Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele,, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXXI. — Izdan in razposlan 24. dne decembra 1915.
Vsebina: (Št. 384 ill 3S5.) 384. Cesarski ukaz o olajšavah ob izpolnjevanju zasebnopravnih denarnih terjatev. — 385. Ukaz o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev zoper dolžnike na Gališkem in v Bukovini.
884.
Cesarski ukaz z dne 22. decembra 1915.1.
o olajšavah ob izpolnjevanju zasebnopravnih denarnih terjatev.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 18(17. I. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Sodniški odlog.
§ 1.
(i)	Pravdno sodišče lahko za zasebnopravne, pred 1. dnem avgusta 1914. 1. naslale denarne terjatve, kolikor g 3 ne določa kaj drugega, na tožencev predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi ne-lazmerno škode, določi v soditi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo.
(») Tak rok se more dovoliti za celo terjatev ali del, toda ne čez 3). dan decembra 19 IG. 1. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 25. maja
1915.	1. (drž. zak. šl. 138) do vštetega 31. dne decembra 1915. 1. dovoljen sodniški ,odlog velja za podaljšanega do vštetega 31. dne marca 19 IG. 1. Sodišče more na predlog, zaslišavši nasprotnika (i; 5G i/,\. r.) dovolili nadaljnje podaljšanje naj-
dalje do vštetega 31. dne decembra 191G. 1. ali okrajšati zakonito podaljšanje.
(3) Toženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, narediti verojelne.
(1)	Sodišče sme dovolitev roka naredili odvisno od dajatve varnosti.
(r.) Zoper dovolitev sodniškega odloga, nadalje zoper njega odreko po sodišču druge stopnje ni pravnega pomočka.
§ 2.
(1)	Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima upnik svoje stanova-lišče, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se določi plačilni rok. To lahko predlaga dolžnik tudi tedaj, ako je njegova obveznost ugotovljena v izvršilnem notarskem aktu. Ako se je izdalo zoper dolžnika plačilno povelje v opominjevalnem postopanju, more v roku za upor predlagati na sodišču, ki je izdalo plačilno povelje,' pripoznavši upnikovo terjatev. naj se določi plačilni rok.
(v) Sodišče mora pred odločitvijo o predlogu zaslišali upnika (S; 5G izv. r.) in potem razsoditi s sklepom. V sklepu, s katerim se dovoljuje plačilni rok, je izreči dolžnikovo dolžnost, da plača pripoznano terjatev. Ako se je izdalo zoper dolž-
(Slovcnisch.)
nika plačilno povelje v opominjevalnem postopanju, mora sodnik, izpreminjujé v plačilnem povelju ustanovljeni rok, določiti novi plačilni rok s sklepom.
(3) Stroške zasliševanja mora dolžnik povrniti upniku, razen ako je upnik odklonil zahtevo odloga, ki jo je dolžnik stavil izvensodno in ki je očitno osnovana.
(1)	Določila § 1 se primerno uporabljajo.
Od sodniškega odloga izvzete terjatve,
§ 3.
Določila §§ 1 in 2 se ne uporabljajo na terjatve iz menic in čekov, nadalje na:
1.	terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 1103 o. d. z.);
2.	terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb;
3.	terjatve društvenih bolniških blagajnic (§ GO zakona z dne 30. marca 188,8. 1. [drž. zak. št. 33]) in nadomestnih zavodov (§§ 65 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.] in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138]) za plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje;
4.	pravice do plačevanja obresti in letnin :
a)	na podstavi terjatev, ki služijo za prednostno založbo zastavnih listov in fundiranih bančnih zadolžnic,
b)	na podstavi knjižno zavarovanih terjatev hranilnic in skupnih sirotinskih blagajnic,
c)	na podstavi terjatev hranilnic proti občinam ali drugim javnim korporacijam;
5.	rentne teijatve in pravice do dajanja za preživljanje ;
(i. terjatve za plačevanje obresti in vračila glavnic iz državnih dolgov in po državi jamčenih obveznosti;
7.	terjatve za plačevanje obresti in za vračila glavnic iz zastavnih pisem, fundiranih bančnih zadolžnic in delnih zadolžnic;
8.	terjatve zoper deželne in delniške banke, hranilnice, kreditne zadruge in druge kreditne zavode na podstavi tekočega računa, iz vlog na bla-gajnične listke ali vložne knjižice;
9.	terjatve iz zavarovalnih pogodb.
Sodniški odlog za izvozne kupčevalce in interesente prometa tujcev.
§ 4.
Obrtnikom in trgovcem, ki dokažejo z iz-pričevalom trgovinske in obrtne zbörnice, da pretežno dobavljajo ali dobivajo blago, ki je določeno za izvoz v carinsko inozemstvo, nadalje osebam in podjetjem, ki izkažejo, da so pretežno navezane na pridobitek ali na dohodke iz protneta tujcev, se lahko dovoli sodniški odlog (§§ 1 in 2) tudi za terjatve, oznamenjene v § 3, št. 1, 2 in 4, ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1., nadalje za terjatve za plačilo obresti in za vračila glavnic iz delnih zadolžnic, ki so bile izdane pred tem dnevom; za terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb je dopusten sodniški odlog tudi tedaj, ako so se te pogodbe po 31. dnevu julija 1914. 1. molčč obnovile.
Sodniški odlog v izvršilnem postopanju.
