbiranja vlog in davanja posojil, še v večji in širši meri svojo socialno, humanitarno in kulturno misijo, ki jo vključuje vsako pravo in zdravo zadružništvo.
Posebno pozornost in vzorno pojmovanje zadružništva je moral vzbuditi pri vseh prisotnih redek primer, ker so bili vsi sklepi in predlogi sprejeti soglasno. S tem je članstvo dokumentiralo enotno voljo, da ostani zadruga izven vseh bojev in vzvišena nad dnevnimi spori in osebnostmi, Ta pojav je najboljše poroštvo za bodočnost in procvit naše zadruge in, je tudi najboljši odgovor sovražnikom in nasprotnikom zadružništva, ker ne smejo računati v zadružnih vrstah z neslogo in razprtijami, ki naj slabijo zadruge in zadružništvo.
Zato nam ostane VII. redni občni zbor v najlepšem spominu.
U. prof. dr. France Veber:
Družina in zadruga
Nekateri menijo, da se bližamo časom, ko bo pravo družinsko življenje izginilo. Take napovedi se mi zde malo verjetne. Družinsko življenje je nekaj prvotnega, česar človek ni šele umetno ustvaril, in nahajamo zato sledove takega življenja tudi pri živalstvu; tudi zgodovina človeške družine gre takd daleč nazaj kakor vsa zgodovina človeštva. Družina je osnovna krvna oblika človeške socialnosti in bi sama šele tedaj izginila, ko bi
izginili osnovni krvni goni naše narave. Pojav vsakemu znane družinske ljubezni pa še priča, da je družina tudi enako osnovna duhovna socialna zajednica. V družini sta takd enakomerno združeni obe osnovni točki vse človeške življenske skupnosti, namreč krvna sorodnost in vzporedna duhovna vzajemnost; in k temu je družinska krvna skupnost najtesnejša krvna skupnost in družinska ljubezen je najmočnejša ljubezen. Vse to pa izvira od tod, ker družina ni nikaka »dogovorna" ali »pogodbena", pač pa Po osnovnih krvnih in duhovnih gonih človeka ustvarjena oblika skupnega življenja.
Zato je samo to verjetno, da bo družina vedno bolj izgubivala take naloge, ki niso prave družinske naloge, čeprav jih je dosedaj družina vršila. Na pr. v prejšnjih stoletjih in tisočletjih je bilo samim družinam naloženo tudi tako udejstvovanje, kakor ga vrše danes stanovske zajednice Qli tudi državne oblasti. Družina bo samo postajala vedno bolj čista ter samosvoja socialna zajednica in bo vedno bolj samo vse to vršila, kar je zanjo bistveno in česar druge socialne edinice že po lastni naravi vršiti ne morejo. Zgodovinski proces družinskega življenja ni proces vedno večjega izločanja družine in njenega socialnega mesta, pač pa je to proces vedno večjega čiščenja in vedno jasnejšega poudarjanja s v o j s t v e n o družinskih činjenic sicialnega življenja. Vse take činjenice so in morajo biti zgrajene na pokazani elementarno instinktivni družinski življenski skupnosti, ki ima še dve posebni veji, kakor sta dani z omenjenim krvnim in vzporednim duhovnim sorodstvom med poedinimi družinskimi člani. Prva veja stori iz družine osnovno gospodarsko zajednico človeške socialnosti, druga pa svojstveno človečansko, duhovno.
Po svoji prvi veji je družina načelna izhodna ter končna osnova vsega Pravega imetja in vse prave lastnine. Človek bi morda nikoli ne mislil na nobeno imetje in na nobeno lastnino, ako bi ne bil še član družine, za katero se trudi in dela. Ako naj družina vztraja, mora biti v prvi vrsti nje gospodarska stran urejena in zdrava. To dejstvo velja v zgodovini nazaj, je pa tudi danes enako očitno in to tudi tam, kjer pravo družinsko življenje morda nima več stare cene in vrednosti: današnje slabe gospodarske prilike so glavni vzrok navideznega sodobnega propadanja družinskega življenja in tudi različne ruske petletke očividno ne morejo doseči, da bi vsaj v načelu izločile gospodarsko brigo staršev za deco. ^o omenjeni drugi svoji veji pa je družina enaka načelna izhodna ter končna osnova pravega člcvečanstva, prave humanitete. Tudi znani liberalizem 18. stoletja je resda sprožil idejo nekega vesoljnega človečanska, kateremu edinemu na ljubo naj bi žrtvovali narodno-rasne in družin-sko-plemenske razlike na zemlji. Toda tako človečanstvo je mrtva misel na papirju, za katero se ne more nihče življensko ogreli. Kaj bi rekli o Slovencu, ki bi storil vse mogoče recimo za Kitajca ali Spanca, bi pa s Prezirom gledal na slovenskega brata? In kaj bi rekli o očetu, ki bi vse mogoče storil za druge, bi se pa prav nič ne brigal za svoje otroke? Za-
res osnovna je samo družinska ljubezen in torej na pr. ona ljubezen, ki sili mater, da je pripravljena, za svojega otroka žrtvovati vse, tudi življenje. Zato je samo ta ljubezen tudi neobhodna osnova vse ostale »ljubezni do bližnjega" ; tudi ta ljubezen mora kliti iz prvotne družinske 1 ju-bezni ali pa je podobna le svetli peni, ki se pri vsaki najmanjši priliki tako hitro razblini. Zato bi bil poizkus, družino in družinsko ljubezen zatreti, toliko kakor poizkus, tudi človečanstvo in to vprav v kali zatreti. Sklepam: družina je začetna in končna gospodarska in duhovna osnova vse človeške socialnosti; brez družine bi nastal tak gospodarski in duhovni kaos, kakor bi mu ne mogla blizu nobena druga sila na svetu in tudi nobeno razumsko prizadevanje, pa naj bi bilo tako prizadevanje v vseh drugih ozirih še takd čisto in močno.
Omenjeni dve sestavni strani pravega družinskega življenja nam že sami nakazujeta tudi ozke vezi, ki obstojajo med družino in — zadrugo. Tudi drugi so pravo zadružno gospodarstvo in življenje že nazivali le primerno razširjeno družinsko gospodarstvo in življenje. Toda sam moram odbiti še znani ugovor, češ, da gre pri zadružnem življenju za pravo pogodbeno in torej takorekoč umetno obliko socialnega življenja: zadruge da se ustanavljajo po svobodnem sklepu pristojnih zadružnikov in šele ta sklep da daje posameznim članom takd ustanovljene zadruge posebne pravice in jim nalaga enako posebne dolžnosti. Tudi ta razlika med družinskim in zadružnim življenjem pa je vprav v bistvu samo navidezna! Najprej naj spomnim samo na primer prvotnega slovanskega zadružnega življenja, ki je bilo prav gotovo le primerno razširjeno družinsko življenje. In če se zopet povrnem k današnji, modemi zadrugi, naj še samo to omenim, da je vsaj oni poseben »sklep", ki je potreben za ustanovitev take zadruge, sam osnovan zopet na elementarno instiktivnih potrebah in težnjah poznejših pravih zadružnikov. Znani angleški tkalci, ki so prvi ustanovili tako moderno zadrugo, so to storili brez dvoma samo na temelju elementarno instinktivnega občutka, da gospodarsko in duhovno takd naprej več ne gre. Elementarni podzavedni instinkti so dovedli tudi do ustanovitve prve moderne zadruge; in samo taki instinkti bodo zadružno življenje in njega razvoj vodili tudi naprej ali pa bi — tudi zadružništvu ne mogel prerokovati prave bodočnosti. Cenjeni čitatelj naj še pomisli, da človeku ne gre le za golo življenje, temveč da mu gre — in to tudi v smislu elementarnega instinkta — za človeka vredno in dostojno življenje; zato je vsa človeška borba za kruh le instinktivna borba za sredstvo, brez katerega tudi ni prave duhovne sreče na zemlji.
Zdaj mi prihaja na misel tudi oni sklep in ona obljuba, ki je potrebna, da siori iz dveh mladih ljudi prava zakonca. Saj bi kdo lahko menil, daje potemtakem tudi družinsko življenje samo neka pogodbena in umetna oblika naše socialnosti. In vendar to ni tako, ker je tu in vprav tu oni poseben sklep samo poseben vnanji izraz tega, kar spada k osnovnim ter
elementarno instinktivnim potrebam in težnjam človeške narave. In tako sla ta posebni sklep, s kabrim stopita dva človeka v zakonsko življenje in postaneta po tem potu ustanovitelja posebne družine, in oni poseben sklep, s katerim stopijo različni posamezniki v zadružno življenje in postanejo po tem potu ustanovitelji posebne zadruge, pravzaprav čin j e niči enakega reda: obe sta osnovani na elementarnem instinklivno gonskem svojstvu človeka in obe se druga od druge vsaj v bistvu samo toliko razlikujeta, kolikor obsega prvi, »družinski sklep" ožji krog ljudi, drugi, »zadružni" pa širšega. Zato tudi ni čuda, da nahajamo tudi v vsakem pravem zadružnem življenju obe posebni veji, ki sta se nam bili že pokazali kot enako bistvena znaka vsega pravega družinskega življenja. Tudi zadružno življenje se dogaja v posebnih zajednicah, ki so svojstvene gospodarske in svojstvene človečanske oblike skupnega življenja.
2e na zunaj vidna osnovna stran in že na zunaj vidni osnovni namen sleherne prave zadruge je vsekako v posebni gospodarski obliki človeškega življenja in je to dejstvo v nekaterih modernih državah iudi s posebnimi zakoni overovljeno, na pr. z zakonom, ki naravnost prepoveduje naslov »zadruge" takim korporacijam, ki nimajo gospodarskega značaja in gospodarskega namena. Toda zadružništvo je enako osnovna zgolj duhovna, človečanska činjenica socialnega življenja in v tem je iskali nevidno notranjo osnovno stran in nevidni notranji osnovni namen vsega zadrugarstva. Po zadružnem življenju postajajo prvič tudi goli družinski vidiki vedno širši ter višji, kar že samo stori da postaja pravemu zadružniku vprav pojem človečanstva še posebej pomemben in tehten. Drugič ima pravo zadružništvo res samo na zunaj glavni namen v samem gospodarstvu; najgloblja njegova notranja stran pa je, da izkuša preko takega gospodarstva nuditi svojim članom resnično možnost pravega duhovnega ter svojstveno človečanskega udejstvovanja in izživljanja. Razlog, da zakonski predpisi tega izrecno ne omenjajo, pa je samo v tem, ker navaja vsak zakon izrecno ie sredstva, a ne končnih namenov, za katere so ta sredstva poirebna. »Juri-dična stran" zadruge je tako samo sredstvo za nje notranje in nejuridično, Pač pa etično bistvo. In zato tretjič ni čuda, da stori vprav zadružništvo in to zdaj tudi po izrecnih zakonskih predpisih ter navodilih — s svoje strani toliko tudi neposredno za prave humanitarne in čiste kulturne namene
pr. Gorše:	Sovjetsko gospodarstvo.
(Nadaljevanje)
NEP je dovolila privatno trgovino, ki je bila do marca 1921 najsirožje prepovedana. Nova privatna podjetja so prevzela izmenjavanje robe med konsumenti in producenti, med deželo in mestom. Dovoljeno je bilo to, o čemur je bilo 1. 1920 nevarno razmišljati. S posebno odredbo so kmetje dobili pravico razpolaganja z deželnimi pridelki. Prisilne rekvizicije so bile °puščene, nadomestili so jih davki. V državnih rokah so ostala le velika
industrijska in prometna podjetja. Oddahnili so si kmetje, trgovci in mali industrijalci. Komunistična država je nenadoma zapustila pota, ki si jih je začrtala v svoj program in po katerih je korakala z železno doslednostjo h kolektivnemu gospodarstvu. NEP pomeni vzpostavitev starega meščansko-kapitalističnega reda, ki je bil navidezno v Uniji socialističnih sovjetskih republik za vedno pokopan. Spoznavši zgrešeno gospodarsko politiko in pod pritiskom notranje-političnih razmer je sovjetska vlada usmerila korake v drugo smer.
Razumen in pametan človek se odloči zapustiti nepravo pot, predno je prepozno, le neumnež drvi naprej in pogine. NEP je oživela trgovino, banke in industrijo. Toda privatniki niso imeli kapitala in nikakih prihrankov, večje tovarne in industrijska podjetja so pa ostala v državnih rokah. Potrebne so bile reforme na vseh gospodarskih in upravnih področjih. Vlada je morala spremeniti državni finančni sistem, vpeljala je državni proračun po vzorcu zapadnih držav. Kompliciran sistem davkov in raznih drugih dajatev je bil uveden. Ustanovljena je bila državna banka z zlato rezervo za zaščito domače valute, odprle so se borze. Državne tovarne so pričele poslovati po navadnem trgovskem načelu, a da bi preprečile konkurenco, so se združile v fruste in kartele, ki so sčasoma postala prava monopolska podjetja. Razume se, da je državna banka finansirala z dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti državno industrijo. Privatna trgovina se je razvila izvanredno hitro in je zavzela kar najobsežnejše dimenzije. Mesta so bila bogato preskrbljena z življenskimi potrebščinami, ljudje so se kmalu začeli vračati iz dežele v mesta, kjer se je pričelo pojavljati pomanjkanje stanovanj. Vlada je bila radi naglega porasta privatne trgovine vznemirjena, kar dokazuje, da nikakor ni imela resnega namena obrniti hrbet kolektivizmu, temveč da je nenadno spremembo gospodarskega kurza 1. 1921. vpeljala le, da se sistematično in temeljito pripravi k uvedbi kolektivizma, in ker je spoznala, da je bil začetek prenagel in premalo premišljen Z visokimi davki je vlada zavrla prenagel razvoj privatne trgovine, ki je začela hitro nazadovati.
