ti priti prejemaš: u
i slo leto naprej 26 K — h »ol leta , 13 , — , letrt , , 6 , 60 , mesec , 2 ,20,
Vspravalitva prejsmaa: sa
salo leto naprej 20 K — b jol leta , 10 , — , ietrt , . 6,-„ aseaec , 1 „ 70 „
Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroftnlno in laserata sprejema npravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi sc ne vračajo, nefraokovana pisma ne vsprejemsjo.
Urednlitvo je v Seme-
Diskih ulicah St. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 216.
V Ljubljani, v soboto 20. septembra 1902.
Letnik XXX.
Nazadnjaki.
P. n. g. Rok Drofenik, soc. demokrat, ^pisatelj« in v svojih prostih urah napred-njak, bi bil jako jezen, če bi kdo reke), da so njegovi finančni nazori še bolj nazadnjaški, kakor volilni red, katerega pristaš je njegov istotako pisateljsko nadarjeni in napredni brat po duhu dr. Tavčar.
Izdal je v drugi izdaji svojo knjižico o štolnini. Ta soc.-demokraški kanonist in finančnik je tu izkopal stari štolni red iz leta 1783 ter poučuje svoje socialistične in liberalne prijatelje, da naj vsakega duhovnika tožijo, kateri bi zahteval kaj več, kakor je cesar Jožef II. določil 1. 1783 po Kristusovem rojstvu.
P. n. g. Rok Drofenik naj ne misli, da pišemo zaradi njega ta članek, kajti mi smo prepričani, da si on te juridične finte ni izmislil, ampak jo je izkopal iz nemških socialističnih brošur.
Tudi stvar sama na sebi ni nikakor razburljiva, kajti državni štolni patenti so po konkordatu odpravljeni in niso bili potem nikdar obnovljeni. Majske postave pa priznavajo obstoječi cerkveni štolni red. Torej se od drž. oblasti v tej stvari ne more pričakovati, da bi se ponižala do ekBekutive soc.-demokraške Iegislative.
Mi bi bili radovedni, kaj bi rekel p. n. g. Rok Drofenik, če bi kdo danes zahteval, naj se delavci po tovarnah plačujejo z istimi mezdami, katere so dobivali 1. 1783 poljski delavci! G. Rok Drofenik bi moral za 5 gld. delati celo leto, kar bi mu javaljne prijalo. Ali če bi mi rekli, da se naj vsem uradnikom znižajo plače na mero iz 1. 1783, da bi n. pr. oni, ki ima danes 3000 K na leto, vlekel le 500 K! To bi prišli hitro vsi in bi nam dokazovali, da so se denarne razmere silno izpremenile, da novec nima več tiste vrednosti, kakor jo je imel včasih. Saj so bili časi, ko si kupil kravo za 4 gold. in konja za 8 gld. Zdaj bi se ti vsakdo smejal, če bi prišel na konjski semenj in bi hotel kupovati konje po ceni iz 1. 1783.
Pa to sicer preprosto premišljevanje je previsoko za naprednjake. Oni gonijo svojo
dalje. Pripetil se jo pa nedavno zanimiv Blučaj na Gorenjskem, ki kaže jasno, kakšni zapeljivci ljudstva so liberalci in soc. demo kratje, ki besno in slepo tirajo svoje pristaše v boj proti duhovščini.
Naprednjak D. G. na Jesenicah bi moral ob pogrebu svojega otroka plačati vseh stroškov skupaj za ogleda, župnika, mežnarja, cerkev, ministrante in svečo (75 kr.) vsoto 2 gl. 85 kr. Župnik mu je dal specificiran račun, da je natančno vedel, da je vse po Stolnem redu opravičeno.
Cez nekaj časa pa je začel, poučen od svojih liberalnih prijateljev, zabavljati čez župnika in mu očitati, da jo tat in goljuf, ker je računil pri pogrebu svečo, do katere nima nobene pravice. Ko župnik to zve, čutil se je prisiljenega, da toži. Pri sodniji v Kranjski gori vzdržuje naprednjak svojo trditev ter se sklicuje na Drofenikovo brošuro o osr-kvenih pristojbinah, katero je tudi s sabo prinesel. Župnik izjavi, da on ravna tako, kakor se brez ugovora ravnali njegovi predniki, ter pristavi, da je v jeseniški župniji od pamti-veka navada, da ima duhoven pri vsakem pogrebu, tudi pri otroškem, svečo. Da še pri pogrebih ubožcev, kjer je pogreb zastonj, ima duhovnik svečo.
Okrajna sodnija se je obrnila za pojasnilo v tej zadevi na c. k. deželno vlado in kn. šk. ordinarijat. Ker je pa sodnija na podlagi pojasnil obeh oblasti spoznala za merodajno tudi krajevno navado, dalo je županstvo jeseniško izjavo, da je res, kar trdi župnik, da je na Jesenicah navada, da ima duhovnik pri vseh pogrebih brez izjeme svečo, tudi pri pogrebih, ki so zastonj. Na podlagi tega jo bil naprednjak obsojen v denarno kazen in v poravnavo stroškov. Ker se je pritožil na deželno sodnijo, je bil tudi tu obsojen.
Naprednjak, zapeljan po sccijalnih demokratih in Drofenikovi brošuri, je zdaj imel stroškov do 200 K — za 75 kri
Navedli smo ta slučaj, ker nam kaže, kako delajo izvestni »ljudski prijatelji«. Po »Narodu« in »Rodoljubu« hujskajo ljudi na duhovna, in namesto obetanih zlatih gradov dobe slednjič ubogi ljudje zavest, da so bili — zapeljani.
I. slovenski profialkoholnl shod.
Ako rečemo protialkoholni, s tem nočemo reči, da smo proti vsakemu alkoholu, marveč le proti njega nezmernemu uživanju, proti njega zlorabi, kakor smo to že povdar-jali v člankih, ki so pripravljali na shod, in zopet na shodu samem. Kadarkoli tedaj rabimo ta izraz, naj se umeva v tem smiBlu.
Ce smo pa zapisali v naslov številko »I.«, je iz tega razvidno, da preteklo sredo nišmo bili zadnjič v to svrho Bkupaj.
Boj, ki smo ga začeli, — tega si nič ne prikrivamo — je težak. Težak zlasti zato, ker je vprašanje, okolu katerega se suče, obdano b predsodki, kakor s kitajskim zidom. Že kardinal Manning je tožil: Velika težava je, obrniti pozornost ljudstva resnobno na predmet. Zmerni ljudje poznajo in uvažujejo vse premalo vsestransko bedo pijancev.
Mi imamo v deželi dva sov r a ž n i k a, močna in nevarna, izmed vseh največja — to sta liberalizem in — pijančevanje. Ta dva sta kriva večinoma vsega zla materialnega kakor moralnega. In proti prvemu izrabljamo vse svoje moči, čas in denar in dobro ime. Prav tako in vse hvale vredno ! Toda če se na eno plat tako žrtvujemo, je vredno in potrebno, da tudi na drugo pogledamo, tembolj, ker sta sibašta dva naša sovražnika, liberalizem in pijančevanje, najboljša zaveznika, sirokodr-žita in se podpirata! Kako, tega menda ni treba šele razlagati. Co bomo pijančevanje omejili, bomo obenem tudi liberalizmu tla izpodbili.
Ta boj ne bo brezvspešen, naš boj ima zagotovljeno v bodočnosti sijajno zmago, to bomo videli v nekaterih desetletjih. Samo če bomo vstrajni; in vstrajni moramo biti!
Naših člankov o pijančevanju se je tudi »Narod« prijazno Bpomnil in reagiral nanje — po svoje. Nam še na misel ne pride, da bi se hoteli z »Narodom« pričkati o tem,
kar trdi, da baš »klerikalci« so največji pijanci, dočim liberalci Bami — popolni abstinenti. Ko smo po svojem shodu Bpremili nekatere gospode na kolodvor, pridrvil se je — kakor nalašč — mlad pijan človek v vestibul, se zakadil v enega gospodov in upil: Proč kaplani! Farji proč ! itd. Mi smo se spogledali in muzali, češ, to je gotovo »klerikalni« pijanec! Vidite, liberalčki, taki so — vaši 1 In takih eksemplarov je nešteto. To je tista omika, s katero hočete zveličati ves svet! Ravno ob priliki tega shoda so iz neke novomeške gostilne pijani liberalci poslali »Slov.« uredništvu sramotilno razglednico s protestom proti nam, da se borimo proti njihovi ljubljeni pijanosti.
»Narod« modruje: »Boj proti pijančevanju je nujen, ali na to, da bi naša duhovščina pri tem ksj pomagala, ni misliti. Saj je pijančevanje glavni vzrok, da imajo klerikalci ljudstvo na vrvici.« Dobro! »Narod« pravi, da duhovščina proti pijančevanju ne bo nič storila. To so bo šele videlo. — Potem nadaljuje : »Boj proti alkoholizmu ni samo potreben, nego zamore postati tudi vspešen, če se energično začne.« Vsa duhovščina ne bo nič storila, boj pa je vspešen, torej je samo naravno, da bodo ta boj pričeli in energično izvojevali liberalci. Mi smo že imeli svoj prvi shod proti pijančevanju. V kratkem pričakujemo liberalnega. Seveda bodo Tavčar — ki ga tako pri srcu peče surovost kranjskega kmeta — in tovariši postali popolnoma abstinenti, kakor je to samo ob sebi umevno od načelnikov tega gibanja. No, mi bomo libe-ralce opazovali, kako se bodo lotili in kako nadaljevali to »vspešno« delo! Ako bodo tako znali na tem polju delati, kakor znajo vsakemu našemu podjetju zabavljati, bodo s Slovenskega kmalu spravili zadnjega pijanca. A brez šale : »Narod« je pisal, da pijanču-jejo samo klerikalci, omikani ljudje, kakor so »Narjdovi«, nimajo te slabosti. Liberalci naj torej pridno delajo zoper pijančevanje,
in razmere v deželi se bodo spremenile _
v njihovem smislu. Karkoli bodo doBegli, za vse si bodo pridobili našo priznanje.
Toda, kako se je vršil naš shod?
LISTEK.
Liberalni Jeremija na razvalinah sveta.
bvet se podira. Prvi del njegov, bluza neke liberalne dame, je, kakor poroča »Slov. Narod« z velikim javkanjem, in t» govori vedno resnico, že pokončan. Kmalu bode razdejan ves svet. In kedo bode temu kriv ? Kedo drug, kakor »klerikalci« ! Ti so, kot nam poroča naš »Slov. Narod«, čisto poži-vinjeni. Sedaj so začeli vzgajati tudi že živali k sovraštvu do inteligentnih slojev človeške družbe. Ni jim zadosti, da s svojo zahtevo po splošni volivni pravici budo strasti v ljudstvu in hočejo »inteligenci« odvzeti mandate, katero smo mi že priposestovali. Ne, to tem živinam ne zadostuje, ampak tudi v srca živali Bejejo seme črta, seme sovraštva.
Poučil nas je o tej grozovitoati s hvale vredno točnostjo seveda naš »Slov. Narod«, list, ki vedno zadene jedro vsake stvari in se z malenkostmi ne peča nikoli. Torej na glavnem trgu ljubljanskem so golobje. Naše glasilo poročalo je tukaj resnico, katere no
moro utajiti ijpbeden »klerikalec«. Vidite,
pa le kriče ti nazadnjaki, da naš list piše neresnico. Takile so! Kar se spominjam, so na ljubljanskem glavnem trgu golobje. Naj »klerikalci« utaje to dejstvo, ako morejo.
Ti golobje so školovi, kajti tudi slepec mora videti dejstvo, da ima škof v Ljubljani svojo palačo tam, kjer so golobje, in da so golobje tam, kjer ima škof svojo palačo. Čudno, prečudno! Tega do sedaj Ljubljančani nismo vedeli in Bog zna, ali bi bili izvedeli in opazili to čudno dejstvo kedaj, da nam ni odprl st/mečih oči naš »Siov. Narod«. Naj »klerikalec« pride in izpodbije to dejstvo, da so golobje tam, kjer jo škofova plača, in da je ta tam, kjer so golobje. In vender kriče ti ljudje, da pišejo liberalni listi neresnico!
Kaj pa sledi iz ta dokazane tesne zveze škofovega bivališča z bivališčem golobov? Tudi to nam je hvale vredno pojasnil naš »Slov. Narod«. Brezdvomno je namreč neka zveza med škofom in golobi. Golobje so tam zaradi škoia. »Narod« pravi, da škof golobe ja v rižoti, zato jih je toliko po glavnem trgu. Mi nimamo pravice dvomiti nad resničnostjo to trditve »Narodove«, saj smo videli zgorej, kako je poročal resnico, ne-izpodbojno resnice, nič kot resnico in sic3r
v dveh slučajih. Kedor dvakrat resnico govori, jo tudi v tretje, ker v tretje gre, kakor pravi pregovor, rado. Dasi torej škof ne vabi k sebi na obed liberalcev, da bi ti iz lastnega vedeli, kaj škof jo, vender je dejstvo, da so v našem podnebji skoro nihče ne brani rižote z golobi, in zatorej le ve-rujmo »Narodu«, ako trdi, da škof jo rižoto z golobi. Zveza med škofom in golobi z glavnega trga je že tu. Ti golobje so torej »klerikalni« golobje. In edon teh »klerikalnih« golobov pokazal je liberalni dami svoje zaničevanje s tem, da ji je pokončal bluzo. Opravičeno je ožigosal to dejstvo naš »Slov. Narod«. Skof je vsemu kriv, to je žalostno dejstvo.