§ 5-
(1)	Izvršilno sodišče lahko na predlog zavezanca odloži izvršbo do najdalje 31. dne decembra
1916.	L, kolikor ne gre za rubež predmetov premičnega premoženja ali za prisilno osnovanje zastavne pravice. Taka odložitev je nedopustna, ako se je že po §§ 1, 2 ali 4 dovolil plačilni rok.
(•->) Na dovolitev odložitve se primemo uporabljajo določila § 1, odstavek 1 in 3 do 5.
(3)	Po § 23 cesarskega ukaza z dne 25. maja 1915. 1. (drž. zak. št. 138) odložena izvršba se more, ako rok odldžilve ni potekel že pred 31. dnem decembra 1915. 1., po pogojih § 1, odstavek 1, na predlog zavezanca odložili dalje do najdalje 31. dne decembra 1916. 1.
(4)	Odložitev izvršbe je dopustna tudi pri terjatvah iz menic ali čekov. V primerih, ozna-menjonih v § 4, se lahko dovoli odložitev izvršbe tudi za terjatve, oznamenjene v § 3, št. 1, 2 in 4, ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1.
(:,) Zahtevajoči upnik ne more zahtevati povračila izvršilnih stroškov, nastalih za odloženo izvršbo, ako je odklonil zahtevo odloga, ki jo je stavil dolžnik izvensodno in ki je očitno osnovana.
Sodniški odlog za bojišče.
§ 6.
(1)	Osebam, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod v ozemlju, v katerem je okrajno sodišče zaradi vojnih dogodkov začasno ustavilo svoje delovanje ali preložilo svoje stojališče, ali v ozemlju, ki ga je po oblastvenem naročilu moral zapustiti znaten del prebivalstva, lahko naprošeno sodišče dovoli odlog za dolžnosti vsake vrste in brez ozira na čas, kdaj so nastale (§§ 1 in 2) in pravtako izreče, da pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti (§ 8), ne nastopijo ali se odpravijo. Določila § 5 se uporabljajo na take osebe brez ozira na vrsto terjatve, kateri v prid se opravlja izvršba.
(2)	S pogoji, oznamenjenimi v odstavku 1, lahko sodišče nadalje razsodi, da se pravne posledice, če pogoj ni nastopil, izpregledajo ali odpravijo, ako so vojni dogodki onemogočili, da bi nastopil pogoj. Ako je treba, je za izpolnitev pogoja postaviti vnovičen rok.
Vpliv višje sile inv menice in čeke.
§ 7.
Ako je pri menicah ali čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali proteslovanju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezentacijç v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče deset delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogoče, dognati oviro in njeno trajanje.
n Vračevanjo obresti.
§ 8.
Za čas, za katerega se.vsled odloga odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje
obresti, ki gredo po pogodbi za čas do plačnosti terjatve.
Dogovorjene pravno škode.
§ 9-
Pravica odpovedati ali zahtevati, naj se takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ali obroki zasebnopravnih, pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastalih denarnih terjatev ne plačevali pravočasno, ali druge za oznamenjeni primer dogovorjene pravne škode, izvzemši dolžnost plačevati zamudne obresti (§ 8), se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so poštah plačni najkasneje 31. dne avgusta 1915. 1.
Pobot.
§ 10.
Okolnosl, da je terjatev odložena po določilih tega cesarskega ukaza, ni na polu pobotu z drugo terjatvijo.
Posebna določila za južno bojišče.
§ H-
(i)	Ako ima kateri izmed kreditnih zavodov, imenovanih v naslednjem, svoj sedež v Dalmaciji, na Primorskem ali v okoliših okrožnih sodišč Rovereto in Trident, se more v enem koledar- ' skem mescu zahtevati le:
a)	od delniških bank, kojih osnovna glavnica ne znaša več nego en milijon kron, na podstavi pred 21. dnem maja 1915. 1. nastalih terjatev iz tekočega računa in iz vlog na blagajnične liste plačilo do višine 3 odstotkov 21. dne maja 1915. 1. obstoječe terjatve, najmanj pa 400 K in največ 1000 K, nadalje na podstavi terjatev iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 21. dnem maja 1915. 1., plačilo do višine 200 K iz vsake vloge;
h) od hranilnic na podstavi terjatev iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred ,21. dnem maja 1915. 1., plačilo do višine 200 K iz vsake vloge;
c)' od kreditnih zadrug, izvzemši raiffeisenovke, na podstavi pred 21. finem maja 1915. 1. nastalih terjatev iz tekočega računa plačilo do višine 2 ödstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K in največ 500 K, nadalje na podstavi terjatev iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 21. dnem maja 1915. L, plačilo do višine 100 K iz vsake vloge;
' d) od raifleisenovk na podstavi pred 21. dnem maja 1915. 1. nastalih terjatev iz tekočega računa ali iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 21. dnem maja 1915. 1., plačilo do višine 50 K iz vsake vloge.
(2)	Zoper zahtevo, naj se terjatve iz tekočega računa preodkažejo na obstoječe račune ali na račune, ki se začno nanovo, pri istem kreditnem zavodu, se ne more ugovarjati s tem, da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog.
(3)	Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo na blagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo terjati po čl. III, § 24- a, ministrstvenega ukaza z dne 28. junija 1915. 1. (drž. zak. št. 184) in po tem cesarskem ukazu, lahko vračuni presežek, kadar se znova zahteva plačilo.
(1)	Dokler obrestuje kreditni zavod terjatve iz tekočega računa ali iz vlog na blagajnični listek ali na vložno knjižico zaradi enostranskega znižanja obrestne mere nižje nego 21. dne maja 1915. 1., se nasproti zahtevi, naj vrne tako terjatev, ne more sklicevati na zakoniti odlog. To določilo se ne uporablja, če je znižba obrestne mere le računska izvedba dogovorjenega razmerja obrestne mere in vsakočasne bančne obrestne mere.
