KKJIŽKICA EDVARDA KARDELJA V CELJU________ Celje - skladišče D-Per glasilo delavc 539/1980 sozd lllllllllllllll revirski iiijsKielie energetski komoinčii edvarda kardelja COBISS e oktober 1980 leto XVI 10 srečno Odkopavanje premoga v ZPT na površini V pridobivalnem prostoru ZPT so še ostanki premoga blizu površine, gotove količine tudi izven tega prostora, ki se jih izplača oziroma jih je možno odkopati s površinskimi kopi. V Zasavju so v začetku rudarjenja pred 200 leti in več odkopavali izdanke, premog na površini. Praktično ni bilo nobene od-krivke, saj so kmetje pri oranju in postavljanju gospodarskih poslopij naleteli na »črno zemljo«. V kolikor je bilo več odkrivke, so odkopavali z jamo. S površine so zaznali kratke rove v krovne plasti premoga in ga z odkopi odkopali, odkopane porstore pa zarušili. Odvažali so le debele vrste, drobnejše pa v bližini puščali na »haldi«. Poseben problem pa je predstavljal odvoz tega premoga, ki so ga v začetku prevažali v dolino z vozovi. Omembe vreden je prevoz premoga z žičnico po površini iz premogovnika Ojstro. Žičnica je bila opremljena s koši za premog in neskončno vrv je gnalo kolo na parni pogon. Žičnica, ki je bila zgrajena 1. 1879. je povezovala plato Ana rova in železniško postajo Južne že- Pod Retjem v Trbovljah potekajo že nekaj tednov obsežna zemeljska dela pri odkrivanju premoga. V zadnjem razdobju hudo nagaja deževno vreme, zato trije buldožerji le s težavo opravljajo zemeljska dela. leznice in je bila prva transportna naprava te vrste v Avstroogrski monarhiji. Tehnologija odkopavanja in transporta se je tekom let razvijala, zaradi strmih slojev premoga v Hrastniku in Zagorju na površini niso pridobili večjih količin premoga in so prešli na jamsko odkopavanje. V Trbovljah nastopa premog zaradi narivov in prelomov v večjih debelinah od površine do savskega obzora, torej od višin 500,400, Lakonca, Retje, Dobr- na, Neža pa do savskega obzora v 230. Zaradi tega so v zgodovini trboveljskega premogovnika odkopavali istočasno v jamah in na površini vse do 1. 1965. V zadnjih dvajsetih letih XIX. stoletja je še vedno bilo težišče rudarskega dela na površinskih kopih. Letne proizvodnje premoga v teh letih so znašale od 300.000 do 500.000 ton/leto in z jamo je bilo pridobljenih 20 % do 35 % od omenjenih količin. To razmerje se je v XX. stoletju spreminjalo. Celokupne letne količine proizvodnje premoga so se večale. V obdobju med obema svetovnima vojnama so znašale letne proizvodnje od 500.000 do 700.000 ton, 1. 1929 celo 1,046.000 ton. Na površini je postalo razmerje premoga z odkrivko neugodno in ker je primanjkovalo primernih odlagališč v bližini, se je težišče odkopavanja prenašalo v jamo. Površinski kopi so bili do druge svetovne vojne še pomembni, vendar je proizvodnja upadala. Po vojni so odkopavali premog na površini do 1.1965. Letna proizvodnja ni bila večja od 100.000 ton, razen 1. 1950, ko so nakopali 128.300 ton. V eri površinskih kopov je bilo odkopavanje premoga in odkrivke prilagojeno srednje strmi konfiguraciji terena. Odkopavali so v večih etažah. Odkopavanje je potekalo ročno z odstreljevanjem. L. 1878 so pričeli, kjer so to pogoji dopuščali, z masovnim odstrelj evanj em. Prevoz premoga in odkrivke so vršili s tirnim prevozom, z vozički in parnimi lokomotivami. Za trganje premoga in jalovine ter nakladanje so v XX. stoletju pričeli intenzivno uporabljati bagre, žličarje (žlica l-2m3) na tirih. Leta 1913 je delalo na površinskih kopih pet bagrov, trije na parni pogon, dva pa na električni. Taka mehanizacija in skoraj nespremenjena tehnologija na površinskih kopih je bila do zaključka odkopavanja. Površinski kopi so bili skoraj na celotnem sedanjem pridobi-valnem prostoru premogovnika Trbovlje (razen zazidanem), po L svetovni vojni pa so na površini odkopavali premog v pasu od Bukove gore, pod Ret-jem, Dobrni in Neži. Z ozirom na geomehanske lastnosti odkrivke in kemično sestavo so del odkrivke uporabljali: za laporje za surovino v cementarni, glino za opekarno in trdnejšo prihribino za splavni zasip. Pri pridobivanju premoga na površini so se tam, kjer so bili dani pogoji, posluževali tudi posebne tehnike, rušenja ravnotežnih sil oz. mas in plazenja. Na pobočjih so spodkopavali na nižji koti premogovo peto, kar je povzročilo plazenje premoga po glini. Na premog je pritiskala težka odkrivka in pridobivanje takih premogovih mas je bilo ceneno. Koherentne plasti so ob močnem deževju in odjugi spremenile konzistenco in pojavili so se tudi hudi plazovi. Najhujši plaz je bil 1. 1912, ko sta blato in voda zalila pod Bukovo goro zahodni del površinskega kopa in je bil zalit tudi Hopfen rov. Po 1. 1945 so nadaljevali z odkopavanjem premoga na površini in odkrivko uporabljali za splavni zasip. Iz sledeče tabele je razvidna letna tonaža premoga na površinskem kopu Dobrna - Neža, količina odkrivke, ki so jo porabili za zasip in število zaposlenih. Po letu 1967 so v jami prešli v celoti na od-kopne metode z rušenjem. Površinski kop Dobrna — Neža Leto Proizvodnja premoga —■ ton Odkrivka — zasip (m3) Stalež 1945 17.530 — — 1946 64.890 — — 1947 87.390 — — 1948 58.650 — — 1949 83.200 — — 1950 128.300 332.273 578 1951 78.460 285.186 525 1952 74.160 264.918 413 1953 44.000 230.627 353 1954 40.870 190.164 303 1955 64.330 157.496 324 1956 40.630 140.943 333 1957 45.560 169.982 336 1958 60.300 159.128 348 1959 47.780 150.048 321 1960 51.630 124.604 285 1961 52.390 80.407 263 1962 21.450 89.592 237 1963 27.630 88.437 205 T5 03 > O C a ^ a > N £ O O (D >i ^-i I £ N S I S 0) 3 fh a I o l s m 1964 7.040 80.298 173 1965 7.010 54.968 142 1966 — 48.762 102 1967 — 38.989 78 V kolikor je bil še potreben zasip, večinoma za utrjevanje stropa, so uporabljali plastično separacijsko jalovino. Zasip je bil pnevmatski. Ker je skoraj vedno primanjkovalo ljudi za delo v jami in zasip ni bil več potreben, so odkopavanje na površini ustavili večina teh ljudi se je zaposlila v jami Trbovlje. Osnovni projekt za Dnevni kop Dobrna — Neža — Odpiranje dnevnega kopa Ret j e je bil izdelan v juliju 1955. Na podlagi tega projekta so odkopavali premog na površini od Bukove gore pa do useka za žičnico pri R II. Premog so odkopavali do višin 430, 420, (šaht II.). Pod ventilatorjem R II. v smeri proti cementarniškemu kamnolomu so odkopali premog do v. 430, 450. Projekt je predvideval izkop 480.000 ton premoga in odkrivke v količini 1,570.000 m3 raščenega materiala — razmerje 1 : 3.3. odkopavanje premoga in odkrivanje se je vršilo po projektu skoraj 9 let. Vsega premoga pa niso odkopali. V tistih letih so bile v bližini sloja Ret j e še stanovanjske hiše, zato je bilo odkrivanje problematično, material za zasip pa ni bil več potreben in zato tega premoga niso odkopali. Sloj Ret j e je na višini 420 do površine oz. višin 430, 450, ne-odkopan. Horizontalni prerez sloja na v. 420 je sledeč: sloj je dolg 20 m in širok okrog 15 m. Padca sloja je 30-40°. Premog so z jamo odkopavali od spodaj navzgor in na v. 420 1.1940 zaključili z odkopavanjem. Etaže, prečne odkope so zapolnjevali s splavnim zasipom. Nadkopni premog nameravamo seda j odkopati s povšin-skim kopom — Ret j e 80. Iz profilov je razvidna količina premoga: 100.000 ton komercialnega premoga, s talnin-skim vred pa ga je lahko skupno do 300.000 ton. V prvi fazi nameravamo odkriti in odkopavati premog na začetku, v sektorju A kjer je okrog 30.000 ton komerc. premo ga s talinskim vred pa okrog 60.000 (po profilih). Priznavamo, da je v sektorju A - 40.000 ton premoga nad koto 420. Po profilih je odkrivke okrog 70.000 m3 raščenega materiala. K temu moramo prišteti še odkrivko za dohod k sloju na v. 420 in ublažitev strmin za prehod iz sektorja A, ki sega po smer j en ju sloja ca 60 m od začetka naprej proti koncu sloja. Tako lahko računamo, da bremeni premog v sektorju A okrog 120.000 m3 raščenega materiala. Utežno razmerje premog — odrivka je 1 : 6. Razmerje izraženo v m3 pa 1 :4 ali pa: 40.000 t premoga : 120.000 m' raščenega materiala je v razmerju 1:3. Za izdelavo cestišča imamo mehanizacijo, ki stalno urejuje površino. Z odkrivanjem premoga smo pričeli že koncem prejšnjega meseca, v zadnjem dolgotrajnem dežju pa je bilo delo prekinjeno. Odkrivanje opravljamo s težkimi buldožerji, nakladalci in kamioni. Leta 1966 so zgradili vzpenjačo na Neži, ker so hoteli odkopati premog, ki je na površini nad jamo Ojstro tik ob meji z jamo Trbovlje — Karolina polje. Do odkopavanja premoga pa iz prej omenjenih razlogov ni prišlo. Pri urejanju površine so leta. 1971 odkrili del tega premoga na površini na višinah 430-450. Odkrito je bilo stojišče premoga v dolžini ca 150 m in širine nad 30 m. Raziskave in odkrivanje se že vrše in v novemru bo tudi iz tega površinskega kopa — Ojstro 80 lahko stekla proiz- vodnja. Pri teh delih je še problem izgradnje ceste, kajti premog bomo tako kot iz Ret j a 80 odvažali s težkimi kamioni. Premog bomo v prvi fazi separirali na sep. Zagorje, kasneje pa en del tudi v Trbovljah. V drugi fazi, ko bodo količine premoga tudi večje od 1000 t/dan, bomo prešli na suho odsejavanje, drobne vrste plasirali v elektroenergetske objekte, premog nad 30 mm pa oddali široki potrošnji. Na obeh kopih so razen strojnikov na mehanizaciji večina zaposleni upokojeni rudarji, ki opravljajo nadzorno in čuvajsko službo. Za druga dela, razen ev. odstreljevanja, rahlanja premoga ali odrivke, ne bo potrebno angažirati ljudi, ker je od-krivka IV. in V. kategorije ter se z ripanjem doseže dovolj efekta. Članom kolektiva je poznano, da izdelujemo skladno s projekti za nov elektroenergetski objekt 150 MW-TET tudi projekt ' za novo deponijo premoga v La-konci s kapaciteto 300.000- 500.000 ton premoga. Lokacija je sledeča. Smer deponije je od kota Bukova gora-Retje v smeri S-Z in sega še okrog 200 m dalje od sedanjega vhoda v Lakonca polje. Zaradi stabilnosti bodoče deponije so potrebne geomehanske raziska-ev tal. V S-Zahodnem delu de- Na vseh sestankih v tej mandatni dobi je bila največja pozornost namenjena izvajanju plana in boljšemu gospodarjenju TOZD. Sprejeli smo akcijski plan, ki je časovno opredeljen z individualnimi zadolžitvami. Kljub vsem sklepom OO ZKS PT ni bilo izvajanja nalog dovolj učinkovito. Vzrok je bil verjetno v tem, da se je OO ZKS v tem letu izredno pomla- ponije so izvrtali plitve vrtine in v prostoru 100 X 120 m so ugotovili premog. Prekrivke je povprečno 30 m, večinoma dolomitni grušč, krovni laporij in nekaj gline. Pod tem so navrtali premog povprečne debeline 20 m, ki leži na neporušenem dolomitu. Do sedaj skupno ugotovljene količine premoga znašajo po teh podatkih okrog 250.000 ton. Za ugotavljanje premoga bo potrebno izvrtati še nekaj vrtin, da lahko izdelamo dokončni projekt odkopavanja s površinskim kopom in ugotovimo v tem predelu celokupne rezerve premoga. Ker sovpada izgradnja deponije s tem odkopavanjem, moramo do konca novembra leta 1980 izdelati idejni projekt odkopavanja, premog v tem predelu pa odkopati v dobrih dveh letih. Izgradnja deponije se bo pričela v J-V predelu, kamor bomo odvažali odkrivko, dolomitni grušč, kajti plato deponije je predviden na v. 350-355. Detalnejši opis raziskav in odkopavanja premoga na površini s tehničnimi in ekonomskimi podatki v ZPT, ki bo vključen v srednjeročno obdobje in bo delno razbremenil jame oz. povečal skupno proizvodnjo premoga, bo objavljen v naslednji številki. P. S. dila. Velik je tudi priliv in odliv komunistov v temeljni organizaciji. Posledice so se pokazale v slabem gospodarjenju v TOZD. Premogovnik Trbovlje v devetmesečnem obdobju ne izpolnjuje planskih obveznosti, s tem v zvezi tudi ne izpolnjuje finančnega plana in ta izguba v DO ZPT vpliva tudi na celotni prihodek REK EK. Komunisti smo kritično ocenili razmere v TOZD Premogovnik Trbovlje Ker je PT eden od velikih »zgubašev« v občini, je občinski komite ZKS dal pobudo OO ZKS PT za skupni sestanek, ki je bil 22. 9. 1980 na Premogovniku Trbovlje. Na tem sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik IO skupščine občine in revirski sekretar, smo kritično ocenili razmere, ki so pripeljale premogovnik v tako slab, nezavidljiv položaj, da proizvodnja upada, ko pa družba. v tej energetski krizi in s temi velikimi sredstvi vloženimi v modernizacijo rudnika, želi zmanjšati pomanjkanje črnega zlata v republiki. Ugotovili smo, da smo v PT šli prehitro v celotno modernizacijo hidravličnega odkopavanja, saj se je pokazalo, da nismo dorasli enkratnemu hitremu skoku iz lopate in krampa na najsodobnejšo opremo. Z mehanizacijo smo hoteli ublažiti fluktu-acijo delovne sile. Ta prehod modernizacije, ki nam jo celotna družba priznava, je bil v vodstvu premalo strokovno proučen in mehanizacija v prevelikih količinah vgrajena. Proizvodnja je ob tej »vgrajeni« modernizaciji dokaj slaba in v celoti neizkoriščena, kar se vidi iz nedoseganja letnega plana. Ker se komunisti zavedamo resnega položaja v TOZD in gospodarjenja v letu gospodarske stabilizacije, smo nakazali in obravnavali slabosti organizacije dela. Borimo se za boljši izkoristek delovnega časa, proti predčasnemu odhajanju z delovnega mesta, povečevanju odsotnosti z dela, doseči moramo zmanjšanje nadurnega dela in neopravičenih izostankov, zboljšati standard delavca. Preko disciplinske komisije smo dosegli, da malomarno povzročeno škodo na delovnem mestu prizadeta TOZD povrne. To v treh primerih že izvajamo. Ker smo se zavedali velike izgube v TOZD PT, smo organizirali prostovoljni delavnik, da bi s tem ublažili izpad proizvodnje. Pri odpravi in zmanjševanju subjektivnih faktorjev smo uspeli znižati odsotnost v prvem polletju za 2,9 %. Kritično smo ocenili odnos v DO ZPT med TOZD s katerimi imamo svobodno menjavo dela ali smo v tesni strokovni povezavi, Zato so menili člani OO ZKS PT, da naj izven TOZD prevzamejo tudi odgovornost za nedoseganje plana, ne pa da je to stvar samo proizvodnega TOZD. Ravno tako smo kritično ocenili delo komunistov v sindikatu in mladinski organizaciji, da le ti premalo informirajo delavce na delovnem mestu o gospodarjenju TOZD in stabilizaciji, da je potrebno v vseh delavcih vzbuditi čut do soodgovornosti do dela in discipline. Iz diskusije smo v dogovoru z občinskim komitejem izdelali zaključke, ki so pomembni za usmeritev nadaljnjega političnega dela OO ZKS PT. V TOZD je družbenopolitična aktivnost usmerjena v izvajanje stabilizacijskih nalog zlasti za večji fizični obseg proizvodnje in s tem zmanjševanje izgube. Tako smo uvedli v tem mesecu četrto izmeno, ki dela na Beco-ritu, začeli s proizvodnjo na dnevnem kopu, izvršili tehnične in organizacijske spremembe. Subjektivne slabosti bomo hitreje odpravljali s sprotnim in celovitim obveščanjem rudarjev, z zaostreno odgovornostjo do dela in doslednim nagrajevanjem po rezultatih dela. DPO morajo s svojo politično aktivnostjo doseči, da bo izvajanje stabilizacijskih nalog stvar vsakega zaposlenega. Proizvodnje ne dosegamo tudi zaradi velike fluktuacije in pomanjkanja rudarjev. Trenutno je zaposlenih 43 rudarjev manj od letnega plana. Pri tem je zaskrbljujoča visoka povprečna starost zaposlenih (38 let). Z ustreznimi družbenimi ukrepi moramo doseči, da bo poklic rudarja bolj privlačen pri mladih ljudeh. V ospredju so zlasti naslednje naloge: — pravičnejše nagrajevanje rudarjev; — izboljšanje družbenega standarda; — uveljavljanje vsebine usmerjenega izobraževanja in mo- tiviranje otrok že v osnovni šoli za poklic rudarja; — izboljševanje pogojev dela v jami in uvajanje mehanizacije ter izobraževanje širšega profila rudarja. Drugo leto, ko se prične usmerjeno izobraževanje, moramo na podlagi potreb v OZD realnejše načrtovati smeri in število šolskih mest v srednjih šolah. Razmere kažejo, da imamo sedaj več prostih mest kot je priliv učencev v srednje šole. Tako učenci polno zasedejo »boljše« srednje šole na račun tistih, ki so manj privlačne, čeprav so drugačne potrebe združenega dela. Doseči moramo da se bodo začeli vpisovati v RŠC tudi učenci iz Slovenije in zlasti še iz Zasavja. Ugotavljamo tudi, da mladi rudarji, ki so zaključili šolo v RŠC zlasti zaradi zastarelih učnih programov niso dovolj usposobljeni za delo v jami. Pomembno je, da bi se v šoli usposobili za delo na jamski mehanizaciji. Potrebno je natančneje oceniti stanje v samskih domovih in s pomočjo odgovornih služb hitreje vključevati delavce iz teh domov v kulturno in drugo rekreativno dejavnost, družbeno aktivnost in jih seznaniti z okoljem v katerem živimo. Takoj moramo začeti z gradnjo novega samskega doma in zaostriti odgovornost tistih delavcev iz skupnih služb, ki so zadolženi za izpeljavo te investicije, ki kasni. Nasprotujemo predlogu, s katerim hočejo nekaterim spremeniti benifikacijo iz 16 na 18 mesecev, saj bi s tem dosegli prehitro upokojitev in še večje pomanjkanje rudarjev. Pravilna je le usmeritev, da se izboljšujejo delovni pogoji v jami, še boljše nagrajuje rudarje in se zagotovijo še druge pravice ob delu. Še vedno ni urejeno izplačilo jamskega dodatka, saj ga dobivajo tudi tisti, ki nimajo te pravice. Takoj je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo dobil jamski dodatek le tisti, ki bo v jami. Odgovornost do izpolnjevanja nalog je potrebno zaostriti pri vseh delavcih, posebno še pri organizatorjih proizvodnje in strokovnih ter vodilnih delavcih. Poseben pomen pri tem ima sistem nagrajevanja po rezultatih dela, ki mora zagotoviti plačilo po delu in diferenciacijo med delavci, ki dobro oziroma slabo opravijo delo. Sistem nagrajevanja, ki se sedaj uveljavlja, je potrebno sprotno dograjevati in ne čakati, da se nepravilnosti kopičijo. V mesecu oktobru 1980 bodo začeli pri RDU s seminarji IPU za vse preddelavce iz TOZD do SOZD REK EK. V TOZD PT bomo zagotovili popolno udeležbo na teh seminarjih. Komunisti se zavedamo pomembne vloge, ki jo ima nadzorni kader v odnosu do rudarjev kot tudi pri doseganju družbenoekonomskih in političnih ciljev v TOZD. Zato dajemo pobudo samoupravnim organom, da se razširi reelekcija tudi na te delavce in s tem zagotovi širši in stalni vpliv na izbiro teh kadrov. Tudi izvajanje nalog na področju stanovanjske izgradnje ne poteka dovolj intenzivno. Zlasti so še pomembne naloge: — dogovor s SSS o izgradnji potrebnih stanovanj v obdobju 1981—1985; — program obnove starega stanovanjskega fonda; — dopolnitev samoupravnih sporazumov in družbeni dogovor s stanovanjskega področja; — izgradnja samskega doma; — zagotovitev virov finančnih sredstev. Posebno pozornost bomo namenili obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja v TOZD. S primernimi informacijami bomo na sestankih sindikalnih skupin seznanili delavce o gospodarski situaciji in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prepočasi urejamo odnose med TOZD in skupnimi službami, prisotne so tudi dezinformacije, ki gredo v škodo vsem delavcem. Zato je potrebno vpe- ljati metodo takojšnjega reagiranja na te probleme in jih razreševati v strokovnih, samoupravnih in delegatskih strukturah. Seveda, če tu ni odziva oz. rezultatov, morajo aktivneje posredovati politični delavci. Mnogo problemov moramo razreševati tudi v KS, kjer delavci uresničujemo svoje interese kot krajani. Na skupni seji so bile omenjene naloge otroškega varstva, obnova stanovanjskega fonda, problemi zaradi rudarjenja v KS A. Hoh-krauta itd. Komunisti dajemo pobudo, da imamo v času razprave o planskih dokumentih skupne sestanke s krajevno skupnostjo. Posebno pozornost bomo namenili sprotnemu in točnemu obveščanju delavcev v TOZD. Takoj je treba reagirati na vse dezinformacije. Le popolno obveščen rudar je lahko samostojen in odgovoren subjekt pri izvajanju stabilizacije in drugih družbenih nalog. Rudarje je potrebno obveščati tudi o izvajanju nalog skupnih služb še zlasti na področju investicij. Nadaljevati je potrebno z mehanizacijo v jami, tako pri iz- DO Zasavski premogovniki si v zadnjem času prizadevajo, da bi vnovič začeli pridobivati premog na površini v Hrsatniku, Trbovljah in Zagorju. Trenutno tečejo priprave za proizvodnjo na površini na dnevnem kopu Mletje’ 80« v Trbovljah in na dnevnem kopu »Ojstro’ 80« v Hrastniku. V tej številki našega glasila je napisal obširnejši prispevek na to temo tehniški vodja DO ZPT Peter Schneider, dipl. inž. Po končanem deževju so se razmere pri pripravah na pričetek odkopavanja premoga na dnevnem kopu »Ret j e 80«, tako kopih kot pri transportu. Da trenutno ni pravih rezultatov iz obstoječe mehanizacije, je več vzrokov: — težke montangeološke razmere v jami; — premajhna usposobljenost rudarjev na novi mehanizaciji; — ni mehanizirana celotna tehnološka pot; — slabe geološke raziskave; — neustrezno vzdrževanje mehanizacije. Te probleme pa lahko odpravimo s še večjim angažiranjem strokovnih delavcev. Vsa sprejeta stališča skupne seje OO ZK PT in komiteja ZKS bomo posredovali drugim družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom. Na podlagi razprav in teh izhodišč bodo izdelani operativni programi vseh nosilcev posameznih nalog. V februarju 1981 bomo na drugi skupni seji ocenili izvajanje sprejetih stališč in zlasti poostrili odgovornost zadolženih delavcev za neizvedene naloge. Sekretar OOZK PT Rudi Kreže imenujemo odslej ta dnevni kop, normalizirale tako, da so v sredo 22. oktobra ob 6.30 uri lahko pričeli z nakladanjem premoga na novem kopu »Ret-je 80« z nakladalci v tovornjake. Do nadaljnjega bodo na dnevnem kopu »Ret j e’ 80« obratovali od 6. do 19. ure. Prevoz premoga opravlja s svojim parkom TOZD Avtoprevoz Zasavje iz DO RGD in to na separacijo premoga v Zagorje. Priprave na pričetek obratovanja na dnevnem kopu »Ojstro’ 80« so se nekoliko zakasnile zaradi plazu na novozgrajeni Površinski top Jetje BO” je tel prve tene premega cesti od Neže proti dnevnemu kopu »Ojstro ’80«. Začetek vnovičnega pridobivanja premoga na površinskem oziroma dnevnem kopu je torej vzpodbuden. Upamo, da nam pogosto ddeževje ali sneg v bližnji zimi ne bosta bistveno omejevala pridobivanja na odprtih dnevnih kopih. Približno sredi terena, ki ga prikazuje fotografija, leži premog, ki ga bodo po končanih zemeljskih delih pričeli površinsko pridobivati v teh dneh na Dobrni pod Retjem. Foto A. Bregant Ob dnevu mrtvih Vsi člani kolektiva našega kombinata so tudi tokrat ob dnevu mrtvih — 1. novembru spominjamo številnih članov kolektiva, njihovih svojcev, prijateljev in znancev, ki so na ta ali oni način izgubili življenje. V mislih imamo rudarje, energetike, kovinarje in druge, ki so umrli v zadnjem enoletnem razdobju, pa tudi v prejšnjih letih. Vse te smo ohranili, in upamo tudi v bodoče, v najlepšem in toplem spominu. Tudi v bodoče bodo ostali naši znanci, tovariši in sorodinki. Vseh teh se naša družba in mi vsi, posebno ob dnevu mrtvih, spominjamo z občutkom globokega spoštovanja. Slava njim! Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 1.1. do 15. X. 1980 DO zasavski premogovniki Proizvodnja premoga Del. organ načrt dosež. +— % ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 241.000 223.583 — 17.417 92,8 16.748 P. Ojstro 212.850 204.526 — 8.324 96,1 15,840 P. Trbovlje P. Kisovec 452.450 364.078 — 88.372 80,5 25.079 P. Kotredež RŠC 172.160 193.760 + 21.600 112,6 12.460 jama Trb. 15.500 27.375 + 11.875 176,6 2.318 Skupaj 1,093.960 1,013.322 — 80.638 92,6 72.445 sep. pr. Trb. 921.800 819.562 — 102.238 88,9 59.985 Zag. 172.160 193.760 + 21.600 112,6 12.460 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načr doseženo % — betonarna (kos) Zagorje 63.239 — kamnolom (m3) Storitve delavnic — RESD 135.000 30. IX. 120.263 89,1 Hrastnik (din) RESD 65,746.000 48,587.307,85 73,9 Trbovlje (din) RESD ' 69,613.000 55,272.968,00 79,4 Del. organ načrt dosež. +— Vo ob dela TOZD ton ton ton prostih Zagorje (din) 47,293.000 41,646.877,15 sobotah 88,1 Pred. jam. lesa (din) 29,048.000 22,990.407,95 79,2 Toplotna energija (Gcal.) 16.502 10.785 65,3 DO TERMOELEKTRARNA načrt doseženo «/o — PE 1 MWH 32.419 MWH 12.719 39,2 — PE 2 421.613 352.447 83,6 Kombi el. 16.968 163 1,0 Skupaj 471.000 365.329 77,6 Ostalo — storitve — Vzdrževanje naprav (din) 30. IX. 70,200.000 24,753.476,75 35,3 Transport goriva (din) 33,650.000 36,708.989,85 109,1 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST ■m TOZD eltni načrt doseženo ”/o RIG (din) - 30. IX. 256,770.000 243,291.254,50 94,7 ESMD (din) - 30. IX. 55,832.000 42,295.864,65 75,8 Avtoprevoz Zasavje (/m) 8,600.000 7,725.244 89,8 GRAMAT (kos) opeka 10,000.000 7,48.185 77,5 kamnolom (m3) 40.000 48.740 121,9 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) - 30. IX. 41,265.000 34,269.769,80 82,8 EIMD (din) - 30. IX. 22,782.000 18,147.305,75 79,7 Erika Kavčič dejali so ... Stevan Doronjski, predsednik predsedstva CK ZKJ » ... Dosežena počasnejša rast osebnih dohodkov je v skladu s stabilizacijsko politiko. Naši delovni ljudje kažejo tako veliko politično odgovornost in zrelost. To se nanaša tudi na pomembno povečanje izločanja denarja iz dohodka za razširitev materialne osnove dela; ta sredstva so se v organizacijah združenega dela — tako kaže polletni obračun — povečala za več kot 76 odstotkov, sredstva za rezerve pa za blizu 50 odstotkov. Ti podatki najzgovorneje pričajo, da delovni ljudje v številnih temeljnih organizacijah združenega dela gospodarno ravnajo pri de- Lazar Mojsev ('M'*-*«*-*-******* predsednik predsedstva CK ZKJ Predsedstvo centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije se je 20. oktobra t.l. sestalo na svojo sejo v Zagrebu. Ob tej priliki so izvolili za novega predsednika predsedstva CK ZKJ za enoletno mandatno dobo Lazarja Mojsova. Dosedanjemu predsedniku predsedstva CK ZKJ Stevanu Doronjskemu je namreč potekel enoletni mandat. Lazar Hojsov se je rodil 19. decembra 1920 v Negotinu. Član ZK pa je od leta 1940 dalje. Je prvoborec — udeleženec NOB od leta 1941, za člana predsedstva CK ZKJ pa je bil izvoljen junija 1979. Jašek Nove Preloge, obnova del V zadnji številki smo poročali o eksploziji metana v jašku Nove Preloge, ki je s svojim rušilnim učinkom delno poškodoval poglobi je valne naprave, na mestu kjer se je pojavil metan pa so se delovni pogoji bistveno spremenili, kar vse je onemogočalo vsa nadaljnja dela. Po bistveni spremembi opredelitve delovnega prostora glede nevarnosti zaradi metana smo morali najprej pripraviti predlog za kategorizacijo dose-daj izdelanega jaška. Po izključni uporabi separatnega prezračevanja smo predpisno lahko pripravili predlog le za metansko ali nemetansko kategorijo. Vse potrebne meritve smo izdelali že v mesecu septembru. Pod posebnimi pogoji, da je vr- tina hermetično zaprta in po-glabljevalna dela mirujejo smo pripravili predlog za nemetan-sko področje. Takšni določitvi namreč ustrezajo tudi vse pred-pisne meritve jamske atmosfere. Pri takem razvrščanju jamskega prostora, kjer je pred dvema mesecema odjeknila eksplozija metana in se danes ponovno razvršča v nemetanski prostor, se nam nehote vsiljuje veljavnost principa istovetnosti, vendar moramo ponovno poudariti, da je sedaj situacija v zvezi z izvorom metana popolnoma spremenjena in ta ni le v vskladu z veljavnimi predpisi, ampak glede varnosti tudi dejansko ustrezna. Poleg tega je pa ta odločitev tudi nujna. Nekatere dele po-globljevalnih naprav bo možno demontirati, odstraniti in ponovno vgraditi le s pomočjo avtogenega rezanja, ki je pa dovoljeno in varno le v nemetan-skih prostorih ali prostorih prve stopnje ogroženosti zaradi metana. Predlog kategorizacije jaška Nove Preloge z načrtom sanacijskih del in varnostnimi navodili smo že vložili pri republiškem organu pristojnem za rudarstvo. Upamo, da bomo dela v jašku lahko pričeli že koncem oktobra ali v začetku novembra letos. SVD - ZPT SERGEJ KRAIGHER prejel listino mesta Kraljeve V oktobru so v Kralj evu potekale običajne oktobrske slovesnosti, ki jih prirejajo vsako leto v počastitev spomina na 6.000 ustreljenih občanov oktobra 1941. Dne 14. oktobra je potekala slovesnost s slavnostno sejo občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Kraljeva. Na tej seji so podelili litvi čistega dohodka. Prizadevati si moramo, da bi tako ravnali tudi pri delitvi celotnega dohodka, vseh njegovih delov oziroma v vseh fazah delitve družbenega dohodka __« Veselin Djuranovič, predsednik Zveznega izvršnega sveta »... Tudi politika osebnih dohodkov je v skladu s temeljnimi zahtevami stabilizacijske politike. Brez takšne politike osebnih dohodkov, ki bo v trenutnem položaju nujno pomenila padec realnih osebnih dohodkov, ne bo moč uresničiti zastavljenih ciljev. Vendar moramo storiti vse, da bi takšna politika osebnih dohodkov trajala čimmanj časa in da bi s povečanjem dohodka v celoti — ob hkratni manjši porabi na drugih področjih — zagotovili ponovno realno rast osebnih dohodkov. To je odločilni dejavnik v boju za stabilizacijo v naslednjem obdobju. Trenutno je največji problem nadaljna rast cen. Del te rasti smo po spremembi tečaja dinarja predvideli. Ni pa moč razumeti ravnanja nekaterih, ki iščejo rešitve za skoraj vsak problem v zviševanju cen. Ne moremo na eni strani voditi politike osebnih dohodkov dosledno v skladu s stabilizacijskimi zahtevami, na drugi pa s politiko cen spodkopavati stabilizacijsko politiko ... « France Popit, predsednik predsedstva CK ZKS «■... Dobro bi bilo imeti pred očmi še en problem. Namreč, razpravo o tem, ali se bodo tisti, ki bodo končali šolo, lahko zaposlili ali ne. Res je, da smo letos z veliko težavo zadržali zaposlovanje v dogovorjenih okvirih, da bi prisilili delovne organizacije, da spremene dosedanji ekstenzivni način povečevanja dohodka, namesto da bi njegova rast temeljila na povečevanju produktivnosti dela. To pa ne pomeni, da je zaprta perspektiva tistim, ki bodo končali šolanje. Znotraj gospodarstva moramo začeti uresničevati takšno politiko zaposlovanja, da bo pravi človek razporejen na pravo mesto. Danes imamo dosti delavcev, ki opravljajo takšne naloge in opravila, ki jih niti po svoji praktični usposobljenosti niti po svojem formalnem šolskem znanju ne bi smeli in tudi ne morejo učinkovito opravljati. Tega seveda ne bo tako preprosto spremeniti. V delovnih organizacijah in v upravnih organih moramo začeti bitko za spreminjanje takšnih razmer. Zanimalo bi me, na primer, koliko imamo danes ljudi, ki se ukvarjajo s problemom šolstva v državni upravi in v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod v republiki in občinah. Vedno smo namreč govorili: ko bomo nekatera področja postavili na samoupravne osnove, ne bomo več povečevali števila zaposlenih. Kaže pa, da so navzoča drugačna gibanja kljub dogovoru, da bomo — glede na dejanske potrebe — kritično ovrednotili sistemizacijo delovnih mest. S tem naj bi prispevali k večji racionalnosti, učinkovitosti, razmejitvi pristojnosti, krepitvi odgovornosti in s tem tudi k stabilizaciji__« «. Sergeju Kraigherju, podpredsedniku predsedstva SFRJ, junaku socialističnega dela in borcu za človeške pravice, listino proti nasilju in vojni — za mir v svetu. Prav takšno listino je leta 1972 prejel predsednik republike Josip Broz Tito. Tovariš Kraigher se je v priložnostnem govoru posebno lepo zahvalil za prejeto listino. Potem je bila v spominskem parku osrednja žalna slovesnost v počastitev ustreljenih rodoljubov. Udeležilo se je je okoli 40.000 občanov. Umetniki iz Slovenije pa so izvedli glasbe-no-scenski program »Iz krvi rdeče«, posvečen junaštvu naših narodov. Potiskanje jamskih vozičkov je bilo že včasih težaško delo. Kakšne so možnosti za povečanje proizvodnje v jami TOZD Premogovnik Trbovlje Kljub vsestranskim poizkusom na odkopu BECORIT v Zg. Vil. polju k. + 292 nismo dosegli pričakovane proizvodnje. Glavni vzrok za to so slabi eksploatacij ski pogoji, velik dotok vode in majhna nosilnost talne podloge — talne gline. Ker so bile v glavnem izčrpane vse tehnične rešitve, smo se odločili za demontažo hidravličnega podporja (43 sekcij) in ostale od-kopne opreme. Za namestitev odkopne fronte smo na isti etaži ca 25 m pred odkopom BECORIT locirali klasični odkop. Nivo klasičnega odkopa bo za ca 2 m višji od nivoja odkopa BECORIT. Prav zaradi tega pričakujemo, da se bodo odkopni pogoji izboljšali in da bo možno doseči v novembru in decembru poprečne rezultate dela kot na ostalih klasičnih odkopih V jami Trbovlje. Poleg tega bo možno nadaljevati odkopavanje v južnem krilu s hidravličnim podporjem Mar el Hydro, z dolžino odkopa ca 24 m. Tudi na tem odkopu lahko pričakujemo boljše rezultate dela, ker bo odkopavanje potekalo ločeno, (odpade podgraj evanje križišča z dvema različnima sistemoma SEP). Severni dej etaže odko- pavamo s klasičnim podporjem, poprečna dolžina odkopne fronte znaša 30 m. V Marija polju imamo 28 m odkopne fronte, ki jo bomo v drugi polovici novembra nadomestlii v AB polju na K + 300. V AB polju na višini + 290 pripravljamo odkop dolžine 40 m. Pričakujemo, da bo odkop pripravljen v drugi polovici meseca decembra tako, da v tem letu ne pričakujemo s tega odkopa intenzivne proizvodnje. Glede na odkopne kapacitete, ki so prikazane v tabeli št. 1, je možno na odkopih pridobiti poprečno 1760 t/dan. Razliko do planirane proizvodnje 1900 t/dan ca 140 Udan je potrebno zagotoviti s pripravami v AB oziroma Vode polju. Za poprečno proizvodnjo na odkopih 1760 t/dan je potrebno zagotoviti dnevno 146 odkopnih šihtov. V novembru in decemb- Polje — odkop ru bo vzporedno potekala Se-montaža hidravličnega podporja BECORIT. Z ozirom na to, da z demontažo hidravličnega podporja in ostale odkopne opreme planiramo 45 del/dan, bo težko zagotoviti potrebno obložitev odkopov, ki pa neposredno vpliva na proizvodnjo. Zagotovitev potrebnih odkopnih kapacitet za leto 1981 je v glavnem odvisna od pravočasne nabave elektrostrojne opreme in pripravljalnih del v Vode polju (izdelava transportnega nadkopa in sipke). Izvajalca pripravljalnih del sta RGB in IMD, ki sta se obvezala, omenjena dela zaključiti do 1. 12. 1980. Tabela št. 1 Prikaz odkopnih kapacitet za mesec november in december 1980 dolž. ton/m t/dan odk. m dan Klasično čelo k + 292 Zg. VIL p. MH - SEP Klasično čelo spel del k + 292 44 24 30 14.5 17.5 14,0 640 420 420 Marija oz. ki. k + 320 AB - polje oz. k + 300 28 10,0 280 SKUPAJ 126 m 1760 Martin Putrič t/dan Delitev dela na področju ESD - dogovor in praksa V številki 9 glasila »Srečno» je bil objavljen članek na temo »organiziranost elektr o-stro j ne dejavnosti v SOZD REK Edvarda Kardelja«. V članku je bil poudarjen pomen te dejavnosti in na koncu kratek opis dosedanjega dela Komisije za organiziranost ESD. Kot nadaljevanje tega članka bi opisal pomembne strukturne spremembe na področju ESD, objektivne in subjektivne sile, ki zaviralno delujejo na organiziranost. Trenutno je organiziranost v fazi izdelave in dopolnjevanja razvojnih programov; iz katerih bodo razvidne potrebe na področju vlaganj v osnovna, obratna in ostala sredstva za doseganje zastavljenih ciljev. Pri tem pa niso zanemarjene objektivne možnosti, planiranje kadrov na vseh nivojih itd. . . V teku je realizacija nekaterih opravil na osnovi dogovorjene delitve dela po krajevnih in organizacijskih področjih SOZD REK EK. Na strokovnem kolegiju direktorjev DO SOZD REK EK, družbenopolitičnih organizacij in Komisije za organiziranost ESD v SOZD, so bile izdelane smernice za nadaljnjo organiziranost ESD. Pri organiziranju se ločeno obravnavajo naslednje dejavnosti: generalni re- monti, izdelovanje rezervnih delov, redno vzdrževanje v rudnikih in spravilo opreme ter montaža opreme v rudnikih in izven njih. Redno vzdrževanje, ki ga opravljajo sedanje TOZD rudarsko elektrostrojna dejavnost (RESD), ki delujejo na področju proizvodnje premoga v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, še nadalje opravljajo samo tekoča vzdrževalna dela in so kot TOZD RESD v sklopu premogovnikov. S proizvodnjo premoga so ozko dohodkovno in funkcijonalno povezana. Dejavnost generalnih remontov in izdelave rezervnih delov se v bodoče ne bo več izvajalo pri TOZD RESD, temveč se ta dejavnost odvija v sklopu DO Industrijske montažne delavnice (IMD) s tem, da se del te dejavnosti odvija v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju. V ta namen so bili izdelani trije »paketi«, v katerih je na osnovi dogovorjene delitve dela določen obseg opravil. V sedanji začetni stopnji organiziranosti bi se v okviru RESD Zagorje organizirale skupine za opravljanje remontov za dejavnosti določene po dogovoru o delitvi dela, ki bi se nato po strokovni in organizacijski ojačitvi pridružile DO IMD kot samostojne obračunske enote z ozirom na število zaposlenih in samostojnost izvajanja dejavnosti pa lahko kot samostojne TOZD. Kot posebna dejavnost — spravilo opreme v rudnike in montaža, se po dogovoru izvaja s TOZD RESD in TOZD iz DO IMD. Komisija za organiziranost v SOZD REK EK je na svoji 6. redni seji določila, katera opravila naj se začnejo izvajati v začetni fazi na osnovi dogovorjene delitve dela. Ta opravila naj bi služila kot model, na osnovi katerega se bo po odpravljanju problemov, ki se pojavljajo v začetnem izvajanju delitve dela, pristopilo k nadaljevanju izvajanja posameznih dejavnosti. Pri prvih korakih na področju realizacije izvajanja opravil po dogovoru, so se že pokazali razni subjektivni elementi, ki zavirajo potek akcij na področju organiziranosti ESD. V kolikor ima tradicija neke dejavnosti in organiziranosti dobre lastnosti, se pri spreminjanju obstoječega stanja kmalu pokažejo tudi njene slabe lastnosti. Vsak bi najraje delal tako, kot je delal do sedaj. Spremembe strukture dela in organizacijske spremembe pa zahtevajo aktivno sodelovanje vseh v cilju preobrazbe tradicionalnega, zasta- relega in prilagoj e vanju novemu. Višja stopnja organiziranosti prinaša boljše delovne pogoje, večjo produktivnost dela in izkoriščenost proizvajalnih sredstev, s tem pa tudi boljši osebni in splošni družbeni standard. Nekaterim ustaljenim navadam in utečenim izvajanjem dejavnosti se bo za ceno združevanja elektro strojne dejavnosti treba odpovedati, sprejeti pa bo treba izvajanje tistih dejavnosti, ki so določene po dogovoru o delitvi dela, saj v obsegu del nihče ničesar ne izgublja. Z združitvijo posameznih dejavnosti in delitvijo dela smo dosegli, da ne bo delala vsaka delavnica prav vse, ampak samo določena opravila. S tem, da se bo obseg del združil, bo omogočena ožja specializacija, ki je v današnjem času pogoj za doseganje visoke produktivnosti dela in kvalitete. Pri sprejemanju in oddajanju opravil je potrebno upoštevati objektivnost z vidika delovnih pogojev za izvajanje določenih opravil. V tej zvezi se pojavlja prostorska problematika v delavnicah, prekvalifikacija obstoječega kadra, usposabljanje novih delavcev, potrebe po delovnih sredstvih in še mnogo drugih pomanjkljivosti. Zato morajo biti ustvarjeni vsaj osnovni pogoji, da se lahko prične delitev posameznih opravil. Vsiljeno in strokovno nepripravljeno sprejemanje posameznih dejavnosti na področju ESD, vodi v odpor k zastavljenim ciljem združevanja. Vzporedno z delitvijo dela potekajo dejavnosti, ki niso nič manj pomembne kot osnovne dejavnosti na področju rednega vzdrževanja, remontov, montaže in izdelovanja rezervnih delov. Tako se bo izboljšala organiziranost na področju nabave rezervnih delov in ostalega re~ promateriala. Z delitvijo dela se nabavne funkcije integrirajo. Po dogovoru bodo vsi rezervni Zvonko Gračnar in Danilo Gregorinčič pri spravilu elektroopreme namenjene za popravilo v delavnici TOZD RESD v Hrastniku. DO INED Izvaja dela za druge naročnike deli za posamezen stroj in napravo na enem mestu,- in to pri tistem izvajalcu, ki bo določen stroj ali napravo remontiral. V tej zvezi že potekajo priprave. S tem bomo zmanjšali angažirana sredstva zaradi boljše organiziranosti na področju nabave na minimum, kar predstavlja novo kvaliteto k boljši organiziranosti ESD. Vsi, na vseh področjih ESD v SOZD REK EK brez ozira na dejavnost, ki jo kdo izvaja in organizacijsko povezanost, bomo morali v bodoče tesno sodelovati. Z usklajevanjem potreb in možnosti, planiranjem in strpnim medsebojnim sodelovanjem, bomo kos nalogam, ki nas v bodoče čakajo na področju ESD. Mihael Eržen Večkrat se postavlja vprašanje ali naj DO IMD izvaja dela doma in izključno za SOZD REK E. Kardelja ali pa tudi za tuje naročnike. Če smo objektivni lahko ugotovimo, da se je vse do nedavnega gledalo na Celotno elektro-strojno dejavnost v okviru REK E. Kardelja nekoliko zviška. Že res, da niti za premogovništvo niso bili zlati časi in je s tem marsikatero investiranje, marsikakšno delo bilo potisnjeno v stran, vendar to ne upravičuje dejstva, da IMD ni imela garancije za delo, torej nismo smeli in niti mogli planirati proizvodnje oziroma del. Zaradi tega in nekaterih očitkov glede rokov in kvalitete (bolj ali manj upravičenih), smo se morali zateči k iskanju del izven domačega okolja. Tako smo začeli na veliko izvajati dela za tuje naročnike preko RUDISA in STT. Priznati je treba, da smo bili za dela na zunanjih deloviščih zelo pohvaljeni in smo sami sebi uspeli narediti dobro propagando. Škoda je le v tem, da nismo znali iskati del na terenu, kjer bi lah- ko nastopali kot DO IMD skupaj z obema TOZD SIMD in EIMD. V letošnjem letu pa smo kot celovita DO izvajali dela na strojnih in elektro napravah ter izdelavi te opreme za krožno žago za razrez 6 m lesa s pripadajočo opremo. Dela smo izvajali za Šumsko gospodarstvo v Delnicah. Najprej smo vso opremo izdelali doma, nato pa izvajali montažo na terenu. Sedaj smo z delom zadovoljni; Vrednost te pogodbe je'znašala okrog 4000000 din. Kot sem že omenil, nimata TOZD EIMD in TOZD SIMD skupnih delovišč, zato bom moral ločeno podati pregled del: TOZD SIMD Izdelovanje pomožne investicijske opreme za Rudnik Uglje-vik. Trenutno pa smo (Jela za ta objekt prekinili zaradi nerešene plačilne konstrukcije. Izdelava jeklene opreme za jašek Ripenda. Pri izdelavi tega objekta tesno sodelujemo z DO ROD in smo z izvajanji del nekje pri koncu. Pogovarjamo se pa že za dela, ki bodo na tem objektu pri nadaljnjem obnavljanju jaška. Oprema za otroška igrišča Razne gugalnice, ribstole, klopi in drugo smo izdelovali po želji Samoupravne stanovanjske skupnosti, ker se te opreme na tržišču ne dobi več. Ključavničarska dela pri montaži opreme za doziranje v TKI Hrastnik — tej tovarni tudi običajno nudimo pomoč ob raznih generalnih remontih. Izdelava in transport vodil-nic izvoznega jaška Ripenda — ker imamo določene izkušnje z vodilnico, smo se opredelili, da bomo poskrbeli za dobavo vo-dilnic jaška Ripenda pri Labinu. Naslednja dela pa so poglavje zase, saj jih vodimo pod evidenco del za tuje naročnike. Gre za RUDIS, ki nam je dela naročil, vendar se to dela za naš kombinat; in sicer: . Izdelava 250 kos jamskih vozičkov. < Izdelava visečih gumi transporterjev različnih dolžin in kapacitet, skupaj 6 kompletov Izdelava žlot 0 400 mm v dolžini 400 m. In izdelava 2 kos zavojnih jaškov v skupni dolžini 80 m z izpusti. TOZD EIMD: Preko STT izdelujemo elektro opremo za drobilnico kamnolo-maRazdrto. V kasnejši fazi smo se dogovorili tudi za montažo elektro opreme drobilnice. Dalj časa že izvajamo različna elektro dela za Rudnik urana v Žirovskem vrhu. Zanje izdelujemo opremo in izvajamo montažo v samem rudniku. Letos smo opremljali in montirali več separacij peska, in to na precej oddaljenih deloviščih. To so separacije Zvornik, Tivat, Titovo Užice in Bar. Izdelavo elektro opreme za U gl j e vik smo morali prav tako ustaviti kot na TOZD SIMD zaradi neurejenih plačilnih pogojev. O elektro montaži na tem objektu se bomo dogovorili v prihodnjem letu. Seveda marsikdaj naletimo na težave pri delavcih, ker se včasih branijo, da bi šli delat na zelo oddaljene objekte, vendar pa poskušamo omiliti morebitne težave s stimulacijo, oziroma z dodatkom za delo na terenu. Le-tega ocenjujemo glede na oddaljenost, težavnost del in delovne pogoje in znaša -op TUAOUSO EU 0/0, 09 op 0/0 po lavčev zaslužek. Naša nadaljnja usmeritev je, da bi čim več del izvajali v okviru SOZD REK EK in prav zato nismo šli v sklepanje pogodb za prihodnje leto s tujimi naročniki. Upajmo da bo doma dovolj dela za vse! Rihard Majcen Delavci iz DO IMD — TOZD SIMD in TOZD EIMD so izvajali dela pri postavitvi nove žage in transporterjev gozdnega gospodarstva Delnice, na Hrvatskem. Foto R. Majcen Drobilnica in klasirnica apnenca v Titovih Užicah je deloma tudi delo delavcev DO IMD — TOZD EIMD.Tu so opravili vsa elektroinstalater-ska dela skupno z opremo. Miha Marinko debil republiške priznanje Dne 30. septembra t.l. je republiška skupščina na slavnostni seji obeh zborov in predsedstva podelila Mihi Marinku ob njegovi 80-letnici visoko priznanje, in to red republike z zlaitm vencem in listino priznanja SR Slovenije za njegove izredne zasluge v boju delavskega razreda pred vojno, v času NOB in za ustvarjalno delo pri razvijanju samoupravne socialistične družbe, krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in poglabljanju demokracije ter po- glabljanju in uveljavnju neodvisnosti. Nekaj dni pred tem so jubilantu na slavnostni seji skupščine mesta Ljubljana podelili naslov častnega občana mesta. Isti dan, ko so podelili priznanje Mihi Marinku v republiški skupščini, je izšla prva knjiga njegovih zbranih del. Ta obravnava zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja in revolucije s komunistično stranko na čelu do leta 1945. Druge knjige, skupaj jih bo pet, pa bodo po kronološki urejenosti prinašale Marinkove govore in članke iz njegove dejavnosti po osvobo- ditvi, ko je bil na najodgovornejših političnih in oblastnih odgovornostih v Sloveniji in član najvišjih organov Jugoslavije. Prva knjiga Marinkovih zbranih del je izšla v nakladi 5.000 izvodov in bo po vsej verjetnosti celotna naklada kmalu pošla. Knjigo je izdalo ČZDO Komunist iz Ljubljane. Zakaj prihaja do slabe kvalitete opeke iz opekarne - TOZD Gramat Ne samo opekarna TOZD GRAMAT Trbovlje, tudi vse druge opekarne se srečujejo s tovrstno problematiko, ko prihaja do slabše kvalitete opeke. Vzrok temu so škodljive primesi med glino, predvsem Ca COj in Mg COs ter nekatere organske primesi, ki so manj škodljive. Te vsebuje vsaka glina, tudi tista za fino keramiko. Kvaliteta je odvisna poleg tega še od tehnološkega procesa, od pridobivanja gline, predelave, oblikovanja, transporta v sušilnice in iz sušilnic, sušenja, paketiranja in transporta iz paketirnice do peči, žganja opeke, izvoza iz peči, zlaganja, klasiranja in paketiranja gotovih izdelkov ter nakladanja na vozila. Predvsem je osnova za kvalitetne opečne izdelke — kvalitetna glina, s katero imamo prav v naši opekarni trenutne težave. Zgodi se, da geološke in laboratorijske raziskave pokažejo, da je glina kvalitetna, v praksi pa je pogosto drugače. V rašče-nem stanju vsebuje glina plasti peščenca — apnenca, skozi katerega je bila izdelana vrtina in je raziskava dala pozitiven rezultat. Pri strojnem načinu eksploatacije gline je nemogoče ločiti te plasti, kot je to bilo pri ročnem izkopu gline, s katerim smo prenehali leta 1965. Z ročnim načinom pridobljena glina je kvalitetna, sam način eksploatacije pa zelo drag in ga sedanja nizka cena opeke ne prenese. Stalno povečanje kapacitet v proizvodnji opeke je nujno zahtevalo, da preidemo na stroj ni način eksploatacije gline. Od letne proizvodnje 1.500.000 enot se je proizvodnja povečala na 10.000.000 enot opečnih izdelkov in več. Kljub težavam je pri nas izdelana opeka kvalitetna in jo plasiramo širom po Sloveniji in sosednji Hrvatski. Tudi procent loma je nižji kot v drugih opekarnah in znaša vsega 3 %, medtem ko pri nekaterih opekarnah znaša celo 30 °/o. Opeko slabše kvalitete odkupi podjetje »GRADNJA — ŽALEC«, ki jo drobi in uporabi za izdelavo montažnih dimnikov. Ko smo opeko slabše kvalitete še odvažali v jalovišče, smo imeli stroške tudi s prevozom. Mnenja sem, da se proizvajalci opeke obnašamo stabilizacijsko in da smo v glavnem že izkoristili vse notranje rezerve. Pri tako nizki ceni opeke nam ne ostane sredstev niti za enostavno reprodukcijo. Zato so očitki nevestnega gospodarjenja neutemeljeni in neresnični, za gospodarstvo pa še kako škodljivi. Zaposleni se trudimo, da bi dosegli čim boljšo kvaliteto opeke in tudi storitve se iz leta v leto večajo. Tako že presegamo mesečno proizvodnjo milijon enot in sorazmerno z rastjo proizvodnje, narašča tudi realizacija na opekarni. V TOZD si prizadevamo za dovoz bolj kvalitetne gline, zaloge smo že raziskali. Tako bo možno še nadaljnje večanje proizvodnje, ob manjši obrabi predelovalnih strojev in boljši kvaliteti opečnih izdelkov. V ta namen je že sklenjena pogodbat za nabavo buldožerja, ki ga bomo rabili za pripravo kvalkitetne gline. Sedanje zaloge gline na opekarni zadoščajo le še za enomesečno proizvodnjo, zato bo potrebno pričeti s takojšnjim dovozom gline. Trditve nekaterih, da opekarna nima narejenih analiz o kvalitetah in količinah zalog gline, so neutemeljene. Te so bile najbolj izrazite v članku, ki je bil v mesecu septembru objavljen v dnevnem časopisu »DELO« z naslovom »OPEKA SE JE ZDROBILA«. Takoj prihodnji dan smo odgovarjali na telefonske klice z vprašanji: »Ali je tudi moja opeka, ki sem jo prejel v maju slabe kvalitete?« Bila pa so tudi druga podobna vprašanja. Poleg tega prihaja tudi do drugih nevšečnosti pri poslovanju zaradi objavljenega članka, ki ne prinaša gospodarske koristi TOZD in ne posamezniku, ki je zaposlen v TOZD. Raziskave in analize gline so bile izvršene od leta 1957 do leta 1960 pred takratno nameravano rekonstrukcijo opekarne. Na območju ležišča gline je bilo leta 1957 zavrtanih 15 vrtin, in sicer: 7 vrtin globine 25 m, 3 vrtine globine 20 m, po ena vrtina globine 12,50 m, 32,30 m, 45,50 m, 49,00 m in 52,80 m. Medsebojne razdalje med vrtinami so manjše kot 100 m. Geološki zavod Ljubljana je vrtine geološko obdelal in vzorce gline pridobljene iz vrtin preiskal v svojem kemičnem laboratoriju. 