Kam pa bodemo še prišli!? Bluza jo pokončana, pokončana po krivdi »klerikalcev« Sedaj pridejo druge stvari na vrsto. Premeteni »klerikalci« pridobili so v golobih neutrudljivega pokončevalca liberalnih stvari. Saj vemo iz skušnjo, da so golobje v tem oziru neumorno delavni, pot skozi njihovo majhno tolo je kratka in kaj urno pade liberalne stvari uničujoči golobji izdelek proti zemlji. Sedaj pridejo za bluzo na vrsto druge stvari: klobuki, suknje itd., svet se je začel podirati. Po krivdi »klerikalcev« Golob je bil vedno krotka žival,
saj smo se učili v šoli: Golobček, čedna stvarica, — Vsak ljubi to in rad ima, — Mi bomo tudi, kakor ti, — Vsi pridni, dobri, čednoetni! Tak je bil do sedaj golob. Toda »klerikalna« zloba naredila je iz njega pravo zverino, ki bode pokončala svet, »Klerikalci« so prouzročitelji vsega zla.
En popotnik preveč.
Poslovenil M L (Konec.)
Deček se opogumi in odgovori živahno: „V Rim grem k sv. očetu."
„Kaj pa hočeš tam?"
„Učiti se hočem lepo peti."
„0 ti prekanjenec ti! Kako jo boš pa izvozil, ker si še tako majhen?"
»Tega jaz še sam nc vem. Toda jaz sem poslušal v cerkvi dečke, ko so peli, in kadar so peli prav lepo, so rekli ljudje: »Skoraj tako krasno pojo, kakor pri sv. Petru v Rimu pri sv. očetu."
»Kdo ti jc pa povedal, da gre naša ladija ravno proti Rimu?"
»Saj tega ne vem, kam gre ladija. Pa že večkrat sem slišal ljudi govoriti: ,Vsa pota peljejo v Rim'." In potem sem mislil,
Udeležba je bil« za prvi pot zadovoljiva. Večina je bila seveda duhovnikov, tistih, ki »ne bodo proti pijančevanju nič storili« — in hvala Bogu, tudi nekaj dija kov in bogoslovcev, ki bodo ponesli naSe gibanje med naSo mlado gardo. Zborovanje otvori v imenu »krščansko socialne zveze« odbornik g. I, Kalan. Pozdravi iz daljave došle gospode, omenja težav našega zapo-četega dela, zavrne nekaj ugovorov in vspod-buja k edinosti in vztrajnosti, kateri so zagotovljeni neogibni krasni uspehi v bodočnosti. Za predsednika shodu predlaga prof dr. J a n e ž i č a, za podpredsednika župnika T r u n k a ; tajnika sta bila g. Štrukelj, učitelj na Robu in nastopni medicinec g. Razbergar.
Pismeno je pozdravil shod početnik antialkoholnega gibanja na slovenskem Štajerskem, mariborski frančiškanski župnik P. Kilist Heric. V pozdravnem pismu med drugim jako lepo pravi: Trdno sem prepričan, da je ta shod enako imeniten in vele-važen za časni in večni blagor slovenskega ljudstva, kakor evharistični, ki se je vršil nedavno v slovečem svetišču Marijinem na Trsatu. Vojska zoper alkoholizem in vedno intenzivnejšečeščenje najsvetejšega Zakramenta, — to mora biti geslo apostolskega svečenika v 2 0. stoletja. Kardinala Manninga, velikega apostola zmernosti, je na smrtni postelji tolažila zavest, da se je v svojem življenju tako hrabro in stanovitno bojeval zoper enega izmed najhujših sovražnikov vsakega VBpešnega dušnega pastiro-vanja, zoper alkoholizem. Daj mili Bog. da bi našel blagi pokojni kardinal mnogo po-snemalcev !
Pismeno je prav toplo pozdravil shod tudi deželni odbornik g. vodja Povše, (žal, da se njegovo pismo, ker je napačno naslovljeno, na shodu ni prebralo). Dovoljujem si — pravi med drugim — navajati, da sem v budgetnem odseku interpeliral ministra, kedaj da hoče zopet predložiti zakonski načrt proti pijančevanju, o katerem je državni zbor ie v plenumu razpravljal in zakon skoro dognal. s>ebičneii pa, ki imajo velike žganjarije, so umeli doseči, da se je § 15. vrnil odseku narodno-gospodarskemu, v katerem sem takrat tudi sodeloval, nazaj; — žal, da je med tem nastala kriza v parlamentu, tako da še do sedaj nimamo toliko koristnega zakona «
Prvi govori g. K r a j n c iz bt. Jurja na Štajerskem o vplivu alkohola na posamnika in na družbo, o vzrokih naraščanja in pogubnosti alkoholizma in o sredstvih, kako ga omejevati.
Natančneje poročilo o shodu z govori vred bo objavljeno v posebni knjižici obenem s poročilom o shodu nepolitičnih društev. Zato tu ne bomo govorov obširneje podajali. Samo par statističnih dat, iz katerih je razvidno naraščanje pijančevanja in razvidna torej tudi potreba, da se mu jamemo ustavljati. L. 1881 je bilo v Avstriji 91000
gostiln, I. 1887 pa že 115.000, torej v 6 letih 24.000 večl Število žganjarij pa jena raslo v isti dobi od 16.130 na 34.250 (!) Z žganjepitjem vred narašča zlasti tudi pi-vopitje. Cd 1. 1881—1898 se je pivopitje v Avstriji podvojilo, na Češkem celo potrojilo. — Za alkoholne pijače se izda v Avstriji na leto 1500,000.000 K, v Nemčiji 2.500,000.000 mark in v Angliji 3000,000.000 mark. Seveda v tem niso všteti davki za hiralnice, norišnice, bolnice, sirotišnice, jetnifiniee in druge take zavode, ki jih polnijo zvečine pijanoi in pijancev otrooi. Iz tega je razvidna potreba gibanja proti pijančevanju. Razvidno je pa tudi, da v Avstriji — torej tudi na Slovenskem, kar moramo nasproti »Narodu« povdarjati — še ni najhujše; namreč imajo bolj kultivirane dežele še mnogo večji kon-sum, — dokaz, da omika sama še ni kos pijančevanju. Ce pa ni najhujše, je vendar dosti hudo in zadnji čaB, da stopimo nasproti tej prodirajoči in vse poplavljajoči reki.
Dr. Jožef Debevec je v šaljivi obliki pobijal predsodke, ki jih imajo nekateri proti treznosti in vzdržnosti. Posebno iz sv. pisma je nabral več dokazov, da so bili mnogi iz zgodovine božjega razodenja znani možje abstinenti.
Stavil je tudi več predlogov, med katerimi je na prvem mestu ta, da bi že skoro zagledal beli dan davno napovedovani — vodovod v Kranju.	(Dalje prih.
Vseslovansko planinsko društvo?
n.
V prvem razvoju turistike smo, in bilo bi proti vsem naravnim zakonom, ako bi hoteli iz tega razvitka preskočiti kar čez noč v »vseslovansko planinsko društvo«.
Slovanska planinska društva morajo ostati v struji sedanjega razvoja, morajo ostati avtonomna, ker se žal iz prej navedenih razlogov ne dajo tako centralizirati, kakor je nemško planinarstvo. Vendar približevanje se mora iskati, toda s hladnim razumom in po dejanskih razmerah.
Prva je, da se slovanski turisti med seboj spoznavajo. Slovenci, vzlasti turisti, nbo dovolj bogati, da bi redno hodili v Češke gore, v Karpate ali v Kavkaz. Vendar sem ter tja more ta ali oni v te kraje.
Tak naj išče osebnega stika z on-dotnimi turisti in tako vzbudi zanimanje za krasni slovenski planinski Bvet. Obenem pa prav lahko tudi slovenske turiste seznanja z drugimi slovanskimi zemljami, saj nam je v tem oziru dal zgled gosp. šolski nadzornik Siiasny s svojimi potopisi s Kavkaza in Krima.
Nadalje pa je naloga odbora „slov. planinskega društva", da izda s pomočjo pisateljskih in umetniških močij »vodnike« po slovenskih zemljah najprej v ruskem in poljskem jeziku. { čehi že sami skrbe po odboru praške podružnice za se-
da se ona gospa, ki tako lepo poje, gotovo tudi pelje v Rim k sv. očetu."
„Ti potepenec ti! Kaj pa pravijo starši?"
„Nič, ker so že umrli."
„Umrli so? Oče in mati? Ubogi otrok!"
„Kolera."
Deček izpregovori to strašno besedo popolnoma mirno, da, nekako ponosno. Saj je bil deček lahko nekako ponosen, da je gledal temu strahu cele dežele iz oči v oči in mu tudi srečno ušel. — Mornarji in popotniki sočutno gledajo dečka. Po kratkem molku ga vpraša zopet kapitan:
„Kdo ti je pa dovolil, da si se vkrcal na ladijo?"
„Nikdo mi ni dovolil. Videl sem mlado gospo, ki tako lepo poje, da je stopila na ladijo. Mislil sem si: ta gre gotovo v Rim k sv. očetu. Ker se mi je zdela ugodna prilika, da tudi jaz lahko slišim lepo petje v Rimu, sem šel tudi jaz na ladijo."
„Kje imaš pa vozni listek? Peti razred — shramba za premog."
„Jaz nimam vožnega listka, ker nimam tudi nič denarja, da bi ga mogel plačati."
„Potem pa ne pomaga nič! V vodo te bomo vrgli. Popotnikov brez vožnega listka ne smem sprejemati na ladjo."
»Nikdo nima pravice metati človeka v vodo, če ta ne zna plavati; ker drugače mora
znanjenje češkega naroda z našo domovino, drugi slovanski narodi na jugu pa naj pridejo potem na vrsto, ker vse se iz denarnih ozirov ne more na jedenkrat izvesti.
Tak »vodnik« po naših zemljah pa bi moral biti nekaj dovršenega po vsebini in obliki. Zanimiva natančna vsebina, dovršene slike, vse to bode moralo biti.
Za sestavo takega »vodnika« pa bi ne zadostovalo, da bi delalo le par ljudij. Tre-balo bi jih več in najsposobnejih moči, ki bi opisali, seveda na kratko, naše kraje v zgodovinskem, etnografskem in geografskem oziru, da bi naši slovanski bratje imeli pred sabo popolno sliko naroda slovenskega in njega krajev. — Knjiga bi se pa morala izdati za Poljake v Krakovem ali Varšavi, za Ruse pa v Moskvi ali Peterburgu, ker le tedaj bi se knjiga s pridom razpečavala, ako bi izšla v komisijonalni zalogi spretnega knji-gotržca.
Seveda bi bil priporočati še nadaljni korak, da bi se namreč ustanovile podružnice »slov. plan. društva« slično kakor za Čehe v Pragi, tudi v drugih slovanskih deželah. Ali mi smo skeptiki v tem oziru. Ako bi bila pri vBeh slovanskih narodih razvita misel dejanske slovanske vzajemnosti tako, kakor je v Čehih, in bi se našli povsod tako idealni, požrtvovalni in delavni turisti, kakor je g. prof Chodounsky, načelnik podružnice slov. plan. društva v Pragi, bi nič ne rekli. Toda možje, ki v sebi združujejo take lastnosti, kakor prof. Chodounsky, ali naš župnik Aljaž, so redki.
Za prvo bi bilo vsekako poskusiti med Poljaki, da bi ti osnovali poljsko podružnico slov. plan. društva, kakor jo imajo Cehi v Pragi.
In nam se zdi prof. Cbodounsky pravi mož, ki bi propagiral to misel med Poljaki. On je vseučiliški profesor v Pragi, je odličen turist, vnet prijatelj Slovencev, pozna v naših krajih ljudstvo in zemljo, bolje, ko marsikateri domačin, in ima tudi dotike s Poljaki.
Če se nam posreči, da bi se ustanovila podružnica si. pl. dr. v Krakovem, je neizmerno mnogo pridobljenega. Kakor je podružnica v Pragi največja reklama za naše kraje, tako bi bila tudi v Krakovem.
Slovenci, Čehi in Poljaki nimamo med sabo nobenih sporov in bi bili v turistiki nekaka kristalizacijska točka za poznejšo vseslovansko turistiško gibanje.
To, kar smo povedali, smatramo za izvedljivo v našem turistiškem gibanju bližnje bodočnosti.
Seveda se poleg tega ne moremo in ne smemo izogniti bližajoče se vseslovanske razstave v Peterburgu 1. 1904. Tam Be mora pokazati tudi naša turistika. Poklioanih činiteljev naloga pa je, da se avstrijska slovanska turistiška društva pokažejo skupno. Mi ne smatramo niti za dvomljivo, da se udeleže tudi poljski turisti razstave. Res je med Poljaki mnogo sovraštva do „Moskalov", ali mnogo je tudi realnih treznih poljskih
utoniti. Jaz pa ne znam plavati, zato me tudi ne smete vreči v vodo."
Deček je govoril to tako prepričevalno, da je tudi kapitan izprevidel, da mora opustiti to misel, ki jo je bil rekel v šali, da bi namreč dečka vrgli v vodo.
„Dobro", pravi na to kapitan, „te bomo pa kaznovali na drug način. Ne otideš nam pa ne. Zaprli te bomo v kurnik in dobro te bomo hranili. Zato bodeš pa moral vsako jutro prav zgodaj peti »kikiriki", da boš budil mornarje na delo."
„Pel bom pa že lahko „kikiriki." Poslušajte kako lepo znam!"
In res! Deček zapoje s čistim, zvonkim glasom tako dobro »kikiriki«, kakor kak petelin. Vsi so se čudili.
„Dobro", pravi kapitan, »peti znaš izvrstno; to ti moram priznati."
„Pa vendar, gospod, petelina ne bom rad oponašal. Raje bom pel pesni, ki sem se jih bil naučil od mlade gospe. Pela je tako lepe pesni! Najprvo vesele, potem žalostne, v zadnjem času pa nobenih več. In zdaj se je odpeljala."
»Kdo pa je bila vendar ta lepa gospa ? Ali jo morebiti ugledaš tukaj, med zbranimi damami?"
Deček resno pogleda zbrane dame in ko ne vidi med njimi svoje gospe, pravi ža-
ostno: „Tu je že ni. Pa čakajte! Zapel bom eno lepih njenih pesni, in gotovo bo sem prišla, če je le na ladiji."