§ 12.
(1)	Obrtnikom in kupčevalcem, ki imajo svoje stanovališče ali svoj stalni opravilni zavod v mestu Trstu z okolico in kojih obrat ne presega v odstavku 2 oznamenjenega obsega, je za. zasebnopravne, pred 21. dnem maja 1915. 1. nastale denarne terjatve dovoliti sodniški odlog (§§ 1, 2 in 5) tudi brez dokaza v § 1, odstavek 1, ozna-menjenih pogojev; to določilo se ne uporablja na terjatve, oznamenjene v § 3, nadalje na terjatve za prodane reči ali dobavljeno blago na podstavi pogodb, ki so bile sklenjene pred 21. dnem maja 1915. k, ako se je izročitev ali dobava izvršila ali
se izvrši šele po 20. dnevu maja 1915. 1., razen ako jo jc bilo izvršiti pred 21. dnem maja
1915. I.
(2)	Določilo odstavka 1 velja za kupčevalce, ki prodajajo blago na drobno in nimajo več nego dva pomožna delavca, in za druge obrtnike, ki nimajo več nego pet pomožnih delavcev.
(3)	Dolžnik mora dokazati, da so dani ti pogoji, z izpričevalom trgovinske in obrtne zbornice, v katerem mora biti število pomožnih delavcev navedeno.
§ 13.
Pri menicah ali čekih, ki so plačni v enem izmed ozemelj, oznamenjenih v § 11, se domneva, da je meničnopravno dejanje, ki ga je bilo ali ki ga je opraviti po 21. dnevu maja 1915. 1., izostalo zaradi nepremagljive ovire (višje sile), ako se ni v resnici opravilo pravočasno.
§ 14.
Banke, hranilnice, drugi kreditui zavodi in zavarovalnice, ki imajo v katerem v g 11 oznamenjenih ozemelj svoj sedež ali podružnico in so zaradi vojne preložile pretežni del blagajniške službe od tam v ozadje, niso dolžni izpolnjevati zaveznpsti na kraju svojega prejšnjega upravljanja blagajnice, temveč lahko izpolnjujejo v kraju, v katerega so preložili svojo blagajnično službo.
Pravica vzajemnosti.
§ 15.
Kolikor morejo upniki, ki imajo v luzemstvu svoje stanovališče ' (sedež), v drugi državi uveljavljati zasebnopravne terjatve samo z omejitvami, so terjatve upnikov, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v tej državi, podvržene enakim omejitvam.
Sklepna določila.
g 16.
(1)	Vlada se pooblašča z ukazom izpremeniti ali dopolniti določila tega cesarskega ukaza kolikor to zahtevajo gospodarske potrebe.
(2)	Zlasti se vlada pooblašča izdati od določil I tega cesarskega ukaza razlikujoče se predpise
o odlogu zasebnopravnih terjatev zoper 'dolžnike, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod na Gališkem ali v Bukovini'in pri tem zaukazati pristojbinske ugodnosti za primer ponovnega proteste vanja.
§ H.
(1)	Ta cesarski ukaz dobi moč 1. dne januarja 191 C. 1. Hkrâtu izgubita moč cesarski ukaz z dne 25. maja 1915. I. (drž. zak. št. 138), kolikor obsega določila o rečeh, ki so uravnane v tem cesarskem ukazu, in ukaz z dne 28; junija 1915. 1. (drž. zak. št. 184).
menic ali čekov, nadalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, so odložene, ako so postale plačne ali postanejo plačne pred 1. dnem januarja 1917. 1., za sedaj do vštetega 31. dne decembra 1916. 1.
(3)	Za potegnjene menice ah čeke, izdane pred
1.	dnem oktobra 1915. 1., kojih trasat, in za lastne menice, izdane pred istim dnem, kojih iz-datnik ima svoje stanovališče v ozemlju, ozna-menjenem v odstavku 1, se odlaga plačilni dan, ako je postala ali postane menica ali ček plačen med 1. dnem avgusta 1914. 1. in 31. dnem decembra 1916. 1., za sedaj na 1. dan januarja.
1917.	1.
(2)	Izvršiti ta cesarski ukaz je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 22. dne deoembra 1915. 1.
Franc Jožef s.
Stürgkh s. r. Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Morawski s. r.
Hohenlohe s. r. Hochenbnrger s. r. Hussarek s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Spitzmüller s. r.
(4)	Za menice in čeke. izdane pred 1. dnem oktobra 1915. 1., kojih trasat, in pri lastnih menicah, kojih izdatnik ima svoje stanovališče izven imenovanega ozemlja, ki pa so plačne na Gališkem ali v Bukovini, je plačilni dan odložen na
1.	dan februarja 1916. L, ako je menica ali ček postal ali postane plačen pred 31. dnem januarja ' 1916. 1. Ako postane taka menica ali tak ček pozneje plačen, se ne odloži plačilni dan.
(5)	Ustrezno odlogu plačilnega dneva se preloži tudi rok za protestovahje.
(6)	Pri menicah in čekih, ki so bili izdani ali se izdadö po 30. dnevu septembra 1915. 1, ni zakonitega odloga, ne kraté določil § 8.
385.
Ukaz vsega ministrstva z dne 22. decembra 1915.1.