Zanimivo je, da se privatna industrija ni nikoli posebno razvila, čeprav so bili rokodelci in obrtniki malo obdavčeni in so imeli ugodnejše pogoje za uspešen razvoj kot pa mali privatni tvgovci. Država je na vse mogoče načine favorizirala podeželske kmečke rokodelce (kustari). Pod pritiskom raznih upravnih mer je bilo od 400.000 obrtnikov (kustarjev) okoli 64.000 organiziranih v produktivnih zadrugah, ki so letno proizvajale za 900 miljonov rubljev blaga. Da bi se obrtniki še krepkejše organizirali, je vlada protežirala le organizirane rokodelce, samo ti so dobivali potrebne sirovine in poluproizvode iz državnih tovarn. Zadružno organizirani roko delci so prodajali proizvode državnim razpečevalnim uradom radi prodaje brez posredovalcev.
Privatna velika industrija se ni mogla razviti radi pravne nesigurno-sti, previsokih davkov, radi težav pri nabavi sirovin, visokih najemnin, radi
Pomanjkanja bančnega kredita in posebno še radi negotovosti, katere žrtve s° postali lastniki v spornih slučajih z delavci.
Državna kakor tudi zadružna podjetja so uživala vsestranske prednosti pred privatnimi. L. 1925/26 je dala državna blagajna državnim podjetjem 373 milijonov rubljev podpore v različnih oblikah. Toda navzlic vsemu temu sta privatna trgovina kakor tudi industrija uspešno konkurirali državni.
NEP je postala sovjetski vladi radi bujnega porasta privatne industrije *n trgovine neprijetna. Treba jo je bilo toraj ukiniti, ne da bi to bilo uradno razglašeno. Sredstev za dosego svojih ciljev vlada ni mnogo iskala in izbirala. Visoki davki, številne persekucije in preganjanja so zavrli skoraj popolnoma privatno inicijativo. Otroci privatnih trgovcev in obrtnikov niso smeli na visoke šole, sami in njihovi otroci niso smeli menjati poklica, čredno je povedati, da so mali trgovci in obrtniki 1. 1926/27 plačali 260 milijonov rubljev davka, medtem ko so velika državna trgovska in industrijska Podjetja plačala le 94 milijonov rubljev. To nerazpoloženje vlade proti Privatnim podjetnikom je imelo za posledico, da je privatna podjetnost skoraj popolnoma prenehala. S temi merami je vlada uničila NEP, kateri 'fak nikoli ni kazala posebne naklonjenosti. Vladajoča ideologija je zavrnila nepopularno delo NEP-a. Toda gospodarsko življenje in njegov razvoj ne pozna skokov. Ko je bila NEP še v živahnem razvoju, so porasle po-irošne zadruge, državna trgovina in industrija, ki so pokazale obrise norega gospodarskega življenja in dale pobudo za ustvaritev najveličastnejšega gospodarskega načrta pjatiletke.
Pjatiletka je široko zasnovan načrt bodočega razvoja industrije, prometa in poljedelstva v USSR in spada brez dvoma med največje in najmodernejše gospodarske poizkuse vseh časov. Temelj tega načrta je bil '7-delan I. 1927., a do danes še ni dobil popolnoma končane oblike. Glavni Pomen pjatiletke je v tem, da se preiščejo in najdejo vse sile in sposob-nosti sovjetskega gospodarskega področja ter da se po precizno izdelanem načrtu in po odstranitvi vseh težav vse te sile slavijo v službo in na razpolago vsega naroda. Deviza pjatiletke je: industrijska osamosvojitev Rusije, ^jatiletni plan, tako ga v Rusiji tudi imenujejo, pokazuje za dobo 1928—-1^33 sledeče investicije v milijardah rubljev: za industrijo 16, za električne centrale in daljnovode 3, za promet 10 in za poljedeljstvo 23. Pomembna posebno vsota, določena poljedeljstvu, ki je namenjena v prvi vrsti njegovi industrijalizaciji. Težišče pjatiletke je v elektrifikaciji, kjer predvideva povečanje osnovnega kapitala za 325°/0. Načrt pokazuje mnogo jačjo elektrifikacijo v poljedeljstvu kot v industriji. Dalje računa načrt s povečanjem kapacitete električne industrije od 500.000 na 4 milijone kilovvattov, 9radbo 40 električnih central oznanja pjatiletka. Kapaciteta moskovskega mdustrijskega področja se bode zvišala od 280.000 na 1 milijon kilovvat-°v- V načrtu je gradba kanala Don—Volga; po dovršitvi tega ogromnega načrta bode porasla uporaba električne energije od 9.5 na 20°/,.
Produkcija se bode zvišala pri lesu za 118°/0, pri premogu za 2120[„ in pri peiroleju za 185°/0- Donski bazen bo povečal letno dobavo premoga od 27 na 53 milijonov ton. Poleg donskega bazena pokazuje uralsko področje porast od 2 do 6 milijonov ton premoga. V produkciji olja je Rusija prehitela Venezuelo in dospela na prvo mesto za USA.
V železni industriji so bile investirane 4 milijarde rubljev. Gradba strojev se vsestransko pospešuje. Rusija se hoče tudi v panogi industrije popolnoma osamosvojiti. V produkciji slrojev je Rusija prva za USA. Poljedel' ske traktorje gradi v Leningradu in Uralu 50.000, v Harkovu 3000 in v tovarnah Putilova 20.000 letno.
Kemična industrija se nahaja šele v začetnem razvoju. V pjatiletki je predvidena za njo poldruga milijarda. Skupni program industrije znaša 22 milijard kilovvatiov električne energije, 75 milijonov ton premoga, 280 milijonov ten petroleja, 10 milijard ton sirovega železa, 8 milijonov ton umetnega gnoja, 150.000 traktorjev in 250.000 avtomobilov ter proizvodno vrednost strojev 2 milijardi.
Vendar prekaša poljedelski načrt po obsegu in pomenu industrijskega. Ne samo, da odpade v odstotkih največji del kapitala ruskega gospodarskega načrt i na poljedelstvo, predstavlja poljedelski načrt praktično najtežji, najkompiiciranejši in najbolj zamotani program gospodarstva in pjatiletke.
Petletni načrt spreminja docela socialno strukturo ruskega sela, vpliva kot ekonomska revolucija ter pomeni mejnik zgodovinskega značaja.
Po okloberski revoluciji 1. 1917. je privatna lastnina zemlje ostala temeljna oblika, čeprav je bila teoretično odpravljena. Državnega in socializira negazemljišča je bilo malo. Petletni načrt zahteva kolektivizacijo vsega zemljišča in odpravo privatne lastnine. Socializirana površina se bode povečala od 23 na 27 milijonov hektarjev. Da se poveča žitna produkcija, se bodo ustvarile velikanske latifundije in žitne tvornice z najmodernejšimi in najpopolnejšimi stroji; nova transportna sredstva in ekspertna skladišča se bodo gradila in bodo omogočala izvoz na inozemska tržišča. Vrednost vseh poljedelskih strojev bode 1. 1933. znašala 3 milijarde rubljev in 400.000 traktorjev bode oralo rusko zemljo.
Kolektivizacija kmetskih posestev naj se izvrši v treh delih: zadrugah, artetih in’komunah. Najpopolnejša oblika je zadnja, ki predstavlja gospodarski in kulturni ideal kolektivizacije, ki jo ima pjatilelka pred seboj. Kmečka kolektivizacija se vrši tako hitro, da jo je vlada 1931. morala s posebnim ukazom zadržali.
Tudi porastu prometnih sredstev posveča pjatiletke posebno pozornost in predvideva 10 milijardne izdatke; za železnice so določene 3"3 milijarde. Železniška mreža s 76.000 km se mora po načrtu povečati za 17.000 km, 3.000 novih strojev in 160.000 žel. vagonov mora do 1933 biti zgrajenih. Nove železniške linije Doneč—Moskva— Leningrad, indu strijsko po-
dročje—Sibirija. Turk—Sib (Furkestan —Sibirija) odpirajo nova področja gospodarstva Rusije.
Pjatiletka določa 5 milijard rubljev izdatkov za zgradbe stanovanjskih hiš, mesta rastejo takorekoč iz zemlje. Za dosego načrta so potrebni nadčloveški napori in brezprimerne žrtve, kalere doprinaša ruski narod v veri Za boljšo in lepšo bodočnost.	(Konec prihodnjič).
O umetni svili.
Do začetka 20. stoletja so se uporabljale v tekstilni industriji samo Naravne tekstilne sirovine; do tedaj se torej od predzgodfinske dobe ni nič spremenilo. Še celo v dobah, ki se prištevajo k največjemu razmahu v tekstilni industriji, je ostalo vse samo pri živalskih in rastlinskih sirovinah.
Znano je, da sta najvažnejši rastlinski tekstilni sirovini bombaž in lan, živalski pa volna in svila. V začetku 20. stoletja se je pridružila tema dvema skupinama še tretja, ki se je zlasti zadnji čas uveljavila na tekstilnem trgu, to je umetna, kemično pripravljena tekstilna sirovina.
Prvo pobudo za izdelovanje umetnih vlaken je dal leta 1734 Reaumur, francoski fizik in naravoslovec, ki je izumil termometer, kateri nosi njegovo ‘me. Vendar je pa moralo delati na tem problemu še veliko raziskovalcev, Preden se je grofu Chardonnet-u v začetku 80 let prejšnjega stoletja (1885) Posrečilo izdelavah' umetne niti v večjih tvorniških množinah. Ta izdelek je imenoval umetno svilo, kakor ga imenujemo še dandanes. Chardonnet-u so Se pridružili tekom časa še drugi raziskovalci, ki so način pridobivanja umetne svile deloma spremenili. Koliko truda jih je pač stalo, preden jim Je uspelo sestaviti umetno sirovino, iz katere so naredili nit, ki je bila tako *er*ka in tako trdna kakor nit naravnih sirovin. Chardonnet je uporabljal z 1 izdelovanje umetne svile bombaž, ki je skoro čista staničnina, velik napredek se pa mora priznati Slearner-u, kateremu se je posrečilo izrabiti ■daničnino lesa (smrekovega), ki je znatno cenejši od bombaža. Produkt Za izdelovanje umetne svile po Stearner-u se imenuje viskoza. Po tem produktu ima ime tudi umetna svila, ki se izdeluje iz njega.
V glavnem poznamo štiri različne postopke pridobivanja umetne svile, 'n sicer nitratov, bakren, viskozni in acetatov postopek. Vsa umetna svila f"e iz islega osnovnega materiala, iz celuloze, katere je v naravi ogromno Veliko. Kakor smo že omenili, se pridobiva celuloza za umetno svilo iz bombaža ali iz leso, ponajveč iz smrekovega.
Celuloza iz lesa se pridobiva takole: posekanim smrekam najpreje cklestijo veje, potem pa debla olupijo, nakar jih mokra brusijo (kakor za
papir), in sicer po dolžini, to pa zato, da se dobe daljša vlakna. Tako pripravljen les kuhajo v sulfitnem lugu ob zvišanem tlaku, in sicer zato, da odstranijo vse druge primesi (plutovino, Iesnino, smolo itd.), in da ostane čista celuloza, ki jo spravijo v obliki plošč v tovarno za umetno svilo.
Pri izdelovanju vseh vrst umetne svile je osnovni postopek ta, da se raztopine celuloze, ki se pridobivajo na različne načine, izvlečejo v niti, ki se potem pod raznimi fizikaličnimi ali kemičnimi vplivi strde. Po Chardon-netovem postopku, ki pa danes skoro nima več praktične vrednosti, so pridobivali umetno svilo iz staničninskega nitrata tako, da so z obdelovanjem celuloze s solitrno kislino proizvajali celulozni dinitrat, ki se je v zmesi alkohola in etra raztopil. To raslopino (kolodij) so potem potiskali pod pritiskom od 8 —-10 atmosfer skozi steklene kapilarne cevke, ki so imele 0"80 mm v premeru, v vodo, kjer se je strdila v nit. V vodi strjeno nit so navili na vreteno, ki je bilo nameščeno v kurjeni stekleni omari, da se je hitro posušila, nakar so jo denitrirali v celulozo, da so zmanjšali vnetljivost in povečali trpežnost. Ta postopek temelji torej na nitriranju staničnine.
V to dobo spada tudi bakreno-svileni postopek. Ugotovili so namreč, da se staničnina raztaplja v amoniakalični raztopini bakrovega hidroksida. Ta raztopina se potiska skozi kapilare v razredčeno kislino (tvorniška tajnost), ki nevtralizira amoniak, dočim se staničnina strjuje v nit.
Zelo važen za pridobivanje umetne svile je viskozni postopek, katerega smo že omenili. Viskoza je organska spojina, ki se izdeluje iz celuloze na ta način: celuloza se izpremeni pod vplivom natronovega luga v alkalijevo celulozo, ta pa pod vplivom ogljikožvepleca v celulozo antho-genat, ki se razpusti v razredčenem natronovem lugu v medu podobno sluzasto tekočino, ki jo imenujemo viskozo. Viskoza se v vodenih parah razkraja, tako da se izloča brezlika staničnina, ki se potiska skozi steklene cevke v predilne šobice, odtod pa v kopel (tvorniška tajnost), v kateri se strdi v nit. Strjene niti se navijejo na vretenca. Te vrste svila je najcenejša, ker se izdeluje iz lesa, dočim se druge umetne svile izdelujejo iz odpadkov bombaža, nekatere celo iz najboljšega egiptovskega bombaža mako, kar sirovino znatno podraži.