Pogumno in s krepkim angelskim glasom zapoje neko težko arijo, in sicer popolnoma korektno. Vsi poslušalci mu glasno ploskajo, ko neha peti žalobno pesem. Pa deček ne posluša pohvale. Z glasnim vzklicem steče proti žalno oblečeni dami, ki se je neopažena pridružila drugim poslušalcem, ko je deček tako lepo pel žalobno arijo.
„Signora! Signora!" kliče deček. „To je mlada gospa, ki me je naučila peti."
Mlada vdova položi roke na dečkovo glavico in gleda s solznimi očmi ta angel-sko-nedolžni obraz. Potem mu pravi:
„To je bila moja zadnja pesem, ki sem jo pela svojim dragim, preden mi jih je ugrabila kruta smrt. Otrok, ali hočeš iti z menoj? Ljubila te bom, kakor svoje drago dete. Naučila te bom še lepših pesni, kakor
si jih doslej slišal."
Deček veselo prikima: »Nikar ne jokajte, dobra gospa", pravi potem. »Bom pa še kako pesmico zapel. Kako bolj veselo!"
Gospa ga poljubi na čelo rekoč: »Morebiti pa vendar morem še kakšnemu na svetu kaj koristiti. Otrok me potrebuje, zato me kliče. Gotovo me bo ljubil. Zato zdaj še ni čas umreti."
patrijotov, ki delajo za poravnavo spora med Poljaki in Rusi, kar je Ie obema narodoma na korist.
Turistika v Slovanih ima odlično in važno nalogo. Vzbujanje in gojenje ljubezni do narave ji je prva. Ali njene narodne in gospodarske važnosti tudi ni podcenjevati. Naši kraji bodo gospodarsko mnogo pridobili, ako bodo Rusi hodili »za granico« namesto v Švico in na Francosko tudi v naše kraje.
Tudi Poljak je redek gost v naših krajih. Prej ga najdeš v Šviei ali na Tirolskem. Samo Č-:h, ta veliki dejanski prijatelj Slovenca, obrača sedaj pozornost na naše lepe kraje. Ko bo tudi drugi slovenski svet zahajal med nas, potem bomo šele spoznali se med sabo in prava slovanska vzajemnost bo pognala krepke kali. Seveda tudi sedaj se sliši mnogo o slovanski vzajemnosti, ali v resnici je je prav prav malo.
Toliko Be nam je zdelo potrebno izpre-govoriti glede vprašanja »vseslovanskega plan. društva«. — Če kdo kaj boljega in lahko izvršljivega ve, naj se oglasi v korist dobri stvari.
Deželnozborske volitve.
Nove splošne volitve so že razpisane v vseh kronovinah, katerih deželni zbori so bili razpuščeni z zadnjim cesarskim patentom; izjemo dela le še Predarlsko, kjer pričakujejo razpisa danes ali jutri. Razun na Mo-ravskem se izvrše večinoma vse volitve v mesecu novembru. Koroško in Predarlsko bota letos edini kronovini, kjer bo volila tudi splošna skupina po vzgledu one za državni zbor.
Uag.©(ll)ena kriza na Ogrskem.
Ogrski liberalni krogi so jeli v javnosti zelo hudo gonjo proti Szellovi vladi radi njene »popustljivosti" v nagodbenem vprašanju. Pravijo namreč, da so že davno z neko posebno nezaupnostjo zrli na pogajanja s Koerberjevim kabinetom, vendar so mislili, da se stvari obrnejo na bolje in da Szell vendar le zmagoslavno prodre s svojimi zahtevami. Sedaj pa, ko se je vršil zadnji ministerski svet in se je sklenilo, da ministri udeleže sklepnih konferenc na Dunaju, sa je pokazalo, da bo mej ministri Bamimi velika nasprotja in da je zmagal Szell le z majhno veČino. To daje povod raznim liberalnim listom, da udrihajo po Szellu in njegovih ožjih somišljenikih. Pričel se je mej liberalci samimi krut boj za in proti Szellu, posamne frakcije vladne stranke se obmetavajo z najgorjimi očitanji in psovkami. Nastopilo je, pravi neki budim-peštanski list, to, česar smo se že dolgo bali; sklenitev avstro-ogrske nagodbe bo s tolikim naporom skovano Szellovo večino razpršila v zrak in pahnila Szellov kabinet v akutno krizo.
Protižidovski nemiri v Czestocliowu.
V Cz<;stochowu na Poljskem je tekla kri. Mirni Poljaki so se dvignili proti židovski predrznosti in so postali žrtve vojaških pušk. O kakem dogovoru ali kom-plotu ni govora. Neki Žid se je spri s poljsko deklico, ki je prodajala koš sliv. Žid je udaril deklico in njegovi židovski tovariši so mu pomagali. Tovarniški delavci, ki so opoldne prišli iz tovarne, so to videli, priskočili deklici na pomoč ter razjarjeni udarili po židovskih krčmah in prodajal-nicah. Ko je žvižg iz tovarne jih klical na delo, so se mirno vrnili v tovarno, a zvečer so se zopet zbrali. Zdaj jih je pa sprejelo vojaštvo. Ko se niso takoj delavci razšli, je vojaštvo štirikrat zapored ustrelilo in mnogo ljudi je ležalo v krvi. Zaprli so 140 oseb, od katerih so doslej 18 izpustili. Kakor navadno, je tudi to pot bilo ranjenih največ nedolžnih, ki so od strani gledali demonstracije.
Kalvinec Hegediis in madjarska zastava.
Bivšega ogrskega trgovinskega ministra Ilegedttsa so v mestu Papa na Ogrskem nedavno vmestili za višjega prokuratorja kal-vincev. Tem povodom je moral kajpada ves kraj nadeti slavnostno lice. Vae je moralo razobesiti zaBtave. Temu povelju kalvincev pa ni hotel ustreči okrajni sodnik Mikovini ter izjavil, da se tudi sili ne umakne. Takoj nato pa je prišel k njemu župan s policijo
in ključavničarjem ter s Bilo prodrl v okraj, sodišče ter razobefcil zastavo. Proti Mikovi-niju i se je pa; neki celo uvedla preiskava. Tako' oblast imajo na Ogrskem Kalvinci 1 Kaj neki ima okrajno sodišče opraviti z nadi kalvincem Hegediisem in kalvinstvom sploh ? Tako sme postopati z javnimi organi na Ogrskem bivSi trgovinski minister, če je slučajno Kalvineo.
Belgijska kraljica f.
Sinoči okolu polnoči je došla iz Bruslja vest, da je včeraj zvečer ob 7. uri 50 m. u m r 1 a v Spaa belgijska kraljica Marija Henrietta, mati grofico L o ■ n y a y, bivše soproge avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Pokojna kraljica je bila rojena 23. avg. 1836 kot hči umrlega nadvojvode Jožeta, ogrskega palatina. Poročila se je s kraljem Leopoldom II. dne 22. avg. 1853. Kraljica je že dalj časa nevarno bolehala za boleznijo, o kateri so trdili poučeni krogi, da je neozdravljiva. Največ ji je pa pripomogla k sedanji smrti žalost radi zo-petne poroke hčere, ki se neki še sedaj ni Bpravila s svojimi stariši.
Proti dvoboju.
Francoski senat se bo v eni prihodnjih sej pečal z zakonskim načrtom proti dvoboju. Načrt je izdelan po inicijativi senatorja Giraulta in obsega formalno prepoved dvoboja v Franciji in njenih naselbinah. Kazni, ki jih zahteva Girault, bo naslednje: Izguba državljanskih pravic za dobo osmih let za dvobojevnike in pet let za sekuu-dante. V slučaju umora ali če se dvoboj ponovi, se zahteva za enako dobo tudi izguba meščanskih pravic. Ce se dvobojujejo inozemci, doleti dvobojevnike eneletna, priče pa enomesečna ječa; poleg tega se oboji preženo iz francoskega ozemlja. — Načrt bo bržkone obveljal, a dvoboja le ne bo preprečil.
Francosko-španska zveza?
Francoski državniki, posebno zunanji minister Delcassč se v zadnjem času mnogo trudijo, da bi poleg zveze z Rusijo sklenili zvezo še s kako drugo državo. Predvsem mislijo na močno zvezo proti Angliji, kateri bi radi prekrižali račune. Najprej so skušali prikleniti nase Italijo. Ta zveza je bila že skoro gotova stvar in bi morda imeli danes že obe vladi v rokah podpisane dogovore, da nista preprečila tega načrta s svojo neokretnostjo francoska ministra Pel-letan in Andrče. Z zvezo z Lahi sedaj ne bo nič; preveč jih je užalila vsebina Pel-letanovih govorov. V tej svoji stiski so obrnili Francozi svoj pogled na nasprotno Btran, na Španijo. Ta je njih mejna država in enako sovraži Anglijo, ker ne more preboleti udarca, ki so ga jej zadali Angleži mej drugim posebno z okupacijo Gibraltarja. Prvi pojav francosko-španskega zbliianja jo bil prisrčen vsprejem kraljice-matere Kristine pri Loubetu, nadaljni udeležba asturskega princa pri francoskih manevrih ter konečno pozdrav mladega kralja od strani irancoske mornarice, ki se je nalašč zato podala v Bilbao. Pred kratkim je španski poslanik v Parizu Castillo nenadno odpotoval v Mar drid ter imel daljši razgovor s bagasto. O tem razgovoru trdijo, da je bil v tem oziru najmerodajneji. Po vsem tem se sme skoro z gotovostjo trditi, da francosko španska zveza kmalu postane dejstvo. Vprašanje pa je, bodo li imeli Spanci od nje kake koriBti.
Burski generali v Evropi.
Gotovi berolinski krogi težko pričakujejo dne, ko bodo mogli v svoji sredi sprejeti zastopnike burskega naroda, generale Botho, Deweta in Delareya. PoBlednji bo jim naznanili, da sedaj še ne morejo nastopiti poti v Berolin, ker imajo še dokaj opravila na Holandskem in v Belgiji in ker še čakajo na zaprošeni opetovani dogovor s Chamber lainom. Tega so namreč prosili, naj vsaj primakne še nekaj milijonov k onim trem obljubljenim v pomoč burskim rodbinam Obenem ga nameravajo prositi dovoljenja, da Be ame Kruger vrniti v domovino, ker «e je sedaj popolno udal v neizogibno usodo. — Po dosedanjih dispozicijah dospo generali v Berolin 5. oktobra. V slovesnem sprevodu jih nameravajo prijatelji spremiti v hotel
mimo zunanjega ministerstva. Potem se priredi večja slavnost, pri kateri jim pomožna zveza izroči 200.000 mark za podporo burskih rodbin. Pozneje Be morda podajo burski zastopniki tudi na Dunaj. Burom seveda taki sprejemi ne bodo kdove koliko koristili, ker vedo, da vladni organi zanje ne store niti najmanjšega korska.
Iz brzojavk.
Konference pri minister-akem predsedniku. Tekom včerajšnjega popoldneva se je Koerber dalj časa razgovarjal z ministrom R e z k o m in Bohm-Bawerkom, ter z namestnikom grofom P i n i n s k i m in dež predsednikom baronom H e i n o m. — Prihodnji konzistorij v Rimu se vrši šele prvo dni decembra. — Katoliški shod za graško škofijo se vrši morda že letos. Na predvčeranjim protestnem shodu graških katolikov se je z velikim navdušenjem sprejel dotični predlog. — Podpolkovnik Saint Remy v p o k o j e n. Ker se tranc >ski vojni mini ster ni mogel mašievati nad vojnim sodiščem radi oprostitve Saint Remyja, je odločil, da mora poslednji v pokoj. — Nenadni poziv srbskega ministrskega predsednika V u i č a v Belgrad spravljajo v dotiko s potovanjem kralja Aleksandra v Rusijo ter s pogajanjem B francosko vlado glede najetja posojila. Kralj biva sedaj v Kruševacu, kamor je tudi pozval Vuiča. — Perzijski šah v Ru siji. V napitnicah pri banketu, prirejenem na čast perzijskemu šahu, sta car in šah na glašala ozko vez, ki veže obe državi. — Franeoski parlament se snide neki že 14. oktobra Combes predloži zbornici dopolnilno predlogo h kongregacijskemu zakonu, s katero bi se dalo vladi v roke še ostreje orožje. - - Odstop nemškega poslanika na Dunaju kneza Eulen-burga se v najvišjih berolinskih krogih zopet dementira. — Poraz liberalcev na Nizozemskem. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v Amsterdamu so propadli na vsi črti liberalci. — Lord Salisbury nevarno obolel, bedaj v Švici bivajoči marki je nenadno nevarno obolel. Pozvani so k njemu trije zdravniki.
Občinske volitve v Krašnji.
Iz Krašnje.
Da ne bodete mislili, gospod urednik, da se pri nas, odkar so stare rokovnjače zatrli, nič več ne gibljemo in ne napredujemo s časom, Vam povem, da pridno različne časopise beremo in večkrat tudi malo na politiko udarimo in to zlasti ob volitvah. Med tem ko sicer med seboj živimo več ali manj v miru in slogi, se med volitvami nakrat spremeni naša tiha dolina v pravo bojno polje. In tako je bilo tudi pri zadnjih občinskih volitvah.
V naši občini imamo neke vrste ljudi, kateri se samega sebe imenujejo napredno-kmetsko stranko, katera stranka pa ima edino le namen, rušiti mir in slogo med občani, blatiti svojega župnika ter javno trgati svoje soobčane po časopisih. Po zadnjih občinskih volitvah smo mi molčali, čeravno smo imeli veliko materijala nabranega, in mislili, da nam bodo nasprotniki zato še hvaležni. Sedaj pa, ko so nas oni prvi izzvali, hočemo tudi mi javno povedati, kakšni junaki so oni.
Pri volitvah se jim je sicer posrečilo spraviti štiri svoje može v občinski odbor, a to le s pomočjo tako strastne in gnusne agitacije, da se naša občina pač enake ne spominja.
