Zarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po poSti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18’—, polletna K 9—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in .	od 6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo spre-jem& naročnino in inserate. — Nefrankirana
—       " ■’ ""     '     "
pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje1* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 55.
V Ljubljani, v sredo dne 9. avgusta 1911.
Leto I.
Nazori domobranskega ministra.
Zgodilo se je eukrat, da je vojaški minister v avstrijskem parlamentu slabo naletel. Njegov korporalsko-generalski ton, ki se smatra v kasarnah in po fevdalnih salonih za —ee— izraz militaristične —ee— vzvišenosti in ~ee— samozavesti, ni imponiral v državnem zboru ampak je zbudil tako ogorčenje, da so se stare baroke in copi kar tresli. Glasovi, ki prešiujajo s strahom in grozo stotnike in majorje, celo polkovnike in brigadirje, zlasti kadar se približuje doba avanzirauja in — penzioniranja, so nepričakovano našli v dvorani avstrijskega državnega zbora čuden odmev, posebno na oni Btraui, kjer sede socialni demokratje. Od one strani je zagrmelo iz ust poslanca Schuhmeierja: Ekscelenca, Vaš prostor ni pred ljudskimi zastopniki ! In ko se je čez nekaj časa odgodeni parlament zopet sešel, res ni bilo tedanjega domobranskega minUtra več na njegovem mestu.
Od tistega časa se je opazovalo v obnašanju generalskih ministrov nekaj izpremembe.
V	parlameutu in delegacijah je postal njih ton uljudnejši, umeknila se je prevzetuost uniforme napram civilistom, tupatam se je celo stvorno pokazalo nekoliko napredka. Ukazi vojnega mi-iiiitrstva zoper trpinčenje vojakov so postajali resnejši, uvaževati so začeli vsaj ponekod ljudske zahteve, ki ?o jih zastopali socialni demo-kratje, pa so se vpeljale podpore za družine rezervistov, kadar morajo na orožne vaje, nekoliko se je zboljšala menaža itd.
To ni bil bistven preobrat. Načelo militarizma, ki je tako nasprotno demokratični brambovski ideji kakor noč dnevu, je ostalo nedotaknjeno. Svojo oblast je izkušal militarizem še bolj razpeti in svoje temelje utrditi; njegove zahteve so se še množile. Ali tudi majhni uspehi se ne smejo prezirati, zlasti kadar gre za stare, globoko vkoreninjene predsodke, med katerimi stoji vera v neizogibnost militarizma v prvi vrsti. Tudi če se institucija sedanje vojske ne da odpraviti s sedanjimi močmi, ni vseeno, kakšna je ta institucija znotraj in zunaj, kakšua je usoda onih, ki ji morajo služiti in kakšno je njeno razmerje napram ostalemu prebivalstvu.
Malenkostno zboljšanje zadnjih let je dajalo ljudstvu nekaj upauja, da pojde vsaj polagoma naprej, če ne skokoma, vsaj z drobnimi koraki. Naravno je, da zauima vsaka taka malenkost vse prebivalstvo ; zakaj četudi je velika neresnica, da imamo Jjudsko vojsko", je vendar vse ljudstvo vezano z vojsko; stari možje so b li vojaki, svoje sinove morajo dajati k vojakom in sinovi sinov pridejo na vrsto, ko bodo očetje že črnovo)niki.
Ali bkromno upanje, da bo bolje, je nenadoma razdrl domobranski minister Georgi s svojim govorom zaradi drohobiškjh dogodkov, če bi šlo le za osebne nazore gospoda feld-maršallajtnanta, ki jih je izražal v svoji polemiki z opozicionalnimi govorniki, bi bila mala skrb. Generalov je v Avstriji še dovolj in našel bi se tudi še tak, ki bi se dal poučiti, da se v parlamentu ne govori tako kakor v jezdarni. Ali zlo tiči bolj globoko. Militarističnim krogom že davno niso po volji novejše, bolj civi-lizairane oblike občevanja njih ministrov s ci-vilistično svojatjo. V tistih krogih se je oka-menil duh iz dobe absolutizma pa hoče da ostane armada skala, ob kateri se mora razbijati vse valovje modernih idej. Vojska ima po veri teh krogov ostati trdnjava resničnega absolutizma v okolici dozdevne ustavuosti.
Med demokratično strujo v javnem življenju in pravimi zastopniki militarizma je propad brez dna in brez mostu. Iz nasprotja, ki ga povzrokuje na eni strani nazadnjaška zakrknjenost iti oblastnost, na drugi zahteva, da se tudi vojaščina prilagodi novemu času. je nastala tudi sedanja kriza v vojnem ministrstvu. S Schijnaichom baje ne soglaša prestolonaslednik. Ali že pred tedni se je napovedovala njegova dt-misija in takrat je prišlo na dan, da mu visoki militaristični krogi najbolj ^zamerijo njegov molk vpričo napadov na vojno izza dohrobiških dogodkov.
Bolj kakor SchOnaieh je tem predstavnikom absolutnega militarizma ustregli Georgi Z njegovim govorom so s svojega protidemokratičnega stiilišfa lahko zadovoljni; ali ljudstvu je ministrov zagovor streljajočega vojaštva razkril ves prepad, ki so ga ministri v vojaških suknjah zadoja leta skušali zakriti s kou-ciliantuimi oblikami. Georgi je ponujal poslau-cem tako povest o drohobiških dogodkih, kakor da je pridrla tolpa divjih razboluikov v Dro-hobycz in žugala angelsko nedolžnim LOwen-steinovim pristašem z barbaričnim pogromom, ki ga je streljajoča infanterija požrtvovalno in junaško komaj preprečila. Dosledno je minister tisto ljudstvo, ki ni pripadalo L5wensteinovi stranki imenoval sodrgo (PObt-l). Neštetokrat je ponovil to besedo in gotovo je bil prepričan, da so bili s tem izrazom najbolj opravičeni smrtni streli. Georgi ve in priznava, da pieiskava še ni končana, kako se vodi mu je morda znano, morda pa neznano. Ljudje, ki so na Gališkem doma in poznajo gališke razmere, imajo največje dvome o tej preiskavi, ki je spretno znala iz prič napraviti obtožence. Sami sodniki pravijo, da ne verjamejo izjavam, ki so jih morali vzeti v zapisnik, češ da se je iz množice streljalo na vojaštvo. Georgi pa jemlje vse, kar se mu je reportiralo na škodo množice, za sveto, neomajno resnico iu ua podlagi teh reportov izrisa svojo sodbo. Nezadovoljneži,
ki se niso dali meni nič tebi nič oslepariti za svoje glasove, so bili sodrga. Ljudje, ki so udrli v Lijvvensteinov agitacijski lokal, odkoder je izhajalo sleparstvo na debelo, gotov^— pravi domobranski minister — niso bili kavalirji. Bržčas bi mu bilo razumljivo, da so poslanci razburjeni, če bi se bilo streljalo na kavalirje, ali pokalo se je vendar le „med sodrgo*.
Poslanec dr. Diamaud je odgovarjal ministru: ». . . Zavrniti se more ton, katerega se je brambovski minister posluževal v tej dvorani. To ni dopustno napram ljudem, ki iih minister ne pozna. Ali to je z*-lo značilno: Oe imenuje minister ljudi, ki so ua cesti, sodrgo, strelja nadporočnik na to sodrgo I To ui slučaj, to stališče, ki ga armada žal zavzema napram civilnemu prebivalstvu. Mi nismo sodrga. To so državljani, ki vzdržujejo armado in vojsko, to so očetje vojakov, sami bivši vojaki, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, od Vas, ekscelenca, pa zahtevam spoštovanje do teh ljudi če nimate svojih vojakov tako v oblasti, da streljajo, kadar hočete Vi (v Drohobzczu so namreč streljali brez komande), tedaj je denar za vojsko izmetan, tedaj smo izgubljeni še preden se prične vojna“.
Diamaudova kritika je zadela jedro. In to je treba pribiti: Dne 28 julija ni govoril v poslanski zbornici general iu minister Georgi. Govoril je protidemokratični militarizem.
Odgovor kraškemu državnemu poslancu.
Nabrežina, 8. avg..
Gospod dr. Gregorin, kraški državni poslanec. ne čita BZarje“. Zato ima pa prijatelje, ki se ne sramujejo delavskega lista. Ti prijatelji so ga opozorili, da ga je naš list uapadrl zaradi njegovega glasovanja proti u vozu argentinskega mesa in je na naše napade odgovoril v „Ediuosti“ od dne 6. avg.
L»r. Gregorin pravi. Ni res, da sem glsBoval proti uvozu argentinskega mesa, pač je pa res, da sem glasoval proti predlogu poslanca Beumanna, ki je bil sprejet tudi od draginj-skega odseka, s katerim se je poživljalo vlado, naj brez o -zira na ugovor ogrske vlade, dovoli neomejen uvoz prekomorskega zunanjega mesa.“ Dr. Gregorin se je hotel pošaliti s svojimi volilci in čitatelji,J pa se je poigral z besedami. Kaj se ne pravi glasovati proti stvari, ako se glasuje proti predlogu, ki ono stvar zahteva? Ako je dr. Gregorin glasoval proti Beuinaunovemu
predlogu, ki je zahteval uvoz prekomorskega mesa, je tedaj glasoval proti uvozu. Stvar je tako logična, da je razumljiva tudi učenca prvega razreda ljudske šole.