Drugačen je zopei postopek za pridobivanje acetatne umetne svile. Pri tem postopku se celuloza pod vplivom ocetne kisline spremeni v ester ocetne kisline in staničnine, v takozvaru staničninski acetat, ki se v organskih topilih raztaplja. Iz te raztopine se potem po kemičnem razkroju izloča zopet čista staničnina, ki se izvleča v nit.
Kakor smo že omenili, je viskozni postopek danes tehnično tn trgovsko najvažnejši, ker je sirovina za viskozno svilo najcenejša. Izdelek sam pa ima izredno dobre tekstilne lastnosti. Taka svila se harva lepo in enakomerno (prvotna barva umetne svile je bela). Dobimo jo z različno močnim leskom in kar je zelo važno, je tudi to, da se ne da nobena druga svila izvleči v tako tenke niti kakor ta. Zadnji čas se je posrečilo tekstilni in-
dustriji, da je izdelala umetno svilo s tanjšimi nitmi kakor so niti naravne svile. Ena izmed teh svil je svila Agfa-Travis, ki se odlikuje po izredno enakomernih in mehkih nitih. Tako je seveda potem tudi blago, ki je stkano iz njih, in ki se poleg tega odlikuje še po gostoti.
Na svetovno produkcijo odpade 83°/0 umetne svile, ki je izdelana po viskoznem postopku. Za njo je zastopana acetatna svila z 10%, potem bakrena s 5%, na zadnjem mestu je pa nitratni postopek z manj kot 2%.
Umetna svila si je priborila v nekaj desetletjih zelo ugodno mesto n>ed drugimi tekstilnimi sirovinami. Njena uporaba omogoča tekstilni industriji neštete nove kombinacije in efekte, vpliva pa tudi tedaj precej na modo. Prvotni predsodki, ki smo jih imeli proti izdelkom iz umetne svile, so sedaj po tako velikem napredku neopravičeni. Tako na primer danes umetna svila ni skoraj nič bolj gorljiva kakor druga rastlinska vlakna, pa tudi če se smotreno pere, se precej dobro obnaša. Kako rapidno se je dvignila produkcija umetne svile, je razvidno iz teh številk: Leta 1900 je bilo izdelanih 0'6, 1910 6, 1920 18 in leta 1930 približno 185 milijonov kg umetne svile. Navzlic temu pa je delež umetne svile na skupni uporabi tekstilnih sirovin še vedno razmeroma majhen. Bombaž zavzema še vedno s 79"5% prvo mesto, za njim prihaja volna s 16%, nato pa umetna svila 2 2"5%. Prave svile se porabi samo nekaj čez 1%, poraba vseh drugih sirovin (lan, konoplja, juta rami itd.) pa znaša komaj 1%.
V naši državi imamo več tvornic za umetno svilo, nimamo pa tvor-uice za pridobivanje celuloze. Zato dobivamo izgotovljeno prejo iz inozemstva.
Tudi v naši banovini imamo tvornice za umetno svilo, in sicer v Kranju Jugočeško in Jugobruno, v Mariboru Mariborsko industrijo svile d. d., Mariborsko tekstilno tvornico d. z o. z., Toma Karl, meh. tvornico šiv. izdelkov v Mariboru itd. Iz ostalih banovin bi pa omenili: Varaždinsko industrijo svile, v Samoboru Setalano ind. tekstilnega blaga, Emil Bachman, Novi Vrbas, v Osijeku Prvo Jugosl. tkalnico svilenega blaga d. d., Srdanovič & Cie tvornico tkanin in umetne svile v Pančevem, Adolf Lowy Osijek itd.
Večina teh tovarn pa ne izdeluje samo umetne svile, ampak tudi še druge vrste blaga.
:	Begonije
Imamo tri vrste begonij, in sicer listnate, to so kraljevske in diade-rT1°vl<e, potem grmičaste ali vedno cvetoče, in pa gomoljaste ali cvetne begonije.
Zaradi svojih živih barv sta obe listnati begoniji, kraljevska in dia-demovka, v sobah in zimskih vrtovih zelo priljubljeni lepotici. Sedaj ravno nista modni rastlini, ker se jima postavljajo po robu in ju odrivaju kaktusi, vendar ni skoraj meščanske ali kmečke hiše, kjer jima ne bi skrbno stregli.
Listnate begonije so bile mendn na višku svoje slave v sredini prejšnjega stoletja, to je bilo takrat, ko jih je svetovna vrtnarija von Linden presadila iz Amerike in Azije v Belgijo (ime so dobile po francoskem botaniku Begonu). Pri nas je skoro najbolj razširjena begonija rex, kraljeva begonka, ki je doma iz Assama, province angleške Indije, ki leži med Tibetom, Birmanijo in Bengalijo.
Ze s samo nego v sobi se je begonija zelo spremenila. Popolnoma nove vrste, s posebno pestrimi listi v vseh mogočih barvah in oblikah so pa dobili vzgojitelji s križanjem raznih vrst listnatih begonij. Na ta način je nastala cela vrsta imen, ki so pa navadno že po par letih izginila v pozabljenje. Dočim hočemo imeti pri vseh drugih vrstah begonij čim večje, lepše in bogatejše cvetje, pri listnati begoniji z njenim malim rožnatim cvetjem ne gledamo nato, ker že listi te begonije sami prineso v sobe, cvetličnjake in zimske vrtove toliko lepote, da jim iz lepa ne najdemo para.
Nega begonij je lahka, ker so skromne in se najbolje počutijo v senčnem kotu, ki je lahko tem temnejši, čim toplejši je. Bujno se košatijo v zelo gnojni zemji, za katero zmešamo listnato zemljo s peskom šoto in kravjekom. Ako pa takega gnoja nimamo, si pomagamo s kostno moko. V taki zemlji i najo rastline dovolj hrane. Poleti, ko rastejo, potrebujejo veliko vode, vselej pa hočejo imeti toploto, ne marajo pa prehude vročine in presuhega zraka. Najlepše uspevajo v bližini okna v nepreveč svetli sobi, kjer ni prepiha in kjer so zaščitene pred žgočimi sončnimi žarki. Uspevajo pa tudi v polsenčnem prostoru na vrtu, a tam izgube listi svoj lesk. V cvetličnjaku se smejo nekoliko škropiti, dočim škropljenje v sobi ni dobro, zato ker puste kaplje kaj rade na listih madeže. Pozimi potrebujejo zelo malo vode; pustiti jih moramo skoro popolnoma suhe na nekoliko toplem zraku (8—15°).
Vsako pomlad jih moramo presadili v zelo gnojno zemljo, kateri smo primešali nekoliko mlivke. Pri presajanju moramo položiti na dno lonca dovolj črepinj, in sicer zato, da se luknjica za odcejanje ne zapre. Pri presajanju je treba od korenin otresti kolikor mogoče vso staro prst in porezali vse črnikaste korenine. Po pomladanskem presajan u, to je v začetku marca, se morajo postaviti rastline na toplejši prostor in takrat se jim ne sme preveč prilivati, prav posebno pa moramo paziti, da listov pri tem ne zmočimo, ker potem radi gnijejo. Starejše, košate rastline pri presajanju lahko razdelimo, in sicer na ta način, da na pripravnem mestu z nožem prerežemo glavno korenino, potem pa z rokami razvlečemo koreninice posameznih delov.
Begonije razmnožujemo s sejavčki ah pa potaknjenci iz starih listov. Za potaknjence odrežemo staremu listu pecelj skoro do kraja in pa zu-
nanji rob lista. Na spodnji strani lista, kjer se cepijo močnejše žile, napravimo z nožem zareze, nakar vtaknemo pecelj v zemljo, list pa razgr-nemo po zemlji. Mesta, kjer smo napravili na spodnji strani zareze, pritisnemo z lesenimi kljukicami k zemlji, ali jih pa obtežimo s kamenčki ali peskom.
vseh prerezanih mestih začno namreč poganjati mlade rastlinice. Razmnožujejo se pa begonije tudi na ta način, da zdrav list razrežemo v klinaste 3 cm velike četverokotnike tako, da ima vsak kos po sredi od spodaj navzgor močno žilo. Te koščke postavimo po koncu 1 cm globoko v Peščeno prst. Pri takih potaknjencih moramo skrbeti, da je zemlja vedno enako vlažna. Potaknjenci morajo biti na toplem, najbolje je, da jih posta-v'imo med zaprta okna, ki jih obseva jutrnje sonce. Pred hudim soncem J'h zavarujemo s papirjem. Tudi pri potaknjencih moramo paziti, kadar jih zalivamo, da ne zmočimo listov. Dva meseca stare rastline presadimo po-Samič v majhne lončke. Takim mladim begonijam najbolj godi na svetlem Prostoru ob zaprtem oknu. Najlepše uspevajo tisti potaknjenci, ki so bili Posajeni v aprilu in maju. Kraljeve begonke imajo velike in ob robu gladke, nenazobčane liste, dcčim so diademke nekoliko višje in imajo manjše, ob r°bu klinasto nazobčane liste. Pri obeh vrstah so listi neenakomerni, tako ^a je vsak list po eni strani glavne žile večji kakor po drugi in zato jim Pravimo krivolistnice.
Vsa lepota begonij pa je v prelivanju barv. Kadar čeme v temnem kotu, so videti listi, kakor bi bili iz zelenega ali rdečega žameta, ko pa Posije nanje sonce, se zablišče, kakor bi bili srebrni ali bakreni. Nikdar ne mirujejo, za vsak žarek, za vsako senco imajo svojo barvo.
Prava čudesa pridejo iz rok spretnih vzgojiteljev teh cvetlic. Nemeczek, V|dnar grofa Erdody-a na Ogrskem, je vzgojil redko vrsto begonij, pri ka-ieri je manjši svetli del lista ob peclju spiralno zavit. Površina lista je sre-hrnosiva s temnozelenimi listnimi žilami, spodnja stran in peceljnata pa zavita v rdečkast kožušček. Zaradi te svoje izrednosti in lepote ima ta begonija •^e danes ime Comtesse Louise Erdody.	(Se bo nadaljevalo).
Gosi so med domačo perutnino najstarejši znanci človeka. V teku tisočletij se niso niti najmanj izpremenile od izvirnih, prosto živečih pra-(tsdov. Gosi omenja že Homer v svoji junaški pesmi Odisejadi, ki nam °Pisuje življenje Grkov že 1000 let pred Kr. r„ kot posest zveste Penelope, starejše podatke imamo v staroegipčanskih spomenikih. Rimski pisatelji
so nam opisovali dogodke pri okupaciji Galije. Legionarji so našli v Ger-maniji velike črede gosi in poveljniki so poslali kar cele kohorte namesto na stražo, na lov na to okusno perutnino. Splošno znano je tudi, da so gosi zbudile rimsko posadko in tako rešile mesto Rim pred zasedbo s strani Galcev.
Rimski pisatelj Plinij (v 1. stoletju po Kr.) razlikuje že razne pasme gosi, tako iz Bretagne, iz dežele Morinov in iz okoliša spodnjega Rena.
Iz tega je razvidno, da so v Galiji in zapadni Germaniji že takrat gojili velike množine gosi. Osemsto let pozneje je odredil Karol Veliki, da morajo gojiti upravitelji večjih posestev najmanj sto kokoši in 30 gosi, upravitelji manjših posestev pa najmanj 50 kokoši in 12 gosi. Posebno najemnikom mlinov je bilo naročeno, da goje perutnino radi racionalnejše uporabe odpadkov. Obrestne obveznosti so tudi vsaj delno poravnali v obliki perutnine in jajec. Gosi so morali oddajati 11. novembra, na dan sv. Martina, odtod Martinova gos.
Skupna uporaba občinske gmajne je mnogo pripomogla Občinarjem do uspešne reje gosi in še sedaj pripovedujejo otroicom o idiličnem življenju gosjih pastiric.
V srednji Evropi živi danes še divja siva gos (anser cinereus, anser segetum), ki se seli jeseni iz severne Evrope na jug. Od nje izvira naša mala domača gos, ki je njej podobna v barvi in obliki kakor tudi v teži in glasu. Na deželi se pogosto pripeti, da se pomešajo mladiči divje gosi med domače, kar seveda le ugodno vpliva na osveženje domače pasme.
Domače gos tehta 4 do 5 kg, pitana približno 6 kg, teža jajca kakih 160 gramov. Slična je kodrasta gos, ki ima belo kodrasto perje. Italijanska gos ni tako težka, meso je dolgih vlaken, perje trdo.
Francoske pasme so večinoma težke, najpomembnejša je tuluška gos ki doseže 10 kg, pitana pa tudi 15 kg. V Nemčiji je reja gosi jako razvita in imajo mnogo prav dobrih pasem. Znane so emdenske in pomernske gosi, gosak tehta do 12 kg, gos do 9 kg. Vsaka dežela pa ima še svoje posebne vrste- Tako razlikujemo lingenske, meklenburške, weterauške, se-verno-lužiške, alzaške gosi itd. Zgornjo bavarsko gos goje na donavskih močvirjih. Svetovno znana je reja gosi na Češkem. Nastala je cela industrija za pridelovanje puha, za izdelovanje znanih gosjih jetrnih paštet in prekajenih gosjih prs. Francoske in češke gosje jetrne paštete slove po vsem svetu kot najfinejša delikatesa.
Nekatere športne pasme imajo prav zanimivo obliko in barvo, na pr. la-budska, kitajska, japonska, nilska, kanadska, bernikel-rijasta in snežna gos.
(Se bo nadaljevalo.)
AAAAAAAA
Na V., VI. in VII. seji dne 9. III. I. 1., 24. III. in 5. IV. I. I. je upravni odbor razpravljal o administrativnih poslih naše zadruge in o voznih ugodnostih, ki si jih bo zadruga morala na odločilnih mestih šele izposlovBti.