31 vzorcev iz 12 vrtin je bilo kemijsko preiskanih na CaCOi in MgCOs. Vsebina Ca COi je znašala med 1,21 in 23 % v povprečju 11 e/e ter nekoliko narašča v smeri SEVER — JUG. Vsebnost MgCOi je enakomerna v vsem ležišču in znaša med 0,78 % in 11,7 °/o ali v poprečju 3 °/». Enako so bile tehnološke preiskave vzorcev gline v teži 50 kg izvedene leta 1957 na ZRMK Ljubljana in so pokazale, da opečni izdelki iz raziskane gline odgovarjajo JUS predpisom. Izdelano je bilo tudi poročilo o tej preiskavi pod štev. DN— 2454/56, DN-2613/57 in DN-513/58. Grafična dokumentacija nahajališča gline je razvidna iz situacijske karte 1 : 1000 z vrisanimi vrtinami in profili in na osnovi teh so izračunane zaloge gline. Kot sem že omenil, je med glino pomešan kamen in bo zato še vedno potrebno to kamenje ločiti ročno v strojnici na traku. To delo opravljajo zbiralci kamna. Tako ima vsak od zaposlenih svoje naloge, vendar kljub vestnemu opravljanju dela pride do slabše kvalitete izdelkov. Zaradi že navedenih elementov redno dajemo gotove izdelke (opeko) v analizo in kontrolo ZRMK v Ljubljani, ki nam o rezultatih preiskave opeke izda Atest, ki ga izročimo porabnikom opeke. Na kratko sem skušal obrazložiti težave, ki jih imamo v proizvodnem procesu in sem jih le delno obdelal. Nekdo bi mislil, da je proces proizvodnje opeke zelo enostaven in nezahteven, zato pride včasih do nestrokovnih izjav celo delavcev, ki delajo v proizvodnji opeke in se niti ne moremo čuditi izjavam ljudi, ki niso zaposleni pri nas. Jurij GOT AL 60 let Labinske republike V istrskih rudnikih Raša - Labin so pred nedavnim imenovali 109-članski odbor za pripravo proslave ob 60-letnici Labinske republike. Proslava bo 2. marca 1981. Proslavljali bodo 60-letni-co, odkar so labinski rudarji oklicali Labinsko republiko, hkrati pa bodo proslavili tudi 170-letnico istrskih premogovnikov, pa tudi 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Pripravljalni odbor vodi Milka Planinc, predsednica predsedstva CK ZK Hrvatske, v odboru pa so zastopane tudi vse ostale jugoslovanske republike in pokrajine. Našo sestavljeno organizacijo REK EK zastopa v tem odboru Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja. Gospadaijenje z gozdovi v okviru REK EK V okviru REK EK smo začeli načrtno gospodariti z gozdovi v letu 1969, ko smo razpisali delovno mesto rudniškega gozdarja. Predhodno so za vse površine skrbeli na zunanjih obratih rudnikov, ki so dajali večji poudarek rudniškim ekonomijam kot pa ozelenitvam opuščenih površin. V tem času so posadili veliko sadnega drevja na področju Hrastnika in Trbovelj, kjer so sadje prodajali rudarjem. V Trbovljah so v tem obdobju zrasli tudi nasadi akacij v Lakonci pod Bukovo goro in topolovi nasadi na Neži. Kvaliteten premik v gospodarjenju z gozdovi evidentiramo po letu 1969. V preteklih letih smo vse rudniške površine, ki niso predvidene za jamsko eksploatacijo, na novo ozelenili s tem, da smo jih pogozdovali z ustreznimi drevesnimi vrstami, ki jim odgovarjajo ta zemljišča. V glavnem smo sadili bor, macesen in smreko, ker te drevesne vrste zahtevajo še najmanj kvalitetno zemljo. Vsa dela in vlaganja v rudniške gozdove so predvidena v desetletnih gozdno-gospodar-skih načrtih, ki smo jih morali pridobiti od ustrezne strokovne gozdarske organizacije, ker to predpisuje tudi Zakon o gozdovih. Vse nasade, ki smo jih na novo formirali, smo redno oskrbovali in načrtno gojili tako, da smo izvajali redna letna gozdna gojitvena dela. Uspeh teh naporov je še danes viden, saj je v desetletnem obdobju na teh površinah že zrastel formiran, perspektiven gozd. Vsa dela, ki smo jih izvajali na pogozdovalnih in gozdno-go-jitvenih delih, je redno letno kontroliral tudi medobčinski gozdarski inšpektor, ki je poleg inšpekcijskih ogledov predlagal tudi razne metode dela, ki smo jih uporabili. Rudniški gozdovi so v glavnem površine, ki so nastale zaradi škode na zemljiščih po rudarjenju in so odkupljene od lastnikov-privatnikov. Tako so ti gozdovi različnih kvalitet, ker je prejšnji lastnik glede na možnost terena že izsekal določene količine kvalitetnega lesa, še predno ga je prodal. Zato je s temi gozdovi zelo težko gospodariti, ker je zemljišče poškodovano zaradi eksploatacije premoga. Če bi hoteli izvajati redne poseke, bi verjetno morali vložiti znatna finančna sredstva v izdelavo začasnih spravilnih poti, kar pa se nam z ozirom na količine in kvalitete lesa, ki bi jih eventu-elno pridobili, finančno ne izplača. Čeprav teh in ostalih gozdov ne izkoriščamo, skrbimo za dobro zdravstveno stanje teh sestojev tako, da jih z rednimi obhodi kontroliramo in pri morebitnih pojavih gozdnih bolezni takoj ukrepamo. Rudniki so že od nekdaj bili posestniki velikih gozdnih površin. Pred vojno je iz podatkov vidno, da je bilo teh površin okoli 2000 ha, ki so segali Sporazum O ZDRUŽEVANJU JUGOSLOVANSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Dne 14. oktobra t.l. so na sedežu JUGEL v Beogradu podpisali samoupravni sporazum o — Brana pod upogibom vpad-nika v strmino se sme odpreti šele takrat, ko se voziček pripne z vrvjo in potisne v strmino tako, da je vrv napeta. — Kdor brano odpira ali najde odprto, jo mora zapreti. — Ko navzoči navozišče zapuščajo, morajo preveriti, če so brane na vrhu strmine in tako naprej bi lahko ponavljali predpise in navodila, s katerimi urejamo varen prevoz po nagnjenih progah oziroma vpadnikih. Žal se pa ta navodila zaradi poenostavljanja dela neredko opuščajo in kasneje prav to »sveto preproščino« plačujemo s hudim krvnim davkom. Ni še prav dolgo, ko je spuščajoča gondola na vseči enotir-nici v jami v vpadniku sunila v hrbet delavca in so posledice izostale zaradi majhne hitrosti do Marije Reke preko Trbovelj in Jelovice do Lok pri Zagorju in da so bili ti gozdovi zelo dobro oskrbovani. Z agrarno reformo leta 1946 so tedanji lastniki rudnikov izgubili vse gozdove in ostale površine razen tistih, ki jih je rudnik potreboval v svoje namene in ki so bili poškodovani zaradi vplivov jamskih del. Tako beležimo v letu 1980 še skupno s TET 1255 85,92 ha, od tega odpade na gozdove 562 86,05 ha. Ti podatki so evidentirani iz zemljiške knjige, vendar jih je v resnici ca. 20 % manj zaradi spre- združevanju v skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva. Hkrati s tem so dosegli tudi sporazum o temeljih za usklajevanje načrtov razvoja elektrogospodarskih organizacij, ki so združene v JUGEL. Ob tej priliki je dr. Lazar Ljubiša, generalni direktor JUGEL, de- Iz varstva pri delu gondole. Dobro se še spominjamo razdejanja in še nas stisne pri srcu, kadar nas korak vodi po vznožju vpadnika na V. obz. jame Hrastnik, kjer je pri prevozu železnega podporja polno naložen voziček pridrvel po strmini in je tovor podrl dva delavca. V sredo 8. 10. t.l. se je v vpadniku V-74 v jami Kotredež ponovil primer opuščanja varnostnih mer pri prevozu po nagnjenih progah, pri čemer se je težko poškodoval el. nadzornik TOZD-RESD Zagorje. Ta dan so ob 10,15 delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane preko vpadnika V-74, prevažali na svoje delovišče orodje in potrebno opremo, ker so ta dan na svojem delovišču tudi pričeli z delom. Na dovozišču (na glavi) vpadnika so bili pri vitlu tudi delavci TOZD Kotredež, ki so memb v naravi, ki v zemljiški knjigi niso registrirani. Ostale zemljiške površine, ki so izven eksploatacij skih mej rudnikov, smo morali prenesti na področje zemljiške skupnosti, tako da se je čista površina v rudniški lasti občutno zmanjšala. Za te površine moramo tudi v bodoče skrbeti. To smo dolžni že po Zakonu o rudarstvu in Zakonu o gozdovih, poleg vsega pa smo tudi moralno obvezni, da bo naše Zasavje še ostalo zeleno. Egon Casagrande jal, da je za vso našo državo zelo pomembno nemoteno in usklajeno delovanje jugoslovanskega energetskega sistema kot tehnološke celote. Zato je sodelovanje tako proizvajalcev, kakor tudi distributerjev električne energije nujno in v interesu celotne naše družbe. sicer stalno pri prevozu materiala. Po nesrčenem naklučju je en delavec, potem ko je bilo breme dvignjeno na gondolo, to potisnil proti pregibu, od koder je gondola prosto zdrsnila v globino in na 3. etaži zadela nadzornika in mu težko poškodovala medenico. Poškodbo je povzročil nekontroliran, nenaden nalet gondole viseče enotirnice, ker je bila — gondola potisnjena v strmino nepripeta za vlečno vrv, *— v času nariva v strmino (preko pregiba) zaščitna brana ni bila zaprta in — v trenutku, ko je gondola naletela na3. etažo je stal v njenem profilu ponesrečeni Ne more pa se ugotoviti, če je v tem času signalna rdeča luč gorela ali ne. Pri tej težki poškodbi ugotavljamo hkrati kar tri prekrške predpisov in navodil, ki pa (tako izgleda), že kar prehajajo v navado. Zelo pogosto se namreč dogaja, in to je bil pri tej poškodbi tudi največji prekršek, da bariere, (top) pod in na vrhu vpadnika ali pa tirne zapore na istih mestih pri viseči enotirni-ci v vpadniku, ne' zapirajo po kočnani vožnji in odprejo šele takrat, ko je vrv napeta. Prav tako po vsaki končani vožnji tudi ne ugašajo rdeče opozorilne luči na prehodih do nadkopa in jih zato mimoidoči tudi manj strožje upoštevajo.. In tretja napaka je v tem, da se naš človek brez premisleka rad loteva opravil, za katera ni strokovno usposabljen niti za le-ta ni prejel ustreznih navodil. Imeli smo primere, ko so popolni laiki sedali v lokomotive, viličarje in druge še bolj zahtevne stroje ter tako povzročili najmanj gmotno škodo. K temu je primer z gondolo na izgled zanemarljiv, je pa stvarno povzročil občutno nesrečo. Zadnjo besedo o tem bo imelo sodišče. Ali je res potrebno, da nas mora spričo moralnih prizadetosti s katerimi nas obremenjuje vsaka taka nepremišljeno povzročena poškodba sotovariša, k smotrnejšemu ravnanju prisiliti sankcija. Mar ne bi bilo zato dovolj le premišljeno ravnanje? Beseda delegata Samoupravljati pomeni imeti možnost in pravico gospodarjenja, ki jo delavec uveljavlja v delegatskem sistemu. V tem smislu je potekal razgovor z Rajkom Medveškom, vodjem TOZD EIMD in delegatom krajevne samoupravne stanovanjske skupnosti center. Tovariš Medvešek se je prijazno odzval povabilu na krajši razgovor, čeprav je zelo zaposlen in je poleg službe še aktiven družbenopolitični delavec. Naj omenim le nekaj področij udejstvovanja: član občinske konference zveze komunistov Trbovlje, član komiteja, odgovoren za družbeno ekonom, odnose za stanovanj. gospodarstvo predsednik izvr. odbora skupščine samoupravne stanov, skupnosti, član izvršilnega odbora zveze samoupravne stanovanjske skupnosti SRS za Zasavje, član koordinacijskega odbora pri social, zvezi Trbovlje za stanovanjsko, komunalno in stavb-no-zemljiško vprašanje. . . Pošali se, da bo »naštevanja« dovolj. Pravi tudi, da vse to de- lo rad opravlja s prepričanjem, da je delegatski sistem v naši družbi pot, katere cilj je, da bo delavec resnični upravljalec svojega dela in sredstev. S kakšnimi problemi se srečujete kot delegat samoupravne stanovanjske krajevne skupnosti center? Če kar na kratko povem, funkcioniranje je slabo. Naša delegacija se je v tem času sestala le enkrat kljub temu, da je to področje, ko postavljamo vprašanja družbenoekonomskih odnosov v krajevni samoupravi in poglabljanje v hišnih svetih in zborih stanovalcev, zelo pomembno. Kako to, da se niste večkrat sestali? Kljub temu, da razpravljamo o zelo pomembni zadevi — o-snutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, večkrat nismo bili sklepčni. Naj omenim še to, da so poslale vrsto pripomb na ta osnutek občine iz vse Slovenije, kar kaže na veliko zanimanje za to vprašanje, le pripomb trboveljske in ostalih dveh sosednjih občin ni bilo. Kaj bistvenega prinaša osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu? Stanovalci družbenih stanovanj in etažni lastniki se v stanovanjskih hišah povezujejo v zbore stanovalcev, ki pomenijo temeljno obliko organiziranega u-pravljanja. Za izvršilne naloge in operativne potrebe zbor stanovalcev izvoli hišni svet. Stanovalci se nadalje organizirano povezujejo v krajevni skupnosti, po delegatskem načelu pa se vključujejo in sooblikujejo samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah oziroma njihove enote. Spremenjeni so načini zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj, pereče so novogradnje družbeno — najemnih stanovanj. V naši občini bomo sicer izpolnili, morda celo prekoračili srednjeročni program družbe- no-najemnih stanovanj, kljub temu, da imamo v Trbovljah 70 Vo družbeno najemnih stanovanj in le 30 % individualnih gradenj. Zelo pereč problem, ki je značilen predvsem za revirske občine so stara stanovanja — cele kolonije teh stanovanj (Žabja vas, Njiva, Dobrna...) Občani bi morali sodelovati tudi pri načrtovanju komunalnih ureditev in razpravljati še o vrsti problemov v zvezi z utrjeva-vanjem hišne samouprave. Pravite, da občani niso zainteresirani za reševanje tako pomembnih vprašanj. Kakšni so vzroki oziroma kako bi izboljšali položaj? Vzrok je predvsem v premajhni angažiranosti frontnega pristopa odgovornih v socialistični zvezi, zvezi sindikatov, predvsem pa komunistov, ki delujejo v teh družbenopolitičnih organizacijah. Strokovne službe morajo pripravljati materiale z enostavnejšo, razumljivejšo vsebino. Možnost rešitev naj bi bila variantna, potem bi se delovni ljudje, občani, lažje odločali, več bi razmišljali, ker bi se odločali za najboljšo rešitev. Če pa prebereš v gradivu izoblikovano določeno stališče, imaš občutek, da pripombe niso potrebne. Česa si želite kot delegat? Sedaj, ko razpravljamo o o-snutku zakona samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1981—1985 želim, da bi se delegatski odnosi v skupščini poglobili. Delegati naj bi dobili mnenja predhodno izkristilizirana na zborih stanovalcev, hišnih svetih. . . Naloga delegatov pa je, da ljudi v bazi povratno informirajo o dogovorih na sestankih delegatov. Želim tudi, da bi se ljudje bolj zavedali prednosti in odgovornosti, ki jo nudi delegatski sistem samoupravljanja. Dragica Bregant » ... Kakor je socializem enoten Svetovni proces, katerega elementi se v različnihoblikah in na različne načine pojavljajo in prebijejo, tako so tudi težnje k razširitvi vloge proizvajalcev in krepitvi njihovih funkcij v povsem začetnih in tudi v razvitejših oblikah — pojavljajo kot težnja mednarodnega značaja in vrednosti. Delavsko upravljanje v Jugoslaviji je sestavni del svetovnega procesa, ki se izraža skozi razvoj in razširitev udeležbe proizvajalcev v upravljanju podjetij in boja naprednih sil mednarodnega delavskega gibanja in za uresničitev in hitrejši razvoj tega procesa. Za uresničitev sto let stare ideje revolucionarnega delavskega gibanja »Tovarne delavcem« — skozi izraz teženj za predajo v upravljanje delavcem se je vodil boj v vseh etapah razvoja delavskega gibanja in razvoja socialistične mi- sli. Ta ideja živi od socialistov — utopistov, potem Marksa in Engelsa, revolucije 1848 leta, pripravlja jne I. internacionale, Pariške komune, pojavov v času prve svetovne vojne, preko Lenina in Oktobrske revolucije in njenega odziva v vrsti evropskih držav, španske državljanske vojne, mešanih organov v času druge svetovne vojne, živahnih gibanj v povojnem obdobju v gospodarsko razvitih in zaostalih deželah, vse do resnične predaje podjetij v upravljanje proizvajalcem v Jugoslaviji kot do nedavrlih družbenih sprememb na Poljskem in v času dogodkov na Madžarskem, ko so bili tam prav tako ustvarjeni delavski sveti ...« Iz tez — DELAVSKO UPRAVLJANJE V JUGOSLAVIJI ZA PRVI KONGRES DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE 25.-27. junija 1957 leta. Dopolnili smo naše samoupravne akte z določili o prednostnih ambulantah - pozitivni vpliv na obseg izostankov z dela Celotno združeno delo, kakor tudi rudarstvo, se v zadnjem času vse bolj srečuje s problematiko humanizacije dela z vidika varstva pri delu, zdravstvenega varstva ter preprečevanja invalidnosti. Izkušnje kažejo, da odgovornost za varovanje zdravja in delovne sposobnosti zaposlenih še ni dovolj razvita ter da delavci in njihove OZD še niso postali v zadostni meri nosilci politike na tem področju. Delavci v TOZD morajo bolj kot doslej, izhajajoč iz kritične ocene stanja na tem področju, ugrajevati ustrezne rešitve v vsakodnevno in razvojno politiko. Pri tem bi morali upoštevati ekonomske in socialne vidike ter ob odločnejšem razvijanju neposredne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami, vključevati sistematično preventivo ter zmanjševanje vzrkov za bolezensko odsotnost z dela. Organiziranost zdravstvene službe mora težiti k stalnemu približevanju potrebam združenega dela. Sindikati delavcev so še posebej zainteresirani, da se v tem okviru razvija tudi sistem tako imenovanih obratnih oziroma prednostnih ambulant v okviru zdravstvene službe. Delavci v REK EK smo s tem v zvezi že napravili korak naprej, saj smo se na zborih delavcev odločili, da se na področju vseh treh revirskih občin ustanovijo »prednostne ambulante«, ki bi temeljiteje obravnavale le zaposlene delavce naše organizacije združenega dela ter da z zdravstvenimi domovi podpišemo ustrezne sporazume Adaptacijska dela na zgradbi zdravstvenega doma v Zagorju gredo h kraju. Zgradbo so dvignili za eno nadstropje in jo v celoti obnovili. Foto Drago Jamnik o ustanovitvi prednostnih ambulant. Da bi delo prednostnih ambulant resnično zaživelo ter dajalo pričakovane rezultate, smo se delavci odločili tudi za ustrezne dopolnitve oziroma spremembe naših samoupravnih aktov (pravilnik o delovnih razmerjih). S tem smo se seveda tudi ofvezali, da se pri iskanju zdravstvenega varstva dosledno ravnamo po novosprejetih določilih pravilnika. Določili smo, da bo zdravnik v prednostni ambulanti tisti, ki nas bo zdravil, obenem pa bo to izbrani zdravnik, ki je pristojen za ugotavljanje začasne odsotnosti z dela. Torej pravico do bolniškega staleža lahko delavci uveljavljamo le v »prednostni ambulanti«. To ne pomeni, da delavec nima več pravice do proste izbire zdravnika. Delavec še vedno lahko išče zdravniško pomoč v ostalih zdravstvenih ustanovah in ambulantah, vendar mora v roku treh dni javiti zdravniku v »prednostni ambulanti« bolniški stalež priznan od drugega zdravnika. Če te ga ne stori, se to smatra kot hujša kršitev delovnih obveznosti z vsemi možnimi posledicami, ki so določene v naših samoupravnih aktih. Delavci bomo torej na najenostavnejši način iskali zdravstveno varstvo in uveljavljali bolniški stalež v »prednostnih ambulantah«, v nujnih primerih pa se bomo posluževali uslug »dežurnih ambulant«, in sicer na področju kjer delamo oziroma stanujemo. Če delavec ne soglaša s pristojnim zdravnikom v »prednostni ambulanti« v zvezi s priznavanjem začasne zadržanosti od dela, prosi za mnenje kolegij zdravnikov. Ugotovitev kolegija zdravnikov o zmožnosti ali nezmožnosti za delo (od 30 dni) je v TOZD, oziroma DS kjer delavec dela, dokončna. Delavec, ki se tudi z ugotovitvijo kolegija zdravnikov ne strinja (priznavanje staleža do 30 dni) lahko v roku 30 dni pošlje pritožbo na sodišče združenega dela, v spornih primerih ugotavljanja nezmožnosti za delo nad 30 dni pa ugotavlja in izda dokončno odločbo odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti. Kljub temu, da se delo prednostnih ambulant na področju vseh treh občin še ne odvija v celoti tako, kot smo si začrtali, so že vidni določeni rezultati na ših prizadevanj, še zlasti na področju zmanjševanja izostajanja z dela zaradi bolezni. Če primerjamo podatke izostankov z dela v letu 1979 in v prvih šestih mesecih leta 1980 vidimo, da smo le uspeli zajeti stalno naraščanje bolezenskih izostankov in si tako omogočili večjo prisotnost na delu, ki je v sedanji gospodarski situaciji še tako potrebna. Podatki kažejo celo na rahlo upadanje staleža bola-nih. Tako smo v DO ZPT v letu 1979 beležili 10,8 % odsotnosti zaradi bolezni, v prvi polovici leta 1980 pa znaša ta odstotek 9,9 °/o. Tudi v DO ROD se je v navedenem obdobju odstotek izostalih zaradi bolezni zmanjšal iz 9,3 Vo na 8,2 0/o. V DO IMD je odstotek izostankov z dela ostal nespremenjen in znaša 7,7 fl/o. Rahel porast staleža bolnih je v DO TET in sicer iz 4,8 °/o na 5,1 %. Obe delovni skupnosti SOZD imata nizek odstotek izostankov kljub temu, da DS ASO beleži naglo povečanje, in sicer iz 2,5 % na 3,4 °/o. Gledano celotni REK EK se je odstotek izostankov z dela zaradi bolezni v tem obdobju zmanjšal iz 9,7 % na 8,9 Vo, kar kaže na uspešnost naših prizadevanj . In kako daleč smo z podpisovanjem sporazumov o ustanovitvi »prednostnih abulant« na področju posameznih revirskih občin? Z zdravstvenim domom Trbovlje smo že podpisali ustrezen sporazum o ustanovitvi dveh prednstnih ambulant, in sicer bosta delali ambulanta IV in ambulanta VI. Dogovorili smo se tudi, katera ambulanta obravnava delavce posameznih TOZD in DS. S posebno okrožnico (številka 67/80) so bili delavci obveščeni o delu ambulant in z njihovimi pravicami in obveznostmi s tem v zvezi. Na področju občine Zagorje že nekaj časa deluje prednostna ambulanta, ki obravnava izključno le delavce REK EK s tega področja. Vidni so bili tudi že določeni uspehi pri zmanjševanju staleža bolanih. S trenutno odsotnostjo stalnega zdravnika se je stanje zopet ne- koliko poslabšalo, vendar menimo, da je to le težava predhodnega značaja. Ustrezen sporazum o ustanovitvi obratne ambulante je s strani REK že podpisan, čakamo pa še na podpis Zdravstvenega doma Zagorje in kot sopodpisnika, občinske zdravstvene skupnosti. Po zagotovilih bo sporazum v kratkem podpisan. Ustanovlj arije prednostnih ambulant na področju Hrastnika je v zaostanku. Kljub začetnim težavam zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja je bilo z Zdravstvenim domom Hrastnik dogovorjeno, da se ustanovi ena prednostna ambulanta na tem področju, posredovan je bil tudi osnutek sporazuma za ustanovitev te ambulante. Odprto je ostalo le še vprašanje o načinu in višini dodatnega financiranja za dodatno delo zdravnika v »prednostni ambulanti« povezano s tedenskimi sestanki z našo SVD službo. Naša zahteva in želja je, da tudi tu steče delo prednostnih ambulant v čim krajšem času. Anton Hančič Skupnost revirskih občin o planskih dokumentih Predsedstvo skupščine skupnosti revirskih občin (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje) je seznanilo izvršni svet SRS, republiški komite za planiranje, republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo, gosposko zbornico Slovenije, samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije ter SOZD Elektrogospodarstva Slovenije o svojih ugotovitvah in stališčih, ki se nanašajo na osnutke planskih dokumentov od 1981—1985 s posebnim ozirom na izgradnjo TE — TO III in zagotovitvijo toplotnega vira v naslednjem obdobju. V postopku javne obravnave osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje, je skupščina skupnosti revirskih občin ugotovila, da nizka akumulativnost industrije in rudarstva v Zasavju ter obstoječi gospodarski, prostorski, infrastrukturni in kadrovski resursi, ne pogojujejo postopnega prestrukturiranja obstoječega gospodarstva v dohodkovno učinkovitejše oblike, v kolikor družbeni plan republike in SaS o temeljih plana posameznih SIS materialne pro izvodnje ne bodo tega načrtovali v obliki ustrezne material-zacije družbenega interesa na strateških gospodarskih intere- sih posamezne revirske občine. Nadalje je bilo ugotovljeno, da dosedanja nizka akumulativnost tudi ne omogoča pomembnejših vlaganj za načrtno postopno sproščanje in sanacijo rudarskih površin, ki bi jih namenjali za druge gospodarske potrebe, prav tako pa tudi ne omogoča realizacije učinkovitih sanacijskih ukrepov za varstvo zraka in voda, za katere so odgovorne občine. Glede na razvojno usmeritev ter smotrno izrabo klasičnih energetskih virov je dolgoročna perspektiva premogovne industrije v revirjih neposredno povezana edino z razvojem elektrogospodarstva v Trbovljah ob upoštevanju že sprejetih ukrepov za zaščito okolja ob delovanju TET II, ker je projekt sanacije okolja že upošteval tudi bodoče razvojne usmeritve oziroma povečanje obratovanja TET. Revirske občine so že v letu 1978 sklenile dogovor o proizvodnji, prenosu in uporabi toplotne energije proizvedene v TE — TO Trbovlje, ki poleg proizvajalca vključuje tudi porabnike — stanovalce in industrijo s področja vseh treh občin. S tem srednjeročno opuščamo posamezna kurišča in si prizadevamo za racionalnejše izkoriščanje bodoče TET. Iz tega razloga je treba zagotoviti že na začetku planskega obdobja 1981—1985 za Trbovlje in Hrastnik toplotni vir iz obstoječih enot TET, ki bi ga že v letih 1981—1983 predhodno koristili za področje Trbovelj in Hrastnika, po zgraditvi TE — TO III, na katero se bo priključil konzum občin Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ter eventualno Litije, pa naj bi prvotni vir obstoječih enot TET služil kot rezerva. Nadalje je treba zagotoviti izgradnjo TE TO III v planiranem roku do leta 1986. Skupnost revirskih občin pa je hkrati ugotovila tudi, da za realizacijo TE TO III ne bo mogla zagotoviti soudeležbe sredstev družbenopolitičnih skupnosti v višini 15 %> kot je predvideno, pač pa bo z združevanjem sredstev združenega dela ter samoupravnih komunalnih skupnosti in občanov zagotovila sredstva za razdelilne toplotne postaje in del omrežja. Ta stališča so posredovali tudi naši sestavljeni organizaciji, z namenom, da s tem seznanijo vse delegate in strokovne delavce, ki bodo v nadaljnjih razpravah sodelovali pri oblikovanju vsebine planskih dokumentov. (tl) Kongres SAMOUPRAVLJALCEV BO JUNIJA PRIHODNJE LETO Odbor za sklic in pripravo III. kongresa samoupravi) alcev Ju- goslavije je na svoji seji 16. 