Ampak dr. Gregorin pove tudi, zakaj da je glasoval proti predlogu: Zato ni glasoval, ker se predlog ni ozia ral ua pogodbo z Ogrsko, ki obstoji, naj je nam prav ali u e. Dr. Gregorin se lahko dela nevednega, kolikor hoče. Mi imamo pravico opozoriti ljudstvo ua dozdevno neveduost njegovo. Da pogodba obstoji, to vtmo Vprašanje je pa, kakšna je pogodba in v koliko se je sme jemati v poštev pri tem vprašanju. Dr. Gregorin ve, iu ako ne ve bi moral vedeti, da n« podlagi pogodbe z Ogrsko od due 8. oktobra 1907. ne more ogrska vlada prav nič ugovarjati uvozu prekomorskega mesa v Avstrijo. Tozadevni ugovor ogrske vlade in izjava barona Gautscha temelji na tajni pogodbi, ki jo je sklenil z Ogrsko Weiskirchner brez vednosti parlamenta in ki jo je Bienerthova vlada izdala v obliki dodatnih dispozicij k pogodbi kot vladno uaredbo. Te dodatne dispozicije k §. 20. pogodbe pa postavljajo pogodbo samo ua glavo, ker gredo daleko preko določb v navedenem paragrafu. Vlada sama pa nima uobene pravice dodajati od parlamenta sklenjenim pogodbam take dispozicije, ki spreminjajo smisel pogodbe in jo tako rekoč razveljavljajo. Vlada je pač eksekutivna, nikakor pa ne zakonodajna oblast. Ako torej vlada nima pravice delati pogodb brez in preko parlamenta, niso od nje narejene pogodbe za parlament obvezne, čemu naj torej resua parlamentarna stranka jemlje v poštev ugovore od katere bodi straui, ako ugovori temelje na naredbi, ki je bila izdana protizakonito? Jemati take ugovore in naredbe v poštev, se pravi omalovaževati, kršiti že itak preoraejeno moč ljudskega zastopstva. Dr. Gregorin ima prav samo tedaj, ako se je dal izvoliti, da bo kot ljudski poslanec pomagal vladi pri kršenju pravic državnega zbora. Pa recimo, da so vladne dispozicije obvezne. Tedaj bi imel poslanec Fried-mann še veduo prav, ki trdi, da niti v smisla vladnih dispozicij ue obstoje primere, po katerih bi bil ugovor ogrske vlade upravičen. To se pravi, da ni sedaj nobenih nevarnosti v zdravstvenem in higieuičuem oziru, o katerih govori § 12. ministrske naredbe. Zakaj se torej dr. Gregorin po nepotrebnem skriva za to pogodbo. Baje naj bi bil povedal, da se je ustrašil Gnutscheve izjave. S tem odstavkom v svoji izjavi je dr. Gregorin naravnost osmešil parlament in povedal javnosti, da je vsa slovenska delegacija ua Dunaju samo smešno orodje iu orožje v rokah vl;>de in agrarcev. Da mu pa delavstvo zaradi tega ne more biti hvaležno, se razume samo po sebi.
MAKSIM UOKKIJ ;
Mati.
Socialen roman v dveh delili.
— Prvikrat vidi fabriške delavce! — je pojasnil Bibin. — Pravi, da so čisto posebni ljudje . . .
— Zakaj ? — je vprašal Pavel.
Jefim si je pazljivo ogledal Andreja in dejal:
— Ostre kosti imate. Kmetje imajo okro-
— Kmet stoji mirnejše na nogah l — je dostavil Bibin. — Pod seboj čuti zemljo, četudi ni njegova, vendar čuti zemljo 1 A fa-briški delavec je kakor ptica — domovine nima, ne doma, danes — tukaj, jutri — taml Tudi baba ga ne zadržuje; če mu ni kaj po godu — pa hajdi I Pa poišče drugje kaj boljšega. A kmet hoče izboljšati vse okolo sebe, ne da bi se ganil z mesta . . . Aba, mati je prišla 1
In B.bin je odšel v kuhinjo. Jefim je stopil k Pavlu in ga ves v zadregi vprašal:
—».Ali mi posodite kakšno knjigo?
— Drage volje! — je odgovoril Pavel.
Oči so se mladeniču željno zaiskrile iu
urno je dejal:
— Vrnem vam jo! Naši ljudje vozijo v bližini smolo, pa vam jo prineso. Torej, hvala lepal Dandanes je knjiga kakor sveča po noči. ..
Bibin se je vrnil oblečen, trdno prepasan in je dejal Jefimu:
— Pojdiva, čas je že!
— Zdaj bom pa bral! — je vzklikuil Jefim pokazavši na knjige in se široko nasmejal.
Ko sta odšla, je Pavel živahno vzkliknil proti Andreju :
— Ali si videl zlodeje? . ..
— Da-a! — je zategnjeno odgovoril Malorus.
— Kakor oblaki na zatonu . . . gosti, temni »e počasi vlečejo . . .
— Ali je to Mihajlo? — je vzkliknila mati. — Kakor da ne bi bil nikoli v tovarni! Popolnoma se je pokmetil . . . Kako strašen je!
— Škoda, da te ni bilo tu! — je dejal Pavel Andreju, ki je sedel za mizo, iu čemerno gledal na svoj kozarec čaja. — Videl bi bil srce, ko zmerom govoriš o srcu ! Bibin mi je pošteno podkuril... potolkel me je, zadavil! Nič mu nisem mogel odgovoriti . .. Kako ne-zaupen je napram ljudem . . . kako malo jih ceni! . . . Strašno moč ima, kakor pravi mati, ta človek v sebi! . . .
— Videl sem! — je dejal Malorus. — Otrovali so ljudi! če se vzdignejo — porušijo
i vsevprek! Golo zemljo hočejo ... vse opu-stošijo, vse izrujejo! . . .
Počasi je govoril; očitno je bilo, da premišlja o drugih rečeh. Mati se ga je oprezno doteknila:
— Otresi se drugih misli, indrjuša!
— Potrpite, mamica! — je tiho in prijazno prosil Malorus. — Vse to je tako — podlo ... če tudi nisem želel tega! Potrpite!
Zdajci se je vznemiril, udaril s pestjo po mizi iH dejal:
— Da, Pavel, kmet opustoši zemljo, kadar se postavica noge! Kakor po kugi — požge vse, da upepeli vse sledov« svojih krivic .. .
— A potem nam je na poti! — je tiho pripomnil Pavel.
— Naša stvar je, da preprečimo to! Naša stvar je, Pavel, da ga Zadržimo! Od vseh smo mu najbližji . . . nam bo verjel. .. za nami pojde!
— Veš, Bibin predlaga, da bi izdajali časopis za kmete! — mu ie Pavel sporočil.
— In to moramo! Cim preje!
Pavel se je nasmehnil in dejal:
— Žal mi je, da se nisem razgovoril z njim!
Malorus si je otrl glavo in mirno pripomnil:
— Se že še pomenimo! Ti kar igraj na svojo flavto; kdor ima vesele noge in mu niso na zemljo prirasle, bodo plesali na tvojo godbo! Prav je rekej Bibin — zemlje ne čuiimo pod seboj ... a tega tudi ni treba, ker je naša naloga, da jo zdramimo ... če potresemo enkrat — se odkruši nekaj ljudi, če potresemo vdrugič — jih odpade spet nekaj!. . .
Mati je smeje dejala:
— Tebi, Andrjuša, je vse preprosto!
— Seveda! — je dejal Malorus. — Saj tudi je preprosto 1
la mrko je dostavil:
— Kakor življenje!
čez nekaj minut je dejal:
— Na polje pojdem sprehajat se . . .
— Po kopanju? Vetrno je, prepihalo te bo ! — ga je opozorila mati.
— To ravno hočem! — je odgovoril.
— Glej, da se ne prehladiš! — je prijazno dejal Pavel. — Lezi raje, pa zaspi!
— NV na polje pojdem!
Oblekel se je in molče odšel. ..
— Težko mu je 1 — je pripomnila mati in vzdihnila.
— Veš kaj, — je dejal Pavel — lepo bi bilo, da ga po vsem tem tikaš!
Zamišl)eno se je ozrla nanj in zamišljeno odgovorila:
— Sama ne vem, kako je to prišlo ... kar samo od sebe! Tako blizu mi je . . . da ti ne morem povedati!
— Dobro srce imaš, mama! — je tiho izpregovoril Pavel.
— če je tako — sem vesela! če bi le mogla tebi ... in vara vsem . . . kakor koli pomagati! če bi le znala! . . .
— Ne boj se, to se že naučiš! . . .
Tiho se je zasmejala rekoč:
— Kako naj se ne bojim!
— Lepo, mama! Le molčiva o tem! — je dejal Pavel. — Vedi, da te ljubim ... in da sem ti prav zelo hvaležen I
Mati je odšla v kuhinjo, da ga ne bi Emo-tila s svojimi solzami.