Kot agitator se je odlikoval posebno glavni general kmetske stranke „zavedni in odlični" kmet Štrukelj, kateri se s ponosom imenuje liberalca, se pridno uči vsak dan na pamet „Slov. Narod", kateri po celi naši fari raznaša liberalne prismodarije in kateri zlasti nas hribovcev ne pusti nikdar pri miru.v
Že decembra meseca pretečenega leta začel je letati okoli nas ter nas začel pripravljati za prihodnje volitve. Obiskaval nas je skoraj redoma potem vsako nedeljo ter vedno delal proti starim odbornikom. In ko smo ga vprašali, kaj je vendar zakrivil stari odbor, nam je mož začel razlagati, da je največja in neodpustna napaka starega odbora ta, da ni pri vsaki priliki nasprotoval župniku. In na to je začel tako grdo zabavljati čez duhovnike in našo sv. vero, kakor more storiti kvečjemu kak mestni fakin!
Celo nedolžne cvetlice v cerkvi pred Najsvetejšim se mu zde odveč in nepotrebne
ter je nekoč, ko je bil precej »razburjen", izrazil željo, »naj bi pač kdo prignal kozo v cerkev, da bi tiste rože z oltarja snedla." Takšen je torej načelnik krašenjske kmetske stranke.
Drugi glavni steber naše kmetske stranke in veliki agitator pri zadnjih občinskih volitvah pa je bil tudi neki pisar okrajne sodnije brdske. Bil je vedno zvest spremljevalec g. Štruklja ter zanj tako agitiral, da je pri tem čisto shujšal. Obljuboval je ljudem reči, katerih si iz usmiljenja do njega ne upamo tu navesti. In ravno strah pred tem pisarjem premotil je letos veliko volivcev, da so morali voliti može, katere jim je Štrukelj narekoval.
Zato gosp. Štrukelj, kaj ste si vendar mislili tedaj, ko ste brali od Vašega pisarja objavljeni dopis v „Narodu", v katerem imenuje vse tiste, ki niso po. Vaši volji volili, kimovce ? Ali se Vam ni zdelo to malo predebelo, ko vendar veste, da morajo Vaši zvesti pristaši pred Vami kakor pred turškim pašem na trebuhu ležati in storiti vse, kar od njih zahtevate.
Da je kmetska stranka krašenjska z vsemi mogočimi sredstvi res zahrbtno in tihotapsko agitirala, to se je pokazalo zlasti na dan volitve same. Ali se spominja kakšen Krašnjan, da bi se bili naših občinskih volitev vdeleževali oni, ki stanujejo po drugih občinah ?
Kmetska stranka je bila prva in to javno pribijemo, ki je iz 7, reci sedmih občin prignala vse, ki imajo pri nas volivno pravico, na volišče. Da tudi trojanskega poštarja ni manjkalo, je umevno. Ta se je zlasti tu kot dober kolesar odlikoval ter je cel dan prav pridno zbiral ostanke kmetske stranke in jim obljuboval brezplačno na razpolago svojega od deželnega odbora izročenega mu plemenskega žrebca. Nadaljnega njegovega agitiranja, katero je tu razvijal, ne bomo opisavali, povemo samo toliko, da se je njegova slava s tem končala, da je moral pozno popoldan po dolgem brezuspešnem čakanju naložiti zopet sebe in svojo „volilno štimo" na kolo in oboje domov odpeljati, ker je gospod volivni komisar bil oboje škartiral.
Drugo sredstvo, s katerim so si nasprotniki pridobili štiri odbornike, bila so ponarejena pooblastila. Kedaj Vam je, gosp. Štrukelj, M. Ocepek lastnoročno podpisala pooblastilo? Ali ni eden izmed onih, ki je bil kot priča podpisan na pooblastilu, sam pred volivno komisijo povedal, da je on še-le pozneje pooblastilo podpisal? Ali je pošteno, če pride vaš pristaš g. Frnažar volit s pooblastilom, katerega mu je podpisal mladoletni sin vdove A. V., ne da bi ona o tem kaj vedela?
Taka je torej vaša poštenost in vaša pravica, katero si povsodi iščete in zahtevate.
Vkljub vsem vašim spletkarijam ni se vam posrečilo vreči starega odbora. Večina je naša in iz naše srede imamo tudi župana. Pričakujemo od našega župana, da bode pravičen nasproti vsem, ob jednem pa imel tudi pogum nastopiti odločno proti vsem tistim, ki rušijo občni blagor, in da ne bode dopustil, da bi občinski odborniki sami v prid privatnim osebam delali rekurze proti občini, katero zastopajo.
Toliko bodi dovolj o volitvah.
Kar pa piše od kmetske stranke najeti pisar o našem župniku, je pa tako nizkotno, da ni vredno odgovora.
Mi g. župnika ljubimo in spoštujemo; kaj pa o njem pišejo in govore ljudje, katerih dušna hrana je „Slov. Narod", kateri poznajo cerkev samo od zunaj, gostilne pa od znotraj, taki pač g. župnika niti razžaliti ne morejo.
Takšna je torej, g. urednik, naša kmetska stranka, katere pristaši so deloma očitni, deloma skriti liberalci, vsi pa pristni Štruk-ljevi pristaši. Zato g. Štrukelj, če Vam je res mar mir in sloga v občini, pustite že vendar svojo gonjo, ne blatite tega, kar je drugim sveto, ne dražite ljudij, idoče v cerkev ob nedeljah s svojimi neslanimi dovtipi in skrbite rajši za to, da ne bodo nočni zlikovci trgali raz hiš razobešenih cesarskih zastav, kakor se je to zgodilo na hiši na novo izvoljenega župana v noči po županski volitvi.
Žalostno robstvo!
Celovec, 19. sept.
Doživeli smo nekaj čudnega! Izmed peterih od »Učiteljskega Doma" za priprav ljalni razred tukajšnje preparandije oglašenih učencev štirih niso sprejeli! Zikaj pa ne? Bilo je 25 prosilcev, iz katerih smo si izbrali najboljšo: učenci z izpričevali in iz družin, da se je moglo reči, ti bodo pridni, vzorni v vedenju in ob enem zmožni za pouk.
Zdaj so jih izkušali v potji, menda je to v bodoče, vzlasti na Koroškem, glavni poklic učiteljstva, in trije niso znali d >sti peti, zato niso za ta stan, etden pa ni znal dosti nemški, akoravno jo h prav dobrim uspehom dovršil I. gimn razred in smo upali, da ga puste
delati skušnjo za I. oddelek. Taka je torej stvar bila; da niso mogli še petemu podstavki noge, je umevno! Zavrnili bo jih več —■ a po izpričevalih naših bi naših ne mogli zavračati! O tem smo prepričani 1 Zakaj se je tedaj tako zgodilo?
Slutimo, in naše slutnje se opirajo na tehtne vzroke, da bo protivniki katoliške misli in slovenskega jezika to stvar že davno dogovorili Oni nočejo trpeti Slovencev in zavednih katoličanov med seboj, zato proč s njimi koj v pričetkul S tako oholostjo radikalni Nemci dozdaj niso nastopali! Menda se gospoda nikogar ne boji več, ali kako naj si to tolmačimo? Reči moramo kmalu: če je c. kr. vladi tako prav, mora nam tudi biti. Toda pomislijo naj, da je krščanska misel najtrdnejša podlaga vsaki družbi, torej tudi državi!
Reči moramo, da se tega nismo nadejali! Vedeli smo, da bodo učitelji blovenci in katoličani kakor mučeniki trpeli mej drugimi, a ne da bi pred otroci koroške dežele zaprli šolsko duri. To je nezaslišano to je kruto!
Žo v zadnjem zasedanju deželnega zbora je deželni šolski nadzornik naglašal, da Slovenci svojih tirjatev ne bodo nikdar dosegli. Ali je hotel zdaj pokazati, da dotična grožnja ni bila prazna? Domnevati moramo, da je g. dež šolski nadzornik v tesni zvezi s tem dogodkom.
Kaj naj zdaj storimo?
Nabirajmo denar v sveti namen, da dobimo slovenskih in katoliških učtteliev, ki ljubijo ljudstvo, iz katerega so izišli. Zdaj j o nasprotnik enkrat udaril po društvu, a ne le po njem, tudi po stariših, ki žele da bi sinovi postali dobri učitelji, in po mladenčih, ki bo prišli s pravim namenom v šole. A ta udarec naše stvari ne sme uničiti, pač pa jo mora uneti, kakor veter plamen podpiše. Ogorčeni nastopajmo odločneje, darujmo, kar je v naših močeh. Ce nam izmej peterib učencev od-vržejo štiri, pošljimo jih prihodnjič petdeset, in če jih štirideset odženejo, nam jih ostane kar nujno potrebujemo.
A ne le to, dali bomo besedo poslancem, da se izve po širni Avstriji, kako so postopa s koroškimi Slovenci, celo tam, kjer bi tega ne mogli pričakovati. Tako postopa z nami nemški šovinizem!
Zi nas Slovence je to žalosten opomin, kako malo v deželi štejemo; bili seno še nedavno živahna gibčna stranka, a zdaj molčimo k vsemu, z vsem smo zadovoljni in najbolj s Bladkim počitkom. Žalostno, a resnično.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 20. septembra. Javna predavanja »Slov. krič. soo. sveže" se zopet prično v torek dne 14. okt. t. 1. v tuk. veliki dvorani »Katol. Doma« Predavanja se bodo vršila vedno vsak torek. Začetek vsakokrat točno ob pol 8. uri zvečer. Prosimo somišljenike, da agi-tirajo za veliko udeležbo pri teh javnih predavanjih. Obračamo se posebno na ofiete, da pripeljejo seboj svoje sinove, na matere, da pripeljejo seboj svoje hčere. Vstop je prost. Odbor je preskrbel za vele-zanimiva, podučna predavanja. Dne 14. t. m. bo predaval g. dr. Jan. Ev. Krek. — Odbor »Slovenske kršč. bo o. zveze«
Novoimenovani slovenski ikof v Ameriki preč g. J. N. S t a r i h a bo 28. okt. v št. paulski stolni cerkvi posvečen v škofa. Posvetil ga bo nadškof Ireland. Potem se novi nadpaBtir takoj poda v svojo škofijo Lead C ty.
Drnga slovenska umetniška razstava se je otvorila danes opoludne v okrašeni dvorani »Narodnega Doma« v navzočnosti slovenskih umetnikov, mnogo slovenskih dam, zastopnikov vojaštva, trg. in obrtne zbornice podpredsednika g. K o 11 m a n n a, g. župana Hribarja in lepega števila povabljenih gostov. Opazili smo tudi goste iz Celja. Razstavo je otvoril g. dr. Zamik, povdarjajoč, da so tudi slovenska umetnost probuja in da tako Btopa slovenski narod v kolo kulturnih narodov. Slovenski narod je majhen narod, a hoče po vzgledu male Danske in Norveško zmagati s svojo kulturo. Po otvoritvi so si gostjo ogledali razstavo, ki danes še ni popolna. Nedostaje še obljubljenih slik slikarja Gvaica in Vesela. Zastopani so v razstavi naslednji slovenski slikarji: Jakopič, Jama, Ž m i-tek, Strnen, Žabota, Mirt, slikarioi gdč. Roje in gdč. pl. Kaste 1. Moj kiparskimi deli se odlikujejo dola gdč. pl. K a-stel, g. Bernokerja in Z a j c a. Vseh razstavljenih del je okolu 15 0. Razstava se po umetniški kakovosti znatno odlikuje od
prve slovenske umetniške razstave. Pogrešali smo slik g. Grilca in g. Vavpo t i d a, ki je, kakor čujemo, že doposlane slike zahteval nazaj. O tej velepomembni, za Slovence častni razstavi, bomo še govo rili. Za danes priporočamo razstavo občin-stvu v najobilnejši obisk, da tako slovensko občinstvo slovenskim umetnikom pokaže, da s ponosom in radostjo spremlja njihova velika stremljenja. Razstava je odprta od 20. t. m. do 15. oktobra od 8. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Vstopnina je 60 v, ob nedeljah 30 v.
Nagrada sa zgodovino Slovencev. »St. Peterburško Slavjansko Obščestvo« razpisuje več nagrad za zgodovine slovanskih narodov. Med njimi je tudi nagrada 50 0 rubljev za zgodovino Slovencev. Za skupno zgodovino Slovencev in Hrvatov je nagrada 1000 rubljev. Za celotno zgodovino slovanskih narodov v Evropi od tega časa, ko so se pojavili v svetovni po-vestnici, pa je razpisana nagrada 3000 rubljev. Dotični spisi se naj vpošljejo vsaj do 14 febr. 1905.
Profesor Ivan Vrhovec t- Včeraj popoludne ob 6. uri je umrl v Ljubljani za kroničnim vnetjem hrbtnega mozga v petdesetem letu svoje dobe gimnazijski profesor in zgodovinar g. Ivan Vrhovec. Bolehal je pokojni že dalj časa ter mu je tudi opešal vid. Pogreb se vrši jutri popoludne ob peti uri iz hiše žalosti v Subičevih ulicah št. 5. Pokojni profesor se je s posebno vnemo pečal z zgodovino Kranjske, zlasti nje stolnega mesta. V tem oziru je omeniti posebno njegovi dve deli: „Ljubljanski meščani v minulih stoletjih" ter nemško »Deželno stolno mesto Ljubljana". Mnogo zgodovinskih razprav je obelodanil v publikacijah „Slov. Matice" in v „Ljubljanskem Zvonu". Bil je jako priden preiskovalec arhivov ter je za našo domačo zgodovino spravil na dan mnogo novih podatkov. Posebno Novo-meščani se mu imajo zahvaliti za prav iz-borno „Zgodovino Novega mesta". Pred nekaj meseci je še v Ljubljani javno predaval o ljubljanskem pokopališču. Mnogo učencev se ga spominja s hvaležnostjo. N. v m. p.l
Celjski gimnazij. V prvi razred slovenskega gimnazija v Celju je bilo na novo sprejetih 34 učencev. Ker je bilo meseca julija sprejetih že 39, šteje prvi razred s štirimi repetenti 77 učencev. V prvem razredu se otvori drugi oddelek. To število dokazuje, kako potreben je slovenski gimnazij v Celju. Pa tudi obrtniki in trgovci imajo več ali manj dobička od slovenskega gimnazija, kar priznavajo celo mnogi celjski Nemci.