10. t.l. sklenil, da bo III. kongres samoupr avlj alcev Jugoslavije od 16. do 18. junija 1981 v Beogradu. Sklenili so tudi, da bo imel uvodni referat Mika Špi-Ijak, referate na posamezne teme pa bodo imeli Dušan Bogdanov, dr. Tihomir Vlaškalič in Stane Dolanc. Kongresa se bo udeležilo 1800 delegatov (na II. kongresu jih je bilo 3000). Delali bodo v treh komisijah. Jav- na razprava se je začela sredi oktobra letos in bo trajala osem mesecev. Temeljni referat, Mike Špiljaka bo imel naslov: Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Ostali referati pa se bodo nanašali na odločanje delavcev v združenem delu in delitev dohodka, nadalje na samoupravno povezovanje in združevanje na temelju dohodka in združevanje delavcev v delegatskem sistemu. Na tretjem kongresu bodo obravnavali uporabo našega sistema na temelju ustave in zakona o združenem delu, odkrivali probleme, rešitve ipd. Na temelju tega sklepa so začeli s predpripravami na ta kongres tudi v posameznih republikah in pokrajinah, občinskih sindikalnih vodstvih, pa tudi v sindikalnih koordinacijah v organizacijah združeenga dela. (tl) Slovenski sindikati o družbeno - ekonomskem položaju delavcev Dne 25. septembra t.l. se je sestal republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Obravnaval je aktivnost sindikatov pri krepitvi družbenoekonomskega položaja delavcev v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in načrtno usmerjanje družbenega razvoja. V razpravi je ugotovil, da smo letos dosegli nekatere pomembnejše uspehe pri izvajanju gospodarske stabilizacije, k čemer je mnogo pripomogla večja osveščenost delavcev, pa tudi učinkovitejše delovanje organiziranih socialističnih sil. Ugotovil pa je tudi, da se še vedno srečujemo z raznimi gospodarskimi težavami objektivnega značaja, pa tudi s številnimi nedoslednostmi in slabostmi. Z namenom, da bi zagotovili čimvečjo aktivnost sindikatov na vseh ravneh pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, usmerjenega družbenega razvoja in krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev, je republiški svet ZSS sprejel več stališč in usmeritev. Ta stališča in usmeritve se nanašajo na krepitev zavesti delavcev za uspešno uresničevanje gospodarske sta-bilizacjie, ki je temeljnega značaja za delavski razred in bistveni pogoj za celotni gospodarski in družbeni napredek, pa tudi za krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev in ponovno stabilno rast njihovega osebnega in družbenega standarda. Da pa bi lahko zagotovili gospodarsko stabilnost, bo treba zmanjšati inflacijo in hkrati okrepiti materialno podlago dela, zato pa moramo tudi v drugem polletju t.l. kljub težjim pogojem za pridobivanje dohodka, vztrajati pri uveljavljanju ciljev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za letošnje leto. To pa pomeni, da morajo rasti OD počasneje od dohodka in sredstev za razširitev materialne podlage dela. Sindikati znova terjajo pravičnejšo delitev dela na vse združeno delo, na vse sloje prebivalstva in na vse oblike porabe. Sindikati si bodo prizadevali, da bi obrzdali naraščanje cen in s tem preprečili nadaljnje padanje osebnega in družbenega standarda delavcev in občanov. Zaustaviti je treba nadaljnje padanje realnih OD in s tem življenjske ravni delavcev in delovnih ljudi. Prizadevajo se za opredelitev, da se povprečni realni osebni dohodek zaposlenih v letošnjem letu ne sme zmanjšati za več kot 8 ®/o v primerjavi z lanskim letom. Sindikati posebej opozarjajo na težavnejši položaj delavcev z nizkimi dohodki. Menijo, da bi lahko OZD največ storile za izboljšanje položaja delavcev, če s povečanjem produktivnosti dela in boljšim gospodarjenjem povečajo svoj do- hodek, s tem pa tudi osebni dohodek vseh delavcev. Nadalje priporočajo samoupravni interesni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanje Slovenije, da ob sedanjem usklajevanju oz. povišanju pokojnin izboljšajo položaj upokojencev z nizkimi pokojninami tako, da spremeni cenzuse, višino varstvenega dodatka ali kako drugače olajša položaj upokojencev. Zavedajo pa se tudi, da bodo gospodarske razmere v prihodnjem letu še vedno težavne in da bo tudi celotno srednjeročno obdobje potekalo v znamenju stabilizacijskih prizadevanj, zato menijo, da povprečni OD oz. osebni in družbeni standard delavcev že v prihodnjem letu ne sme več upadati. Vse svoje organizacije in organe zveze sindikatov zavezujejo, da aktivno delujejo tudi na področju družbenih dejavnosti za uspešno uresničevanje stabilizacijske politike in za krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev. Celotna aktivnost sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije bo povezana s pripravo druge konference zveze sindikatov Slovenije, ki bo obravnavala uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela. Skupaj z drugimi dejavniki bodo zagotovili temeljito pripravo in obravnavo periodičnih obračunov v OZD za tretje četrtletje 1980. Ocenjujejo, da sedanje motnje v preskrbi proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom negativno vplivajo na poslovne rezultate, zato si prizadevajo za učinkovito uresničevanje te problematike, posebno preskrbe. Na koncu pa zavezuje republiški svet s svojimi stališči in usmeritvami, da vse organizacije in organi zveze sindikatov skupno z občinskimi sveti in osnovnimi organizacijami učinkovito in dosledno uresničujejo sprejeta stališča. O sprejetih stališčih in usmeritvah so razpravljali vsi trije zbori skupščine SRS in sklenili, da je treba sprejeta stališča in Viličarji so v veliko pomoč pri transportu materiala in opreme. Tone usmeritve izpeljati, (tl) Borovšak v Hrastniku pred delavnico TOZD RESDH. Foto A. Bregant V javni razpravic energetskem0 Vemo, da že danes pokrivamo preko polovico potreb z dobavo od drugod. Osnutek zakona predvideva oziroma opredeljuje pet energetskih dejavnosti, to je dejavnost premogovništva, jedrskih goriv, naftno — plinsko, elektroenergetsko in daljinsko oskrbovanje s toploto. Pri daljinskem oskrbovanju s toploto naj omenimo, da zajema le tiste organizacije, katerih poslovni predmet je oskrbovanje porabnikov s toploto. Tako v ta okvir ne spadajo kotlovnice hišnih svetov ipd. Da bi lahko zagotovili organizirano zadovoljevanje potreb po energiji ter s celotnim družbenim in materialnim razvojem usklajeno razširjeno reprodukcijo, se porabniki energije in proizvajalci v energetskih dejavnostih združujejo v samoupravne interesne skupnosti energetike. Te naj bi se organizirale kot temeljne energetske samoupravne interesne skupnosti. Zaradi usklajevanja določenih zadev pa se lahko temeljne SIS energetike povezujejo v regionalno SIS Razprava o osnutku pa je tudi Prvi osnutek novega zakona o energetskem gospodarstvu sta obravnavala dva zbora skupščine SR Slovenije že 26. septembra 1979. Takrat sta oba zbora sklenila, da se osnutka zakona v načelu ne sprejme, zato naj izvršni svet SRS pripravi nov osnutek zakona z upoštevanjem pripomb in mnenj skupščinskih teles. Na temelju tega sklepa je izvršni svet SR Slovenije pripravil nov osnutek zakona in ga dal 19. 9. t.l. v javno razpravo. Osnutek vsebuje 90 členov, posamezna poglavja pa se nanašajo na energetske dejavnosti, načine uresničevanja posebnega družbenega interesa v poslovanju energetskih dejavnosti, racionalno proizvodnjo in uporabo energije, energetska soglasja, dobavo energetskih virov iz omrežij, inšpekcijsko nadzorstvo, kazenske določbe ter predhodne in končne določbe. Potem, ko bo zakon sprejet, bo prenehal veljati zakon o elektrogospodarstvu iz let 1973 in 1974, določbe zakona o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva iz leta 1970, ki se nanašajo na elektroenergetsko inšpekcijo in inšpekcijo parnih kotlov. Naj omenimo še to, da načela na podlagi katerih se urejajo razmerja na področju energetike, proglašajo vse energetske dejavnosti, to je premogovništvo, dejavnosti jedrskih goriv, naf-tnoplinsko dejavnost, elektroenergetsko dejavnost in dejavnost daljinskega oskrbovanja s toploto za dejavnost posebnega družbenega pomena. Tudi v bodoče bodo organizacije združenega dela energetskih dejavnosti ustvarjale dohodke po različnih principih, pri čemer pa naj bi bil princip sporazumevanja in dogovarjanja o pridobivanju dohodka prevladujoč. Proizvajalci in porabniki energetskih virov se bodo morali obvezno povezati v samoupravne interesne skupnosti. Posebej je poudarjen družbeni interes za to. da se energetski viri racionalno pridobivajo, pretvarjajo, transportirajo in porabljajo. Takšen pristop narekuje tudi situacija v preskrbi z energijo v svetu, pa tudi pri nas, v širši in ožji družbeni skupnosti. t potrdila, da je za povezovanje republike potrebno ustanoviti enotno samoupravno interesno skupnost energetike Slovenije. Programiranje razvoja bo potekalo enotno za vse oblike koriščenja energije. -Skupščino SIS energetike bodo sestavljali zbori porabnikov energetskih virov in zbori proizvajalcev energetskih virov. SIS energetike bo imela posamezne odbore za dejavnosti, njihova naloga pa bo priprava usklajenih stališč porabnikov in proizvajalcev posameznega energetskega vira. V septembru in oktobru so potekale v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih organizacijah, razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trbovlje za naslednje srednjeročno obdobje. Pri izdelavi osnov plana za srednjeročno obdobje so upoštevali cilje in potrebe v občini in širšem območju občine, razvojne možnosti na področju občine, varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja, cilje in naloge na področju SLO in družbene samozaščite, pa tudi temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na bodoči razvoj naselij v občini. V naslednjih petih letih naj bi zgradili na področju Trbovelj skupno 1050 stanovanj. Od tega naj bi bilo zgrajenih družbenih stanovanj v stanovanjskih blokih 900, ostalih 150 pa naj bi bile individualne stanovanjske hiše. Od skupnega števila novozgrajenih stanovanj naj bi jih prejelo združeno delo na podlagi združevanja sredstev skupno 450, za solidarnost je predvidenih 160 stanovanj, program graditve stanovanj za potrebe DO Zasavski premogovniki s sodelovanjem samoupravne interesne skupnosti elektrogospo- Planirati in usklajevati bo treba razvojno funkcijo vseh posameznih dejavnosti od proizvodnje porabe primarnih virov do uporabe pri uporabnikih. Osnutek zakona pa hkrati s tem v zvezi tudi opredeljuje vlogo republiške interesne skupnosti in temeljnih interesnih skupnosti za energetiko, bodisi pri planiranju in usklajevanju celotnega razvoja energetike v občinah, pa tudi planiranju celotnega razvoja energetike v republiki. Določeno je tudi, da naj TOZD oziroma OZD, ki us- tvarjajo energetski vir kot skupen proizvod, urejajo medsebojna razmerja pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka s posebnimi samoupravnimi sporazumi. Z družbenimi dogovori bo podrobneje določenna organiziranost energetskega gospodarstva. Na predloženi osnutek bo po vsej verjetnosti prispelo določeno število pripomb, ki bodo s strani pristojnih organov proučene, nato pa bo po vsej verjetnosti pripravljen predlog zakona, ki naj bi ga sprejemali skupščinski zbori, (tl) Načrt stamanjske izgradnje 1981 -1985 darstva predvideva 180 stanovanj, zaradi razselitev za potrebe družbeno usmerjene stanovanjske gradnje je predvidenih 40 stanovanj, za razselitev za potrebe komunalnih investicij 10 stanovanj in za razselitve za potrebe investicij v gospodarstvu 60 stanovanj. Torej za vse razselitve oziroma preselitve iz obstoječih objektov, ki bodo predvidoma porušeni, bo potrebnih kar 110 stanovanj. Skupna površina novozgrajenih stanovanj brez individualne gradnje bo znašala po tem sporazumu 48.600 m2. Družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo bi usmerili v naslednjem obdobju na naslednja: območja: Leninov Trg C niz (S-32), kjer naj bi zgradili 46 stanovanj, Leninov trg B niz (S-33, 34, 35, 36) 244 stanovanj. Trg revolucije 120 stan., območje dosedanje komunalne vrtnarije pri IBT in OR 251 stanovanj, na področju ob Savinjski cesti za »Spancem« in na širšem območju Trga Franca Fakina do Komunale, pa naj bi zgradili 239 stanovanj. Za načrtovano družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo bo treba zagotoviti skupno 607.510.000,00 din. Ti viri bodo zagotovljeni s solidarnostjo, združevanjem s strani združenega dela, lastne udeležbe ob- čanov, amortizacije stanovanjskih hiš, poslovnega sklada ob investicijskih naložbah, sredstev ISE, bančnih kreditov in ostalo. Predvideno je, da bi obveznosti združenega dela za investiranje stanovanjske izgradnje potekalo takole: 4 % od čistega dohodka TOZD, za vzajemno združevanje, za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo,, 1,70 %> od dohodka TOZD, za solidarnostna stanovanja, 0,30 °/o od dohodka TOZD, za republiško solidarnost, 1 %> od čistega dohodka TOZD — za združevanje za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje in komunalne opremljenosti ter 1 % od čistega dohodka TOZD — sredstva TOZD. Skupno naj bi znašale obveznosti 8 %>. Sredstva, ki so namenjena za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in komunalnih naložb bodo kreditirali po natečajih stanovanjske skupnosti. Iz samoupravnega sporazuma je tudi razvidno, da bo v naslednjem srednjeročnem programu stanovanjska skupnost sredstva amortizacije stanovanjskih hiš usmerila v obnovo rudarskega stanovanjskega naselja Njiva za prenovo obstoječega stanovanjskega naselja in za odkup nadomestnih stanovanj zastarelega stanovanjskega sklada. Iz osnutka tega sporazuma je razvidno, da bo stanovanjska izgradnja v prihodnjih letih zelo intenzivna, da bo zgrajenih veliko število novih stanovanj in obnovljenih precej starih. Nekoliko bo spremenjen tudi način financiranja stanovanjske izgradnje. Sicer pa bomo o stanovanjski graditvi v naslednjem obdobju še pisali in govorili, (tl) Gorah. Popestrili so ga z zanimivim kulturnim programom. Po končani akciji pa so organizirali še športno tekmovanje. Kot vse kaže, je v hrastniški občini iz dneva v dan več mladih, ki s solidarnostnim delom pomagajo k hitrejšemu razvoju svojih krajevnih skupnosti. Drago Jamnik Okrepili so vrste teritorialne obrambe - TO 5. oktobra letos je na mestu ustanovitve 1. revirske čete na Vrheh nad Trbovljami svečano zapriseglo 55 mladincev prostovoljcev iz Trbovelj, ki so stopili v enote. Slavnostni govornik, komandant štaba TO Trbovlje tovariš Piškur Matjaž, je v svojem govoru poudaril pomen vključevanja mladih v enote TO in krepitvi splošnega Na dvodnevni lokalni MDA v KS Turje v občini Hrastnik je na izkopu 500-meterskega vodovodnega jarka konec sep- Ijudskega odpora. Nadalje pa je spregovoril še o pripravah na akcijo NNNP in pomenu usposabljanja mladih za obrambne priprave. Mladi iz KS Klek, kjer je potekalo tridnevno usposabljanje novo sprejetih mla-dincev-prostovolj cev so pripravili krajši kulturni program, ki so se ga udeležili tudi številni starši. Drago Jamnik tembra delalo 40 brigadirjev. V soboto, 27. septembra, so mladi brigadirji organizirali srečanje brigadirjev veteranov na Mladi Kisovčan Osnovna organizacija ZSMS Kisovec—Loke je izdala, obsežen bilten pod naslovom »Mladi Kisovčan«. Prve strani biltena so posvetili spominu na tovariša Tita in Edvarda Kardelja. V stalni rubriki pa si lahko ljubitelji politike preberejo nekaj več o neuvrščenih deželah ter o razmišljanju o vojni in miru. V biltenu so še literarni in športni prispevki, pa tudi program nadaljnjega delovanja komisije za informiranje. Poskrbeli pa so še za zabavo in popisali nekaj strani o vtisih iz letošnjih mladinskih delovnih akcij. Svoje glasilo Prerez pa so ta mesec izdelali tudi v OO ZSMS Polje ter ga popestrili in opremili z bogatimi in zanimivimi literarnimi prispevki. Drago Jamnik Listina o sodelovanju Na osnovi smernic pobratenih družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij LAZAREVCA in TRBOVELJ ter sklepov odborov prostovoljne gasilske čete »RUDAR« RU-DOVCI in industrijskega gasilskega društva REK EK — DO ZPT s področja TRBOVELJ je bila, dne 27. 9. 1980 podpisana listina o nadaljnjem tesnejšem sodelovanju. Ta listina obvezuje Občinski štab za teritorialno obrambo Hrastnik je tudi letos organiziral vzgojo in urjenje mladincev — prostovoljcev. V štirih dneh, kolikor časa je trajalo urjenje, so postali velika, enota družina, ki ve kaj hoče — mir, enoto, združeno, neuvrščeno, socialistično Jugoslavijo, Jugoslavijo Tita in mladih, Jugoslavijo prihodnosti. Foto Boža Goluh Akcija v KS Turje društva na stalno in vsestransko sodelovanje, predvsem pa na čuvanje in utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ohranjanje tradicij NOB skozi bratsko sodelovanje in programsko aktivnost naših društev. Nadalje se bo to sodelovanje odražalo v napredku in razvoju gasilstva, vzajemni pomoči in izmenjavi iskušenj obeh društev. S podpisom listine o sodelovanju se društvi obvezujeta, da bosta spoštovali in razvijali programe in odloke pobratenih občin LAZAREVCA in TRBOVELJ. Pomembno je tudi, da je bila listina o sodelovanju podpisana ob proslavi 25-letne-ga delovanja gasilske čete DO »RUDAR« iz REIK KOLUBA-RA. Predstavniki iz KOLUBA-RE in našega društva bodo prav tako podpisali listino o sodelovanju ob proslavi 100-let-nice obstoja Industrijskega gasilskega društva DO ZPT področje TRBOVELJ, ki bo v okviru praznovanja rudarskega praznika leta 1981. Jurij Gotal Kako financirati krajevne skupnosti? Vprašanje financiranja krajevne skupnosti je že dlje predmet razprav. Ponekod zadeva ni popolnoma razčiščena, zato nekatere krajevne skupnosti, deloma tudi zaradi nezadostnega ali neustreznega financiranja, v celoti ne odigrajo tiste vloge, za kakršno so bile ustanovljene. Prav iz tega razloga je skupščina občine Zagorje ob Savi dala pobudo o združevanju sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, republiški skupščini. Predlog bo uvrščen na sejo zbora občin SR Slovenije. Delegat iz skupščine občine Litija je pred nedavnim v zboru občin skupščine SRS postavil vprašanje, ki se nanaša na financiranje krajevne skupnosti. Odgovor je dobil od predstavnika izvršnega sveta SRS, da doslej ni bilo potrebe po posebnem zakonu o financiranju krajevne skupnosti, zato tudi niso pristopili k izdelavi oziroma pripravi zakona. Kljub temu pa izvršni svet SRS ugotavlja, da je problem aktualen in da podanega predloga ni mogoče zanemariti. Gre za to, da bi vnovič ocenili, če je sprejemljivo, da bi tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981 —1985 sedanji sistem zbiranja sredstev oziroma prispevka z združevanjem določenega odstotka od bruto osebnih dohodkov ali določenega zneska, ki ga v praksi imenujemo »glavarina«, še obdržali. Znano je, da tega sistema v praksi ne uporabljajo povsod enotno. Pojavlja se tudi problem, da delovni ljudje, ki delajo izven območja občine, ne prispevajo svojega deleža v krajevno skupnost, v kateri prebivajo z družino. Zato ta sistem ne zagotavlja ustavnega načela, da delovni ljudje in občani v svoji krajevni skupnosti sodelujejo pri zadovoljevanju svojih interesov in potreb ter nalog. Zato je predlog spričo aktualnosti treba obravnavati in v čim krajšem času sprejeti takšne predpise, ki bodo zagotavljali uveljavitev mesta in vloge krajevne skupnosti v skladu z ustavo in našim političnim sistemom socialističnega samoupravljanja, (tl) Solidarnostni delavnik v SOZD REK EK-1980 Spet je minilo leto dni, odkar smo vsi delavci širom SFRJ praznovali Dan solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za obrambo pred elementar- nimi nesrečami kot spomin na katastrofalni potres, ki je leta 1963 uničil glavno mesto Makedonije, Skopje. Na osnovi določil Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3/75, vsi delavci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije združujemo vrednost 100 % delavnika namensko za pomoč v primeru elementarnih nesreč in drugih katastrof. Ta dan sicer praznujemo vsako leto 26. julija, vendar ga navadno opravimo prvo prosto soboto. Letos smo člani SOZD REK Edvarda Kardelja opravili solidarnostni delavni dne 26. 6. 1980, naš prispevek, ločeno po DO, TOZD in DS v bruto zneskih, pa je: DO Zasavske premogovniki — TOZD, DS Premogovnik Hrastnik 372.341,80 Premogovnik Ojstro 223.513,25 RESD Hrastnik 160.540,45 DS Pomožna dej. Hrastnik 65.225,65 Premogovnik Trbovlje 250.123,35 RESD Trbovlje 104.511,75 Predelava jamskega lesa 9.904,40 DS Pomožna dej. Trbovlje 40.925,60 Kotredež 490.364,40 Separacija Zagorje 39.791,95 RESD Zagorje 84.909,75 DS Pomožna dej. Zagorje 42.849,10 Separacija premoga Trbovlje 111.774,85 RŠC Zagorje 56.650,20 DS SS DO ZPT 115.859,90 DO Rudarska gradbena dejavnost — RIG Trbovlje 339.505,40 — ESMD Trbovlje 47.744,65 — DS SS DO RGD 30.792,55 Pregled članov SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD, DELOVNIH SKUPNOSTI, DELOVNIH ORGANIZACIJ IN SOZD REK EDVARDA KARDELJA V MANDATNI DOBI 1980 do 1982 Trbovlje, 6. IX. 1980 SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA REK EDVARDA KARDEUA (SOZD REK EK) Volitve so bile izvedene 12. III. 1980, prvo zasedanje delavskega sveta SOZD je bilo 23. maja 1980. Na volitvah dne 12. III. 1980 so bili v posameznih TOZD in del. skupnostih izvoljeni v: Delavski svet SOZD REK EK Žitnik Jože — predsednik, TOZD P. Kotredež; Detela Branko — namestnik, TOZD VN; Špajzer Franc, TOZD P. Hrastnik; Potočan Mirko, TOZD P. Ojstro; Kozole Milan, TOZD RESD Hrastnik; Kravogel Robert, TOZD P. Trbovlje; Pušnik Martin, TOZD RESD Trbovlje; Kreže Anton, TOZD Separacija Trbovlje; Bricelj Jože, TOZD P. J. L.; Marinšek Martin, TOZD RESD Zagorje; Simončič Miro, TOZD Separacija Zagorje; Jerman Dragi, TOZD RŠC Zagorje; Hribar Anton, TOZD PEE PP; Jordan Silvo, TOZD PEE N; Špringer Mirko, TOZD TG; Žgalin Franc, DS SS DO TET; Šeško Albin, DS SS DO RGD; Blaznik Franc, TOZD ESMD; Černi Janez, TOZD Avtoprevoz Z.; Klenovšek Ana, TOZD GRAMAT; Dragar Anton, TOZD EIMD; Sodec Martin, TOZD SIMD; Strmecki Peter, TOZD SIMD; Zupan Marjan, DS SS DO IMD; Dolinar Miloš ml., DS SS ASO; Artnak Jani, DS SS TSO; Kmet Jolanda, DS SS ZPT; delegat TOZD RIG. Samoupravna delavska kontrola Jan Franc — predsednik, DS SS DO RGD; Ham Milo — namestnik, DS SS TSO; Vidmar Anton, TOZD P. Hrastnik; Žagar Rok, TOZD P. Trbovlje; Dolar Jože, DO TET; Cesar Anton, TOZD SIMD; Tomaž Matilda, DS SS ASO; Koželj Jani TOZD EIMD; Gričnik Edi, TOZD P. Kotredež. Izvršilni odbor (Izvoljen na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 23. V. 1980) Dragar Anton — predsednik, TOZD EIMD; Baloh Ida — namestnik, DS SS DO RGD; Gosak Franc, TOZD SIMD; Jordan Silvo, TOZD PEE N; Gunzek Ivo, TOZD PEE PP; Sajevic Andrej, TOZD RIG; Klenovšek Srečko, TOZD RESD Hrastnik; Špoljar Drago, TOZD P. Trbovlje; Govejšek Tomo, TOZD RESD Zagorje; Pavlič Dragi, DS SS ASO; žuža Teodor, DS SS TSO. Odbor za LO in DS (imenovan na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 23. V. 1980). Klenovšek Srečko — predsednik; Berger Ivan — namestnik; Žitnik Jože — član; Detela Branko — namestnik; Seme Jani — član; Cvibovšek Franc — namestnik; Jesenšek Boris — član; Čož Marjan — namestnik; Oberžan Janez — član; Žunk Ernest — namestnik; Schneider Peter — član; Avbelj Dušan — namestnik; Dolanc Boris — član; Borišek Drago — namestnik; Eržen Miha — član; Majcen Rihard — namestnik; Florjane Miro — član; Urankar Anton — namestnik; Kmet Lado — član; Hrovatič Anton — namestnik; Predstavnik ZK — član; Predstavnik ZK — namestnik. Komisija za priznanja in odlikovanja (imenovana na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK) Sakeljšek Leopold — predsednik, DO ZPT; Vidmar Marjan DO IMD; Jazbec Hinko DO TET; Bole Milan DS SOZD; Slokan Roman DO RGD. Komisija za družbeni standard in kadrovsko — socialno politiko (Imenovana na 3. zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 14. VIII. 1980) Oberčkal Niko — predsednik, TOZD P. Hrastnik; Pau-šer Stane — namestnik, TOZD VN; Centrih Otmar TOZD P. Trbovlje; Grobin Ivan TOZD P. Kotredež; Šeško Albin DS SS DO RGD; Vrečar Breda DS SS DO RGD; Herman Igor DS SS DO TET; Škrinjar Ivan TOZD EIMD; Ferdih Vera DS SS DO IMD; Burja Romana DS SS ASO; Starman Gorazd DS SS TSO. Časopisni svet (Imenovan na predlog DPO na prvi seji delavskega sveta dne 23. maja 1980) — Glasila srečno Kreže Rudi — predsednik, DO ZPT; Kralj Viktor DO ZPT; Guna Slavi DO RGD; Vozelj Franc DO TET; Lipovšek Stanka DO IMD; Hančič Anton DS ASO; Detič Anton DS TSO; SEME Jani KO OOZS; Leskovar Ivi KO ZSMS; Jermol Adolf sodelavec; Lenarčič Martin za redakcijo. Svet posebne finačne službe SOZD Delegate so izvolili na delavskih svetih delovnih organizacij odnosno v delovnih skupnostih. Prva seja je bila 16. VIL 1980. Černe Mira — predsednik, DO ZPT; Redenšek Irena — namestnik, DO IMD; Kosi Vanja DO ZPT; Špan Hilda DO IMD; Florjane Miro DO TET; Lavtar Edvard DO TET; Baloh Ida DO RGD; Košalin Vika DO RGD; Lukšič Branko DS TSO; Kišek Lilijana DS ASO. DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA EDVARDA KARDELJA 1. DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNIH OPRAVIL (ASO) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 11. IV. 1980 Delavski svet Dolinar Miloš ml. — predsednik; Pavlič Dragi — namestnik; Pirnaver Mirko; Bregant Dragica; Leskovar Ivi; Burja Romana; Radulovič Helena. Samoupravna delavska kontrola Tomaž Matilda — predsednik; Medved Irena; Puntar Jože. Komisija za delovna razmerja Lenarčič Martin — predsednik; Oberžan Janez — namestnik; Dolanc Silva; Kukovič Ivan; Poznič Ljuba. 