__________, 	(Dalja.	>
Nadalje pravi dr. Gregorin, da za Reu-mannov predlog tudi zaradi tega ni| glasoval, .ker se imenovani predlog ni oziral na živi jenske pogoje domače živinoreje niti za slučaj, ako bi bili domači živinorejci v stanu preskrbljati naše konsumente mesa s cenim domačim mesom in to tem manje, ker sem zastopnik po večini kmečkih okrajev.” Daje to predrznost, je razumljivo. Kar nas ni poslancev, imamo še veduo toliko pameti v glavi, da ne bomo hodili v Argentinijo po meso, ako ga bomo imeli doma dosti in poceni. Pa bi se moral tudi dr. Gregorin sam spomniti, da so socialni demokratje že leta 1907. stavili predloge za povzdigo živinoreje. Ako smo bili že leta 1907. za to, nam menda ne bo očital, da smo na svoje predloge pozabili ali jih celo zavrgli. Že leta in leta se nam obljublja ceno domače meso, pa se zahteva sedaj od nas, da bi še nadalje od obljub živeli.
Dr. Gregorin je poslanec kmečkih okrajev. Naj nam dr. Gregorin blagovoli povedati, koliko se je na Krasu prodalo goveje živine zaradi 'profita in koliko zaradi tega, ker je kmetje niso mogli več rediti. V Gregorinovera okraju imamo pač revne kmete, ki ne bodo nikdar z živinorejo delali profitov. In sodr. E. Kristan je imel čisto prav, ko je dejal, da se na Krasu kmetu zlasti slaba godi, kadar mora živino prodajati. 95% kmetov na krasu redi govejo živino — če jo sploh redi — pač zato, da z njo obdeluje polje, ali pa za to, da se z mlekom, ki ga dobivajo od nje, za silo prežive ob najhujših časih. Samo če je v stiski, proda kraški kmet svojo živino. Ker pa imamo na trgu malo živine, mora kmet, kadar mu razmere dovole, da si jo znova nabavi, >lrago plačati. Kje je torej korist Gregorinovih vo-lilcev, ako se prepove uvoz argentinskega mesa in balkanske govedine? Odkritosrčnejše bi bil dr. Gregorin ravnal, ako bi bil kar naravnost povedal, da mu gre za interese par bogatašev iz njegovega okraja. Kaj pa poreko, gospod Gregorin, Vaši narodni delavci in delavci sploh? Mavi niso v Vašem okraju tudi Nabrežina, Zgonik, Repentabor. Ajdovščina in še neštevilno drugih vasi, kjer žive sami delavci, med njimi mnogo železničarjev ? Teh pač ne morete niti s zofizmi Domiriti, ako so spoznali Vaše proti-ljudsko glasovanje. In zakaj je dr. Gregorin toliko in toliko govoril o narodnih dolžnostih poslanca, o potrebi narodne solidarnosti med vsemi sloji, ako pride sedaj na dan z interesnim zastopstvom veleposestnikov. Braneč koristi redko sejanih kraških veleposestnikov je dr. Gregorin v svojem narodnem navdušenju pozabil na slovenske delavce, ki leta in Uta ze prosijo košček boljšega vsakdanjega kruha.
Napadi na dr. Gregorina so torej popolnoma opravičeni.
Za danes naj zadoščajo te opazke; da pa dobe dr. Gregorin in njegovi volilci še nekoliko pojasnil, se tudi razume.	A. ž.
novice!
*	Koliko nese letanje po zraka ? Doba velikih zračnih tekem je za letos pri kraju; velika darila in nagrade so razdeljena in celo vrsta drznih zračnih pionirjev, ki pred nekaj meseci niso imeli drugega kot dober kos poguma, so danes slavni in — imoviti. Pri nemškem obletu so razdelili med zmagovalce 530 tisoč kron, pri evropskem obletu 451 tisoč kron, pri angleškem pa 245 tisoč kron. Za polet Pariz—Madrid in Pariz—Rim sta bili
razpisani nagradi po 144 tisoč kron. Glavni „dobitek“ v zračni loteriji je zadel Beau-m o n t (Bonion), ki je tekom treh mesecev dobil 490 tisoč kron; na evropskem obletu je dobil 147 tisoč kron, na angleškem 240 tiso.', kron in kot zmagalec Pariz—Rim 93 tisoč kron. Njegov najnevarnejši tekmec Vedrines je prejel okroglih 190 tisoč kron. Na tretjem mestu je Garross 144 tisoči kron. Seveda ne ostanejo zrakoplovcem cele vsote v žepu; navadno imajo s tovarnami letalnih strojev pogodbe, da pripada polovico dobitkov tovarni, ki preskrbuje letalni stroj in motor.
* Umetnica in običajna morala. Francosko darilo mesta Rim je dobila letos umetnica Heuvelmans. S tem darilom je združena prijetnost, da odlikovani umetnik tri leta zastonj stanuje v vili Medici v Rimu. Doslej so tam izključno bivali sami umetniki, ki niso radi med seboj trpeli svojih tovarišic. Omenjeno odlikovanje pa je sedaj vzbudilo med francoskimi umetniki strašno ogorčenje in vsi njihovi vsakdanji pogovori se sučejo okrog vprašanja: .Ali sme spati umetnica v palači Medici?* Elina ženska med umetniki? in v svoji farizejščiui so nekateri predlagali: čez dan lahko biva v palači, spat pa naj hodi v palačo Faruese. Ta palača je pa last francoskega poslaništva in se nahaja na nasprotnem koncu mesta Rima.
* Stražnik in oficir. Militaristični stebri kapitalizma imajo tudi konflikte z varuhi javnega miru in redu. Kako surovo se znajo obnašati .dostojni oficirji" proti preprostemu, svojo službo izpolnjujočemu stražniku, kaže slučaj, ki se je nedavno dogodil v Monakovem. Poročnik Eberle je neki majuikov večer vzbujal s svojo, pijanostjo splošuo pozornost pasantov obljudenejše ulice. Na cesti je opravljal svojo potrebo. Mimo je prišel civilni stražnik in pozval poročnika, naj mu sledi na policijo. Natrkani poročnik se je z vso silo branil’; a stražnik ga je prgel za vrat in ga nekaj časa peljal po ulici. Kmalu pa se je poročnik zavedel svojega dostojanstva, začel je hruliti, zmerjati in nazadnje pretepati stražnika. S pomočjo drugih tovarišev )o stražnik vendar pripeljal .dostojneža" na komisarijat, kjer se je od sile surovo obuašal. Ta čin je moralo vojaško sodišče soditi. In kazen ? Obsojen je bil na en mesec ječe in pet kron globe. Kako pa sodijo civiliste v takih slučajih ?
* Alkoholni kapital in časopisje. Iz
Draždan poročajo 7. t. m.:	Na včerajšnjem
protialkoholnem zborovanju je nastal velikauski hrup ob poročilu sodnika dr. Poperta o časopisju in alkoholnem kapitalu, v katerem je konstatiral veliko nevarnost, ki preti neodvisnosti nemškega časopisja od te plati. Ogorčenje je še naraslo, ko je socialno demokratični pisatelj Davidson omeujal, da je predkratkim pivovarska zveza objavila članek v draždanskem uraduem listu in v celi vrsti drugih nemških listov.
* Železničarji proti vojni. Pretečeni teden je bil v Parizu kongres železniških delavcev, ki se je odločno izrekel zoper bojne spletke meščanskih vlad, zlasti pa je protestiral proti maročauski politiki, katero bi v slučaju vojne moral poplačati proletarijat s svojo krvjo.
* 50 otrok ntonilo. V Areni pri Stra-delli v Italiji 86 je v nedeljo zgodila strašna nesreča. V reki Averzi se je kopalo mnogo otrok. Petdeset njih je prišlo v tolmun, pograbila jih je močna struja, pa so vsi utonili. Vsi rešilni poizkusi so bili brez uspeha.
* Socialist vodja napuijske najdenišnice. Davno je bila napuljska najdenišnica na strašnem glasu: Izmed 2tJ0 otrok jih je v enem samem letu umrlo 230. To je nazaduje vendar tudi pokrajinski upiavi, ki ima oskrbovati najdenišnice in blagajuice, šlo za kožo. V pokrajinskem svetu je en sam socialšstični zastopnik, odvetnik L u c c i. Njemu je Bsdaj izročeno vodstvo najdenišnice, To je prvi načelnik dobrodelnega zavoda na Napuljskem, ki je socialist.
* Brezno v Brindisiju. Iz Rima poročajo : V mestu Brindisi so delavci kopali zemljo za stavbo nove železniške proge. Naenkrat je pred njimi zazijalo strašuo globoko brezdno Doslej še ni dognano, če gre za naravno raz-pokliuo, za rov kakšnega starega rudnika ali pa za ogromno grobnico.
Shod železniških delavcev
v Ljubljani.