(7)	Za uporabljanje tega ukaza velja pri potegnjenih menicah in čekih pri imenu ali firmi trasata navedeni kraj za trasatovo stanovališče, pri lastnih menicah kraj izdaje za izdatnikovo stanovališče.
o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev zoper dolžnike na Gališkem in v Bukovini.
Na podstavi § 16 cesarskega ukaza z dne 22. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 384) se ukazuje tako:
Obseg odloga.
§ I-
(1)	Dolžnikom, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod na Gališkem ali v Bukovini se dovoljuje odlog po naslednjih določilih.
(2)	Pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastale zasebnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz
Od odloga izvzete terjatve.
§ 2.
Od odloga, določenega v § 1, so izvzete:
1.	terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 1163 o. d. z.);
2.	terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb;
3.	terjatve za prodane reči àli dobavljeno blago na podstavi pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. dnem avgusta 1914. L, ako se je izročitev ali dobava izvršila ali se izvrši šele po 31. dnevu julija 1914. L, razen ako jo je bilo opraviti pred 1. dnem avgusta 1914. 1.;
4.	terjatve društvenih bolniških blagajnic (§ 60 zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]) in nadomestnih zavodov (§ 65 za-
kona z dne 1«. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.] in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138]) za plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje;
5.	pravice do plačevanja obresti in letnin
a)	na podstavi terjatev, ki služijo za prednostno založbo zastavnih listov in fundiranih bančnih zadolžnic ;
b)	na podstavi terjatev hranilnic proti občinam ali drugim javnim korporacijam;
c)	zoper zastavnega dolžnika na podstavi drugih knjižno zavarovanih terjatev;
/
6.	rentne terjatve in pravice do dajanja za preživljanje;
7.	terjatve, ki gredo družbi Rdečega križa, nadalje zakladu za podpiranje svojcev mobilizo-vancev ali za drugo pripomaganje o priliki vojne neposrednje ali na podstavi nakazila (§ 1408 o. d. z.);
8.	terjatve za plačevanje obresti in vračila glavnic iz dolžnosti, jamčenih po državi.
Terjatve iz zavarovalnih pogodb.
§ 3.
(1)	Od zakonitega odloga so nadalje izvzete pravice :
1.	iz pogodb o zavarovanju življenja do odkupa ali dovolitve posojil do višine 300 K in do plačila zavarovalne vsote do višine 3000 K;
2.	iz zavarovalnih pogodb, ki so bile posebej sklenjene za primer smrti v vojni, do polne višine zavarovalne vsote;
3.	v vseh drugih zavarovalnih strokah do višine 2000 K, ako presega vsota odškodnine 2000 K, do 2000 K in 12 odstotkov 2000 K presegajočega zneska vsote odškodnine, nikakor pa ne do več nego skupaj 5000 K;
4.	do plačila zavarovalnih premij, in sicer
a)	ako postane premija plačna po 31. dnevu decembra 1915. h, za vsako premijo do višine 30 K,
b)	ako so bile premije plačne pred 1. dnem januarja 191«. h, do višine 50 K vsote zaostanka plačnih 1. dne aprila in 1. dne oktobra 1916. 1.
(2)	Za terjatve premij, omenjene v odstavku 1, št. 4, lit. b). ne veljajo dogovorjeni okrajšani tožbeni rokovi.
(3)	Pravnih škod, ki so v pogodbi spojene s tem, če se zavarovalna premija ne plača pravočasno, ne more uveljavljati zavarovalec, ako se da le v odstavku 1, št. 4, lit. a) oznamenjeno plačilo. Zavarovatelj, ki je plačal delno plačilo, ostane dolžen plačati ostali del premije.
(4)	Zavarovalec je dolžen brez vnovične zdravniške preiskave obnoviti pogodbe za zavarovanje življenja, ki ugasnejo brez odkupa, ker sc niso pravočasno plačale od odloga izvzete premije (odstavek 1, št. 4, lit. a), ali se predrugačijo v premij prosta zavarovanja z zmanjšano zavarovalno vsoto, v 6 mescih po dnevu plačnosti, če se dodatno plačajo od odloga izvzeti zaostanki z zamudnimi obrestimi vred.
Terjatve iz tekočega računa, hlugajničnih listkov in vložnih knjižic.
§ 4.
(1)	Terjatve iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke so odložene z omejitvijo, da se more v leku koledarskega mesca pri deželnih in delniških bankah zahteVati plačilo do višine 3 odstotkov 1, dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve, najmanj pa 400 K in največ 3000 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke (zakon z dne 1. julija 1889. 1. [drž. zak. št. 91]), plačilo do višine 2 odstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K in največ 500 K, in
pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K.
«
(2)	Zoper zahtevo, naj se terjatve iz tekočega računa preodkažejo na obstoječe račune ali na račune, ki se začnč nanovo, pri istem kreditnem zavodu, se ne more ugovarjati s tem, da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog.
§ 5.
Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 1. dnem avgusta 1914. L, so odložene z omejitvijo, da sc more od iste vloge v teku enega koledarskega mesca zahtevati pri deželnih in delniških bankah ter hranilnicah plačilo do višine 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke, plačilo do višine 100 K in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K.
§ 6.
Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo za blagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo vsakočasno terjati po prejšnjih ukazih o odlogu in po tem ukazu, lahko vračuni presežek, kadar se znova zahteva plačilo.
Pravico ,<lo povračila iz plačevanja terjatev s predpravicami.
§ 7.