Novo pevsko druitvo se je ustanovilo v Mostah pri Ljubljani. Danes so se predložila pravila vladi v potrjenje. Le vstraj-no naprej!
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Vabljeni pevci možkega zbora opozarjajo se na nocojšnji sestanek na vrtnem Auerjevem salonu.
Zveza kmetijskih gospodarskih zadrug za Štajersko je imela dne 18. sept. v Gradcu svoj drugi občni zbor. Kot zastopnik poljedelskega ministerstva je prišel na shod namestniški svetnik baron Hammor-Purgstall, od deželnega odbora pa grof Utems. Zdaj je v »'/jvezi« 2 0 6 zadrug, in sicer 177 rajfajznovk in 29 drugih gospodarskih društev. Organizacija je torej podobna naši »Gospodarski zvezi«. Rajfajznovim posojilnicam je dala »Zveza« 15.600 K brezobrestnega posojila. Promet v blagu hitro narašča. V prvi polovici letos je dosegel že toliko višino, kakor lani celo leto. Vladni zastopnik se je jako laskavo izrekel o namenih »Zveze«, želel, da se vedno bolj razširi njen delokrog ter je zagotovil vladno podporo. In pri nas?
Nakup plemenskih bikov. Deželni odbor bo nakupil nekaj plemenskih bikov iz domače reje in te razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov, proti polovični ceni. Biki morajo biti čistokrvnih pasem, 1'/» do 2 leti stari. Odposlanec deželnega odbora bo nakupoval take bike: Dne 8. oktobra v Ljubljani na dvorišču c. kr. kmetijske družbe (na Poljanski cesti), dne 13. oktobra v St. Vidu pri Zatičini na živinskem trgu, dne 18. oktobra v Postojini o priliki prcmovanja govedi. Če bi imela
katera kmetijska podružnica v svojem okolišu več lepih čistokrvnih mladih takih bikov, naj to sporoči deželnemu odboru, da se morebiti tudi tja odpošlje odposlanec deželnega odbora.
Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski bo tudi letošnjo jesen oddajal bike proti polovični nakupni ceni, in sicer one, ki jih bo nakupil iz domačih rej. Biki bodo cikaste (belanske), oziroma sive (muricodolske) pasme. Občine, na katere se bo v prvi vrsti oziralo pri razdelitvi teh bikov — pa tudi posamezni živinorejci — naj vložč prošnje do 6. oktobra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani.
Električno razsvetljavo bo napeljal g. trgovec A. Kreuzberger tudi na Premskovo. Kakor čujemo, se je že več posestnikov oglasilo za luč.
Iz Planine se nam piše : O minolih počitnicah je pri nas profesor g. Fr. Komatar preiskaval župne in grajske arhive ter delal natančne izpiske. Posebno dolgo je tičal mej zaprašenimi kupi starih aktov v Haasbergu, urejeval in izpisaval. Iztaknil je mnogo zgodovinskega gradiva iz 18. in 19. stoletja, zlasti iz dobs francoske okupacije. Odtod je šel v graščino Schneeberg pri Starem trgu. Bival je tukaj dunajski profesor naravoslovja dr. J. Regen, ki se bavi s študijami na polju naravoslovja in pripravlja književno izdajo. Nenavadno pozornost utegnejo obuditi njegove umetniški izdelane risarije drobno vidnih predmetov. — Dr. Bruno Guyon, gimnazijski profesor iz Milana, rojen beneški blovenec, ki je letos izdal v italijanščini slovensko slovnico »Grammatica esercizii e vo-cabolario della lingua slovena«, se jo pripeljal na kolesu ogledat naš Javornik. Nekateri razlagavci trdijo namreč, da je Dantejev »T&bernik« naš Javornik. G. dr. Guyon ima že sestavljeno razpravo o tem predmetu, v kateri dokazuje, da je »monte pe-troso Tabernik« z jezerom v podnožju — naš notranjski Javornik. Žal, da ni nobenih znamenj, da bi bila kedaj na vrhu gore stala kaka trdnjava ali tabor. Pač pa je pod Križno goro stal Šteberški grad in v Carknici mogočen »tabor«. Prvi je v razvalinah še zdaj videti in cerkniški »tabor« okrog župne cerkve v dveh trdnih stolpih deloma ohranjen. Kaj, ko bi Dante ta »tabor« imel v mislih ? Kamenitih gričev in hribov je v tej okolici dovolj. Ako je komu znano, da bi bil kje na Javorniku grad stal, naj g. profesorju v Milan piše.
Iz Zagorja cb Savi se nam poroča : Dne 13 t. m. popoldne se je pripeljal v Zagorje novi župnik č. g. G. Rott v sprem stvu preč. g. kanonika Kajdiža. Na kolodvoru so ga sprejeli oba gg. duh. pomočnika in g. župan Mihelič, kojega hčerka je g. župniku poklonila krasen šopek. Od kolodvora do cerkve je bilo več lepih slavolokov ; pred cerkvijo bo sprejeli g. župnika šolska mladina iz zagorske in topliške šole z učitelj-stvom, gosp. inžener Scbuller, gg. rudniški uradniki, cerkvena ključarja in mnogo ljudstva. V primernih ogovorih sta novega g. župnika pozdravili dve učenki ter mu poklonili šopka. Na mnogih hišah so vihrale zastave.
Iz Zagorja ob Savi. Jutri popoludne ob 2. uri vrši se na Lokah v gostilni A. Eibensteinerja javen rudarski shod. Na dnevnem redu je: Delavska strokovna organizacija in trboveljska premogokopna družba in nje situacija. Poročevalec sodrug J. Kopač.
Iz Pazina se poroča, da so na italijanski gimnaziji vpisali sinove hrvatskih kmetov kot Italijane. Da pa dokažejo, kako so nepristranski, zapisali so enemu, da mu je materinski jezik »slovanski."
Ministrant zgorel. V nemškem Lands-bergu je cerkveni strežaj Franc Shari vihtel kadilnico, da bi razvnel oglje. Vihtel je posodo z gorečim ogljem preko glave, pri tem pa se je posoda zadela ob gorečo petrolej-sko svetilko. Petrolej se je razlil na ministranta, plamen oglja je prišel b petrolejem v dotiko in hitro jo bil ministrant ves v ognju. Deček je umrl na opeklinah.
Slovenski policaj v Puebli v nevarnosti. Ondotni slovenski policaj Josip Stanko je bil v veliki nevarnosti zadnji teden. Ko je bil 20. avg. zvečer v svoji sobi, mu je po nerodnosti padel revolver na tla ter se sprožil. Kroglja je šinila mimo stražnika skozi okno. Milo je manjkalo, pa bi
Slovenci ne imeli več slovenskega polioaja v Puebli.
Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Celju čez imetje trgovca alavinca v Ponikvi na juž. železnici.
Nov vodovod si zgradi občina Go-dovič na Notranjskem in je izvršitev tega dela izročila znani slovanski tvrdki Anton Kunz, tovarna za vodovode v Hranicah na Moravskem.
Prodaja hmelja. Minole dni so češki in bavarski kupci na Spod. Štajerskem nakupili mnogo hmelja. Plačevali so ga po 70 do 80 kron, pozni hmelj po 65 do 70 kron 50 kg. Mnogo hmelja se je prodalo tudi na Angleško in v Ameriko.
Ameriške novioe. V nedeljo, 6. sept., je bila prvič služba božja v novi cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu. Posveti se cerkev še le pozneje. — Umrl je na Burke Street, v Newburgu, Anton P u c e 1 j, star 34 let, doma iz Ratja. Zapušča vdovo in tri otroke. Dasi že dalj časa v Ameriki, vendar ni bil pri nobenem podpornem društvu in je tako zapustil svoje nepreskrbljene. Zopet eden svarilen vzgled več za one zaspance, ki se brigajo samo za sedanjost, a ne za negotovo bodočnost. Ranjki je bil sicer vrl mož, a ker ni pričakoval nezgode, je zanemaril poskrbeti za bolezen. Naj v miru počiva! — Prva hrvatska katoliška šola se sezida v Bennett-u, nasproti Pittsburga, pri cerkvi sv. Nikola. — Po okraju Grement, Wyo., divjajo silni gozdni požari. Zgorelo je že 40 kvadratnih milj gozdov. — Motor-mani in sprevodniki Hudson Valley poulične železnice so pričeli štrajkati. Ves prevoz od Warrensburga do Waserforda, N. Y., je zaradi tega ustavljen. — Veliki nalivi po nekaterih delih Minnesote in severne in južne Dakote so provzročili ogromno škodo vsemu žitu, ki še ni spravljeno pod streho.
—	V Arlington Heights, 23. m. od Chicage, je do tal pogorel zavod za epileptične bolnike. — V Cumberland, Md., je bila areto-vana usmiljena sestra Margareta, na sumu, da goljufava ljudi. Ko se je zvedelo, da ima pravico nabirati darila, so jo seveda takoj izpustili. — V Butte, Mont., je zgorela tovarna Alice Consolidated Gold and Silver Mining kompanije. Škoda znaša 100.000 dol.
Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. septembra. Na Kranjskem: 22. v BoStaniu, Kranju, Ribnici, Zgor. Tuhinju, Bučki, Senožečah in Višnji gon; 23. v Črnomlju ; 27. v Borovnici in v Podbukovju.
—	Na slove n. btajerskem: 22. v St. Juriju ob južni želez, Framu, na Laškem, Luči in v Podsredi; 23. v Bistrici in pri Sv. Rupertu pri S?. Trojici; 27. pri Sv. Urbanu med Ptujem. — Na Koroškem: 22 v Zgor. Bali in Traberku ter v St Vidu.
—	Na Primorskem: 22. v Tolminu, Komnu in Bjrštu; 25. v Gorici in na Bali; 26. v Slivju in Divači; 27. v Cevdatu.
Dobavni razpis za male obrtnike. Trgovski in obrtniški zbornici v L ubijam se naznanja, na namerava c. k. ministerstvo za domobrambo potrebščino raznovrstnih obla čilnih in opravnih predmetov nabaviti pri malih obrtnikih. Dobave se sme vdeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici, in sicer samostojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, ki jih je dobaviti so: bluz?, hlače, ulanke, životni opasniki, črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zapono, različni jermeni, tor-nistre, uzdo, taške itd. Kolekovane ponudbe po predpisanem uzorcu morajo najkasneje do 18. novembra 1902 1Ž. ure opoldne dospeti na c. kr. ministerstvo z-, domobrambo na Dunaju. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se lahko vpogledajo, za čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne uprave na Dunaju. Razglas z natančnejimi po goji, zaznamek predmetov, cenik in ponudbeni uzorec se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera na zahtevanje razglas tudi vpošlje.
Sadni in vinski trg v Gradcu Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da priredi mestna občina Gradec od 9. do vštetega 12. oktobra 1.1. sadni trg in od 6. do vštetega 9. novembra t. 1. sadni in vinski trg v Gradcu, Keplerstr. 114. S prvim trgom je združeno premiranje zlaganja razvrstitve sadja, z drugim pa premiranje sadja, njega pridelka, zlaganja in razvrstitve. Na te trge se opozarjajo zlasti oni krogi, ki kupujejo štajersko sadje in štajerska vina (trgovci s sadjem in vinom, gostilničarji itd). Dotični razglas in tržni red se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ponudbena razprava v Belgiji. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da uprava belgijskih državnih železnic sprejme za 1. 1904 ponudbe za do-
bavo 288.500 hrastovih ali bukovih pragov, ter hrastovih kosov za temelj napravam železniškega tira. Ponudbeni pogoji se na zahtevanje dopošljejo. Pismene ponudbe se morajo do 31. decembra 1902 vposlati pod naslovom „Direction des Voieset Travaux, 11, rue de Louvain in Briissel." Prepis ponudbenega razpisa, obsegajoč množine in kakovost lesa, ki se ima dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Tedenaki koledar.
Nedelja, 21. sept.: 18. pobinkoštna, Matevž apost.; evang.: Jezus ozdravi mrtvo-udnega. Mat. 9. - Ponedeljek, 22. sept.: Tomaž Vilanov. — Torek, 23. sept.: Tekla, dev. — Sreda, 24. 'sept.: Marija Dev., rešit, jetnikov. — Četrtek 25. sept.: Marija de Sok. — Petek, 26! sept.: Ciprijan m.. Gerard šk. — Sobota, 27. sept.: Kozma in Damijan mm. — S o 1 n c e izide 25. sept. ob 5. uri 57 min., zaide pa ob 5. uri 46 m. — Lunin b p r e m i n: Zadnji krajec 24. septembra ob 5. uri 30 minut zvečer. — M u s i o a s a c r a v nedeljo, 21. septembra : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo Cecilijino mašo zložil Franc Schopf, graduale „Beatus vir" iu ofertorij »PoBuisti Domine« zl. Anton Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast svet. Antona Padovanskega v A moli zlož. J. G. Zangl, graduale „Beatus vir", zlož. Ant. Foerster, ofertorij »Posuisti Domine« zl. Ant. Foerster.
Ljubljanske novice.
Občinski svet ljubljanski ima v torek, 23. t. m. popoldne ob 5. uri izredno javno sejo.
Umrl je danes popoludne v ljubljanski deželni bolnici včeraj ponesrečeni Josip Žitnik, zidarski mojster v Št. Jurju pri smarju na Dolenjskem, ki je z odra padel, kakor smo včeraj poročali. Pogreb bo v ponedeljek popoldan.
Poroči se trgovec v Zagorju gosp. Jos. Birola z gdč. Zoro Mulaček, g. Val. Levic ni k, c. kr. sod. prist. z gdč. Ano Jelovšek pl. Fichtenau.
Samomor učiteljskega pripravnika. Ustrelil se je v hotelu pri Maliču učiteljski pripravnik Avgust Baje, 19 let star učiteljev sin iz Renč. Včeraj dopoludne je pri ponavljevalnem izpitu iz nemščine padel. Vrgel ga je profesor Hallada. Na to je šel v hotel in si najel zadnjo sobo v podstrešju, kjer se je še tekom dopoludne ustrelil. Našli so ga šele danes zjutraj, ko so ga klicali in trkali na sobna vrata. Ustrelil se je v desno stran glave ravno nad ušesom. Zapustil je pismo, v katerem prosi svojih starišev odpuščanja. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Sestanek zaupnikov ljubljanskega delavstva bo prihodnjo sredo.