V	pondeljek zvečer je bil v gostilni .In-ternational* na Resljevi cesti shod železniških delavcev, na katerem so poročali v slovenskem jeziku sodrug Kopač iz Trsta in v nemškem jeziku sodruga Poček in Dušek z Dunaja o delovanju osrednjega delavskega odbora za zboljšanje položaja železniških delavcev, o gibauju železničarjev ter o pomeuu in koristi močne železničarske organizacije. Sodrug H i r s c h je otvoril zborovanje, nakar so takoj sledila obširna poročila vseh treh poročevalcev, ki so v kratkih potezah očrtavali splošno stališče železniškega delavstva in njega boje v letih 1905 do 1910, kakor tudi uspehe teh bojev do lanskega leta.
Delavstvo je s svojo organizacijo doseglo ureditev temeljne mezde, časovno uapredovauje in je lansko leto prodrlo pri upravi s svojo glavno zahtevo, da sa je ustanovil provizijski fond, da je tako železniški delavec na stara leta preskrbljen oziroma njegova družina. Popreje je dobival delavec po 40 letih svojega napornega službovanja nekako „miloščino", katere visokost pa ju bila res odvisna od milosti visokih gospodov. S pomočjo socialnodemokratičnih poslancev se je dalje osrednjemu odboru posrečilo pri upravi južne železuice izposlovati malo dopuste. In ravno v tem boju za dopust se kaže podjetje južue železnice bolj naklonjeno tej delavčevi zahtevi nego c. kr. državne železnice. Odbor je izposloval, da se sme delavec, če gre enkrat na dopust, tudi zastonj voziti.
Poročevalci so v svojih nadaljnih izvajanjih opozarjali posebno ljubljanske delavce s. proge na nekatere razvade, ki jih prakticirajo predstojniki raznih sekcij. Sekcijski in-žeuirji zanemarjajo v Ljubljani in tudi ponekod drugod jasna, v cirkularjih obsežena določila, ki dovoljujejo delavcem nekaj pravic in udobnosti. Povsod drugod uživajo delavci te udobnosti in osrednji odbor bo moral v tej stvari intervenirati pri upravi Delavci imajo sedaj pravico vpogledati v knjige o svoji m e z d i in nihče mu ne more tega ubraniti
Vsi poročevalci so se dotaknili bojev, ki čakajo železničarjev v bodočnosti, viharnih bojev, ker hočejo delavcu odvzeti že davno priborjene pravice. Z bajoneti, policijskimi sabljami in puškami hočejo zadušiti gibanje železničarjev, kakor se je blagovolil izraziti dvorni svetnik dr. Schmitz, ko je prišla k njemu železničarska deputacija zaradi zbolj-
šanja razmer. Vsi govorniki 80 povdarjali resnost položaja, ki zahteva, da je vsak železničar na svojem mestu, da se vsaka mlačnost odstrani iz organizacij, katerim skuša vlada zavreti nadaljni razvoj z novim kazenskim zakonom, in posebno § 423 načrta novega zakona pomenja najhujši, naravnost proti železničarjem naperjeni atentat na koalicijsko pravico. Železničarjem bo odvzeta možnost, delati po predpisih in vsakemu, ki bi skušal ovirati javni promet na železnicah, poštah itd., groziy zakon z ječo od enega leta do desetih let Železničarskim organizacijam tudi ni naklonjena nova službena pragmatika, katere zakonski načrt že leži izgotovljen v fiuančnem ministrstvu in katera določuje, da bodo smeli železničarji le takrat v kako društvo vstopiti, če jim bo vlada v to dovolila. Pristop k raznim patriotičnim in veterauskim društvom bo vlada naravno dovoljevala brez vsakega pomisleka; nasprotno pa bo zabranjen vstop v bojno organizacijo, katero skuša s takimi zahrbtnimi zakonskimi določili uničiti. Končno so konstatirali poročevalci dosledno delovanje zveze v prid vseh železničarskih kategorij in poživljali zbrane organizirane železničarje, da se otresejo sedanje mlačnosti in z navdušenjem širijo misel organizacije!
Ljubljana in Kranjsko.
— Papež je izdal napovedano pisanje proti časopisju in ga je naslovil na milanski episkopat. Od Jegličevih pastirskih pisem se razlikuje papeževo v tem, da ne napada socialističnega in liberalnega časopisja, ampak Katoliško, seveda tisto katoliško, ki ni dovolj prenapeto za papežev in njegovih svetovalcev okus. Papež se pritožuje zaradi katoličanov, ki se premalo ali pa sploh ne brigajo za svete pravice vere in svete stolice; to zadeva posebno tiste katoliške liste, ki prepuščajo svoje katoliške čitatelje mnenju, da škoda vere vsled ropa cerkvenega imetja nič ne pomeni in ki se nič ne brigajo za nedostojni položaj svete stolice. Sveti oče jim tudi očita, da hvalijo pesnike, katerih dela so polna zmot, pa toži, da prihajajo v katoliške družine in da jih či-tajo celo duhovniki. Taki listi napravijo med katoličani še več škode kakor cerkvi sovražno časopisje. — Ko srno vse to prečitali, nam je odleglo. V bolj vročem olju kakor mi se bodo cvrli katoliški uredniki. Kajpada ne bomo tam doli našli Slovenčevih, Domoljubovih in An-gelčkovih redaktorjev, zakaj njim. ne more papež očitati klerikalne mlačnosti. če bi imeli toliko moči, kolikor kažejo želja, bi bil Pij X. že davno obercesar vsega sveta. Zato pa se je tudi našim katoliškim žurnalistom zgodila velika krivica. Papežev državni tajnik Merry del Val je namreč sočasno klerikalnemu listu .U-nita Cattolica" v Fireuci brzojavno poslal papežev blagoslov. Unita Oattoiica zna res pošteno hujskati in kliče vsak dan ogenj in žveplo nad nevernike. Ali kar zna italijanski list, zna naš .Slovenec" prav tako imenitno. Zakaj torej ne bi dobili tudi v Katoliški Tiskarni brzojavnega blagoslova?
— Tiskarsko pevsko drnštvo .Frele Typographia", ki je med delavskimi pevskimi društvi na Dunaju posebno čislano, priredi društven izlet na jug ter se ustavi približno tri ure tudi v Ljubljani. To je prvi izlet, ki ga prireja društvo v inozemstvo, da spozna tuje narode in njih šege, da si njegovi člani ogledajo še neznane kraje in njih pri-rodne krasote, obenem pa da sklenejo nove
SPISAL E. K.
Ne ubijaj!
(Dalje.)
II.
V	gostilni Andrije Jabuke v Gudari že davno ni bilo nobenega gosta več. Tudi An-drija bi bil že odšel v posteljo, ako mu ne bi bil poprej naznanil, da pridem. Ko sem s Savo vstopil, ga je bilo treba šele zbuditi, zakaj res	je	bil v kotu	poleg velike peči zaspal
in bilo	je	pač tako,	da bi imeli	tatovi lahko
opravilo. Andrija pa se v tem oziru menda ni ničesar	bal ter imel	najbrže vse	ljudi za tako
dobre,	ali	pa za tako imovite,	kakor je bil
sam.
Sava ni prav vedel, ali naj bi začel zaradi gostilničarjeve zaupljivosti filozofirati, ali pa naj bi se kregal, ker naju ni pričakoval buden. Toda zgodilo se ni niti prvo niti drugo, kajti prve besede, ko se je zbudil so bile:
„E, živio! Vse je bilo pripravljeno, večerja, vino in postelja. Takoj prinesem kaj dobrega na mizo“.
In izginil je tako urno, da se je bilo kar čuditi njegovi gibčnosti. Ne glede na to, da Sava sedaj ni imel pripravnega poslušalca ne za modro razmotrivanje, ne za ukore, sploh ne bi bilo umestno, odvajati misli od obljubljenih in pričakovanih dobrih reči.
.Bila je vendar poštena hoja“, sem dejal odloživši nahrbtno malho, pa sem sedel na lesni kmečki stol.
„E, nu, vino bo že popravilo", je odgovoril Sava. „Treba je zahvaliti gospodu bogu, da nam daruje utrujenost; odtod prihaja glad, ki napravi vsako jed boljšo kakor sol."
V	tem se je Andrija, dobro natovorjen, vrnil. Vedel je, kaj se spodobi, in zato je pokril vso mizo s pisanim prtomf predeu je postavil nanjo veliko, z vinom napolnjeno steklenico, skledo z okajenimi rebri in s suho domačo klobaso, hlebec kruha, krožnike vilice in nože, in ko je bilo vse gotovo, nama je zaželel dober tek Sava ni mogel molčati, pa je dejal, da nam ne bi njegova želja |uič pomagala, ako ne bi bila sama z božjo pomočjo poskrbela za potrebno lakoto. In da dokaže važnost svoje trditve, je izlil polno časo vina v goltanec, zaklical „na zdravje", pa se polotil jedi. Med tem ko sva marljivo skrbela za svoje telesne potrebe, je pripovedoval Andrija, da je pripravil zame navadno Nobo, Sava pa da bo lahko spal v sosedni izbi, ki je slučajno prazna.
„Je že prav", je stari lokavo pomežiknil, *je že prav, če le ni ženščin v sosedstvu. Kajti rajši grem na seno, kakor da bi prišel v izkušnjavo".