Naša zadruga namerava skupno z zagrebško in sarajevsko čebelarsko zadrugo poslati na Generalno direkcijo prošnjo, v kaleri bomo prosili za razne ugodnosti pri prevozu čebel v pašo, postavitvi čebelnjakov na železniških zemljiščih ild.
Vse naše člane obveščamo, da izdelujemo umetne satnice v lastni delavnici. Salnice so iz pristnega voska, primerne debeline in lepo izdelane, za kar smo dobili priznanje od raznih večletnih čebelarjev. Salnice zamenjujemo turi za vosek, od katerega odraču-numo temu primerno kalo za nesnago pri čiščenju in Din 8'— za izdelavo od kilograma, Prodajamo pa jih po Din 44"— za kg lako v Ljubljani kakor tudi v Mariboru v prodajalnah Nab. z.
Pozivamo vse naše člane, da se pri nakupih os alih čebelarskih polrebščin poslužujejo naše zadružne prodajalne v Ljubljani.
Tečaj za čebelarenje v A. Ž. panjih.
Naša čebelarska zadruga bo priredila dne 14. maja t. 1. v čebelnjaku našega člana tov. Boršlnar-ja Franca na Bregu pri Žirovnici tečaj s praktičnim predavanjem o čebe-larenju v A. Ž. panjih v pomladanski in poletni dobi. Predaval in praktično predvajal bo vse, kar je za čebelarja potrebno, naš član in dolgoletni čebelar tovariš Borštnar Franc sam, ki se je radevolje odzval tej naši prošnji.
Vse novince in iudi večletne čebelarje, naše člane, pozivamo, da se po možnosli Polnoštevilno udeleže lega zanimivega predavanja. Ljubljanski člani se odpeljejo z vlakom šiv. 920, ki odhaja iz postaje Lj. glavni kol. ob 5*10 uri zjutraj in pride v Žirovnico ob 6'5l uri. Oslali člani iz Gorenjske naj si izberejo primeren vlak, tako da bodo prišli v Žirovnico do 7 ure.
Nadalje obveščamo vse naše člane, ki refiektirajo na prost prevoz čebelarskih potrebščin (orodje, salnice, panji itd.) da pošljejo tozadevna „trebovanju“ naravnost naši zadrugi, da jih vidira in s tem prizna, da je prosilec naš član. Železničarjem-čebelarjem, ki niso člani naše zadruge, direkcija .na podlagi odloka G. D. broj 47165—31 ne dovoli Prostega prevoza.
Čudežni lonec.
Nas železničarje preživlja vodna para: parni slroj. Naravno, da nas Zanima sorodnik parnega stroja, lonec za kuhanje pod pritiskom pare in rQdi se bomo o njem pogovorili.
Pariški zdravnik Papin Denis, ki se je mnogo pečal s fizikalnimi pojavi in matematiko, ga je izumil pred 250 leti (okrog leta 1680), zato mu pravimo tudi Papinov lonec.
Prav preprosto je prav za prav zgrajen, kakor so preproste vse genijalne iznajdbe: močan kovinast lonec, kateremu je urejen pokrov tako, da nepredušno zapira. Ali je pokrov tesno p.ibrušen na lonec, ali je med pokrovom in loncem tesnilo od kavčuka ali druge snovi, ali je urejen drugače, glavno je to, da ne uhaja iz lonca zrak in para. Seveda mora biti zato pokrov z lon-ob robu ali s posebnim locnjem in vijakom, kakor na sliki. Radi varnosti in priročnega ravnanja je v pokrov vdelana zaklopka, ki se pri prevelikem tlaku v loncu samodelno odpre, da višek pare lahko uide iz lonca. Običajno ima pokrov tudi še posebno pipico, ki se odpre, da se izpusti lahko vsak čas po potrebi para iz lonca.
Da bomo približno razumeli čarovnije tega lonca, nam je potrebno sledeče razmišljanje:
Kdaj voda vre? Vsak šolarček ve, da voda prične vreti pri 100 stopinjah po Celziju in da to temperaturo obdrži toliko časa, dokler se ne spremeni v paro. Toda vedeli moramo — in tega vsakdo ne ve — da je ta stopinja temperature potrebna za vretje vode le pri normalnem zračnem tlaku. Na visokih hribih, kjer je zračni tlak manjši, voda vre že pri 90° in celo 80° in pri še nižji temperaturi. Ce pa povečamo tlak nad vodo, ki jo kuhamo, zavre voda šele pri 120° in 150° ali še kasneje. Voda in vsaka tekočina zavre pri različni temperaturi, če je zračni pritisk nad njo različen.
Kadar kuhamo, izpostavljamo jedila v vodi vplivu višje temperature. S tem hočemo jestvine tako omehčati in nekatere njihove snovi raztopiti v vodi, da jih naše telo lahko predela in prebavi. Cim višja je temperatura, katera vpliva na kuhajoče se jedi, tem temeljiteje in hitreje se ta proces izvrši. V normalnih okoliščinah lahko vodo segrejemo samo do 100 Celzijevih stopinj, ker kuhamo pri zračnem tlaku ene atmosfere. V Papinovem loncu vodo z jedili nepredušno zapremo. Ko to segrevamo, nastajajo v loncu vodne pare, ki se skušajo razširiti, tlak v loncu raste. Pokrov je k loncu čvrsto pritrjen, para ga ne more privzdigniti in pritiska vedno jačje vse dotlej, dokler ne odpre varnostne zaklopke. Cim kasneje se ta zaklopka odpre, čim višji pritisk pare je zato potreben, tem višja je temperatura vode, ki vre. V Papinovem loncu zvišamo torej temperaturo vrele vode zato, d a s e v njej jedila hitreje in temeljiteje skuhajo. Z njim hranimo na času in kurivu.
cem tesno zvezan ali z vijaki
Fižol, žilavo meso, rdeča pesa, prekajena svinjina pa še vsa vrsta drugih živil je, ki jih gospodija nerada pogosto dene na štedilnik, ker rabijo po 2 uri in več, dokler so kuhane. Čudežni lonec je gospodinjam rešitelj, v njem se vse to skuha v 20 minutah. Varčna kuharica v vsakem večjem obratu zliva kosti, ostanke mesa in zelenjave, da jih z dolgotrajno kuho temeljito izluži ter teko pripravi najkrepkejši „ekstrakt za juho", ki je okusnejši in izdatnejši od vseh tovarniških „kock“ in začimb. Tako iz-luževanje pa traja 8, celo 10 ur. Papinov lonec to delo opravi čisteje in okusneje v pol ure!
Preiskusil sem z veliko radovednostjo tak lonec na plinskem štedilniku. Po pravici povem, da sem bil nekoliko nezaupljiv, ko sem ga vzel v roke. Zato pa me je rezultat tem bolj navdušil. Govedina z juho je bila skuhana v 17 minutah, nenamočen fižol v 20 minutah, prekajeno meso s kislim zeljem v 23 minutah. In meso je bilo res odlično kuhano, „kakor putrček", bi rekel stric. — Res, kolosalen prihranek na času in kurivu!
Pa še eno dobro stran ima kuha v Papinovem loncu in še tretjo. Vodne pare ne nasičajo zraka v kuhinji, saj ne morejo iz lonca. V tem loncu torej lahko kuhamo v sobi z najobčuiljivejšim pohištvom. Samci in device, to je lonec za vas, ki nimate kuhinje! — Pa če nič ne izhlapeva, tudi aroma ostane v jedi, ki je okusnejša in torej boljša. Na okolnost, da nič ne izhlapi, da se nič ne ukuha, mora biti kuharica pozorna, kadar vlaga surova jedila v Papinov lonec.
Moderni lonci za kuhanje pod parnim tlakom so opremljeni za najenostavnejšo rabo z zaklopko, ki omogoča regulacijo notranjega tlaka in s tem temperaturo vode. Urejeni so tako, da se brez sitnosti lahko ohranijo čisli, kakor vsak drug dober lonec. Pri odpiranju je potrebna previdnost: odpreti se sme lonec šele tedaj, ko je para zgubila vso svojo napetost. To lahko kontroliramo s pipico na pokrom. Če jo odpremo in para ne uhaja iz lonca, je to znak, da je vsebina zadostno ohlajena.
Vsaka stvar ima svoje zlo, tile parni lonci pa za nas železničarje svoje prav posebno zlo, visoko ceno. Majhen lonček, v katerem skuhaš kosilo za 2 osebi, stane že 800 din. Na žalost! Prepričan sem, da je edino le visoka cena kriva temu, da se čudežni lonec še ni udomačil tekom 250 let v vsakem gospodinjstvu kot reden „brzokuhaInik“.
N. U. dr. R. Vidmar:
O saharinu in kokainu.
Že Levstikov Martin Krpan z Vrha pri sv. Trojici je tihotapil s soljo; torej s sivarjo, ki je potrebna v vsakdanjem življenju. Zato mu lahko od-
pustimo ta greh. Naši tihotapci pa kaj radi tihotapijo s saharinom ter kokainom, s stvarmi, ki pa za življenje niso prav nič potrebni, da celo škodljivi.
Saharin je odkril 1. 1879 Fahlberg Konstantin, po rodu Rus. Pridobiva se iz toluola. Toluol se pridobiva potom frakcionirane destilacije iz premoga ali suhe destilacije kafre. Prvo je dandanes običajneje in tudi ceneje. V surovem sianju tvori saharin iglice, ki so brez barve in okusa ter se težko topijo v vodi. Sladke so pa 500 krat bolj nego sladkor. Ker se pa ti igličasti kristali težje topijo v vodi, uporabljajo raje alkalične soli, na pr. natrijevo sol, ki je samo 400 krat slajša kakor sladkor, je pa zato zelo lahko topljiva v vodi. Nima prav nobene kalorične vrednosti, to se pravi, ni redilna, dočim ima sladkor zelo veliko redilnost ter daje moč in vztrajnost pri delu. Ze en sam gram sladkorja da (4*1) kalorije. Če porabi človek okroglo 1800 kalorij na dan, bi mu zadostovalo dnevno 450 gr sladkorja ali približno pol kg. Seveda le, če človek ne bi potreboval mešane hrane: masti, beljakovin, zelenjave itd. Vendar je sladkor zelo važno hra-nivo, ker hitro in popolnoma zgori v telesu, to se pravi, da preide v kri in potem razpade na oglinovo kislino in vodo, tako da ne ostane nikaka trdna snov v telesu. Ce pa ga v veliki meri uživamo, se sladkor spremeni deloma v mast, — človek se redi. Z mastjo in beljakovinami bi človek ne mogel zadostiti svoji potrebi po hrani, ker te dve snovi le deloma zgorita in njuna meja resorbcije je zelo majhna ter le počasi zgorevata v organizmu, dočim zgori sladkor popolnoma in zelo hitro. S tem daje organizmu:
1.	) veliko množino toplote in tako varuje človeka pred mrazom;
2.	) nadomestuje beljakovine, ki so za človeško telo najtežje prebavljive, vsekakor pa zelo potrebne. Ob pomankanju beljakovin razpada človeško telo. Kri se v kostnemu mozgu ne tvori več, mišice, ki vsled trajnega dela trpe, se zmanjšajo. Če jim primanjkuje beljakovin, se ne morejo popraviti. Človek se počuti slabotnega in ni zmožen dela v polni meri. Zeli si miru, se na lahko poti in je čemeren. Vse to nadomesti sladkor v telesu, ker varuje beljakovine, katere človeško telo le težko prebavi. Zato je nemogoče shujšanega človeka z dovajanjem večje množine beljakovin kmalu popraviti. Sele, če dovajamo mast in sladkor in tako zmanjšamo porabo beljakovin, se organizem popravi, ker se uporablja kot gorivo sladkor, ki je najlažje zgorljiv;
3.	) sladkor zmanjša tudi uporabo masti, ki se kopiči v telesu, človek se redi;
4.	) sladkor ima še lastnost, da se v organizmu spreminja sam v mast in tako kopiči zalogo za časa pomanjkanja in bolezni, ko človeško telo ne more sprejemati vsled oslabelosti hrane.
Potrebo sladkorja, t. j. ogljikovih hidratov, krije organizem s sladkorjem oziroma ogljikovimi hidrati, ki se nahajajo v hrani. To je pesni ali navadni sladkor, mlečni sladkor, med, ki je najboljši sladkor, ker prehaja brez prebave v kri, dočim se mora pesni sladkor šele v želodcu prebaviti. Med gre naravnost iz črevesa v kri, je torej najboljše hranivo. Zlasti pa
prehaja sladkor kot hrana v organizem v obliki škroba, ki je sicer težje prebavljiv, vendar pa najcenejši. Veliko škroba vsebujeta moka in krompir. Pri zauživanju te hrane se škrob v želodcu oziroma že deloma v ustih s Pomočjo sline in nato v črevesu pretvori v sladkor in tako preide v obliki redilnih sokov v kri in po krvi po celem telesu dalje.
Iz tega sledi, da je nadomestilo sladkorja s saharinom velika nespamet, ker je saharin, dasi je močno sladak, ne le brez hranilne vrednosti, marveč v večjih množinah celo strupen. In kdor tihotapi to sladkobo, ne greši samo zoper državo in njene zakone, marveč tudi zoper samega sebe in svoje zdravje, ker si z uživanjem saharina slabi organizem in se zastruplja. Le v enem primeru koristi saharin, in to je tam, kjer človeško telo ne more uporabljati sladkorja: to je pri sladkorni bolezni. To je edina njegova dobra lastnost, ki pa daleč zastaja za njegovo škodljivostjo.