V Ameriko je odpotovalo včeraj z juž. kolodvora 32 oseb. Bil je tudi na kolodvoru prijet neki fant, ki je hotei brez pravice v Ameriko.
Iz bolnice. Ivan Čarne, 16 let Btar, posestnikov sin v Podkraju je bil danes dopoludne pripeljan v bolnico. Ko je bil mlatil z mlatilnico, ga je prijelo za desno roko in mu jo hudo stisnilo.
S ceste. Včeraj popoludne je na Dunajski cesti Jožefa Zupan iz Javorja zgubila eno usnjato denarnico, v kateri so bile tri nemške znamke in 40 K Na denarnici je bila vtisnjena zlata cvetlica. Izgubila je denarnico, ko je pri branjevki kupovala sadje. Poleg nje bo stali trije dečki, izmed katerih je eden na tleh nekaj pobral. Bila je to najbrže denarnica. — Na PogaČarjevem trgu je zgubila Ana Zaje, posestnikova hči iz bt. Jakoba denarnico, v kateri je imela 7 kron 80 v. — Kuharica Katarina Teršan je zgubila danes v Šolskem drevoredu bankovec za 10 K, 2 kroni drobiža in ključ.
Nezgode. Mihael Mirtič, strugar v Sa-massovi tovarni, je dnč 18. t. m. ponesrečil. Stroj mu je zmečkal palec na desni roki. — Včeraj se je spet pripetila nezgoda v Sa-maBSovi tovarni. Delavec Jernej Kožuh je snafcil stroj, kateri ga je prijel za desno roko in mu vse prste nalomil.
Ušel je včeraj popoldne od dela na Dunajski ceBti priBiljenec Ivan Sohmidt. Ponoči so ga vjeli na Viču in ga pripeljali v mesto, od koder ga je policija odgnala nazaj v prisilno delavnico.
Pojasnilo o dostavljanju pošiljatev z južnega kolodvora. O kartuiu, katerega je južna železnica napravila s tukajšnjim špediterjem g. Ranzingerjem, nam je prišel g. Ranzinger pojasnit, da je po § 68 obratnega pravilnika južna železnica v to opravičena, da torej blago, ki dospe v Ljubljano, dovaža strankam na dom g. Ranzinger, ne da bi bile stranke o tem prej obveščene. Druge prevoznike in poBtreščke jo prot>. temu postopanju mogoče braniti občinstvu le na ta način, da občinstvo upošteva določbo, ki je v razglasu glavnega ravnateljstva južne železnice in ki določa, da gosp. Ranzinger brzovozno in tovorno blago, naslovljeno na stranke, ne dovaža, ako so stranke pri postaji Ljub
Ijana južni kolodvor zahtevale pismeno a poverjenim podpisom, da nanje naslovljenih pošiljatev, ni dostavljati, ampak samo naznanjati. Na ta način dobe stranke od južne železnice samo obvestilo o dohodu blaga in dovažanje oddado lahko tistemu prevozniku, kateremu same hočejo. Domači prevozniki nas prosijo zabeležiti prošnjo, da bi Be stranke ozirale tudi na te domačine in na-klanjule naročila za prevažanje blaga.
Za knjigoveza na deželi se proda mala knjigoveznica. Več se poizve pri tukajšnjem knjigovezu g. Fr Breskvarju.
Velika veselica v vseh prostorih »Narodnega doma" v Ljubljani. Pevsko društvo »Slavec« priredi dne 9. novembra, ako bi bilo na ta dan slov. gledišče, pa 16. novembra, veliko veselico v vseh spod njih in v zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Način prire ditve bode najobširnejši s posebnim ozirom nato, da bode prilika dana vdele-žiti se te veselice najširšim slojem. Posameznosti iz velikega vsporeda bodemo po ročali od slučaja do slučaja.
Jesenska veselica katero je nameravalo del. pevsko društvo »Slavec« prirediti, s e opusti z ozirom na |ako hladno vreme, pri katerem je skoro nemogoče veselico na prostem prirejati.
Medicinske zanimivosti.
Piše dr. J P.
Prisad. — Vladni odlok glede tuberkuloze. — Dr. Oarnault in njegov
poskus.
(Konec.)
Nam je ta ideja zavetišč — zdravišč za tuberkulozne zelo nesimpatična. Z,di se nam namreč, da je nemogoče z zdravišči omejiti ali odpraviti tuberkulozo. Po svoji naturi že je število tuberkuloznih, katere se more po zavetiščih internirati, malenkostno v razmerju z absolutnim številom tuberkuloznih.
Vsak peti ali vsaj deseti je tuberkulozen in teško da bi bilo mogoče napraviti zavetišč za več kot '/so bolnikov, zavetišča morajo biti čez vse luasurijozna in z vsem obilo založena, in to velja denar. Mi menimo torej, da ni mogoče za več kot iso tuberkuloznih na leto poskrbeti po zavetiščih; precBtane še "/so raznašajočih kužilo. Ali je upati na bistveno omejitev tuberkuloze? V zavetiščih bi seveda interni rali pred vsem bolnike, o katerih je upati, da kmalu ozdravijo, torej bolnike z malo razširjeno boleznijo. Ti so tudi počez za razširjanje kužila najmanj nevarni. Te bi internirali, slabi in okorni bolniki pa, ki že radi otopelosti in nepaznosti kužilo raztresajo, ostali bi naši sosedje. Zidi se nam tudi, da se hrani mnogo ljudi dandanes že preslabo in da žive v slabih h i g i e n i č -nih razmerah. Cs dižava tej mno žici ne preskrbi večjega in boljšega zaslužka, kakor ga imajo zdaj, tudi ne more od mase pobirati novih davkov za zavetišča. Z novimi davki poslabšale bi se razmere mase, trebalo bi torej še več zavetišč, nastal bicirculus v i t i o a u s. Državi torej ne preostane druzega, nego da zida zavetišča s pomočjo davkov, kar jih že sedaj pobira. Nam se ta ideja zavetišč n e z d i prava; recimo da je neizpeljiva in da naj država najprej zdravstveno zmanjSa prehitro umrljivost mase. Le tedaj bi imela zavetišča pomen.
Dr. Oarnault, mladi in bogati pariški zdravnik, zacepil si je pred tedni v kožo gnoj tuberkulozne govedi in je prepričan, da se ga bo cepilo prijelo in da bo obolel na tuberkulozi. Ce se bo Oarnaulta cepilo prijelo, smatrati bo napačnim mnenje nemškega učenjaka dr. Kocba, ki trdi, da go veja in človeška tuberkuloza nista identična procesa. Kochova trditev ima praktičon pomen, po njej je brez nevarnosti meso ali mleko tuberkulozne govedine. Koch je formuliral svojo trditev brez eksperimen talne podlage: njegova trditev je v resnici samo mnenje hipoteze, in ne več in ne manje. Brez dvojbe je Kochova sodba prenagljena in nelogična. Nelogična je Kochova argumentacija sama ob sebi: Goveja in člo veška tuberkuloza nista identična procesa, torej se človeku ni bati goveje tuberkuloze. Zakaj pa ne ? Nekaj piščancev pobrala je mačka z dvorišča, v gozdu pa je raztrgala mačka divjega petelina: to vendar nista identična procesa. Kaj se pa res ni bati, da ne bi o priliki lisica po piščancih posegla.
Možno je, da se dr. Garnaultu posreči vcepiti si govejo tuberkulozo, možno da ne. V prvem slučaju bi bila dokazana prene sljivost goveje tuberkuloze, nje indentiteta s človeško seveda ne; v drugem slučaju pa ostane celo vprašanje nejasno. Cepilo se ni prijelo Garnaulta, možno pa se bi koga druzega prijelo; možno jo tudi, da v koži ni ugodnih tal za cepilo: v negativnem slučaju torej ostane dr. Garnaultov eksperiment brez vsacega neposrednega pomena.
Ne ugaja nam forma diskusije mej Ko-ohom in dr. Garnaultom: razni žurnalist; lazijo krog njiju; politični časopisi poročajo vsako nijanso v pogovoru, in čudili bo je, da je še Koch profesor v Berolinu in ne kdo izmej gostobesednih žurnalistov. Oba pa — dr. Girnault in dr. Koch sta — najivna dovolj, da žurnalistom z otroško ljubeznijo poročata o svojem »prepričanju« in svojih uspehih. Tako je postala stvar a a m a ob sebi osebna. Dr. Garnault jo imenoval Kocha Bkoraj goljufa, nemški časniki pa hite o korupciji francoskih učenjakov pisarit.
O izidu Garnaultovega eksperimenta bomo še poročali. Kaj bi bilo, ko bi k d o z etičnega stališča izpregovoril o eksperimenu dr. Garnaulta ?
Izpred sodišča.
O razpravi Staudingerja pri tukajšnjem dež. sodišču ne moremo podati natančnejšega poročila, ker je obravnava tajna. Občno se pa razglaša, da so do sedaj zaslišane priče igrale silno žalostno ulogo in da se namerava izdati v kratkem o veleza-nimivi razpravi brošura, katera se pa ne bo smela tiskati v Avstriji. Včeraj so se iz tukajšnje brzojavne postaje razposlali silno zanimivi brzojavi na različne liste v in izven Avstrije, kojih je eden sam stal nad 200 kron. Predlog zagovornika dr. Rosen-felda, naj se obravnava preloži, je bil odklonjen. Dr. Rosenfeld je naznanil pritožbo ničnosti. Razprava se bo končala danes pozno zvečer.
{svoji svakinji je grozil posestnik Jožef L*mut dne 4. julija t. 1. v Dolgih po lianah; jezen je, da ga je oče kot starejšega sina prezrl in mu ni hotel izročiti posestva. Prišel je ta dan na večer k svakinji, zahteval od nje 2 kljuki, 1 vojaški kovček in vrnitev posojila cd 4 K. — Tedaj je ona na to rekla, da naj pride takrat, ko bode njen mož doma; na to pa je jel obdolženec besedičiti, šel proti nji s stegnenimi rokami in rekel, da jo bode zadušil, česar se je ona tako prestrašila, da je zbežala na svoj rojstni dom. Obsojen je bil na 1 mesec teike ječe, poojstrene z 1 postom na teden.
Preveč jej je zaupala. Marijana Bo gataj, dekla iz Rakovnika, služila je v Hudovernikovi gostilni v Radovljici. Tu pa je natakarici vzela iz miznice 10 K in ker
je ta tudi zaupala pobiranje denarjev od gostov ni odrajtovala veega denarja natakarici,temveč večkrat pridržala kaj zase. So dišče jo je le prestopka tatvine krivim spoznalo in jo obsodilo na 1 teden zapora
Izpred celjskega porotnega sodišča. Porotno sodišče v Celju. Dne 14. septembra sta stala pred celjskimi porotniki 56 letni K. Findeisen iz Št. Pavla pri Preboldu in 64 letna Urša Cizer, oba obtožena žepne tatvine. Bila sta že večkrat prej kaznovana, in sicer je bil Findeisen že petkrat v ječi in je bil zaprt že vsega skupaj nad 24 let; Cizer pa je bila že štirinajstkrat zaprta. — Letos dne 12. marca so ju zalotili v St. Jurju na semnju, ravno ko sta tam opravljala svoj nepošteni posel. Nakradla sta že precej denarja, vlomila sta tudi v cerkvi v nabiralno skrinjico, slednjič pa ju je zalotila roka pravice, ko sta ravno kmetu Pučniku odrezala žep, ter je denarnica, v kateri je bilo 140 kron, padla na tla. Tatova so prijeli žandarji. Na sodišču nista hotela ničesar priznati ter se celo ne poznati. Porotniki so ju spoznali krivima in obsodili Find-eisena na 10 let, Uršo Cizer pa na sedem let težke ječe. — Dne 16. septembra sta stala pred porotniki dva 15 letna fanta, in sicer Miha Ževelj iz Save in J. Gerbec iz Kresnic, oba ključavničarska učenca. Obtožena sta, da sta ponarejala groše in jih izdajala. Delala sta jih iz cina in svinca ter jih napravila petnajst. Porotniki so ju spoznali krivima in je bil Zevelj obsojen na štiri mesece, Gerbec pa na tri mesece ječe.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Radi uživanja pokvarjenega mesa je zbolelo v Gvitavi 28 oseb. Deset izmej njih je že umrlo. — B i g a -m i j e si žele gotovi elementi v Com-besovem rojstnem kraju na Francoskem. Vladi so predložili v tej zadevi resno prošnjo in pravijo, da bi se s tem odpomoglo premalemu naraščanju prebivalstva. Nrav-stvono stanje dotičnega kraja je nepopisno. — Defra v d ant Je 11 inek ustreljen. Sinoči je došla dunajskim listom vest, da sa je defravdant 46 milijona kron ustrelil v Kremsu. — Morilca grofa Bonmartino so včeraj aretirali v Ali.
General Mlribel. Znani slučaj francoskega podpolkovnika spominja na generala Miribela, ki je odgovoril na vprašanje, zakaj javno in ostentativno naglaša svoje krščanske dolžnosti: »Jaz vršim dve dolžnosti, krščansko in vojaško, ki se dopolnju jeti ter medsebojno učvrščujeti. Pripravljen sem, kedar bi trebalo, žrtvovati svojo kri
in življenje, toda vesti in duše nikdar«. — Istega prepričanja je podpolkovnik St. Remy in mnogo drugib.
Z grozdjem a« je zastrupil na Dunaju sinček gostilničaria Spannagla. Jedel je namreč še nezrele jagode, kojih sa je še držala bakrena galica, s katero so grozdje škropili zoper peronospero. In otrok je zbolel za ostrupljenjem krvi. Zdravnik je prišel, a dečka ni mogel več rešiti. Umrl je sinček še isti večer.