„Ohoj\ se je Andrija porogal, .le nikar ne govori, kakor da bi imel vrag pri tebi še kaj takega pričakovati".
„E, e, dragi moj, tega ne razumeš. Kdor tako zmerno živi kakor jaz, si ohrani mladost za stara leta. He, mar misliš, da boš pil in jedel kakor jaz, kadar se bo Metuzalem tako po tebi oziral, kakor se sedaj po meni ?“
Sava je res razvijal občudovanja vreden
tek. Zdelo se je, da mu je izginil zaduji sled utrujenosti. Tudi jaz sem se počutil za čudo svežega, pa sem vprašal gostilničarja, ali zahteva njegov hišni red, da grem spat.
.Gospodine, saj veste, da lahko storite, kar vam je všeč. Toda kaj bi tukaj druzega, kakor spaii?“ se je Andrija čudil.
„Sava mi hoče nekaj pripovedovati", sem odgovoril.
Gostilničar je pogledal starega.
.E, mar si je izmislil zopet kakšne laži ? Nikar mu ne verjemite, gospod, če bi bilo vse resnično, kar je baje doživel, bi moral biti že dvesto let star in zemlja bi morala biti dvakrat večja, da bi se bilo moglo vse zgoditi, kar pripoveduje".
„Ne mešaj se v take reči", je Sava ugovarjal, premotrujoč vsebino steklenice, ki se je že približevala kraju „Ako greš na Vukovo brdo, vidiš Gudaro vse drugačno kakor s Kapele in od Male Doline se ti zdi zopet čisto drugačna. Enkrat se pripoveduje kakšna reč tako in drugič tako, pa vendar je vedno ista reč, kajti resnica ima mnogo strani in življenje bi bilo kaj pusto, če bi moral človek peti vedno le eno pesem. Kajpada ne moreš reči: Steklenica je *polna, kadar je prazna. To moraš razumeti. kajti za to si krčmar".
Andrija je poj mil ter odšel 8 steklenico. Sava pa je nagovoril zopet mene:
.Gospod, gotovo vas ne nalažem, kajti kadar je govoriti resnico, je greh natočiti Človeku vode namesto vina. Ce se pa kaj pripoveduje, kar se ni nikdar zgodilo, tedaj to ni
laž ampak povest. Seveda — kdo ve, če se niso tudi take reči nekdaj zgodile, kajti kako naj bi nam prišlo kaj na misel, česar ni bilo nikdar? — Eh, vseeno! Povedati vam hočem samo resnico, če niste pretrudui ter me hočete poslušati".
Res me ni nič mikalo spati in željan sem bil slišati Savino povest. Audrija je prinesel vina in ker nisva ničesar več potrebovala, nama je zaželel lahko noč in šel spat. Sava pa si je nabasal pipo, prižgal, prekrižal roke na prsih
ter jel pripovedovati.
III.
.Jutri pojdeva mimo Orne jame", je začel starec, ,in tedaj bote videli, če imam prav. Tara poje veter svojo lastno pesem; razumeli jo bodete, kadar slišite povest. Nekdaj je bila tam prav blizu propada mala vas in celo cerkvica ie bila tam. Sedaj pa je izginilo vse.
„ Eden je šel v svet iskat dela, pa se ni več vrnil; drugi se je odselil v Ameriko in je ostal tam; zopet drug se je izgubil tja preko v Bosno, a nekateri so šii na morje. Zakaj koze niso smele več v hosto, drva se tudi niso smela jemati iz gozda — in kako naj bi ljudje živeli? Ko je ostal samo še pop s nekaterimi starimi ljudmi, niso vedeli, kaj naj bi sami počeli, kajti stari niso bili več za delo in tedaj tudi za popa ni bilo več kruha in vina. Zato so se pogovorili, kaj naj store; pop'se je pripravil za pot, pa jo je odmahal in nekako je prišel v Senj.
_____	(Dalje.)
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
======: Pripravna birmanska darila.  .............;
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. :■ Ceniki zastonj in poštnine prosto.
vezi s tovariši, s katerimi še niso osebno znani. Marsikomu pa bo dal izlet tudi priliko, da obnovi stara znanstva in prijateljstva. Izletniki se odpeljejo z Dunaja s posebnim vlakom v soboto ob 5-80 popoldne ter dospo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 5'23 in ostanejo tukaj do 8'10 dopoldne. Razkazovanje mesta Ljubljane prevzamejo člani tiskarskega društva, ki pozdravi svoje tovariše deputativno. Predsednik dunajskega društva sodr. Zorer je rojen Ljubljančau. Izletniki zajtrkujejo v kavarnah »Evropa" ter Narodna ka.arna, Razen tega dospo z gorenjskim vlakom ob 7 10 člani pevskega društva „E;ntracht“ iz Inomosta, ki bodo potem skupuo z Dunajčani poleteli dalje v Postojno, Trst in Benetke. Spotoma si ogledajo Postojnsko jamo. V Trst pridejo v nedeljo ob 4 40 popoldne, da si drugi dan ogledajo tržaške znamenisti. V Benetke se odpeljejo v pondeljek ob 12. ponoči in pridejo tja ob 6. zjutraj. V Benetkah si ogledajo mesto in njegove krasote, obiščejo otoka San Giorgio maggiore in Lido, prirede serenado na morju, v sredo opolnoči pa se vrnejo v Trst, odkoder se popno v četrtek zjutraj še skupno na Občine. Tam se udeležniki razidejo.' ter se po prosti volji vrnejo domov. Dunajskim gostom želimo, da bi iz' naših krajev vzeli najboljše vtiske s seboj.
—	Zvonovi, zvonite ! Sedaj se je tudi *S1. Narod" ujezil zaradi impertiuence, s katero pobožna hinavščina v Ljubljani noč in dan muči prebivalstvo. Mi smo že davno obsojali to brezvestno prepoteneo, „Rdeči Prapor" je že pred leti ponovno opozarjal na to, da je hudobija sekirati počitka potrebne in celo bol ne ljudi z vsiljivim, nemelodičnim zvonenjem; ali razume se, da je bilo vse bob v steno. Tako bo pa tudi ostalo, dokler se ne zdrami prebivalstvo pa ne priredi akcije, ki bo črnim teroristom brnela po ušesih kakor njih nesmiselno klenkanje trudnim ljudem, ki potrebujejo spanja, ali pa takim, ki morajo tudi po noči z delom izvrševati svojo dolžnost. Kdorkoli je že kdaj imel bolnika v družini, nam bo potrdil, da ,je zlasti nočno zvonenje hujše kakor pa marsikatera bolezen sama na sebi. Včasi se trudite ure in ure, da bi trpečega . reveža, ženo ali pa otroka potolažili in polagoma zazibali v spanje. Končno se vam je posrečilo, a pri tem ste se sami utrudili, da se komaj držite na nogah. Tu — cink krleuk, bim bam bom bum — in vse je izgubljeno. Ali pa imate delo. morate študirati. Čakali ste kakor na trnju, da se utiša ulica in hiša, kajti miru potrebujete miru! Pripravite si knjige, beležke itd., polagoma dobite pregled in zveze, zdajzdaj boste lahko začeli, naenkrat — cilin cilin cilin — bn gn bn gn — pa delajte, če morete! Pa človek še nič ne bi dejal, če bi bilo to cinkanje in klinkanje in bimbamanje potrebno. Pa ga ni prav nič treba, nima nobenega smotra in nobenega zmisla, in ga tudi najrevnejši katoličan ne bi mogel pogrešati. Na deželi, kjer so hiše in koče daleč Daokrog raztresene, je to zvonenje še razumljivo in tudi ne povzročuje takih muk. V mestu pa ne pomeni nič drugega, kakor prevzetnost klerikalizma, ki hoče stati nad vsem življenjem in ga v vsakem oziru pokoriti svoji volji, svojim šegam, svoji vrhovni oblasti. Društvo proti nočnemu zvonenju, bi bilo naravnost potrebno. Ce lahko policaj odžene človeka, ki zavriska po noči, tedaj ni umeti, zakaj naj bi ravno zovnovi imeli privilegij, da smejo po vsem mestu kaliti nočni mir.
— Gostovanje. Srbsko dramatsko društvo V. Vukoviča iz Belgrada se namerava v Ljubljani predstaviti slovenskemu občinstvu z nekaterimi najmodernejšimi srbskimi dramat-skimi proizvodi. Predstave se bodo vršile dne 12., 13. in 14. t. m. v parku hotela Tivoli in sicer ob pogrnjenih mizah. Vstopnina K P60 in K 1'—. Začetek vsakokrat ob 9. zvečer. Več se naznani na lepakih.
— Seja strokovne komisije bo v petek dne 11. t. m. ob 8. zvečer v ljubljanskih društvenih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda vabimo tudi načelnike organizacij k seji.
Tajništvo.
— Umrli so v Ljubljani: Angela Podjed, posestnikova žena, 29 let — Jernej Velkavrh, delavec v tobačni tovarni, 42 let. — Avgusta Niesner, žena godbenika, 25 let. — Neža Mivšek, tesarjeva hči, 21 let. — Edvard Počedenšek, železniški revizor v pok ju, 7o let.