Terjatve za povračilo za tretjo osebo plačanega dolga davkov ali javnih davščin so odložene po določilih § 1, v izvršilnem postopku pa uživajo predpravico plačane terjatve. Določila § 54 k. r. in § 24 por. r. ostanejo neizpremenjena.
Vpliv višje sile na menico in čoko.
8 8-
Ako je pri menicah ali čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali protestovanju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno'dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče 10 delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogočo, dognati oviro in njeno trajanje.
Vračovanjo obresti in blagajniški Skonto.
§ 9.
(1)	Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3, 4, 5 in 8) odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje obresti, ki gredo po pogodbi za čas do plačnosti terjatve.
(2)	Ob preračunu, zneska, ki ga je plačati iz odložene terjatve po preteku odloga, se v dvomu ne sme odbiti blagajniški Skonto.
Rokovi zastaranja in tožboni rolcovi.
§ 10.
Doba odloga se ne vračuni ob preračunu roka zastaranja in zakonitih rokov za vloŽbo tožbe.
Odpoved in dogovorjene pravne škode.
§ H.
(1)	Od denarne terjatve, ki 'je postala ali postane plačna z odpovedjo, izjavljeno med 1. dnem avgusta 1914. 1. in 31. dnem decembra 1910. L, se morejo v času, za katerega se z odlogom odlaga plačilo plačnega zneska, terjati samo obresti, ki gredo po pogodbi za čas do plačnosti terjatve.
(2)	Z odpovedjo opravilnega deleža pridobitne in gospodarske zadruge, izjavljeno v letih 1915. in 1916. je ravnati tako, kakor bi se izjavila 1. dne januarja 1917. 1.
(3)	Pravica odpovedati ali zahtevati, naj se takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ali obroki zasebnopravnih, prpd 1. dnem avgusta 1914. 1. nastalih denarnih terjatev ne plačevali pravočasno, ali druge za oznamenjeni primer dogovorjene pravne škode, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti, se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so postali plačni ali postanejo plačni pred 1. dnem januarja 1917. I.
Pobot.
§ 12.
Okolnost, da je terjatev odložena po določilih tega ukaza, ni na potu pobotu z drugo terjatvijo.
Pravd nepravni predpisi.
§ 13.
(1)	Sodnega postopka o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo odloženih terjatev, ni nadaljevati dotlej, da poteče rok odloga, razen ako toženec predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka. Ako se je pa že pred 1; dnem avgusta 1914. 1. vršil prvi narok v zmislu § 239 c. p. r. ali ustna sporna razprava, je nadaljevati sodni postopek in v razsodbi določiti rok za plačilo, vštevši pravdne stroške, tako, da se začne od zadnjega dneva roka odloga (§ 1). Ako se je ta dan navedel koledarsko v sodbi, izrečeni pred pričetkom veljavnosti tega ukaza, se preloži začetek roka plačila na dan, katerega je treba plačali po določilih tega ukaza.
(2)	Nove tožbe za plačilo odloženih terjatev je zavračati.
/
Izvršba.
§ H-
(1)	Izvršilnih dejanj, všlevši izvršbo za zavarovanje, v prid odloženim terjatvam ni dovoljevati'v roku odloga, že dovoljenih pa ni izvršiti. Tekočega izvršilnega postopka, izvzemši prisilno upravo in prisilno dajanje v zakup, ni nadaljevati. Že vročeni preodkazni sklepi ostanejo v moči. Z izvršbo poterjane zneske je razdeliti.
(2)	Izvršilna dejanja, ki so se opravila, preden se je na izvršilnem sodišču izvedelo za cesarski ukaz z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 2IG), ostanejo v moči.
(3)	Začasne odredbe v prid odloženim terjatvam se lahko dovolé in izvršč.
Sodniški odlog.
§ 15.
(1)	Osebam, oznamenjenim v § 1, odstavek 1, k\hko naprošeno sodišče za dolžnosti vsake vrste po naslednjih določilih (§§ 16 do 19) dovoli odlog in pravtako izreče, da pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti (g 9, odstavek 1), ne nastopijo ali se odpravijo.
(2)	Sodišče lahko nadalje razsodi, da se pravne posledice, če pogoj ni nastopil, izpregle-dajo ali odpravijo, ako so vojni dogodki onemogočili, da bi nastopil pogoj. Ako je treba, je za izpolnitev pogoja postaviti vnovičen rok.
§ 1C.
(1)	Pravdno sodišče lahko na , tožencev predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne škode, gledé terjatev, ki so izvzete od zakonitega odloga, določi v sodbi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo.
(2)	Taka doba se more dovolili za celo terjatev ali en del, toda ne čez. 31. dan decembra 1916.1. Sodniški odlog, ki se je dovolil do vštetega 31. dne decembra 1915. 1. ali po § 16 ukaza z dne 17. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 273) podaljšal do tega dneva, velja za podaljšanega do vštetega 31. dne marca 1916. 1. Sodišče pa lahko na predlog, zaslišavši nasprotnika (§ 56 izv. r.), sklene nadaljnje podaljšanje najdalje do vštetega 31. dne decembra 1916. 1. ali okrajša zakonito podaljšbo.
(3)	Toženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, narediti verojetne.
(4)	Sodišče sme dovolitev dobe narediti odvisno od dajatve varnosti.
(5)	Zoper dovolitev sodniškega odloga, nadalje zoper njega odreko po sodišču druge stopnje ni pravnega pomočka.
(6)	Ta določila se ne uporabljajo na terjatve iz menic ali čekov.
§ 17.