Še bolj nevaren kot saharin je kokain. Prvega tihotapijo ljudje radi varčevanja, drugega pa radi strasti. Človek, ki se navadi na kokain, ne more več opustiti njegovega uživanja.
Kokain se dobiva iz tropskih rastlin, ki spadajo v vrsto Erythroxyla-cej. Vseh vrst teh rastlin je nad 190 ter rastejo zlasti v južni Ameriki. Ima enostavne liste in mali beli cvet. Je to grm koka (E. coca), imenovan po starih Peruancih, katerim je bil sveta rastlina. Njegove liste, ki imajo grenak okus, so posušili, nato zmleli in zmešali s pepelom ali apnom in jih uživali, kar jim je lajšalo bolečine in dajalo pogum v bojih s sosednimi narodi. Zakaj, bomo videli pozneje.
Kokain se pridobiva sedaj tako, da se listi tega grma polijejo s petrolejem in sodo in nato stisnejo v posebnih stiskalnicah, iz katerih priteče surovi kokain, ki se mora še nadalje izčistiti. Treba je odstraniti močan strup, ki vpliva na srce, tako zvani izatropil kokain. Raztopina izčiščenega kokaina, posebno pa njegovih nat. soli povzroča na sluznicah neobčutljivost in se vsled tega uporablja v medecini pri operacijah itd. Če se tak kokain v zelo malih množinah popije, napravi človeka duševno zmožnej-^ega, utrujenost zgine, tudi občutek lakote se ne pojavi. Večja množina omamlja človeka in 0'30 grama zaužite količine kokaina lahko zadostuje, ^a človek umre.
Zastrupljenje s kokainom nastopi akutno navadno v samomorilnem uamenu, oziroma vsled neprevidnosti, kronično pa vsled navade na ta strup, kQr je zlasti pri južnoameriških žvečilcih listov caca jako pogosto. Odkar Pa uporabljajo kokain kot zdravilo proti kroničnemu morphinizmu, ki je hujši kot kokainizem, se je slednji silno razpasel po Evropi. Nekateri uživajo 3—4 grama kokaina v 24 urah, ali pa si ga ubrizgajo pod kožo.
bolj se je zlasti v novejšem času razpaslo nosljanje kokaina. Kot so s*ari tobakarji nosljali zdrobljen tobak, tako nosljajo kokainisti kokain.
Znaki akutnega zastrupljenja so glavobol, omotica, podobna pijanosti, Povečana dražljivost, tudi spolna, občutek strahu, težke motnje vida itd.
Pri kroničnem kokainistu, ki se v začetku počuti v jako udobnem razpoloženju, v lepih sanjah in halucinacijah, se začnejo kmalu duševne motnje. Pojavi se oslabelost volje, mišljenje ni več čvrsto in precizno, pojavljajo se blodnje. Vse te pošasti preganjajo kokainista, dokler ne zapade v bolezen, tako imenovano kokainsko paranojo, ki se konča po popolni obnemoglosti s smrtjo. Kokainizem je zelo podoben pijanstvu. Vsled prijetnosti, ki jih uživanje kokaina pričara, gleda človek ves svet skozi očala prevare; je kot popotnik v puščavi, ki ga je bila zavedla fatamorgana, vabeč ga in držeč ga v kleščah, ki navadno nikdar ne izpuste svoje žrtve.
I jf>(g©5D©(
Maksim G orle'j :
Na postaji.
(Prevet Rad. Peterlin - Petruška — Konec.)
— Bodi pozdravljen, zakonski par! Izvolita! Godba zaigraj!
Gomozov je stopil čez prag in obstal oglušen od vzriva neumnega in grdega hrupa. Za vrati so stali Luka, Jagodka in Nikolaj Petrovič.
Luka je tolkel s pestjo po vedru in tulil nekaj s svojim kozjim tenorjem; vojak je trobil v svoj rog, a Nikolaj Petrovič je mahal v zraku z roko, napihnil lica in delal z ustmi kakor tromba.
—• Bum! Bum ! Bum-bum, bum !
Vedro je žvenketalo, rog je zavijal in rjovel. Maivjej Jegorovič se je krohotal, držal se za boke. Krohotal je tudi njegov pomočnik, ko je videl Gc-mozova, ki je stal pred njim ves siv v obraz in z zmedenim nasmehom na drgetajočih ustnicah. Za njim je pa stala Arina nepremično kakor iz kamna in povesila glavo nizko na prsi.
— Timofeju je Arina besede sladke govorila
je pel Luka nesmiselno ter de’al Gomozovu strašne obraze. Vojak pa se je primaknil k Gomozovu, nagnil rog čisto k njegovemu ušesu ter trobil in trobil.
— No, pojdita ... no ... pod pazuho jo vzemi ... je kričal posta-jenačelnik ter se zvijal od smeha. Na stopnicah pred postajo je sedela njegova žena, se gugala semtertja in cvilila:
— Motja! . . nehajte . . . ah! . . kar umrla bom!
— Za hip svidenja srečnega bridkost trpljenja večnega! je pel Nikolaj Petrovič Gomozovu pred nosom.
Mi eh v .
— Hura, novoporočenca! je komandiral Mavtjej Jegorovič, ko je Go-criozov stopil naprej. In vsi štirje so enoglasno zagrmeli „hura“, pri čemer je vojak kričal z rjovečim basom.
Arina je šla za Gomozovim z glavo pokonci, z odprtimi usti, roke so ji visele ob životu. Oči so ji topo gledale predse, toda najbrž niso videle ničesar.
— Motja, zapovej jima, naj se poljubita! . . ha, ha, ha!
— Novoporočenca, dajta si vročega! — je zakričal Nikolaj Petrovič, Matvjej Jegorovič se je pa naslonil kar na drevo, ker se od smeha ni mogel držati na nogah. Vedro je pa grohotalo še naprej, rog tulil, zavijal in dražil, a Luka je plesal in pel:
— Aj, pregosto si, Orina, res nam kašo zavarila!
In Nikolaj Petrovič je zopet delal z usti:
— Bum- bum- bum! Tra-ta-ta! Bum! Bum! Tra-ra-ra!
Gomozov je prišel do vrat delavske hiše in se skril v nji. Arina je ostala na dvorišču, obkrožena od besnečih ljudi. Rjoveli so, krohotali se, žvižgali ji na ušesa in skakali okrog nje, vsi prevzeti od brezumnega veselja. Stala je pred njimi z okorelim obrazom, skuštrana, umazana, pomilovanja vredna in smešna.
— Novoporočenec je zbežal a . . . ona je ostala! — je kričal Mat-vjej Jegorovič ženi, kazal na Arino in se zopet krčil od smeha.
Arina je obrnila k njemu glavo in šla mimo delavnice v step. Žvižg, krik in hohot jo je spremljal.
— Dosti je tega, nehajte! — je kričala Sofja Ivanovna. — Pustite j° . . naj pride k sebi! Treba bo kmalu kuhati obed.
Arina je pa šla vedno dalje v step, tja, kjer je onstran železniške zemlje stala ščetinasta proga žita. Sla je počasi, kakor človek, ki se je globoko zamislil.
— Kako? Kako? — je povprašal Matvjej Jegorovič udeležence te le šale, ki so drug drugemu pripovedovali razne neznatne podrobnosti o vedenju novoporočencev. In vsi so se krohotali. Nikolaj Petrovič je pa našel celo tukaj dovelj časa in prilike, da je vstavil majčkeno modrost:
— Smejati se nad tem ni grešno, kar se nam zdi v resnici smešno . . . ie rekel Sofji Ivanovni ter prepričevalno pristavil:
— Toda mnogo smeha škoduje.
Tega dne so se na postaji mnogo smejali, toda kosili so pa slabo, ker Arina ni prišla pripravljat in je morala kuhati obed postajenačelnikova Zena sama. Toda tudi slabi obed ni pokvaril veselega razpoloženja. Go-,Tiozov se ni pokazal iz stanovanja, dokler ni prišel čas njegove službe, ko pa se je prikazal, so ga poklicali k načelniku v pisarno in tam ga je Začel izpraševati Nikolaj Petrovič ob hohoiu Matvjeja Jegoroviča in Luke, kako se je zmenil s svojo lepotico.
— Po svoji originalnosti je to izvirni greh prve vrste — je reke) Nikolaj Petrovič načelniku.
— Pa je res izvirni greh ! — je pritrdil mračno smehljaje se resni kretničar. Spoznal je, da se bodo nad njim manj smejali, ako bo vedei povedati o Arini tako, da jo osmeši. In pripovedal je:
— V začetku mi je namežikavala . . .
— Namežikavala?! Ha-ha-ha! Nikolaj Petrovič, vi si samo predstavite, kako mu je namežikavala takale spaka? To je prelestno!
— Namežikuje torej; jaz vidim to, pa si mislim: ne boš kaše pihala' Potem mi, seveda, pravi, ali hočeš, pravi, da ti sešijem srajce?
— Toda „tu ni šivanje glavna stvar" ... je pripomnil Nikolaj Petrovič. In pojasnil je načelniku:
— Veste, to je iz Nekrasova •— iz pesmi „Gizdalinka in ubožica" . -Nadaljuj, Timofej!
— In Timofej je govoril dalje; začetkoma je spravljal s težavo iz ust, potem ga je pa razvnemala laž vedno bolj in bolj, ker je videl, da mu laž. naravnost koristi . . .
A ta, o kateri je govoril, je ležala isto uro v stepi. Zašla je globoka v žitno morje, se spustila težko na tla in dolgo ležala tam nepremično-Ko ji je pa solnce že tako opalilo hrbet, da ni mogla več prenašati rje-govih vročih žarkov, se je obrnila s prsmi navzgor in si pokrila obraz z. rokami, da bi ne videla neba, ki je bilo prejasno, in nenavadno jarkega solnca v njegovi globini.
Suho je šuštelo žitno klasje okrog te ženske, ki jo je čisto ubila sramota, in neugnano in zadivljeno so cvrčali nešteti murni. Bilo je vroče, Poskušala je spomniti se svojih molitvic, pa ni mogla — pred očmi so se ji vrteli v divjem plesu od smeha spačeni obrazi, a v ušesih jo je rezali tenor Luke, se ji razlegalo zasmehljivo — žalostno tulenje roga in krohot. To ali pa vročina ji je stiskala grudi in odpela si je jopo in izpostavila svoje telo solnčnim žarkom; mogoče je mislila, da bo tako lažje dihala. In medtem, ko ji je solnce peklo kožo, ji je glodala v prsih neznana bol in občutek zgage. Vzdihala je težko in šepetala zdajpazdaj:
— Gospod, usmili se me! . . .
Toda odgovarjalo ji je le suho šumenje žitnega klasja in bojazljivo petje murnov. Kadar je dvignila glavo nad žitno valovje, je videla njegove zlate prelive, črni dimnik vodne sesalke, ki je molel iz dolinice daleč od postaje in strehe postajnih poslopij. Ničesar drugega ni bilo videti na vsej nepregledni rumeni ravnini, pokriti z modro kupolo neba, in Arini se je zdelo, da je sama na zemlji, da leži ravno sredi nje in da ne pride nikoli več kdo, ki bi delil ž njo težo samote, — nikoli več . . .
Proti večeru je zaslišala klice:
— Arina-a! Ariška!
En glas je bil Lukin, drugi pa vojakov. Rada bi slišala še tretjega, toda ta je ni poklical, in [tedaj je zajokala z obilnimi^solzami, ki so ji
hitro tekle s kozavih lic na prsi. Jokala je, si gole prsi trla ob suho, toplo' zemljo, da bi zadušila pekočo bol, ki jo je mučila vedno bolj in bolj. Plakala je in molčala. Zadrževala je vzdihe, kakor da bi se bala, da jo ne hi kdo slišal in ji prepovedal jok.
Ko je nastopila noč, je vstala in odšla počasi na postajo.
Ko je prišla do postajnih poslopij, se je naslonila s hrbtom ob steno kleti, dolgo tamkaj stala in zrla v stepo. Pojavljali so se in izginjali tovorni vlaki, — slišala je, kako je vojak pripovedoval sprevodnikom o njeni sramoti, 'n sprevodniki so se krohotali. Noč je bila tiha, mesečna . . . krohotanje Se je razlegalo daleč po pusti stepi, kjer so komaj slišno cvrčali murni..
— Gospod, usmili se me! ... je vzdihovala in se tesno pritisnila k zidu. Toda ti vzdihi ji niso olehčali težave, ki je ji dušila srce.
Proti jutru se je oprezno splazila na podstrešje postaje in si naredila zanko iz vrvi, na kateri ie običajno sušila izprano perilo . . .
Cez dva dni so vsled mrliškega duha našli Arino. Začetkoma so se Vsi prestrašili, potem so začeli presojati, kdo je tega kriv. Nikolaj Petrovič ie dokazal, da je kriv — Gomezov. Tedaj je pastajenačelnik sunil[kretni-^arja v zobe in mu z grožnjo zabičil, da naj molči. Prišle so oblasti in-izvedle preiskavo. Dognali so, da je Arina trpela na melanholiji . . . Delavcem progovnega mojstra je bilo naročeno, naj jo odpeljejo v stepo in tam zakopljejo. Ko je bilo to izpolnjeno, je na postaji zopet zavladal red •n mir.
In spet so začeli njeni prebivalci živeti po štiri minute na dan. Zavistno so zrli za vlaki, ki so drveli mimo njih, mrli od dolgčasja in samote, Qci brezdelja in vročine.
... A pozimi, ko vihrajo po stepi s tuljenjem in rjovenjem snežni nieteži ter obsipajo malo postajo s snegom in divjimi glasovi — žive njeni prebivalci še dolgočasneje.
T°ne Justin;
Abu el hakk.
(Arabska pripovedka.)