2. DELOVNA SKUPNOST TEHNIČNIH STROKOVNIH OPRAVIL (TSO) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 28. 3. 1980 Delavski svet Artnak Jani — predsednik; Lukšič Branko; Kandolf Sanda; Kalan Zora; Mars Jože; Špitalar Danilo; Hočevar Matjaž. Samoupravna delavska kontrola Detič Anton — predsednik; Ham Milo; Naprudnik Lidija. Komisija za delovna razmerja Ušeničnik Matija predsednik; Kandolf Sanda; Hočevar Matjaž; Kovač Ivan; Hladnik Joža. Odbor za družbeni standard Mars Jože — predsednik; Lukšič Branko; Gračner Nada; Žagar Rado; Starman Gorazd. Skupna disciplinska komisija ASO in TSO Janežič Nevenka — predsednik; Kastelic Janja; Bra-tanič Jože; Fabjan Zdenka; Matko Franc — zunanji sodelavec. DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI — TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 11. IV. 1980 Delavski svet Predsednik: Romih Franc I. TOZD Premogovnik Hrastnik; Namestnik: Špajzer Franc TOZD Premogovnik Hrastnik. Delavski svet sestavlja 26 delegatov TOZD in delovnih skupnosti, in sicer po dva delegata iz vsake TOZD ter po enega delegata vse delovne skupnosti. Delegate določijo vse TOZD in Delovne skupnosti za vsako zasedanje sproti. Izvršilni odbor Gračner Stane — predsednik, TOZD RESD Trbovlje; Govejšek Tomo — namestnik, TOZD RESD Zagorje; Gašparut Edi — član, TOZD P. Hrastnik; Bombek Franc — član, TOZD P. Ojstro; Klenovšek Srečko — član, TOZD RESD Krasnik; Miklič Ivan — član, TOZD DS P.P. Hrastnik; Špoljar Drago — član, TOZD P. Trbovlje; Jerman Alojz — član, TOZD P. J. L. Trbovlje; Z rim Štefan — član, TOZD DS. P. D. Trbovlje; Rukavina Slavko — član, TOZD P. Kotre-dež; Kreže Anton — član, TOZD Separacija Trbovlje; Štepic Franc — član, TOZD Separacija Zagorje; Uran j ek Edo — član, TOZD RŠC Zagorje. Samoupravna delavska kontrola Kolander Miha — predsednik, TOZD P. Trbovlje; Novak Jože — član, TOZD P. J. L.; Gričnik Edi — član, TOZD P. Kotredež; Arnšek Ivan — član, TOZD Separacija Zagorje; Završnik Drago I. — član, TOZD RESD Zagorje; Goste Roman — član, TOZD RŠC Zagorje; Cvetkovič Karel — član, TOZD DS. P. D. Trbovlje; Kolman Cveto — član, TOZD RESD Trbovlje; Guzej Franc — član, TOZD Separacija Trbovlje; Prosenc Ervin — član, TOZD RESD Hrastnik; Ostojič Ida — član, TOZD DS P. D. Hrastnik; Kolar Ivan — član, TOZD P. Ojstro; Kmet Marjan — član, TOZD P. Hrastnik; Suhodolčan Ivan — član, TOZD DS SS DO ZPT; Bokalj Franc 5 — član, TOZD DS P. D. Zagorje. Odbor za družbeni standard Oberčkal Niko — predsednik, TOZD P. Ojstro; Centrih Otmar — namestnik, TOZD P. Trbovlje; Vodep Milan — član, TOZD P. Hrastnik; Klemen Ivan — član, TOZD RESD Hrastnik; Jankovič Blago j e — član, DS P. D. Hrastnik; Hren Anton — član, TOZD RESD Trbovlje; Jerman Alojz — član, TOZD P. J. L.; Stanič Stane — član, DS P. D. Trbovlje; Grob in Ivan — član, TOZD P. Kotredež; Šparlek Janko — član, TOZD RESD Zagorje; Dežman Vili — član, TOZD Separacija Zagorje; Majner Albert — član, TOZD Separacija Trbovlje; Bučevec Ivan — član, TOZD RŠC Zagorje; Potisek Mišo — član, DS P. D. Zagorje; Skrinar Jože — član, DS SS DO ZPT. Odbor za kadrovsko politiko in socialno varnost Jager Lado — predsednik, TOZD P. Kotredež; Kreča Desanka — namestnik, TOZD Separacija Zagorje; Selak Ivan — član, TOZD P. Hrastnik; Špajzer Alojz — član TOZD P. Ojstro; Potisek Albin — član, TOZD RESD Hrastnik, Krajnc Franc — član, DS P. D. Hrastnik; Knez Ivan — član, TOZD P. Trbovlje Marčič Marino — član, TOZD RESD Trbovlje; Bricelj Jože član — TOZD P. J. L.; Kastelic Jože — član, DS P. D. Trbovlje; Ramšak Ivan — član, TOZD RESD Zagorje; Žnidaršič Vili — član, TOZD Separacija Trbovlje; Bučevec Ivan — član, TOZD RŠC Zagorje; Kunst Anton — član, DS P. D. Zagorje; Zorko Gi-zela — član, DS SS DO ZPT; Senegačnik Alojz — član, Soc. delavec, podr. Hrastnik; Grujič Drago — član, Soc. delavec podr. Zagorje; Kralj Martin — član, Soc. delavec podr. Trbovlje. L TOZD PREMOGOVNIK HRASTNIK Volitve 12. III. 1980, 1. seja delavskega sveta 20. III. 1980 Delavski svet Špajzer Franc — predsednik; Gajšek Alojz —namestnik; Blatnik Alojz; Brečko Oto; Cimperšek Alojz 1; Čeperlin Aleksander; Dornik Mirko; Drnovšek Jože; Gašparut Edi; Godar Karl; Janc Anton; Klemen Mira; Knez Karl; Knustič Anton; Matek Janez; Medvešek Miha; Mrzel Pavel; Pelko Lado; Romih Franc 1; Selič Stanko; Tabakovič Hamid; Turk Andrej; Urana Božo. Izvršilni odbor Gašparut Edi — predsednik; Močilar Franc; Planinc Alojz; Šuštar Karl; Zorko Edi. Komisija za delovna razmerja Selak Ivan — predsednik; Kotnik Konrad; Ramšak Martin. Samoupravna delavska kontrola Kmet Marjan — predsednik; Orač Jurij; Urana Ivan. Odbor za družbeni standard Vodeb Milan — predsednik; Šuštar Karel; Hafner Ivan; Jakopič Jakob; Kaluža Alojz. 2. TOZD PREMOGOVNIK OJSTRO Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 19. III. 1980 Delavski svet Potočan Mirko — predsednik; Logar Oto — namestnik; Bombek Franc; Drnovšek Franc; Sluga Jože; Horvat Franc; Hostnik Jože; Janc Anton; Močilnik Kazimir; Pirš Stane; Pogačnik Dušan; Stegenšek Franc; Šketako Anton; Špajzer Alojz; Varga Alojz; Završnik Ludvik; Žagar Martin 2. Izvršilni odbor Bombek Franc — predsednik; Mlinarič Jože; Zagorc Franc. Komisija za delovna razmerja Špajzer Alojz — predsednik; Plahuta Ivan; Pust Roman. Samoupravna delavska kontrola Kolar Ivan — predsednik; Gričar Alojz; Slapšak Franc. Odbor za družbeni standard Oberčkal Niko — predsednik; Dular Janez; Konečnik Jože; Pogačnik Dušan; Povše Rudi. 3. TOZD RESD HRASTNIK Volitve 12. III. 1980», prva seja delavskega sveta 19. III. 1980 Delavski svet Kozole Milan — predsednik; Podkoritnik Alojz — namestnik; Klenovšek Srečko; Knez Stane; Kovač Jože; Kreže Franc; Ovčak Stane; Potisek Albin; Romih Franc 2; Slokan Mitja; Vrtačnik Mitja; Zdovc Vlado; Žabkar Ludvik. Izvršilni odbor Klenovšek Srečko — predsednik; Potisek Rudi; Velikonja Drago; Romih Franc 2; Klemen Ivan. Odbo(r za delovna razmerja Potisek Albin — predsednik; Osterman Ernest; Rotar Ciril. Samoupravna delavska kontrola Prosenc Ervin — predsednik; Hercog Franc; Hribernik Jože. Odbor za družbeni standard Klemen Ivan — predsednik; Kavzar Branko; Kovač Jože; Zdovc Edi; Zupanc Matjaž. 4. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST HRASTNIK Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 20j III. 1980 Delavski svet Senegačnik Ivan — predsednik; Miklič Ivan — namestnik; Hafner Marta; Kocman Jože; Kranjc Franc; Mak Jože; Razboršek Stane; Rot Angela; Selič Srečko; Stopinšek Vlado; Hriberšek Jožica; Škafer Ivan; Žibret Slavica. Izvršilni odbor Miklič Ivan — predsednik; Selič Srečko; Razboršek Stane; Hafner Marta; Planinc Ivan. Komisija za delovna razmerja Kranjc Franc — predsednik; Mur Franc; Zupančič Darinka. Samoupravna delavska kontrola Ostojič Ida — predsednik; Biderman Božo; Strniša Anton. Odbor za družbeni standard Jankovič Blagoje — predsednik; Plaznik Jožefa; Kocman Jože; Senegačnik, Ivan; Bočko Silvo. Disciplinska komisija (skupna za področje Hrastnik) Hribar Milan — predsednik; Bukovšek Stane; Glinšek Valentin; Padežnik Avgust; Ribič Franc; Primon Andrej; Holešek Stane —: zunanji sodelavec. Odbor za varstvo pri delu (skupna za področje Hrastnik) Hafner Andrej — predsednik; Mokotar Ciril; Urh Stane; Ovčak Stane; Pungaršek Milan. Odbor za izume in racionalizacijo (skupna za področje Hrastnik) Potisek Albin — predsednik; Kandolf Jože; Hočevar Miran; Teršek Karel; Cimperšek Jože. 5. TOZD PREMOGOVNIK TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 18. III. 1980 Delavski svet Kravogel Robert — predsednik; Goljuf Janez — namestnik; Centrih Otmar; Čelan Ilija; Gaberšek Miha; Gosak Miha; Jokan Alojz ;Knez Ivan; Kosič Franc; Koznik Jože; Lebič Marjan; Lipovšek Branko; Malkoč Emiz; Marinovič Miodrag; Matko Ivan; Sulejmanovič Rašid; Špoljar Drago; Špur Vlado Žunk Ivan. Izvršilni odbor Špoljar Drago — predsednik; Žepič Viljem; Ogrizek Jože; Gaberšek Miha; Čelan Ilija. Komisija za delovna razmerja Knez Ivan — predsednik; Brglez Edi; Malkoč Emiz; Kovač Ivan; Matko Ivan. Samoupravna delavska kontrola Kolander Miha — predsednik; Borovšak Jože; Žagar Rok. Odbor za družbeni standard Centrih Otmar —- predsednik; Vozelj Franc; Glavan Jože; Petelin Marjan; Sulejmanovič Rašid. Odbor za varstvo pri delu Lebič Marjan — predsednik; Beravs Rajko; Koncilja Emil. Odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge Gosak Miha — predsednik; Pikš Anton 2; Kem Jože. 6. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 8. III. 1980 Delavski svet Perpar Dušan — predsednik; Žnidaršič Vili — namestnik; Ceglar Jožefa; Crnomarkovič Dušan; Erjavec Nikolaj; Felicijan Alojz; Forjan Valentin; Kreže Anton; Oplotnik Albert; Orsag Slavko; Rajh Ivan; Strmljan Ivan; Šorli Bruno; Trinkavs Pavla; Zakonjšek Franc. Izvršilni odbor Kreže Anton — predsednik; Orsag Slavko; Kundija Štefan; Erjavec Niko; Kobav Ivan. Komisija za delovna razmerja Žnidaršič Vili — predsednik; Ceglar Jožefa; Mašič Nazif; Kajba Dušan; Grandovec Ivan. Odbor za družbeni standard Majner Albert — predsednik; Kračan Stane; Felicijan Alojz; Kmetič Jože; Crnomarkovič Dušan. Odbor za varstvo pri delu Čekada Anton — predsednik; Kmetič Jože; Turščak Bogdan; Ostanek Franc; Pusovnik Joža. Komisija za izume in tehnične izboljšave Forte Ivan — predsednik; Strnad Rudi; Krajnik Vinko; Tomc Franc; Žgajner Marjan. Samoupravna delavska kontrola Guzej Franc — predsednik; Galič Janez; Hlastan Bojan; Pavlovič Miha; Zrilič Ilija. 7. TOZD RESD TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 20. III. 1980 Delavski svet Pušnik Martin — predsednik; Centrih Franc — namestnik; Avsec Mirko; Božič Milan; Cesar Alojz; Cestnik Janez; Gračner Stane; Hren Anton; Klenovšek Alojz; Kosec Alojz; Kralj Viktor; Marčič Marino; Popovič Vasilije; Perpar Franc; Prošt Martin. Izvršilni odbor Gračner Stane — predsednik; Kantužar Rado; Centrih Franc; Dobovičnik Ferdo, Brinar Janez. Samoupravna delavska kontrola Kolman Cveto — predsednik; Martinčič Franc; Okro-gar Dušan. Komisija za delovna razmerja Marčič Marino — predsednik; Perpar Franc; Beznik Vinko; Kastelic Marjan; Knez Vladimir. Odbor za družbeni standard Hren Anton — predsednik; Marin Milko; Čož Marjan; Pišek Jože; Janežič Rudolf. Odbor za varstvo pri delu Božič Milan — predsednik; Tomc Stane; Kolander Lado. Odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge Cestnik Janez — predsednik; Frece Bojan; Pomper Ivan. 8. TOZD PREDELAVA JAMSKEGA LESA Volitve 12. III. 1980, zbor delavcev 19. III. 1980 Delavski svet Vsi člani delovnega kolektiva TOZD, kjer jih je po številu manj kot 30. Izvršilni odbor Jerman Alojz — predsednik; Bricelj Jože; Novak Jože. Komisija za delovna razmerja Bricelj Jože — predsednik; Jerman Alojz; Novak Jože. Odbor za družbeni standard Jerman Alojz — predsednik; Kolar Vlado; Drnovšek Alojz. Odbor za varstvo pri delu Prašnikar Miha — predsednik; Ajdišek Franc; Mas-leša Nikolaj. Odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge Ajdišek Franc — predsednik; Prašnikar Miha; Vodenik Bojan. Samoupravna delavska kontrola Ajdišek Franc — predsednik; Kaliope Alojz; Novak Jože. 9. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 27. III. 1980 Delavski svet Delopst Jernej — predsednik; Glavan Tončka; Zrim Štefan — namestnik; Gorišek Jože; Gradišek Terezija; Hribar Filip; Kastelic Jože; Savšek Vera; Stanič Stane; Virant Stane; Žalar Alojz. Samoupravna delavska kontrola Cvetkovič Karel — predsednik; Resman Jože; Senčar Berta. Komisija za delovna razmerja Kastelic Jože — predsednik; Kovač Milan; Gorišek Jože; Kunstelj Klavdija; Hribar Filip. Komisija za družbeni standard Stanič Stane — predsednik; Virant Stane; Glavan Tončka; Jurečič Oto; Medved Ivan. 10. DELOVNA SKUPNOST DELOVNE ORGANIZACIJE ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 28. III. 1980 Delavski svet Šum Vojko — predsednik; Biderman Erika — namestnik; Bregar Janez; Fajfer Franc; Grčar Marinka; Kmet Jolanda; Kosi Vanja; Krautberger Roman; Podlesnik Barbara; Poljšak Erik; Zorko Gizela. Samoupravna delavska kontrola Suhodolčan Ivan — predsednik; Juvan Zdenka; Šketako Slavi; Tori Danica; Uroič Gabrijel. Komisija za delovna razmerja Zorko Gizela — predsednik; Berce Boris; Matko Frančiška; Trstenjak Vinko; Grujič Drago. Odbor za družbeni standard Skrinar Jože — predsednik; Jekoš Jože; Jereb Ma-ridi; Brečko Jožica; Skubic Frida; Smrkolj Marija; Lučič Zoran. Disciplinska komisija — skupna za področje Trbovlje Požek Franc — predsednik; Logar Drago; Majner Albert; Pilič Ibrahim; Boriš Leopold; Stradar Alojz; Matko Franc — zunanji sodelavec. 11. TOZD PREMOGOVNIK KOTREDEŽ Volitve 12. III. 1980, druga seja delavskega sveta 4. IV. 1980 Delavski svet Javoršek Roman — predsednik; Štralegar Alojz — namestnik; Fakin Valentin; Golčar Janez; Husič Jurij; Juvan Franc 8; Karič Ramo; Krajnik Stane; Kre-ča Zdravko; Laharnar Ivan; Lokman Maks; Razpotnik Janez 9; Radej Andrej; Rukavina Slavko; Slapar Avgust; Strmšek Ludvik; Skrabar Peter; Urbanija Anton; Žitnik Jože. Izvršilni odbor Rukavina Slavko — predsednik; Štralegar Alojz; Ku-reš Feliks; Urbanija Anton; Slapar Avgust; Radej Andrej; Javoršek Roman; Tahirovič Jasmin. Komisija za delovna razmerja Jager Lado — predsednik; Herceg Ernest; Pikelj Leopold; Psarn Franc; Rebernak Viktor; Žibret Jože; Vozelj Slavko. Samoupravna delavska kontrola Gričnik Edi — predsednik; Cilenšek Slavko; Imperl Anton; Kusič Stanoje; Kusič Živko; Pavlovič Stane; Urbanija Ivan 5. Odbor za družbeni standard Grobin Ivan — predsednik; Smole Venci; Pikelj Ivan 4; Horvat Alojz; Prašnikar Franc 12; Pavlovič Mile; Pistotnik Andrej; Odbor za varstvo pri delu Gostiša Konrad; Omahne Franc; Vajda Jože; Šprah Herman; Turk Lovro; Kos Lado; Kozolič Ivan. Odbor za izume in tehnične izboljšave Žitnik Jože — predsednik; Rebernak Viktor; Fajfar Jože; Mohor Štefka; Kastelic Jože; Povhe Alojz; Pi-kelj Ivan 5. 12. TOZD SEPARACIJA PREMOGA ZAGORJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskeaa sveta 19. III. 1980 Delavski svet Kos Martin — predsednik; Borštnar Anton — namestnik; Beja Anton; Grošelj Janez; Jauševec Henrik; Kostanjšek Štefan; Kreča Desanka; Perme Lado; Pogačar Pavel; Simončič Miro; Urankar Ivan. Izvršilni odbor Štepic Franc — predsednik; Vozelj Anton; Kastelic Milan; Sedlar Leopold; Perme Lado. Samoupravna delavska kontrola Arnšek Ivan — predsednik; Hribar Martin; Jurca Stane; Ravnikar Ivan; Štepic Franc L Komisija za delovna razmerja Kreča Desanka — predsednik; Simončič Miro; Kepa Stane; Beja Anton; Jauševec Henrik. Komisija za družbeni standard Dežman Vili — predsednik; Slanšek Miha; Ragancin Marjan; Medvešek Vili; Drobne Metka. Odbor za varstvo pri delu Vozelj Anton; Kmetič Ivan; Dolanc Anton; Kastelic Milan; Osmanovič Šemso. 13. TOZD RESD ZAGORJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 20. III. 1980 Delavski svet Marinšek Martin — predsednik; Medija Viktor —namestnik; Drnovšek Rudi 5; Jerin Marjan; Jurič Marko; Juvan Janez 15; Požun Milan; Regancin Leopold; Resnik Lado; Ržišnik Zvonko; Završnik Drago 2. Izvršilni odbor Govejšek Tomo — predsednik; Eberl Alojz; Palčič Rudi; Lavrin Jože; Prašnikar Bogomir. Samoupravna delavska kontrola Završnik Drago 1 — predsednik; Keršič Jože; Rukavina Martin; Rokave Janez; Zupančič Alojz. Komisija za delovna razmerja Ramšak Ivan — predsednik; Jere Edvard 2; Gorenc Karel; Omahen Alojz; Ključevšek Ivan. Komisija za družbeni standard Ritenšek Ivan — predsednik; Šparlek Janez; Lešnik Ignac; Bečaj Anton; Kramar Zdravko. Komisija za varstvo pri delu Gričar Dominik — predsednik; Brvar Anton; Poro-patič Franc; Lesjak Ernest; Hubert Franc. Komisija za izume in tehnične izboljšave Hudi Danilo — predsednik; Mumelj Bogo 2; Ostrož-nik Alojz; Maček Franc; Polanc Anton. 14. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 19. III. 1980 Delavski svet Zupevc Jože — predsednik; Dobnik Ervin; Imperl Silvester; Jerman Dragi; Jovičič Drago; Kukovec Maks; Trebušak Franc; Zupan Franc. Izvršilni odbor Uran j ek Edo — predsednik; Ljubič Josip; Fedran Marjan; Žorž Marija; Malovrh Marija. Komisija za delovna razmerja Bučevec Ivan — predsednik; Pegan Anton; Klenovšek Karolina; Avsenjak Marjan; Breg Ivan. Odbor za varstvo pri delu in odbor za izume in racionalizacijo Pečnik Anton — predsednik; Madžarevič Ljubimko; Podmenik Štefan. Samoupravna delavska kontrola Goste Roman — predsednik; Ržišnik Miroslav; Vrtačnik Ivan. 15. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST ZAGORJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 18. III. 1980 Delavski svet Kolenc Ivan — predsednik; Rebernak Fani — namestnik; Božič Ivan; Eberl Vilma; Lavrič Edi; Laznik Štefka; Lebeničnik Drago; Leskovšek Rudi; Rozina Nevenka; Simončič Ivan; Valič Martin. Samoupravna delavska kontrola Bokal Franc 5 — predsednik; Balaševič Mira; Bokal Pankracij; Hodžič Dževahir; Šink Franc. Komisija za delovna razmerja Kunst Anton — predsednik; Dobčnik Milena; Rusjan Ivan; Repovš Albert; Bokal Rezi. Odbor za družbeni standard Potisek Miši —- predsednik; Brglez Valentin; Medved Joža; Kukavica Jana; Zmrzlak Ivan. 1. DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE (TET) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 2. IV. 1980 Delavski svet delovne organizacije Klanjšek Danijel — predsednik, TOZD TG; Detela Branko — namestnik, TOZD VN; Hribar Anton — TOZD PEE PP; Renko Milan; TOZD PEE PP; Pistotnik Branko, TOZD PEE PP; Štrtak Marjan, TOZD PEE PP; Zupančič Ivan, TOZD PEE PP; Fabjan Albin, TOZD PEE N; Jordan Silvo, TOZD PEE N; Golob Janez, TOZD PEE N; Medved Janez, TOZD PEE N; Smodiš Robert, TOZD PEE N; Herman Igor, TOZD TG; Mravljak Metod, TOZD TG; Podreberšek Viktor, TOZD TG; Špringer Mirko, TOZD TG; Dolanc Jože III., TOZD VN; Gonelli Ervin, TOZD VN; Lapornik Marjan, TOZD VN; Marolt Viktor, TOZD VN; Ahlin Marjeta, DS SS DO TET; Jelen Vladimir, DS SS DO TET; Lapajne Jože, DS SS DO TET; Vaukan Nevenka, DS SS DO TET; Žgalin Franc, DS SS DO TET. Skupna disciplinska komisija za področje v Zagorju Ban Zlatko — predsednik; Železnik Leopold; Škrinjar Franc; Pavlovič Melita; Ravnikar Ladislav; Jurca Franc; Radočaj Anton; Sedlar Leopold; Kravogel Franc; Vodenik Leopold; Simončič Ivan; Goste Bogomir; Prosenc Marinka — zunanji sodelavec; Fil-kovič Ivo -— zunanji sodelavec. Izvršilni odbor Gunzek Ivo — predsednik, TOZD PEE PP; Rojs ek Stane, TOZD VN; Zapušek Maks, TOZD PEE N; Špringer Mirko, TOZD TG; Kus Darinka, DS SS DO TET. Samoupravna delavska kontrola Zalokar Alojz — predsednik, TOZD PEE PP; Andreja« Slavko, TOZD PEE N; Gantar Štefan, TOZD TG; Forte Ivan, TOZD VN; Vozelj Franc, DS SS DO TET. Komisija za organizacijske in kadrovske zadeve Novak Robert — predsednik, TOZD PEE N; Žagar Srečko — namestnik, TOZD TG; Ceglar Vili, TOZD PEE PP; Bostič Anton, TOZD VN; Jamnik Peter, DS SS DO TET. Disciplinska komisija DO TET Lekše Franc — predsednik, TOZD PEE N; Košir Janez, TOZD PEE PP; Garantini Vojteh, TOZD PEE N; Hribar Anton, TOZD TG; Drnovšek Janez, TOZD VN; Restar Ivan, DS SS DO TET; Gorenc Emil — zunanji sodelavec. 2. TOZD PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PLINSKO PARNA (PEE PP) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 19. III. 1980 Delavski svet Hribar Anton — predsednik; Bizjak Mirko — namestnik; Arzenšek Jože; Cizej Bruno; Divjak Danijel; Grosičar Stane; Izlakar Anton; Kališek Karel; Košir Janez; Pistotnik Branko; Plevnik Marjan; Renko Milan; Simončič Jože; Štrtak Marjan; Zupančič Ivan. Izvršilni odbor Gunzek Ivan — predsednik; Mrak Mirko; Špringer Edi; Jurgan Branko; Trotovšek Mirko. Samoupravna delavska kontrola Zalokar Alojz — predsednik; Vidergar Emil L; Vidergar Mirko; Štanger Stane; Zupan Branko. Komisija za delovna razmerja Mrzel Ferdinand — predsednik; Stošicki Anton; Ceglar Vili; Kolenc Viktor; Vecko Bogomir. 3. TOZD PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE — NOVA (PEE N) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 19. III. 1980 Delavski svet Fabjan Albin — predsednik; Balog Janez — namestnik; Železnik Jano; Medved Janez; Smodiš Robert; Vil Janez; Volaj Jože; Jordan Silvo; Košir Martin; Vozelj Alojz; Kostanjevec Franc; Urbajs Ivan; Golob Janez; Mirt Jože; Cestnik Ivanka. Izvršilni odbor Lamovšek Silvo — predsednik; Volaj Jože; Balog Janez; Cestnik Anton; Zapušek Maks. Samoupravna delavska kontrola Andrejaš Slavko — predsednik; Grah Fani; Jazbin-šek Franc; Koritnik Vlado; Trebežnik Avgust. Komisija za delovna razmerja Logar Vojteh — predsednik; Drnovšek Drago; Novak Robert; Smodiš Robert; Logar Jože. 4. TOZD TRANSPORT GORIVA (TG) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 20. III. 1980 Delavski svet Podreberšek Viki —■ predsednik; Herman Igor — namestnik; Bokal Oton; Bukovec Josip; Korošec Franc; Lesar Martin; Medvešek Andrčj; Miroič Andreja; Mravljak Metod; Ocvirk Marija; Povše Anton; Sluga Heda; Stanojevič Nedeljko; Špringer Mirko; Vidmar Jože. Izvršilni odbor Klanjšek Danijel — predsednik; Špringer Mirko — namestnik; Žagar Srečko; Vincek Ivan; Cestnik Anton. Komisija za delovna razmerja Klanjšek Danijel — predsednik; Špringer Mirko — namestnik; Žagar Srečko; Vincek Ivan; Cestnik Anton. Samoupravna delavska kontrola Gantar Štefan — predsednik; Artnak Tatjana; Kamnikar Jože; Simončič Ivan; Vidmar Vili. 5. TOZD VZDRŽEVANJE NAPRAV (VN) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 20. III. 1980 Delavski svet Detela Branko — predsednik; Gonelli Ervin — namestnik; Dolanc Jože III.; Glavač Peter; Knez Drago; Lapornik Marjan; Macerl Janez; Marolt Viktor; Ostanek Franc I.; Pavšer Janez; Podbevšek Branko; Rozina Janez; Rus Bojan; Zgorelec Terezija; Žgalin Ivan. Izvršilni odbor Rojšek Stane — predsednik; Knez Franc; Zaletel Rudi; Bedenik Vili; Drnovšek Avgust. Samoupravna delavska kontrola Forte Ivan — predsednik; Dolenc Franc; Dolenšek Vincenc; Ocvirk Milan II.; Plantan Martin. Komisija za delovna razmerja Zakrajšek Franc — predsednik; Plantan Julij; Kos Roman; Bostič Anton; Judež Jure. 6. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO TET Delavski svet Žgalin Franc — predsednik; Lapajne Jože — namestnik; Ahlin Marjeta; Hodak Marjanka; Jelen Vladimir; Jurgan Vida, Klančar Slavi; Mak Nada; Mirt Marjana; Moškon Vida; Perc Angela; Suša Miran; Vaukan Nevenka; Vengust Miloš; Vukovič Henrijeta. Samoupravna delavska kontrola Vozelj Franc — predsednik; Blatnik Edi L; Dolar Jože; Fabjan Marija; Hodak Edvard. Komisija za delovna razmerja Jazbec Hinko — predsednik; Kus Darinka — namestnik; Nučič Drago; Jamnik Peter; Klarer Milena. DELOVNA ORGANIZACIJA RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST (RGD) 1. DELOVNA ORGANIZACIJA RGD Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 16. IV. 1980 Delavski svet delovne organizacije Klenovšek Ana — predsednik, TOZD GRAMAT; Blaznik Franc — namestnik, TOZD ESMD; Baloh Ida — član, DS SS DO RGD; Babič Ernest — član; TOZD RIG; Borišek ing. Drago —- član, DS SS DO RGD; Brdnik Franc — član, TOZD Avtoprevoz; Franc Alojz — član, TOZD Avtoprevoz; Gotal Mili — član, TOZD GRAMAT; Guna Jani — član, TOZD Avtoprevoz; Kramar Marjan — član, TOZD RIG; Leben Janez — član, TOZD ESMD; Novak Marjan — član, TOZD ESMD; Podkoritnik Miha — član, TOZD RIG; Vovk Ivan — član, TOZD RIG; Vozelj Alojz — član, TOZD RIG; Vrečar Breda — član, DS SS DO RGD; Zdole Stane, TOZD GRAMAT. Izvršilni odbor Kink ing. Stašo — predsednik, DS SS DO RGD; Leben Janez — član, TOZD ESMD; Užmah Vid — član, TOZD Avtoprevoz; Gotal Jure — član, TOZD GRAMAT; Trupi Stane — član, TOZD RIG. Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo Gote! Jure — predsednik, TOZD GRAMAT; Guna Slavi — namestnik, DS SS DO RGD; Šteble Mirko — član, TOZD ESMD; Krajnc Lado — član, TOZD RIG; Knavs Drago — član, TOZD Avtoprevoz. Samoupravna delavska kontrola Jan Franc — predsednik, DS SS DO RGD; Logar Vinko — član, TOZD ESMD; Vajdič Marjan — član, TOZD GRAMAT; Čeh Rado — član, TOZD Avtoprevoz; Draksler Srečko — član, TOZD RIG. Odbor za družbeni standard Škirnar Ivanka — predsednik, DS SS DO RGD; Lešnik Albert — član, TOZD RIG; Cizej Drago — član, TOZD GRAMAT; Ovnič Leopold — član, TOZD ESMD; Bizjak Rado — član, TOZD Avtoprevoz. Disciplinska komisija — skupna Razpotnik Janez — predsednik, DS SS DO RGD; Ocepek Marjan — član, TOZD Avtoprevoz; Pertinač Miha — član, TOZD RIG; Šteble Mirko — član, TOZD ESMD; Štesl Ernest — član, TOZD RIG; Vereš Jože — član, TOZD GRAMAT; Krašovec Franc — zunanji sodelavec. 2. TOZD RUDARSKE INVESTICIJSKE GRADNJE (RIG) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 26. HI. 1980 Delavski svet Vovk Ivan — predsednik, gradbišče Zagorje; Babič Ernest — namestnik, gradbišče Hrastnik; Bregar Al- bin, gradbišče Hrastnik; Brkič Anton, gradbišče Zagorje; Cilenšek Norbert, gradbišče F-K ZRN; Guberi-nič Mihajlo, gradbišče Velenje; Hočevar Anton, gradbišče Hrastnik; Jozanovič Jovo, gradbišče Velenje; Kramar Marjan, gradbišče Zagorje; Omerhodžič Ča-mil, gradbišče Zagorje; Perko Jože, gradbišče Zagorje; Podkoritnik Miha, gradbišče Velenje; Sajovic Andrej, gradbišče Hrastnik; Slapšak Stane, gradbišče D-H ZRN; Trupi Stane, gradbišče Velenje; Tuhtar Anton, gradbišče Hrastnik; Vidrih Stane, gradbišče Velenje; Vozelj Alojz, gradbišče Trbovlje; Vukeljič Dušan, gradbišče Trbovlje. Izvršilni odbor Trupi Stane — predsednik; Sajovic Andrej — namestnik; Subašič Hasan; Apih Anton; Železnik Silvo. Samoupravna delavska kontrola Draksler Srečko — predsednik; Bokal j Marjan — namestnik; Garantini Vinko; Gole Rafael; Zagožan Vika. Komisija za delovna razmerja Krajnc Lado — predsednik; Senkiš Janko — namestnik; Vnuk Mirko; Pavlica Slobodan; Smajlovič Av-dija. Odbor za družbeni standard Lešnik Albert — predsednik; Slokan Roman — namestnik; Kirič Avgust; Ovčar Josip; Tuhtar Anton. Odbor za varstvo pri delu Omahen Ivan — predsednik; Sehur Zvone — namestnik; Kranjc Rudi; Bregar Albin; Tuhtar Anton. 3. TOZD ELEKTROSTROJNE MONTAŽNE DELAVNICE (ESMD) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 21. III. 1980 Delavski svet Lukančič Danijel — predsednik; Novak Marjan —namestnik; Blaznik Franc; Bremec Drago; Dolinar Jože; Funkl Drago; Hauptman Boris; Leben Janez; Mu-ser Ignac; Šuntajs Bojan. Izvršilni odbor Leben Janez — predsednik; Šuntajs Bojan; Kreča Miroslav. Samoupravna delavska kontrola Logar Vinko — predsednik; Petelin Franc; Klemen Stane; Jager Jože; Šmid Franc. Komisija za delovna razmerja Šteble Mirko — predsednik; Logar Vinko — namestnik; Pogačar Peter; Kralj Jože; Jamšek Edvard. Odbor za družbeni standard Ovnič Leopold — predsednik; Markovič Mičo — namestnik; Povše Ivan; Cilenšek Janez; Prašnikar Rudi. Odbor za varstvo pri delu Verdaj Alojz — predsednik; Hauptman Boris; Logar Vinko; Kuiterer Otmar — zunanji član. 4. TOZD GRAMAT Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 2. IV. 1980 Delavski svet Klenovšek Ana — predsednik; Gotal Mili — namestnik; Kreže Jože; Komi j en Juro; Kraljič Barbara; Eržen Jože; Laznik Franc 1; Popovič Spasoje; Pucelj Alfonz; Šuštar Mihaela; Zdole Stane. Samoupravna delavska kontrola Vajdič Marjan — predsednik; Predovnik Vojko; Zdole Stane. Komisija za delovna razmerja Gotal Jure — predsednik; Predovnik Vojko; Mejač Peter; Metličar Hilda; Duh Frančiška. Odbor za družbeni standard Cizej Drago — predsednik; Klenovšek Ana; Dolen-šek Hermina. Odbor za varstvo pri delu, izume in tehnične izboljšave Verdel Karel — predsednik; Cizej Drago; Košalin Vika; Dolar Viktor; Predovnik Vojko. 5. TOZD AVTOPREVOZ ZASAVJE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 1. IV. 1980 Delavski svet Razpotnik Viktor — predsednik; Knaus Drago, namestnik; Birgermeister Imre; Brdnik Franc; Čeh Rado; Černi Janez; Franc Alojz; Guna Jani; Jagodič Vlado; Lebar Janez; Vrtačnik Franc. Samoupravna delavska kontrola Čeh Rado — predsednik; Humski Jože; Voj e Bojan. Komisija za delovna razmerja Knaus Drago — predsednik; Opresnik Leopold; Guček Miha; Grabnar Anton; Mejač Marija. Odbor za družbeni standard Cestnik Jože — predsednik; Lah Jože; Čemi Janez; Lekše Jože; Mravlje Milan. Odbor za varstvo pri delu, izume in tehnične izboljšave Opresnik Leopold — predsednik; Razpotnik Viktor; Vrtačnik Franc. 6. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNE ORGANIZACIJE RGD Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 2. IV. 1980 Delavski svet Tomšič Ivan — predsednik; Baloh Ida — namestnik; Arzenšek Ruža; Borišek Drago; Guna Slavi; Mrak Anton; Pajič Ivan; Šeško Albin; Vrečar Breda. Samoupravna delavska kontrola Jan Franc — predsednik; Anžel Justina; Majcen Bogomira. Komisija za delovna razmerja Guna Slavi — predsednik; Majcen Bogomira — namestnik; Mrak Anton; Kink Stašo; Vrečar Breda. Odbor za družbeni standard Škrinar Ivanka — predsednik; Marn Danijel; Mišič Milan; Koncilja Dragi; Šeško Albin. DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE (IMD) 1. DELOVNA ORGANIZACIJA IMD Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 28. III. 1980 Delavski svet DO IMD Dragar Anton — predsednik, TOZD EIMD; Vidmar Jože — namestnik, TOZD SIMD; Ačkun Ivan, TOZD SIMD; Bratun Stane, TOZD EIMD; Drstvenšek Boris, TOZD SIMD; Gorišek Franc, TOZD SIMD; Goršek Jože, TOZD SIMD; Gosak Franc, TOZD SIMD; Gorenc Franc, TOZD EIMD; Jurečič Milan, TOZD SIMD; Kolšek Rajko, TOZD SIMD; Podreberšek Martin, TOZD EIMD; Frece Leopold, DS SS DO IMD; Ferdih Vera, DS SS DO IMD; Rancinger Franc, DS SS DO IMD. Izvršilni odbor Medvešek Drago — predsednik, TOZD EIMD; Gorenc Franc, TOZD EIMD; Hacin Franc, TOZD SIMD; Ran-zinger Franc, DS SS DO IMD; Gosak Franc, TOZD SIMD. Samoupravna delavska kontrola Lazar Roman — predsednik, TOZD EIMD; Klopčič Zvonka — namestnik, DS SS DO IMD; Cesar Anton, TOZD SIMD; Jamnik Zvone, TOZD EIMD; Koncilja Milan, TOZD SIMD; Koželj Jani, TOZD EIMD; Mo-čilar Ivan, TOZD SIMD. Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo Ferdih Vera — predsednik, DS SS DO IMD; Hren Jani, TOZD SIMD; Cesar Anton, TOZD SIMD; Pavlič Stane, TOZD EIMD; Škrinar Ivan, TOZD EIMD. Skupna disciplinska komisija Gorenc Jože, TOZD SIMD; Marot Božo, TOZD SIMD; Stermecki Peter, TOZD SIMD; Ocepek Branko, TOZD EIMD; Simonič Jurij, TOZD EIMD; Šegatin Cvetka, DS SS DO IMD; Dolar Karl — zunanji sodelavec. 2. TOZD STROJNE INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE (SIMD) Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 31. III. 1980 Delavski svet Gorišek Franc — predsednik; Gošte Alojz — namestnik; Goršek Jože; Gosak Franc; Hacin Franc; Kolšek Rajko; Korošec Franc; Kovač Davorin; Stermecki Peter; Vidmar Jože; Vratanar Ivan. Izvršilni odbor Ciglar Jože — predsednik; Kolšek Rajko; Korošec Franc. Samoupravna delavska kontrola Cesar Anton — predsednik; Močilar Ivan; Tomšič Gregor. Komisija za delovna razmerja Glas Franc — predsednik; Gošte Alojz; Ačkun Ivan; Sodec Martin; Vidmar Jože. Odbor za varstvo pri delu Knez Gvido; Gosak Franc; Stermecki Peter. Odbor za družbeni standard Zorko Ivan; Cesar Anton; Štrajher Jože. Odbor za izume in tehnične izboljšave Stermecki Peter — predsednik; Močilar Ivan; Glas Franc. 3. TOZD ELEKTRO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 27. III. 1980 Delavski svet Gorenc Franc — predsednik; Redenšek Bojan; Bra-tun Stane; Dragar Anton; Medvešek Drago; Miglič Jože; Podbevšek Jože; Podreberšek Martin; Škrinjar Ivan; Tomažič Martin; Vidmar Marjan. Izvršilni odbor Vidmar Marjan — predsednik; Ocepek Branko; Redenšek Bojan. Samoupravna delavska kontrola Koželj Jani — predsednik; Jamnik Zvone; Lazar Roman, Komisija za delovna razmerja Podreberšek Martin — predsednik; Gorobinko Ivan; Simonič Jurij; Špan Hilda; Bratun Stane. Odbor za varstvo pri delu Podbevšek Jože — predsednik; Simonič Jurij; Poti-sek Franc. Odbor za družbeni standard Škrinjar Ivan — predsednik; Pavelšek Stane; Kralj Alojz. Odbor za izume in tehnične izboljšave Medvešek Drago — predsednik; Koželj Jani; Anželj Ernest. 4. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO IMD Volitve 12. III. 1980, prva seja delavskega sveta 26. III. 1980 Delavski svet Plevnik Gvido — predsednik; Perdih Vera — namestnik; Kotar Vinko; Lipovšek Stanka; Redenšek Irena; Rotar Alenka; Tunjič Petra. Odbor za družbeni standard Zupan Marjan — predsednik; Frece Leopold; Šega-tin Cvetka. Komisija za delovna razmerja Virt Zvone — predsednik; Kotar Vinko — namestnik; Jesenšek Boris; Rotar Alenka; Leskovec Angela. ŠTEVILČNI PREGLED članstva samoupravnih organov v SOZD REK EK, v mandatni dobi 1980/82 DO TOZD in DS C/) Q O SDK Odb. za dr. stand. Odb. za kadr. pol. in soc. var. Kom. za del. razm. Disc. kom. Odb. za var. pri delu Odb. za izume in rac. Skupaj DO ZPT 26 13 15 15 18 — — — — 87 P. Hrastnik 23 5 3 5 3 _ _ _ 39 P. Ojstro 17 5 3 5 — 3 — — — 33 RESD Hrastnik 13 5 3 5 — 3 — — — 29 DS P. D. Hrastnik 13 5 3 5 — 3 — — — 29 Skupne komisije na področju Hrastnika 7 5 5 17 P. Trbovlje 19 5 3 5 -2- 5 — 3 3 43 Separ. Trbovlje 15 5 5 5 — 5 — 5 5 45 RESD Trbovlje 15 5 3 5 — — — 3 3 39 Pred. jam. lesa 24 3 3 3 — 3 — 3 3 24 DS P. D. Trbovlje 11 — 3 5 — 5 — — — 24 DS SS ZPT 11 — 5 7 — 5 — — — 28 Skupne komisije na področju Trbovlje 7 7 P. Kotredež 19 8 7 7 7 7 7 62 Separ. Zagorje 11 5 5 5 — 7 — 5 — 36 RESD Zagorje 11 5 5 5 — 5 — 5 5 41 DO TOZD in DS CZ) n O SDK Odb. za dr. stand. Odb. za kadr. pol. in soc. var. Kom. za del. razm. Disc. kom. Odb. za var. pri delu Odb. za izume in rac. Skupaj RŠC 8 5 3 _ . _ 5 _ 3 24 DS P. D. Zag. 11 — 5 5 — 5 — — — 26 Skupne komisije na področju Zagorje _ _ _ 14 14 Skupaj DO ZPT 247 74 74 87 18 67 36 28 34 647 DO RGD 17 5 5 5 5 — 7 — — 44 RIG 19 5 5 5 — 5 — 5 44 ESMD 10 3 5 5 — 5 — 4 — 32 Gramat 11 — 3 3 — 5 — — 5 27 Avtoprevoz 11 — 3 5 — 5 — — 3 27 DS SS RGD 9 — 3 5 — 5 — — — 22 Skupaj DO RGD 77 13 24 28 5 25 9 7 8 216 DO TET 25 5 5 — 5 — 7 — — 47 PEE-PP 15 5 5 — 5 30 PEE-N 15 5 5 — — 5 — — — 30 TG 15 5 5 — — 5 — — — 30 VN 15 5 5 — — 5 — — — 30 DS SS TET 15 — 5 — — 5 — — — 25 Skupaj DO TET 100 25 30 — — 25 7 — — 192 DO H 3 N ” o5 “•5 73 TOZD in DS k y /D-o 3 • 2 6 . h > v -šB"3 d u g g (U c £ 5-2 oO CZ) D O Q CZ) o.S.5 o o W -a S O :> n •2 o P- A' Sla o 2 DO IMD 15 5 7 — 5 — — 7 — — — 39 SIMD 11 3 3 3 5 3 — 3 — — 31 EIMD 11 3 3 3 — 5 3 — 3 — — 31 DS SS 7 — — 3 — 5 — — — — — 15 Skupaj DO IMD 44 11 13 9 5 15 6 7 6 — — 116 DS ASO 7 3 5 5 15 DS TSO 7 — 3 5 — 5 — skupna za obe DS 20 Skupaj DS 14 — 6 5 — 10 — 5 — — — 40 SOZD REK EK 28 11 9 — 22 5 75 — komisija za družbeni standard in kadr. social, politiko 11 — časopisni svet 11 — svet posebne finančne službe 10 107 Celokupno SOZD 510 134 156 140 38 142 51 54 48 22 5 1318 Trbovlje 10. 9. 1980 , - I 3' Bo nova železniška proga obšla Revirje — GRAMAT Trbovlje 27.693,75 DO Industrijske montažne delavnice — SIMD Trbovlje 36.548,30 — EIMD Trbovlje 23.441,35 — DS SS DO IM D 16.303,30 DS Administr. strokovnih opravil DS Tehnično strokovnih 30.002,40 opravil 31.581,20 Delavci SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja smo na ta dan skupno prispevali v solidarnostne namene 2.752.899,30 din. Ivi Leskovar Odlikovanje brigadirja V petek 17. oktobra t.l. so na seji občinske konference ZSMS Trbovlje podelili Zdravku Pesku, našemu sodelavcu visoko državno odlikovanje. Predsednik občine mu je izročil red zaslug za narod s srebrnim vencem. Zdravko Peško je bil namreč pred leti udeleženec številnih mladinskih delovnih akcij in komandant mladinskih delovnih brigad. Pred leti je bil zaposlen kot rudar v jami rudnika Trbovlje, sedaj pa je kot invalid zaposlen v delovni skupnosti Administrativnih strokovnih opravil REK EK kot arhivar. Dolgoletnemu mladinskemu aktivistu, družbenopolitičnemu delavcu, udeležencu številnih mladinskih delovnih akcij, in članu kolektiva k podeljenemu priznanju toplo čestitamo! 01318111063 E 0 Sredi avgusta t.l. je železniška transportna organizacija Ljubljana povabila na razgovor predstavnike osmih zasavskih, posavskih in dolenjskih občin z namenom, da jih seznani z razvojnimi načrti železniškega transporta v naslednjem srednjeročnem obdobju. Bistvo razprave je bila obravnava načrta ureditve oziroma zgraditve nove železniške proge od avstrijske meje pri Jesenicah do slovensko - hrvaške meje pri Dobovi. Predstavnikom naštetih občin so obrazložili tri variante po katerih naj bi železniška proga potekala od Ljubljane do Dobove. V javni razpravi naj bi podali zainteresirani razne pred loge na temelju teh predlogov naj bi se odločili za najprimernejšo traso. Železniško progo na omenjenem odseku je treba na vsak način modernizirati tako, da se bo Jugoslavija lahko vključevala v mednarodne prometne tokove. Novo progo naj bi pričeli predvidoma graditi ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja, ustrezati pa bo morala vsem mednarodnim standardom za gradnjo hitrih prog. Na novi progi naj bi potekal železniški promet s hitrostjo od 200 do 250 km na uro. Trasa bo zelo zahtevna in bo speljana večinoma skozi hribe oziroma predore. Ena od variant predvideva celo 30 km dolg predor med Zalogom in Dolenjsko. Predstavniki zasavskih o-ziroma revirskih občin so organizatorja razprave opozorili na načrtovane pretočne HE na Savi, na novo zasavsko cesto in tudi na projekt za eventualno usposobitev Save za rečni promet. Vse kaže, da bo bodoča nova proga potekala po drugi trasi in bo obšla revirje. Zato so že na prvi razpravi postavili vprašanje povezave industrijskih bazenov, predvsem vseh treh zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje z novo progo, po drugi strani pa gre tudi za bodoči potniški promet. Rok za razprave je bil sicer 1. oktober t.l., vendar vse kaže, da le ta ne bo tako kmalu končana, ker je precej pripomb s strani posameznih občin na predlagano rešitev, ki izključuje zasavske revirje iz predlaganih variant nove železniške proge, (tl) Srednjašatekl center — samoprispevek Ni še dolgo tega odkar smo objavili v našem glasilu prispevek o nameravani gradnji srednješolskega centra v Trbovljah. Ob tej priliki smo zabeležili, da je program nedodelan, ker ni bila znana finančna konstrukcija oziroma viri sredstev. Po dogovoru so se zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje odločile, da naj bi v prihodnjih letih, to je z veljavnostjo od 1. januarja 1981 pa do konca leta 1985, zbrali skupno 140 milijonov din za gradnjo srednješolskega centra v Trbovljah. V ta namen bo še letos razpisan referendum v vseh treh revirskih občinah. Akcijo vodi medobčinski svet SZDL revirskih občin. Le-ta bo namreč skupno z ostalimi akterji reševal prostorske probleme obstoječih srednjih šol, pri čemer ima pred očmi tudi potrebo bodočega usmerjenega izobraževanja. Znano je, da obstoječa stavba gimnazije in ekonomske šole v Trbovljah že dolgo ne ustreza sedanjim, še manj pa bodočim rodovom. Vsak dan se zvrsti v vseh šolah, ki domujejo v tej zgradbi 785 dijakov: gimnazijcev, dijakov ekonomske šole, šole za prodajalce in šole za medicinske sestre. S poukom pridno že ob 6. uri in ga nadaljujejo do poznih popoldanskih ur, to je v dveh ali celo treh izmenah. Kuhinje.praktično nimajo, prav tako je telovadnica izredno majhna, ni prostorov za izvenšolsko dejavnost niti ni prostorov za izvajanje dodatnega pouka. Z novim prizidkom V letošnjem letu vse več govorimo o varčevanju, zmanjševanju materialnih stroškov, povišanju produktivnosti dela itd. Vse te elemente pa ponazarja izraz »STABILIZACIJA«. Tudi delavci našega kombinata se zavedamo, da ta izraz ne sme ostati le na papirju, ampak ga moramo tudi z osebnim prispevkom vsakega posameznika realizirati. Dne 21. 6. 1980 so delavci TOZD in DS DO ZPT področja Hrastnik namensko obratovali za pompč pobrateni občini Raška, ki jo je prizadel potres. Ker sam proizvodni proces zahteva tudi obratovanje ostalih stranskih dejavnosti, so na KOVTOP DO ZPT sklenili, da obratujejo tudi vsi ostali TOZD in DS področij Trbovelj in Zagorja. Delavci smo se odločili, da vrednost tega delavnika namenimo za stabilizacijo poslovanja. Enako odločitev so izglasovali tudi delovni ljudje DO ROD, IMD, TET in DS ASO ter DS TSO. Ta dan je bilo na delu sledeče število delavcev od skupno zaposlenih: DO Zasavski premogovniki TOZD DO, TOZD, DS: Prisotni Stalež — Premogovnik Hrastnik 205 367 — Premogovnik Ojtsro 119 233 — RESD Hrastnik 134 165 bi pridobili 15 učilnic, 10 kabinetov, predavalnico in knjižnico, novo telovadnico in pomožne prostore. Tako učilnice kot telovadnico bi uporabljali mladi iz vseh srednjih šol. Z gradnjo naj bi pričeli leta 1982, potem ko bo že zbranih nekaj sredstev iz samoprispevka. Investitor pričakuje, da bo tudi Republiška izobraževalna skupnost prispevala nekaj sredstev k izgradnji prizidka, (tl) DO, TOZD, DS: Prisotni Stalež — Premogovnik Trbovlje 216 490 — RESD Trbovlje 145 201 — Pred. jam. lesa. Trbovlje 15 25 — Separacija Trbovlje 166 261 — Premogovnik .Kisovec — Kotredež 161 503 — Separacija Zagorje 66 95 RESD Zagorje 90 124 RŽC Zagorje 51 63 — P. dej. Hrastnik 60 86 — P. dej. Trbovlje 72 116 — P. dej. Zagorje 75 105 — DS SS DO ZPT 143 210 DO Termoelektrarna 149 498 DO rudarska gradbena dejavnost TOZD — Rig Trbovlje 141 730 — ESMD Trbovlje 17 102 — Avtoprevoz Zasavje — GRAMAT 0 83 Trbovlje 36 69 — DS SS DO RGD 0 49 DO Industrijske montažne del. — SIMD Trbovlje 2 78 — EIMD Trbovlje 6 47 DS SD DO IMD 2 31 DS Administr. strok. opravil DS Tehnič. strok. 28 44 opravli 28 44 Proizvodni TOZD DO Zasavski premogovniki Trbovlje pa so tega dne nakopali: TOZD Premogovnik Hrastnik 906 t Premogovnik Ojstro 7711 Premogovnik Trbovlje 1.562 t Premogovnik Kotredež 570 t RŽC Zagorje 129 t Skupaj 3.9381 Samoinciativna odločitev vseh delovnih ljudi SOZD REK EK je dokazala, da se vsi zaposleni zavedamo resnosti našega položaja in stabilizacije. Ivi Leskovar Slavko Naraglav, rudar — invalid, je zaposlen pri raznih delih na površini. Foto A. Bregant Delavnik namesto stabilizacije Od 1. septembra Osmošolci večje pokojnine po Jugoslaviji Dne 10. oktobra t.l. so se sestali delegati skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Med drugim so obravnavali tudi predlog o zvišanju pokojnin glede na rast osebnih dohodkov v združenem delu, pa tudi na poviševanje rasti življenjskih potrebščin. Sprejeli so sklep, da se pokojnine od 1. septembra t.l. dalje povečajo za 6 %, hkrati pa so sklenili tudi, da se bodo od 1. januarja 1981 povečale pokojnine za nadaljnjih 12 %. 6-°/o povišanje velja za vse pokojnine razen pokojnin na osnovi osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove iz leta 1980. Pri pokojninah z varstvenim dodatkom se je za 6 °/o povišala pokojnina, varstveni dodatek pa se na novo odmeri od var- XII. srečanje pienlrjev Republiške institucije — Zveza prijateljev Slovenije so letos občinski zvezi društev prijateljev mladine Trbovlje zaupali organiziranje in izvedbo XII. srečanja pionirjev — dopisnikov Slovenije. V ta namen so imenovali pri občinski zvezi v Trbovljah pripravljalni odbor, ki ima nalogo, pripraviti in izvesti republiško srečanje pionirjev — dopisnikov. Srečanje bo v dneh od 7. do 9. novembra 1980. Srečanja se bo udeležilo okoli 200 pionirjev iz vseh osnovnih šol Slovenije in okoli 60 mentorjev iz vseh občin. stvenega dohodka najnižjih OD od 1. septembra t.l. dalje. Ta najnižja pokojnina bo odslej znašala 3.849,00 din. Starostni, invalidski in družinski upokojenci, katerih pokojnina je bila 1. septembra nižja od te najnižje pokojnine, pa bodo dobili še enkratni dodatek v višini 600,00 din. Ta dodatek, kakor tudi razliko, ki se nanaša na 6-0/o povišanje pokojnin od 1. septembra, bodo dobili upokojenci skupaj z izplačilom pokojnin za november. Skupno povišanje pokojnin bi tako doseglo višino približno ocenjenega porasta čistega OD zaposlenih v letu 1980 v primerjavi z letom 1979. Od 1. januarja 1981 dalje pa bo znašal najnižji pokojninski prejemek 4.311,00 din. (tl) dopisnikov Slovenije Pionirjem iz Slovenije bodo organizatorji prikazali naš kraj, predvsem si bodo ogledali nekatere od naših delovnih organizacij, stanovanjske kolonije in pomembne spomenike iz revolucije, ogledali si bodo razstavo likovnih del učencev iz vseh revirskih šol, na srečanju samem, ki bo potekalo v Delavskem domu, pa bodo podelili tudi letošnja priznanja za najboljše šolske časopise oziroma glasila v Sloveniji. Pripravljalni odbor pripravlja tudi posebno številko glasila osnovne šole Trbovlje — Črno zlato, (tl) V mesecu juniju je potovala po Jugoslaviji že peta generacija naših osmošolcev. Denar začno nekateri zbirati že v 6. razredu. Občutno denarno pomoč nudijo tudi delovne organizacije naše občine. Letos se je osmošolcem najbolj vtisnil v spomin obisk grobnice tovariša Tita na Dedinju. Nepozabna je tudi gostoljubnost ljudi pobratene Raške, ki so je deležni vsako leto. Dedinje Na Dedinje smo prispeli zjutraj, vendar je bilo že veliko ljudi, ki bi se radi poklonili ljubljenemu predsedniku. Ko smo šli mimo grobnice tovariša Tita, nas je presunila misel, da našega dragega tovariša res ni več med nami. Roman Lipovšek Dedinje, to je kraj, ki sem si ga najbolj želela videti. Dedinje in tovariš Tito mi pomenijo več kot vse radosti, ki smo jih doživeli na izletu. Čeprav smo čakali v slabem vremenu več kot štiri ure, so mi noge postale lahke, ko sem videla grobnico tovariša Tita in prelepo cvetje okrog nje. In tišina, ki jo prekinja petje ptic. Nadi Homšek Raška Prebivalci Raške se zelo razlikujejo od Slovencev. Raščani so zelo gostoljubni. Imel sem občutek, kot da sem njihov. Med nami se spleta veliko prijateljstvo. Iztok Križaj Mene so zelo lepo sprejeli. Doma so bili v Sloveniji in so na to zelo ponosni. Sklenila sem, da svoji prijateljici že danes pišem. Močan vtis so name naredile tudi hiše in šole, ki so bile poškodovane ob potresu. Nadi Homšek Deklica, ki me je sprejela, stanuje 3 km od Raške. Vas se imenuje Beoci. Pred hišo me je ča- Q| 0[ 0| Qj 0| 0| Q kala vsa družina. Kar naprej so me objemali in se smejali. Njena mati je celo dejala: »Što su Ijepe dje-vojčice iz Slovenije. Kao lutkice«. Drugi dan, ko sem odhajala, so vsi jokali in mahali za menoj. Tako lep sprejem, ki sem ga doživela v Raški, ne bom nikoli pozabila. Edita Čadež Dubrovnik Dubrovnik je zelo staro mesto, zato je vreden ogleda. Videli smo stare cerkve, katedrale, ulice. Po ogledu smo se s čolnom odpeljali na otok Lokrum. Vožnja je bila enkratno doživetje, saj sem se s čolnom peljala prvič. Nekateri so se tudi kopali. Nato pa smo si ogledali še botanični vrt, kjer rastejo nekatere redke rastline. Frida Povše Mostar V Mostarju smo si ogledali znameniti most čez Neretvo. S tega mostu vsako leto skačejo najhrab-rejši fantje Mostarja in in okolice. Videli smo tudi stari del Mostarja, ki nas je očaral z bogatimi stojnicami izdelkov iz bakra, volne in drugih izdelkov domače bosanske obrti. Roman Lipovšek Travnik V Travniku smo obiskali rojstno hišo Iva Andriča. V hiši so raztav-Ijena njegova dela napisana v materinščini in v tujih jezikih. Soba, opremljena s starim pohištvom in zibelko, me je še posebno očarala. Pohištvo je rezljano v lepih vzorcih. Ivo Andrič je velik pisatelj, znan doma pa tudi v tujini. Edita Čadež Počitelj Ustavili smo se tudi v Počitelju. To je staro turško mesto. Ogledali smo si turško gostilno, ki je zanimivo opremljena, brez luči, saj svetloba prihaja skozi odprtine na zidu. Ob kaminu so se nekoč potujoči trgovci ogreli in odpočili. Zdaj je to naselje zbirališče slikarjev vsega sveta, ki za brezplačno 14-dnevno bivanje podarijo svojo umetniško sliko. Del teh smo videli v razstavnem prostoru. Milena Čerenak Iz avtobusa Ob cesti je bilo nekaj ljudi. Nesli so človeka, ki je bil zavit. Z njim so odšli proti cerkvi. Za njimi je šlo le še nekaj žensk, ki niso jokale in niso bile oblečene v črno. Bilo je zares čudno, zato se mi je zdelo, da ga sploh niso imeli radi. Doma mi je oče razložil, da človeka, ki umre, položijo v ja- Zveza kulturnih organizacij Slovenije je po dogovoru z osrednjo institucijo »Susreti Abraše-vič« v Valjevu zaupala letošnjo, XIV. srečanje jugoslovanskih amaterjev »Abraševič« zvezi kulturnih organizacij v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V tem okviru so bile v petek 24. oktobra odprte razne razstave. Tega dne so ob 17. uri v avli Delavskega doma v Trbovljah odprli razstavo na temo: 14 let jugoslovanskih srečanj amaterjev »Abraševič«, revolucionarno delavsko gibanje v Zalsavju, tiskana pričevanja slovenske ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Razstavo je otvoril Jože Humer, predsednik ZKO Slovenije. Istočasno oziroma isti dan so ob 10. uri dopoldan odprli v mali dvorani Delavskega doma v Hrastniku likovno razstavo del članov DOLIK z Jesenic, prav tako isti dan ob 19. uri pa je bila odprta razstava del članov likovne sekcije RELIK iz Trbovelj, v avli Delavskega doma v Zagorju. V soboto 25. oktobra pa je bila ob 17. uri