(1)	Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima upnik svoje stanôva-lišče, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se določi plačilni rok za terjatev, izvzeto od zakonitega odloga. To lahko predlaga dolžnik tudi tedaj, ako je njegova obveznost ugotovljena v izvršilnem notarskem aktu. Ako se je izdalo zoper dolžnika plačilno povelje v opominjevalnem postopanju, more v roku za upor predlagati na sodišču, ki je izdalo plačilno povelje, pripoznavši upnikovo terjatev, naj sc določi plačilni rok.
(2)	Sodišče mora pred odločitvijo o predlogu zaslišati upnika (§ 56 izv. r.) in potem razsoditi s sklepom. V sklepu, s katerim se dovoljuje plačilni rok, je izreči dolžnikovo dolžnost, da plača pripoznano terjatev. Ako se je izdalo zeper dolžnika plačilno povelje v opominjevalnem postopanju, mora sodnik, izpreminjujč v plačilnem povelju ustanovljeni rok, določili novi plačilni rok s sklepom. '
(3)	Stroške zasliševanja mora dolžnik povrniti upniku, razen ako je upnik odklonil zahtevo odloga, ki jo je dolžnik stavil izvensodno in ki je očitno osnovana.
(3)	Določila § 16 se primerno uporabljajo.
§ 18.
(1)	Ako se je s sodniškim odlogom dovolilo plačevanje najemnin ali zakupnin v obrokih, nastopijo pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, le tedaj, ako se ti obroki ne plačujejo pravočasno.
(2)	Ako se lak obrok ne plača pravočasno, more najmodavec ali zakupodavec’ najemniku ali
j zakupniku odpovedati z veljavnostjo za prihodnji I rok odpovedi.
§ 19.
(1)	Izvršilno sodišče lahko na predlog zavezanca s pogoji, oznamenjenimi v' § 16, odstavek 1, odloži izvršbo v prid terjatvi, ki je izvzeta od zakonitega odloga, najdalje do 31. dne decembra 1916. 1. in zaukaže razveljavo že opravljenih izvršilnih činov tudi brez varnosti, zahtevane v § 4-3, odstavek 2, izvr. r. Taka odložitev je nedopustna, ako je pravdno sodišče že po §§ 16 ali 17 dovolilo plačilni rok.
(2)	Na dovolitev odložitve se primerno uporabljajo določila § 16, odstavek 3 do 5.
(3)	Po določilih prejšnjih ukazov o odlogu odložena izvršba se po istih pogojih na predlog zavezanca lahko odloži dalje do najdalje 31. dne decembra 1916. L, ako rok odložitve ni potekel že pred 31. dnem decembra 1915. 1.
(4)	Zahtevajoči upnik ne more zahtevati povračila izvršilnih stroškov, nastalih za odloženo izvršbo, ako je odklonil zahtevo odloga, ki jo je
stavil dolžnik izvensodno in ki je očitno osnovana.
/
Razvaljava zakonitega odloga s sodniškim izrekom.
a) Postopek.
§ 20.
(1)	Upnik more na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima dolžnik svoje stanovališče (sedež), predlagati, da se za njegovo terjatev razveljavi zakoniti odlog. Tak predlog se ne more staviti na sodišču okolišev zbornih sodišč Krakov, Wadovice in Nowy Sacz pred l.„dnem februarja 1916. 1. na kakem drugem sodišču na Gališkem ali v Bukovini pa ne pred 1. dnem maja 1916. 1.
(2)	O predlogu je povabiti dolžnika na ustno razpravo (§ 56 izv. r.). Povabilo mu je vročiti po predpisih o vročevanju tožb.
(3)	Pred odločbo mora sodnik, ako je treba, zaslišati pojasnilnike, ki poznajo dolžnikov gospodarski položaj.
(4)	Zoper zavrnitev predloga ni pravnega pomoČka.
(5)	Upnik ne more zahtevali povračila stroškov tega postopanja, četudi se ugodi njegovemu predlogu. Upnik mora povrniti dolžniku stroške tega postopanja, ako je bil.njegov predlog očividno
neosnovan ali ako ni pozval dolžnika, naj plača, preden je stavil predlog, in ako je dolžnik takoj na sodišču izjavil, da je pripravljen plačati zneske, za katere se izreka razveljava zakonitega odloga.
' /
b)	Pogoji in obseg razveljave zakonitega odloga.
(1)	Predlogu je ugoditi s sklepom, ako upnik verojetno izkaže, da dolžnikov gospodarski položaj ne opravičuje zakonitega odloga ali ga ne opravičuje v polnem obsegu. Pri tem se je zlasti ozirati na nadaljevanje dolžnikovega gospodarskega obrata in na to, v koliko more dolžnik, ne da bi škodoval svojemu gospodarstvu, nabaviti za plačilo potrebne novce.
(2)	V. ■ sklopu sodišča je izreči, za kateri
znesek terjatve in s katerim dnem se razveljavlja zakoniti odlog. Pri tem se ne smejo določati raneji nego v naslednjem oznamenjeni dnevi in, ako znaša terjatev več nego 30 K, ne višji nego nastopno oznamenjeni delni zneski z obrestimi vred, pripadajočimi nanje.	f
	V okoliših zbornih sodišč Krakov, Wadowice in Nowy Sïjcz	V ostalih delih Galicije in v Bukovini •
31. dne marca 1916. t.	10%	
30. dne		
junija 1916. 1.	15%	10%
30. dne septembra 1916. 1.	15%	10%
31. dne decembra 1916. 1.	20%	10%
c)	Sodno uveljavljanje ne več odložene terjatve.