„Mir s teboj, o Abu el hakk, in sprejmi trudnega potnika, ki umira-0(t žeje za resnico. Čul sem o tvoji modrosti in nisem se bal dolgega, tr,Jdapolnega pota, da te najdem. Ne zavrzi me tedaj, ko sem na cilju, in nsliši mojo prošnjo."
»I tebi mir o sin zapada, ki je zablodil v našo nedotakljivo puščavo.
_ veš, da ta ne prizanaša nikomur, in da požre vsakogar, ki prodre v nj°. hoteč razgaliti njene tajne?"
Mirno in blago so donele besede lepega starca, zdelo se je, da izpopolnjujejo ves njegov mali dvor in odmevajo izven njega še daleč v peščeni puščavi. Sedel je nepremično kot bronast kip in iz lica mu je od-Seval zagoneten smehljaj.
„Ni me gnala k tebi radovednost, o Abu el hakk, veruj mi, temveč hrepenenje za resnico, ki je ne morem najti v življenju niti v njegovih dogmah. V življenju je laž, v verah iluzije, ki so nam jih dali preroki iz najnižjih slojev, da obmamijo neznajočo parijo. Da trpi lažje in zajezi njeno vpraševanje in odpor. Toda resnice ne vidim v nijedni — pokaži mi jo ti, ako moreš."
„0 sin zapada — pusti iztok in vrni se domov na zapad, saj on ti nudi vsega, kar more zadovoljiti njegovega človeka današnje dobe!"
»Obmame, o Abu el hakk! Vsa luč pride in je prihajala vedno le z istoka. In vse življenje zapada je ograjeno z visokim zidovjem in neprehodnimi zeprekami, na katerih se poedinec raztrga in ubije, ako noče hoditi po ozkem, tesnem potu, ki mu je odrejen od njegovega sočloveka. Kultura zapada nas je potisnila v razrede in kategorije, postrigla polet duha in ga obremenila do onemoglosti. Osvoboditev je nemogoča. Kdor se otrese in reši bremena, trenutno to bridko obžaluje, ker ga obremenijo potem še težje, do smrti. Ne maram zapada — iščem resnice in luči — daj mi jo!"
»Resnice? Preveč preprosta je, da bi jo mogel razumeti zapad. Toda pokažem ti jo vseeno, da vidiš, kako vam je nedosegljiva".
Dvignil je obe roki, v katerih je držal siringo k ustnam in izvabil iz nje topio-sladko melodijo, čije zvoki so se razlivali kot čar neznanega božanstva, ki je preobražal vso okolico.
Pan sam je dahnil svojo večerno pesem in izginil, a za njim je ostalo polje v prekipevajoči plodnosti in bogastvu. Mimo vrtov, čez zeleno cvetno livado se je vil potok s prozorno čisto vodo, iz katere je izšla žena, sveža in zrela kot njena okolica, in mu hitela naproti kot utelešena dobrodošlica.
„\hlan va sahlan! Željno sem te pričakovala, da se odpočiješ na mojih grudih in da uspavam tvoj nemir v sladke sanje. Pridi — tvoj dom je pripravljen in čaka na te".
Zadivljen je gledal sin zapada v odprti Eden, toda mesto da je pohitel vanj brez premišljanja in ga sprejel, je neodločno vprašal:
„A kdo si ti, divna žena?"
Porogljivo-grozen smeh hijene nekje v puščavi mu je bil odgovor. Izginil je ves Eden in obdajala ga je samo peščena pustinja kot nepregledno mrtvo morje. Razumel je in se v obupnem krčevitem ihtenju zgrudil na peščena tla.
Hipoma pa je planil na noge: „A kje je Abu el hakk?"
»Abu el hakk? Hvali Allaha, da smo te našli, sidi. Tisoči pred teboj so ga iskali in vse je požrla pustinja. Vrnila je le njihove bele kosti!"
»Toda jaz sem ga videl in govoril z njim!"
»Napil si se hašiša, sidi! Bliža se samum in skrajni čas je, da bežimo iz pustinje in dosežemo mesto."
Vstajal je vihar, žgoč in dušeč, noseč vrtinec peščenega prahu, in nastajal je mrak. Vedno glasneje, vedno bolj grozeče se je zaganjal v karavano, ki je dirjala proti zapadu, kjer je v daljavi vstajalo rešilno mesto.
wwww
O vljudnosti in lepem vedenju.
Marsikdo misli, da mora biti samo na cesti, v vlaku in gostilni vljuden, ker bi sicer veljal za zarobljence, neotesanca. Še celo največji paglavec se skuša na cesti nekoliko zravnati in potegne, dasi počasi, čepico z glave. Doma se mu pa to seveda ne zdi potrebno. V sobo vstopi, ne da bi se odkril in se vsede, kamor se mu zljubi. A tudi marsikak gospod, ki je še ravnokar govoril pred hišnimi vrati tako ljubeznivo s svojim znancem, *n ki se zna tako galantno priklanjati mladi dami, je doma čisto drug. Komaj da pove, koliko je ura, potem pa že sitnari in govori površno s Sv°jimi domačimi kolikor se le da. Nekaj prav izrednega bi bilo, če bi bil Pr'jazen tudi z njimi. Tudi nekateri odrasli sinovi in bratje, ki so zunaj najgalantnejši kavalirji, so napram svojim materam in sestram taki, da bi jih človek ne prepoznal. In kako je marsikatera gospodinja nevljudna s siažkinjo! Ali pa mora biti tako? Prijazen ukaz, želja, prijazno izrečena, k° čisto drugača izpolnjena, kakor če nad nekom zavpijemo ali zagodr-n)amo. Tudi vljudna zavrnitev učinkuje često bolj kakor razburjena psovka. ^Qla vljudnost o pravem času poravna marsikaj. Cesto se sliši izgovor: Človek je vesel, ako lahko to poškrobljenost odloži in se vsaj doma udobno P°čuti. Nekateri ljudje torej kažejo samo na zunaj neko vljudnost. Vsi pa Seveda niso taki. Ponajveč je ta domača razvajenost neke vrste površnost,. naPačno udobje in napačna vzgoja.
Preveč zaposlen oče in nervozna mati se ne obvladata in se kregata, tako kakor bi še nikdar ne slišala prav ničesar o lepem vedenju* otroci jih kajpada posnemajo. Kako prijetno je za celo družino, če gospodar vedno vljuden z ženo, otroki in služinčadjo. To je sicer samo Zunanjost, toda ta zunanjost vpliva zelo na vse rodbinsko življenje. Otroci k°do starše veliko bolj spoštovali, ako so starši med seboj vljudni in ako pazijo vselej nato, da ne bodo bratje napram sestram sirovi. Nič manj Potrebno pa ni, da se vsak, preden odide z doma, poslovi in pove, kam ®re- Ponekod je namreč zelo čudna navada, da gredo otroci z doma, ne ^a bi vedeli domači, kam so odšli. Lepo to prav gotovo ni.
Človek, ki doma ni smel delati, kar je hotel, se v življenju lažje °kvlada. Obvladanje je pa tako važna in potrebna lastnost, da lahka rečemo, da je od nje odvisna usoda in sreča posameznika. Vzgoja je na-
-vada, navada je tudi čednost, zakaj bi torej tudi vljudnost ne bila navada. Učimo se torej vljudnosti v najožjem rodbinskem krogu!
Kako čudno bi se nam zdelo, ako bi mati učila svoje otroke, da morajo govoriti pred tujimi ljudmi resnico, doma bi jih pa pustila lagati po mili volji. Zakaj se nam pa ne zdi čudno, ako smo vljudni samo napram tujim ljudem, doma pa ne?
Vsi tisti, ki nosijo knjigo o lepem vedenju samo v površniku in v ročni torbici, kar doma odlože že v predsobi, naj se spomnijo vselej in povsod, da je vljudnost napram tujim ljudem dolžnost, vljudnost doma pa merilo njihove duševne in srčne kulture.
||lllll!l!llll!llll!IUIIIIIIIČillll!IIIMI!l!llll!!ilillllllll!IU!li!lilllllllll!lli
g jz zmmžmtt u&vjj J
Nova knjiga o zadrugarstvu. V Sarajevu je v lastni založbi naš tovariš Nikola jarak prejšnji mesec izdal kijigo o zadrugarstvu pod naslovom „Pod zastavom duginih boja*. Knjiga je razdeljena v pet poglavij ! Prvo poglavje obravnava osnovne pojme o zadružni organizaciji, drugo govori o zadružnih organizacijah in njihovi razdelitvi po vrstah, tretje obravnava pogoje za uspeh zadružnih ustanov, četrto daje pregled o obstoječi mednarodni zadružni organizaciji in v končnem poglavju govori pisec o bodočnosti zadružništva.
Knjiga je pisana v lepi, lahko razumljivi srbohrvaščini, tako da jo more razumeti tudi vsak naš tovariš popolnoma.
Ni moj namen, da bi podal kritiko, ali in v koliko je piscu uspelo obravnavati bistvo in pomen zadružništva vobče. Poudariti moram samo to, da je dosedaj to prva knjiga v naši državi, v kateri je v poljudni, a vendar koncizni obliki povedano vse, kar bi moral vsak član zadrugar o zadružništvu vedeti. Posebej pa je treba naglasiti dejstvo, da je knjigo spisal naš ožji tovariš železničar, ki je v zadružnem pokretu med našimi tovariši železničarji v Herceg-Bosni že deset let v prvih vrstah in ki je s svojim požrtvovalnim in nesebičnim dosedanjim delom v največji meri pripomogel, da so si naši tovariši na področju sarajevske direkcije izgradili svoje vzorne zadruge, nabavljalno, kreditno, stanovanjsko in čebelarsko do take višine, da te zadruge pri nas predstavljajo na splošno najbolje organizirane zadružne enote.
Knjiga stane 10 Din in je s tem omogočeno slehernemu jugoslovanskemu železničarju in brodarju, da si jo naroči. Poslužila bo koristno vsakemu od nas, delavcu in nastavljencu! Zato pozivam železničarje zadru -garje, da si knjigo nabavijo in jo pazno prečitajo.
.	:	.	i .
Ivan Deržič
Opomba uredništva. Naročila je poslati z dopisnico na naslov uredništva oz. na Nabavljalno zadrugo. V interesu vsega članstva je, da v č‘m večjem številu priglasi nakup knjige, ki je res dobra in koristna.
vwwvw
Vremenska za maj.
			(L.	R.)			
K	o	t	a	d	s	e	n
■a	u	t	j	c	v	e	o
a	e	n	d	v	n	e	e
v	d	r	r	s	e	z	a
o	v	m	F	r	e	P	r
i	1	r	s	j	0	i	t
i	i	z	n	č	č	a	e
a	n	a	v	j	a	P	i
Spremenitev.
(L. R.)
PAPIR
X----X-
-x-x-
-XX------
DENAR Navodilo: Besedo „papir“ le treba spremeniti v besedo „denar“ tako, da se pri vsaki besedi na mestu X spremene črke, da nastane nova beseda (vedno samostalnik v 1. sklonu ednine.)
Črkovnica.
(L. R.)
	1 a	a	a	a	a	a	kub. potrebščina
		a	a	a	a	neobdel. kovina	
	a	a	a c	a	a		zver azij. mesto
	a	b		č	č		
		d	d	d	e		poljska rastlina evr. mesto turš. dostojanstv.
	le	e	e	e	e	J.	
		e	g	g	h		
	i	i	i	i	i	T	filozof vohun Cerkvenik pastir
	j	j	j 1 n n o o	j	k	k	
	1	1		m	m	m n	
	n	n		n :n_ o	n n o		
		n o					upanje vsebina, material
	o	o		o	p _p r r		vrsta glasb, del večinoma obrtnik
	p	P r		r			
	r	r 1 r		r	r	r	
1 r r		s	s	s	s	s	š | rek
1		t	U	v	-I	obok	
1 v	v	V	v	v	v v ' z! naprava (pri jedi)		
Srednji navpični vrsti dasta rek.
Rešitev ugank v 3. štev. »Zadrugarja".
1.	) Črkovnica: Kjer jih mnogo zapoveduje, je delo slabo.
2.	) Kombinacijska uganka: Ej, lepa zagata ga zapelje!
3.	) Dopolnitev: Kdor svojega gosta rad vidi, nasiti tudi njegovega psa.
Tokrat niso imeli naši ugankarji sreče — ali pa so imeli premalo poguma. Pravilne
tešitve so poslali in bodo nagrajeni: Osredkar Marko, Ljubljana; Globokar Vladimir in Stanislav, Mlačevo; Jelenc Milena in Tone, Novo mesto; Zakrajšek Rado in Jože, Glince.
Naši pionirji.
Sem dolgo raj tal, se potil,	Gospodinja tako naj gojila bi vsake
Na vse strani sem se boril,	Peteline, kokoši, kot uči jo naš —Jaka-
Da bi spoznali končno vsi,
Da moj račun povsod drži!
Vsebina: Po redni skupščini Neb. zadruge (str. 97). — Pol stoletja slovenskega zadružništva (str. 99), — Občni zbor Kreditne zadruge v Ljubljani (str. 101). — Družina' in zadruga (str. 102). — Sovjetsko gospodarstvo (str. 105). — Manufaktura (sir. 109). — Vrt in cvetlice (str. 111). — Perutninarstvo (str. 113). — Čebelarstvo (str. 115). — Domača tehnika (str. 115). — Zdravstvo (str. 117). — Na postaji (str. 120). — Abu al hakfc (str. 123). — O vljudnosti in lepem vedenju (str. 125). — Iz zadružnih revij (str. 126). — Za naše male (str. 127). — Naši pionirji (str. 128).