— S streli otroke odganjal. Iz Kranja poročajo: V Kokrici pri Kranju v bližini mlina Franceta Nagliča so se kopali mali, 7- do 13-letni dečki. Posestnikov sin Jože Gros jih je odganjal proč. Ker ga pa niso hoteli ubogati, je vzel v roko puško in ustrelil iz daljave kakih 20 korakov na kopajoče, ne da bi koga *adel. Kroglje so tako nizko letele, da bi bile lahko usodepolne za otroke. Gros se sedaj izgovarja, da je hotel otroke le postrašiti, ker
so kalili vodo, ki jo uporabljajo ljudje za pitno.
= Strela ubila mlado dekle. Z Vrh-uike poročajo: Ko se je okrog 3. popoldne nenadoma nad vrhniško okolico stemnilo nebo in je prihrula nevihta, zbežali so poljski delavci vrhniškega notarja Komotarja pod streho v lopo, ki stoji na polju med Sinjogorieo in Drenovim gričem. Tam so vedrili g. notar sam, njegov pisarniški uslužbenec, hlapec in več žensk, ki so žele oves. Kar naenkrat udari strela skozi streho in mrtva se zgrudita 20 letna Mica Prek iz Vrhnike in en konj. Hlapec je bil precej hudo omamljen, po dobri četrt ure se je posrečilo Kunstelju, pripraviti ga k zavesti. Vsem drugim navzočim se ni ničesar drugega žalega zgodilo, kakor to, da so popadali na tla in zavžili veliko strahu.
— Vol (k požar v Kalu. V petek popoldne okoli 3 je nenadoma izbruhnil silen ogenj v velikem dvojnatem kozolcu posestnika Mišmaša v Kalu. Kozolec je bil lesen, krit s slamo in poln poljskih pridelkov. Ogenj je preskočil bliskovito na sosednje hiše in v par minutah je gorelo v vasi 15 hiš in okoli 5iji gospodarskih poslopij Pogorel je tudi stolp podružue cerkve sv. Lucije. Zvonovi so razpočili in padli iz zvonika. Kmetom je pogorelo vse, kar so imeli shraujenega v svojih gospodarskih poslopjih, vsa oprava iu obleka v hišah in tudi nekaj živine po hlevih. Pri gašenju je bil en gasilec lahko poškodovan. Zažgal je Mišmašev 9 letni sin, ki puši večkrat cigarete. Videli so ga uamreč, da je bežal od kozolca, ravno ko je izbruhnil ogeuj. Skupno škodo cenijo na 85 840 kron, zavarovalnina pa znaša le 20.100 K.
— Policijske kanlbalščine na Jesenicah. Od sile mučen prizor se je nudil občinstvu v nedeljo nasproti jeseniške kavarne. Slabo znani občinski redar in revolverski junak je razkazoval svojo sirovost nad mirnim delavcem, ki je stal pred gostilno. Brez vsega vzroka se je zakadil vanj in mu napovedal aretacijo. Delavec, v svesti si svoje nedolžnosti, se ni takoj odzval njegovemu pozivu, nato ga je redar podrl na tla in ga prav divjaško suval in pretepava]. Delavec ga je prosil, da naj odneha, češ da pojde z njim, a policaj je pograbil sabljo iu živinsko mahal z njo po svoji žrtvi. Vse navzoče občinstvo se je zgražalo nad policajevim divjanjem ; nekdo pristopi iu vtakne zbesnelemu policaju sabljo v nožnico. Mimo je prišel orožnik; z redarjem sta vzdignila delavca, ki je šel ž njima, dokler sta ga pustila v miru. Ko pa sta ga začela znova suvati in pretepavati, je zopet sedel ua tla. Vsi navzoči smo ugibali, kaj bo, kadar bosta sama s svojo žrtvijo. Priče vsega dogodka so na razpolago. Pristojuo oblast poživamo, da naprari kanibalskim razvadam ^varnostnih" organov — pred katerimi ljudje niso več varni — kraj in konec!
— Nov gasilski dom v Novemmestu.
Novomeški občinski svet je sklenil sezidati ta-mošnji požarni brambi nov gasilni dom. V ta namen je kupljen prostor, kjer stoji doslej hiša ge. Koračin, za 6.500 K in prične občina v kratkem z zidanjem nove stavbe.
Št«gersko.
— Trbovlje. Občinski odbornik J. Orešnik je s svojim postopanjem pripravil socialne demokrate v občinskem odboru do tega, da so ga pozvali, naj se opraviči zaradi očitauja, da je izrabljal svoj mandat sebi v prid, oziroma mu svetovati, naj odloži občinski mandat, če se ne more opravičiti. Med trboveljskim prebivalstvom je ta zadeva zbudila veliko zanimanje. Ogromna večiua trboveljskih volilcev ni sestavljena iz teličkov, ki enkrat volijo in potem mislijo, da se jim ni treba nič več brigati do prihodnjih volitev. Ali gospoda Orešnika ne veseli zanimanje prebivalstva. Izvajanje sodruga S i 11 e r j a na občinski seji ga je tako ujezilo, da je poiskal nekega dopisuna, ki ga je moral v ^Slovenskem narodu" razglasiti — za najzaveduejšega narodnjaka. Po Trbovljah se je razlegal smeh kakor še nikdar ne, ko je prišel „Narod“ s tistim dopisom sem. Liberalni list bi doživel velikansko presenečenje, če bi potipal gospodu Orešniku malo žilico in Če bi ga vprašal kaj je narodnjak in kaj zavednost. V Ljubljano je iz Trbovelj tako daleč, da se je treba peljati po železnici. Ali mi, ki smo bližji, vemo od enega do druzega konca trboveljske občine, da je Orešnik politična mešanica, ki celo „Narodu" ne bi dišala. Odkar so minile volitve, čepi *najzaveduejši narodnjak" Orešnik med čuki, kjer je kuhan in pečen, fljegov ideal so veteranci z nemškim poveljevalnim jezikom, in po seji, ki je bila dne 15. julija, je tarnal vsepovsod, kako mu je žal, da ni bil na seji, kajti z njegovim glasom bi bil občinski odbor gotovo sklenil sprejeti in pozdraviti veter&nce. Ce ima biti tak ..narodnjak skozinskoz", tedaj so ruski guber-
natorji sami svobodnjaki. Orešnik očita socialnim demokratom terorizem io pravi, da se sodrug Sitter jezi, ker je Orešnik s pomočjo drugih zabranil, da ni bil izvoljeu v občinsko starešinstvo. Reci, da ti ne reče 1 Ako bi bili socialni demokratje res teroristi in hinavci, bi bil Sitter kljub Orešnikovi nasprotni agitaciji izvoljen v starešinstvo. Ker pa pozna sodrug Sitter načela svoje stranke in ve, kaj je dolžan svojim volilcem, je izjavil nasproti Nemcem, vpričo gg. Kramerja in Goro-pevška, da socialni demokratje ne bodo glasovali za Heutmanna; Orešnikovi pristaši so pa potegnili z Nemci in so — „zavedno narodno" složno z Nemci glasovali proti Sitterju. Ako si šteje Orešnik in njegov pisač to v čast, potem jima Jo privoščimo. Pač pa sodijo volilci drugače, če se podtika socialnim demokratom, da se pri glasovanju ne ozirajo na volilce. lahko pravimo, da se ravno socialni demokratje najbolj potegujejo za blaginjo občanov iu zavračajo vsako osebno dobičkaželjnost v občini. Sodrug Sitter je pa segel oo jedra krivic, ki so obstajala dolga leta v občini, zakar so ga vlačili po sodnijah in bi ga bili končno najrajši pahnili v zapor, zgolj zategadelj, ker je branil in varoval interese občanov. Vprašamo dopisuna, kdo je bil tisti, ki je predlagal v občinskem zastopu določbo trojne cene za meso, ki bi bile primerne. Danes še obstoji krivica, da more revež plačevati slabo meso v prid onim gospodom, ki dobivajo boljše. Kdo je nastopil z vso eneržijo proti trboveljski ru-dokopni družbi, ko je lansko leto nesramno vrgla celo vrsto ubogih delavcev ua cesto in jih spravila ob kruh ? Kdo je zagovarjal napravo prepotrebne javne lekarne ? Edino socialni demokratje! Takih in sličnih stvari bi dopisunu lahko našteli celo vrsto. Gliha skupaj štriha, pravi star pregovor. In najbrže je dopisun v „Narodu“ ravno tak ^narodnjak* kakor Orešnik sam.
— Žena rešila otrokn življenje. Iz Celja nam poročajo ; Te dni se je šel desetleten deček kopat v Savinjo, ne da bi znal plavati. Šel je pri drugem železniškem mostu v vodo, ki j« tukaj precej globoka. Kmalu se je začel potapljati in je bil v nevarnosti, da utone. Soproga nekega knjigovodje, Marija Končan je brez pomisleka skočila za otrokom. Tudi zanjo je bilo nevarno, tembolj, ker se je deček oklenil njenih nog, tako da je komaj plavala. Vendar je s pomočjo čevljarjeve soproge Mornove srečno izvršila rešitev in spravila otroka na suho.