§ 22.
(1) Po pravnomočnosti sklepa, s katerim se razveljavlja zakoniti odlog, more upnik sodno uveljavljati svojo terjatev, predloživši la sklep.
(Slovenlsch.)
257
(2)	S tožbo, da se plača znesek, za katerega se je razveljavil zakoniti odlog, se more zahtevati tudi plačilo drugega dela terjatve. Obsodba na plačilo, za katero gre dolžniku ob času izreka sodbe še zakoniti odlog, je dopustna; toda rok za plačilo, vštevši pravdne stroške, je določiti v soglasju s sklepom o razveljavi zakonitega odloga, za zneske, ki niso prizadeti s tem sklepom, pa tako, da se prične od zadnjega dneva roka zakonitega odloga.
(3)	V prid izvršljivi terjatvi, za katero je razveljavljen zakoniti odlog, se more postopati z izvršbo.
(4)	Ako je 'sodišče za terjatev razveljavilo zakoniti odlog, ni dopusten sodniški odlog (§§ 16 do 19).
d)	Menice in čeki.
§ 23.
(1)	Določila §§ 20 in 21 se primerno uporabljajo na menice s premembo, da mora pri menicah z višjo menično vsoto znesek, za katerega se odsodi zakoniti odlog, doseči najmanj po 50. K. O vsebini sklepa, s katerim se razveljavlja za menico zakoniti odlog, naj upnik obvesti regresne zavezance, kolikor je znan njihov naslov.
(2)	Raîveljava zakonitega odloga ima učinek le nasproti dolžniku, zoper katerega se je izrekla.
§ 24.
(1)	S pravnomočno razveljavo zakonitega odloga postane menica, ki ni postala plačna že pred 1. dnem avgusta 1914. 1., plačna, kadar se pokaže, z zneskom, izvzetim od odloga. Pokaz ni dopusten pred dnevom, določenim v sodnem sklepu. Hkratu z menico je predložili sodni sklep.
(2)	Zoper regresne zavezance iz menic v odstavku 1 oznamenjene vrste se more predlagati razveljava zakonitega odloga le, kolikor se je pravomočno razveljavil zakoniti odlog nasproti akceptantu (izdatniku lastne menice).
(3)	Ako se pl.ača delno plačilo, je na menici zaznamovati, kdaj, kdo in v kateri višini je plačal. Tistemu, ki plača, je dati pobotnico na prepisu menice.
§ 25.
(I) Ako plača regresni zavezanec delno plačilo (§§ 21 in 23) na menico, ki je postala
plačna pred 1. dnem avgusta 1914. 1., more razen zaznamka po § 24, odstavek 3, in pobotnice zahtevali poverjen prepis protesta. Da se je izročil poverjen prepis, je zaznamovati na protestu. Duplikat ali več nego en poverjen prepis protesta za vsako delno plačilo se ne sme izročiti. Podpis Avstrijsko-ogrske banke na prepisu protesta nadomešča njegovo poveritev.
(2) Ako uveljavlja regresni zavezanec povračilo delnega plačila, ki ga je plačal, zoper prednike ali akceptanta, je priložiti pri menicah, ki so postale plačne pred 1. dnem avgusta 1914. L, pobotnico in poverjeni prepis protesta, ako pa ni bilo treba protesta, pobotnico in poverjen prepis menice.
§ 26.
(1)	Pri menicah, ki so bile izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so poslale ali postanejo plačne med 1. dnem avgusta 1914. 1. in 31. dnem decembra 1916. L, je dognati, da se ni dalo delno plačilo (§ 21 in 23), s protestom, in sicer tudi tedaj, ako bi ga sicer ne bilo treba. Prednike je obvestiti po členu 45 do 47 m. r.
(2)	Pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1, se lahko nadomesti protest, ker se ni plačalo delno plačilo:
a) z izjavo «akceptantovo (trasatovo), izdatnika lastne menice ali domicilijatovo ;
h) z izjavo imetnika menice, ako se more nanj potegniti ček po § 1 zakona z dne 3. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 84), izvzemši primer, da ni mogoče poizvedeli opravilnega prostora ali, ako ga ni, stanovanja osebe, kateri je bilo treba prezenliruli.
(3)	Izjava se mora postaviti na menico ali z njo združen lišt (allonge) in podpisati jo mora tisti, ki poda izjavo. Obsegati mora dan prezcu-tacije in pripomnja, da se plačilo ni plačalo ali da se ni dobila oseba, kateri je bilo prezenlirali. Da se ohranijo menične pravice, se mora nadalje v roku, določenem za protestovanje, poveriti prepis z izjavo opremljene menice. Poveritev prepisa je zaznamovati na menici. Več nego en prepis menice za vsako delno plačilo se ne sme poveriti. Podpis Avstrijsko-ogrske banke na prepisu menice nadomešča njegovo .poveritev.
(4)	Ako plača regresni dolžnik delno plačilo na menico, oznamenjeno v odstavku 1, lahko zahteva razen zaznamka po § 24, odstavek 3, in pobotnice izročitev protesta o ne plačanem delnem
plačila ali, ako se jo protest nadomestil z eno v odstavku 2 oznamenjenih izjav, po predpisu odstavka 3 poverjeni prepis menice.