»Zadrugar" izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka S Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z- U. D. Ž., Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolo* dvorska ulica 39. — Tiskarna .Sava' d. d. v Kranju. (Odgovarja Nikola Slokanovič, Kranj.)1
TJ
O
mi
-m M
j Ul
i
n
- «■
lir m
V	. -1- <
'.h
0
ul
:	lil
RitJlI Ui
?nm ' rn
nnii . m
n m	Hr
n iii	ir

h e

Juhan
je najboljši dodatek k juhi, ki jo napravi tečno in okusno. Juhan je domači izdelek. Juhan dobite v vsaki boljši špecerijski prodajalni
Že 50 let
uporablja na milijone ljudi v mestu in na deželi
terpentinsko kremo za čevlje
SMOL-pasta
mast za usnje
za Čevlje
za Športinzaštrapac
napravi usnje prožno in
nepremočljivo
Ako želite dobro pecivo, potem uporabite za pri reditev istega
Dr. Oetkerjev
pecilni prašek
m Dr. Oetkerjev
vanilni sladkor
Kako prirediš Dr. OETKERJEV š a r t e I j ?
Zmešaj 14 d kg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. OETKER-JEVE zmesi za šartelj, x/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro nameščenem modlu pri srednji vročini.
' —	— i $S -v Zahtevajte, da se Vas brije le z „Merima milom!“	„Merima dečje“ milo ni samo nežno, nego tudi antiseptično!	„Merima“ je čisto domače podjetje. Kupuj domače proizvode!	Žika je samo ena. Če hočete piti res dobro in ne predrago kav, zahtevajte izrečno ŽIKO. Ali prejemate mesečnik „ZIK A“ ?
. ;
CERN] El I GRtlN
AGENTURA I KOMISIONALNA RADNJA, ŽITARICA, MLINSKIH PROIZVODA, STOČNE HRANE I SEMENA
NOVISAD
KRALJA ALEKSANDRA 14.
TELEFON : 22-42, 24-86, 25-62 TELEGRAMI: CERN J El NOVISAD BANKOVNI RAČUN KOD:
OPŠTE JUGOSLAVENSKO DRUŠTVO A. D. POŠTANSKI ČEKOVNI RAČUN BEOGRAD BR, 51643.
BRAZILSKI ČAJ
MATE
kot vsakdanja in jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma, kakor tudi njegove razširjenosti kot prave ljudske pijače zelo nizka.

RAZŠIRJA PRIJETEN VONJ PO JELKU »JELKA- HRANI ČAS, DENAR IN TRUD! »JELKA- DA TRAJEN IN POPOLEN LESKI
Ker stremi zadruga za lem, da postreže svojim članom z dobrim cenenim in domačim blagom, priporočamo vsem članicam, naj kupujejo
HDBERTUS-OVO MILO
celjske milarne z zgoraj razvidno zaščitno znamko. Vsaka gospodinja naj se prepriča, da je milo enakovredno drugemu, četudi dražjemu blagu. Cena navedenemu milu je Din 5-50 kos pol kg, terpenlinovemu pa Din 6'50.
BERIK
čistilni pesek
čisti in polira aluminijasto posodo, cementne, kamenite in lesene predmete, kopalne banje, marmor, jedilni pribor in razne kovine.
BERIK pesek se uporablja na mokri krpi.
Zadruga je pričela v Ljubljani, Masarykova cesta 17 z izdelovanjem perila.
Perilo izdelujemo po meri v najkrajšem času. Izdelujemo pa tudi konfekcijsko perilo, ki nas ne stane nič več kot če bi kupovali iz tovarne. Nadejamo pa se razen tega, da bomo delavce, ki so s konfekcijo zaposleni, lahko bolje plačevali. — Kroj je prvovrsten.
Članice! Z Dr. Pirčevo sladno kavo pripravite za Vašo družino prav izborno, okusno in zdravo kavo. Otresite se 'predsodka, daje dobro le blago s tujimi imeni 1 Bodite prepričani, da izdelujejo domača podjetja blago, ki nadkriljuje tuje izdelke 1 Članice, ne pozabite pri naročilu vpisati Dr- Pirčeve Sladite kave-
N a malo
Na veliko
Telefon 22-82
Ustanovljeno 1839.
TVORNIŠKO PODJETJE
RUDI KRAUS
čevlji s č;r K O
ROČNEGA IZDELKA, ZAJAMČENO DOBRO IN IZ PRVOVRSTNEGA USNJA IZDELANO ODTT.
PROIZVOD VSEH VRST KRAVAT, STEZNIKOV, PRSNIKOV IN PASOV, ČLAN TT. BRAČE KRAUS I HERR-MANN, TOVARNE SVILENIH TKANIN ZA KRAVATE V ZAGREBU.
ČEVLJARSKEGA MOJST-RA, LJUBNO P. PODNART, DOBITE V ZA-■	DRUŽNI TRGOVINI.
■^■POSKUSITE IN PREPRIČAJTE SE!

- s"	'4
■
i
-S
JU
A
■ <?•"
Nabavljalna	zadruga uslužbencev	drž. železnic r.	z. z	o.	z. v Ljubljani
Centrala:	Ljubljana, Masarykova	cesta 17, telefon št. 2241	in	2248.
.	| Glav. kol.	Masargkova cesta 17,	telefon	št.	2248.
Ljub jana. j Q0r<	Bleivveisova cesta 35,	telefon	št.	2641.
Maribor:
Prodajalne:
Koroški kol. Frankopanska cesta 34, telefon 2061. Glavni kol. Aleksandrova 49.
Prodajamo samo članom.
CENIK št. 4
veljaven od 20. aprila 1333.
Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga l
HLEVSKI IZDELKI
Moka, Ogg . .	.
„	Og . .	.
,	št. 2 . .	.
,	, 5 . .	.
,	ajdova .	,
„	ržena .	.
„	koruzna
„ koruza bela „	krmilna
Zdrob, pšenični .
„	kuruzni
„ činkvantin Otrobi, pšenični drob: „ pšenični debeli „	koruzni
Drobtine ....
Din
4—
4—
375
3-50
525
3-50
1-60
2—
1*20
450
2-	25
3— 1— 1-40 1— 8—
TESTENINE
Makaroni jajčni v kartonih Špageti jajčni v kartonih Makaroni, jajčni . . .
» domači . .
Polži, jajčni ....
„ domači .... Rezanci, domači široki Špageti, domači . . Fidelini, domači . . Krpice, domače . . . Zvezdice, domače . .
Fidelini, E. B.........
Rezanci, E. B. ...
Krpice, E. B...........
Jajnine................
Din 11-50 11-50 10-50 8— 10-50 8— 8— 8— 8— 8— 8— 22— 20'— 22'— 17’—
Zrnje
Riž, Carolina .
» la ....
»Ila ... .
Koruza, debela sušena „ drobna Kaša .... Ješprenj . . . Ješprenjček Fižol, cipro . .
“ prepeličar » ribenčan Leča, debela la » Ila . . .
Grah, zelen Piča za kure .
„	„	» Promiul
Ptičja hrana . . . .
SLADKOR
Sladkor v kockah .
„	sipa drobna
„	sipa debela
„ v prahu . .
Bonboni..........
» polnjeni la
. Ha
Kandis...........
M argo slad ....
Bonbonjere . . . skati. 12'
Šumeča limonada
SOL
Sol, fina . . » morska „ kreška
KAVA
Portorico surova la
	Din
Din	Kava, surova Ha	 kg 48'—
kg 11-—	» žgana	 „ 68—
„	9—	„ žgana »Special" . .	„ 80'—
„ 6-—	» žgana lila	 » 58'—
„ 1-10	» Hag vel	zav. 27'—
» 2—	„ Hag mali	 „ 14'—
,	4'—	
.	4-50	
„ 8-—	KAVNE PRIMESI
,	5’-	Din
»	41—	Kava, sladna Dr. Pirčeva . kg 12'—
,	2-50	„ Kneipp	 » 13’—
„ 12’—	„ žitna	 »	8"—
, 6'-	„ Žika	 » 14"—
n 13—	„ figova	 „ 22'—
» 2-—	„ Enrilo	 „ 20'—
„ 10—	» Enrilo	škatl. 16"—
„ 8—	„ redilna	 kg 20"—
	Cikorija, Franck	 „ 16"—
	»	kolinska ....	„ 16"—
Din	„	Favorit	 „ 16"—
kg 15-75	
„ 14—	
”, 15-75	MAST
„ 24—	Din
„ 40—	Mast	 kg 17—
* 30—	Mast v dozah po 5 kg	doza 90'—
* 23—	Ceres, bel, rumen .... kg 24"—
„ 44-—	Cajno maslo la ... .	„ 36"—
— do 48—	„ Ha	 » 30—
kom. 1'—	Kuhano maslo	 » 28"—
kg 12—	
	
2'75	
„	2-75	
	
Din	MESNI IZDELKI
. kg 74—	Din
„ 74--	Slanina, soljena	 kg 18"—
• „ 60—	,	tirolska	 „ 20'—
	Din		Din
Slanina krušna		kg 16 —	Sir, Chalet la		. kom. 3'—
„	„hamburška“ . .	* 20'—	„	» Ha ....	■	„	150
„	prekajena debela	„ 20'-	„ trapisfovski ....	. kg 20'—
„	papricirana . . .	„ 17'-	„ la		. » 26'-
Salame, ogrske		„ 60'-	- Ha 		. „
„	milanske ....	* 60'-	„ „Eidamer“ ....	, „
„	domače ....	„	„ »Gorgonzola" . . .	. „
„	krakovske . . .	* 25'-	„ »Parmezan” . . .	.	„ 90'-
„	letne 		n 21'-	Kvargelni 		. kom. 050
„	navadne ....	* 14'-	Maggi, velike		. steki. 28'50
9	tirolske ....	* 23'-	„	srednje ....	.	„ 17'-
n	„MortadeIa . . .	„ 25'-	„	male		„ 11'—
„	posebne ....	„ 20'-	„	na drobno . . .	. dkg 1'50
„	jetrne		„ 25'-	, juha gobova , .	. zav.
„	pariške ....	, 20'-	»	„ grahova .	n
„	jezikove ....	» 24'-	Juhan, velike ....	. steki. 12'—
Safalade		kom. 2'—	„ male		■ * 6'-
Hrenovke 		„ 2'-	„ na drobno . . .	. dkg 1'-
Klobase, kranjske ....	„	4'—	Kocke za juho »Graf" .	. kom. 1'—
„	suhe .....		„	„	„ »Maggi"	•	„	1'25
Meso, prekajeno vratina .	kg 18'—	Guljaš, ekstrakt ....	zav. 4'—
Kare brez kože 		* 20'-	Gorčica (zenf) ....	koz. 9'—
Kare s kožo 		* 18'-	Gorčica		. kg 24'-
Šunke, dalmatin. v narezu	„	Keksi v zavitkih ....	zav.
„	»	cele .	»	„	„	» a 1 kg	. kg 20'—
„ s kožo in brez kože „ 22'— „	„ kuh. vnarezu » 40'—
„ praške dnev. cena ,
n zvite................ „	21 —
Reberca brez kože ...	*	17"—
Carsko meso.............. „	18'—
Prsni vršci.............. ,	15"—
Plečeta, cela............ „	19'—
Krače.................... „	11'—
Jeziki, goveji ......	„	26'—
„ svinjski............. ,	20' —
Repi, svinjski............ „	11*—
Svinjski parklji......... „	5'—
Svinjske glave brez kosti	.	„	12'—
Tlačenka................. „	16'—
Ocvirki............ kg 6'— do 8 —
DELIKATESE
Din
Sardine...................kom. 2'—
» Va kg.............skat.	12'—
» velike V* kg .	.	.	„	9'—
„ srednje V5 kg	.	.	„	T—
„ male ‘A o kg	.	.	„	4 —
Sardelni obr. s kaper, velika „ 10'—
n n n n mala 9	5
Sardele, v slani vodi	.	.	kg	12'—
Sardele, očiščene .... kom.—‘50
Tunina................... „
Slaniki................... „	2'—
Rusi..................... „	1'25
Polenovka, suha.......... kg	20'—
Med, ajdov............... „	16'—
„ cvetlični ............... »	18'—
„	H	vel.	kozarec	20'—
„	„	mali	„	12'—
„	„	veliki	lonček	7'—
„	„	mali	»	1'75
„ na vago . . .
„ v aeroplanih .
„ v pločev. dozah Otroški piškoti . . Napolitanke, dolge
Dezert šnite Oblati .... Guljaš, goveji . Jetrna pašteta . Sardelna pašteta Čaj v dozah .
Čaj v zavitkih
Brazilski Mate čaj Čaj na vago Kakao la . . v . Ha . .
Čokolada a1/* kg
i/
n	n /10 »
l/
» » /20 »
„ z lešniki Vi kg
A . A ,
2 4 »
mlečna V14
V.
V«
V«.
Vi
Paradižniki V6 kg Mellon!
i/
n	Z 2	»	•	.	.
„Kulpin“ V6 kg
Vi »
„ 20--kom. 24'— doza 24'— z a v. 15'— kom. 1'— zav. 15'— kom. 2'— zav. 15'— doza 8'— » 6 — 7‘—
v. d. 26"— m. d. 14'— zav. 3'50 „	6'50
„	7'50
» 14'— 9	3-50
kg 96'— n 44'-„ 34'-tabl. 10'— „	4'50
„	2'50
» 29'-„ 20'— , 12-*	2'50
.	5'50
„ 11'-doza 5 50 9 13'-
n 4*---
. I 10'-
Marmelada Ha	kg 20'—
„ jabolčna doza a 1 „ 22*—
Din
Marmelada marelčna			kg 30'—
»	marel. doza		a	1 9 32'-
Ovomaltine vel. . .			doza 56'—
» srednja . .			9 32'-
» mala . . .			9	16'-
Citrona!				kg 100'—
Kaprni 				% 40'—
Soda bicarbonat . .			9 12'-
Kruh, črn in bel			štr. 2'—
Kvas				kg 32'-
Jajca dnevna cena			kom.