— Nesreča. Iz Lubečnega pri Celju poročajo : Zadnjega dne rainolega meseca se je igralo pred Goijupovo hišo muogo otrok. Mlademu Mirniku, ki je na drevesu sekal veje, je padla sekira iz rok in smrtno nevarno ranila majhnega dečka Ivana Gorjopa, ki je že naslednji dan izdihnil vsled težkih poškodb na glavi.
Koroško.
— Samomor mlade ženske. Iz Celovca poročajo: Pretečeni petek popoldne ob 3. se je pri Otočah vrgla 23 letna sprevodnikova žena Leopoldina Urbanec roj. Korat. pred brzovlak št 411, ki je vozil iz Celovca. Truplo so našli na progi grozno razmesarjeno, z od trgano glavo. Nesrečna žena je bila poročena jeseni leti 1909 ter je stanovala od aprila t. 1. s svojim možem, sprevodnikom južne železnice, v Št. Rupertu pri Celovcu. Vzrok samo-umora še ni dognan.
Trst.
— Ljubezenska drama. K ponedeljkovi brzojavki »Zarje" smo	prejeli	še naslednje podrobnosti o	umoru, ki	ga je	najbrže iz	ljubo-
sumnosti izvršil 21 letui težak Andrej Kozlovič, rodom Tržačan, ua 18 letni deklici Ani Cipolat, iz Vidma. Cipolat je imela ljubavno razmerje s Kozlovičem. V nedeljo zvečer okrog pol sedmnih sta se srečala na ulici v bližini mestne boluice. Kozlovič je spremljal mlado Ano v ulico della Pieta in stopil z njo v|vežo hiš. št. 13.	Na enkrat so	mimoidoči	začuti
pretresljive	glasove iz	veže,	katerim je	nena-
doma sledil mučen krik strahu iu groze. Sočasno je planil Kozlovič s krvavim nožem na ulico in hotel umoriti še sebe. Toda slabo se je zadel, tako da se je le lahko ranil. Spustil se je torej v beg, ljudje pa za njim, dočim so drugi izkušali pomagati težko ranjenemu dekletu. Odpeljali so jo v bolnišnico, a ko so dospeli tja, je bila že mrtva. Med tem je za-stopil neki Tomasini morilcu pot na vogalu ulic S. Mauricio in Solitario. Kozlovič je mahal z nožem okrog sebe in je tudi Tomasinija ranil na levi rami. Nekateri gledalci pravijo, da je še enkrat obrnil nož proti sebi. V tem pa ga je prodajalka sadja Antonija Mantonia prijela od zadej in se ga z vso silo oklenila, tako da so ga drugi potem lakko prijeli in
mu vzeli nož. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico na oddelek za jetiko,
— Utopljenec. Med valolomom in pomolom V. v novem Fran Jožefovem zalivu v Trstu so našli mrtvo truplo, obstreljeno na desnem sencu. V žepu samomorilca se je našel samokres, 20 vin. gotovine in srebrua ura, brez vsakih dokumentov. Osebnost samomorilčeva še ni dognana.
— S koso v roki je stal v pondeljek zvečer na borznem trgu 22 letni Miha Franza. Mimogredoči detektiv, kateremu se je položaj moža s koso zdel sumlliv, ga je aretiral. Franza je na policiji pripovedoval, da ga je nek neznanec povabil v neko gostilno v starem mestu. Neznanec ni imel denarja in ceho je moral plačati Franza. Policijski uradnik ga je vprašal, čemu je stal s koso na trgu. Franza mu je odgovoril : »če bi mi prišel pod roke, bi mu odrezal glavo". Poslali so ga v zapore v ulici Tigor.
— Zastrupila se Je v Trstu 30 letna Ana Conitto. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je čez par ur umrla. Vzrok: fizična in moralna beda.
— Najdeno truplo k Štefetovl glavi? Pred kratkim se je poročalo, da so našli na stopnjicah nekega pomola v Trstu v žakljastera zavoju^glavo. Sumili so, da je to glava mornarja Štefeta, ki je utonil ob znanem tržaškem orkanu. Vendar stvar še ni pojasneua. Mogoče je, da je trditev ugenila resnico, kajti v Gra-dežu so potegnili iz morja truplo utopljenca brez glave. Po obleki in drugih znakih sodijo, da je to truplo Štefetovo. Vendar pa s tem še ni rešena zagonetka, kako je prišla glava v. zavoj in kdo jo je položil na stopuice.
Delavsko gibanje.
— V kovinarski industriji na Nemškem je mnogo manjših bojev, ki pa kažejo, da imajo podjetniki menda namen izzvati po celi državi velik boj. Na T u r i n š k e m so nastali spori v nekaterih podjetjih. Delodajalci so se kakor po dogovoru postavili na stališče: Brezpogojna kapitulacija ali pa izpor! V Lip-skem so se pojavili neznatni boji; tudi tukaj je podjetništvo takoj zagrozilo z izporom. Medtem se je spor na Turiuškem poravnal, ali podjetniki so izrekli izpor zaradi — Lipskega. Podobni dogodki so se odigrali v Norimberku, Dilsseldorfu in drugod, če uresničijo podjetniki 8voj namen, bo do 30.000 kovinarjev izprtih.
= Stavke na Angleškem. Stavka te-sakov na železuicah se razširja in obsega že 12 000 delavcev. Nevarnost je, da se bo moral ustaviti železniški promet. — V Piverpsolu se razširja stavka železničarjev. Stavkujoči zahtevajo, da se določi 54 ur dela na tedeu in da se zviša plača za dva šilinga. — Stavka mornariških delavcev se nadaljuje kljub ugodni sodbi razsodišča, ker so neizpolnjene zahteve drugih kategorij. Tudi v vladnih skladiščih se je ustavilo delo.
ZADNJE VESTI.
Domišlja vojnega ministra.
Dunaj, 8. avgusta. Dočim se uradno v vojnem ministrstvu lakouično izjavlja, da vojui minister Schftnaich ni vložil prošnje za odpust in da ni nihče pozval na to, se v poučenih krogih trdovratno vzdržuje vest, da se s svojega dopusta v Auss-e sploh ne vrne več v vojno ministrstvo.
Vclikoavstrijska katoliška liga patrotor.
Dunaj, 8. avgusta. Neki katoliški list, ki ima zveze z nadškofijsko palačo napoveduje ustanovitev velikoavstrijske patriotične lige, ki ne bi bila politična stranka, ampak veliko katoliško volilno društvo. Obsegalo naj bi vse avstrijske narodnosti, imelo tajništva po vseh deželah, vplivalo na imenovanje kandidatov pri volitvah, pospeševalo katoliško časopisje in se razvilo v hrbtenico katoliške protireformacije. Že v jeseni hočejo ustanoviti dunajsko tajništvo, da bi liga delovala še pri prihodnih občinskih volitvah. Da ta politična tvorba ne bo politična stranka, je le igra z besedami. V klerikalnih krogih se pa oglašajo skeptiki, ki nočejo verjeti, da bodo nenemški, zlasti češki klerikalci hoteli pristopiti.
Kolera t Trstu.
T r s t , 9. avgusta. Bakteriološka preiskava je dognala, da ima 2 leten deček Rudolf Ča bičar iz Milj, kije že 2. t. m. obolel, pravo azijsko kolero. Deček je bil včeraj prenešen v morski lazaret Sv. Jerneja. Tekom zadnjih dni se je konstatirala kolera še pri naslednjih bolnikih: 1. pri 57 letnem posestniku Andreju B j e k a r iz Sv. M. Magdalene Zg., ki je zbolel že 2. t. m. 2. pri 12 letni, dne 4. t. m. zboleli Marceli L i p o š iz Grete; 3. pri dne 5. t. m, oboleli, v ka-
varni „Mocca“ zaposleni dekli Pavli K d e g o in 4 pri 11 letnem Virgiliju Orlando, ki je tudi dne 5. t, m. obolel. Včerajšnja popoldanska poročila zatrjujejo, da se od pondeljka na torek ni pojavil noben nov slučaj.
Stanje izoliranih bolnikov.
Trst. 9. avgusta. Zdravstveno stanje večine v infekcijski bolnici izoliranih bolnikov je povsem zadovoljivo. Bolezen se jim od dneva do dneva obrača na boljše. Včeraj je zapustilo bolnico trinajst pod zdravniško kontrolo se nahajajočih oseb.
Novi slučaji.
Trst, 9. avpusta Na parniku , S p 1 i t“ sta se včeraj pojavila dva sumljiva slučaja kolere. Parnik so spravili v pomorski lazaret. Na krovu paruika „ Pet k a ", ki se nahaja v ladjedelnici San Marco je neki grški mornar obolel za sumljivimi znaki kolere. Tudi ta parnik ,ie moral iti v pomorski lazaret.
Aviatlčnl poleti v Trstn.
T r s t, 9. avgusta. Včerajšnje aviatične tekme ua višino pri Žavljah sta se udeležila Jules FischerinManissero. V zračui višini 300 do 400 m vladajoča bora je letalca ovirala, da se uista mogla povspeti višje nego do 600 m. Najvišje je poletel Fischer, ki je dosegal 650 m visočine, dočim je Manissero dosegel neznatno višino 300 m. Zmagal je torej Fischer, ki je prejel zato darilo mestne občine tržaške v znesku 2500 K. Tekme se nadaljujejo. Nedeljske tekme se udeležita še dva tuja aviatika.