(5)	Ako regresni dolžnik uveljavlja povračilo delnega plačila, ki ga je dal, proti prednikom ali akceptanlu, je pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1, predložiti pobotnico in protest ali po predpisu odstavka 3 poverjeni prepis menice.
stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod, določila §§ 20 do 29 od prvega dne koledarskega četrtletja, ki sledi objavi razglasa ministrstva za notranje stvari. Razveljava zakonitega odloga se * pa ne sme izreči za prejšnji dan nego za zadnji dan lega koledarskega četrtletja.
Pravica vzajemnosti.
§ 27.
Na podstavi menic, za katere se je deloma razveljavil zakoniti odlog, so tožbe dopustne le glede zneska, ki je postal plačen.
§ 28.
Določila §§ 23 do 27 se zmislu primerno uporabljajo na čeke, ki so postali plačni pred 1. dnem avgusta 1914. 1.
§ 31.
Kolikor morejo upniki, ki imajo v tuzemslvu > svoje stanovališče (sedež), v drugi državi uveljavljati zasebnopravne terjatve samo v manjši izmeri ali z večjimi omejitvami, nego je določeno v tem ukazu, so terjatve upnikov, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v tej državi, podvržene enakim omejitvam.
Pristojbinskopravn« določila.
c)	Obči predpisi za postopanje, ki jih je uporabljali.
§ 29.
Na postopanje, uravnano v §§ 20 do 28, se uporabljajo določila o postopanju v državljanskih pravdah.
,	f) Izjeme.
§ 30.
r
(1)	Določila §§ 20 do 29 se ne uporabljajo na terjatve
1.	zoper javne korporacije, zoper deželne in delniške banke, hranilnice, kreditne zadruge in druge kreditne zavode ter zoper zavarovalnice;
2.	zoper dolžnike, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod v ožjem vojnem ozemlju.
(2)	Ako se po pričetku veljavnosti tega ukaza raztegne širje vojno ozemlje na dele ožjega vojnega ozemlja, se uporabljajo na dolžnike, ki imajo v teli novih delih širjega vojnega ozemlja svoje
§ 32.
(1)	Ako se je plačala pristojbina za protest že, ko se je protestovalo, ker se ni plačalo delno plačilo na menico, je protest zaradi tega, ker se ni plačalo nadaljnje plačilo, oproščen pristojbine po t. št. 116, lit. g), zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89). Natančnejša določila se ukrenejo š posebnim ukazom.
(2)	V § 26 oznamenjena izjava akceptanta (trasata), izdatnika lastne menice ali domicilijata ali imetnika menice ni predmet pristojbine.
§ 33.
Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1916. 1. Hkratu izgubi moč ukaz z dne 17. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 273).
Stürgkh s. r. Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s r. Monnvski s. r.
Hohenlohe s. r. Hochenburger s. r. Hussarek s. r. Zenker s. r.
Loth s. r.
Npit/.iniillcr s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1910.
v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1916 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se -je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
------------. !
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .			4 K 20 h		Letnik 1866. za .			4 K 40 h	Lelnik 1883. za .		5 K	—	h	Letnik 1900. za .		7 K	— h
»	1850.	II *	10 „	50,	n	1867.	v •	4,-,	T»	1884. „ .	5 ,	—		It	1901. „ .	6 ,	II
It	1851.	II *	2 „	60 ,	it	1868.	It	4 , - ,	It	1885. , .	3 „	60	„	P	1902. „ .	7 ,	50 ,
P	1852.	It *	5 ,	20 ,	n	1869.	It	6 , — ,	II	1886. „ .	4 „	60	T	It	1903. ,	9 „	II
p	1853.	„ .	6 ,	30 „	n	1870.	II	2 , 80 „	It	1887. „ .	5 ,	—	P	n	1904. „ .	5 „	P
n	1854.	„ .	8 ,	40 „	r	1871.	11 •	4 , - ,	n	1888. „ .	8 .	40	P	p	1905. „	« „	n
r	1855.	n •	4 ,	70 ,	n	1872.	II	6,40 „	n	1889. „ .	6 „	—	n	p	1906. „	12 ,	n
P	1856.	n •	4 „	90 „	n	1873.	II *	0 » 00,	1 n	1890. , .	5 ,	40	n		1907. ,	13 „	*
p	1857.	71	•	5 ,	70 ,	„	1874.		4 „ 60 „	n	1891. „ .	6 „	—	n	p	1908. „	9 „ 8 „	»
it	1858.	11 •	4,	80 „	it	1875.	II •	4 » 	 *		1892. „	10 „	—	T	p	1909. „		50 „
»	1859.	II •	4,	T	it	1S76.	„ .	3,-,	n	1893. ,	6 ,	—	P	p	1910. ,	8 n	40 ,
n	1860.	n •	3 »	40 ,	it	1877.	It	2 , - ,	it	1894, „	6 ,	—			1911. „	7 ,	— v
it	1861.	it •	3 „	T	tt	1878.	II •	4 , 60 ,	n	1895. „	7 „	—	r	p	1912. „	12 „	50 ,
n	1862.	n •	2 ,	80 ,	it	1879.	11 •	4 „60,	„	1896. „	7 ,	—	„	p	1913. „	9 ,	50 „
it	1863.	n •	2 „	80 ,		1880.	It •	4 „ 40 „	„	1897. ,	15 ,	—	T	p	1914 ,	15,	— ,
v	1864.	n •	2 n	80 „	n	1SS1.	11	4,40 „	n	1898. „	6 ,	—	It				
it	1865.		4 *	It	n	11682.	n	6 „ — r	n	1899. „	10 ,	—	It				
Prodajna cena za letnik 1915. se naznani začetkom januarja 191 G. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako so naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatlli, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne ceno (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od lota 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.