			
			
SADJE			
			Din
Jabolka 				kg
češplje, sveže . .			9
„ suhe dom. .			„
„ suhe bos. .			9 6-
Hruške, suhe . . .			9 6'-
„ sveže . . .			9
Breskve, sveže . .			„
Marelice, sveže . .			9
Grozdje .....			,
Orehi, celi ....			9	7'-
Orehova jedrca . .			, 22'-
Rožiči, celi ....			,	5-
Rožičeva moka . ,			9 6'-
Mandeljni, la . . .			. 52'-
»	Ha . . .			. 40'-
Rozine la				. 20'-
* Ha				» 14'—
Grozdiči-Vamperli .			. 14 —
Cvebe ......			, 12'-
Čebula				9	1 —
Čebuljček ....		. r	9 8'-
Česen				9 6'-
Limone				kom. 0'50
Pomaranče ....			9	I™
*	Jafa . .			9 2'-
„ ....			9	1-50
Mandarine ....			9	I'"
„ ....			9	125
Dateljni,	. . .			kart.
Fige v vencih . .			kg 10'—
„ dalmatinske			*	4'-
Mak, plavi ....			9	20'-
Lešniki, tolčeni . .			9	26'-
»	celi . . .			*
Zelje v glavah . .			„
„ kislo ....			.	3--
Repa kisla ....			9
Krompir				9	I”
Kostanj, domači			»
Pinjoli				9	60'-
Kumarce meš. z gobicami			koz. 22'50
Kumarce kisle vel.		•	9	23'-




TEKOČINE
Kis za vlaganje ....	Din 1 *
„ vinski 6°/0		9	5'-
9 navadni 6°/0		9	3'50
Olje, namizno		9 14'-
„ bučno .......	9 11'-
9 olivno		9 16'-
Brandy 0.35 1		steki. 30'—
Brandy 7/io 1		9 50'-
Rum, Ila a 1/i 1		J OO tH R
9 la a ’/21		9 30'-
„ la a 11		9 50'-
Žganje, borovničar a '/, 1 .	9 24--
*	hruševec a l/21	» 20--
*	tropinovec a V2 1 .	9	20'-
„	brinjevec a 1/, 1 .	. 20'-
,	slivovka a V21	9	20'-
„	marelično a 1/21 .	9 20'-
Vino Vermut		1 24'—
„ belo štajersko . . .	9	8'—
„ „ „ ...	9	9'-
„ cviček		9 8'-
* Dalmatinsko belo	9 6'-
„ Opolo	....	9 6'-
Prosek 		1 16'—
Francosko žganje ....	i. steli.
9	žganje ....	s. steli.
„	žganje ....	ra.stell. 8-—
Rum, esenca 		steki. 8'—
Malinovec a Vi 1	....	9 15'-
Malinovec na vago . , .	kg 19'-
Rogaška voda a 1 >/2 1 . .	steki. 6'50
Rog. Donati ali. . . .	9	6'-
Radenska voda 1 1/2 1 . .	9	6'50
Sisačka voda 1 V2 1 . . .	9	6'50
Grenka voda Fr. Jožefova	* 12'-
*	9 Palma . . .	9	950
Medica 			1
Mošt sadni		
Chabeso 		steki. 2'—
Sok, limonaden		
Panonski biser		slek. 32'—
DIŠAVE	Din
Poper, cel in zmlet vel.	zav. 3'—
Cimet, n n	n	n	3'—
Klinčki (žbice)		3’—
Piment, cel in mlet	vel.	9	2'50
Lavorjevo zrnje (lorber) .	n	1*
Lavorjevo listje		9	I™
Janež 		9	250
Kumna		9	2'50
Muškatov! orehi ....	kom. 0'50
Muškatova cvet		zav. 3'—
Vanilija v šibkah ....	kom. 1'—
Žafran		zav. 0’75
Paprika) huda ......	3'—
„	sladka		3'—
Ingver 		9	3-
Korjander		9	2'50
Majoran ........	kg 60'—
Kamilce		. 20'-
POTREBŠČINE ZA PERILO
Din
Milo, Benzit............
„ Zlatorog nav. . .
„	„	terp.	.	.
Milo Hubertus sivo . .
»	»	nav. .	.	.
»	»	terp.	.	.
„ Schicht nav. .	.	.
»	»	terp.	.	. ,
„	Merima
„	Sunlight..........
„	otroško..........
„	toaletno	Apollo vel.
»	»	» mali
, Elida vel...........
»	» mali ....
„ Speick vel. . . .
»	„ mali ....
„ Glycerin ....
„ Viola..............
„ Olivia vel. . . .
„ Marija..............
„ toaletno karbol . .
„ mandeljnovo . . ,
„ za roke ............
„ za britje II ...
Soda za pranje ....
Lug.....................
Plavilo v kockah . . .
Plavilni papir..........
Boraks..................
„ carski.............
Škrob rižev ............
Henko soda .............
Zenska hvala............
„Tri“ soda..............
„Radion“................
„Persil“................
»Lux“ ..................
kos 5'— kg 11'50 „ 1350 „	9'50
„ H-„ 13-„ 12'50 „ 14'50 „ 14 — kom. 2'— , 8'-„ 12'-.	7'50
„ 15'-„ 8'-„ 10'—
9'—
»	4'—
„	750
„ 10-— -	4'-
„	9'-
9	4'50
3'— „ 8'-kg 1'75 „	4'—
zav. 2'50 .	1'50
*	2'50
skati. 4'75
,	5-
zav. 1'50 .	3-
,	2'50
„	3-
„	5'50
» 6'-zav. 4'50
Vrvi za perilo, velike kom. 20'— do 40'— „	„	„ male kom. 8'—do 15'—
male	„ 16'—do 19'—
POTREBŠČINE ZA ČEVLJE
Din
Krema, črna...............
„ črna.................
„ črna ................
» rjava................
» rumena...............
„ bela.................
Albion, bela..............
» siva.................
Mast za čevlje............
Krtače za	blato . .	.	.	,
„ za	mazanje	.	.	.
„ za	svetlenje	.	.	.
Vrvice za čevlje, črne dolge
lllJk.12'— snd. šk. 7-— mala šk. 5 — škatl. 5'— „	5'—
„	5'—
steki. 6'— » 6'-škatl. 4'— kom. 4'—
*	1'50
*	12'-par 1*50
Din
Vrviee za čevlje, črne kratke	par	1'25
»	»	» rjave kratke	„	1'—
„	„	„ rjave dolge	„	1*50
Vezalke, usnjene ....	„	2'—
Olje za mazanje podplatov steki. 8'—
DRUGE POTREBŠČINE
Din
Kalodont................tuba	6'50
Chlorodont............... „	6'50
Doromad ...................... „	6'50
Odol .....................1. steki. 65'—
,,	...................S. Steki. 35'—
„	 m.stekl.	22 —
Ustna voda.................steki.20"—
Parfem ........................ „	16‘—
Kolonska voda.............I.Steki. 12'—
„	„	..........v. steki. 24-—
Esenc za kolonsko vodo . steki. 16'—
Krema za kožo.............tuba 12'—
Vazelin, Elida .............škatl.	6'—
Puder, Elida............. „	10'—
Krtače za zobe, velike	.	.	kom 12'—
»	»	» male . .	„	8'—
»	* roke........... „	2'50
„	„ obleke	....	„	16'—
„	„ ribanje	....	„	5.—
„	„ parkete	....	„	27.—
Omela za parkete ....	„ 24'—
„	mala............. „	12'—
Metle, velike............. „	10'—
„ male................. „	6'50
Metlice otroške.......... „	5'—
„	za obleko	.... *	„	6'—
„	za posodo ...	„	1'25
Čistilo za parkete	....	1. tlila	24'—
*	„	„.....i. tuba	13-—
Sidol....................tuba	5'50
Svitol ... •.............tuba	4'80
Vim . .......................kom.	2'50
Hobby prašek ................. „	6'—
Ominol................... „	2'50
Pesek za email posodo	.	zav. 1'—
»	»	»	» s prep. „	1’50
n	n	n	n	n n 2
„	„ alum. „	.	„	3'25
Peščano milo za	roke	.	.	„	4‘50
Prašek za srebro	in zlato	„	3‘25
Smirkovo platno	....	pola 1'50
Tepači, veliki..........kom.	18' —
„ srednji............. „	13'—
„ mali................ „	8'—
Sveče, velike............pak.	7'—
„	,	............kom. 1’20
Din
Din
Din
Sveče, male ......	pak. 7'—	Morska trava . . .		kg 4'—
9	9			kom. 0'70	Hranilniki ....		kom. 40'—
9 za božično drevo	kart.	Peharji veliki . . .		7'—
Svečke čudežne 		škatl.	„ srednji . .		9	5'-
Nagrobne lučke .....	kart. 1025	» mali . . .		9	4'—
Nočne lučice		škatl. 2'—	Stručnice, velike		9	8'-
Vžigalice ....... .	pak. 10'—	Stručnice, srednje .		7'—
9	.				škatl. 1'—	9	male . .		9	6'-
Zobotrebci		zv. 0'50	Solnice, lesene . .		9	9'-
Črnilo		steki. 3'—	Šivanke 			zav. 1'50
Svinčniki, navadni ....	kom. 1'25	Sukanec, bel, črn št.	10-16	valj. 5'—
„ tintni		3’—	»	n	n	p	20-36	9	3'75
Peresniki		9 2--	n	a	n	n	40-60	9	3'-
Predpražniki iz mor. trave	9 44'-	Elit,		mala doza 16'—	
n	n	n	n	9 30'-	„ 		vel.	9 29'-
9	9	9	9	9	26'—	„ s škropilko		kart. 51'—
Slama za predsobe, la . .	» 12'-	Škropilka . . . .		kom. 22'—
n	n	n	t•	•	9	4'—	Obešalniki, veliki .		9 15'—
Muholovci		»	1*—	9	mali		9	2'50
Prah za čiščenje obleke .	9 10'-	Pralni stroji . . .		9 13'-
Šampon		4'—	n	n		9 14'—
Pergament papir ....	pola 1'—	n	n	...		9 16'-
Celofan papir	pola 4'	- do 6'—	„ „ ...		9 18'-
Pasovi, usnjeni		kom. 8'—	Pile, trioglate . . .		9	5'-
Barva za piruhe • . . . .	zav.	Pile trioglate . . .		9	5-50
Ostara papir		„	„ ploščnate . .		9	9-50
Grafit		kom. 0'50	9 ploščnate . .		9	11 —
Pasta za peči		kom. 3'—	„ ploščnate . .		9 13 —
Platnene vrečice, male . .	9	8'-	Rahljači, brez ročaja		„ 12'-
9	9 srednje .	9 12'—	9	z ročajem		9 15'
»	9 velike . .	9 15.—	Brusači 		• , .	» 13'-
Olje za šivalne stroje . .	steki. 4'—	Kladiva za meso .		9 12'-
Drobilnice . . , . .	. ■	9 40'-
Mesoreznice . . . .	. -	9 50'-
Žlice, nav		. .	„	5'50
Žlice, alpaka ....	
9 kavne nav. . .	3'—
9	„ alpaka .	7-— . . „ /
Vilice, navadne kom.	9'— do 13'—
„ alpaka . . . .	. .	„ 13'50
Noži, navadni . . kom. 10 do 13'—	
9 alpaka ....	• •	» 24'-
Kolesa, »Waffenrad“	kom. 1700'—
„	„Kosmos“	kom. 1250'—
Vozički za prev. živil	. .	9 350'-
Prazne pušice . . .	. .	9	5'-
„ „ ....	.	•	9	10-
Umetno gnojilo . . .	. . kg 2'—
Semena, mali . . . .	. . zav. 1'—
Grah in fižol vel. .	.	.	9	2'-
»Mali sadjar" ....	. . knj. 5'—
»Mali vrtnar" . . . .	. .	9	5'-
KURIVO	
Drva, bukova cela .	.... c
9	9	žagana	• • • • c =
„ mehka v kolob.	kom. 4'50 u
Premog, trboveljski kosovec .
Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna.
Vsak petek sveže morske ribe!
Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelan itd.
KATHREINER KNEIPP-ova SLADNA KAVA
PRAVI FRANCK
sta nerazdružljiva prijatelja.
Vprašajte vašega zdravnika, on Vam bo rekel, kako zdrava je ta pijača! — 100% domači izdelek.
karameli
l"«B
UPORABLJAJTE SAMO
Čistilo za čevlje odlične kvalitete!
Znamka „FOX“ Vam garantira fabrikate iz najplemenitejših sestavin in na temelju dolgoletnih pazljivih in premišljenih izkušenj.
Tvornica čokolade
Adolf
Zavrtanik
Lesce
Bled
Zahtevajte mojo specijali-teto »NOISETTE* čokolado z lešniki, ki je po kvaliteti in okusu nedosegljiva. Dobiva se povsod kakor tudi vse vrste čokolade od najobičajnejše do najfinejše.
KEKSI VAFELJ NI BISKVITI
najboljši pri TOVARNA KEKSOV IN VAFELJNOV
B. Pauer
družba z o. z.
Ljubljana
Vsak poznavalec kupi STEYR kolesa.
LJUBLJANA Miklošičeva 36.
„SIDOL“
priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin.
Zlat o naših hranil
JAJNINE
makaroni, špageti, juhine zakuhe