Pogreb kardinal« Ornsche.
Dunaj, 8. avgusta. Truplo kardinala Grusche so včeraj prepeljali na Dunaj ter postavili v ministrskem salonn nadškofijske palače na oder. Pogreb je jutri ob pol 4. pop. Pokopan bo ped kapelo sv. Barbare v cerkvi s v. Štefana
Češka šola v Poštornl.
Postoma, 8. avgusta. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je sklevil opustiti pararelko (češko?) šestega razreda na tukajšnji meščanski šoli. Prebivalstvo je zaradi tega sklepa siluo razdraženo.
Tovvrna je zgorela.
T e p I i c e , 8. avgusta. O polnoči je nastal ogenj v steklarni Jež. Inwalda in se z neznansko brzino razširil na bližnja poslopja. Vsa tovarna je	pogorela	do	tal.	Škoda	znaša
več milijonov.	^
Ogrska obstrnbcija proti brambnim predlogam.
Budimpešta, 8. avgusta. Tudi na današnji seji se ni nadaljevala razprava o brambnih predlogah, ker je opozicija s štirikratnim poimenskim glasovanjem, z vlogami in interpelacijami izpolnila vso sejo.
Velike poneverbo v Ilamhnrgn.
Hamburg, 8.	avgusta.	V tukajšnji
državni banki	so prišli	na	sled	velikim	pone-
verbam Bančna uradnika Wegener iu H a m m a n n sta poneverila nad četrt milijona mark in denar zaigrala pri konjskih dirkah. Uradnik Wegener se je sam javil policiji ; njegovega druga Hammana pa je policija še pravočasno aretirala.
Papeževo zdravje.
B i m , 8. avgusta. Kljub pomirjevalnim vestem iz Vatikana je v mestu znano, da je papeževo zdravje prav slabo. V Vatikanu so v velikih skrbeh. Zdravniki so izrekli, da se papež ne more udeležiti jutrišnje slavnostne obletnice kronanja, vsled česar so odpovedali vso tflavnost.
Angleški lordi se umikajo.
London, 8. avgusta. Včeraj je bila v zbornici poslancev pričakovana velika debata. B a I f o u r je vprašal ministskega predsednika, kdaj je svetoval kroni, da naj imenuje nove člane v gosposko zbornico. A 8 q u i t h je odgovoril, da se je to zgodilo takrat, ko so lordi vložili svoje dodatne predloge k parla-meutnemu zakonu. Nato je Balfour utemeljeval svojo že prej napovedano nezaupnico.
A?quith je takoj obširno odgovarjal. Podal je zgodovino krize od lanskega leta, omenil lanski razpust zbornice in nove volitve ter dejal: Šele ko se je pokazalo, da je zamanj moje upanje, da bo gosposka zbornica sprejela zakou, je bil vprašan kralj zaradi imenovanja novih članov ter je pritrdil, da bo porabil to s v o j o pravico, če bo potrebno. — Poslanec Hunt je iuterpeliral zaradi znanega S y l v e s t, rovega .sredozemskega" govora v Salcburgu. Državni tajnik G r e y je odgovoril, da je bil govornik zelo slabo poučen, ali da se zaradi tega govora ne bo sklicevala nova mirovna konferenca, ker drugače nebi bili nikdar brez konferenc. (Ve selost). — Poslanec M a s o n je interpeliral zaradi Maroka. — G r e y je odgovoril, da naj se interpelant za sedajjzadovolji 8 pojasnilom, ki ga je bil podal že ministrski predsednik. — Jutri ima gosposka zbornica odločilno sejo.
London, 8. avgusta. Zbornica poslancev je z 365 proti 246 glasovom odklonila nezaupuico vladi, ki jo je vložil Balfour.
Turška kriza.
Carigrad, 8. avgusta. Ne da se več tajiti, da je v ministrstvu kriza. Akutna je postala vsled spomenice, ki so jo predložili mohamedanski Arnavti velikemu veziru, zahtevajoči, da se jim dovolijo euake koncesije kakor Malisorom. Arnavti so zelo razdraženi in trdijo, da jim je veliki vezir pred štirinajstimi dnevi dejal, da ne dobe Malisori nikakršnih koncesij. Ministrski svet se je bavil s spomenico, pa so se pokazala nesoglasja. Baje je samo uaučni minister zagovarjal zahteve Arnavtov. Vsled tega je izbruhnila kriza, ki je bila že davno latentna. Za velikega vezirja bo baje imenovan predsednik senata Said paša, ki ima sestaviti prehodno ministrstvo. Pozneje pa ima prevzeti vlado čisto mladoturško ministrstvo.
Odprava tujih pošt v Turčiji.
Carigrad!, 9. avgusta. Turška vlada se je obrnila do effropskih velevlasti, da o p u-ste svoje posebne pošte v Le-v a n t u. Angleški poslauik Sir L o w t h e r je obljubil pod pogojem, da se tudi druge države pridružijo. Turško časopisje poroča, da je A v s t r o - O g r s k a že ob aneksiji Bosne in Hercegovine pritrdila tej želji turšk« vlade.
Prvi turški drednot.
London, 9. avgusta. Firma B e -c k e r 8 je sklenila s turško vlado pogodbo za zgradbo prvega dreduota. Stroški so prora-čunjeni na 48 milijonov kron.
Albanija.
Solun. 8. avgusta. Zadnji Malisori so že zapustili črnogorska tla in se vrnili domov. Med njimi je tudi vrhovni barjaktar Sokol baši, ki se je vruil že včeraj. Znani vstaški vodja Isa B o 1 j a t i n a c je glavarju v Skoplju naznanil, da zahteva 2000 funtov odškodnine n državno službo.
S k a d a r , 8. avgusta. Vojno stanje v Skadru je preklicano.
Cetinje, 8. avgusta. Črnogorska vlada izjavlja, da ni zahtevala od Turčije nobene odškodnine za stroške, ki jih je imela z Malisori, ker je le izpolnjevala zakone gostoljubnosti.
Carigrad, 9. avgusta. Vstaši pri Selcih so se udali in odložili orožja.
Kolera.
Cetinje, 8. avgusta. Crnagorska vlada zanika vesti o razširjenju kolere med vojaštvom. Pojavna sta se samo dva slučaja pred 14 dnevi. V deželi ni nobene kolere.
Odesa, 8 avgusta. V starem gnezdu vseh kužuih bolezni, v Odesi so se pojavili trije slučaji kolere, katere je zanesel angleški parnik „Bupert“ iz Italije. Bolniki so hitro umili.
100 oseb Je utonilo.
Aleksandrija, 8. avgusta. 5 t. m. se je na Nilu potopila ladja in je utonilo do 100 oseb. Dosedaj so dobili iz vode 36 trupel.
Homatlje r Perziji.
Astrabad, 9. avgusta. Včeraj ponoči je turkmenska četa pod vodBtvom S e r -dar Asada naskočila in zasedla mesto D a m g a u , ki je šest dni hoda oddaljeno od Teherana. Mesto je branila vladna posadka pod poveljstvom M a s u d Ul M u 1 k a. Zmaga Serdar A^ada je velike važnosti za prejšnjega šaha Mohameda Alija in je zelo vzpodbudila njegove pristaše.
Teheran, 9. avgusta. Vlada se na protest od ruske strani izgovarja, da je imenovala angleškega majorja Stockesa za to ker pozna perzijski jezik in deželo in bo vsled tega z lahkoto organiziral orožništro.
Revolucija un llaiti.
Novi Jork, 9. avgusta. „Newyork Herald“ poroča, da je vlada prepovedala izkrcanje generalu F i r m i n u , ki je dospel iz Portorike.
Novi Jork, 9. avgusta. Na skupni seji obeh zbornic so proglasili generala L e -c on te za predsednika haitske republike. Sin dosedanjega predsednika Simona je pribežal v Novi Jork s polnimi kovfiegi de-»arja
Odgo voini urednik Fran B a r 11.
Iz dam in iaisga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Nov otroški voziček
je po ceni naprodaj. Poizve se v gostilni Resljeva cesta štev. 22.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo 'mm Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
N“'°y- Tolstovtška slatina, pošta Guštanj, Koroško, k*r tlml1 g°slll"a-leto,lžče ln p«**«8-	® ® ® Svoji k svojim!
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene«
Lepi gostilniški prostori in povsem n® novo urejeni velik senčnat vrt
L Jax
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj In franko.
& sin
Tehnični biro in podjetje zgradb
Ingenieur H. Uhlif, Ljubljana, Resljeva cesta 26
Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan----------- stvena	mnenja,	prevzetja	zgradb -------
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. — s spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
m
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni g. Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic,
Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonijaf,Mehle, .Konsumnem društvu
Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J- Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J- Rosshaupl,
A. Šarabon,
F- Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pri za Ljubljano in okol.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
Telefon Uer. 108.
Telefon št er. 108.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
 — Zaloga v Spodnji Šiški. ■