v Delavskem domu v Trbovljah osrednja prereditev na kateri so se predstavili ansambli in posamezniki iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Isti dan ob 20. uri je bila nato večerna prireditev v Delavskem domu v Trbovljah. V delavskih domovih v Hrastniku in Zagorju pa prav mo, tako da sedi, priložijo pa še hrano in pijačo. Jokajo pa ne, ker pravijo, da se bo duša vrnila. Martina Majcen To je bilo nekaj vtisov osmošolcev iz Pedagoške enote Borisa Pusta Dol pri Hrastniku s poti po Jugoslaviji, ki jih je zbrala in uredila tovarišica Fanči Moljk. tako enaki prireditvi. Na teh večernih prireditvah so nastopili pevci, godbeniki, plesalci, folkloristi, pesniki, igralci, recitatorji in napovedovalci iz vseh naših republik in pokrajin. Vmes so potekali še razni razgovori in pozdravi ter srčanja domačih kulturnikov. V vseh treh revirskih krajih so potekale intenzivne priprave na ta srečanja in na prihod številnih gostov. Na tem srečanju je sodelovalo blizu 300 kulturnikov iz vseh republik in pokrajin. Srečna j a v Trbovljah in naštetih prireditev se je udeležil tudi Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki je udeležence tega srečanja tudi sprejel v Delavskem domu v Trbovljah. Sprejem pa je bil tudi pri predsedniku skupščine občine Trbovlje. Sicer pa so prireditve obiskali številni predstavniki iz ZKO Slovenije in drugih kulturnih in družbenopolitičnih organizacij. XIV. srečanje jugoslovanskih amaterjev »Abraševič” v Revirjih Rudarstvo in energetika doma in po svetu SVETOVNA ENERGETSKA POTROŠNJA V LETU 1979 V preteklem letu je svetovna energetska potrošnja dosegla 7 mlrd. ton naftnih ekvivalentov oziroma 1,6 ton na prebivalca (skupno 4,3 mlrd. prebivalcev). Potrošnja na prebivalca pa je bila zelo različna, saj je v ZDA dosegla 8,6 ton na prebivalca, v deželah tretjega sveta pa le 0,6 ton prebivalca. Delež posameznih energetskih virov je znašal lani kot sledi (v mili j. ton naftnih ekvivalentov): nafta 3.120, premoga 1.977, zemeljski plin 1.297, vodna sila 412, jedrska energija 156. Potrošnja po posameznih področjih pa je znašala (v mili j. ton naftnih ekvivalentov) : ZDA 1.898, vzhodne države 1.590, zahodna Evropa 1.288, DVR 881, LR Kitajska 577, Japonska 381, ostale države 477. POTREBNA BODO OGROMNA SREDSTVA ZA PREUSMERITEV OD NAFTE NA DRUGE VIRE Glede na poročilo, ki ga je objavila Dresdner Bank, po potrebnih v prihodnjih 20 letih okoli 10 bilij. $ za preusmeritev od nafte na premog, jedrsko energijo in zemeljski plin. V lanskem letu je na nafto še vedno odpadlo 45 0/o celotne energetske potrošnje, čeprav novi podatki kažejo, da na dokazane nafte rezerve odpade manj kot 3,8 %> znanih energetskih surovin. Po drugi strani pa odpade pri tem na premog kar 60 %>. Glede na današnjo potrošnjo bodo znane premogovne rezerve zadoščale za več kot 200 let, naftne pa le za 30 let. Od 9.660 mlrd. $, ki jih bodo investirale nesocialistične dežele do leta 2000, bo okoli 50 % odpadlo na razvoj jedrske energije. Okoli 2.800 mlrd. I bodo uporabili za razvoj naftne industrije: is- kanje nahajališč v bolj oddaljenih področjih ter uporaba bolj izpopolnjenih tehnik, premogovna industrija pa bo investirala okoli 805 mlrd. I. Veliko tega bo -šlo za razvoj mednarodne premogovne trgovine, ki naj bi naraščala za okoli 6 °/o letno. PO LETU 200 PET-KRAT VIŠJA PROIZVODNJA JEDRSKE ENERGIJE Direktor mednarodne agencije za energetiko (AIE) je izjavil, da bi bilo nujno do leta 2000 pet-kratno dvigniti v zahodnih deželah moč jedrske energije. Agencija, v kateri je združenih 20 najpomembnejših industrijskih dežel z izjemo Francije, meni, da bi v 20-ih letih jedrska energija lahko krila 15 °/o energetskih potreb proti sedanjim 4 °/o. Tako naj bi instalirana jedrska moč na zahodu dosegla Itea 2000 485 GW proti 100 GW v letošnjem letu. AIE predvideva da bodo ZDA početverile proizvodne kapacitete jedrske energije (od 60 GW v letu 1979 na 260 GW). Zahodna Evropa naj bi leta 2000 razpolagala s 150 GW proti 27 GW lani. SKUPEN PLINSKI PROJEKT Zahodnonemška skupina Lurgi, proizvajalka opreme, je z ameriškim Exxonom sklenila sporazum o gradnji tovarne za vplinjanje premoga s stroški 3 do 4 mlrd. $ v vzhodnem Te-xasu po Lurgijevi licenci. Projektne študije bo v dveh letih izdelal Lurgi, ko bo sprejeta tudi dokončna odločitev o gradnji. Tovarna naj bi bazirala na lignitu, kjer je Exxon udeležen prek svoje premogovne podružnice in tako razpolaga z obsežnimi rezervami lignita pri Troup-u (Texaco). Kalorična vrednost sintetičnega plina od- govarja kalorični vrednosti plina iz Severnega morja, tovarna v Texacu bo proizvajala 20 mili j. m3 sintetičnega plina dnevno. AMBICIOZEN PROJEKT V KOLUMBIJI Exxon, naj večja naftna družba na svetu, namerava izpeljati svoj ambiciozen, 3 mlrd. I vreden projekt, ki zajema razvoj Cerrejon premogovnikov na severozahodnem delu Kolumbije. Exxon bo imel 50 fl/o-ni delež pri razvojnem projektu preko svoje Kolumbijske podružnice Intercor. Drugi partner je kolumbijska nacionalna premogovna družba Corbones de Columbia. Cerrejon premogovna nahajališča imajo več kot 1,6 mlrd. ton rezerv. Premog je visokokvaliteten in vsebuje malo žvepla. Proizvodnja naj bi konec 80-ih let dosegla 15 mili j. ton premoga letno. Exxon meni, da bo potrebnih pet let za dokončanje infrastrukture za projekt. VISOKOPRODUKTIVNI PODZEMELJSKI ODKOPI V času od 20. do 22. novembra t.l. bo v Tuzli III. jugoslovanski simpozij na temo »visoko-produktivni podzemeljski odkopi«. Posvetovanje pripravlja jugoslovanski komite za podzemeljsko eksploatacijo mineralnih surovin, kot soorganizator pa nastopa rudarsko geološka fakulteta in institut v Tuzli. Od posvetovanja — simpozija pričakujejo, da bo opozoril na smeri rudarske dejavnosti v podzemski eksploataciji ležišč mineralnih surovin s posebnim ozirom na pogoje in naloge, ki so povezane z visoko produktivnostjo in visoko proizvodnjo iz podzemskih odkopov. Po drugi strani pa bo simpozij pokrival široko akcijo v tej zvezi, ki se bo nanašala na analiziranje sedanjega stanja, uporabo znanstvenih metod pri reševanju in izpolnjevanju obstoječe tehnologije, uvajanju nove tehnologije pri podzemeljski eksploataciji mineralnih surovin. Referati se bodo nanašali na tri smeri, in to na odkupovanje ležišč premoga, odkupovanje rudnih ležišč in odkupovanje v nemetalnih ležiščih. KEM 11 AS — SODELOVANJE V PROIZVODNJI HIDRAVLJICNIH STOJK Kolektiv TOZD Metal, ki je združen v delovni organizaciji Rembas, Resavica, je razširil svojo dejavnost na proizvodnjo rudarske opreme. V sodelovanju z znano francosko firmo Beness Marrel je že osvojil proizvodnjo konstrukcije za hi-dravljično podpor j e, ki ga je lansko leto uvedla na svojih od-kopnih poljih. V teku je montaža nove opreme v Senjskem rudniku in Strmostenu. Vrednost del, ki jih bo proizvedel Metal ,je okoli 30 milijonov din, za prav toliko pa se bo zmanjšal uvoz za Rembas. Sodelovanje s francoskim proizvajalcem rudarske opreme daje možnost kolektivu Resavica, da bo v naslednjem letu zelo povečal proizvodnjo. Skupno s francosko firmo bodo torej izdelovali in montirali znano opremo. Sicer pa TOZD Metal v Resavici izdeluje tudi rudarsko opremo, transportne trakove, itd. Vrednost proizvodnje povečuje iz leta v leto. Tudi v našem kombinatu že dolga leta izkoriščamo hidravlično podpor j e iste francoske firme, vendar izdelovati sestavnih delov za to podpor je še nismo pričeli. SIS ZA ENERGETIKO V LJUBLJANI Mestna konferenca ZKS Ljubljana je sprožila pobudo, da se komunalno gospodarstvo na območju mesta Lij ubij ane reorganizira in da za področje energetike ustanovijo posebno komunalno samoupravno interesno skupnsot. Hkrati pa so dali pobudo, da bi čimprej ustanovili samoupravno interesno skupnost za energetiko. V njej bi bila kot izvajalec vključena podpisnika komunalna energetika Ljubljana in plinarna, k tema pa bi pristopili še Butan plin, Toplarna Ljubljana, PETROL, ISKRA, Kurivoprodaja in DES-TOZD Ljubljana mesto. PREMOG VNOVIČ V ZAGORSKI APNENICI? Pred leti je apnenica, ki sodi v sestav Industrije gradbenega materiala Zagorje, bila v sestavu takratnega rudnika Zagorje. Kasneje je bila ustanovljena nova samostojna delovna organizacija. Kmalu so v okviru svoje modernizacije prešli na žganje apna z mazutom. Glede na to, da je strošek za energijo naj večja postavka v proizvodnji apna, saj sta se mazut in elektrika zelo podražila, proučujejo možnost, da bi namesto mazuta vnovič uporabljali premog kot gorivo za žganje apna. V JAMAH VEČ JAMSKE MEHANIZACIJE V okviru SOZD REK Velenje deluje že nekaj let delovna organizacija elektrostrojna opre-ma-ESO. V zadnjih letih so zelo razširili svoje- tovarniške prostore in povečali svojo proizvodnjo predvsem z razširitvijo izdelkov za potrebe premogovnikov. Sredi septembra t.l. se je DO ESO REK Velenje sporazumela s strojno metalurškim kombinatom Bratstvo iz Puca-reva o bistvenih opredelitvah samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju pri proizvodnji opreme za premogovnike. Oba podpisnika smatrata, da sta s tem aktom naredila tudi korak naprej v prizadevanjih za nadomestitev uvoza drage jamške mehanizacije z domačim znanjem in domačimi izdelki. DO ESO v SOZD REKV že v celoti obvlada proizvodnjo vseh delov in spojnih elementov jamskega podporja. Za krmilni mehanizem, ki je sestavni del tega podporja pa so podpisali kooperacijsko pogodbo z angleško firmo Dowty, le za hidravlične celindre ni bilo domačega proizvajalca. To vrzel pa bo sedaj izpopolnilo sodelovanje s kombinatom Bratstvo iz Pucareva. Skupno s strokovnjaki rudnika lignita Velenje bodo jamsko mehanizacijo tudi montirali in izobraževali delavce za opremo in zagotavljali strokovno pomoč. KOSOVO — ZAMUDA S PREMOGOM IN ELEKTRIKO Izvršni svet skupščine SAP Kosovo je koncem septembra obravnaval med drugim tudi izpolnjevanje načrtov proizvodnje premoga in elektrike. Ugotovil je, da se načrti doslej niso uresničili, predvsem zaradi nepravočasnih priprav za dobavo lignita novim termoelektrarnam. Zavoljo tega nastopajo tudi motnje v preskrbi z električno energijo. Razlog za zastoje vidijo v nizki storilnosti, slabi organiziranosti dela, nezadostni izkoriščenosti, nestimulativni delitvi in poznem dokončanju novih investicijskih objektov. Vsi ti vzroki so povzročili, da so na Kosovu nakopali manj premoga, kot so predvidevali, niti niso proizvedli zadostnih količin električne energije. Stanje se bo še zaostrilo potem, ko bosta v začetku prihodnjega leta pričeli obratovati dve novi TE z močjo 339 MW, to pa po terjalo dvakrat večjo proizvodnjo premoga kot doslej. BANOVIŠKI PREMOG ZA LJUBLJANO Sredi septembra je mestni komite za gradbeništvo, industri-jojo in energetiko Ljubljana dobil : zagotovilo Titovih rudnikov Banoviči, da bodo Ljubljani dobavili od 15 do 20.000 ton rjavega premoga. To količino bodo dobili od bosansko hercegovskih rudarjev poleg dodatnih 10 do 15.000 ton premoga iz Zasavskih premogovnikov. To bo predvsem zaradi pričetka odkopavanja premoga ha površinskih kopih v Trbovljah. PREMOG NAMESTO MAZUTA »Dalmacija cement«, Cementarna pri Splitu porabi letno okoli 200.000 ton mazuta za proizvodnjo cementa. Glede na to, da je nafte čedalje manj in da se je izredno podražila, se pospešeno pripravljajo na zamenjavo mazuta s premgom. Trenutno proučujejo ponudbo iz ZDA o dobavah visokokalo-ričnega premoga, ki pa hkrati z dobavami premoga ponuja tudi ustrezno opremo za prehod na kurjenje s premogom. Računajo na to, da bi bila cena goriva v tem primeru na 25 % nižja od dosedanje. ENERGETSKA PRIKONOST ČLOVEŠTVA Poročali smo že, da je potekala v prvi polovici septembra t.l. v Miinchnu - ZRN, svetovna energetska konferenca. Na tem XI. zasedanju svetovne konference je okoli 4.000 znanstvenikov, ki se ukvarjajo z vprašanji energije, iskalo odgovor na vrsto zapletenih vprašanj, ki se nanašajo na oskrbovanje z energijo do konca tega tisočletja in še dalje. Marsikakšna napoved je biia pesimistična, saj se energetska situacija slabša iz leta v leto. Zasedanje so končali z ugotovitvijo naslednjih dejstev: — dežele v razvoju bodo morale v naslednjih 40 letih sedemkrat povečati porabo ener-giej, če naj bi bilo življenje ljudi približno znosno. Dialog med razvitimi državami in svetom v razvoju bo vedno trši, toda zato tudi vedno bolj potreben, — industrijske države naj bi svojo prihodnjo preskrbo z energijo osredotočile na premog in jedrsko energijo. Samo one so zdaj sposobne zamenjati mineralna olja z drugimi viri, s tem pa sprostiti povpraševanje po nafti, ki naj bi v večji meri ostala deželam v razvoju, — uvajanje jedrske energije zmanjšuje napetost v preskrbi z energijo in se ji torej ne bo mogoče izogniti kot pomembnemu energetskemu viru, —• države, ki so deloma že industrializirane, posebno tiste, kjer je gostota prebivalstva velika in imajo velika mesta, naj bi se v prihodnje tudi usmerile v proizvodnjo jedrske energije, — svetovno tržišče premoga najbrž ne bo moglo zadovoljiti pričakovanj. Samo v omejeni meri bo premog prispeval k premagovanju svetovnih energetskih problemov, vendar je vredno storiti vse, da bi povečali proizvodnjo premoga, — dopolnilne in obnovljive energije bi lahko v omejenem obsegu prispevale k pokritju energetskih potreb, kar velja posebej za dežele v razvoju, — treba bi bilo doseči sodelovanje med državami, ki imajo zaloge energije in tistimi, ki imajo na voljo sposobno tehniko izkoriščanja. Samo tisti, ki dobi zagotovilo za svojo dolgoročno energetsko oskrbljenost, lahko povečuje izkoriščanje energetskih zalog, ki jih ima, — prvič je neki svetovni energetski konferenci uspelo različna strokovna vprašanja postaviti v odnos »energija — družba — okolje« in ji tako uiti očitku, da se tehnika zapira v slonokoščene stolpe. Naredili so korak na poti do cilja, ki pomeni prenesti teoretična spoznanja v praktične politike držav. ENERGETSKA POTROŠNJA Če bi letno energetsko porabo vseh energetskih virov v svetu preračunali v nafto, je v preteklem letu svetovna energetska poraba dosegla 7 milijard ton nafte. Računajo, da na našem planetu trenutno živi 4,3 milijarde ljudi, tako da je energetska poraba na slehernega prebivalca dosegla 1,6 ton. V ZDA je dosegla 8,6 ton na prebivalca, v deželah v razvoju pa le 0,6 ton na prebivalca. Nafta še vedno predstavlja najbolj pogost energetski vir, saj po teh izračunih delež nafte dosega 3,12 milijarde ton, premog blizu 2 milijardi ton, zemeljski plin 1,3 milijarde ton, vodna sila 412 milijonov ton ter jedrska energija 156 milijonov ton. RUDNIK SUVODOL SE PRIPRAVLJA NA PRIČETEK V rudarsko energetskem kombinatu Bitola v izgradnji gredo dela okrog priprav za pričetek eksploatiranja rudnika lignita Suvodol h kraju. Računajo, da bodo pričeli obratovati koncem tega leta, tako da bo v celoti sposoben zagotoviti potrebe prve TE Bitola I, ki bo gotova sredi prihodnjega leta. Rudnik bo zaposloval okoli 240 rudarjev. Letno naj bi proizvedli v tem rudniku okoli 4 milijone ton lignita, kar naj bi zadostovalo za obratovanje TE Bitola I in II, skupno 420 MW. Lignit v novem rudniku bodo pridobivali površinsko. Rezerve znašajo preko 165 milijonov ton. Spodnja kalorična vrednost je 1.811 kcal. Najhujše težave jim. povzročajo podzemeljske vode. Največji del opreme je že montiran. V JUGOSLAVIJI 70 NAJDIŠČ PREMOGA V naši državi je doslej 70 lokacij, kjer so našli premog. Dejansko pa ga proizvajajo oziroma pridobivajo le v okviru 43 premogovnikov. Obstaja torej možnost, da bi aktivirali tudi ostala nahajališča premoga. Posamezne premogovnike, manjše in srednje, smo v dobi premogovne krize med leti 1966 do 1970 zaprli. Obstajajo mnenja in predlogi, da bi nekatera od teh premogovnih ležišč vnovič aktivirali. NOVO V KOLUBARI Sredi avgusta so v rudarsko energetskem kombinatu Kolu-bara vključili v proizvodni proces sistem transportnih trakov od površinskega kopa Polje D do suhe separacije. Šest kilo- metrov dolgi transportni trakovi z zmogljivostjo 2000 ton na uro bodo tovorili premog do novozgrajene suhe separacije obrata za predelavo premoga v Vreocih. Od tu bo dobivala se-parirani premog termoelektrarna Nikola Tesla v Obrenovcu, možno pa bo del premoga želj ene granulacije izločiti za potrebe široke potrošnje. S pričetkom obratovanja tekočega traku so ustvarjene možnosti, da termoelektrarna v Obrenovcu dobi potrebne količine premoga. Ta pomembna investicija tekočega srednjeročnega programa razvoja Kolubare je zaključena pravočasno, saj bo termoelektrarna Nikola Tesla v kratkem začela delati s polnimi zmogljivostmi. A potrebni so nam in potrebnost je največ. VELIKE PORABE PREMOGA V ITALIJI V naslednjih 10 letih, to je od leta 1980 do 1990 se bo poraba premoga v Italiji dvignila na 55 milijonov ton (kar predstavlja 34 milijonov ton naftnih ekvivalentov). To povečanje pa predstavlja 4-kratno povečanje napram sedanji porabi. Do leta 1990 se bo celotna energetska poraba v tej državi dvignila na 220 milijonov naftnih ekvivalentov. Delež nafte se bo zmanjšal od sedanjih 68 na bodočih 50 0/o oziroma na 100 milijonov ton. V naslednjih 10 letih nameravajo dograditi 4 jedrske elektrarne s po 1000 MW. pričeli pa bodo z gradnjo nadaljnjih 8 jedrskih elektrarn. RUDNIK SENOVO — PODALJŠANJE ŽIVLJENJA 15 let je že od tega, odkar so na rudniku Senovo postopoma pričeli s prekvalifikacijo rudarjev za zaposlitev v tovarni Metalna, TOZD TGO. Potrebe po energiji pa terjajo še nadalje življenje tega rudnika. Predvidevajo, da bi z investicijo v višini 65 milijonov din zagotovili obstoj rudnika vsaj še za naslednjih pet let. Potrebovali pa bi še 250 milijonov dinarjev za večje globine. Menijo, da bi zagotovili večjo ekonomičnost proizvodnje, če bi premog pridobivali na koti O. Sedanje tanke plasti premoga namreč onemogočajo strojno pridobivanje premoga, (tl) Posvetovanja — simpoziji V času od 20. do 22. oktobra 1980 je bil v Zagrebu posvet na temo: Informacija o VIII. okrogli mizi držav v razvoju na temo: ENERGIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU. Potekalo je v Zagrebu v organizaciji inštituta za države v razvoju. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki vlad in institucij držav v razvoju, kakor tudi predstavniki znanstvenih ustanov, bank in gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, pa tudi ugledni strokovnjaki s tega področja. Namen informacije je bil. proučiti stanje energetske situacije v državah v razvoju in probleme s katerimi se te države srečujejo ter proučiti in izbrati možne poti za njihovo reševanje in nadaljnji razvoj energetike v državah v raz-'oju. V času od 29. do 31. oktobra t.l. pa poteka v Neumu posvetovanje o znanstvenih, tehnič- U koloniji Nande Razboršek Videl sem, da naša osivela kolonija ni več tsito, kar je nekoč bila. Nekoč, ko je bila naša dolina polna gneva, je tu odmevala trda rudarska beseda, tu je utripalo čisto rudarsko srce, tu se je kovala svetla rudarska misel in želje so se kot toplota širile nad revnim življenjem. Videl sem, da naša osivela kolonija ni več tisto, kar je nekoč bila, čeprav se sonce nad njo še vedno pase med ovčicami, kot se je nekoč. Ob večerih tu še posedajo pod zelenjem utrujeni ljudje, zgarani od let in življenja, a pravega utripa ni več, ni več. Kar pa ga je, je nekoliko tuj, saj ga rojevajo mladi, ki so prišli kdo ve od kod in kdo ve za koliko časa in s kakšnimi željami. Prihajajo in odhajajo, odhajajo in prihajajo in nekateri ne povedo osiveli koloniji niti svojega skrivnostnega imena. kar nam daje življenje, ki ni pozorno na to, kako kdo poglablja noč in širi dan in kakšne so ponočne resnice. O, kolonija prednikov in nema priča ponižnega in ponosnega življenja, ki teče v naši dolini! (ob odkritju spomenika Rudarskim rodovom 8. avg. 1980 v Zagorju) nih in tehnoloških raziskavah v geologiji, rudarstvu in metalurgiji. Organizator posvetovanja je Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije. Nameni oziroma cilji posvetovanja so, da se omogoči preko del večjega števila strokovnjakov oceniti dosežene rezultate v vseh znanstvenih disciplinah in določijo smeri nadaljnjega dela tako s stališča trenda razvoja rudarstva, geologije in metalurgije v svetu, kakor tudi s stališča lastnih potreb in možnosti. V času od 9. do 11. decembra t.l. bo v Zagrebu prvo posvetovanje na temo: Izvajanje ukrepov varčevanja z električno energijo in izkoriščanje alternativnih virov energije. Organizira ga zveza elektrotehničkih inženirjev in tehnikov Hrvat-ske s sodelovanjem zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Namen posvetovanja je mobilizacija vseh strokovnih in gospodarskih moči naše družbe pri varčevanju z električno energijo in izkoriščanju drugih alternativnih virov energije. Tefcnlčna zanimivost Razvoj shranjevanja sončne energije Švedski kraljevski inštitut za tehnologijo je razvil novo tehniko za pretvarjanje sončne energije v kemično, ki jo je mogoče vskladiščiti. Nova tehnika - kemična toplotna črpalka rabi kristalizirano sol. Če se dovaja v sol energija, se iz nje izloča kristalizirana voda, ki kondenzira v kondenzatorju, ki je povezan dalje z zemljo preko toplotnega izmenjevalnika. Tako lahko v soli vskladiščena energija odjema iz zemlje energijo nizke kvalitete in jo prečrpava na višji temperaturni nivo. Cenijo, da bi bilo treba predvideti za skladiščenje toplote za ogrevanje hiše normalne velikosti v teku grelne sezone okrog 10 m3 soli. Formirali so novo podjetje Tepidus AB, ki je zgradilo pilotni postroj, s katerim so obratovali že leto dni. Neobdavčenih bo 294.000 din dohodka Sredi oktobra tega leta je izvršni svet SR Slovenije obravnaval predlog za izdajo zakona o določitvi stopenj in nekate- rih olajšav iz dohodka TOZD v letu 1981. Zakonski osnutek je skupaj s predlogom za izdajo zakona predložil skupščini SR Gradnja drugega dela blagovnice v Hrastniku lepo napreduje. Zadaj stanovanjske stolpnice na Logu. Foto A. Bregant Slovenije v razpravo in odločanje. Po tem predlogu zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks naj bi znašala za letos višina neobdavčenega skupnega čistega dohodka delavcev 294.000,— din. Podobna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane bo znašala 47.000, — din oziroma 71.000,— din, če ima zavezanec na skrbi otroka s telesnimi ali duševnimi motnjami. Osnutek zakona pa predvideva tudi višje stopnje davka iz skupnega dohodka občanov od dosedanjih stopenj. Tisti, ki bo imel letos skupnega dohodka nad neobdavčenim zneskom od 100.000, — din do 150.000,— din, 40 Vo davka (lani 38 %) in tisti, ki bo zaslužil nad 500.000,— 75 % davka (prej 68 %) ali 375.000, — din davka. V nekaj vrstah KNJIGE ZA KOROŠKE SLOVENCE Dne 10. oktobra so v Delavskem domu v' Zagorju revirski šolarji predali predstavnikom koroških Slovencev 4000 knjig z različno vsebino. Na pobudo slavističnega društva — zasavske sekcije so namreč učenci osnovnih šol Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, tudi letos v o-kviru množične akcije zbrali veliko število knjig za otroke koroških Slovencev v Avstriji. Letošnja akcija je bila uspešna tako kot podobne akcije v preteklih letih. GRADNJA NOVEGA MOSTA V ZAGORJU Potem, ko so bili zgrajeni in predani v uporabo mostovi čez Savo v Hrastniku, Trbovljah in Litiji, je prišel na vrsto tudi nov most v Zagorju. Priprave na gradnjo so potekale nekaj let. Končno pa je gradnja stekla. Postavljeni so nosilni stebri, tako da bodo kmalu lahko pričeli z montažo nosilcev gornjega dela mostu. Dela izvajajo delavci gradbenega podjetja Ingrad iz Celja. Ze dolgo je, znano, da sedanji most v Zagorju več ne ustreza gostemu in težkemu prometu, zato bo novozgrajeni most prava olajšava za zagorsko in drugo revirsko gospodarstvo. Hkrati pa gradijo oziroma modernizirajo cesto ob Savi od Trbovelj do Zagorja. Letošnja sredstva sicer ne bodo zadostovala za celotno traso, upamo pa, da bodo to vprašanje kmalu zadovoljivo rešili. SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK V začetku oktobra t.l. je revirski komite ZK Trbovlje organiziral dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, nadalje svetov ZK v kra- jevnih skupnostih, aktivov ZK v TOZD in DS, udeležili pa so se ga tudi člani občinskih komitejev revirskih občin, člani revirskega komiteja ZK in izvršni sekretarji. Udeležencem je govoril med drugim tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in to o aktualnih nalogah zveze komunistov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc, pa je govoril udeležencem o uresničevanju nalog na področju usmerjenega izobraževanja, podpredsednik slovenskih sindikatov Martin Mlinar pa je govoril o problematiki nagrajevanja po delu. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA — PROBLEMATIKA PROSTOROV Znano je, da so Trbovlje med tistimi osnovnimi šolami v naši republiki, ki imajo doslej zajetih največje število učencev osnovne šole v celodnevno o-snovno šolo. Letos so vključeni v COŠ, kakor jo nakratko imenujemo, učenci do vključno 7. razreda, prihodnje leto pa naj bi vključili še učence 8. razredov osnovne šole v celodnevno šolo. Uvajanje COŠ pa terja tudi ustrezne prostore; predvsem gre za to, da bi poleg o-snovnih šol na Leninovem trgu in PE Tončke Ceč, ki sta bili zgrajeni v povojnem času in sta sodobnejši, posodobili tudi druge šole, ki so starejšega datuma. Tudi po vojni zgrajeni o-snovni šoli nista bili zgrajeni za potrebe COŠ. Iz tega razloga je izobraževalna skupnost v Trbovljah predvidela za naslednje srednjeročno obdobje obnovo PE Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije, razširili pa naj bi tudi centralno šolsko kuhinjo ter zgradili novo podružnično šolo v Čečah. Pri vsem tem pa bo treba tudi ustvariti pogoje za verifikacijo šol usmerjenega izobraževanja v Trbovljah. STABILIZACIJA — ODGOVORNEJŠE OBNAŠANJE Dne 6. oktobra t.l. je občinska konferenca zveze komunistov Trbovlje med drugim razpravljala tudi o rezutatih poslovanja v trboveljskih OZD v L polletju t.l. Rezultati gospodarjenja, rast dohodka, povečana a-kumulacija, ugodnejša delitvena razmerja ter večji izvoz potrjujejo, da se večina OZD obnaša stabilizacijsko in varčevalno. Seveda pa se pri vsem tem ne moremo uspavati, zato je treba odgovornost povsod še povečati, da bi uresničili naloge in obveznosti, ki jih določajo tako resolucija, kakor tudi domači stabilizacijski varčevalni ukrepi. V vsakem primeru je treba prisluhniti članom kolektiva, krajanom in občanom, kadar gre za dajanje raznih predlogov in mnenj z namenom, da jih tudi upoštevamo pri vsakdanjem delu. Povečati je treba obseg obveščanja o dogajanjih tako v svojih TOZD in DS, kakor tudi širše v občini, regiji in republiki. Seveda pa so potrebni posebne pozornosti tisti kolektivi, ki zaostajajo za načrtovanimi rezultati in ki poslujejo z motnjami ali celo z izgubo. ZAGORJE SE TESNEJE POVEZUJE S POBRATENIMI OBČINAMI Občina Zagorje je že dalj časa tesno povezana z občinami Aleksinac in Omiš. Vendar pa so sredi oktobra t.l. v vseh treh občinah, sprejeli dogovor o tesnejšem medsebojnem sodelovanju v prihodnjem obdobju. Aleksinac in Zagorje sta že pobrateni, enako tudi Aleksinac in Omiš. Sedaj, sredi oktobra, pa so podpisali tudi listino o pobratenju med Zagorjem in Omišem. Stiki pa se ne omejujejo le na občinsko raven, pač pa navezujejo stike tudi kul- Ob ulici Saliaumines in na Leninovem trgu v Trbovljah poteka živahna gradbena dejavnost. Levo nov stanovanjski blok, desno upravno-posiov-na zgradba za zavarovalnico, Zasavski računski center in druge naročnike. Foto A. Bregant turna društva, krajevne skupnosti, športniki in drugi. Prihaja pa tudi do tesnejšega sodelovanja na gospodarskih področjih. POMOČ STANOVALCEM Samoupravne stanovanjske skupnosti v revirskih občinah vsako leto seznanijo občane preko OZD in preko radia Trbovlje o možnostih prejemanja nadomestil za stanarino, kadar gre za upravičene primere. V revirskih občinah prejema takšno nadomestilo okoli 200 stanovalcev oziroma občanov. Gre predvsem za tiste, ki imajo nizke osebne dohodke in ki stanujejo v starih stanovanjskih hišah. V Zagorju pride v poštev za ta nadomestila 60 občanov, v občini Trbovlje 108, v Hrastniku pa 21 članov. TUDI V HRASTNIKU MANJKA DELAVCEV Koncem septembra so imeli hrastniški komunisti svojo občinsko konferenco. Na njej so med drugim govorili tudi o u-veljavljanju nagrajevanja po delu, pomajnkanju delovnih moči, stabilizacijskih prizadevanjih, gospodarjenju, itd. V razpravi so diskutanti ugotavljali, da v Hrastniku že dalj časa manjka nekaterih kadrov. Tako za delo v neposredni proizvodnji, kakor tudi z višjo oz. visokošolsko izobrazbo. Kažejo pa se, posebno v zadnjem obdobju, tendence k preseljevanju delavcev iz ene v drugo organizacijo združenega dela. Pogost vzrok za to so osebni dohodki. Seveda pa je temu mnogo kriva počasnost pri izpolnjevanju nagrajevanja po delu. Ponekod so že uskladili gibanje OD z rastjo dohodka in poskrbeli, da niso prekoračili dogovorjenih okvirov, premalo pa je bilo storjenega na področju nagrajevanja po delu. Poleg varčevanja pri materialnih stroških je treba varčevati tudi v tem smislu, da delamo bolj organizirano, da se bolje počutimo in več naredimo. DIJAŠKI DOM V HRASTNIKU — KJE SMO? Pred meseci so se vse tri revirske občine zedinile, da naj bi bil zgrajen dijaški dom v Hrastniku. Občinska skupščina Hrastnik je imenovala poseben gradbeni odbor, določena je bila tudi lokacija na Novem Logu, v teku je priprava dokumentacije, odprto pa je ostalo še vedno vprašanje, kdo bo investitor. Upajmo, da bo tudi to rešeno v kratkem času. POJAV STEKLINE V ZAGORJU V prvi polovici oktobra t.l. se je steklina pojavila tudi v Zagorju. S strani pristojnih organov so bili sprejeti vsi nujni ukrepi za omejitev širjenja te nevarne bolezni, pa tudi za izkoreninjenje oziroma uničenje vseh vrst prenašalcev bolezni. K temu so pritegnili tudi vse lovske družine. RUDIS IN KOLUBARA SE POVEZUJETA Znano je, da SOZD REIK Ko-lubara v svoji delovni organizaciji, ki izdeluje rudarsko opremo, ne zmore opraviti vseh naročil sama. Zaradi razširitve svojih odkopov in svoje dejavnosti potrebuje čim več rudarske opreme, predvsem od domačih proizvajalcev. Iz tega razloga so navezali tesnejše stike s poslovno skupnostjo RUDIS in RUDIS Inženiringom za zagotovitev potrebne opreme. , MLADINSKI KVIZ V TRBOVLJAH 30. oktobra bo ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah mladinski kviz na temo: »Odličje 12. december v pesmi, besedi in spretnosti«. Potekal bo pod geslom »Tito — partija — revolucije«. Tekmovali bodo mladi iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in dijaki oziroma u-čenci trboveljskih šol. Prireditev je občinskega značaja, pripravlja pa jo občinska konferenca ZSMS. Najboljša ekipa bo tekmovala naprej. TEDEN OTROKA — KONCERT GODBENIKOV IN PEVCEV Ob letošnjem tednu otroka sta pripravila Delavska godba in mešani pevski zbor Svobode II Trbovlje koncert v počastitev tega tedna. Godba je izvedla promenadni koncert, pevski zbor pa je pod vodstvom svojega dirigenta Staneta Ponikvarja pripravil koncert narodnih pesmi. Naj še dodamo, da je šolska knjižnica pripravila za to priložnost razstavo knjig. 120 LET PIHALNEGA ORKESTRA ZAGORJE Delavski pihalni orkester Zagorje bo praznoval prihodnje leto 120-letnico svojega obstoja. Na ta visoki jubilej se že sedaj intenzivno pripravljajo. Še v letošnjem letu bodo po vsej verjetnosti izdali svojo gramofonsko ploščo. V aprilu in maju prihodnje leto pa bo vrsta prireditev, ki bodo posvečene v celoti praznovanju njihovega jubileja. Pripravili bodo razstavo o delu in razvoju godbe, pripravljajo pa se zelo pridno tudi na republiško revijo pihalnih orkestrov. POVEČANJE KOTLARNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Komunalno obrtno podjetje Trbovlje, v čigar sestav odslej spada tudi bivša rudniška toplarna, je pristopilo k povečanju toplarniških zmogljivosti. V teku je montaža treh dodatnih kotlov, ki bodo imeli skupno zmogljivost 7,5 Gcal. Povečanje zmogljivosti sofinancirajo na temelju posebnega sporazuma še GIP Beton Zasavje, KEL Ljubljana in Stanovanjska skupnost Trbovlje. Investicijska dela izvaja GIP Beton Zasavje, TOZD Operativa Zagorje. Povečanje zmogljivosti je povezano z gradnjo novih stanovanjskih blokov in poslovnih zgradb ki bodo ogrevane iz obstoječe toplarne. ZASAVSKI PLANINCI PLANIRAJO V soboto 11. oktobra so se zbrali v planinskem domu na Gorah predstavniki planinskih društev iz Zasavja in Posavja, ki tvorijo meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev. Pregledali so podatke, ki so jih pripravili za srednjeročni plan 1981—1985, uskladili koledar svojih akcij za naslednje leto, razpravljali o poenotenem poslovanju planinskih domov in izvajanju oskrbniških dogovorov, dogovorili pa so se tudi za uskladitev cen v planinskih postojankah. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije in meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev. BOJ ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI Dne 11. oktobra t.l. je potekal v sejni dvorani skupščine občine Trbovlje seminar na temo: Alkoholizem — alkoholik in njegovo zdravljenje. Udeležil se ga je tudi dr. Janez Rugelj, znani borec proti tej bolezni našega naroda. Pripravil ga je koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL Trbovlje, skupno s klubom samo-upravljalcev Trbovlje. Poslovodni organi in sindikalni funkcionarji ter drugi občani, ki se ukvarjajo s tovrstno žgočo problematiko, so jo skupno obravnavali. SLIKARSKA KOLONIJA NA MRZLICI V dneh 18. in 19. oktobra t.l. je potekala na Mrzlici prvikrat dvodnevna slikarska kolonija v organizaciji in na pobudo Planinskega društva Trbovlje. U-deležilo se je je 12 slikarjev — članov likovne sekcije RELIK iz Trbovelj in en akademski slikar. Med temi je precej članov našega kombinata. Oblikovali so podobo Mrzlice z vseh strani in s tem pripomogli k likovnemu prikazu revirjev oziroma revirske pokrajine. TRŽAŠKI SLIKAR JE RAZSTAVLJAL V dneh od 16. do 26. oktobra t.l. je v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstavljal 36 del v akrilu tržaški akademski slikar Deziderij Švara. Del raz- stavljenih del je ustvaril v iz-lašklaški koloniji v Zagorju v letih 1978 in 1979, večina del pa se nanaša na kraški svet in morje. Pri otvoritvi je sodeloval moški pevski zbor Zarja Svobode Center pod vodstvom Riharda Beuermana. Slikarjevo delo pa je obrazložil prof. Nande Razboršek. (tl) DNEVI KOŠARKE 80 V ZAGORJU S tretjim septembrom so se v Zagorju ob Savi pričele košarkarske prireditve pod skupnim nazivom »Dnevi košarke '80« v okviru letošnjega praznovanja 30-letnice košarkarskega kluba Zagorje. V štirih dneh, toliko časa so namreč potekala tekmovanja, so se med seboj pomerile moške ekipe veteranov iz Litije, Trbovelj, Zagorja in Olimpije; ženski ekipi Ilirije in Litije ter moški ekipi Iskre Olimpije in Zagorja. Organizirali pa so tudi turnir pionirskih ekip vseh zagorskih šol. Lepo vreme je omogočilo, da so bile vse tekme in srečanja na zunanjem igrišču na Polju. Na košarkarskem igrišču sta se srečali tudi ekipi starejših veteranov iz Domžal in Zagorja. Najzanimivejša pa je bila vsekakor tekma sever : jug. Za sobotni zaključek prireditev je košarkarski klub Zagorje organiziral v stekleni dvorani delavskega doma košarkarsko noč s plesom. Za zabavo je skrbel ansambel Revirčani. Mladi v prvih dneh septembra tako še malo niso bili prikrajšani za bogate športne užitke in zabavo, ki jo nadvse pogrešajo. Drago Jamnik Novi rudarski inženirji V času od 1. januarja do 30. junija 1980 so bili doseženi na VTO — Visokošolski temeljni organizaciji Montanistika — Fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, naslednji študijski uspehi: a) magistri znanosti so postali: — geologi: Jurkovšek Bogdan in King Mark Lincoln — rudarji: Negeri Tesfaye b) diplomirani inženirji so naslednji: — geologi: Kralj Peter — rudarji: Beširevič Mustafa, Garabed Hanna, Gharib Mohamed, Kavčič Marko in Rojc Jože c) inženirji pa: — rudarji: Škarja Bojan in Tamše Marjan. Prešernova družba priporoča Prešernova družba bo v okviru svojega letošnjega programa izdala redno knjižno zbirko. Izšle bodo naslednje publikacije: — Prešernov koledar za leto 1981, ki bo obsegal okoli 200 strani raznega pestrega in zanimivega gradiva, — Slovenske otroške pesmi pod naslovom Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece, — Delovni dan sestre Maje ki, jo je napisal Anton Ingolič in opisuje življenje medicinske sestre in njeno srečevanje s problemi sodobnega mestnega življenja, — Velika zmeda avtorja Stevana Jakovljeviča, ki zelo natančno in zanimivo opisuje razpad kraljevine Jugoslavije, — Zdravje v družini bo knjiga dr. Mihe Likarja, ki bo zelo dobrodošla slehernemu bralcu. — Poleg tega bodo na posebno željo poslali naročnikom še knjigo Blodni ogenj in plamen pisatelja Maxa von der Griina. Roman vsebuje pripoved delavca, ki je po svoje, brez blišča, jasno in trpko doživljal čas nemškega gospodarskega čudeža. Vse knjige bodo vsebovale preko 1.500 strani zanimivega branja. Naročniki bodo prejeli knjige koncem novembra t.l. Zbirko lahko naročite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. Krvodajalstvo V času od 5. do 26. septembra t.l. so darovali kri naslednji naši sodelavci: Dne 5. septembra 1980 Iz TOZD Premogovnik Trbovlje Gostečnik Ervin, Kalender Ib-ro, Planinc Zvone. Dne 12. septembra 1980 Iz TOZD Premogovnik Trbovlje Mihajlovič Vojisin, Černič Janez, Žibert Mihael, Maksimovič Cvijetin, Planko Franc, Mata-novič Mato, Sever Borut, Žibert Anton, Murko Ivan, Izlakar Niko, Ilič Hi j a, Černivec Milan, Božič Ignac, Fikič Dra-giša, Skerbinek Janez in Kobal Jože. Dne 19. septembra 1980 Iz TOZD Premogovnik Kotre- dež Zahirovič Jasmin in Uran Ivan. Iz TOZD Premogovnik Trbovlje Dadanovič Huso, Smajlovič Omer, Dogič Ferid, Bočko Ivan, Dautovič Kemal, Hriberski Jože, Golob Rajko, Dečman Mihael, Pucelj Marjan, Avsec Martin, Sušnik Milan, Frajle Franc, Šmid Davorin, Šmid Darko, Bešlič Vlado in Fajt Franc. Dne 26. septembra 1980 Iz TOZD Premogovnik Zagorje Jusufovič Dafir. Iz TOZD Rudarski šolski center Zagorje Avsenak Marjan, Filkovič Ivo, Kukovec Maks. Iz TOZD Premogovnik Trbovlje Grivec Rafko, Goljuf Janez, Piki Jurij, Sotlar Milan, Prašnikar Rajko, Mohorko Karel, Kos Vladimir. Iz DO Termoelektrarna Trbovlje Ocvirk Ervin. Tovariši darovalci krvi — hvala vam! Popis prebivalstva bo spomladi prihodnje leto Spomladi prihodnje leto bomo v skladu z mednarodnimi dogovori in z našim zveznim zakonom izvedli popis prebivalstva. To opravljamo v naši državi, kot običajno tudi drugod v svetu, vsakih 10 let. Nazadnje smo v naši državi popisali vse občane v letu 1971. Naša republika pa je poleg običajnega popisa prebivalstva zainteresirana tudi za nekatere druge podatke, ki naj bi jih zbrali hkrati s popisom iprebi-valstva. Zato so zbori skupščine SRS koncem septembra t.l. sprejeli zakon. Na podlagi tega zakona bodo ob popisu prebivalstva spomladi prihodnje leto zbrali tudi naslednje podatke: — za osebe enotno matično številko občana, način prihoda na delo in oddaljenost od stanovanja ter udeležbo v narodnoosvobodilnem gibanju; — za gospodinjstva število stanovanj s katerimi razpolaga gospodinjstvo oz. njegovi posamezni člani; — ali ima kmetija predvidenega prevzemnika ter površino opuščenih kmetijskih zemljišč; — za stanovanje: ime, priimek in naslov stalnega prebivališča lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice. Po zakonskih določilih so člani gospodinjstva dolžni pred pričetkom popisovanja pripraviti vse podatke potrebne za popis prebivastva, gospodinjstev in stanovanj, dolžni pa so pripraviti tudi te podatke za tiste člane, ki so občasno odsotni, bodisi zaradi služenja vojaškega roka, službenega potovanja, začasnega dela v tujini, šolanja, ipd. Gospodinjstvo bo pred popisom prejelo pomožni obrazec za počitniško hišo ali drugo stanovanje, ga izpolnilo in vrnilo občinski komisiji. Popis prebivalstva in ostalih z zakonom določenih podatkov bo na področju Slovenije opravil zavod SRS za statistiko. Občine bodo določile posebne popisne komisije, te pa bodo imenovale potrebno število popisovalcev in inštruktorjev. Organizacije in skupnosti bodo dolžne dati občinskim popisnim komisijam na razpolago tiste delavce, ki jih skupščina občine po predhodnem mnenju OZD oziroma skupnosti imenuje za popisovalce, kontrolorje in inštruktorje. Z zakonom so določena tudi potrebna sredstva za izvedbo popisa. Popisovalci in člani komisij bodo prejeli za svoje delo normalen zaslužek, ki ga bodo prejeli v OZD, kjer so zaposleni, vendar v breme namenjeno za popis prebivalstva. Sicer pa bodo podrobnejša navodila izdale občinske popisne komisije, (tl) Šahovsko prvenstvo Slovenije v Trbovljah knočano V času od 3. do 17. oktobra t.l. je potekalo v Trbovljah 30. republiško člansko šahovsko prvenstvo. Organizator tega prvenstva je bil šahovski klub Rudar iz Trbovelj skupno s šahovsko zvezo Slovenije. Sprva so predvideli, da bo prvenstvo potekalo v planinskem domu pod Javorjem, že po dveh dneh pa so se šahisti preselili v dolino in je prvenstvo potekalo v domu ŠD Rudar. Vrstni red jubilejnega prvenstva Slovenije je bil naslednji: Barle 8,5, Jelen 8, Orel 7 (1), Polajžer 6,5 (1), Osterman 6,5, Puc, Slak 5,5 (1), Godec 5,5, Praznik, Mencinger 5 (1), Kos 4,5 Železnik 4, Štrtak 3,5. Mednarodni mojster Janez Barle je postal zmagovalec slovenskega šahovskega prvenstva za letošnje leto in že tako tretjič osvojil naslov prvaka. S tem se je uvrstil v državno prvenstvo oziroma v medrepubliški kvalifikacijski turnir za nastop na državnem prvenstvu. Na ta turnir se je uvrstil še mojster Jelen. Kadrovske novice za čas od 1. 9. do 30. 9. 1980 DO ZPT PRIHOD TOZD ZPT: Remič Ivo —vozač, Ahlin Pavel — vozač, Mljač Vladimir — vozač, Mak Metod —■ vozač, Dolanc Milan —■ vozač, Marihovič Milan kopač, Perič Dragiša — vozač, Zalezina Stane — vozač, Božič Niko —-vozač, Dabič Borišlav — vozač, Sušnica Mile — vozač, J er še Ivan — kopač, Grebenc Miha —■ kopač, Zidanšek Franc —• kopač, Ejupovič Hikmet — vozač, Sulejmanovič Alija — ključavničar, Selimovič Hasan —■ vozač, Čerimovič Šefik — vozač, Florijane Samo ■— vozač, Habjan Peter •—• vozač, Merd-anovič Adam — vozač, Marko Rudolf — vozač, Črni Emil —• vozač, Komljenovič Ante — vozač, Smode Mirko — pom. del., Čevar Zlatko —• vozač, Pavlič Nedeljko — vozač, Barušič Slavko — vozač, IbrahimoviČ Sejmo — kopač. TOZD RESD Trb.: Razgoršek Franc — kjlučavničar, Potokar Aleš — električar, Pošebal Jani — električar, Pikš Bogomir — MD - Ključavničar (strojni inženir), Gunzek Boris — kovinar. TOZD PH: Kirn Alojz — učnik, Plančič Ismet — kopač, Filipovič Stjepan — kopač, Kramžar Bojan — pom. del, Goluh Ignac — pom. kop., Kasumovič Behadem — kopač, Bečirovič Mevludin — kopač, Jurič Jožo — kopač, Jakopič Stanko — pom. del., Selan Alojz — vozač, Trstenjak Boris — DM - učnik, (strojni tehnik). DS PD Hr. Babič Alojz — pom. zun. del., Šinkovec Breda — servirka v menzi. TOZD P Ojstro: Konček Franc — učnik, Kovač Vladimir — učnik, Šare Razim — učnik, Kasumovič Šerif — kopač. TOZD P Ko.: Buljabašič Mirsad — učnik. DO RGD TOZD RIG Mujič Fuad — kopač, — Jekara Slavko — kopač, Kreže Stojan — pom. del., Leskovšek Ivan — učnik, Stojanovič Nenad — vozač. TOZD RIG Zalar Boris — učnik, Zalar Franc — kopač, Oblak Božo — elektrikar, Čop Bogdan — učnik, Strnišnik Viktor — kop. pom., Čurič Kasim — kopač, Jerman Gvido — kopač, Krivec Franjo — kopač, Zahirovič Hasan — učnik, Sulejmanovič Nijad — kopač, Če-šek Dušan — učnik, Kabilovič Senahid — kopač. TOZD ESMD: Brinovec Ivan —■ transportni delavec, Zajc Franc — strojni tehnik. TOZD GRAMAT: Klemenc Rajko, gradb. inženir. DO IMD TOZD EIMD: Poglajen Sašo — elektrikar, Kramžar Jože — TOZD SIMD: Ahlin Andrej — ključavničar, Ocvirk Jože — ključavničar. DO TET DS SS: Felicijan Alojz II. — del. DS SS IMD: Goste Anton — skladiščnik. ODHOD TOZD PT: Zalar Boris — uč-nik -— spor. prek., Kreže Stojan — vozač — spor. prek., Mujič Fuad — kopač spor. prek., Je-vševar Zvonko vozač — spor. prek. TOZD PT: Pejčinovič Miloš — vozač - pren. v posk. dobi s strani DO, Hribar Franc — vozač - pren. v posk. dobi s strani DO,Hočevar Leopold — vozač -pren. v posk. dobi s strani DO, Vene Ludvik — kopač - disc. odpust, Dudič Azem — kopač -pren. v posk. dobi s str. delavca, Krajnc Samo — vozač - disc. odpust, Bebar Marjan — vozač - disc. odpust, Dabič Boris-lav — vozač - pren. v posk. dobi s str. delavca, Klempič Av-dulah — kopač - pren. v posk. dobi s str. delavca, Grosb Branko — kopač - spor. prek., Ta-bakovič Halid — kop. pom. -spor. prek., Selan Alojz — vozač - pren. v posk. dobi s strani del., Hribar Ivan II — vozač - pren. v posk. dobi s strani del., Podkoritnik Janko —: vozač - pren. v posk. dobi s strani del., Zalezina Staney — vozač -pren. v posk. dobi s strani del., Ružičič Milan — kopač - spor. prek., Petrovič Miroslav — kopač - pren. v posk. dobi s str. del., Živkovič Mitar — kopač -v JLA. TOZD RSC: Mujič Ragib — kopač - spor. prek., Alič Mehme-dalija — kopač - spor. prek., Pfeifer Jože — kopač - upokojen. TOZD RESD Trb: Pusovnik Ivan — elektr. - v zapor. TOZD sep. Trb: Pompar Božo — spenjalec voz - umrl, Bešlič Tomislav — sep.del. spor. prek. Zelenšek Viktor — sep. del. -umrl. TOZD PH: Ahmeti Nazmi — učnik - spor. prek., Klenovšek Bojan — pom. del. - spor. prek., Topalovič Husnija — vozač -pren. v posk. dobi s str. DO. TOZD PH: Plančič Ismet — kopač - v šolo, Cešnovar Marjan — kopač - izključen, Matjašič Alojz — kopač - upokojen, Sa-keljšek Maks — kopač - upokojen, Fatimič Mirzet — kopač -pren. v posk. dobi s str. del., Jurič Jožo — kopač - pren. v posk. dobi s strani del. TOZD P Ojstro: Polak Marjan — učnik - spor. prek., Tovornik Matija — učnik - samov. prek. Gamšek Miroslav — kopač -uopkojen, Maček Jože — učnik - spor prek. TOZD RESD Hr.: Brajer Ja- kob — kopač - inv. upokojen, Vodeb Stojan — kovinar - izključen. DS PD Hr.: Matek Jože II — pom. del. - spor. prek., Trstenjak Boris — DM-pom.zun. del. - v šolo (strojni tehnik), Avdič Zijad — pom. del. - izključen, Završnik Stanko — kopač -upokojen. TOZD P Ko.: Piki Ivan V. — kopač - spor. prek., Cvetko Marjan — učnik - samov. prek., Tadič Franjo — vozač - v zapor, Catič Selim — učnik - samov. prek., Smergut Jože — učnik-samov. prek. DS PD Zag.: Grzina Slavka — pom. kub. - upokojena, Falesko-vič Djordje — kop. pom. - upokojena. DS SS ZPT: Zibret Karel — rud. nadz. - upokojen. DO RGD TOZD RIG: Vovk Janez — vozač - samov. prek., Smolič Alojz — vozač - samov. prek., Pavšelj Darko — vozač - samov. prek. TOZD RIG: Mekič Esad — vozač - samov. prek.,Memič Ra-miz — učnik - samov. prek., Lukič Aca — učnik - samov. prek., Ibrašimovič Kasim — učnik - samov. prek., Matič Jago — vozač - samov. prek., Dolinšek Branko — vozač - samov. prek., Zalar Franc — kopač -samov. prek., Grujič Milan — kopač - samov. prek., Jovanovič Peter — vozač - samov. prek. TOZD ESMD: Zajc Vladimir — kovinar - umrl., Maček Alojz — ključavničar - umrl. TOZD GRAMAT: Hribar Franc II — kopač - upokojen. DO TET DS SS: Lokar Vera — trnsp. del - upokojena. Vzdrž. naprav: Bučevec Franc I — ključavničar - upokojen. Transport goriva: Jurgan Frida — delavka - upokojena. DS TSO: Fabjan Zdenka — ekonomist - spor. prek. DS ASO Kravogel Rezi — vodenje kuhar, opravil v p. domu na Rabu - konec sez., Ljubi Mili — izvaj. zahtev, kuh. opr. na Rabu - konc sez., Jamšek Milena — izvaj. oprav, za toč. mizo — konec sez., Šketako Gizela — serviranje hrane - konec sez., Kržišnik Ernest — vodenje po. doma v Crikvenici - konec sez., Kržišnik Ana — izvaj. zahtev, kuhar, opt - konec sez. DO IMD TOZD SIMD Dobeljšek Roman — pom. ključ, dela - konec pogodbe za določen čas. TOZD EIMD: Zdovc Andrej — pom. el. dela - konec pogodbe za dol. čas. Premestitve Smodiš Hinko — rud. nadzornik - TOZD PT + TOZD RIG, Razgoršek Franc — ključavničar - DS PD Trb. + RESD Trb., Felštanj Ivan — del. - TOZD TG + DS SS TET. Borovšak Dušan — del. - TOZD TG + VN, Putrič Mratin — dipl. rud. inž. - RSC + TOZD PT, Golouh Ignac — uprav, motor, vozila combi na Rabu - DS ASO + PH, Medija Marija — vodenje kuharskih opravil - DS ASO + DS PD Zag. Ljuba Poznič »Moj mož mi zelo pomaga pri gospodinjstvu. Danes mi je popravil pralni stroj, televizor, radio in luči.« —- »Ja, kako pa je to zmogel?« — »Oh, čisto enostavno, varovalko je zamenjal.« Francka je prišla k vedeževalki, ki jo je vprašala, v katerih znamenjih so rojeni člani družine —■ »Moja mama je škorpijon, oče je bik, mož svinja, jaz sem pa devica.« Francka je rekla možu, ko je prišel iz šihta. —■ »Kaj boš danes jedel za kosilo, fižol in zelje ali nič?« »Vi imate pa res srečo,« je dejala brhka podnajemnica gospodarju. »Danes vam zopet ne morem plačati v denarju.« Lovec je prišel domov z odrtim zajcem. »Kako to, da ima že slečeno kožo?« —■ se je zanimala žena. »Veš, ravno pri kopanju sem ga zalotil.« Dva ponesrečenca ležita skupaj v bolniški sobi. »Oprostite«, se predstavi prvi, »jaz sem šofer in sem imel težko prometno nesrečo.« »Jaz sem pa nogometni sodnik«, pravi drugi »in sem piskal enajstmetrovko.« »Dragi tovariš, tale miza za katero sedite, je rezervirana!« »Oh, nič hudega,« pravi gost, »kar odnesite jo in prinesite drugo.« Kozmetičarka razlaga: »Tukaj imamo kremo, ki vas bo pomladila za dvajset let«. »Ne pride v poštev«, pravi stranka, »potem bi mi pa vzeli pokojnino.« Milan Kovač NI SLABO, ČE VEMO TUDI TOLE: — da nikotin pospešuje srčni utrip, oži žile in viša krvni pritisk; - e - — da arteriosklerozo pospešuje čezmerno uživanje maščob in ogljikovih hidratov, premalo gibanja, kajenje in stresi; - • - — da je enaka dnevna količina hrane, užita v enem ali dveh obrokih, mnogo bolj redilna, kot če bi jo užili v petih obrokih. — da moramo pri dieti zaradi rane na želodcu ali dvanajsterniku imeti vedno nekaj hrane v želodcu. Priporočajo majhne številne obroke čez dan, nazadnje pred spanjem. 0 0 0 0 Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Grobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.