Isredna poroka. Iz Varšave Be poroča, da so poljski plemenitaši jako ogorčeni, ker se je neka grofovska vdova iz Blavne rodovine poročila z navadnim kmečkim delavcem, ki je delal na njenem posestvu in je 30 let mlajši od nje.
Grozna smrt V Skagvaju v Alaski je stopil tujec v trgovsko banko, zahteval 20 tisoč dolarjev in pretil z dinamitno bombo. Uradniki zgrabijo revolverje, tujec se UBtraši, bomba pade na tla ter napadalca raztrga v kosce
V čolnu od strele zadeti. Hranil-
nični uradnik Pero Mrak>č, komi Ivko Iva novic in solicitator Ivan Ivanovič so se peljali ob nevihti pri Zemlinu črez Savo. Strela udari v čoln; prva dva sta bila ubita, solici-tator pa je bil omamljen in je zginil z go rečim čolnom vred v valovih Save.
Novo palačo zidajo kineškemu cesarju v bližini južnih vrat Paontingfu ja. Palača bo najbrže že v oktobru dogotovljena in bo imela 600 sob. V kitajskih krogih se govori, da se cesar boji stanovati v bližini vojašnic.
Telefonsko zvezo napravijo med Berolinorn in Petrogradom.
Obiskovanje medicinskih fakultet
v Avstriji. V zadnjem poletnem semestru je bilo upisanih: na medicinski fakulteti na Dunaju 1278, v Inomostu 194, v Gradcu 231, v Prai^i, in sicer na nemški univerzi 231. n* češki univerzi pa 290, v Krakovu 130, v Lvovu 90 BluSateljev.
Dmil^va,
(Iz Križev pri Tržiču) se nam piše: Lep, veličasten dan je bil dnč 14. septembra za naše katoliško izobraževalno društvo. Počastili so nas presvetli knezoškof ljubljanski s svojim obiskom ter se udeležili tudi igre: „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček", katero je priredilo vrlo naše društvo in o katerej so se presvetli prav pohvalno izrazili ter pevce in igravce bodrili k vstrajnemu delu še na dalje na tem potu, kar so jim navzoči tudi z veseljem obljubili. Prehitro so se presvetli morali posloviti od nas. Kar očarali so navzoče s svojo prijaznostjo in svojim veselim obrazom; zato jim bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za pri-i jazne nauke in opomine.
(Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj Ljutomer) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dnč 28. septembra 1902 v gostilni g. Ivana Vaupotič v Ljutomeru. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Dnevni red: I. Poročilo odbornikov; II. Volitev novega odbora; III. Volitev računskih preglednikov; IV. Slučajnosti. — Ker so jako važne zadeve na dnevnem redu, prosi se mnogoštevilne vdeležbe.
Odbor.
(Dijaška kuhinja v Kranju) je razposlala tiskano poročilo, kateremu povzamemo, da je v minolem šolskem letu dobivalo hrano 95 dijakov. Vsem se je izdalo 18.243 kosil in 17.752 večerij. Dohodkov je imela kuhinja 6101 30 kron, stro škov 5876 93 kron. prebitka 224 38 kron. Glavnica znaša 16.305 52 kron, razpoložnina 1 932 77 kron. Odbor »DijaSke kuhinje« prosi i nadalje podpor.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Zapogorelce v Martinjaku'-G. Jernej Štele 6 K.
Bog plačaj 1
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. sept. Prijeli so ravnatelja tovarne za elektromobile Pollaka, ker ga dolže, da je sokriv Jellinekove defravdacije.
Dunaj, 20. septembra. (0. B.) Vedno bolj se potrjuje mnenje, da se je Jel-linek res utopil v Donavi in da se s to vestjo ne meni samo slepiti zasledovalcev.
Solnograd, 20. sept. Italijanska kraljica-vdova Margareta biva sedaj dalj časa v Solnogradu pod imenom Stuppi-nesi.
London, 20. sept. Iz Čikaga javljajo, da so ondi zasledili anarhistiško zaroto proti predsedniku Rooseveltu. Napad bi se bil imel izvršiti ob Roose-veltovem dohoda v to mesto.
Pariz, 20. sept. Italijanski poslanik je izjavil ministru Delcasseju, da ital. vlada ne pripisuje nikake važnosti Pel-letanovim besedam.
po sklepu lista.
Ljudski tabor— prepovedan!
Liberalol skriti za vlado!
Kar se nam je zdelo neverjetno, to smo zvedeli danes popoldne: Deželna vlada je prepovedala ljudski tabor d n č 12. oktobra! Liberalcem se je torej posrečilo izpo-slovati prepoved velike demonstracije ljudstva za svoje pravice. Seveda dvema faktorjema je vtripalo srce pred črno vojsko, katera se je 12. oktobra nameravala usuti v belo Ljubljano: liberalcem in deželni vladi, osobito nje načelniku baronu Heinu. Saj bi bilo ljudstvo tema dvema faktorjema na svojem taboru sredi Ljubljane v jasnih in točnih izrazih povedalo naravnost, kaj misli o njih in kaj da hoče. In to javno, pod solncem, kamor bi bil vsakemu pristop dovoljen, da bi se pokazala tako na eklatanten način resna volja vsega ljudstva v naši deželi. Kako smešnega bi se pokazal tej manifestaciji nasproti tisti klaverni protestni shod naših liberalcev, ki se je moral vršiti ob zaprtih durih pod varstvom policijskih sabelj in orožniških bajonetov! Do take manifestacije seveda ni smelo priti, ker bi ista ne bila le pokazala moči katoliško narodne stranke, temveč bi bila tudi nesmrtno blamiraia naše liberalce. Zato je bilo treba za vsako ceno za-prečiti naš tabor. Da so baronu Heinu to omogočili, zato so liberalci grozili, da bodo prignali svoje ljudi na tabor in uprizorili škandale, vsled katerih bi baje „utegnilo priti do pretepov".
Tako je vlada prišla v srečni položaj, da utemeljuje prepoved tabora s tem, da bi se „utegnili pripetiti izgredi". Kdor količkaj pozna naše razmere in ki ni popolnoma udarjen z liberalno slepoto, pozna vso smešnost te liberalne grožnje.
Vsakdo ve, da liberalci niti ljudi nimajo na razpolago, da bi napram ogromni množici naših bili v stanu, uprizoriti tudi najpohlevnejšo demonstracijo, kaj pa še-le — škandale. S e blizu bi se liberalci ne bili upali, ker jih je strah in groza pred našo armado. Poskrili bi se bili v temo, kakor one po-nočne jate, ki ne morejo prenesti dnevne svetlobe.
Smešno je pripisovati resen pomen liberalnim otročarijam, katere so se v redakciji „Sloven. Naroda" rodile baš samo v ta namen, da se da baronu Heinu prilika shod prepovedati.
Toda toliko povemo dežel, vladi in liberalcem: Nobena sila sveta ne bo našemu ljudstvu zabranila, da demonstrira v postavnih mejah za svoje prepričanje, kadar hoče in kjer se mu ljubi. Vodstvo katol.-narodne stranke se bode zbra o v ponedeljek, da stori odločilne sklepe, kaj je napram liberalno-vladnemu ukrepu storiti. Dotlej čakamo.
Naše ljudstvo pa naj si zapomni to-le: Liberalci so svobodno smeli uprizoriti svoj „protestni shod" in vsa sila je bila na razpolago, da jih čuva. — Uradna „L»ibacher Zeitung" je pa delala še ofioijelno reklamo za oni shod, na kateri se je ljudstvu zabranil vstop, dasi je bil sklican kot javen shod! ln vender se je na tem shodu tako nečuveno nesramno in hujskajoče govorilo, kot še malokedaj na Kranjskem. To si bode ljudstvo zapomnilo, za sedaj pa čaka, kaj ukrenejo njegovi zastopniki.
Sploh pa mislimo, da se je velika manifestacija ljudske volje samo začasno preložila za poznejši čas. Zanimanje je postalo le še živejše. Shodi po deželi pa se morajo zdaj vršiti tem živahnejše in pogostejše.
Meteorologidno porodilo, i
Vilina nad morjem S06-2 m, srednji zračni Uak 736-0 mm
I	Cu op«- ZOT&llj.	Stanje barometra T mm.	Tempe- | ratura i __ po Vetreri Ceiaija	Nebo	
					
19| 9. zvee.		743-8	lii-l | sl. svzh.	jasno	0'0
20	7. zjutr. 2. popol.	745 6 744 3	5-1 1 brezv. 1.6 6 | sr jvzh.	megla pol. obl.	
do 7-16
Srednja včerajšnja temperatura 12-6", normale: 143*.
Žitne cene
dnč 19. septembra 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 1SC kilogramov.
Plenica za jesen........716
» n spomlad .....,	—
Rž za jesen..........6-46
„ „ spomlad...........7-40
Koruza za sept.-oktober......6 98
0ve» za jesen........5 98
, » pomlad......—
Na budinpeitanakl borsi:
Planica ta oktober.......6 89
PSenica za april........7'14
Rt 'ia oktober........6-10
Rž za april..........6-28
Oves za oktober. . . . . . . „	5 60
„ „ april . . . ......6-90
Koruza za september......6 60
„ , maj (1903) . . . . ,	5 49
I Efekti v.)
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......K	7 35
južne žel........7-—
R2" .........635
Ječmen ..........6 90
„ ob Tisi.........5 75
Koruza ogerska . . . . . . „	6 05
Cinkvant , ........6 40
Oves srednji........«6 05
Sižol............7-75
6-47 7 42 699 699
6-90 715 611 6 U 5-61
5-91
6-61 5-60
7-80 750 6 65 7-25 7-75 6 15 660 6 25 150
Dunajska borza
dn6 20. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....101-10
Skupni državni dolg v srebru..........100 95
Avstrijska zlata renta 4%......121-25
Avstrijska kronska renta 4£..........100 30
Ogerska zlata renta 4 *..............120 30
Ogerska kronska renta 4%......98 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 92
Kreditne delnice, 160 gld..............687.50
London vista.......... .	239-60
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-07l/,
80 mark........................23 40
80 frankov (napoleondor)............19 051/,
Italijanski bankovci... -..........94 75
C. kr. cekini...........11-29
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 13. sept. do dne 20. sept.
	K	h		K	!h
Goveje meso I. v. kg	1	30	Pšenična moka 100 kg	27	_
» » II. » »	1	10	Koruzna ...	16	
> . III. » .	1	72	Ajdova » » .	29	50
Telečje meso . »	1	40	Fižol, liter. . . .	16	Ž0
Prašičje » sveže »	1	60	Grah, » . . . .	--	40
» » prek. »	1	40	Leča, » . . .	—	25
KoStrunovo meso »	—	80	KaSa, » . . . .	_	20
Maslo . . . . »	2	50	Ričet, » . . . .	_	
Surovo maslo . . »	2	40	Pšenica . . 100 kg	17	,
Mast prašičja . . »	1	20	Rž ... > »	14	
Slanina sveža . »	1	60	Ječmen . . » »	14	_
» prekajena »	1	60	Oves.....	14	_
Salo......	1	30	Ajda ... > >	15	60
Jajce, jedno . . .	—	6	Proso, belo, » »	16	60
Mleke, liter . . .	—	18	„ navadno > »	13	_
Smetana, sladka liter	—	80	Koruza . . » »	13	40
» kisla . <	—	80	Krompii . » .	6	
Med.....kg	—	—	Drva, trda , m*	8	20
PiSčanec ....	1	20	> mehka, *	6	60
Golob . , . . .	—	40	Seno, 100 kg . .	7	80
Raca......	—	—	..lama, » » . .	7	_
Zajec.....	—	—	Cielja, » » . .	—	—
J?/»/ni'/7/i7 je izvrstno sredstvo za Učenje JLlUpillUl sobnih tal. Isto odatranja ln preprečuje lepljlvost Učenih deak. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-4 Vnanja naročila proti povzetju.
1104 1-1
Potrta od neizmerne tuge javlja gospa AMALIJA VRHOVEC v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok STANKOTA, DRAGOTINA in ANTONA vsem sorodnikom in sočutnim prijateljem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, od-nosno očeta, gospoda
Ivana Vrhovca
c. kr. profesorja na c. kr. drž. gimnaziji
ki je danes ob 6. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni v 60. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal
Truplo dragega pokojnika se bode v nedeljo, dnč 21. septembra ob 6. uri popoldne v hiši žalosti, Šubičeve ulice St 6, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v lastni rakvi položilo k zadnjemu počitku.
Svete zadušne maSe se bodo darovale v frančiškanski župni cerkvi.
V Ljubljani, dnč 19. sepUmbra 1902.
Glavni trg 7. J. Yanek Glavni trg 7
Častitim damam vljudno naznanjam, da sem z jesenskimi in zimskimi klobuki popolnoma založena.
V bogati izberi so krasni dunajski modeli.	1095 3—1
• • •
Vsakovrstne, pristno potlačene
asr nagrobne križe ^ar
priporoča po jako nizkih cenah
Andrej Druškoviča naslednik VALENTIN GOLOB
trgovina z železnino
1106 6-1 v Ljubljani, Mesfnl frj itev. 10.
Ceniki na tfazpolaganje. =====
Za ucd$tuc 5ucjc
glaune agentare
v Ljubljani
iSče velika tuzemska životna zavarovalnica v akviziciji in organizaciji izvežbanega
L>e$čal(a.
Zavarovalnica je jako zmožna krepko delovati In konkurirati. Služba je dobro plačana in trajna. Natančne ponudbe z napovedjo doseda jega delovanja so poslati pod „T. 8013 ' na Haasenstein in Vogler, Dunaj I. Diskrecija strogo zajamčena 1 1085 3-3
Kuharica dobro izurjena, išče službe; x	najraje v kako župnišče. Va-
jena gospodinjstva in poljedelstva v vsakem obziru. Lahko se skaže z dobrimi in večletnimi spričali. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Edvardina Kramberger, p. Loka pri Zidanem mostu, poste restante. noi 3-1
l$ee 5« l(tii)ariea J^fe za župni^ce.
Kje, pove upravništvo našega lista, kakor tudi driige podrobnosti.
1105 1-1
Ustanovljen 1. 1834. = TJstfmovljen 1 1834.
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessMMe kisle Me.
17 37
fla trgovskem in vzgojnem zavodu
v Ljubljani,	1099 i_i
StST se prične poduk dne 1. oktobra 1902.
Pojasnila in programe dajč
Prtl^tir IT)al?r
lastnik zavoda in vodja.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
V LJubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinoin.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
J^arija €l$n«r,
ueiteljiea na glasoviru,
poučuje po metodi »Glasbene Matice" ter sprejme eno ali tudi več učenk na eno uro.	1096 1 — 1
Več se poizve v W0lf0Vih Ulicah Šf. 12, drugo nadstropje, od 1. do 3. ure popoldne.
Dobre are ceno jjgs
HARN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino (llosf (Brux) it. 234, Čeiko.
Dobre rem. ure iz nikla g].3*75 Prave srebrne rem. ure „ 6 80 Pristne srebrne verižice „120 Budilniki iz nikla . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—40
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o o
V^Ks Toman
Kar^oo^cIRi mojster u Ljubljani,
Tteseljeua cesta št. 3©
^Cajuecja zaloga izdelani!?
nagrebnilj spomeniku
najbogatejša zbirka črnil? 1103 9-1
piramid, obeliskov in nagrobnih križev
cd najlepšega šued^l^ega granita in labradcrja.
Lastpi izdelek	Oajpižja čepa
Pi*ipoznano natančnejše izdelovanje
ccrl^ucnc cjmetoil? in mcoumcotalnil? Kamocseš^il? prcizucdcu.
Plošče za pohištvo od faznega mairmoPja. Stavbena dela vsake Vtfste.
O
o o o o o
o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o
0000000000000000000000ooool 00000000000000000000000000
0000000000000000000000000000
Pozor!
Pozor!
Trgcuina cKuircu, zrcal in robcu za cl^uirc
Duga ulica 12 ZAGIIEB Duga ulica 12
Priporoča svoje bogato oskrbljeno skladišče vsakovrstnih svetih in nabožnih	slik	kakor: zemeljskih pokrajin, historičnih in lovskih
dogodkov. Nadalje slike z glasbo, in zrcala v orehovih in zlatih okvirih po najnižji ceni.
Po naročilu se izvršujejo solidno in okusno tudi celi križevi poti s primernimi okvi'i točno po cerkvenem pravilu od 70 kron dalje. Cenjene naročbe izvršujejo se točno in solidno.
Ilustrovani ceniki pošiljajo se na zahtevo vsakomu franko in brezplačno. _ 10^7 6—t
©©OOOOOOOOOOOGOC^OOOOOOOOOOC -. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o o oo oo oo o o o o oo oo oo oo oo oo oo oo ooo

lavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da Sem prelomil svojo
krojaško delavnico
v Gosposke ulice št. U, poleg deželnega dvorca.
Jfer izvršujem vsa v to strogo spadajoča dela cenč in po najnovejšem ^roju, priporočam je Slavnemu občinstvu — istotako tudi prečastiti duhovščini, ja obilno naročbo.
2 odliintm spoštovanjem
v
1100 .3-1	Andrej Sav^> krojaški mojster.

p
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	1054 10—2
KT troccvne puške
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnoati vsakemu najbolje priporočajo. — Ker ae pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujein tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulioe.
JjJOST* Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko lalogo barv&nih prstenih
in
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. dene nizke. 36 62-37
BV" Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
...........................................
»•iftUttNIHmMNHlMHilNMHniMIH
e..
• H
u®šl
Izurjen kovač
pošten in trezen, kateri zna izdelovati vsakovrstno orodje, kakor sekire, lopate, krampe, motike itd. se sprejme pod ugodnimi pogoji kot prvi delavec.	1082 3—2
Ravno tako se sprejme spreten poma-gač za ta dela. Kje, pove uredništvo „Slovenca, oziroma »Domoljuba".

priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki črni.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
Kratek poduk
o sv. zakonu.
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več._
. ............................•••*•*'!!!!!!!!:
V
a
jii
m
n
ŠE5E5H5H5E
Uradne in trgovske
s lirmo priporoča
KAT. TISKARNA!
v Ljubljani. SHSHSHSHSHf
"3
p«
cn
co
t. §
S?¥i gžs .
»■gag
id	c:
2 2 p. S "
d o M « —
"S a*-1" 2
3s| a a « fl
o- a
a . -n
n
lil
h a a« a -iS <*
S® fl
5 N .
» O il>o b o
•d o.— o
"II&.
co = a o fl K
_ X" P S » fe.
<4 ti M S
do"1 M a
31 =
" 3 a a
M o S
« o. p. O "A
"S
a. rt co
3 - > *n
" o 2 H o
m
S "
"5 | 43 5®
•a 3
•S
" "d.
O f o iS- s *3 rs._ c fl s
U L, 4
m 8 3
fe.S ■3 n
0 61)
w 5
rt — > O)


Naznanjam, da Imam v zalogi vedno friino in trpetno blago viake Trate u Častite goepode duhovnike.
Tndi alav. p. n. oMtiurr« naznanjam, da imun v zalogi v«ako vrste moderne Jtofo ter tudi sepre-mo^ljiv tdrolaki loden *a kaviloke.
Tadt imam narejene kaviloke vaake vellkoeU aa goepodeim ie*ke po nizki eeni.
Dijakom uiiaa« ci»l
JAEOB
| kroJnSkl mojuter, Sovo mralo, Veliki trs: 5t. 08
ii
priporoča ae preč. duhovščini v izdelovanje vtmUovrntne obleke, poeebno
talarje, površnike itd.
po najokusnejšom in najnovejšem kroju. — Izdolujem vsako, ▼ to BtToko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, T kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej se jainči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.	s
mir*®
» Ljubljani, Pogačarjo? trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele. Danes v soboto zadnjič:
slikovita Kranjska.
Od nedelje 21. do 27. sept.
Prvo jako zanimivo potovanje po Dalmaciji in Primorskem.
Najnovejše 50 ameriški
mutoskopl.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne == do 9. ure zvečer. =====
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mtssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43'20 2 V črnem Hsnji z zlato obrezo .... K 44'40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 60"— Dobiti je ta misal tudi v Se finejšem vezenji. Hlssale Bomannm (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38'—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlasae pro defnnotl* (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8 40
Mlasae pro defnnotl« (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-—
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 696
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de Beatac Mlasale ad usum aaoerdotnm oaeoutlentlnm (v obliki male p61e):
V	črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20
Hoteli, kavarne in gostilne, ^
ki so naročene na »Slovenca":
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Švigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j , gostilna (Breg). L obe z Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod sm. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton do b c h i a v a , restavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: Mrher Ign., gostilna.
Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a d e n - C a fe«, I., Universitiitstrasse. Carl Zobls „Caf<§ Beethoven", I, Univereitiitsstrasse 11.
Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar-„C e n t r al".
n a
Gorje pri Bledu. Z rime Janez, gostilna. Grosuplje : K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik : F r i e d I Ivan, hotel, V a n o s s i Jos., kavarna, Pet. Ž ero v n i k pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni Jiiger in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., gostilni. Sajovic Fr. hotel ,Nova pošta". Hotel „Stara pošt a".
Kropa: M. J a 1 e n, gostilna.
Ljubljana: Kavarne: „Austria<, »Europa", „V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a Ivan Lekan, »Mercur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: * P r i slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „ P r i mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Spitalsko ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (Bpri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvaric („priFi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah lin,
Karlovska cesta štev. 28, August Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i K a m o n -č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice st 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana šusteršič, Sv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri Jurju", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Zabukovec, Breg, Josip Boštijančič („pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3. Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T o u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana ^ u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Židovska steza 4, V o s p e r-nig, Gospodske ulico, Fr.č Novak, restavrater v „S v i c a r i j i".
Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Fodnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gor j anc in Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: Ilirschmann Ign., gostilna.
Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S o b a r , c.kr. poštar, Ivan F a tur, gostilni.
Rateče, Gorenjsko: Ivan Petrič, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n , gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna.
Staneži&e pri Ljubljani: Josip T e r š a n , gostilna.
Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna.
Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. („pri U rb a n č k u"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju : S a 1 o kar K., gostil.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna.
SkoQa Loka: Hafner Leopold in IIaf-
. ner J., gostilni, S p 1 ich a 1 Fr. kavarna.
Sturije pri Ajdovščini: Edvard C igo j, Štefan Sel j in Ivan Štibilj, gostilno.
Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommeroio.CafeFabris.
Tržič: Lončar Mat., Ruech K, gostilni.
Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel
»A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in
v Kočevar Franc, gostilne.
Žerovnica p. Cirknici: Marolt J., gost.
Žirovnica: Cop M., Sv et i n a A., gostilni.

m^m
VtM&ii.. -iSSlttsr
Podpisana ima t lalagi najraznovratnejie trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem.i tudi vezenj«, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln po&teuo po najnižji ceni bandera ln vso druge obleko.
Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-Stev in potujočih Agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejžo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovaujam se priporoča 691 5215
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove nlloe 4.
Franja /Heršol
v Ljubljani, Mestni trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih
uvezujejo na vsakoršno blago.	19 40 ^
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
to
•m bo

JL\M
pek in slaščičar Ljubljana. * * Stari trg št. 21. * * Ljubljana.
1083 3	priporoča svojo udobno urejeno
»car pekarno in slaščičarno ^mm
kjer ima bogato izbero vedno svežega
razoega pcciua, slaščic, li^crjcu io dc-Sertnil} uin po zmergib ceo«b>
Za mnogobrojni poset se vljudno priporoča
JAKOB ZALAZNIK, pek in slaščičar. Glavni trg 6. Stari trg 21. Vegove ulioe 12.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele orn&te, kazale v vseh liturgifinih barvah, pluvljale, obhajllne borze • štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera iu baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnost' nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in bitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	y,jg 26—2
C<=i
cd
M M m
S C
I B
12 3»
■3 -g
ee J£f >
-O je « _ o 8 i
S S®
a,
«- "On g
o. «J2
£ £
» C«
n N
3 =
3 u C ®
•cM
9
>	(M °§
c«
.03
-J P ® ii
>	ca
>co "eti
05
.sS^ 9 ž*
rt cm
žZs
C	«0
O N	O
<D	Q-® X3
• p 3 (O
Ji- ji
fcD O
5. ® §
I«
CL
586 50—32

C «
O D.
-i N .
S. S
" > ^ S = 3O5 "-o
s-l
C "QQ .2 C3J -«3
C^Oha 3 > O 3 Cl, C t- JZ «-
>N e« O. O = ca
e
S s
r- **
rtj -C b
° geo
o
*s o«
5 ■
e-a
g<M <s
> o
N C CS — ."■*
03 O L. h
h-03
Cd
■ pmmmaj
cd
-
cd co
»00 cd
5	S
i	S
a.	Ki
'5	>■
o.	^
«3 M
Ktl
O
a
'r*
-a
A
p—4
a (8
ce
O
-o
o a.
- b . 85
S
3 O O -
ca c o
C
ca
xs
1
£ I >
co rt
is
I -o o
®	® o
S	"o -
13	> O
®
53
rt
rž
m c
rt >0
■v) .•
i S
UJ
:"§ 0-0 « S
J &
§ >
c« 3
6 S
o ® oo
^ -o
3 -d - U C8 C
O
rt i °
O
— 1= o
>3-d c b N
jao	J
^ "O	^
00
c o	g
g	o.
rt _ ,b ^
'c 'S
0 §

Trgovina z železnino »MERKUR"
PETEi
fVM-tVlV
Aii-Zii
zrn® mm
■v Celju, Orašlca cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žloe, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavblnskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
W Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.


m
®p mM
849 28—18
Izkopavanje jarkov
za vodovodne cevi pri Logatcu se oddi kakemu podvzetniku. Kdor želi delo prevzeti, naj pige tvrdki: Ant. Kunz, tovarna za vodovode, poŠta: Hranice na Moravskem.
m
Ugodna priložnost
sa osenčenega rokodelca, krojača, brivca, urarja, ali Šiviljo, kjer se odda na račun stara, snana gostilna na Gorenjskem poleg | farne cerkve in velike ceste.
Kje, pove' upravništvo Slo-
venca"
955 3—3
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OO
00 00 00 00 00 00
00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 -)0 )0 00 00 00 )0
= Ako Si želite =
kupiti najnovejše stiskalnice (preše) za grozdje in sadje, ra^drobilnice, mline za grozdje in sadje s kamintimi in tudi z železnimi valenji, mlatilnice, gepelne,paj-kelne, čistilnice (trijerje), slamore^nice, motorje in sploh vse druge stroje za kmetovalce in rokodelce, kakor tudi vso drugo {ele^nino, Marijaceljske kotle, bakrene kotle za žganje, štedilnike, peči, fino pozlačene nagrobne kri^e, okov za okna in vrata, traverze, (delniške šine, vedno sveži cement in fino štajersko želelo itd., Yse to dobite	1047 3—3
najboljše in najcenejše
pri
Karol Kavšek-a nasl.
SGhneider S Verovsek
trgovina z železnino in zaloga strojev v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
Slovenske cenike pošiljava brezplačno in franko!
)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOm )0000000000000000000000000000000
Razglas.
1086 (3-3)
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1903 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svojo prožnje, podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razr< da realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostal h učnih predmetov vsaj do 22. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje' predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnč 15. septembra 1903.
trgcu^Ke 5cle.
Arhj? *Hahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Prečast duhovščini, in si. občinstvu priporočam uljudno svojo IfcimnO-seško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne SpOlTienike ,
ker delujem odslej brez posredovalca, za
iw 3O°|0 ceneje	^
kakor vsaka druga tvrdka. — V zalogi imam veliko število spomenikov ? iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki ceni
Velespoštovanjem	, ^
Ignacij Camernik,
894 (12—9)	kamnosek v Ljubljani, Komen«kega
menikov / izki ceni- )
ik, > a nlloe 26. j